4. štev.
Murska Sobota, dne 28. januarja, 1925.
Poštnina v gotovini plačana
II. leto
ME m\Vi
Uredništvo in upravništvo v
M U R S K IjSjOJB OTI.
Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina: za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec .	.	.
4S D
24 „ 12 „
4
ffijiiip še botepaplipašim PpehmurGom ?
Ker je Klekl betežen, je pošlo dr. Korošec sem v Prekmurje svojega agitatorja. Prišo je bivši poslanec i vodčivnik j^lov. 0‘is podarja, pozvo je vkOper dosta shodov. Shode pa je mejo pri zaprtih dveraj Ne je pusto notri pripadnikov druge partaje. Ka je gučao, smo nej mogli zvedeti vsega. Kaj pa-smo zvedeli, pa je tak bežno, ka bi toti človek že dugo mogo v vozi biti. Lagao je, ka so demokrati t6 napravili, ka morajo naši soldaki v Mace doniji služiti. T6 je nej istina. Soldački terven se je napravo leta 1919 v tistom vremeni, ka Še je bio na vladi tildi dr Korošec, ki je kriv, da so naši soidaki v Macedoniji. Klek! in Korošec sta bila tri mesece na vladi, pa sta imela dosta vremena, ka bi na še soldake dom6 spravila, zdaj pa pravita, ka jih ščeta dom6 spraviti. Če sta jih pr č nej mogla jih tiidi zdaj meta, ar na vlado več ne prideta. Kieklnov agitator je pravo, ka so demokrati lopovi in tbvaji Mi pa vas pitamo, šteri je veksi lopov in idvaj, ali tisti, ki ne viipa med ludsvo in pri zapretih dveraj šinfa, ali pa tisti, sten med bistvo ide. Kieklnov agitator misli, ka so Prekmurci sami norci, šteri bodo njegovim lažem vervali. Mi pa njemi samo eden tanačdamo da naj rajši v Maribor! ostane, ar mi mamo sami v Prekmurji dosta pametnejših ludi, pa neščemo njegovih laži požirati Na; bi rajši on lustvi 16 povedo, ka je tudi on svoj vutum doj da za t6, ka se naj za soldake ešče ena milijarda dinarov porniča. Lagao je tildi,ka je dr. Žerjav kuluk gor spravo. Gda se je ku-iuk napravo, so bili na vladi samo radikali. Radikali so sami odst6-pili od kuluka, ker jim dr. Žerjav povedao, ka je t6 pri nas nemogoče.
Če eden siromak reče, ka je t6vaj, pa ga toti ide tožit, je zapreti. Če bi Kleklnovoga agitatora zaprli, £r je grdo šinfo, pa bi vsi klerikalci kričali, ka je tč nasilje pa krivica. Klekl pa njegovi agitatori pa že za svojo delo 8. februarja dobijo kaštigo, gda bodo njihove kište prazne. V celoj Sloveniji se lustvi oči odpirajo do klerikalne partaje, ki iz katoliške
cerkve napravila politično hišo. AH ne vete gospodi, ka stoji v sv, pismi zapisano, ka je Kristus napravo s tistimi, š eri so v božji h ši trgovino napravili Vzeo je bič, pa jih ven potirao. Pridejo tista vremena, gda bo Uidi katoliška cerkev, vidia, ka takših duhovnikov ne sme biti, šteri so na božji torvčn pozabili, pa se samo za politiko brigajo. Eden dober tanač, ali bogše re čeno, kaštigo so že dobili naši klerikalci od papeža. — Pri volit vaj leta 1923 so meli križ na svoji ladici. Pitamo gosp. Kteklna, zakaj njegova ladica letos nima križa? Mi znamo, ka nam gosp. Klekl na to pitanje odg6vora ne da. Mi pa tildi znamo, ka njim je papež t6 prepovedal. Tak je, gospodje od klerikalne panaje! Pomaii, pa gviišno pridejo tisb* vremena, ka de liistvo vas za pusti o, po se bodo povrni a tista vremena, v š erih duhovniki ne sinejo politi e delan Vi pravite, ka demokrati ščejo vero doj za praviti Vi pa tega nešč-te spe-viditi, ka te sami vero doj za-pravlali, če bole ešče dugo v cerkvi politiko delali. Božji torven pravi, »mir Uidem na zemlji". Vi pa delate naopak. Namesto, ka bi med liidstvo predgali ljubezen, predgate sovražtvo. O svojih političnih neprijateljih trosite med liidstvo lažnive reči. V Italiji je papež že prepovedo duhovnikom se meš Ul v politiko. Če bote tak delali, tudi takša prepčved lejko vas zagrabi. Božji tOrven tiidi pravi „dajte Bogi, kaj je božjega in kralju, kaj je kraljevega'“ Vi pa agitirate proti kralju. Pitamo vas, ali mate vi juš boži tOrven obračati ?
Povejte nam, gda so demokrati šteli vero doj zapraviti. Pat pa oni več dobrega za verno liidstvo napravijo, kak vi, kar se borijo za t6, ka se v cerkvi ne sme politika delati. Istina je, ka je dr. Korošec na shodi v M. Soboti mirno guča. ZakojPZato, ar njemi ne trbej ogrizovati svojih političnih neprijatelov Za takšno delo on ponuca jezero svojih agitatorov, ki znajo bole ogrizovati, kak on. Mi pa vsem Kleklnovim agitatorom pravimo : „Ne sodite, ka nete sojeni."
Dva sijajno uspela shoda samostojnih demokratov v Varaždinu
in Beogradu.
Preko 8000 udeležencev v Varaždinu. — Bivše radičev-ske organizacije za SDS. — Viharne ovajacije ministru Pribičeviču. — Trdna pozicija SDS v Beogradu.
svetni minister Svetozar Pribiče-vič, za njim pa minister dr. Krizman in drugi. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja burno pritrjevanje Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je med velkimi in viharnimi ovajacijami pozdravil navzoče zborovalce: „Pomozi Bog, junaci!*, nakar je iz tisočerih grl zaoril odgovor: „Bog Ti pomogao!* Mi pa pravimo: .Z Bogom Radičeve lumparije !*
Varaždin, 19. januarja. Tu je samostojna demokratska stranka priredila včeraj nad vse sijajno uspel shod, katerega se je udeležilo nad 8000 ljudi, večinoma kmetov iz bližne okolice. 15 organizacij razpuščene Radičeve stranke se je na tem shodu oficijejno priključilo samostojni demokratski stranki. Iz Medži-murja so prispeli kmetje s 4 godbami. Na shodu je govoril med viharnim odobravanjem pro-

Ministerski predsednik
Nikola Pašič
,I — Novi vlak na progi M.
Sobota—Ormož. Z dnem 26.
. j t. m. začne na progi Murska Sobota-Ormož voziti nov vlak, ki bo odhajal iz Murske Sobote ob 4 uri 30 min. zjutraj in dospe v Ormož ob 7. uri 24 min. Imel bo ugodno zvezo v Maribor, Ljubljano, kakor tudi Čakovec, Zagreb. Obratno bo odhajal iz Ormoža 17. uri 30 min. in bo dospel v Mursko Soboto ob 19. uri 40 min. ter ima tudi zelo ugodne zveze Ljubljano, Mariborom in Zagrebom.
— Veržej Tukajšnja uniformirana trška garda je priredila v nedeljo, dne 18. t. m. plesni venček, ki je v gmotnem, kakor tudi v moraličnem oziru sijajno izpadel. Celi večer in celo noč so bili vsi prostori gostilne Hed-žet nabito polni ter je vladalo ves čas najboljše razpoloženje.
Kdor vrže kroglico v
četrto
skrinjico, on šče sebi in naši krajini dobro.
Stran 2.
MURSKE NOVINE
25. januarja 1925.
NOVICE.
— Veržej. Bralno društvo v Veržeju ima v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. svoj redni občni zbor. Za člane je udeležitev obvezna. Naj se vsaki član zaveda, da je pristopil k društvu prostovoljno in toraj prostovoljno prevzel na sebe vse dolžnosti, katere ima do druš va kot čian. Pridejo j pa naj tudi vsi drugi, katerim je na tem, da bo društvo obstojalo naprej in da bo tudi v bodoče zamoglo delovati in se tudi razvijati. Občni zbor se vrši popol dne ob 3 h. v prosi* r,h vtržej-ske šole.
— Vsem prekmurskim ko-njerejcom. Dne 29. januarja 1925 se vrši v Murski Soboti ob 2 h. popoldan ustanovni obči.i zbor podružnice konjerejskega društva za mariborsko oblast. Član tega društva lahko postane vsak konjerejec. Na tem zborovanju bo poročal g. Lovro Peto-var iz Ivanjkovec, ki jc znan pospeševatelj konjereje. Ravno v današnjih časih je potrebno, da se z vso vnemo posvetimo konjereji. Zatoraj pridite vsi, ki se zanimate za konjerejo. Zborovanje se vrši v prostorih s gostilne Kemeny.
— Žebot v Šalovcih. Pros-luli in bivši klerikalni tiger Ze-bot je bil dne 16. t. m. v Sa-lovcih ter iznesel velikansko volilno paroh): „Kdor ni pristaš gospoda Šiftarja, bo moral po volitvah v Macedonijo.". Po naključju je prišel na shod v tudi pristaš vladne stranke O. Zebot je pokazal na prav nasilen način svojo tigrovo barvo. Rekel je med drugim, da naj volijo vsi le klerikalno stranko, ker je ta edina zveličavna. Ker je Radič zaprt, naj vodjo vsi SLS., ker je ta stranka Radičeva zaveznica. Žebot je mislil tudi na naše vojake v Macedoniji ter obljubil kmetom, da jih bo SLS rešila „srbijanskega jarma." Obljubil je tudi, da se bodo Prekmurcem vrnile vse pravice, ki so jih imeli pod Madžarsko le če zmaga SLS Obljubil je celo, da spremenijo celo Prekmurje v republiko—ala ' Amerika!! Pri tem se je oglasi! pristaš druge stranke in rekel: „Imate že v žepu republiko in autonomijo!" Kar prihrumi klerikalni policist Žebot, zgrabi nasprotnika za roko in vpije nad njim: „Kdo ste poba" Legitimirajte se! Ven z njim,^ ker moti naš shod! No, sam, Žebot se ni zavedal, kako ga je pokidal. Kmetje so uvideli, da je bil cel njegov guč laž. Grdo se jim je zdelo, ko so slišali, kako je Žebot obljubil svojim nasprotnikom, da jih spravi po volitvah v Macedonijo! Poslušalci Žebota so rekli: „Tega že ne bomo volili,
Umor v Studencih pri lHariboru.
V noči od 10. na 11. decembra preteklega leta
sta bila v Mariboru umorjena na bestiajalen način čevljarski mojster M i k 1 z njegovo ženo in 5 letno hčerko. Naša slika prestavlja nesrečno rodbino pred 5 ieti, ker novejše slike nobene ni. Umor sta izvršila mizar Žiahtič in Franc Čič. Žlah-tiča so kmalo po umori aretirali, Franc Cič pa je bil aretiran v Trstu in ga bodo sedaj italijanske oblasti izročile okrožnemu sodišču v Mariboru. Imenovana morilca sta baje zagrešila že deset umorov. V zapor še pa pridejo tudi drugi, ki so jima pomagali.
<er bi gotovo tudi ms spravil v Vlacedonijo; ako bi mu kedaj ne :>ili po godu Pa nam ob jubija. Ja bo rešil z Maccdonije naše vojake! Smešno! Žebot vi ste res pooseb jena polomija!“
— Rankovci V nedeljo dne 18. jan popoldne je bio pri. nas shod vladne stranko. Z Rankovec, Vančavasi in z Borejec je prišlo vkUper okoli 60 ludi, večinoma vsi mali kmetovje. G. Titan Ivan nadučitelj iz Kupšinec tudi naš kandidat, so nam razlagah zdajšnje politično stališče. Lepo so nam razložili, kakšo nespametno politiko vodijo za nas klerikalci, i da za toga volo ' nemremo mi nikaj dosegnoti, da smo vsigdar samo s tistimi držali, pa si samo takše kovete zvouli, šteri so delali samo proti vladi, samo za svoje grde partizanske čile, za nas pa nikaj ne. Mi nav/oči bodeči smo sprevidfi, da je to istina pa febr. 8. tudi pokažemo, ka nam ne trbej Kleklnove klerikalne autonomije, zato, ka smo že sprevid i ka je to samo takša „pirula", štero notri davajo samo tistim, ki v glavi takši beteg majo, ka si nevejo samostojno misliti. G Titan so odišli od nas v Gedcrovce. Tam jih je praj ne bilo telkc, kak pri nas, zato ka so ništerni gederovski klerikalci ravno tisti den sklenoii pri župani, ka do oni imeli v Gederovcih ekstra svojo republiko pa svojo autonomijm — Bog je živi ! Ali bilo je tam dosta razmeti kmetov iz Krajne in Sodišinec in tisti so praj ravno tak pravli, kak mi: ne nam trebe več Kleklna, — že nam dojde njegova polit'ka! — Pa tudi ne Hartnera, ar se nam te „gospon nagysagos* preveč ponuja - Gh, da ga že dobro poznamo ! ! Mi damo naše krug-iice v Koder—Titanovo skrinjico,
zato, ka sta se ta dva nam ne ponujala, pa njeva mata pravico, gda pravita, ka z lepim vsigdar več dosegnemo, kak s hudim.
Eden rankovski mali kmet.
— Profesor tukajšnje gimnazije dr. Sušnik je bil na lastno prošnjo premeščen v Beograd. Zdimo temu idiainemu profesorju, četudi je bil naš politični nasprotnik, na njegovem novem mestu vse najboljše. Pogrešali ga bomo v društvu, pogrešala pa ga bode tudi gimnazija, ki je z njim zgubila dobrega vzgojitelja mladine.
— Sokolsko društvo v M. Soboti vabi vse članstvo na predavanje, ki se vrši v soboto dne 24. januarja ob 20. uri zvečer v čitalnici. — Predaval bo brat dr. Robič „O veri starih Slovanov*.
— Stari Beznovci. Krojač Pavel Jožef in mesar Benkič Štefan v Starih Beznovcih sta si bila že dugo časa v jezi. Dne 5. t. m. sta se slučajno srečala in začela zopet prepirati. Med prepirom pa je ugriznil mesar svojega nasprotnika v palec desne roke in mu ga skoro odgriznil. — Ker rana le ni hotela zaceliti, je prišel Pavel Jožef dne 20. I. v sobočko javno bolnico, kjer je bil sprejet v zdravniško oskrbo.
— Veščica. Lovenjak Mihael posestnik v Veščici je padel dne 15. t m. ko je vozil drva, z voza ter si je zlomil levo roko. Oddali so ga takoj V sobočko javno bolnico.
— Prejeli srno. „Morska Krajina" svoji številki dne 7. januarja pod člankom Je vsze mogbcse" piše. da v D Lendavi kandidatski namestnik demokratske liste agitiro med Slovenci da naj bodemo Slovenci pametni, ne podpirajmo vogrskih sosedov
da bi oni tiidi dobili zemljo, ker bi tak mij Slovenci menye dobili. 1.) V Dolnjoj Lendavi nega demokratske kandidatske' liste, nego lista „Narodnega bloka", dem. i radikalne stranke. Kandidatski nam. je v enem predsednik s rezkega odbora NRS. Omenjeni kandidat že dela, dahi prekmurski Madžari tudi dobili zemljo že več poldrugo leto. Kak je postonel kandidat na listi ..Narodnega bloka“ je to tudi dosegno in na njegovo intervencijo so že g. minister za agrarno reformo tudi dali nalog okrožnemu agrarnemu uradu, da hitro se naj spišejo vkup oni Madžari, katerim je bila zemlja odvzeta. To so že Madžarske občine tudi napravile in bodo dobili tudi naši lojalni Madžari zemljo. Nekateri so že jo pa dobiii katerim je omenjen kandidat prošnjo napravil. Kak se vidi slaboga informatora ma „Morska Krajina". Katere g. urednik se namerava kandidirati — najbrž — na diši dentnoj Ravnikovoj radikalnoj listi. . JOSIP KlRALj.
— Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10 h. v ljudski šoli. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi.
ZDRAVO.
Ivan Uioharič.
nosilec liste narodnega bloka v Ljubljani.
G. Mohorič je tajnik trgovske zbornice in po celi državi znani gospodarski strokovnjak. Njega je postavil na listo narodni blok radi tega, da bodo gospodarski krogi ime i svojega zastopnika. Naši Prekmurci se bodo prav lahko obračali do njega. Zato trgovci volite narodni blok, ker imate pri njem tudi svojega zastopnika.
— Občni zbor S. K. MURA. Na podlagi sklepa odbora z dne 20. t.. vrši se redni občni zbor S. K. Mura dne 12. februarja t. 1. v gornji dvorani hotela Dobray o polu osmi uri zvečer, na katerega se vabijo vsi člani, s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika I. občnega zbora; 2.) Poročilo odbora; 3.) Poročilo pregledovalcev računov; 4.) Samoš-tojni predlogi odbora; 5) Volitve; G.) Ostali samostojni predlogi; 7.) Slučajnosti ,§' /4. ki. pr. Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom.	ODBOR.
— PREKMURCI POZOR! Pazimo mi Prekmurski volilci da pa tak neobhodimo kak 1923 leta marca 18-toga, gda smo nasedli vse vjste sle-parcem. in smo zebrali takšne poslance od šterih smo poldrugo leto nanč glasa nej čiili. Vse lejpo obeta nje je samo dovolitev valalo, potem so pa naši klerikalci, se vkiiptr 21 ji je bilo, šteri bi mogli zastopati Prekmurje, in celo Slovenijo se nej brigali več za nas in za naše kmetske težave, temveč se se borili za tou, da naj pridejo na vlado Iz Radičove milošče se njim je tou tudi posrečilo. Ali kaj so delali, gda so biii na vladi? Z državnimi kolami so se vozili sem in ta, celo so se vozili tam gde je nej bilo nikše p.juti. Da je pa kralj vido, da s takšimi kočiši, šteri so različnega mislenja in puni lumparij, nej mogouče državnoga voza spraviti iz blata, in je vido, da tej liidje pripelajo državo na rob, se je odločo vlado razpustiti. Zdaj pa klerikalci tak visiko krčijo, da bi oni to in to storili za Slovenski narod, celo so napisali od svojih namenov velko knigo. Ali njuvo kričanje je zopstonsko, ker vidimo da je kaj obljubiti lejko, ali obečanje spuniti je
nej lehko. Za Slovenijo, celo pa za Prekmurje se je do sedaj nej dosta brigalo. Vladna stranka se je nej brigala, zato ka smo mi nej na tou stranko zavupali odpraviti naše težave. Klerikalci so pa tudi nej na tom bili, da bi naše kola iz blata pomogli, temveč so se borili za ciigle, in kda so ciigle meli v rokaj, so nas še v vekšo blato pripelali. Zato dragi Prekmurski volilci bojdimo zdaj pametni, in zaviipajmo naše vračitels-tvo na stranko Narodnega bloka, in takšega človeka, šteri de nas šteo, in tiidi mogo odzdraviti. Kaj pa naj povemo od toga smešnoga dela, da bo naš stokratni mil onar gospod Hartner napravo za nas kmete? nikšo čildo-vitno „fugellon kisguzda pnri" tou more biti sestra Slovenke „Samostoj-| ne kmetske stranke* štera že slednje brsa, umera z Puceljom vred. Ta sestra se je pa že betežna naredila tak de njeno živlenje Uidi kratko. To novo rodjeno stranko si je Hartner gor obsedlo, in na njej on z-svojim sinom vret doli je jezdo v Beograd, in tam odo k tistoj stranki, štera bi njima več plačala. Dobro znamo eden človek je li eden, kak steč on krči, pa či je glih poslanec. Pa Uidi je smešno ka stokratni milionar ščs nas male kmete zastopati na orsačkom gyulejši, doma si pa milione večinoma od nas malih kmetov spravla, te da silje pripelamo v njegov mlin mlet, ali odmenjavat, vzeme si 15°/b-ov merično, d& nam dobro nemočeno melo, in pesečne otroube, pa ešče šče da bi ga mi zatou za kdveta postavili? Ton bi ešče trbelo! Narodnega bloka Skrinjica bou št rt a, vu njo bo piistila kruglico naša roka.	Domačin.
— Volilni shodi kandidatov vladnega bloka so se vršili dne 18. januarja 1925. v Gornji Lendavi in Kuzdoblanju,
dne 20. 1. 1925. v Olovcih in Markovcih, dne 22 I. 25. v Fo-kovcih, Prosenjakovcih, Bokrači in Sebeborcih. Na prvih štirih shodih je govoril kandidat not. Koder, na ostalih štirih on in njegov namestnik Titan Teh shodov so se udeležile tudi vse sosedne občine Povsod je bilo navzočih veliko ljudi. — V Prosenjakovcih sta bila govornika sprejeta z zastavo in d požarne mambe v uniformi, — ki so z zanimanjem poslušali p-oizvajanje govornikov, obsodili Vre svoje dosedanje p s ance, ki niso ničesar dosegli in izjavili, da bodo glasovali 8. februarja za notarja Kodra in nadučitelja Titana.
— G. Veliki župan dr. Pirkmajer je btl v četrtek 22. r. m osebno v Murski Soboti, kjer se je na licu m sta z našemi judrni razgovar 1 soh mkajŠ njih p vreo h Ne >v nam n je,
da se enkrat sestavi slika o celokupnem prekmurskem problemu, posebno tudi evangeličanskem, da more vlada preiti k reše-nju vseh vprašaj. Vsi navzoči so dobili prepričanje, da ima vlada sedaj najboljši namen. Gosp. velikemu županu se za njegov trud in brigo za naše Prekmurje zahvaljujemo.
Izjava.
V zadnjih 14 dnevaj je po Prekmurji nikši zavarovalni agent (agent za sekuleranje), šteri je lovilo liidij tak, ka se je zazavao na menč.
Izjavljam, ka so vsi njegovi guči, šteri se nazavajo na menć popolnoma zlagani, ar jaz do dnešnjoga dneva nejsam biio nikši zastopnik niti ene zavarovalne driijžbe. Sicer de pa itak mela v toj stvari zadnjo rejč birovija.
ANTON NOVAK.
Ne pozabite, da je skrinjica vladne stranke pri bodočih volitvah
četrta.
Kdor je dober državljan, bo vrgel svojo kroglico v četrto škrinjico.
Maša duševna bolest.
Človeški, žitek je nikaj driigoga ne, kak samo edno bojiivanje. Človik more preživeti samoga sebe in gledati more tudi za driige.
Ederi človik nemre gnesden ži-veri sam tak, ka bi se z vsemi sou-sedi svado. On takše potrebnosti ma, ka si jih Sam nemre spuniti. Zatoga-volo so ludjč že v negdašnjih vreme-naj stoupili v razne družbe. Prva družba je nastala iz tistih ki so imeli enoga živečega očo. Pozneje se je ta družba razširila v celi rod. Vkiiper so stopili tisti, ki so nekda imeli ednoga očo. Gda so potrebe človeka vekše gratale stopilo je več rodov vkiiper, ki so gučali edno reč in tak je nastala država.
Država pa je že edna velka družba. V c dni takši držubi pa že morejo bUi nekša pravila po šterih se njeni člani ravnati morejo. V pr-vejših vremena.j so takša pravila davali poglavari rodov. Sledkar je eden poglavar dobo telko moči, dajo vse driige nazaj potisno in je sam pravila davao. Tak so nastali krali, ki so imeli vso oblast v svojih rokah. Ali čim duže so liidje na svejti živeli ešče pametnejši so grataii. Pomali so sprevideli ka vsakši človik glihne pravice ma. Tiidi oni so šteli pri postavljanju pravil pomagati.
Krali so se sledkar mogli nazaj potemneti in svoje liidstvo so pri vsakši priliki za tanač pitali. Tak smo prišli do najnovejših vremenov v šterih vsakši človek juš ma pri gor-postavljanju pravil po šterih ščemo v bodouče živeti pomagati. Ker pa je država velka in se nemre vseh njenih Stanovnikov vkiiper pozvati na edno mesto, si liidstvo odebira ko-vete, ki naj postavljajo takše torvene, kakšne si liidstvo želi. Da pa si liidstvo lejko svoje kovete postavi zato mamo volitve. Volitve naj pokažejo kakšne torvene liidstvo šče meti. Volitve so edna strašna stvar. Ker je to velko čast biti kovet se med liids-tvom dosta takšnih nalde, ki bi radi koveti bili. Vsi takši so gnesden gor stopili in ščejo. liidstvo nn svoj kraj obrnoti. Oni dobro znajo ka ludstvo želej i njemi obečavajo vse mogoče.
Gda pa volitve minejo pa na želenje liidstva pozabijo in se samo na mehkih blazinah po železnici vozijo. Takšim ludem mi pravimo ka so demagogi. Vojska je ludstvi miš-lenje zmešala. Ludstvo se nemre povrnouti na tiste čase, kda jc z mimo diišo premišlavaio o svojem žitki. Malo je med liidstvom ostalo takših, ki so trdni in mirno ostali. Gda so toti gori stoupili in ludstvi pravili, ka je nemogoče v-ednoj noči popraviti toga ka je bojna podrla so
njihove ladice ostale prazne. Ludstvo je za tistimi, ki so njemi vse obečali. Med najvekšimi zapelivci našega liids-tva je pač gviišno Radič.
Radič edno dobro ma, ka je on dober poznavatelj človeške diiše oji je vido, ka si ludstvo želi, on je vido v diišo liidstva. On je pa tildi sprevido, ka more liidstvi praviti ka ga na svojo stran dobi. Z-velkov zgo-vornostjov je zmešo celo mišlenje hrvatskega liidstva, On je liistvo za-pelao na nepravo pot. Zaj gda je ludstvo zapelao pa je ednok vido, ka ludstvo k mirnomi in zdruvomi miš-lenji nemre več spraviti. Ka je zdaj on napravo. Nazaj je ne mogo iti. On je ne mogo ludstvi rečti, ka se njegove obečavanja nemrejo spuniti. Zatogavolo je on rajši šo naprej.
On je ne šteo rečti svojem! ludstvi zdaj smo že zadosta ludstvi predgali začnimo ednok delati. Najšo je driige poti, ki se jemi mogočnost dale ludstvo dalo zapelavati. On je šo na rusko k boljševikom in je njim poniido svoje ludstvo. Ruski boljševik! so ga pa z odprtimi rokami gor vzeli. Tak smo srečno po petih letih prišli v roke boljševikom.
Zdaj pa vas pitamo dragi prek-murci, ali ščete vi tudi boljševikom svoje votume dojdaii. Ali ste ne pozabili ka so Vam boljševiki slabega
napravili. Ali ščete njihovo oblast nazaj spraviti.
Dobro si premis.ite. kakše dobrote so Vam boljševiki napravili.
Radiči se nede slabo godilo. On si je že gnesden kupo za naše žiile najvekšo hišo v Zagrebi. Ali što je bio tisti ki je pri prvejših volitvaj za Radiča pri Vas agiterao. Bili so to sami f škališi, ki so se v sirmaški gvant oblekli. Vi ste jim vervali, ker so vas preslepili z lepimi rečmi. Na hrvaškem se že podira RadičoAa republika. Horvatom se že odpirajo in oni se že vkraj obračajo od Radiča. Samo pri nas je še dosta takših liidi, ki ščejo ešče dale Radiči pomagati.
Radič je tudi velki bojazlivec. Ali se ne spotite, ka so se v prvejših časih tisti šteri so se za istino borili, rajši dali obesiti, kak pa bi odstopili. Radič pa se je skrio kak zavec. Ce bi on meo čisto dušno vest ne bi se šo skrivat. Celi svet se gnesden smeje Radiči, ki je ne vupao sam stopiti pred sod in reči: „če sem kaj zakrivo me lejko obesite." Ne tega je on nej napravo ker nima čiste dušne vesti. On se je skrio kak tovaj pred žandarom. Za pete so ga iz njegove luknje vo potčgnoli. Vkraj s takšnimi voditeli mi jih ne niicamo. Mi ščemo takše, ki tiidi svoj žitek za ludstvo dajo.
1 Murski'
ZA MUOiNO Ni DOVOLJENO ! ! !
V NEDELJO 25. januarja popold.ob 3., in zvečer ob 8uri
Miss
Bervll
Društvena drama u 5 činova. U glavnoj ulozi:
LYA OlARA,
VSTOPNINA: Gornje lože 10 Dia., apodnje lože 8 Din, in II. proat. 3 D. Lastnik kina GUSTAV DITTRICH. 1
OOSFODAmSTVO.
Volite
notarja Kodra in nadučitelja
Titana in rešite
našo krajino.
Zato
vržite kroglico v
četrto
skrinjico!
Tvrdka
Vplačevanje točilne takse.
Generalna direkcija posred-njih davkov, oddelek za takse je odredila z razpisom z dne 26. novembra 1924, št. 62.683. sledeče: „Ker je bilo obsežno pripravljalno delo za odmero in vplačilo popolnoma nove takse po tar. post. 62. taksne tarife otežkoččno in se ni moglo pravočasno izvršiti, je bil g. minister za finance primoran podaljševati roke za izvršitev odmere ter iz tega razloga tudi podaljševati roke za avtomatično vplačilo takse. Vsled podalšanja rokov za odmero in vplačilo te takse si taksni obvezanci niso bili na jasnem, do katerega roka morajo plačati odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife Da se ta zadeva uredi in spravi v tir ter da je vsak obvezanec točno poučen o svojih dolžnostih, in ker še je od 1. januarja 1925, dalje točno držati predpisanih rokov, se vsi točile:	na
drobno in na debelo opozore, da je odmerjeno takso po tar. post. 92. taksne tarife piačati vnaprej in sicer: za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico koledarskega leta pa do dne 31. junija in da je tudi eventuelno še neplačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih davčnih uradih. Odslej se ne bo mogel' nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan takso plačati.“
C ©niSk.
Leszž in drv v log6j pod agr. ref. za telo 1325.
A.	Drva trda: eden prm (V4 Uaf-trfi) kJliina !, vrs/te IH) Din. 11. 100 okrogla (prigiin) 80 din. «eje 18 Din, penv’ovjć i k oren y d' 45 Din b. m d h k i (jelies, b6r, topola, vrba, jCsa, lipa itd.) kjlana I. 90 Din. 11 70 Din. okrogeo (prigbn) 55, vžje 10 Din. penyovjtž i korcnjre 25 Din. Za interessente agr. reforme 20"/n popuszta.
B.	Lesz za tehn. niic. a trdi: 1) ploji do 12 cm premera na tensem konci. Lokalna edna za 1 plm8 (kubik) vozdelanoga leszd v logi;
do 14 cm premera v szredi D 210
SINGER ŠIVA L N I STROJI Bourne & Komo.
p^a.'O RAJIH
ppi O Rumen
v Murski So bo ti
v času od 26. januarja do 14. februarja 1925
BREZPLAČNI
UČNI TEČA1
za raznovrstno umetno vezenje (Stikanje) (,,Stlckkurs“) na Singer Šivalnem stroju.
Interesenti, ki stroje še nimajo, si lahko istega še pravočasno nabavijo tudi odplačilo v mesešnih obrokih na dve leti.
Pojasnila dajeta in prijave za tečaj sprejemata BRATA BRUMEN, trgovca v Murski Soboti.
r
i
i
nem
1
NA PRODAJ lepo posestvo ob-' stoječe iz njiv, travnikov in gozdov meri 23 oralov. Oddaljeno je četrt ure od trga Sv. Lenart v Slov. gor. Velika zidana hiša krita z opeko in gospodarsko poslopje. V hiši soje nahajala že veliko let gostilna. Cena se izve pri lastniku — i. Nerad posestnik, Zamarkova, pošta Sv. Lenart, v Slov. gor.
5—1
Gostilničarji pozor!
Najboljša Ljutomerska vina po ugodnih cenah ima vedno v veliki množini v zalogi.
JOSIP KOSI v Križevcih
pri Ljutomeru. 2-2
1
Podpirajte
111151
Nosu
Najboljša
vi naj
od 15 do 19 cm		prem.	v szrd.	2	230
	20 » 24 >		»		2 JO
	25	» 23	»		7>	>	290
»	30	» 34 »				320
	35 i vecs »	2>		>	360
	2) Zrfizi do 8 m		visfne:		
	1. vrszta				
od	20 do 29 cm	prem	v szred.	D 400	
»	30 > 39	»		>		450
?	40 i vecs >				500
	II. vr«zta.				
	20 do 29	»				310
	30» 39 »			>	390
	40 i vecs »		>		400
	III. vrszta.				
	20 do 29	»				220
	30 » 39 »	»		■»	270
»	40 i vecs »			>	310
	b. Mehki	1.) ZE	niic ISsz:		
do	14 cm, premera v		szredini	D	160
od	15 do 19 cm	prem	v szred	>	180
2»	20 > 24 »		3>	1	>	210
	25 » 29 »		7>	>	>	250
	30 » 34 »	>	» >	T>	290
	35 i vecs »			>	320
jo ugodnih cenah
ima v zalogi
jLmsiFrmnS
1
vinogradnik 54-3
I IVBIljllOUGi kolodvora)J
Sim ! il« E1	BiJ
Čitajte in razširjajte
2.) IJlđdi za 'žago:..........360
Pri viszd pod B. a.) b.) popisza-nom leszi dobijo interessenti agr. reforme 15°/0-ov pogorenci pa 30a/n po-piiszta.
Okrožni agr. urad v Maribor! štev. 4™6 7. jan. 1925.
24
iir^
Divjačino
!8-12	2 n
Perutnino
kupuje po najvišji ceni, ter prodaja
Perje
gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4,
brzojavni naslov:
VAJDA, ČAKOVEC.
M11851 IME!
ES

Na prodaj I V ljutomerskih goricah na prodaj krasen vinograd v NAJBOLJŠI legi, gozd za sekanje, sadonosnik in zidano poslopje, vse v najboljšem stanju.
Pojasnila daje uprava lista.
6-1
Se dobijo
MEHE IHIEE
I HAHN
trgovina z papirjem v M. Soboti.
NA PRODAJ. ™š0aiet
iz 2 sob, kuhinje, shrambe za jedila in predsobe, ter gospodarsko poslopje, vrt in njiva ne zelo prometnem mestu v Dolnji Lendavi Kolodvorska ul. št. 183 se poceni proda. Natančnejša pojasnila daje lastnik istotam.