LETO XII.
ZVEZEK Z3.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ de zveličaneke narodne omike.	A. M. Slomiek
		p
I	v	i
NflS DOM
m
m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.

MARIBOR, 1912
CIRILOVA TISKARNA.
m
jm
Vsebina 23. zvezka:
Stran
Pouk.
Zima in delo...........................353
Podpirajmo dobre knjižnice.............353
funaška epopeja na	Balkanu 354
Črtice iz bojnega	polja	358
Zabava:
Črnogorka..............................361
Med ogrskimi Slovenci..................361
Na Krki................................361
Štrlijo skale v noč....................362
Orli:
Podzveza Orlov.........................362
Mariborski Orel........................362
Mariborskemu Orlu......................362
Središče...............................362
Dekliški vrtec:
Slomšek in časniki.....................362
Mladenke ne v tujino .	.	.	...	.	.	364
Svetovalka.............................365
Stran
Društveni glasnik:
Sv. Lovrenc v Slov. gor.................365
Ptuj....................................366
Frankolovo..............................366
Sv. Jožef, Celje........................366
Zreče...................................366
Dunaj.................................  367
Govorniške vaje:
Kako se bojujmo zoper sovražnike vere
in čednosti ?.....................367
Drobtinice :
Udaril bom po pastirju in razkropile se
bodo ovce.........................368
Listnica uredništva:
Ona mladenka iz Savinjske doline, ki je napisala za zadnjo številko pozdrav dunajski Dekliški zvezi naj nam naznani svoj naslov, ker leži pri nas pismo za njo.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
28. novembra 1912.

Zavod sv. Marte v Trstu
ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«.
mm
m

Srečke v korist „Slovenski Straži".
Turška srečka na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Glavni dobitki vsako leto 1,800.000 frankov. : Turška srečka in še tri druge srečke na mesečne obroke po 6 kron 25 vin. :-: Glavni dobitki vsako leto čez 2,000.000 kron. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Najmanjši dobitek turških srečk 230 K.
Pojasnila daje in naročila sprejema	:-:
Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19-
H AS DO
Štev. 23.	V Mariboru, 1. decembra 1912. XII. letnik.
Pouk.
Zima in delo.
•'	-«•	• I :	* '. • r
s-	: - .	^	«
OtoŽnb postaja v naravi. Drevje stoji golo, ljubih ptißic-pevk ni več, Polja so prazna in zapuščena, solnč-na gorkota je ponehala, pusto megle se vlačijo po zraku. Zdaj in zdaj .naletava, sneg, in ne dolgo, pa bo zavita zemlja v l>elo, snežno odejo, pod katero bo počivala po letnem trudu, k,o nam je pripravila živeža za zimo.
Zima, čas počitka je tu! Za nekaj mesecev bodemo navezani le na dom. Tudi mi — kakor naša mati zemlja — se bodemo odpočili od napornega poletnega dela. Toda — brez dela ni mogoče obstajati, posebno mladim ljudem ne. Zima, Čeravno Čas počitka — bode za mladino čas dela, sicer ne telesnega, napornega dela — ampak; čas duševnega, izobraževalnega dela!
Kamor pogledamo, dela dovolj, po-sebjno v sedanjih Časih, ko vse stremi in hrepeni za nekim skupnim, blagim ciljem, ki ima namen, ohraniti našo domovino, ohraniti krasne bisere svete vere in' slovenskega jezika.
Tujec napenja sile, da bi pas ugonobil, toda po bo nas! Mladina na delo, in nastavili bomo vse zapreke sovražniku !
To 'ali ono društvo, v tem ali o-nem kraju, je mogoče splavalo čez leto vslecli obilcga telesnega dela. Toda zima, ta naj prinese s svojim ostrim vzduh’om svežega in oživljajočega dela v zaspano društvo, — 8aj takih zaspanih društev je menda prav malo. Naša nadebudna mladina povsod vrlo napreduje in požrtvovalno deluje.
Oh, ti dolgi, zimski večeri! Tako morda marsikdo vzdihne. Toda mladini niso in naj ne bodo zimski večeri nikdar predolgi,. Zakaj naj je potem to-
liko koristnih knjig in časnikov? V teh se najde vedno dosti poučnega in zabavnega.
Novo leto se bliža z naglimi koraki. Za mladino je ob tem času zopet dosti dela z agitiranjem za naročitev dobrih' časnikov. Zal gaj nam ne bo truda za to delo — plačilo bo bogato.
Ta aii oni mladenič, mladenka, še mogoče po strani ali pa boječe gleda naša izobraževalna društva. Na delo, pridobi ga! Z lepimi besedami mu opiši namen našega dela. Ali ne boš vesel, ko boš videl, kako s časom postaja tudi on požrtvovalen in goreč za lepe in vzvišene ideje?
Veliko polje narodnega dela leži torej pred nami. To polje — naša slovenska domovina — potrebuje delavcev. Med te deiavce je poklicana v prvi vrsti naša mladina. Ne pusti torej, draga mladenka, tega polja neobdelanega. Krepko ga polje z delom za narod, za vero, za dom, za izobrazbo sebi in bližnjemu! Saj pas opominja k delu tudi pesnik Gregorčič:
Ni praznik, predragi mi, naše življenje.
Življenje naj bode ti delaven dan,
Od zore do mraka rosan in potan.
Ne plaši se boja, ne straši se zrtoja...
Podpirajmo dobre knjižnice.
Spisal M. M.
Vsak trezno misleč Človek lx> imenoval knjige „svoje zveste prijatelje“. In res so knjige vredne tega imena, a-ko so pisane v dobrem, poštenem katoliškem duhu.
Nasprotno so oni čajsopisi, listi, knjige in zabavni spisi, katerih žali-bog med slovenskim ljudstvom ne pri-
intUijkiije, ki pišejo pcoti v ri. oajza-grizenejši sovražniki ljudstva. I/ teh vživajo jiamreÖ čitatelji kakor bolnik po kajpljicah' zdravülo, strup, in se prej ali poslej izpremenijo, to je: postanejo istih nazorov Kakor malovredni pisatelji.
Že star pregovor pravi: („Prepovedan sad diši!“ To lahko spoznamo tudi pri knjigah. Slabe, prepovedane knjige čita skoro sleherni Človek rajši kakor dobre. In'mnogi Čitajo le slabe knjige in' časopise. Število slabih knjig je dandanes ogromno; ako se upošteva samo vse židovske liste In romane, takozvane „moderne kažipote“, se mora človek že pač prestrašiti. — Zadostuje vprašati družino, kakšen časopis da leži na domači mizi in kake podolje da vise na stenah, in znal boš, je-li tam krščanstvo, dobro vedenje ip strah božji ali nasprotno.
Na Nemškem sta stanovala 2 uradnika v eni sobi. Eden njiju je bil zvest član katoliških društev. Hodil je vedno in točno v cerkev in vedno je izpolnjeval katoliške dolžnosti ter jih tudi zagovarjal. Drugi pa je bil brezverec, naročen pa Časopise, ki so huj-
skali zoper katoliško cerkev, Te časopise je ponujal svojemu prijatelju, kateri jili je začetkoma zato jemal, da bi ne bilo Ztamere. Toda kmalu mu je u-gajal strop in glej, tekom enega leta je postal sovražnik vsega, kar se imenuje katoliško. Toliko je premoglo Čitanje tega slabega listaše dandanes se norčujejo židovski listi iz katoliške vere in vsega, kar je katoliškega, in žalibog ostane mnogo, mnogo tega slabega semena v srcih ljudstva.
Da mora človek čitati, je umevno; toda potreba je Človeku, da je zmeren v čitanju. Ako se ne da mladini v rokic dobrih knjig, kar je mogoče le s pomočjo, katoliških knjižnic, potem ne more biti čudno, ako vlada povsod razpon in sovraštvo napram veri. Naj bo torej prva skrb vseh dobro mislečih, da mladina kakor tudi drugi srkajo iz zdravega studenca, ne pa iz okuženih mlak!
Glejmo torej, da podpiramo obstoječe katoliške ljudske knjižnice z denarjem ali z dobrimi knjigami, ker čez leta bo menda že prepozno.
Junaška epopeja na Balkanu.
Ziadnjič smo pisali, 'da je konec Turčije pred durmi, da so dnevi Turčije šteti. Dobesedno se ta naša trditev še ni vresničila. Vojska na Balkanu divja še vedno dalje, in zato konec Turčije Še ni podpisan, V resnici se je pa že cela Evropa sprijaznila z mislijo, da evropske Turčije ni več.
V zadnjih 14 dnevih so dogodki na b|alk|anskih' bojiščih nekam mirovali. Turki so bili zaprosili za premirje, in vsled pogajanj, ki so sledila tej prošnji, je krvavi bojni ples nekoliko ponehal. Tudi so imeli Bolgari za seboj toliko nadčloveških muk in štrapae, da ni nič čudnega, če so se nekoliko ock počili, ko so zapodili Turke za čatald-škie utrdbe, Ker ni bilo tedaj novih velikih bojnih dogodkov, smo imeli priliko, da smo nekoliko podrobneje raz-
motrili že izvojevane zmage in našli smo toliko junaških činov, toliko nepopisnih dokazov vstrajuiosti, /da lahko rečemo, da je balkanska vojska ena sama, sicer krvava, a junaška bojna pesem.
Bolj kakor v k a-ti drugi vojski, so izvršili balkanski Slovani v ‘tej vojski nešteto hrabrih dejanj, tako, da občuduje cel svet te balkanske junake.
Med tem pa, ko so dogodki na Balkanu nekoliko počivali, je stalo v o-spredju vseobčega zanimanja razmerje med Avstrijo in Srbijo. S pl.ahim trepetom je zrlo celo človeštvo dan za dnem na neprijazne odnošaje med nami in srbskim sosedom, ker svinčeni oblaki so se včasih nevarno kopičili in zdelo se je, da izbruhjne vsak čas krvavo klanje med vsemi evropskimi
— 355 —
Violesilami. Hvala Bog;u, nevarnost .je za enkrat odstranjena, a v zraku trepečejo še odmevi toga ostrega nasprot-slvjil in že samo uri misli na. strašno krvoprelitje prešinja javnost velika, a upravičena bojazen.
Naj nam bo dovoljeno v naslednjem označiti nekoliko podrobnejše ta spor.
Kakor smo že zadnjič kratko omenili, je Avstrija odločno nastopila 'proti delitvi Albanije med Srbijo in Grško, ter proti temu, da bi dobila Srbija ob Jadranskem morju pristapišče.
Ker smatra Srbija prosto pot do Adrije za svojp življensko potrebo, in ker se splošno sodi, da bi bila avtonomna Albanijta samo vir novih na-sprotstev, se je Srbija protivila, ustreči avstrijski zahtevi. Razvila so se pogajanja, ki so pa položaj od dne do dne poostrovala.
Zlasti je pa postal položaj Še bolj grozeč, ko je buknila na površje afera konzula Procbazke. Procbazka je bil avstrijski konzul v mestu Prizrenu, katero so Srbi po bojih' s Turki in Albanci zavzeli. Pri tem je prišlo do spora med Proohazko in srbskimi vojaškimi krogi. Zadeva Še ni pojasnjena in se se zgodile najbrž na obeh straneh nepravilnosti; gotovo jo sapio to, da avstrijska vlada dalje časa ni dobila od Procbazke nobenega glas n in ni mogla stopiti ž njim v nobeno zvezo. Nemško časopisje je uporabilo to za grdo, brezvestno hujskanje napram Srbiji, Po nemških listih so se razširjala, dan za dnevom uajgroznejša poročila in zagotavljalo se je neštetokrat, da je bil Prohazka ubit, umorjen,
To je delalo seveda gorko kri, in razni nemški boja,željni kričači so že zahtevali, naj mapdve Avstrija Srbiji vojsko. Ko je bila napetost že najhnj-ša, se je k sreči v zadnjem hipu sporazumela naša vlada s srbsko v tem smislu, da odpošlje Avstrija na lice mesta posebnega odposlanca, ki bo vso zadevo preiskal. Ta odposlanec javlja sedaj, da je Procbazka še živin zdrav»
S tem so nesmrtno osramočeni vsi nemški kričači, a jo tudi nevarnost vojske na mali ponehala.
Razen Prochazkove afere jo delala položaj kritičen tudi Rusija. Med tem, ko se je prej vedno glasilo, da Rusija Srbijo ne bo podpirala v vsakem slučaju, ter da vpliva Rusija v Belgradn pomirjevalno, jo udarila v pričetku pretečenega tedna, kakor strela iz jasnega v svet vest, da Rusija mobilizira.
Bilo je takoj očividnb, da je naperjena ruska mobilizacija proti Avstriji in Nemčiji. Zdelo se je, da je prišel strašen čas svetovne vojske. Vsakemu poznavalcu razmer je bilo jasno, da Rusija ne izziva svetovne vojske radi srbskega pristanišča, ampak da je napočil Čas obračuna tripl-entente z Nemčijo in Avstrijo.
Kakor je vsem Čitateljem „Našega Doma“ znano, obstoja med Nemčijo na, eni strani ter med Anglijo in Francijo na drugi že dolgo časa sem ostro najsprotstvo, ki večkrat ogrožava svetovni mir. Ce je tedaj tokrat zavzela Rusija bojno stališče napram Nemčiji in. njeni zaveznici Avstriji, je bilo takoj o-či vid no, da dela po naročilu Francije in Anglije.,
Vsled tega je bila nevarnost svetovne vojske največja, in je vse s strahom pričakovalo odločitve bližnjih ur. Co bi bili Avstrija in Nemčija ostali v svojem nasprotstvu do Srbije neodjen. Ijivi, bi bilo prišlo pod to pretvezo gotovo do svetovnega izbruha. K sreči jd pa zmagala pri Nemčiji zdrava razsodnost, in izjavila je, da ne soglaša z Avstrijo, ki hoče meni jiiČ tebi nič brez sporazuma z ostalimi velesilami prepovedati Srbiji pot do Adrije, in ustvariti svobodno Albanijo. S to odpovedjo na naslov Avstrije je Nemčija razbremenila najpeti politični položaj ir preprečila svetovno vojsko, kajti sedaj, ko se jo postavila Nemčija na stališče drugih evropskih velesil, nimajo te vzroka in povodu, da bi raznetiie krvavo klanje. Avstrija pa, ki je sedaj povsem osamljena, bo že tudi morala o-pustiti svoje bojevite težnje in se bo morala mirnim potom sporazumeti s sosedi. Nevarnost svetovne vojske, ki je bila že tik pred durmi, je na ta način srečno odstranjena.
Potek zadnjih dogodkov na. bojišču.
i i ( i . i j i i i.l i t ut. 1 . t J
Kakor že zgoraj omenjeno, se v zadnjih 14 dneh ni zgodilo na bojišču nič posebno novega. Na bolgarskem bojišču je položaj jieizpremenjen, Turki stoje za ČataldŽJdmi utrdbami in tudi Odrin še pi padel. Mirovna pogajanja še niso zaključena, odločitev pa mora pasti vsak trenutek. Ce se sklene, kakor upajo nekateri, premirje, kateremu bi sledil mir, potem bodo morali Turki sami predati Odrin, Skader in Janino, a Bolgari ne bodo prodirali dalje proti Carigradu. Ce pa ne bo prišlo do premirja, potem moramo pričakovati novih bojev- Bolgari se bodo s pomočjo drugih balkanskih držav zopet navalili jia čataldžke utrdbe in potom prodirali daljo proti Carigradu. Odločitev pa, kakor rečemo, v tem oziru še ni padla..	____
Kolera, ki je že t.ako strašno razsajala v turški armadi, je baje nekoliko ponehala; vseeno pa umrje še vedno mnogo ljudi na tej grozni bolezni in nevarnost je velika, da se okužijo tudi Bolgari. Nekateri listi vedo že celo poročati, 'da se je kolera zanesla že mod Bolgare, kar pa ti dozdaj še prikrivajo.	____
Najvažnejši vojaški dogodek v zadnjem času se je zgodil na srbsfco-tur-škem bojišču, kjer so zavzeli Srbi veliko mesto in trdnjavo Bitolj, Za mesto se je bil vroč,. 4'dnevni boj, v katerem so Srbi Turke popolnoma porazili in zajeli na tisoče vjetniktov ter zaplenili ogromno vojnega materijala. S tem je turška moč v celi Makedoniji in Albaniji popolnoma strta.. Glavna pozornost pri srbski armadi se obrača sedaj na oni oddelek, ki prodira proti jadranskemu morju. Zavzel bo, kakor pravijo zadnje vesti, mesto Drač ob Adriji v najkrajšem času.
Iz črnogorsko-turškega bojišča je poročati, da so zasedli Črnogorci albanski luki Leš in Sv. Ivan v Medu. ji. Skader, katerega oblegajo Crnogorci že od pričetka vojske, še ni padel, in se vrše tam neprestano boji. Kljub junaškim naskokom Črnogorcev se me-
sto še drži, ker so Turki zelo hrabro in žilavo branijo.
Iz grško-turškega bojišča ni splošno nič novega. Po zavzetju Soluna so Grki svoje delo dovršili.
Krvava bitka pri Bitolju.
£2L
Iz Belgrada poročajo: Pri Bitolju so imeli Turki 3 armadne zbore in 2 samostojni diviziji. Srbske Čete so se postavile za bitko ob levem bregu Černe, Reka je bila talko narasla, da je bila na nekaterih mestih 800 metrov široka. Prehod Čez reko je branila v utrjenih postojankah razvrščena turška artilerija, ki je prizadjala srbskim četam velike izgube. Srbski vojaki so morali stati do pasu v vodi. Prvi dan je prekoračila srbska armada reko ip se približala turškim okopom do 200 m. Prihodnji dan so osvojile srbske čete pod poveljstvom polkovnika Vašiča prvo turško postojanko in, so s tem onemogočile prodiranje turške armade. — Srbski moravski diviziji se je posrečilo drugi dan, preprečiti severo-zapad-nim turškim četam odhod v Ohrido. Po noči je del srbskih čet zavzel holm. Drugi (Jan jo bil ljut boj pri Marci ji in srbske čete so osvojile ohridsko cesto, korakoma so se bližale srbske čete turškim postojankam in končno se je razvil ljut boj od moža do moža, To je bil že Četrti bojni dan in turški peti armadni zbor se je hotel umakniti z artilerijo proti Plodni, a, srbska inlanterija hi kavalerija sta zasledovali Turke in jih pri Medjidi potolkli. Zbor Džavid-pa-še pa je poskusil vdreti proti Ohrid i. Obupno so se branili Turki in srbska, artilerija je prizadjala velikanske izgube turškim Četam. Džavid-paša je pobegnil. Feti-paŠa se je umajknil proti Reznu, a so ga srbske čete popolnoma porazile. On sam je tudi padel v boju, Bitoljska bitka je bila izredpo ljuta in krvava. Na bojišču je ostalo 17.00U Turkov, Srbi imajo 2000 mrtvih in veliko število ranjencev. Srbi kakor Turki so se bili obupno in pogumno. Srbske čete so naskočile junaško baterije, ne meneč se za ploho kadeč, ki so jo pošiljali Turki nad nje.
Feti-paišo, ti je padel v boju pri Kezni in je bil svoje dni poslanik v Belgra-du, so pokopale srbske čete z vsemi vojaškimi častmi.
Bitolj ima prebivalstvo raznih nar rod i tosti: Turkov, Albancev, Vlahov, Bolgarov, Grkov in Judov, ki se pečajo s trgovino in industrijo.. Ob mirnih, časih se je razvijalo na bitoljskih sejmih silno živahno in' zanimivo življenje. Iz bližnje in daljne okolice so prišli kmetje in prinesli na prodaj žito, semena, surovo maslo in perutnino. Tu so se sklepale kupčije za majhne količine. pa tudi za cele vagone.
Bitolj je glavno mesto vilajeta emv kega imena. Leži ob izviru Crne reke in šteje okrog 50.000 prebivalcev; ves vilajet pa ima približpo 000.000 prebivalcev. Pokrajina je po večini pusta, in gorata, vsled česar se je prebivalstvo v trumah' izseljevalo.
Kolera.
Dasiravno turška vlada ne priobčuje uradnih številk o koleri, kar bi bilo itak brezpomembno, ker vlada niti desetine vseh slučajev ne prizna, se vendar izve, da je kolera vsled prizadevanja angleških zdravnikov nekoliko popustila, Vkljub temu kolerav Car rigradu Še vedno strahovito divja in ji je podleglo že več podanikov inozemskih držav, med njimi tudi nemški le-gaoijski svetnik dr, Bummiller, ki je u-mrl pred tremi dnevi v glavnem hotelu v San Stefanu vkljub prizadevanju dveh nemških zdravnikov mu ohraniti življenje.
Od turške vojske se je prenesla kolera že tudi na bolgarsko vojsko. Kakor poročajo iz Dunaja, je zaprosil bolgarski poslanik na Diubajju, Sahtr baše v, rektorja dunajskega vseučilišča, da naj odpošlje v Sofijo bakteriologe. Rektor je odredil, da naj odidejo 4 asistenti dunajske klinike v to svrho v Sofijo.
Iz Carigrada poročajo, da so oboleli v San Štefanu trije nemški vojni poročevalci za kolero. Ti so:	stotnik
Rhein, ki poroča za „Frankfurter Zeitung“, legacijski svetnik dr. Bummiller, ki smo ga že itak omenili in ki je
že umrl, ter poročevalec Pietsch. Poročevalec „Kreuzzeitung“ je prijahal takoj v Carigrad, kamor je došel pozno v noči. Poklical je nemškega poslanika in ga prosil, da naj pošlje takoj v San Štefano avtomobil z zdravnikom in bolniškim strežnikom. S to prošnjo se je obrnil tudi na avstrijskega poslanika. Toda v celem mestu niso mogli dobiti niti zdravnika, niti strežaja, in bolniki so popolnoma brez zdravniške pomoči. V London so prišla poročila, da se kolera v Carigradu in okolici vedno bolj razširja. Kolera vlada tudi v Svilenu, kjer ol>oli baje vsak dan kakih 100 oseb» Toda to se prikriva. Tudi v Odrinu razsaja kolera mod turško posadko. Trupla za kolero u-mrlih leže po cele dneve na ulicah in ukazujejo mesto. Med turškim vojaštvom je zavladal silen strah, posebno še, ko se je razširila vest, da je voda v mestu okužena.
Mirovna pogajanja.
Ü dogodkih pred Carigradom poročajo, da so vojne operacije pri Catald-/i popolnoma prenehale. Dne 27. nov. popoldne je potekel rok, tekom katerega mora izjaviti Turčija, ali sprejme pogoje premirja ali ne. 'Med tem se Bolgari mrzlično pripravljajo na naj-energičnejše prodiranje proti Čari gra^ du, utrjujejo svoje pozicije, delajo okope in jih armirajo s težkimi pozicijskimi topovi. Vsak dlan, prihajajo nove bolgarske čete ter pričakujejo pred Cgv taldžo tudi grških in srbskih Čet, ki naj sodelujejo pri nadaljnem prodirar n ju.
Predsednik bolgarskega sobranja, Dafaev, se je baje izrazil, da je položaj za države Balkanske zveze zelo n-goden. Bolgarski delegatje pri pogajanjih za premirje so baje izjavili turškim delegatom, da imajo do 27. nov. popoldne ob 543, uri čas, da odgovore na zahteve Balkanske zveze. Ce tega. ne store, bodo Bolgari prekinili poganjanja in Operacije se prično zopet z vso energijo.
o <> *
Berolin, dne 27. novembra: „Morgen post“ je dobila danes ponoči brzo-
jav|ko, ki pravi, da je Turčija že sprejela pogoje Balkanske zveze glede premirja in da se vrše sedaj samo še pogajanja za definitivni mir.
B o 1 g a r i s e o 'đ C a t a Id ž e niso umaknili, ampakčaikajo le trenotka, da udarijo.
Turške konjeni&kie patrule so sporočile, da ni resnično, da bi se bili u-maknili Bolgari od čataldžke Črte, ampak da so tam zbrani z veliko močjo in, čakajo očividno samo ojačen j, dla splošni napad obnovijo.
Crtice iz bojnega polja.
Veličina Bolgarske.
Rod tem naslovom piše najuglednejši angleški list „.Times“:
„Ena najznamenitejših Črt v tej znameniti vojni je tajnost, s katero se vodijo vojne operacije.
Nihče, razen onih, ki so v vojni, ne ve, kaj se je doslej zgodilo in kaj se godi sedaj, Samo eno se ve, da balkanski narodi zmagujejo.
In zdi se, da je samo to, za kar se prebivalstvo zanima, da izve.
Celo tisti, ki so sami udeleženi pri spopadih in bitkah, no vedo drugega, kakor kar so je zgodilo v njihovem lastnem oddelku.
Prebivalstvo je zadušilo vse svoje zasebne i,n 'domače interese. Vso jo v skrbeh samo za uspešni izid narodne akcije. Vojna uprava ne izdaja nobenih obvestil o izgubah, nobenih zaznamkov o mrtvih in ranjenih.
Vsak Bolgar ima vsaj enega, ako ne več svojih bližnjih v ognju, toda nihče no zahteva, da bi mu dali o sorodnikih izvestja, .nihče se ne pritožuje, da se taka izvestja ne dajejo.
Spoznal sem Bolgara, ki ima v armadi 3 brate. Eden izmed bratov je general, a ta ne ve, kje se nahajata brata, ali sta živa, ali mrtva.
Kamorkoli stopite, nikjer ne vidite življenja.
Polja so opuščena, vasi so prazne, prazna so mesta. Več kakor polovica prodajaln je zaprtih. V hotelih' in k'a-varnah je malo služinčadi, a še to so tujci.
V brivnicah vam strežejo dečki. Na ulicah vidite semtertjia kakega iz-voščekarstarca. Na kolodvorih ni vratarjev, Nobenih drugih vlakov ni opa-
ziti, kakor brezkončno procesijo vojnih vlakov, ki vozijo vojake, municijo in živila.
Železniške postaje so se izpremeni-le v taborišča. Vsi potniki so oboroženi, Vsi, ki so sposobni, nositi orožje, so poklicani pod orožje In sedaj se vojaška uprava že pripravlja, da pokliče na bojišče 16- do ITletne mladeniče.
Nihče ne ve, kam bo odšel, nikomur ni znano, kam je kdo odšel.
Zelo malo pisem so prepustili skozi fronto, a še na teh ni označen niti* kraj niti datum.
Samo ob obmejnih točkah pri ,lam-bolu in Mustafi-paši lahko Človek opazuje življenje naroda, ki je tu zbran od vseli krajev in kotov Bolgarske.
Človek se enostavno ne more na-čdditi, kako je ntogoče, da je na svetu toliko volov in bivolov.
Ves dan in dan, za dhevom stopajo brezkončne procesije preko zgodovinskega mostu pri Mustafi-paši; 'most je zgradil sultan Sulejman kot glavno pot na zapad, a sedaj služi za vrata na iztok.
Tisoči in tisoči ljudi, vozovi, streliva, topov in živil, izginjajo za vrstami gomil v globoko molčečrtost. . .
Se bolj se Čudite, ako opazujete ranjence.
Večino teh morajo prepeljati od fronte do železnice na volovskih vozovih, ki so komaj gibljejo, ko se poms-Čejo po cestah, kakoršnili si mi v Angliji niti predstajvljati ne moremo. Ob deževnem vremenu tvorijo te cesto pra vcata blatna jezera, v katerih se voze vi pogrezajo do bsi, ob lepem vremenu pa so zavite te ceste v oblake imahu.
Lahko ranjeni, zlasti oni, ki so ranjeni na rokah, stopajo zraven vozov, v Katerih leže težko ranjeni tovariši na. slami.
To, kar me najbolj preseneča, je, da ne slišim nikjer vzdihovanja in ječanja.
Ti bolgarski kmetje imajo v sebi mnogo stojicizma iztočnih narodov. Samo, ko prispo v dolino reko Marico, — s temi potujem tudi jaz — in Ko začutijo vodo v bližini, takrat dvignejo glave, oči se jim zaiskre, in' kak usmiljeni samaritan jim prinese iz struge Čašo žolte vode.
Bil sem tudi v bolnišnici sami. Da, so bili boji strahoviti, to se opajža na ranjencih samih. Videl sem tam vsake vrste ran: od krogelj, od gralnat, od bajonetov, od sabelj.
Videl sem Bolgara, ki je ranjen v glavo. Ko je prišel k njemu zdravnik, mu je nekaj zašepetal na uho. „Rad bi vedel“, mi je tolmačil zdravnik, „kdaj bo zopet sposoben, da se vrne v bojno vrsto. Siromak ne ve, da mu leži v sosednji sobi ranjen tudi sin.“	f
V dvorani, kjer se izvršujejo operacije, sem spoznal mladega Srba.
Napol leže, napol sede, je opazoval kirurga, ki se je pripravljal, da mu odreže nogo. Še enkrat je zdravnik preiskal nogo, potem pa je glasno šepnil: „(Brez vsake nade!“ Toda mladi Srb je ostal docela miren in prosi samo, da mu dado smodko.
Videl sem mladega bolgarskega Častnika, ki je imel 13 ran. Prišla ga je obiskat njegova mati.
Sedla je ob postelj brez solza v o-čeli, nema od bolesti, ter mirno gledala, kako so sestre prevezavale strašne rane njenega sina. Rekli so mi, da je to vdova, ki ima Še 2 sina na bojišču.
Ko pišem te-le vrstice, čujem pesmi novih tisočerih Bolgarov in Makedoncev, ki hite na bojišče. . .“
Izpred Odri na.
Pismo Srba in bolgarskega tabora.
Res, riž ni pesniški termin, kakor citrona in oranža, toda za to pokrajino je kultura riža karakteristična.
Riž sicer ni edina južna bilka, ki tu uspeva, nasprotno, pod tein podneb-
jem raste vse, kar uspeva na severni obali Sredozemskega morja.
Pišete mi, da je pri vas sneg do kolena in pravi zimski mraz. Tega si ne morem predstavljati. Pomislite sar mo, kako je danes v Mustali-paŠi, od koder vam pišem. Sobice, gorko kakor meseca julija, pripeka tako, da so jeli naši vojaki odlagati Kožuhe in' oprsni-ke, tkane iz velblodje dlake . . .
Topli, skorn julijski dnevi so tu.
Nahajamo se tik pod utrdbami Odri na, in ker je toplo, naravnost nebeško vreme, vlada povsod! vkljub bližini odrinskih utrdb najveselejše razpoloženje, Povsod petje, povsod Humor. V dovtipih so zlasti nedosegljivi naši Bel-gradČani II. poziva, ki doslej še niso stali v ognju im katerim se lahko prigodi ta neprijetnost, da se bodo vrnili v Belgrad, ne da bi se udeležili dejansko kakega boja.
Čudna stvar, nikjer se Še ni potrošilo več municije kakor tu, a nikjer se ne čutijo vojaki varnejšo kakor tu.
Vzrok temu je, da se več ali manj strelja v zrak, zakaj kakor so Turki varni v svojih, iz armiranega betona zgrajenih utrdbah, tako se čutijo varne tudi zavezniški voji v svojih improviziranih pozicijah.
Kakor sem že javil, je pretekel že skoro teden, od kar smo na naši strani prenehali z napadi.
Nam se ne mudi in na vsak način mi lažje Čakamo kakor opi, ki so obkoljeni in oblegani v Oldrinu. Mi bomo one vi Odrinu preje dočakali v svoji sredini, kakor oni nas.. In da oni ne čakajo več radi, je dokaz to, da so po 2dnevnem odmoru in čaka/nju, (Ur jih mi napademo, pričeli oni z napadi.
Vsako noč od 2. ali 4. ure zjutraj prične topovska godba iz Odri na. — Casib tudi zvečer in traja vso noč. 15. in 10. novembra je bila kanonada naj-IjutejSa.
Turki se vedno jadrno umikajo v trdnjavo, čim opazijo našo artilerijo.
Koliko je mrtvih in ranjenih na turški strani, ni mogoče dognati, Ker spravijo Turki do zore vse svoje ranjence in mrtvece v mesto.
Na srbski strani imamo od početka naših operacij 'do danes nekaj čez 20U mrtvih in ranjenih. Odslej bo število mrtvih in ranjenih Se manjše, ker tudi mi nismo novinci v fortifikaciji, povrh1 pa imamo za fortifikacijo tudi čas kakor potrebne priprave.
Gotovo je, da je izstreljene desetkrat več artilerijske municije kakor je žrtev.
Samo v slučaju konjeniškega izpada Turkov iz Odrina ali našega odločilnega naskoka na trdnjavo, je pri. Čakovalti več žrtev. 'A to bi bil tudi konec Turkov v Odririu.
Te dni je naša vojska grdo potegnila Turke. Vso poč namreč skušajo Turki s pomočjo reflektorjev dognati, kjer se nahajajo naši voji.. Te dni pod noč jo naša vojska na desnem bregu Marice .zakurila ogenj na raznih mestih in markirala taborišče. Tlurki so počakali do 3. ure zjutraj, da so se do dobra odpočili, potem pa so vdrli iz trdnjave in pričeli strahovito kanonado na domišljeno taborišče.. V tem tre-notku so se navalili zavezniški voji z boka na Turke ter jjm zadali strahovite izgube. Turki so se z - največ,jo hitrostjo umaknili.
Podrobnosti o bitki pri Kumanovem.
Jurij ŽenčiČ, postaven mož, star (iO let, ki je bil minister pokojnega, kralja Milana, pograbil je tudi za puško in šel nad Turka. O boju pripoveduje sledeče:
To ni bil boj, ampak mesarsko klanje, Bil sem med prvimi, na čelu Čete, ki smo dospeli v Kumanovo potem, ko smo razgnali gruče 'Albancev, ki so branili vhode v mesto. Od K Omanovega do samostana sv. Jurija, v daljavi 15 km, je vse pokrito z mrliči. Na gričih, ki so jih držali Turki, ko se je vnel boj, jih je kar na sežnje. Našim konjem so delali kupi velike vrzeli, ki so bile tu in tam presekane od naše artilerije in le težko smo se prerili sko-
zi kupe tega Človeškega mesa. Zlasti pa so bili ti Mupi veliki okrog turških baltjerij. Reči se mora, da so ostale turške baterije brez brambe, ker vsi topničarji, častniki in moštvo, popadali so eden na drugega, zadeti od naših topov. Le tako so umolknile sovražne baterije.
Bilo je velikansko, grozno mesarsko klanje. Za nekim turškim okopom, dolgim blizu pol kilometra, bili so vsi mrtvi. Sprejeti sio bili od paše infan-terije od dveh strani in vsak nizan ležal je vznak na svojem mestu.
Povedati ni mogoče, kako so se vrgle naše čete na sovražnika. Neki regiment, ki je napadel neko sovražnikovo pozicijo, bil je, k.o je bil oddaljen le 000 metrov, brez municije. Nato se je spustil v tek, vsklikajoč in popeva^ joč naskočil je okope in premagal sovražnika z bajoneti.
Strašen, a sijajen dan. Imeli smo mnogo mrtvih in ranjemih, a padlih sovražnikov je na tisoče. Za vse krivice in nasilja, ki so bila zakrivljena nad našim ljudstvom, je prišel čas maščevanja. Ni si mogoče niti predstavljati, kaka, grozodejstva so uprizarjali ti psi. Od meje naprej, koder smo prodirali, v vsaki vasi, v vsaki kristjau-ski koči, našli smo sledi njih krvoločnosti. Plenjenje, požiganje, strašno mučenje; maščevati so se v begu nad šibkimi, nedolžnimi, k.i se niso mogli braniti. Iz gor so nam prihajale nasproti jokajoče žene in otroci, kamor so se poskrili, in nam kazali njih požgane hiše, razdrobljena vrata, hiše, kjer so ležali njih dragi z razparanimi trebuhi, iztaknjenimi očmi, odrezanimi ušesi in nosovi, sežgani, Predno so zapustile turške Čete Kumanovo, naskočile so hiše in masakriraje kristjane.
Z lastnimi očmi sem videl v mali liišici II mrtičev, med katerimi so bile tudi ženske, A maščevanje se je pričelo. Ne odnehamo! Hočemo iti do konca!
Zabava.
Črnogorka.
V visokih gorah bivam, Črnogorka, kjer veje zrak, hladan in bistročist: a v srcu kri preteka se mi gorka za dragi dom, svobodo, častni krst!
Oj rod slovanski, tudi zate bije srce, ki tlači ljuti te sovrag!
Kedaj svoboda tebi li zasije, ki Črnogorki biser je predrag ?
Junaško bili so se bratje moji, ko šli za tč so v boj i. nad teh pečin. Pregnani Turka so nešteti roji, bil zmagovalen je naš gorski sin.
In vendar tebi zvezda še rešenja, premili rod, ne sije, ne blišči.
Strašna ponavljajo se ti trpljenja, nemili Turk te ropa in muči!
Drvč iz Azije se, glej, krdela divjakov črnih src in črnih lic,
Moritev, rop, skrunitev — so načela, »Pogin kristjanu«, geslo njih in klic.
Pa naj se zbere vsa peklenska torka, svobode bratom zasijalvbo dan,
To trdno upa v Boga Crnogorka, zanaša\se na^bratov jatagan!
Da moji bratje slavni so junaki, dokaz je Volčjidol, dokaz Medun; krogv Podgorice tam — krvavi znaki, da Črnogorec nikdar ni begun!
Junaško bodo zopet ga sprejeli sokoli naši; sam gre v svoj pogin. Moslemskih glav, ne trum ne bodo šteli, bo Črnogorcev pomnil dušmanin.
Zato v prihodnji boj oko plamteče pogumno gleda, in ne trepeta srce, ki slavi bije mi goreče, naj zbere dušman tudi pol sveta!
Oj blagi narod, ki ječiš pod vragom, tolaži se, svobode mili zor zasveti ti, bo konec krvnim sragom ; veliki rod gre bratski zate v bor! —
Bog čuva te, — se spolni tvoja nada, vezi preseka ti slovanski meč! Slovanska kri, prelita — a brez sada — Evropa vedi, ne bo nikdar več! —
Osveteno mučenstvo bo bolgarsko, osveten Djunis, Kosovo polje, — osveten rop, in skrunjenje barbarsko, osvetene vse deve, in ženč.
Pravica večna tirja to osveto, nad Krista, da ne dviga se pogan; da razprši Slovan drhal ukleto, osvobodi obširni ves Balkan. —
O Bože mili! Cuj, molitev gorka z globin srca zdaj mojega, kipi! »Pomagaj bratom!« prosi Črnogorka, Stoletnih spon jih reši, jih otmi!
Med ogrskimi Slovenci.
1.
Kakor v naši domovini . . . Vsepovsodi tujec kleti, skuša tu naš rod zatreti.
Kakor v naši domovini . . .
Čuješ glase tu poznane, ljudstvo tebi zdi se znano, bol njegovo zreš in rano, gledaš ure smrti rane . . .
Ze mladina — naša nada, v duhu tujem je vzgojena, vsa je proč ljubav ognjena, vas za vasjo pada, pada . . .
Kakor v naši domovini.
Stokrat huje še jeltodi čez gomile tujec hodi hlapci pa so — naši sini!
2.
Le grobovi še so vaši!
Tu napisi se blestijo in o vas mi govorijo.
A drugje je vse tuj čina, last njegova, domovina.
Tuja šola, tuji mašnik, deco v duhu tujem vzgaja janičarje nam podaja . . .
Mili jezik se zatira, ljubi narod izumira . . .
Bratje rodni pomagajte!
Glejte bedo vi trpina, da ne zgine domovina, da napoči dan vstajenja, za Prekmurce dan življenja.
Dragotin.
Na Krki.
Čolnič po Krki tiho je plaval, v mraku večernem sladko sem spaval.
Pesem na bregu me je zbudila — žalostno misel duši vrnila.
Dobravski.
Štrlijo skale v noč . ..
Štrlijo skalejzapuščene v noč in kakor demon zrejo na krajino . . . In večkrat glasi žalostni v dolino priplavajo, bežijo plakajoč
ob uri pozni dalje tja v polnoč . . . Prikazni nočne v uri tej v temino,
v neznane kraje, daleč črez planino tod mimo skal bežijo vzdihujoč.
Veš, podrtine so — mladost zgubljena! Prikazni skozi temo plakajoče, v polnoč, v neznane kraje begajoče
li niso dnevi njeni zaigrani ?
Mladost zgubljena — noč nerazsvetljena! prešli so dnevi — temi so prodani . . .
Orli.
Pod/,voza Orlov. V zailnj] seji so se obravnavale važne zatleve za notL ranjo organizacijo. Po poročilu predsednika dr. VerstovŠelča o šentjurskem slavlju se jo sklenilo po daljšem razgovoru, katerega sta se udeležila zlasti brata Pišete in Majcen, da se odpošljejo vsako nedeljo vaditelji, dobri tetovadci te raznim odsekom, da vadijo Mane o telovadbi. Tozadevni načrt izdela br, predsednik. Začasno so se določili za te vaditelje bratje: Pišete,, Majcen, Pintar Martin, Kores. Nadalje so sklene, da se opozorijo odseki v škrožnici na razne važne ukrepe, med dragim, »da odseki redno poročajo o-svojem delovanja v „Naš Dom“ in „Mladost“. Prihodnja seja se vrši koncem meseca decembra,.
Mariborski »Orel«. V nedeljo 3. novembra je predaval mariborskemu »Orlu« g.
Stupan o vojni na Balkanu. Dne 11. nov. je predaval v odseku vč. g. dr. Slavič o evharističnem kongresu. Dne 17. t. m. je bilo zbrano lepo število Orlov na predavanju g. Stupana, ki nam je podal zanimive podatke o vojni na Balkanu. Tako imamo nedeljo za nedeljo predavanja, ki naj obogatijo naše znanje in razširijo naše obzorje.
Mariborskemu »Orlu« sta darovala vlč. . biserni mašnik Šinko v Središču in Kmetijsko ralno društvo pri Sv. Križu nad Mariborom po 20 kron. Odbor Orla se obema darovalcema iskreno zahvaljuje.
Središče. V soboto 23. nov. je poselil naš odsek predsednik »Podzveze Orlov« posl. dr. Verstovšek. Po telovadbi, katere se je vde-ležilo tudi več uglednih kmetov, je predsednik v daljšem govoru pohvalil predsednika, tajnika in blagajnika radi uzorno urejenih knjig, zapisnika članov, blagajne in glavnega zapisnika. Zlasti je odlikoval telovadce, ki pod vodstvom načelnika brata Čerčeka točno in nad vse zadovoljivo izvajajo vaje. Predsednik Podzeve je pozival Orle k poštenemu in zmernemu življenju. Za obisk se mu v imenu Orlov zahvalita br. Krajnc in Čerček.
Dekliški vrtec.
Slomšek in časniki.
(Govorila na dekliškem shodu v Žetalah dne žS.tavg, Marija Kodrič )
Cas liitevii član za dnevom,
Naglo v nemo večnost gre,
Svet se stara, a ne staraj Nikdar naše so srce.
V mislili krasnih, v delih blagih Vedno nov naj sad rodi.
Teli vrstic pesnika se spomnimo vedno, kadar se domislimo našega življenja, naše sedanje mladosti, ki nam je tako ljubka;, tako mila. Saj mladostni čas je zlati čas! Vedno, Še v pozni starosti, ako jo doživimo, se bomk) z veseljem ozrli nazaj v leta mladostnih
dni, ako jili sedaj prav preživimo, prav porabimo. Različna so pota našega življenja, katera nas kličejo po raznih opravkih. Ena taka dolžnost kliče in vabi slovensko ljudstvo, posebno pa še nas mladino: Napolje! Nadelo! Nai apostolsko (telo !
O sv. Ravlu se pravi, če hi danes živel, ne hi luodil samo okoli in pridi-goval, ampak bi obenem tudi pisal in izdajal časnik, v katerem bi razširjal svoje nauke. Za sv. Pavlom so za slovenski narod bili poleg sv, Cirila in Metoda tudi naš slavni škof Anton M. Slomšek apostol, Z živo besedo so ličili s prižnice, v šoli in spovednici; pa to jim še jii bilo zadlostu Spoznali
so, da se doseže ravno toliko, öe ne vöajsi.h še več, s pisano besedo:	po
kmjigaii, in časopisih. Vsak starejši mož, vsaka dobra mati, pozna časnik, ki je izhajal ob Slomšekovem Času enkrat na leto: „Drobtinice“, izhajal je takrat tudi časnik „jZgodnja daniea“ in drugi. Slomšek niso pisali v dobre Časnike znabiti samo kot mlad duhovnik, ampak Še mnogo več v starejših letih, največ pa Še tudi kot škof. Pisali so zabavne, poučne in pobožne članke, pesmi, novice, pridige, sploh, vse, kar so vedeli, da mora njihovemu ljubljenemu slovenskemu ljudstvu koristiti. Pisali so samo lepe, poštene reči v dobre, katoliške liste, in Slomšek so zato pisali, da bi ljudje čitali, se izr obraževali in postajali vedno bolj dobri, poučeni in' plemeniti.
Kakor mora biti srce poštenega slovenskega dekleta ozaljšano s prelepimi čednostmi, tako mora biti vsaka krščansko zavedna hiša okrašena, s katoliškimi čaisniki. Naj ne bo med nami nobene slovenske hiše, v kateri bi ne bilo vsaj enega dobrega Časopisa, kakor so „,Slovenski Gospodar“, „Straža“, „Naš Dom“ in „Bogoljub.“. Tudi ti Časniki bodo po 50. letih še sloveli tako, kakor slovijo sedaj tisti, ki so izhajali takrat, ko so še Slomšek živeli in va-nje pisali.
Nikjer pa ne trpimo smrdljivih in brezverskih listov. Mene bi bilo sram, Če sem v Marijini družbi, ako bi se štela med poštena dekleta, pa bi zahajal v našo hišo „Narodni List“, „Sloga,“ ali „Stajere“. Sram bi mo bilo, in še v cerkev bi si ne upala iti, ker bi se mi vedno zdelo, da pošteni ljudje kažejo za menoj in pravijo: Tudi v tej hiši so brezverci, Ovinkarji ip nemškutarji, pa še ta deklina s tako hinavsko pobožnostjo hodi v cerkev. Sram jo naj ho!
Da se nam pa tega ne bo treba, bati, zato pa na delo za slovensko katoliško časopisje,
V noben slab, hudoben in brezverski časnik Slomšek idso zapisali ne črke, ampak samo v dobre. Bred 5,0 leti še Slovenci, hvala Bogu, nismo ime-
li ne enega brezverskega časnika, in če bi ga bili imeli, ne bili bi Slomšek pisali za, njega in ga tudi jie bi priporočali za čitanje.
Priporočali ne bi ncmškntarskega „Štajerca“, ne «viničarskega „Narodnega Lista“, no hudobne in hinavske „Sloge“ in' ne brezverskega lista „Slovenski Narod“, ampak v sveti jezi bi prokleti te hudobne časnike in z milo prošnjo bi priporočali naše poštene, katoliške časnike.
Ce bi Slomšek danes živeli, oni bi najpridnejše pisali v „Slovenskega Gospoda rja,“, „Stražo“, „Naš Dom“, v: „Slovenca“, in v Časnik Marijinih, družb, v „Bogoljuba“.
Ljube moje sestre! Draga slovenska, dekleta.! Me smo se danes v ta|ko. velikem številu zbrale tukaj pri Marijinem svetišču, da počastimo nebeško. Kraljico in proslavimo SOlotnico Slom-Šekiove smrti; pri takih svečanostih se morajo storiti tudi blagi in dobri sklepi.
Kot družbienice Marijine, kot poštena slovenska krščanska dekleta, i-mamo sveto nalogo, da skrbimo, da se naš jezik, da se naša sveta vera razširja in uhrani svoje pravice.
Ali se bomo Slovenci od nemšku-tarskih, brezverskih in ovinkarskih listov dali teptati in zaničevati? Ali bomo me, krščanska dekleta trpela., da bi se v hiši, v kateri smo mo doma, kotni, valjal in šopiril kak brezverski, ali še obenem kak nemškutarski list? Ne! Tega ne smemo trpeti.
Me smo častilke Marijine in Slom-Šekove. V Slomšekovem dnini hočemo delati. Zato drage, ljubljene tovarišice, skrbimo, da pod našo streho ne l>o ne „Štajerca“, no „Narodnega Lista“ in nobene druge take kuge.
Ne Jud, ne Turk, ne protestant ne čita in ne naroča, časopisja, ki bi pobijalo njegovi) verskomaziranje, pajč pa stori to katoličan. Ali ni to sramotno?
Slovenec, katoliški Slovenec, ki bi moral stati kakor skala z ozirom na, trdno versko prepričanje, pa; postane tak mlačne/ in podpira ter naročata-
ko strupeno cunjo, ki se norčuje iz vselit, kar je krščajisjkega.
Ljuba tl ekle ta! Prosim vas! Zatirajte to kugo! Ker to je pa&a sveta dolžnost, da. zatiramo tega najlvujše-g.a. sovražnika poštene, dobre in verne mladine. Ce ne gre z lepo besedo, pa z povzdignjenimi rokami prosimo očeta, brata, gospodarja ali soseda, naj opustijo te liste, naj jih pošljejo nazaj, obenem pa skrbimo, priporočajmo in sami pomagajmo, da si očetje in gospodarji naročijo „Slovenskega Gospodarja“ ali „Stražo“, 'dekleta in fantje pa „Naš Dom“ ali „Bogoljuba“. Iz teh časpikbv bomo zajemali krasnih misli. Nikakor se p,a ne smemo zadovoljiti samo s tem, , da imamo dober časnik že naročen, temveč mi ga moramo tudi res čitati, Kajti le z neumornim čitanjem si pridobi človek znanja, ki mu je potrebno za javno in zasebno Življenje, da ne zaostaja za svojimi sovrstniki. Krvava potreba je, da slovensko ljudstvo Čita, veliko Čita in se uči, a Čita in uči naj se le dobre stvari,
V „Bogoljubu“ leta 1010 Št. 1. imamo prekrasen Članek, v katerem nam pisatelj pove in razlaga, kako potrebno, blago ip plemenito je to delo, da čitamo in podpiramo dobre Časopise. Obenem pa dokazuje, kam pripelje in kakšne posledice prinese slabo, spri-deno in brezversko berilo; pa ne, samo za posameznike, temveč za celo državo. (Za vzgled stavi Francosko.) Med drugim se v tem članku pravi: Sveti oče Leon XI11. so 40k:rat prosili : „P o d ]) i r a j t e pošten tisk! “ lu nemški škof Ketteler je rekel:	(„Raz-
širjati dobro časopisje je apostolsko del o.“
Torej dekleta katoliška! V dubu Slomšekovem pojdimo od tod na a p o -stolsko delo! Podpirajmo, razširjajmo iu z veseljem prebirajmo dobre časnike, ki bi jih priporočali Slomšek, Če bi še danes živeli.
Predrage mladenke!Navdušimo.se! Pokažimo pred svetom, da v naših
kažimo se kot hrabre, neustrašene junakinje s tem, da bo vsaka sama naročena na pošten katoliški list. Ker Slomšekov rek pravi:
Kdor hoče druge vneti,
Mora sam goreti.
Kdor se ne more ali ne zna rešiti slabega Časnika, ali kdor si hoče naročiti pošten katoliški slovenski list, naj se oglasi pri družbenikih ip družbeni-cah Marijine družbe, ali pa pri dušnih pastirjih, k,i mu bodo radi in takoj zastonj ustregli. Dekleta! Tovarišice! Nadelo tedaj, ker resnobni so dnevi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!
Družbenica Mariji na.
Mladenke ne v tujino.
Slovenka sem, Slovenka čem ostati, Rodila mene je slovenska mati.
Po žilah teče mi slovenska kri, Slovensko srce bije v prsih mi: Slovenka sem, Slovenka sem.
Predrage mladenke! Teli besed ne sinemo nikoli in nikjer pozabiti. Slovenke smo, Slovenke hočemo ostati! Kjerkoli smo, povsod se skažimb kot prave, značajne Slovenke. Pa žalibog, marsikatero dekle pozabi, da je Slovenka. Zapusti dom in stariše, zapusti vse domače in gre v svet, v tujino, in tam pozabi še svoj materni jezik. Sramuje se milega slovenskega jezika, zataji svojo mater, sramuje se, da je slovenska hči. Katera se ni zjokala, ko je čitala ono žalostno zgodbico v 12, številki „Našega Doma“, da je Šla neka, deklica v mesto služit, in ko jo je prišla mati obiskat, je še poznati ni hotela; šla je mimo svoje mamice kakor mimo tujega človeka. Ubogo mater je to tako strašno presunilo, da je kar na mestu umrla. Poglejte predrage, kako žalostno je to! Zato pa, preljube tovarišice, ostanimo doma! Zakaj bi si po ktižnili mestih iskale dela in krulia? Saj za pridnega človeka je v domačem kraju dosti dela, pa tudi jela. Pomagajmo doma svojim ljubim starišern, da jim nekoliko olajšamo njihove stare dni. koliko so oni prestali z nami, celo svo-
Sibkih' telesih prebiva usmiljeno srce, ju je življenje žrtvovali za nas, z upom, ,erno srce, jeklenega značaja, ki zna*“"'da jim bomo že povrnile, ko bomo od-n pošte vati koristi dobjrega berila, Iz- rnstle; a zdaj, ko bi jim mogle poma.
365 —
krn.li, hi jih |ia zapustile in nazadnje še zatajile? O, no storimo tega nikdar! Oe je katera izmed vas gojila, željo, iju hi šla služit v mesto ali kamor že, naj trdno sklene, da ne gre iz domaerjga kraja, naj bo kakor hoče.
V	(lolin’ci prijetni je ljubi moj 'dom,
Od njega podala nikol’ se ue bom.
Pod lipo domačo najrajši sedim,
V	domačem veselju zadovoljno živim.
Vse pridne čitateljice „Našega Doma“ pozdravlja	ŽetaiČanka.
Svetovalka. Pogreto, a vendar važno stvar prinašam danes.
1.	Mladenke, podpirajte tudi gmotno katoliško-narodne časopise!
2.	Širite osobito naše glasilo „Naši Dom“! Vsaki inladenki-naroČniei naj hode sveta dolžnost, pridobiti novih odjemalk.
h. Nikdo naj ne pozabi obnoviti naročim, kakor hitro se dostavi položnica,; zakasnjena naročba dela upravni-štvu mnogo nepotrebnega dela.
4.	Nikdar naj se ne zaostaja z vplačevanjem naročnine. Brez gmotne podpore in pravočasnega dopošiljanja denarja se onemogoči redno izdajanje lista.
5,	Bodite tudi vestne glede naslovov najsi bo starih, ali novih naročnikov.
(i. Tozadevna mytan'öneja pojasnila da tudi upravuištvo kakor svetovalka.
7. Na pravočasno, uspešno delo torej v prid „Našega Doma“! Kdo pridobi največ naročnikov — to bi ra|da izvedela	Svetovalka.
Društveni glasnik.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dve leti in pol je, odkar je pri nas ustanovljena Dekliška zveza, ki se s oomočjo č. gg. duhovnih voditeljev krepko razvija. Tudi letos je priredila zveza več poučnih shodov, pri katerih so dekleta z veseljem sodelovala. Ker nismo o tem doslej ničesar poročale v »Naš Dom«, Vam podam danes kratko poročilo o našem delovanju. Meseca februarja je bil prvi poučni shod v bralni sobi. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsednica Pavlina Tikvič nam je v pozdrav vzbujala ljubezen do domovine in do maternega jezika. Katarina Čuš (Hlap) je deklamirala »V pepelnični noči« (S. Greg.). Marjeta Vilčnik je govorila kako potrebna je dekletom delavnost, kajti le delavna deklica bo postala vzorna gospodinja. Marija Klajžar je deklamirala »Pozdrav Marijinim družbam«. (Bogoljub). — Mesečni sestanek dne 31. marca. Pozdrav predsednice Pavline Tikvič. vMeglič M. je deklamirala »Jagnje«; Micika Čuš (Gabernik) je govorila o Jezusovi ljubezni do človeškega rodu. Ilešič Klara je deklamirala »Slava slov. domovini« (Naš Dom). Marija Zemljič nam je povedala življenje sv. Efrazije iz knjige Kršč. devištvo. Neža Lajh je deklamirala »Kmetski hiši«. (S. Greg.) in Marija Fajfer »Trsat. B.« Dvogovor »Zakaj k Dekliški zvezi«, sta govorili Ivana Pignar in Terezija Bratec iz Gradi-šaka. Marija Plohln (Sakušak) je govorila iz knjige »Hči Brezmadežne« kako se naj oblačimo, da ne bomo z obleko sebi na zdravju škodovale, pa ne drugih pohujšale. — Tretji mesečni sestanek ^.ne 28. aprila. Udeležba polnoštevilna. Pavlina Tikvič kot predsednica je govorila o vzgoji volje. Dve deklamaciji: Golgota in Aleluja. Ilešič Klara nam je pove-
dala življenje sv. Cite. Veleč. g. Jožef Sinko so dekleta svarili pred vsakim odtegovanjem od doma. V vzgled so nam stavili strašno nesrečo na morju potopljene ladije »Titanica«. Dne 27. maja so nas naša vrla dekleta zopet razveselila. Priredila so dve igri po sledečem vsporedu. a) Petje »Lepa naša domovina», b) Igra: »Najdena hči«. Igralke: Micika Kovačec, Frančiška Štebih (Rimljanki). Terezija Krajnc, Marija Čuš, Čuš Katarina, Marija Majerič, Ana Hrga, Ana Hrga. Vse igralke so svoje vloge dobro rešile. Gledalci in poslušalci so bili zadovoljni. c) Za prvo igro je sledila druga igra »Beznikova Bara«, ki se je proti materini volji podala v mestno službo. Igro je zložila gospodična Erna Razlag. Igrala je Resnikovo Baro Micka Tikvič. V službi se je navzela mestnih navad, seznanila se je z nekim agentom, kateri ji je obljubil imenitno službo in tudi zakon, ako mu da polovico svoje dote. Ko pride prvokrat na obisk je srečala med potjo svoje tovarišice, svojo nekdanjo učiteljico, ki ji razjasni nevarnost, v kateri jo je Bog čudežno varoval, ter ji obenem poda v roke časnik, v katerem je bilo naznanjeno, da je bil gori imenovani gospod neki Žid, ki je z dekleti tržil in da je ona še pravočasno odšla nevarnosti. Meseca avgusta so se dekleta vdeležila tretjega mesečnega shoda. Vdeležba polnoštevilna V proslavo A. Martinu Slomšeku je otvorila predsednica Pavlina Tikvič zborovanje. Marija Kocmut govori o ljubezni do Marije. Marija Bratec (Gradišak) govori:	»Skrivnostna sv.
hostija«. Dne 13. oktobra se je vršila v proslavo A. M. Slomšeka veselica, pri kateri je zopet sodelovala D. Z. Dekleta so ponovila šaljivo igro »Beznikova Bara«. To je v krat-
kem poročilo našega delovanja v D. Z. za letošnje leto. Dekleta le tako naprej v društvenem delovanju! Ne poslušajmo samo govorov, ampak živimo po njih, da bomo veliko koristile slovenskem narodu.
Poroča tajnica.
Ptuj. Shod »Dekliške Zveze« za mesec november dne 17. novembra. Po pozdravu udeležencev in gostov preide vč. g. duh. voditelj na svoje poučno predavanje tikajoče se resnicoljubja in zvestobe. Važna snov v taki obliki podana, mora segati vsakomur v srce. V očeh poslušalcev so se rosile solze, to znači da bo seme lepe besede tudi obrodilo zaželjeni sadi Dal Bog! Predsednica Terezija Breznik priporoča gojitev lepega — osobito cerkvenega petja, — ter svari mladino pred razuzdanim petjem. Bila je to beseda na pravem mestu ! Velik utis je napravila proslava sv. euharistije v prozi in v poeziji po mladenkah Nežiki Cvetko in Ivanki Horvat. Krasne besede in lepo deklamiranje je piivabilo solze radosti in navdušenja v oči mladih in starih. — Članica Horvat opozarja na važnost naših znakov in priporoča njih nabavo osobito onim, ki do sedaj še niso javno kazale, da stoje v naših vrstah. Po vč. g. duh. voditelju se naznanja nadalje, — da bo decembrov shod združen z občnim zborom »Dekliške zveze« in »Krčevinskega bralnega društva«. Oficijelnemu delu bo sledila zabava s petjem, šaljivimi prizori in srečolovom. Vse drugo se bo pravočasno naznanilo po časnikih in lepakih. Sklep zborovanja je tvorila po snovi in obliki dovršena mična in poučljiva, dramatična deklamacija: »Štiri letni časi«, sestavljena po naši članici Alojziji Kovačič. Predstavljateljice: Ivanka Potrč (vigred), Micika Petovar (poletje), Jerica Vidovič (jesen) in pesnica sama Alojzija Kovačič (zima) so izborno rešile svojo nalogo. Pohvaliti moramo tudi prelepe, primerne kostume. Navdušeno se je ploskalo ob koncu pesnici in de-klamovalkam. V najboljšem razpoloženju smo se razšli. Da se v mnogobrojnem številu snidemo na občnem zboru to želi Vaša Marica.
Frankolovo. Vendar enkrat! . . . Vzbudili smo se! . . . Blagodejni žarki solnca izobrazbe so začeli ogrevati tudi nas frankolsko mladino. Spali nismo sicer tudi do zdaj spanje nevzdramnega, a dremali smo pa le. Ustanovili smo namreč, 17. nov. »Mladeniško in Dekliško zvezo«, v proslavo in trajen spomin neutrudnega buditelja narodne zavesti, A. M. Slom-šeka, v čegar duhu hočemo delovati za vsestransko izobrazbo, v umskem in gmotnem oziru . . . Zbrali smo se po večernicah v okrašeni posojilnični hiši, ki je bila nabito polna občinstva. Preds. izobr. dr. č. g. Alfonz Požar, iskreno pozdravi zborovalce, označi namen prireditve, na kar podeli besedo slavnostnemu govorniku, dr. in prof. g. I. Hohnjec-u. V enournem govoru nam je kazal Slomšeka kot velikega rodoljuba in končno je želel, da bi novoustanovljene »Zveze« res izvrševale povoljno svojo nalogo. Burno ploskanje in živijo klici so bli znak, kako k srcu nam je govoril. Le prehitro nam je potekel čas, še bi ga bili
radi poslušali. Nastopila sta kot govornika, tudi ml. Metod Vrišer in Jurij Gorenšek, katera sta v izbranih besedah navduševala mladeniče k vstopu v »zveze« in k delu v istih. Mladenka Lucija Kitek prednaša dekl. »Slava Slomšeku«. Govornica Neža Šibane govori o »pomenu in potrebi« splošne izobrazbe. Zatem se je enoglasno izvolil odbor za mladeniče, in sicer: Jurij Gorenšek, načenik, Bernard Šlaus, podnačelnik, Metod Vrišer, tajnik, Alojz Vrišer, blagajnik, Jožef Skoberne, knjižničar. Karl Šibane, Valentin Veber, Jernej Lužar. Za dekleta pa: N. Šibane, načel., M. Vrišer, podna-čelnica, Uršula Cečko, tajnica, Liza Esih, nam., Marija .Novak, blagaj., Marija Selčan, namest., Cirila Škoflek, knjiž, Marija Pobirk, namest., Frančiška Kopajner, odbor. Nato vlč. g. preds. zakluči slavnost, iskreno želeč novo ustanovljenim »Zvezam«, mnogo dobrega in trajnega uspeha. Pevski zbor je pod vodstvom organ, g. I. Brložnik-a zapel par krasnih pesmi. S tem dnevom se je izpolnila vroča želja naši mladini, zlasti mladeničem. S kakšnim veseljem so se pripravljali za ta dan. Upati je velikega prevrata v njihovih vrstah. Mladeniči! Torej pogumno naprej, k vsestranskemu delu, v čast veri, v prid sebi, v blagor narodu in domovini, v ponos frankolski župniji in v veselje č. g. župniku, katerega bi posebno veselil vaš napredek. Pa tudi dekleta ne smejo zaostajati za fanti. Tudi vam je govornica N. Š. opisala načrt našega delovanja. Torej skrbno po tem načrtu za ciljem! Mladeniči, dekleta! Temelj je položen, na katerega bomo zidali močno poslopje napredka, v verskem in narodnem prepričanju! Naj padejo vsi oziri, vse obotavljanje, ki bi nas oviralo, okleniti se naše »zveze« in hoditi z jasnimi cilji k boljši bodočnosti. Bog in Marija blagoslovita z dobrim namenom pričeto delo frankolske mladine.
Načelstvo »Zvez«.
Sv. Jožef, Celje. Pomotoma so se v Bogoljubu« duhovne vaje za dekleta naznanile na 21. dec. 1912. Popravimo in naznanimo, da se bodo vršile, kakor vsako leto, od 21. do 25. januarja 1. 1913.
Predstojništvo misjonske hiše.
Zreče. Dne 13. oktobra smo imele dekleta svoj mesečni, sestanek, katerega ne bomo kmalu pozabile. Č. g. kaplan so nam namreč na srce polagali poučljive in svarilne nauke, kako se imamo obnašati do svojih ljubih sta-rišev. Priporočali so nam posebno tudi pogosto sv. obhajilo. Zato nam zlasti nudijo najlepšo priložnost Marijini prazniki, ker takrat bi pač naj nobena družbenica ne ostala brez sv. obhajila. Nadalje so nas svarili pred grešno priložnostjo, posebno so nam na srce polagali varovati se gostiln in občevanja s hudobnimi zapeljivimi osebami, katerih naj večje veselje je, če morejo družbenico premotiti in dobiti v svoje zanjke. Končno smo jim obljubile, da se hočemo ravnati po njihovih naukih in druga drugo k temu vspodbujati, da se bo uresničilo, kar slišimo vsakokrat pred naukom v pesmi: »Vsaka pač bo tak živela, da je Marija lahko bo vesela.
Zreče. »Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti«, ta pregovor se pač uresničuje vedno tudi v človeškem življenju, kakor nam priča naslednje poročilo. Meseca oktobra smo namreč spremljale slovesno k zadnjemu počitku drago nam sestro Marijo Iršič, ki nam je bila vedno prelep zgled v Marijini družbi. Zato je bila tudi na smrtni postelji tako udana v božjo voljo, da ni nič hrepenela po zemeljskem življenju, ampak le po nebeški domovini, kar nam dokazujejo njene lastne besede, ki jih je govorila nekaj tednov pred smrtjo: »Nič ne stori, če tukaj trpim, da bi bila le srečna tam v večnosti«. Ć. g. župnik so nam jo pri slovesnem pogrebnem govoru stavili v vzgled ter nam govorili v vspodbudo v srce segajoče besede, kako srečna je smrt dobrega, zvestega Marijinega otroka. Na zadnjem potu smo jo spremile tovarišice v beli obleki z družbenim križem, na pokopališču pa so ji zapele pevke za vsakega kristjana, zlasti pa za družbenico velepomenljivo pesem v slovo. Spomin na njeno življenje naj ostane med nami, a ona naj počiva v miru v hladni zemlji, njena duša pa se naj raduje pri Ženinu, katerega si je izvolila.	Družbenica.
Zreče. Mesečni sestanek Dekliške zveze dne 17. oktobra se je vršil po sledečem sporedu: S primernim pozdravom je otvorila predsednica Barbika Lamut zborovanje. Komperšek Ana nam je stavila v vzgled sv. Elizabeto, katero bi naj posnemale zlasti v skromnosti in darežljivosti. Leskovar Jožefa nas je vspodbu-jala, kako naj deluje mladenka v zvezi za pravo izobrazbo, narodnost in domovino slovensko. Klančnik Katica nam je povedala nekaj prav primernih, za vsakdanje življenje potrebnih naukov o tem, kar se ne spodobi. Klančnih Frančiška nam je podala lepih navodil, kedaj se ne spodobi govoriti, ampak je treba molčati. Orož Antonija nam je razodela nekaj vzrokov zakaj silijo dekleta v mesta, ter nam živo slikala nevarnosti mestnega življenja za kmečkega dekleta, kjer jih skorej tri četrtine pride ob nedolžnost. Orož Hanika je govorila o blago-nosnem vplivu Marijine dtužbe na mladino, zlasti na mladenke.
Dunaj. Naglih korakov, kakor je prišel, je spet odšel . . . Odšel je prekrasni Martinov večer, ki nam ga je priredilo kat. izobr. dr. Straža dne 10. listopada s svojim izbornim ter raznovrstnim vsporedom. Nihče pač ni pričakoval tako krasnih uspehov in to posebno ker so sodelovale ponajveč nove moči, od katerih se splošno ne more zahtevati izvanrednega. A občinstvo je očarano strmelo nad krasnim
solospevom gdč. phil. Piskernik pri pesmi: »In ti si jedini še tukaj ostal«. (S. Gregorčič), ter pri dvospevu iste gdč. z g. Jož. Basaj-em stud, preginljive pesmi »Ljuba«. Spesnd g. Daničar najmlajše generacije, g. F. Jerina. Možki zbor se je postavil s prekrasno: »Slovan na dan!« Neprenehanemu ploskanju so odpo-mogli s tem, da so nam dali za nameček še ognjevito hrvaško: U boj! Ženski zbor nas je razveselil z nad vse ljubko »Divjo rožico« kateri je sledil mešani zbor z Gregorčičevo: Oj z Bogom ti planinski svet! Na vsporedu sta bile še dve deklamaciji in sicer Gregorčičevi: Komarica (I. Petrovič) in: V pepelnični noči. (Just. Kuk). Kdo bi še popisal dovtipe žive Martinove gosi, ki je prišla na dražbo in gagala kot za stavo. V zanljuček vsemu lepemu in dobremu nas je razveselil iz naroda vzeti libreto: Kovačev študent. Kako ugajajo vsestransko stvari, ki so vzete globoko iz naroda, je pokazalo občinstvo z brezmejnim aplavzom, pokazal Ti je vsak obraz poln razposajenega smeha, kako tudi v tujini ljudstvo ljubi, kar je pristno slovenskega, in tak je bil tudi »Kovačev študent« s svojimi tovariši, veseljaki in z materjo kovačico. (Julka Antolinc.) Tudi naši tamburaši so bili popolnoma na mestu, ter nas razveselili z mnogimi krasnimi točkami. Vsem sotrudnikom in sotrudnicam, ki so se žrtvovale za dober izid Martinovega večera, bodi iskrena hvala. V nedeljo dne 24. nov. je imela »Dekl. zveza« svoje zborovanje v »Stražinih« prostorih. Podučno predavanje je imela predsednica gdč. phill. A. Piskernik; govorila je o trojnem poklicu ženske in sicer v takozvanem začasnem poklicu, potem kot mati in gospodinja, in kot samica. Za res krasno, velezanimivo in praktično predavanje je žela splošno priznanje. Govorila je še blagajničarka L Petrovič in sicer o nalogi slovenske mladenke v tujini. Tajnica gdč. Matjašič je prečitala pozdravni članek naši dekl. zvezi, poslan od mladenke iz Savinjske doline ter članek, iste v zadnji štev. »N. D.« Slovenke, sestre naše . . . Predlog blagajničarke, da si nabavimo vse članice znake »Dekliške zveze, je bil enoglasno sprejet. Sploh se kaže veliko zanimanje za zvezo in pri tem navdušenju bo zveza gotovo dosegla zaželjeni smoter. Na večer je bilo tudi za »Stražane« predavanje in sicer je govoril g. Daničar stud. Velikonja o skrajno resnem položaju na Balkanu in o financijelnih razmerah balkanskih držav. Prihodnjo zborovanje »Dekl. zveze« bo 8. dec. po slovesni službi božji in sicer zopet v »Stražinih« prostorih v: VI. Webgasse 17.
Tajnica.
Govorniške vaje.
Kako se bojujmo zoper sovražnike vere in čednosti?
(Govorila Marija Drofenik iz St. Petra na Medvedovem selu na dekliškem shodu pri Sv. Roku nad Šmarjami.
Današnji čas je čas bojev in tudi me slovenske mladenke se ne smemo strašiti boja,
posebno ne boja, ki bi rad iz naših src izruval sv. vero in vse spoštovanje do verskih reči, do verskega življenja, boja, ki bi nam rad vzel najdražjo čednost, sv. nedolžnost.
Kako postopajmo v tem dvojnem boju?
1. Pred vsem skrbimo, da bo naše življenje res versko, da bomo res v vseh rečeh
zveste posnemovalke Brezmadežne, kakor smo to obljubile ob vsprejemu v Marijino družbo. Kdor iz vere živi in nad vse ljubi Boga in Marijo, tega pač boli vsaka žalitev Boga, vsako sramotenje vere, njenih naukov in obredov. Tak človek se rad potegne za čast božjo, za čast naše sv. kat. cerkve, 'l ake bodimo me in tako ravnajmo tudi rpe slovenske mladenke. Ne pustimo smešiti božjih reči na noben način. Zavrnimo kar najodločneje sramotilce.
Uspešno bo naše ravnanje, če bo naša beseda spretna. Spretnosti v brambi vere pa si pridobimo, če bomo rade čitale verske obrambne spise. Dva zvezka »Pamet in vera« od Mohorjeve družbe naj bi vsaka izmed nas pazno prečitala, »Zgodbe sv. pisma« od Mohorjeve družbe naj bi vsaka prebrala, ravno tako knjižico »Odgovori na ugovore proti sv. veri«. Mnogo obrambnega gradiva se nahaja tudi v »Bogoljubu«, Glasniku in tudi v naših političnih listih.
Tovarišice! Ne dopustimo smešiti, grditi in sramotiti najsvetejših reči. Učimo se braniti Boga, vero in cerkev in versko življenje. Zelo umestno bi bilo, da bi vsaka Dekliška zveza vpeljala obrambni tečaj. Članice bi zapisale vse napade domačih ljudi na verske reči, bi dejale listke v vprašalno škatljo. Kako se pobijajo taki napadi in zavračajo, bi se učile na tem tečaju. To dčlo bi bilo izredno velikega pomena. Prepričana sem, da bi utihnil pač marsikateri sramotilec, me pa bi se močno utrdile v živi kat. veri. Poskusimo to delo v
Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Prepotrebno se mi zdi spregovoriti o tem par besed, ker nasprotniki sv. vere, nasprotniki našega naroda so se zakleli najbolj zoper našo častito in naj večjega spoštovanja vredno duhovčino. Ne izide nikdar njihov ostuden list, da bi v njem ne sramotili resnic sv. vere, da bi ne napadali in zabavljali zoper naše duhovnike. In tudi osebno, bodisi po cestah, gostilnah, ali kjerkoli, huhovnika »farja« črniti, mu jemati čast in poštenje, to je njihovo najljubše delo. Ali pa ta gonja nasprotnikov zoper duhovnike rodi tudi uspehe ? Res je sicer, da slov. ljudstvo, zlasti njega mladina, odkar se izobraznje po dobrih knjigah in listih iz Bralnih društev, noče imeti stika s takimi pro-palicami, a vendar se žalibog med narodom še ne redko najde mladeničev, deklet, mož in žena, kateri, ako srečajo duhovnika ali pridejo v njegovo bližino, povesijo oči, in jim postane nekako tesno pri srcu in vidi se, da bi jim bilo ljubše, če bi ga ne videli. Cernu to? Z vladiko Slomšekom vam kličem : »Kaj so vam storili duhovniki, pastirji vaših duš, da jih tako malo spoštujete, se jih ogibljete, ali celo nad njimi povzdigujete?« Ali se nam niso vselej in povsod izkazali naj večje dobrotnike? Kdo nas je opral pri sv. krstu izvirnega greha? Ali ne duhovnik. Kdo je pri sv. birmi posvetil naše telo v tempelj sv. duha? Ali ne škof-duhovnik. Kdo nam v spovednici v imenu Kristusa-Boga odpušča naše grehe? Ali ne duhovnik. In du-hovnik bo, ako bomo vredni, prihitel k nam Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
vseh naših Dekliških zvezah. Potrebno je nad vse. Bog nas bo bogato nagradil za obrambo njegovih svetinj.
Poleg vere ljudje, ki se ne boje Boga, najbolj ljuto napadajo našo čednost. Brez števila je sester, ki so jih taki grdi napadi omajali v ljubezni do čistega življenja. In kaj je deklica brez čistosti, nedolžnosti? Najrevnejše, najbolj obžalovanja vredno bitje na zemlji. Katera izmed nas še ni bila izpostavljena takim napadom ?
Ali me, hčerke Marijine, naj mirno trpimo take napade, ki morajo sčasoma omajati najmočnejšo trdnjavo ? Pač ne in nikdar ne! Resnobno lice, sveta užaljenost, odločna neizprosna graja in če le mogoče beg iz take so-domske družbe, bodi naše orožje ob takih napadih. Ako bomo tako ravnale, si bomo dobile potrebno spoštovanje vnaše ženske časti in napadi bodo izostali. Če pa vse drugo nič ne pomaga, porabimo svojo krepko roko in udarimo po grdih čeljustih nesramnega sramotilca tako, da mu bo za vselej minilo veselje do enakega peklenskega dela. Prav tako ravnajmo, če bi utegnili priti v zanjke kake izgubljene tovarišice.
Braniti vero in čednost svojo, to je prelepo, to je sveto delo, to je delo, katero Bog bogato plačuje. Izvršujmo ga torej odslej pogosto. Bodimo vse žive dni in ostanimo odločne katoliške poštene Slovenke in Bog bo z nami in Marija!
na smrtno posteljo s presveto evharistijo, katera bo nam popotnica v večnost. In nauki, prelepi, zlati nauki, ki jih slišimo od duhovnika. Blagor nam če jih bomo tudi vestno izpolnjevali. In delo za narod. Kdo se je začel prvi potegovati in braniti resnice in pravice slov. ljudstva? Ali ne Slomšek duhovnik. Kdo je začel zbirati mladino v nedeljske šole, jo izobraževati na gospodarskem, socijalnem m političem polju. Ali ne Slomšek duhovnik. In kdo dandanes po vzoru Slomšekovem nadaljuje njegovo pričeto delo ? Kdo daruje delo, žrtve, čas, vse v izobrazbo nas mladih? Ali ne v naj večji meri častita duhovščina! Dobro katoliško časopisje in duhovniki so nam v pravi luči pokazali nasprotnike vere in naroda slovenskega. In ravno v tem je izvor gonje nasprotnikov zoper duhovnike. Z lažjo in obrekovanjem skušajo vzeti ugled, spoštovanje duhovnikom pred slov. ljudstvom, ki naj bi po mnenju nasprotnikov ostalo zabito, neumo, in bi se naj dalo izrabljati do mozga, nazadnje pa zasužnjiti, prodati tujcu. Toda prepozni ste! Zavedamo se, kaj je storil duhovnik za slov. ljudstvo. Ponosni smo mi mladi, da imamo duhovnega voditelja v Mladeniških in Dekliških zvezah, ki nas navdušuje za vzvišene ideje. Mladeniči, mladenke! Z ognjem navdušenja pohitimo v boj, ter neustrašeno branimo čast vrlih naših duhovnikov, kajti stem ne bomo branili samo njihove časti, temveč tudi čast vere, naroda in domovine slovenske. Višemir Šentjurski.
Odgovorni urednik: E. Jonas.