I UDARNIŠKO SLOVO Konec avgusta, točneje 26. in 27., so se v Sloveniji slovesno končale mladinske delovne akcije. In sicer: Zvezne mladinske delovne akcije: — Suha krajina 78 — Posočje 78 — Kozjansko 78 Mladinske delovne akcije republiškega značaja: — Kožbana 78 — Goričko 78 — Kobansko 78 in — Brkini 78 Poleg teh so se končale tudi nekatere občinske in krajevne, torej lokalne MDA po vsej Sloveniji, nekatere pa še trajajo. Letošnje leto je bilo tako po številu brigadirjev kot po opravljenem delu za celotno Jugoslavijo rekorden dosežek in lepa izpodbuda za vnaprej, torej za sledeče še bolj udarniško leto. Če pa pogledamo po Jugoslaviji, potem vsekakor ne moremo mimo dveh vodilnih mladinskih delovnih akcij: Samac—Sarajevo 78 in Niš 78. V naše uredništvo smo tekoče prejemali biltene mladinske delovne akcije Niš 78, ki je imela, kot lahko zaključimo iz vsebine teh biltenov, odlično organizirano informativno službo z veliko podporo OK ZSMJ Niš kot tudi vse niške mladine. Akcija, ki je najstarejša in največja v SR Srbiji, je lahko vzgled dobrega organiziranja za vse nas. Uredništvo se zahvaljuje vsem, ki ste se nam oglašali z mladinskih delovnih akcij širom po domovini in vas tovariško pozdravljamo. Naslednje leto pa se bomo znova srečali na teh za mladino srčnih in revolucionarnih oblikah aktivnosti mladega človeka od Planice do Gevgelije. Brigadirski ZDRAVO! ČASOPIS UNIVERZITETNE SODOBNOSTI SLOVENIJE LETNIK KtK ŠT.I CENA 3 DIN 12.9.1978 Boli žare« kot za šalo sa Ja ta misel iz slovanska narodna rekel bi bolj pivska pesmica, skoraj spremenila v kruto resnico za študente VPS. Samo zares dolge večerne oblake In pa dejstvo, da ni bilo kakšnega resnejšega kupca tega blaga pri roki Ja rešilo študentke, da niso ostale brez hkmm... no brez obleka vendar. Vsa to pa se Je dogajalo v, sel za študenta prava Iz Maribora zelo neslavni SlavUi. Poslovilni ples diplomantov na VPS Je postal ie kar nekako tradicionalen. Prepričani smo, da bo kot takšen tudi ostal, vkljiši letošnjim ne najbolj prijetnim pripetljajem v Slaviš. V želji, da se dostojno poslovimo od naših odhajajočih kolegov, predvsem pa, da bi lahko našim kolegicam dal motnost predstavitve blišča bi čarov modnih doseikov, smo sa odločil, da ples organiziramo v veliki dvorani hotela Slavija. Prav v tam pa Je Ulo tudi bistvo naše tragedija. Na poslovne razgovore smo poslali skupino pomembnih organizatorjev. Ta svečana predvsem pa premalo poslovno Izkušena delegacija la sprejela dogovor za plas. Dogovorili so se za večerjo, ki so Jo moraš hočeš nočeš sprejeti, dva bi pol decilitra vina tar prav toliko tekočine Iz steklenice z oznako treh src. Seveda bi naj vrti tega „paketa" bili glasbeni vlolkl, ki bi sa po tem dogovoru moraš odvijati tja do ene ure zjutrai. Do tu Je bilo še vse lepo In prav. Študentje sami so pripravili zanimiv program, to pa Ja bila tudi edina točka večera. Potem pa so kar pričela dešavatl „presenečanja" Prvo točko so pripravili kuharji te ugledne hotelske hiše. Namesto dogovorjena bržole, so nas ti vrli mojstri gurmanskši dosežkov postregli s celotedensko kolekcijo nekakšnega „hotelskega masa". Kot pršoga tamu masnemu zalogajčku pa so sledile testenine. No saj res nimam v načelu nič proti testeninam, ampak kot priloga k slavnostni večerji, kot Je to družbeno malico imenoval šef strežbe, so le malo čudno izglodale, še posebej če upoštevamo da Je ta večerja bnela kar precej slavnostno ceno. Saj Ja študent moral za celoten „paket usliig" plačati s stotakom. Naslednja „točka" večera Je pripadala ansamblu. Tl žalostni brenkači so se prav trudili, da so ustvarjali komemorativno vzdušje. Sicer pa valja priznati, da to sploh niso bili neumni fantje. Kal hitro smo ugotovili, da sa Člani tega komemoratlvnega benda, dosti boUe kot na brenkanje, spoznajo na denarna zadeve. Zelo energično so poslali po naše organizatorje, ter Jim s kar precej ukazovalnim tonom povedali, da so žejni In, da če „študentarija" hoče plesati, naj plača pijačo, kar da on! pač niso dolžni Igrati zastonj. Po kar malo mučnm dialogu, smo jim poizkušali razložiti, da tisti stotak, ki ga Je sleherni študent položš na oltar zaupanja v korektnost dobrih poslovnih običajev v Slaviji, ni namenjen za kakšno dobrodelno organizacijo, temveč za nihov žep. Delali so se kot, da niso ničesar razuma-š, tistih nekaj žalostink, ki so Jih zatem še odbrenkaš, pa so predstavili, kot kakšno entuzlastično pripadnost do amaterske zvrsti. Vsekakor pa Je vrhunec te trodejanke zaigral, odpel ali pa če hočete odrechlral kar šef strežbe sam. Modro Je predlagal, da vsak Študent vzame v roke še enega stotaka, ter Jo tako kolektivno ucvremo v hotelski bar, kjer bi nas bšl pripravljeni za ta denar prenašati še kakšno uro. Ker pač za ta del svojega nastopa z naša strani ni doživel aplavza na odprti sceni. Je svoj komerdelno propagandni nesramni program nadaljeval. Naslednjo točko z njegovega repertoarja bi lahko imenovali „zadnja pa zato velika možnost". Nanašala se je na predlog, da bi komemoratlvnemu bendu primaknili takole še sedam stotakov z veliko brazdavčno olajšavo. Oni pa bi bili pripravljeni za takšno „uslugico" podaljšati svoj neprecenljivi spored tla do ene ure, torej do tiste ene po polnoči, ki Je že bila vračunana v ceno. Namesto pričakovanega aplavza pa je „trudeči se šef" ponovno doživel kritiko. Kljub temu, da mu Je kolegica Miranda povedala, da lahko proda še samo svojo večerno obleko, se ni dal omehčati oziroma povrniti na začetno dogovorjena stališča, temveč Jo Je nekako ožaloščeno ocvrl v ozadje, kjer Je svoji vojski natakarjev dal stroga navodila. Seveda tako, da se ve kdo je gospodar v hiši. Zadnji del tega gela plesa Je pripadel natekarjem. Nekako pred polnočjo, tore! takoj po odhodu ožuljenega šefa Je prikorakala četa natakarjev z zalo dosledno razdeljenimi vlogami. Prvi Je pobral še nelzplte steklenice, vkljudno ni kaj reči, drugi so pobirali namizne prte, natakar-tehnik za razsvetljavo pa pogasnll restavracijske luči. No takšen Je bil sklepni prizor te gala prireditve, ki bi Jo lahko Imenovali: „Zakai so lepi poslovni običaji zapustili hotel Slavijo". Mislim, da Je sleherni komentar, k takemu početlu odveč. Nekorektnost, negostoljubnost pomešana celo z elementi izsiljevanja Je le malo pre-v več, že za čisto obrobno gostilnico, kaj pa šele za največjl hotal v našem mestu. Res Je, da si študentje VPS v tem pogledu ne moremo pomagati, kar smo verjeli v dobre poslovna odnose in tako nismo podpisali pogodbe, ki bi nem dajala realnejšo podlago za tožbo na sodišču. Gotovo pa Je eno, zb prihodnjič bo to ena Izkušnja več, kako se taki stvari streže. Vsekakor pa takšna početja ne morejo biti revno v ponos kolektivu hotela Slavija. Rudi KREBL IZDAJA: Univerzitetna konferenca ZSM Slovenije na mariborski univerzi IZDAJATELJSKI SVET: Marija Debelak, Marjan Fekonja, Miroslava Geč-Korošec, Miran Krajšek, Fanika Kranjc, Franc Kržan, Mojca Majerle, Lujo Polanec, Marjan Pungartnik, Zmago Rafolt, Franci Rogelšek, Boris Sovič, Sebastjan Strašek, Črtomir Stropnik, Goran Devidf, Edi Korat, Sonja Ploj, Franci Bračko in Brane Srčnik. UREDNiŠKI ODBOR: Goran Devidč (likovnost in fotografija), Darko Rus, Edi Korat Sonja Ploj (politika in gospodarstvo), Branimir Gasparini, Jože Šubic. SEKRETARKA UREDNIŠTVA: Zvonka Serušnik TEHNIČNI UREDNIK: Marjan Hani ODGOVORNI UREDNIK: Brane Srčnik UDlGLAVNI UREDNIK: Ivan Soče к lil 10 1. LEKTURA: Alenka Filipančič J/ v *.“!/ / “l /Tl DISTRIBUCIJA: Vili Porčnik — / SOFINANCERJI: Publikacija izhaja ob podpori šol univerze v Mariboru, Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Ftaziskovalne skupnosti Slovenije. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ob perku 5, 62000 Maribor, telefon (062) 22-004 ŽIRO RAČUN: 51800-678-81846 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. IZHAJANJE: Časopis izhaja tritedensko. Cene izvoda je 3,00 din, letna naročnina 40,00 din, za združeno delo in institucije 60,00 din. TISK: ČGP Mariborski tisk, Maribor, Tržaška 14 U H1V F 3 7 i T £Ji iil DAN UNIVERZE V ponedeljek, 18. 9., praznuje mariborska univerza Dan Univerze združen s sejo sveta univerze, ki bo v novi Pedagoški akademiji. Po seji sveta bo svečanost, na kateri bodo podeljena priznanja univerze za leto 1978. Ta dan bo tudi otvoritev nove Pedagoške akademije, otvoritev novega študentskega stolpiča in položitev temeljnega kamna za gradnjo naslednjega študentskega stolpiča. V četrtek, 14. 9. 1978, bo svečana seja sveta Višje pravne šole ob otvoritvi prenovljenih prostorov v Mladinski ulici v Mariboru. Naslednji dan pa bo otvoritev razstave „Univerza v Mariboru in združeno delo" v avli Univerzitetne knjižnice. V torek, 5. septembra, se je prvič po počitnicah sestala Univerzitetna konferenca ZKS Maribor. Na dnevnem redu je bila potrditev reorganizirane Univerzitetne organizacije komunistov in izvolitev novega vodstva Univerzitetne konference. Precej dinamična razprava se je razvila okrog delovanja samoupravnih skupin, katerih poglavitni namen je v aktiviranju širšega kroga študentov kot doslej. Poglavitno pri tem je, da teče akcija organizirano in da je osnovni nosilec organizacija Zveza komunistov. Ob koncu so sprejeli okvirni program dela konference v novem šolskem letu. K Ц i 17 NIГ. I__________________________________ MABIšOa 9- e. ŠTUDENT TAKO ALI ШО „Študent naj bol" so rekli starši. Pa nič ne maraj, saj niso mislili kaj slabega. Tako so te (ali pa si se sam) poslal(i), da osvojit univerzo. 2e s tem, ko si maturo vtaknil v žep ali pa si bil odličnjak (tako si zamudil veliko avanturo znanja), te univerza vsa željna pričakuje, da ti morda spremeni frizuro, želje, misli in znanje . . . Nekako neoprijemljivo ti zveni beseda študent in ti vzbuja spoštovanje, saj so te redno učili, da so študentje pametni ljudje, pa si ves neučakan, da te kdo pokliče s takšnim imenom. Študent Jože Vseved — kako imenitno se to čujel Ko boš na sprehodu ali med prijatelji, bo indeks vselej v tvoji roki, da bi le vsi vedeli, s kom imajo opravka. 2e res, da te bodo kolegi študentje prvo leto klicali zelenec, a kaj bi to, saj imaš indeks, v katerem črno na belem piše, kdo in kaj si. Se pravi, študent, seveda. Tako ugotoviš, kaj sploh sl. Ker pa kot študent ne smeš biti tako od muh, si se na pamet naučil vseh pravic, ki ti kot delavcu v takšnem in takšnem delovnem razmerju pripadajo (oprosti za besede „delavcu in delovnem razmerju", saj vem, da ti niso najbolj všeč in bi raje slišal .študentu in počitniškem razmerju", a včasih mi beseda kar pobegne). Ob prebiranju pravic ugotoviš, da si skoraj z vseh plati „zaščiten", kar te kajpada popolnoma potolaži. Dolžnosti te ne zanimajo. Oh, ti preprosta zelena duša! „Pamet nucaj, sin," bo dejal oče. „Priden bodi, pa uči se," pravi mama. Pa kaj bodo tebi takšni nauki, saj si (po tvojem) že dovolj pameten. In kakšne misli se pletejo po glavi bodočemu zelencu (oprosti, študentu)? Tale bo razmišljal o boemskem življenju, drugi že obupuje, ker ne ve, kako bo lahko živel v mestu, ko pa še stanovanja nima, oni bo pred seboj videl samo študij. A nihče nima prav. Koliko lepega vas čaka v študentskih letih, pa se ne da popisati in je najbolje kaj takega kar doživeti; le pravilno moraš izbirati. Kdo ti bo pomagal, da boš prav izbral? Ti sam vendar. Tudi soba zate se bo našla, seveda ne sama od sebe. Le nekaj svojih sposobnosti boš moral pokazati — na prvem mestu vztrajnost. Pa nikar ne obupuj, saj še začel nisi. Četudi si začel, to še vedno ni pravi začetek. Če nisi bil tako iznajdljiv in v juliju dal v časopis oglas, da iščeš sobo, potem bo treba izbrati drugo taktiko (to za Srečneže, ki imajo sobo v študentskem domu, ne velja). Kar ta mesta v roke in pot pod noge in naravnost pred uredništvo Večera, kjer boš že zjutraj okoli 8.30 zvedel za sobe, ki so na razpolago (ker je podobnih, kot si ti, več, boš imel največ prednosti, če imaš avto, saj se tako najhitreje pripelješ do hiše, kjer oddejajo sobo). Morda imaš v študentskem domu prošnjo, a te niso sprejeli — v tem primeru spet pokaži svoje sposobnosti in vsak dan dopoldan se oglasi v upravi študentskih domov in nekega dne bo kakšna soba prav gotovo prazna (veliko študentov v jeseni namreč diplomira ali pa niso opravili svojih obveznosti in tako se morajo izseliti) — nevedno proti konci’ oktobra, a tudi prej. Z gospodinjo, ki ti bo oddala sobo, bodi prijazen, saj veš, da roka roko umiva. Kolikor bolj ji boš kazal svoje zdrave zobe (ob nasmešku seveda), lepše se ti bo godilo in morda te kdaj povabi na večerjo, kar seveda ne bo vračunala v stanarino. Ne obupuj, če je soba hladna, saj bodo tudi zate prišli topli dnevi, a kljub temu kdaj pa kdaj pomagaj gospodinji, v zameno ti zakuri v sobi in stanarine kljub temu ne bo povečala. Sicer pa bodi trdoživ in vztrajen, saj mehkužnih študentov še nikjer niso marali, niti tistih, ki mislijo, da so mehkužni, a se ne poznajo dovolj dobro. Neverjetno, kako si nekateri verjamejo, da so ubogi, da skoraj solze pretakajo nad samim seboj! Nekaj takega je bil moj čimer (sostanovalec). Bližala se je zima pa ga je zeblo in nekaj je godrnjal nad gospodinjo, da ga zebe in le-ta bi ga skoraj nagnala od hiše, da se ni fant v zadnjem trenutku spomnil, da bi ji lahko nasekal drva in čez nekaj dni je bilo v sobi prav toplo, da sva morala okna odpirati. Pa tudi drugače je bil nekam mile narave (čimer namreč), a na zunaj silak. No, pa si misliš, kako naj gre to dvoje skupajl Nenehno ga je kaj grizlo, pa mu ni bilo prav ne to ne ono in nekako se je zavedal, da je nerganje ljudem malokdaj povše-či (še bolje — nikoli). Tako seje zgodilo, da mu tudi pri študiju ni šlo najbolje. (Pa kako mu naj bi, takemu nergaču!) Fant leze navzdol, sem si mislil, potreboval bo pomoč. Najbolj narobe pri njem je bilo, da se je sam sebi smilil, in tega si nikakor ni mogel izbiti iz glave. Kar se je zgodilo, da si je nekega dne prižvižgal domov, skoraj mi je sapo vzelo. Pa ne da mi je uspelo, ko sem ga tolikokrat prepričeval, da je sposoben in dovolj samozavesten za študij . . . ? Takrat pa bruhne iz njega: „čimer, zaljubil sem se." Vidiš ga, vrabca, zdaj pa še to, sem si mislil. „Madona, čestitam," mu pravim (slišal sem namreč, da ljubezen dviguje sa- mozavest, seveda, če nisi nesrečno zaljubljen). Po nekaj dnevih sem zvedel, da je njegova ljubezen precej močna (to so mi povedali kolegi), reči hočem, da ima njegova punca močan značaj. Rekli so, da kadar ona kaj hoče, tisto vedno doseže. Ravno prava za cimra, si mislim. Priznati moram, da je imel tudi moj čimer močan značaj, saj ji je šele po štirih mesecih uspelo, da je prvič uspešno opravil izpit. Ni kaj reči, punca je od sile. Torej zgledujte se po mojem cimru, seveda po tistem že prekaljenem in ne po onem prvem. Tolikokrat čujem, kako študent z diplomo v žepu žalostno gleda leta, ki so minila, in modruje, da je premalo doživel. Ob takih trenutkih je vsem žal, da niso bolj zmerno hodili na zabave in raje večkrat odšli na igrišče ali pa več študirali. Morda bo kdo rekel: „Saj imaš diplomo, le zakaj bi še bolj študiral?" Pri tem pa ostane spoznanje, da je diploma samo formalno potrdilo o vašem znanju. Koliko smo v resnici sposobni, vemo le mi sami. Tudi tista množica izpitov, ki smo jih opravili, je lahko dokaj varljiva. Dokler nimaš občutka, da si s svojim znanjem res sposoben kaj narediti in spremeniti na bolje, si nikar ne misli, da si z diplomo „bog i batina". Daleč od tega. Zato pa: ukvarjaj se s športom, ljubi in bodi ljubljen, zabavaj se, počuti se mlede-ga, sposobnega, študiraj in ob vsem tem „pamet nucaj". Le tako ti bo študentsko življenje res kaj dalo in ne zgolj vzelo tri ali štiri zavožena leta življenja. Edi Korat POTI DO DIPLOME JE KJE RAZLIKA ? ŠTUDENT NAJ (V CELJU?) Ne, to pa ne, potem jo mora dobiti tudi Koper. Pa če jo dobi ta, jo mora tudi Črnomelj, pa za njim Radovljica, in ne nazadnje celo Horjul. Toda kljub tolikšnemu številu najvišjih hramov učenosti bi naši planerji kadrov zatrjevali, kako je nujno, da pridobita univerzo tudi Podgrad in Makole. No pa naj bo, saj bodo delali za prakso, bi rekli ta poklicani in pritisnili pečat. Joj, kako bomo dvignili izobrazbeni nivo, bi se širokoustili retoriki na buldogovi imenitnosti (topi gobec) in napihovali svoje rahitično oprsje. Ampak na institucijo za varno okolje smo pa povsem pozabili? Tako jel Njen rektorat naj bo pa kar v Mežici, da ga bomo po potrebi posojali tudi Avstrijcem v primeru zadušljive univerzitetne klime. Toda Celje ima tri višje šole, ki sicer spadajo v okvir mariborske univerze: višja tehniška šola: — strojni oddelek — gradbeni oddelek višja ekonom8ko-komercialna šola (VEKS) pedagoška akademija (razredni pouk), pa bi bile lahko v drugem, boljšem primeru povsem samostojne. Sedaj smo vsem trem uredili interiere njihovega počutja in lagodnosti. Celo VEKS (v Celju) seveda) smo nekako zbasali v ustrezne prostore. Ni nam potrebno več ždeti v tesnih — pretesnih prostorih (tudi po 80 glav v sobi, ki je pravno registrirana za 40 ljudi). Garderobe smo delno uredili, tako da nam pozimi ne bo potrebno strmeti v „optimistične" profesorje v plaščih, pa tudi predstojnike si bomo lažje in pogosteje ogledali, kot je bilo to v navadi doslej. Sedaj bo šele luštno. Prakso bomo tako zategnili za teorijo, da je nihče ne bo ločil. No ja, mogoče kakšna izjemna konfiguracija čez par stoletij. Dosledno bomo uveljavili načelo: teorijo za prakso in prakso za teorijo (oboje pa le za denar) — joj pardonl Pa samoupravno se nameravamo organizirati. No, to le toliko, da boste vedeli, kako se morate napraviti, če nas obiščete. Celo predsednika načrtujemo. Mogoče ne letos, drugo leto pa sto-procentno (škoda le, da ni več procentov). Spričo tega, da traja študij na vseh treh šolah le po dve leti, bomo skrajšali BRUCOM staž z enega leta na mesec dni oziroma pogojno le do brucovanja. AL' PO NOVEM LETU nameravamo opazovati nebo (takrat bodo gotovo jasne in svetle noči). Mogoče bo kaj priletelo iz rektorata ali pa vsaj s posameznih visokih hramov tam ob Dravi. Ne bomo več spraševali kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj? Odgovorili si bomo ZATO pa pika pardon—klicaj — takoIIIII (joj, štirje so preveč — op. p., pa ne zamerite). Nekje okrog pusta moramo nabaviti oglasne deske.da bodo imeli naši pastirji kam pripenjati obredne roke in ostala obvestila, skratka, da bo stvar tekla kot namazana, čeprav z našo socialno zaščiteno mastjo. 4 Najeti nameravamo poklicne fotografe, da nam pofotografirajo vso zverinjad od Celja do Maribora za slike nameravamo vplačevati pri vpisnini, tako da bo dobil vsak kruc (bruc), ki pa v Celju ni zelen, temveč bolj rjav (kaj si more kruc, če je Cinkarna v bližini), kompleten s fotografijami od čistilke v Celju do poglavarja odprtih glav v Mariboru. Toda to še ni vse. Kje pal V juniju in juliju imamo v programu načrtno delo v OO ZSMS in 00 ZK in če nas počitnice ne bodo zmotile, bo revolucija, to vam povem. Pr...mej...vir, jaz vam to povem. Ni vrag, da do avgusta ne bi zvedeli, kdo je letos ukradelobe OO ZSMS na VEKŠ v Mariboru ter kje tiči UK ZSMS. To bomo odkrili, pa četudi sam raziskujem (spodaj podpisani Čebule Fržolinček). Tudi mariborske pedagoge bomo predramili. Če ne bo šlo drugače, bomo poslali ponje našega Gabrijela, ki je trenutno odsoten (je na dopustu, pa upam, da ne bo k...a (zatisnite eno oko. Ste? Ok-kay:kurba). Pa ne bomo več bruci (toda bili smo bruci). Občinske velmože bomo prepričali, da Celje potrebuje vse tri višje šoie, da je le v tem perspektiva sicer neperspektivnega celjskega gospodarstva, ekonomskemu šolskemu centru se bomo predstavili na gala način, da bo videl, da ni najvišji (toliko mogočen) ob Savinji, da je morda kdo slučajno še višji itd. Potem ko smo imeli v lanskem študijskem letu tridnevi tednik (opomba: ni brat Novega tednika op. p. — Fržolinc Čebulček) in dnevno le od 9 do 12 ur predavanj, bomo imeli letos le enodnevni BO... tednik (dan je enak tednu), saj je kolega izdelal fenomenalno raziskovalno nalogo, ki je namenjena izključno za prakso: DAN IMA 25 UR (čeprav si je eno pod URGENT sposodil pri drugem). Telesno vzgojo nameravamo pustiti na lanskoletnem nivoju, ko smo vsi telovadili le po podpise k profesorju. Toda obštudij-ske dejavnosti. Te pa nameravamo razviti do DASKE. Za začetek smo si zadali sicer obširno in zahtevno nalogo, da oživimo lanskoletne načrte o obštudijskih dejavnostih. No potem pa le še korak in je uresničeno — smo tam (na koncu leta). Pa naj še kdo reče, da Celje ni zrelo za univerzitetno mesto. Takoj ga pošljem na zagovor k županu mesta. Tam bi namreč lahko bival ne nazadnje tudi rektor, študentje pa kje v praksi (npr. v Mignonu, v NA—NI, v Kopru, v pivnici ali pa kjerkoli drugje pač). Problem je torej le še v prostorih, ki pa jih bodo skupaj zgradili celjski in maribor- ski gradbinci (tisti, ki študirajo na visoki tehniški šoli v Mariboru in na njenem oddelku v Celju), saj se že tri leta o tem PLODNO in poglobljeno (na dnu petih litrov vina) dogovarjajo. Joj, kako sem srečen, da sem študent na najmlajši slovenski univerzi (ne tisti v Makolah, ampak na tisti v Celju). Mi imamo v sebi duh samoupravljanja in revolucije, ker smo mladi (no to je pač spontan proces), pa ne tisti večniki kje v Ljubljani ali Mariboru, še manj pa v Oxfordu ali Heidelbergu. Mi smo junaki. Pa brez zavisti (škodoželjnosti). Čebule Fržolinček KOMUNISTI NA UNIVERZI Po XI. kongresu ZK Jugoslavije in po IX. kongresu ZK Slovenije so se družbeno-politični pogoji združeni z zahtevami za dejavnost v osnovnih celicah komunističnega gibanja Se poostrili. Zadnja leta ugotavljamo namreč, da komuhisti v visokem šolstvu pomanjkljivo delujejo, kar se prvenstveno kaže v tem, da je marsikje zakon o visokem Šolstvu še vedno delno preziran, v redkih slučajih pa celo diskvalificiran iz splošne družbene prakse in da je omejenost subjektivnih sil na univerzi na zgolj svojem delovnem področju nedopustno in pomanjkljivo zasnovana. Reforma celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, še posebno pa visokega šolstva je tvorno povezana tudi in predvsem s komunisti, ki v teh družbenih sredinah delujejo in prevzemajo dolžnost za aktivno vsebinsko preosnovo višjega in visokega šolstva. Tako sposobnost, kot tudi akcijska učinkovitost organiziranega delovanja komunistov na univerzi v nobenem primeru ne opravičuje pričakovanj družbe, zato bo nujno potrebno akcijsko vlogo komunistov še naprej kakovostneje razvijati kot doslej. Osnovna dolžnost vsakega komunista, ki deluje v katerikoli celici družbe je njegova zavestna povezava v fronto sil katerih revolucija mora biti plod preteklosti in načrt prihodnosti. Zato je nujno, da tudi univerzitetna organizacija komunistov pritegne v svoje razreševanje problemov ne le nek izbran del študentov komunistov, kot je to že tradicionalna praksa vsa leta nazaj, temveč vsaj večino mladih in udarnih subjektov, ki bi morali svoje vrline verificirati, pa jih doslej še niso. Krivec za to je v veliki meri tudi mladinska organizacija, ki ima na univerzi vse prej kot razvito in poglobljeno dejavnost, pa jo zelo radi opredeljujejo kot „pomemben", sicer pa neštevilen zbor študirajočih. Vsi vemo kakšno je trenutno stanje, pa spontano prepuščamo vse vedno drugim, skratka tistim, ki jih ponavadi ni. Tudi visokošolski delavci komunisti niso v celoti opravičili pričakovanj, katere smo postavili kot njihove primarne naloge, vendar spontano sledijo aktualnim družbenim tokovom. Napačno je verjetno pričakovati, da bo neka organizacija KOMUNISTI NA UNIVERZI & ZAKAJ RAZUME NIHČE KOMUNISTI NA UNIVER71 močna že sama po sebi, če bo imela močno in sposobno vodstvo, frontnega delovanja pa ne bo razvijala. Takšna mentaliteta pa je danes vse prepogosta, zato se stanje le počasi, ali pa sploh ne izboljšuje. Samoupravna organiziranost komunistov na obeh slovenskih univerzah v Mariboru in Ljubljani je zasnovana na načelih tripartit-nosti upravljanja visokošolskih delovnih (VDO) in temeljnih (VTO) organizacij združenega dela mora biti osnovna skrb slehernega komunista na univerzi. Medsebojne odnose med profesorji in študenti bo potrebno tudi življenjsko osmisliti in kot takšne povezovati in prenašati iz šole v družbo in obratno. Zaenkrat organiziranje študentov na univerzi zelo šepa in krepko zaostaja za možnostmi. Krivca je mogoče iskati tako v ZK, še bolj pa v organizaciji ZSM, katere pomanjkljivost je tudi v slabih delegatskih odnosih na univerzi (predvsem med študenti) in v netvornem sodelovanju s komunisti. V nekaterih samoupravnih organih posameznih šol pogosto zatajijo delegati uporabnikov, ki se sej teh organov ne udeležujejo, ali pa zaradi nepripravljenosti nekonstruktivno sestankujejo in s tem pogostno zanemarjajo mnenja baze. Zelo pomembno nalogo pri marksističnem izobraževanju študentov in profesorjev, še posebej pa komunistov na univerzi imata tudi oba Marksistična centra pri univerzah v Ljubljani in Mariboru, ki opravljata pedagoško in znanstveno raziskovalno dejavnost na osnovah družboslovnih znanosti, še posebej marksističnih ved. Če v kratkem pogledamo še organiziranost komunistov na univerzi, potem vidimo, da je temeljna aktivnost vsakega komunista na univerzi usmerjena v 00 ZK na določeni VDO oziroma VTO. OO ZK pa se potem povezujejo v univerzitetno konferenco ZK, le-ta pa v občinsko konferenco ZK. OO komunistov imajo praviloma še aktive ZK za študente in pedagoške delavce. Torej toliko na kratko o komunistih na univerzi. Potrebno bo, da se bo njihova delovna enotnost še okrepila, predvsem pa povečala akcijska pripravljenost za reševanje skupnih nalog, katere osnovna pogoja sta povečana homogenost, vztrajnost in lastne ter skupne iniciative v delovanju. B. K. KOMUNISTI NA UNIVERZI POČASNOST NEKEGA DOGOVARJANJA V obdobju, ko so jo študentski list Katedra približal dvajsetletnici obstoja in pri tem izpolnil marsikatero praznino, ki bi jo bilo čutiti v celotnem višje — oziroma visokošolskem izobraževalnem sistemu, ugotavljamo, da znova stojimo pred vprašanjem: da ali ne? Poleg vse večjih finančnih težav, kadrovskih problemov in nezainteresiranosti pristojnih za dialog so se v novejšem času pojavile še dodatne temne lise, katerih prisotnost lahko vsak trenutek pomeni tragičen konec. Uredniški odbor, ki je bil marsikdaj označen kot ozka frazerska skupina ljudi, ki se izživlja in demonstrira pamet odprtih glav, si bo tudi v novi sestavi mogoče še bolj kot doslej prizadeval za pravilno in nemoteno osveščanje bralcev: poleg študentov, profesorjev in druge mladine tudi vseh, katerih stik z listom ne bo pomenil zgolj čitanja, temveč tudi razmišljanje o doslednosti in prispevku Katedre pri razvoju vzgoje in izobraževanja, delegatskega sistema, stabilizacijskih TVORNO V JUTRI? prizadevanj, ekonomskih in političnih temeljev naše države, zatiranih manjšin in ljudstev po vsem svetu, kulturne prisotnosti človeka itd., torej za vse, kar je pogoj za razvoj naše samoupravne družbe. V prihodnjem delu imamo v načrtu odpiranje navzven za iskanje skupnih poti vseh mladih, za skupno in tvorno sodelovanje s pedagoškimi in družbenopolitičnimi delavci, s strokovnjaki in ostalimi delavci v združenem delu. Vendar moramo opozoriti, da bo takšna pot mogoča le z aktivnim sodelovanjem, nas vseh, še posebej pa s prisotnostjo odgovornih družbenih dejavnikov, katerih resnična odgovornost je pogoj in vodilo za uresničitev samoupravno začrtanih teženj. Ns tako kot doslej ko smo bili označeni včasih celo kot protidržavni in nesamou-pravni element, ker smo pač sledili družbenim tokovom in stalno opozarjali na napake, ki se nam danes krepko maščujejo, in ne tako kot takrat, ko smo na obljubljena in za izdajanje lista nujno potrebna finančna sredstva čakali do obupa in onemoglosti. Takšnega početja pa žal ni nihče obsodil in nam pomagal na noge. Na kratko: bili smo brezpravna raja ker kot nosilci pravic (seveda tudi dolžnosti) ne bi uspeli z izterjavo, ki bi sodno sicer uspela, vendar sredstev ne bi bilo. Kdo nam lahko takšno početje analizira in poveže z našo samoupravo? Smo amaterji in potrebujemo širšo družbeno pomoč. Žalostno, toda resnično je dejstvo, da še vedno obstajamo v nekaterih krogih kot črne, garjave ovce, obsojene na pogin. Prepričani pa smo, da so takšne tendence več kot škodljive za mlado nepreizkušeno univerzo in da bodo, kolikor jih čimprej ne odpravimo, zastrupile visokošolsko atmosfero. Za zaključek pozivamo vse, še posebej pa pedagoške delavce, da nam pomagajo pri kreiranju lista, kajti le tako bomo odstranili zanko, ki nam je namenjena. Uredniški odbor se želi posebej zahvaliti tisti peščici pedagogov in drugihsode-lavcev, ki nas niso pozabili in so nam bili vseskozi v veliko pomoč. Pred meseci so se pogovarjali v okviru marksističnega centra pri ljubljanski pravni fakulteti delavci in študenti te ustanove ter mariborske višje pravne šole. Namen pogovora je bil v preosnovanju višje pravne šole v Mariboru v visoko. Če poizkušam na kratko oceniti te večurne razprave, potem lahko brez zadržkov povem, da je tako ta razprava kot že mnoge pred njo odprla nekatera znana vprašanja, resnici na ljubo pa velja še dodati, da nanje ni dala zadovoljivih odgovorov. Pri tem je potrebno vedeti, da so samoupravni organi ljubljanske pravne fakultete na osnovi zakona dolžni podati mnenje, ali je v naši republiki potrebna še ena takšna ustanova ali ne. Takšno mnenje za ustanovitelja sicer ni obvezujoče, a je brez dvoma pomembno za nadaljnje odločitve. Na podlagi v ta namen izdelanega elaborata so se v diskusiji postavila predvsem naslednja odprta vprašanja. Ali bi bili v primeru prehoda v visoko pravno šolo v Mariboru sposobni zagotoviti ustrezno število kvalitetno primernih pedagoških delavcev? Elaborat nam namreč na to vprašanje odgovarja pritrdilno, s čimer pa se niso strinjali posamezni profesorji pravne fakultte. Nadalje se je zastavilo kot odprto vprašanje, ali je v naši republiki dovolj diplomiranih pravnikov ali ne? Na to vprašanje bi bila sicer dolžna odgovoriti gospodarska zbornica Slovenije, vendar pa ta odgovora ni dala, češ da TOZD nimajo povsem izoblikovanih kadrovskih načrtov, zato tudi skupnih kadrovskih potreb za celotni slovenski prostor v tem pogledu ni moč izdelati. Računa se, da baje slovenski družbeni prostor letno potrebuje približno sto osemdeset diplomiranih pravnikov. Na ljubljanski pravni fakulteti pa jih diplomira do sto dvajset letno. Pri tem pa ni moč računati na pritok tovrstnih kadrov iz drugih republik, saj je jezik ovira, ki to resno preprečuje, zavedati pa se moramo tudi širine pravniškega poklica. Pravnik se lahko danes zaposli skorajda v vseh sredinah našega družbenega življenja. Vse to pa seveda otežuje postavljanje neke natančne številke. Po razpravi o tem vprašanju je bilo nekako razumeti, da bi v tem pogledu bil še prostor za mariborsko visoko šolo. KOGA JE TREBA POSLUŠATI? Nadaljnji predmet polemike je obvisel na študijskih programih. V organih pravosodja se je pred tem sestankom pojavila kritika, češ da sedanja mariborska višja pravna šola v svojih študijskih programih preveč poslušno sledi zahtevam gospodarstva. Tudi v prejšnjih razpravah prisotno misel, da naj bi se študentje v Ljubljani bolj usmerjali v pravosodje, v Mariboru pa v gospodarstvo, so na tem sestanku delno opustili. Prevladalo je mnenje, da so programi tako ene kot druge šole zastareli in tako v bistvu ne odražajo v celoti potreb današnjega časa. Razpravljalci so nadalje menili, da se obe bodoči ustanovi ne bi programsko specializirali, temveč naj bi ostali na nekakšni skupni splošni usmeritvi, praksa pa naj bi bila tista, ki bi študente usmerjala v konkretno delo. ALI BO KDO TUDI PRIZADET? Morda se je problematika večurne razprave odražala v vprašanjih študentov. Predstavnik študentov ljubljanske pravne fakultete je zastavil vprašanje, ki se je nanašalo na to, ali bodo v primeru ustanovitve visoke pravne šole v Mariboru prizadeti razvojni načrti ljubljanske pravne fakultete. Na to vprašanje ni dobil celovitega odgovora. Mariborski študentje pa so zastavili vprašanje, zakaj v pogledu načel politike policentričnega razvoja SRS tako capljamo prav v pogledu izobraževanja, ko pa je vendar jasno, da je izboljševanje kadrovske politike v manj razvitih področjih najboljši zagotovilo za hitrejši razvoj. Ugotoviti pa velja, da so ravno področja, ki gravitirajo na Maribor, v veliki meri tista, ki spadajo med manj razvita. HITETI JE TREBA POČASI Na splošno lahko trdim, da se je večina diskutantov strinjala s predloženim elaboratom v njegovih najpomebnejših točkah, to je, da obstajajo potrebe po ustanovitvi visoke pravne šole v Mariboru, res pa je tudi, da je bilo med diskutanti zelo malo tistih, ki bi se zavzemali za čim krajšo in s tem čim hitrejšo pot do cilja. Tudi na tem sestanku je bilo nekako čutiti duh oportunizma, ki se je kazal v postavljanju mnogih dilem, katere bi se dale odpraviti z malo dobre volje in seveda samoupravnega dogovarjanja. Večkrat pa je bila prisotna tudi misel: kako naprej, ko pa še niso definirani vsi cilji reforme šolstva. Vse to pa po svoje kaže, da bo pot do ustanovitve visoke pravne šole v Mariboru še precej kabinetna in dolgotrajna. Ob vsem tem pa ne gre prezreti, da je sočasno tekla razprava o omenjenem elaboratu tudi v organizacijah združenega dela. Splošna ocena te razprave gre v prid razvoju pravnega študija v Mariboru. Razen nekaterih izjem so se delavci tudi pohvalno izrazili o delovnih sposobnostih kadrov, ki so do sedaj prihajali z mariborske višje pravne šole. Med ocenami elaborata pa je bilo tudi nekaj konstruktivnih pripomb k sedanjem učnem načrtu. To poročanje zaključujem še s sklepom, ki ga je na eni zadnjih sej sprejel svet višje pravne šole v Mariboru in se glasi: razprava o preosnovanju višje v visoko pravno šolo naj se v doglednem času zaključi. Iz zaključkov pa naj bo jasno razvidno, ali je visoka šola potrebna ali ne, in če je, potem naj se ukrene vse potrebno za njeno ustanovitev. Obstaja pa resno vprašanje, ali bodo delavci in študentje šole uspeli realizirati takšen sklep. Saj je več kot očitno, da je za nekatere odgovorne dejavnike tako v občini kot očitno, tudi širše to več kot postranska zadeva. Postranska zadeva pa slej ko prej rodi tudi postranske rezultate, teh pa si vsaj po več let trajajoči in utrujajoči razpravi menda nihče kaj preveč ne želi. Gotovo bo potrebno iz teoretičnih razprav preiti še na bolj praktične in tako ugotoviti, da teoretična načela o gospodarnosti naložb v kadre, pa četudi so to le pravniki, ni le teorija, temveč globoka naravna zakonitost. Upam, da bomo modri Slovenci po dolgem razmišljanju le ugotovili, da smo poleg Črne gore še edina republika z eno samo popolno ustanovo za vzgojo pravnih kadrov. Morda se bomo čez čas celo vprašali, če nam zadostuje? Rudi Krebl ŠKRIPA, ŠKRIPA! NAS DRUGI DOM - IMAMO! Študentje so v prejšnjih letih mariborskega porajajočega se univerzitetnega mesta mnogo razpravljali o žgočih problemih tistega časa. Postavljena so bila vprašanja, kdaj bo dovolj ležišč oziroma kdaj bo število ležišč v študentskih domovih zadostovalo za socialno najbolj ogroženo mladino in jo rešilo izpod tiranstva privatnih stanodajalcev. Danes se, kakor izgleda, naše mesto lepo ponaša s štirimi stolpiči za študente, to je z blizu tisoč ležišči za najrevnejši sloj študentov naše družbe, toda ali je tudi v domovih vse v redu? Na to vprašanje nam bo lahko odgovoril marsikateri stanovalec, ki se vsaj malo zanima za tekočo problematiko. Če pa vprašamo študenta, ki je samoupravno in politično prisoten pri teh problemih, pa nam bo navrgel probleme, ki segajo vse od pomladanskega časa tega leta pa do vročih avgustovskih dni. Od pomladanskega časa zato, ker nekateri študentje niso brez dlake na jeziku. Marsikdo se še spominja, da smo se zbrali na zboru stanovalcev v depandansi študentskih domov in takrat razpravljali o planu domov za to leto ter seveda s tem o stanarinah v domovih. Takrat smo jasno rekli, da ostala vsebina predloga pravilnika pa je bila popolnoma neusklajena z načeli socialističnega samoupravljanja. Eden od prisotnih na seji je kratko in jedrnato ugotovil: „Najprej se pogovorite o pravilni vsebini samoupravnih odnosov, zapisanih v samoupravnih aktih študentskih domov, nato pa o hišnem redu!" Nazadnje je delegat stanovalcev sprožil dvom o pravilnosti prej omenjenih kalkulacij. Ta tovariš je namreč dokazoval, da pri izračunu kalkulacij ni upoštevano enotno število ležišč pri posameznih postavkah v kalkulaciji. Obljuba dela dolgi Na seji komisije je bil prisoten tov. Sitar, ki je takoj samoiniciativno zatrdil, da bo omogočil preverjanje že veljavnih kalkulacij ter da bo po skupnem preverjanju strokovne službe in s strani določenih stanovalcev narejena ocena. Predsednik komisije pa je predlagal, da se ta pismena ocena odda na komite UK ZKS še pred sejo komiteja, da bo le-ta ocenil stanje. Predsednik zbora stanovalcev se je tako kot za nepojasnjeno povišanje stanarin pozanimal tudi za to skupno oceno kalkulacij, in sicer 15. avgusta, to je na sam dan vseljevanja v študentske domove. Direktor študentskih domov pa je zdaj predsedniku zbora stanovalcev dejal, da se bodo kalkulacije preverjale le, če bo ta vložil pismeno zahtevo. No, zdaj je pismena zahteva vložena, toda ali se ne bi za konec vprašali, kam vodi takšno obnašanje nekaterih, ki bi radi naredili iz socialističnega samoupravljanja vse kaj drugega kot socialistično samoupravljanje. Pa ne samo to, v študentskih domovih se poraja vprašanje, kdo je ukinil izdajanje kosil in večerij za študente v času počitnic. Danes, konec avgusta, lahko vidiš študenta, kako se hrani vsepovsod, samo v študentskih domovih ne, ki pa so posebnega družbenega pomena. Ob vsem tem pa je potrebno reči, da predstavniki političnih aktivov stanovalcev že dolgo niso vodili pogovora s tovarišem direktorjem, ker jih le-ta ignorira in poizkuša diskvalificirati iz političnega življenja študentskih domov. hočemo dodatno obrazložitev glede stanarin, da vendar ne morejo stanovalci v domovih pokrivati slabega poslovanja študentske menze z zviševanjem stanarin. Prav tako srijo poudarili, da več kot polovica vseh stanovalcev ne hodi na kosilo v depandanso, kaj šele na večerjo. Toda vseeno, svet študentskih domov, v katerem so poleg delegatov delavcev in uporabnikov zastopani tudi stanovalci, je potrdil plan z manjšimi korekturami. Predsednik sveta študentskih domov, sicer doktor znanosti, je na eni od sej predlagal, da stanovalci razmislijo o izključitvi električne napetosti v domovih v času od dvanajste do druge ure opoldan. Zaradi tega naj bi, po njegovi obrazložitvi, naraslo število odjemalcev kosil v študentski menzi, saj stanovalci ne bi mogli pripravljati skromnih obrokov v kuhinjah, ki so zgrajene prav v ta namen. Ni kaj — inovacija za doktorja znanosti. Sklep o stanarinah je bil sprejet — toda kako se je glasil? Bolje obveščenemu stanovalcu je gotovo znano, da so se stanarine povečale v tem letu že drugič. To povišanje stanarin je sledilo sklepu, sprejetemu na seji sveta študentskih domov. Preden so delegati stanovalcev glasovali o novih stanarinah, so postavili tole zahtevo: stanarine naj se v prvem koraku zvišajo, v drugem koraku pa se bodo zvišale ali pa tudi znižale šele, ko bodo stanovalci ugotovili, ali je to res potrebno. Delegati stanovalcev v svetu so podali takšno zahtevo, toda sklep v zapisniku, za katerega je treba reči, da je zelo zvito napisan, pa se dejansko glasi drugače. Res je, da so imeli delegati stanovalcev na voljo glasovanje o zapisniku na sledeči seji sveta, toda zaradi nepozornosti na „zamotani" sklep so le-tega sprejeli. Nemalo smo bili začudeni, ko smo petnajstega avgusta pričeli plačevati stanarine, kot da je povišanje stanarin v drugem koraku dejansko potrjeno. Predsednik zbora stanovalcev seje zaradi nove cene pozanimal pri tov. Sitarju, direktorju študentskih domov, toda ta ga je nadrl. Obstaja dvom o pravilnosti predloženih kalkulacij v planu, ki smo ga sprejelil Malo po sprejetju plana za tekoče leto je bila sklicana komisija za so-cialno-ekonomska vprašanja pri komiteju univerzitetne konference ZKS. Komisija je takrat obravnavala splošno stanje v študentskih domovih. Poleg tega je komisija pregledala s strokovno pomočjo predlog pravilnika, katerega naj bi potrdili na prihodnji seji sveta študentskih domov. Vsebina tega pravilnika je bila nasploh zelo neprimerna, saj je komisija ugotovila, da se lahko sprejme le manjši del pravilnika, in sicer tisti, ki govori o sprejemu stanovalcev v domove za bodoče študijsko leto. Vsa ŠTUDENTSKI DOMOVI Nekateri študentje iščejo sobo pri zasebnikih, ki jih bolj ali manj „gulijo" — kaj pa jim drugega preostane, če zaradi kakršnihkoli vzrokov študentske sobice v domu ne dobe. In kakšni so kriteriji za sprejem v študentski dom? Sprejeti so lahko le redni študentje, komisija za sprejem pa upošteva premoženjsko stanje, učni uspeh ter posebne socialne pogoje. Treba je napisati prošnjo, ki jo pošljejo vsi novi kandidati in tudi stanovalci, ki so že prebivali v domu v prejšnjem študijskem letu. Pri starih prosilcih se upošteva obnašanje v preteklem študijskem letu, komisija pa sprejme kandidate na osnovi stalnega prebivališča, razvitosti regije iz katere izhaja; upošteva pa tudi zdravstveno stanje prosilcev. Ne sprejema pa zakonskih parov z otroki. Če je študent iz druge republike je lahko sprejet v dom le pod pogojem, da v lastni republiki ne more obiskovati željene šole. V študentskih domovih je kuhinja, kjer pripravljajo kosila in večerje, ter bife, ki posluje dnevno od 7. — 21. ure (razen ob nedeljah in praznikih), odprt pa je tudi v soboto dopoldne. V štirih stolpičih študentskih domov je 976 ležišč. V sobi je ena ali dve postelji, posameznik pa si lahko stanovalca izbere sam. V vsakem nadstropju so skupne kopalnice in stranišča, na razpolago pa je tudi majhna čajna kuhinja. Potrebe in povpraševanje po razpoložljivih sobah v študentskih domovih so izredno velike, mnogo večje kot je trenutna zmogljivost. Študentje so v domovih samoupravno organizirani. Njihovo delo se odvija po skupščinah stolpičev, v delegatski konferenci in njenem predsedstvu, ki ima več komisij — študentje so vključni še v ZSMS, deluje pa tudi aktiv ZK. Študentje se lahko vključujejo tudi v interesne sfere v okviru obstoječih obštudijskih dejavnosti. '\t\jOLlTC U *A. v ИА no j UNIVERZITETNA ORGANIZACIJA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE NA UNIVERZI Univerzitetna organizacija ZSMS je enotna organizacija v idejnem, organizacijskem in akcijskem smislu. Združuje vse člane ZSMS, ki študirajo na univerzi v Mariboru. 1. Kdo so člani univerzitetne organizacije ZSMS? Eno izmed določil statuta ZSMS pravi, da se morajo člani ZSMS angažirati tam, kjer živijo, in tam, kjer delajo. Študent, član ZSMS, deluje tako na dveh mestih (v okviru možnosti): 1. v krajevni skupnosti, kjer stalno prebiva; če študira zunaj kraja stalnega bivališča, se na univerzi vključi v delo ustreznega pokrajinskega kluba; 2. na univerzi, kjer dela oziroma študira. Tu se mora vključiti v osnovno organizacijo ZSMS, ki je organizirana na šoli in visokošolski temeljni organizaciji združenega dela (VTOZD), kjer je vpisan. Vključiti se mora takoj ob prihodu (ob vpisu) s tem, da prinese s seboj evidenčni karton, ki mu ga izstavi prejšnja organizacija 00 ZSMS. Če ga nima, izpolni novega. Evidenčni karton odda pri sekretarju 00 ZSMS. 2. Kakšni so cilji univerzitetne organizacije ZSMS? Člani ZSMS na univerzi se v okviru univerzitetne organizacije ZSMS in njenih organov borijo za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na univerzi, skupaj z mladimi delavci, mladimi v kmetijstvu, mladimi v krajevni skupnosti in mladimi iz drugih smeri izobraževanja. Borijo se za uresničevanje novih odnosov v družbi na osnovi partijskih in na osnovi lastnih dokumentov in na osnovi lastnih programov, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu in na konferenci republiške konference ZSMS. Naši cilji so ŠTUDENTSKE PRIREDITVE bodo tudi letos popestrile tvoj prosti čas v kolikor se jih boš udeležil — le kakor številka v občinstvu, ali bolj ustvarjalno kot aktiven študent, ko boš s svojim delom, pripomogel k uspehu akcije, morda boš celo sam nastopal. Študentske prireditve obsegajo vse obštudijske dejavnosti, od športne do kulturne — potekale bodo čez vse šolsko leto. V preteklem letu je bil poudarek na kulturnih prireditvah, kar je predvsem posledica nedela večine komisij na osnovnih organizacijah ZSMS po vseh šolah — tako da člani UK ZSMS tudi niso mogli napraviti čuda — najaktivnejša komisija — kulturna — je štela komaj pet članov — da o ostalih komisijah raje ne govorimo. Pomembno vlogo za uspeh prireditve ima tudi komisija za informiranje, ki te bo (?) sprotno obveščala o vseh novostih študentskega živ-žava. Dela je precej. Tudi od tebe je odvisno, kako bodo zaživele obštudijske dejavnosti na vaši šoli — pridruži se kakšni komisiji: te zanimajo plakati, šolsko glasilo — potem se priključi komisiji za informiranje; če te zanima kino, gledališče, pesmi, likovnost, glasba... je kulturna komisija pravi naslov. Tukaj so še šport, in mnoga druga področja — nekaj te prav gotovo zanima (morda radioamaterizem, potovanja..?)... boš videl — ne bo ti žal. Poiskusi — nihče te ne obvezuje! Če boš opazil, da v 00 ZSMS na tvoji šoli bolj malo migajo — zbodi jih s kakšno kritično pripombo ali napiši članek in radi ga bomo objavili (honoriramo!). Ta članek naj ti bo v spodbudo; ne pozabi da študentsko življenje ni le študij, ampak tudi kaj bolj kreativnega. KDO? KOGA? KOMU? KOGA? ’RI KOMU? S KOM? RADIO ŠTUDENTSKI DOMOVI ?! KONCERTI MED ŠTUDENTSKIMI DOMOVI ?! GLEDALIŠČE V mnogostranski in zajemajo več področij, saj praktično ni področja, na katerem mladi ne bi delovali. 3. Kakšna je organiziranost univerzitetne organizacije ZSMS? Vsak član ZSMS se mora včlaniti v osnovno organizacijo ZSMS na VTOZD, kjer študira. 00 ZSMS organizira zaradi bolj intenzivnega dela komisije: idejnopolitično, študijsko, komisijo za samoupravljanje, športno, kulturno, socialnoekonomsko in druge. Člani v 00 ZSMS razpravljajo o problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu in bivanju, o problematiki dela in razvoja VTOZD ter se idejnopolitično izobražujejo. 00 ZSMS mora spremljati družbena in materialna vprašanja študentov, vsebinsko mora vplivati na delo samoupravnih organov na šoli (VTOZD) in zahtevati, da se dosledno po samoupravni poti rešujejo problemi, s katerimi se študenti srečujejo. 00 ZSMS je nosilec kandidacijskega postopka pri volitvah delegatov na VTOZD, po volitvah pa spremlja njihovo delo. Najvišji organ univerzitetne organizacije ZSMS je univerzitetna konferenca ZSMS (UK ZSMS). UK ZSMS ima v skladu s statutom ZSMS status občinske konference ZSMS. Sestavljajo jo delegati, ki jih neposredno volijo člani ZSMS v 00 ZSMS in delegati obštudijskih dejavnosti. UK ZSMS zlasti določa politiko, stališča, naloge in program univerzitetne organizacije ZSMS v skladu s programom ZSMS ter cilji, ki so bili prej navedeni. Voli tudi izvršilne organe univerzitetne organizacije ZSMS in obštudijskih dejavnosti. Predsedstvo univerzitetne konference ZSMS, ki je izvršilni organ univerzitetne konference, ima sedež v Tyrševi ulici 23 (klet študentskega doma), uradne ure pa vsak dan od 12. do 14. ure (razen sobote, nedelje in praznikov). Telefonska številka (062)22-977. Univerzitetna organizacija ZSMS se za reševanje nekaterih skupnih nalog povezuje z občinsko organizacijo ZSMS v Mariboru, Celju, Kranju in Kopru ter z univerzitetno organizacijo ZSMS v Ljubljani in ostalih jugoslovanskih univerzitetnih centrih. UK ZSMS delegira delegate v republiško konferenco ZSMS. RADIOKLUB „ŠTUDENT" V okviru univerzitetne konference ZSMS v Mariboru deluje tudi radioklub Študent ki je bil ustanovljen pred dobrim letom na pobudo SO Maribor in zainteresiranih študentov. Radioklub ima sprejemno-oddajno postajo moči 250 W z usmerjenim vrtljivim antenskim sistemom. Člani kluba dosegajo zveze z radioamaterji na vseh kontinentih in sodelujejo na večjih mednarodnih tekmovanjih. Redno organizirajo tečaje za telegrafije in poznavanja mednarodnega pravilnika o telekomunikacijah. Interesenti, pohitite in se včlanite v klub. Se posebno, če se šolate v Mariboru Sedež kluba je v prostorih UK ZSMS, Tyrševa 23 (ŠD II), Maribor. Uradne ure so vsak dan od 12. do 14. ura. Telefon: (062) 22-977. MEDNARODNI KLUB PRIJATELJSTVA Začetki kluba segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen kot klub tujcev. MKP v pravem pomenu in vlogi, ki jo ima sedaj, pa deluje od leta 1976 v okviru Univerzitetne konference ZSMS Maribor. Člani MKP so predvsem tuji študentje, ki študirajo v Mariboru. Klub ima 80 članov iz 17 držav: Kenije, Afganistana, Jordanije, Indonezije, Gvineje Bisao, Centralnega afriškega kraljestva in drugih. V okviru kluba delujejo tudi komisije, predsedniki so člani kluba. Te komisije so kulturna, športna, komisija za družbeno dejavnost, komisija za informiranje, komisija za študijska in socialna vprašanja. Naloge kluba so reševanje problemov tujih študentov, predvajanje filmov, priprava razstav in folklornih nastopov. Klub ima prostore v študentskem domu III, Tyrševa 23 ali v Klubu mladih Orožnova 2. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠTUDENT Društvo deluje že petnajst let. Želja članov je, da bi v resnici postalo reprezentančno društvo mariborskih študentov. Društvo ima štiri sekcije, in sicer: — folklorna skupina (FS) — akademski pevski zbor (APZ) Boris Kraigher — športni plesni klub (SPK) — skupine za moderni ples — Point Folklorna skupina je najstarejši del KUD. Seveda s tem ni rečeno, da so člani te sekcije tudi po letih najstarejši. Pravzaprav so le-ti najbolj poskočni, tako na odru kot za niim. Vaje ima FS dvakrat tedensko po dve uri, po potrebi pa tudi več. Člani FS veliko nastopajo v Beogradu, Skopju, Varaždinu ter po dolgem in po čez po Sloveniji. Folkloristi tudi ŠTUDENTSKI POKRAJINSKI KLUBI Poglavitna naloga koordinacijskega sveta pokrajinskih klubov (KS PK) je koordinacija dela med posameznimi pokrajinskimi klubi. Posamezni pokrajinski klubi vključujejo študente določene regije, ki študirajo na eni izmed šol mariborske univerze. V preteklem študijskem letu je v KS PK delovalo 14 pokrajinskih klubov — dolenjskih, šaleških, primorskih, žalskih, istrskih, celjskih, koroških, posavskih, ptujskih, in laških študentov, občine Šmarje pri Jelšah in klub študentov občine Slovenske Konjice. Namen in naloge KS PK so: aktivno vključevanje članov pri reševanju štipendijske politike, povezovanja s TOZD in OZD v matičnih občinah, spoznavanje članov kluba s samoupravljanjem v podjetjih, organiziranje medsebojne pomoči med člani, spoznavanje novih članov z možnostmi in načinom študija, organizacija izletov, obisk gledališč, filmskih in opernih predstav. Vsi klubi delujejo v okviru združenja, to pa v okviru univerzitetne konference ZSMS Maribor. Prav tako se člani klubov vključujejo v vsakoletne aprilsko-majske študentske prireditve. V okviru združenja deluje tudi sekretariat ZK, pri posameznih klubih pa so ustanovljeni aktivi ZK. Združenje in njegovi posamezni klubi imajo prostore v študentskem domu III pri predsedstvu UK ZSMS, Tyrševa 23. Uradne ure so vsak dan med 12. in 14. uro, telefon 22 977. DEPANDANSI 71 ZA KOGA LE 71 JAZ VENDAR NE STANUJEM v Študentskem naseuu I po nastopih ne mirujejo in s tem, tako trdijo, vedno uspešno preganjajo utrujenost. Kaj je folklora, ve menda vsak, in če vas veseli, zaplešite z njimi. Verjetno ni neznan postopek, da pevci APZ Boris Kraigher dosegajo iz leta v leto lepe rezultate. Repertoar zbora zajema veliko narodnih in ponarodelih pesmi (ne samo slovenskih in jugoslovanskih). Dirigent zbora Stane Jurgenc je med „apezejevci" zelo priljubljen. Zbor veliko gostuje po Jugoslaviji in v tujini. Člani imajo redne in „izredne" vaje — v Dželozi, na piknikih, praznovanjih rojstnih dnevov svojih članov in članic... Tako ne manjka zabave, veselja petja in kdor rad prepeva, naj se vključi v APZ! Plesalci „klasike" se bodo verjetno vključili v športno plesno skupino. Ta skupina trenira latinsko-ameriške (trumba, samba, ča-ča-ča), standardne (valček) in moderne plese, seveda prirejene za tekmovanja in turnirja. Tudi člani te skupine veliko nastopajo in gostujejo. Point je skupina za moderne plese, ki združuje mlade, ki želijo plesati in še plesati. To ni DISCO CLUB, temveč združitev plesa z gibi, z izrazom, s kompozicijo na odru. Torej nadobudni mladi plesalci navdušeni za moderni ritem, priključite sel Verjetno ste že spoznali, da KUDOVCI združujejo prijetno s koristnim. Člani so sami veseljaki, družabni in radi so skupaj. Po vajah se dobivajo ob pivu, kjer pozabijo na študij in domače pa tudi ljubezenske probleme. KUDOVCI vabijo k sodelovanju vsakogar, ki želi sodelovati, kajti v „pomladku" je bodočnost KUD Študent. Društvo ima prostore v depandansi študentskih domov, v kleti. Ob parku 5. Uradne ure so vsak dan od 9. — 11. ure, telefon 25-927. POIVICINO MIA У ZA KOGA? REKREACIJSKI KOLAŽ Telovadnica pri študentskih domovih bo na razpolago študentom, ko ne bo zasedena z drugimi športnimi panogami. Obrnite se na komisijo za obštudijske dejavnosti pri študentskih domovih, se pozanimajte in si organizirajte rekreacijo. Mariborska vzpenjača je pripravila osebne popuste tudi za študente, vendar to zadeva le smučarje oziroma njihove sezonske smučarske dovolilnice. S smučarsko izkaznico lahko nabavite pri SK Braniku na Grajskem trgu 4. Tisti, ki igrate tenis imate na razpolago igrišča Branika v Ljudskem vrtu, kakor tudi teniško igrišče v športnem parku na Taboru, kije asfaltirano. Oba teniška kluba nudita študentom posebne ugodnosti in popuste. Vse informacije so vam na voljo v uradu ŽŠD Maribor, Trg revolucije 9 in ŠD Branik. Omenjeni športni društvi vključujeta tudi vse ostale športne panoge od atletike do plavanja. Študentje imajo možnost za plavanje tudi v dveh mariborskih kopališčih Fontana in Pristan, ki nudita različne popuste, predvsem kadar gre za skupinski obisk. Možno je organizirati tudi abonmajske karte. Čas za prosto kopanje je rezerviran vsak delavnik med 15.30 in 17. uro in od 18.30 do 20. ure ter ob sobotah do 22. ure. V sklopu univerze so bila ustanovljena tudi študentska športna društva in sicer po posameznih šolah. To pomeni prvo povezavo športnega življenja na šolah, ki odpira nove možnosti za prireditev raznih tekmovanj in organiziranje študentskih športnih prireditev. Kljub dejstvu, da so se ta športna društva v preteklem letu slabo izkazala ne leti krivda izključno nanje. Kaj pa smo napravili študentje kot posamezniki, da bi si telesno kulturo približali? Zelo malol ŠTUDENTSKI SERVIS BI RADI ZASLUŽILI? . . . Vsi tisti, ki študirate v Mariboru, eno, dve, tri, štiri ali pa več let (seveda, če ne gre vse po sreči — predvsem pa, če nam je ne delijo z veliko žlico), študentski servis verjetno že poznate. Dinar, zaslužen preko servisa, vam je verjetno že velikokrat prišel prav — kot priboljšek, s katerim ste si trenutno zajezili spletanje pajčevine po želodcu, oziroma kot potreba za nabavo nove garderobe, pa za kozmetičarko, frizerja, savno ali pa za duhovno potešitev — kolikor vam je to uspelo z obiskom v kinu, gledališču, galeriji, disku itd. Vsi tisti, ki trenutno študirate v Mariboru prvo leto, torej vsi, ki ste bruci in ste šele v obdobju prilagajanja, naj vam navedemo nekaj osnovnih podatkov. Da ne bi bili suhoparni, zelo na kratko. Študentski servis deluje kot servis od leta 1971, prostore pa ima v depandansi študentskih domov OB PARKU 5. Vanj se lahko včlanite vsi redno vpisani dijaki in študentje vsak dan med uradnimi urami od 8. do 12. Za vpis pa potrebujete dve sliki in 10 dinarjev ter potrdilo o šolanju (dijaki) oz. frekventacijsko potrdilo (študentje). Servis ima evidenco del, ki so trenutno na razpolago in so vpisana v posebni zvezek. Tudi ti lahko vtakneš vanj svoj radovedni, predvsem pa dela željni nos! Študentje se odločajo za delo, ki jim najbolj „diši". In kakšna dela nudi servis, kolikšen je zaslužek? Dela so različna: od strokovnih, ki zahtevajo intelektualno znanje višje ali visoke šole, do administrativnih in tudi fizičnih del. Honorarji za izvršeno delo se določajo na osnovi raznolikosti in težavnosti posameznih opravil, pogojev dela ter potrebnega znanja in se gibljejo od 23 do 50 dinarjev na uro. Posebno veliko povpraševanje za delo je v počitniških mesecih in v času, ko štipendije ne dotekajo redno. Čeprav še vedno v glavnem prevladujejo dela za fante — dekleta, nikar ne obupajte! Tudi za vas se bo kaj našlo! Posebno v čislih so bojda figurantska dela (Pomoč geodetom, izvajanje raznovrstnih anket, pa tudi čiščenje prostorov in razna kurirska dela pridejo kar prav. Včasih tudi čuvanje psov in mačk — čeprav bolj poredko. Kakšnih počitnic na Tahitiju oz. potovanja okoli sveta si s prisluženim denarjem razumljivo ne boste mogli privoščiti, prislužili, včasih prigarali pa si boste žepnino, morda dodatek k štipendiji. . . . ALI NAPRAVILI ŠOFERSKI IZPIT? Če še ne znate voziti jeklenega konjička, pa bi to radi počeli — seveda za 15 dinarjev popusta pri uri vožnje in če ste poleg tega še študent oz. dijak, je avto šola, ki deluje v sklopu študentskega servisa, pravi naslov za rešitev vašega problema. šola pripravlja vsak mesec dva teoretična tečaja za vozniški izpit kategorije B, organizira pa tudi zdravniški pregled in opravljanje izpitov iz prve pomoči. In končno vas vrli inštruktorji nauče upravljati kovinsko škatlico, tako da brez zadrege vozite pred izpitno komisijo. Če torej izpit opravite, je vaša trofeja v žepu, sicer poizkusite ponovno. Letna kapaciteta šole je 700 slušateljev. Pohitite, dokler je še čas, volja in denar... IAESTE je mednarodna organizacija za izmenjavo strokovnih praks za študente s tehnično izobrazbo. Sekcija te organizacije že nekaj časa aktivno deluje na Visoki tehnični šoli. Sodeluje lahko vsakdo, ki ga to delo zanima. V zimskem času hodijo člani te organizacije po delovnih organizacijah in skušajo dobiti zagotovila, da bodo le-te v poletnih mesecih pripravljene sprejeti na prakso enega ali več tujih študentov. Od števila zbranih praks pri nas je odvisno, koliko ponudb bo organizacija dobila iz tujine. Vsaka sekcija oziroma pododbor dobi toliko tujih praks, kolikor jih je nabrala v domačih podjetjih in jih poslala za izmenjavo. Pred izmenjavo je potrebno zbrati število interesentov, ki želijo na prakso v tujino. Prijavljeni študentje morajo izpolnjevati določene pogoje glede študijskega uspeha, starosti in podobno. Prav tako zajema delo IAESTE tudi recepcijsko službo, ki bo skrbela za tuje študente, ko pridejo v poletnih mesecih k nam na prakso. Dela imajo vsi člani te organizacije dovolj vse leto. AIESEC je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije. Vključuje 54 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Osnovni cilj organizacije je izpolnjevanje znanja študentov ekonomije in priprava za kasnejša dela v gospodarstvu ter razvijanje prijateljskih odnosov med državami članicami. Študent, ki po tej organizaciji odpotuje na prakso v tujino, se tam izpopolni v znanju tujega jezika, seznanja se s tujo tehniko in tehnologijo, načinom vodenja in organiziranja podjetja, seznani se s kulturnimi, socialnim in političnim življenjem določene države, kar mu koristi za poglobitev znanja in za boljše poznavanje tujega trga in njegovih zahtev. Hkrati pa se ob tem razvija prijateljstvo med mladimi, kar omogoča širjenje idej miru in mednarodnega razumevanja. V Aiesec je Jugoslavija na vidnem mestu, saj je tretja po številu študentov, ki gredo vsako leto na prakso v tujino. Vsako leto opravi prakso v tujini približno 300 naših študentov. Pododbori Aiesec so danes skoraj na vseh ekonomskih fakultetah ter višjih in visokih šolah. Pododbor Aiesec na VEKS deluje že 15 let. Prav tako je tak pododbor tudi na VEKS v Celju in na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. INTERNACIONALNI ŠTUDENTSKI SERVIS Internacionalni študentski servis deluje v okviru Študentskega servisa Maribor. Njegov namen je omogočati študentom in dijakom cenejša potovanja in organizirati delo v tujini. Dejavnost Internacionalnega študentskega servisa je: — izdajanje mednarodnih študentskih izkaznic (ISIC - International študent identity card), ki omogočajo študentom popuste v tujini. ISIC izkaznico lahko dvigne vsak reden študent, če prinese potrdilo o šolanju, eno sliko in denar za markico; — informiranje o popustih za študente pri prevozih, bivališčih, turističnih storitvah, pri ogledih prireditev in kulturnih ustanov itd., tako pri nas kakor v tujini; — pomoč študentom, ki želijo delati v tujini. Ker vseh informacij, ki jih posedujemo, ni mogoče posredovati na šole, Internacionalni študentski servis svetuje, da se vsak študent pred potovanjem ali odhodom na delo v tujino oglasi pri nas. Internacionalni študentski servis deluje v prostorih UK ZSMS, Tyrševa 23, telefon 22 977, vsak ponedeljek, sredo in petek od 14.30 do 16.30. „ŠTUDIJ IN GLASBA" To je naslov oddaje študentov, ki študirajo v Mariboru. Oddaja je na sporedu radia Maribor enkrat tedensko, in sicer prvi taden v torek od 18. ura do 18.30 In drugi teden v petek od 8.36 do 8. ura. To se ponavlja. Oddajo pripravlja in vodi uredniški odbor v sodelovanju z rednimi in občasnimi sodelavci. Vrata oddaje so odprta, zato vabimo vse, ki imajo veselje do pisanja, združeno s sposobnostjo opazovanja, da se zglasijo na Radiu Maribor, Koroška ceeta 18, kjer se bodo z urednikom dogovorili za sodelovanje. Torej vsi tisti, ki občutite nepravilnosti in se srečujete z vsakdanjimi problemi v študiju, pri delu, v samoupravi in družbenopolitični praksi, prispevajte svoj delež pri reševanju omenjene problematike in s tem izboljšajte kakovost, izvirnost in aktualnost naše skupne oddaje, popestrene s prijetno glasbo. Vsak drugi torek ob 18. uri pa lahko na radiu Maribor prisluhnete skupni mladinski oddaji Mladi za mlade. Telefon: (062) 24-281 posKRBimo za . Am-itavra- (želez- nps gostincev do gostov. Na Hili j>Tse študent hranil, seveda lokacija розатвтН? re Cena Zajtrk — po naročilu Kosilo — 32,00 din Večerja — 26,00 din Malica — 16,50 din čas Restavracija je odprta od 5. do 22. ure. Bloke lahko kupite pri blagajni restavracije. Tako kvaliteto kakor tudi ambient vam priporočamo. Posamezne obroke lahko izbin ROTOVŠKA KLET - Glavni tr no hišo) Cena Kosilo I. 42.00 din II. 48.00 din Malica мапса 15,00-20,00 din Bloki niso potrebni. Pripore nimo, de kvaliteto hra denta visoka. NOVI SVET Merkur) Cena Kosilo — 31,00 i Bloki se lahko kupijo pri blagaj Ambient primerer^H^liteta jv obv' jetrna višj VORSKA RESTAVHA niška postaja) id 11.30 do 14.30 Samo ambient in Ije cena za štu- rčičeva (bliii trgovske hiše Čas (»racija odprta 2.30 ijm restavracije, uane vjufednja. en, jv nasdiotne^vpnmeru СрЈД/ Cena 40.00 din 30.00 din 14,60 dip dj navedena cena'velja za goste/brez ...kov^ Kolikor pa nabavite od 5—10 blokov, potem je cena enega bloka 25,00 dirj/Hrana je primerna. Ambient priporočamo. blok FONTANA Pedagoške Cena Kosilo 35,00 dirl fka cesta/tv bližini nove Čas od 12. do 15. ure Omenjena cena kosila velja samo za abonente, ki hkrati kupijo najmanj 10 blokov. Bloke lahko kupite pri blagajni restavracije. Priporočamo kvaliteto hrane in ambient. Slabost pa je v veliki lokacijski oddaljenosti od centra. Verjetno bi bila ta restavracija primerna za študente PA. Ljubljanska 4 (pri Čas od 12. do 15. ure MARIBORSKI DVOR vhodu v bolnišnico) Cena Kosilo 45,00 din V restavraciji bloki niso potrebni. Kvaliteta hrane sprejemljiva, ambient zadovoljiv. Slabost je v oddaljenosti od šol. ŽELEZNIŠKA RESTAVRACIJA - Partizanska cesta (vhod iz dvorišča križišč Partizanske ceste in Maistrove ulice) Cena Kosilo 30,00 din Čas od 12. do 15. ure Bloki niso potrebni. Kvaliteta hrane dobra, ambient manj primeren. Restavracija je samopostrežnega tipa. Omenjeno restavracijo vam priporočamo. HOTEL OREL — restavracija Orlič, Volkmerjev prehocf acija je samopostrežnega tipa. Kval) •jporočljiva, vendar pa so obrolj Snjeno restavracijo vam priporoča ►in zajtrk. HOREC — Gosposka ulica 52.00 d ij 47.00 < 35.00 din Bloke lahko kupite pri recepciji ( bient glede na cene manj primep cijo zaradi visokih cen odsvetijjfl arna,' RESTAVRACIJA KOPE Kosilo Bloke lahko kupjjfe рл Kvaliteta Priporočal RESTAVR/( nici Merku Kosilo, Malic i trg 32,00 din ilagajni restavracije. a v tako ambient. IJA ŠIBENIK — (pri veleblagov- ene vel ja ji kov. Kval no. 30.00 din 15.00 din najmanj 10 skupaj kuplje- ita primerna. Ambient od- Po Tittisku vseh oi ekipa Ugotovila, da v Mariboru ne piše prehraniAvsaj takšni, strokovnjaki, ne mori hvalnega.\Res,je, da kvalitetnejs^rteno Čilu, obstajala v pri ima toliko с^впка v privošči. Pri abonentšl preradi ротдајо ovel nika insgujda zelo nim mjslom" za ai T^pto na/primer je Cfnter prav goti jmetnin v feTi preurediji1 |kpt delavec v enjenih restavracij je naša [študentu glede prehrane kaj dobrega. O zdrav kršno nam priporočajo o napisati nič kaj po-ahko študent zagotov or izbira jedi po naro-ije, kdo od študentov u, da si to lahko tud |h obrokih pa nam vse solato, enoličnost jedil-ezoseben, s komercial-Bs. To velja tud ovalci velike ,ne uživajo, njei ajti gotovo bi ;e gost v npsj pi 'eliki montažni avraci-kulina-0 v tem uti po-ivarni, ih delov- yija eno od svojih vsakodni _pe/acij. V tem pogledu vam da se raje hranite v manjših lokalih, kjer še bo ste počutili zagotovo prijetneje. Kljub na videz precejšnji izbiri restavracij, ki skrbijo oziroma naj bi skrbele za prehranjevanje, menimo, da je stanje na tem področju v Mariboru neurejeno. Slej ko prej bo moral o tem vprašanju v našem mestu spregovoriti, predvsem pa nekaj ukreniti kdo, ki je po svoji poklicanosti odgovornejši od nas katedrašev. Pa dober tek. lvan Kovač Rudi Krebl Zvonka Bračko ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV Redkokdo se lahko pohvali, da je zdrav kot „riba" — da mu nič ne manjka Enkrat glavobol, pa težave z želodcem, živčna napetost ob izpitih in včasih £e kaj hujšega, še kaj neprijetnejšega, predvsem pa dolgotrajnejšega— vsaj kar se tiče zdravljenja. Za zdravstveno varstvo študentov, ki študirajo na mariborski univerzi, skrbi dispanzer za zdravstveno varstvo študentov. Svoje prostore pa ima v paviljonu Ob parku 5. V okviru dispanzerja poslujejo: 1. splošna ambulanta (od 7. — .12. ure) 2 dve zobozdravstveni ambulanti z zobotehničnim laboratorijem (odprto vsak delovnik — popoldne in dopoldne) 3. diagnostični laboratorij 4. pslhohigienska posvetovalnica (od 7. — .12. ure) 5. ginekološka ambulanta (torek in petek od 10. - .12 ure) Zlasti v prvih stikih z novim okoljem nalete študentje na težave, ki vplh/ајо na fizično In pslhlčo zdrarje: socialni problemi, težave s stanovanji in prehrano, nov način študija, bivanje v večjih skupinah v študentskih domovih, večja angažiranost. Živčne obremenitve prinašajo pogoste nevroze in motnje počutja, ki so včasih odločilne za premagovanje psihičnih naporov pri študiju. Želodčne motnje stopnjuje še neredna prehrana In. če se pojavijo takšne ali podobne težave, je najbolje, da zavijemo k zdravniku. Posebno pozornost posveča dispanzer preventivnim pregledom, ki so za študente prvh in zadnjih letnikov, zajemajo pa splošni sistematski pregled. zobozdravstveni pregled, laboratorijski pregled krvi in urina, radiografsko slikanje pljuč In srca, tuberkullnsko testiranje ter po potrebi tudi specialistični pregledi. Zobozdravstveno varstvo opravljata dve zobni ambulanti. Vse raziskave opozarjajo na skrb, ki jo vzbuja zobovje srednješolske in visokošolske mladine. Zobna gniloba (karies), obolenja obzobnih tkiv (paradentoza), nepravilnost v razvoju čeljusti in zob (ortodonske anomalije) ter druge posledice zamujenega opozarjajo na redno nego in naj nas prepričajo, da je takrat, ko e pojavi bolečina, že skoraj prepozno! Psihološko pomoč dobe študentje v psihohigienski posvetovalnici. Oblike tovrstne pomoči pa so: svetovanje, psihološko vodenje in psihoterapija glede na ugotovljene oblike in stopnje težav. Za študentke pa je vsak torek in petek od 1Q —.12 ure odprta ginekološka — profilaktična ambulanta, kjer skrbe za zdravstveno varstvo v nosečnosti, ob porodu; zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine, preprečevanjem splava in kontracepcijo ter zdravstveno varstvo študentk zaradi preprečevanja in zdravljenja ženskih bolezni, zlasti zgodnje odkrivanje malignih obolenj genitalij in prsnih žlez. Zelo aktualna so vprašanja v zvezi s spolnostjo in kontracepcijo, ki ji posveča zdravstvena služba posebno pozornost. Nekatere probleme lahko rešujemo sami — individualno. Od iznajdljivosti in sreče je odvisno, če bomo z rezultati zadovoljni. Kadar pa gre za težave s področja medicine, je najbolje, dazavijemov dispanzer inse posvetujemo z zdravnikom, četudi ugotovimo le utrujenost ali lažje oblike nevroze. Nekoč so dejali, daje bolje preprečevati kot zdraviti — k utrjevanju zdravja pa nedvomno sodi tudi povezovanje z naravo, aktivno ukvarjanje s športom na soncu in zraku, planinarjenje. Ne samo v počitnicah — tudi v času študija tega ne smemo zanemarjati. Pa nikar ne pozabite na tol 2e po neka kini tradlcll bi radi tudi v tal nail prvi letoinjl številki predstavili bralcem (predvsem brucom) nekatere pomembnejše kulturne ustanove. Pa kar pričnimo: UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V MARIBORU Ustanovljena je bila 1903. lata z namenom, da zbira vse slovensko gradivo nastalo na Štajerskem, gradivo o štajerskih Slovencih ter kralih, v katerih živilo. V svojem razvojnem obdobju Je prerasla v tip splošno znanstvene knjižnice In končno prešla v univerzitetno knjižnico, katere namen Je v prvi vrsti zadovoljevati potrebe vlš|h In visokih šol, torej pomeni povezovalko In poepeševalko smotrno zasnovanega univerzitetnega knjllnlčno-dokumentacljako Informacijskega sistema, v katerem sodeluje s knjižnicami na višjih in visokih šolah In Išče eodobne metode dela za najboljše Izpolnjevanje osnovne naloge — služiti z zbiranjem, strokovno obdelavo In posredovanjem knjižničnega gradiva študiju In raziskovanju v okviru univerze. Univerzitetna knjižnica Ima dane: 300 tisoč kosov krjlžnega gradiva In kot arhivska knllžnlca zbij vse, kar Je tiskano In razmnoženo na območju Slovenije, omeniti stare čaeopiee In revije, med katerimi so nej konca NOB v privatnih rokah, pomemben razvoj televizije, ki J] nju kinematografov. Z njo Ja vzgojo, ki mora rasti v človeku sko Kino podjetje še gp seboj i Interne oglede flln novah kakor tudh V centru mesi Udarnik. Raaan te unikati. Publikacije v Jezlkh Jugoslovanskih naroi Izboru, vendar zaradi pomanjkanja denarja kui Izhajalo v Inozemstvu. Poleg tega hrani knjiži posebnih zbirkah, med katerimi so dragoceni geografsko in drugo kartografsko gradly nice, programe Itd.), mlkrofHme, gran njem času se knllžnlca zlasti raziskovalno gradivo, ki nasta območja. S tem bo na eni i dostop do gradiva, kij strani pa bo Izpolnjevala foi Univerzitetna In razvila na fotokopije čl: tuji svojih vklučl knjižnic razllč nar. ubllkaci gradi a del razglei Vzad I tudi ega ^^tom ena dognanja,*na drugi lomoznanska knjižnica varovzhodnl SI^^H il sistem Izposoji , Redno naroča knji. igoalavije pa tudi Iz drobne tiske (l< ske plošče in :alela v čim vi rganizecijah m. kovnjakom in N ant or In 18. uro, velika knjige Je praviloma nana v članarino, ki zna' nakup dragih •пВркјјј :e v univerzitetni knjižnic!. GLASBENA M Čeprav pozi obveščen o delu torej Jo lahko vsal Glasbene mladine, pomemben del našega kulturnega glasbo, to Je isnetnost glasbe nas ' ga, torej dobrega. Namen organizacije je nostl. Tako se mladini tanetnostl. Glasbena ml : Izvedenimi In dobro obisk: smisel In ljubezen do kultui aoorganizadja Jazz koncert: oenovne linije In smisla dela: Organlzaclla Izdala svoj č: ban medij razširjanja kulture In s svojimi členi oblikuje kulturni mladinske abonmajske predstave Jem. Glasbena mladina Slovenije . Jugoslavije, s katero se vključuje mladine, ki : mladih. VOBOD malokdo Izmed nas ba Je univ er vne težnje In delo goji ki e kval . .JU ubezni d dročju k ajst let ki s svo o pod kolonij nnslo A SLOVENIJE različne zvrsti glasbe, pa imenu Glasbene mladi: razume. Ce upoštevamo o: vemo, de sta njeno delo In 'JenJa. h, npr. Ja: združuje 40 držav z vseh' omeni pomeni družbi, zlaeti pa Jlnl, organizira le s komentar- etavni del Glasbene mladine darodno federacijo Glasbene Hnentov In približno 100 tisoč KINO PODJETJE MARIBOR Organizacija Je bila ustanovljena 1947. leta. To Je omogočilo osnovanje 1.1. samoupravne kinematografije v Mariboru, ki Je bila vse do Je za njeno današnjo obliko oločene spremembe v delova-prehod v načrtno fibnsko mladosti, za kar se marlbor-letih 1974—79 organiziralo !e na šolah In drugli usta-aše družbe, ledališče. Partizan, Union In vorano na Pobrežju in stanovltev filmske biti še večjo dejan-gramu vzgajanja r h n želje svojih e za malčke, redni MMM enkrat mesečno, In va-Partizan, pa tudi uvedba ledaljek v kinu Gledališče. JIARODI4||^Efl$ptCE MARIBOR Ju kultumli Institucij v Mariboru nikakor ne moremo nembne^PTt. I. Talljinega hroma — gledališča. ЦБ Maribor opravičuje svojo zgodovinsko In družbeno odni Sloveniji s svojim pomembnim kulturnim dele-posebej poudariti, da ta Institucija pomeni razširjanje jledallške umetnosti, kot ao: drama, opera, balet In druge ntalne oblike. o vas spomniti, da poleg volke dvorane obstaja tudi posebno nskl „mali oder" ter prenovljena Kazinska dvorana. Tudi za letošnjo gledališko sezono Ja SNG Maribor pripravilo za svoj bogat repertoar rai^sbdh* novih abonmaiev. Uprizorili bodo nova dela In ponovil nekatera uspešnice ir preteklih sezon. To velja tako za dramo kot za opero. Pohitite, abonente zengv&sazonote vpisujejo v prostorih SNG v Slovenski utici« ARIBC membnejšlh instltu-lovno poslanstvo Ja zlasti pri mia-i na osnovi negovanja revoluclo-izej ni Izključno kulturno muzaj-etna In znanstvena Institucija, Gornje Radgone, Ljutomera, raziskovalnem področju pa ob- _ poleg tega pa še stalno razstavo Par rje na Osankarld In tudi v drugih krajih severovzhodne pa zbire in hrani gradivo za zgodovino napreckiega itom 1941, NOB ter povojna socialistične Izgrednje, seveda L predvsem na proučevanju omenjenih gibanj na sloven-n. Osnovna naloga muzeja Je vsekekor približati pridobl-generaciji In Jo seznaniti s trdim bojem starejše generacije, lovlnekem trenutku izborila svojo in našo prihodnost. KRAJINSKI MUZEJ ioneN!7?0č n“ta"e,»Ia°vP»‘<« * nastankom Univerzitetna knjižnice v letu 1903. v teku desetletij se Je pokrajinski muzej, ki domuje v mariborskem gradu, torej v enem najpomembnejšti kulturnih spomenikov iz česov renesanse In baroka, razvil v pokrajinsko Institucijo za celotno Podravje In Pomurje In pomeni matico. Iz katere so se rezvile druge muzejske in golerijeke ustanove. ima •tal5“ arheološko zbirko s prazgodovinskimi In antičnim! najdbami, etnološko In kulturnozgodovinsko razstavo s področja Podravki In Pomurja. Posebej velja omeniti bogato zbirko baročnega kiparstva Iz 18 stoletla In kostumsko zMrko s historičnimi, modnimi In vojaškimi nošami od 18. do 20. stoletja. Ta zbirka je edinstvena te vrste v Sloveniji In pomeni pravo redkost tudi v Jugoslovanskem merilu. tu 3 O — O ra m -t Ш в' !Г з J = =•«=; a t; od ° O -C .a ra ra o ra '=;*.= o ats>o '= i 3Ž g £ ~ ; ra n ra °> i :s Г = S O > ~ £ o o. O o з a) ф тз ф o • 3 -O *D < TJ -D 03 i n ГО — O — ■ Л) .— Q} ~ o* < Qj- O« r+ C/) Ш Q> “• — CD Ш £ra » < <. g O- ra 7? -* 3 ra o - O Si I —• “• СЛ < ca — • — (/><13 f)< N< 3C- 2 (D c Eh J2. Q- «g« o,' a* o« ч (D O) ir ca o) з o O Dl ^ •—* c _i£ O) O C ^ — c C cn CD — fc O > — O > i ™ ® >-Q 13 c _ o > = o” S g i “■ Ш _ CD cd O a) £ > o. E N C ° 3 . O п “ ^ d! x_ CD Cl) 7= +-> o)*a \p x £ L? «D OJ o -r ° O H N — (Л ЈП ^ a> a) ra « 7 *- o^rs«* r-1 o- »- i ди n s-S s s ® * s S a|-S ‘ ;S£f E-> <2 3o“ii te' ogto‘"iši5 oSš® šfgjjlŠS* 2 sj-Љ ii^iilž^- sf-S b g, 5> > = J2 Ž c ra S-, ЧЈ SNr o >JŽ S. з £w5Pa."^ <5 пзДга n«) c iS ^ c o a ‘4= « EBf3i S^oo^N ||| >„Ш?£«Д£ i. ^ d) t jj • • -| CD C O ^ < У ” c •—_ oVbL>EN S SnjeTOH ,V МЛЕ ^ REH 1 ^ / p/mm 'Џ//У//Л KAD I 3A2 j, SKH. f J NI SVET ЗАг VoSTANl So~' J»&UWEC ^ \ K)\ SUN&F> RAZPIS ZA SEKRETARKO UREDNIŠTVA Uredništvo Katedre razpisuje prosto delovno nalogo sekretarke uredništva. Potrebne so srednje hitrosti tipkanja, delno poznavanje blagajniškega poslovanja in družabne vrline. Prednost ima lepi ženski svet, v izjemnem primeru celo druga polovica. Delo je vsak delavnik, razen sobote med 11. in 14. uro. Mesečni honorar znaša 1400 dinarjev. Interesentke, pohitite, še je čas, da se oglasite v našem uredništvu, Ob parku 5 v Mariboru.