icMsiTk^rHdbMothek, w.en V Gorici, 4. oktobra 1879. s,»So8a" izhaja vsak petek s in velja s po&to prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se plafiuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 » „ „ „ 2 „ « „ „ „ „ 3 „ ZaveSe crke po prostoru. Te6aj Posamezne Stevilke bb dobivajo po 10 Boldov v Gorici v tobakarnici ˇ go-^sposki uPci blizo „treb. kron". in na starem trgu.-r- V Trstu v tobakarnici „Via della caseima 3". Dopisi naj se blagovoljno poslljajo urednigtvu „So6e" v Gorici v Maiiing-ovi tiskarni, narocnina pa opravnifitvii„So5e" na Korenji v Sticaa ^Ti W8i it. 2B8H. nadstr. Rokopisi se ne vrafiajoj dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugiro nepremoinim se naroflnina zniia, akoie oglase pri uredntttvu. Vabilo na naroebo. Z danasnjo Stevilko smo nastopiii zadnje Setrtletje; prosimo torej prav uljudno vse gg. narocnike, kateri §e niso poslali narocnine, naj jo skoro odrajtajo najprileziiejSe po po§tni na-kaznici. Za Setrt leta velja naro&iina 1 gl. 30 kr. Ob enem priporocamo prav uljudno in nujno vsem zamudnikom, naj bii ko mogoSe poravnajo svoj dolg; saj dobro vedd, da imamo tudi mi svoje dolznosti, katerim moramo vselej o pravem Casu zadostiti. OPRAVNI&TVO „SOCE«. Nasim drzavnim poslancem. Drzavni zbor se zaene po dolgem zatezanji prihodnji torek dne 7. t. m. — Obema zbornicama je uze dolocena ma prve seje in vsem poslancem so se razposlala vabila. Na predvucer skuSale se bodo strau-ke razvrstiti in vrediti. (Jstavoverci bodo imeli skupni shod, pri katerem bodo sklcpali, kako izvfisti v Lincu dogovorjeno rcsolucijo in kako ustanoviti klub njihovc stranke. — Mozje poprejSnje opozicije pa, Slovani in zastopuiki pravue stranke, se bodo zbirali pri grofu Hob en war tu, da se zlozijo v mogocno stranko, ka-tere glavna namera bode, zavarovati enake pravicc vsem avstrijskim narodom. Ce se posreci, da se po-polnoma zloftte obe glavni stranki, ne bo velicega razlofcka glede Stevila udov ene in druge in tezko je uLe zdaj uganiti, kako se bo vlada vedla mej ali nad njima. Toda to ugibanje — naj uie prav) zadenemo ali napacno—nam ne morenicesar koristiti; pripusti-mo je torej dunajskim obSirniin novinam, da si i njim napolnijo gradiva lacne predale in obrnimo se iaje do naSih poslancev, kateri se zdajgotovo uze naprav-Jjajo na pot v drzavno sredi§ce, kder jim je ljudsko zaupanje odmenilo Casino, a v nasih razmerali siluo tczavuo nalogo, potezati se ne samo za skupne inte-rese cele drzave, ampak braniti in zagovarjati tudi pravice in koristi ozje domovine, katera ima v du-Sevnem in gmotnem oziru slls veliko potreb.— Nasi gospodje poslanci sicer vsi prav dobro po-znajo te potrebe; oni vedo, kako so varovane pravice dezelnima narodoostima v naSih sredujih Solan in kako v drzavnih uradib, vedo, kako silno je obiozeno IJSTEK. B J& It X> A. I. GoriSka Berda leze najuzni strani Kobali§6a (M. Corada) in sabotinskega grebena, ter se raz-prostirajo med Soco, Idrijo in furlansko nizino. V teh mejah obscgajo 120 Q kUometrov in Stejejo 16.500 prebivatcav, tako da stanuje na enem kilometru 137 ljudij.*) Ti bo skoro sami Slovenci, le po veseh Bra-zano, Ruttars, Dolenje in Hrovacija ziv6 Furlaui in pofurlanjeai Slovenci. Berda obstoj6 iz ve5 nizkih herbtov, ki se lotijo od kobalskega sklopa in potem razcepijo na ved od-rastekov in vej, kakor persti ene roke. Gorenji del teh herbtov je naploskan, slrok in lepo zaokrozen; pobocya so pa navadno precesterma. Poprek so Berda 250m nad morjem vzdignjena. Proti ravnini se kon-cujejo z dosti visokinii hribi pri Lofiniku in Korminu. Podgorski hrib (Kalvarija) je 238m vis>ok, kor-mi uski (Monte Quarin) pa 266m. Osamljeno Berdo pri Fari doseze le 203m visoeme. *) Poprek biva na Gori§kem 75 ljudij na vsakem []ki-lomotm \ t Slezijij najobljudenejSi avstrijski de2«ii, pa 103 na i [} km, naSe poscstvo in kako hudo obduti to breme poscbuo v sedanjih velikih revah, v koje so je potisnile slabc letine; pri vsem tem pa se nam zdi prlmerno, dajim v tem vas&nem trenutku, ko se odpravljajo na svoje nmsto, &e enkrat jasno in railocno povemo, Lesar je naSim de2elanom najnujoejSe potreba, in fiemu naj vestno in marljivo posvetijo svoje delovanje, da si pridob6 in zagotove hvale^nost svojih volilcev in cele de^ele. Na§e domace Solstvo je v obfie Se le v prvem razvoju; posebno ljudsko §olstvo potrebuje naravne, do-bre hrane, da se razfivrsti in ojafii. 0 tem pa je skoro ednodusna sodba v deMi, da umetno-komplikovanl ucui nafirti, kakor so se zaceli v noveji dobi uvajati, ne obetajo pravega sadu. Mladina naj se poduCuje primerno komaj vzbujenim dugevnim mofiern, a najse duhamorno ne preoblaga. Na kmetih naj se vzgojuje-jo razumni kmetovalci in malt obrtniki, in naj m ne sega vi§e—da se ne doseze manj ali nid. — Edini v tem, da se rnnozl Stevilo dobrih ljudskih §ol po de-steli,—no strinjamo i»« nikakor z nacinoin, po katerem namorava vlada v teh Solah povzdigovati ljudsko omiko in to tem manj, ker zupnzujemo v doticnih nacrtih poi* no ptujega dulia in tu pa tain tudi nekako sktiviiostno imzeue p on e m6 e va 1 n e namere. NaSi poslanci naj torej zahtevajo, da se naSe ljudske Sole ustanove na naravni in fiisto narodnd podlagi.— Glcde* pa da je bilo nuse ljudsko solstvo do novejih casov zelu zanemarjeno, ko je vlada v drugih de^elah izdatno podpiiala zlasti zidanje Solskih poslopij, in gled6 da v sedanjih revah nikakor ne moremo dohiteti, kar smo v preteklosti—ue po svoji krivdi—zamudili, naj prosijo m si na vso mo6 prizadevajo, da dobi naSa deielaprimerno pomoc iz drzavnih zalogov —v podporo ljudskih §ol. NaSe srednje §ole razen—kolikor toliko— uclte-lji§6,—so osnovaue napopolnem nem§kej podlagi; neprestanim ljudskim terjatvam in nujnim prigo-vorom deZelnega zbora ni zadostila vlada z naj-manjSo koncesijo, marivec" vidimo, da se ponemdevalne namere Ce dalje huje poostrujejo; to nam ka^ejo pri-pravljavni tccaji, dalje naredba, vsled katere nista de-zelua jezika niti vec popolnoma obligatna uCua pred-meta, nameScenje ravnateljev in uciteljev, kateri niso zttiozm enega ali druzega, ali tudi nobenega de^elne-ga jezika itd.—Tu naj si prizadevajo gg. poslanci, da uveljavijo opravicene terjatve svojih volilcev in da va-rujejo ob enem postavno zagotovljene pravice. NaSe zahteve ne segajo predalec; mi ne maramo namre^, da se ncmscina odstrani, ali le po milosti u6i, kakcr n. pr. zdaj nasa deielna jezika; ampak, v zmislu po- Med berdi so doline zarezane po 100—200m glo-boko. Njih Sirina pa lezi nad morsko gladino jedva 60-—100m. Po teh dolinah teCejo male reke z njih potoki in studenci, navadno prav pocasi in padajo le malo. Zato narejajo velikokrat ob§irna mofivirja, zlasti predno se izvijd izmedi herd. Tako so ob vsakem de-levji pod vodo vsi travniki med Medano in Kopriv-nim, med MoLo in LoCaikom. ImenitnejSe rettce so: Pevmica in Ravna, ki se izlivati v Sccx>; Ver-baCina; VerSa s potokom OblauiC od desne strani; slednjid v Idrijo teko^a Reka. ki sprejema na desni Ko^banjS^ek in Kornico. Svet je v Berdih rodoviten in skoro vsaka ped zeralje je dobro obdelana. Na viSinah so pojja in vi-nogradi, v niftnah pa travniki. Ceste in poti se vijd po najvi§ih raestih, sedaj gori, sedaj doli. Na vsakem berdu se vzdigajo prijazne hi§e z belimi cerkvami. Vasi so prav goste, pa tudi majhene; vfiasi je le ne-kaj hi§ vkup. Ymes pa nahajamo mnogo pristav iu gradov velikih posestnikov, ki imajo tu obSirna zem-IjiSea. In zraven je tudi vefi razvalin, ki nas spomi-njajo nekdaujih viteSkih casov, ko se je podlolnemu ljudstvu zelo slabo godilo. Brijska tla obstoje skozi in skozi iz razliCno de» belega, merbljivega pe§denca ali sovdana (gorenje tre* tjegorne tvorbe). Vmes nahajamo terdni, z apnenskim cemeutom zvarjeni pegaenec, ki se rabi za mlinske novljene resoluclje nafiega dezelnega zbora, 2eli in zahteva ednodusnoceladezela,da se naie srednje Sole preustroje na narodni podiagi, a da m nemgcmi odka^e v vrsti ucuih predmetov tisto mosto, katero jej gre z ozirom na na§e politifine in socijalne razmere. Da, za ncmSCino bodi tako priskrbljono, da se je mora vsak uCenec popolnoma nauClti.— Mari bi ne bdo prav in potrebno poprasati vla-do, zakaj nam poSilja uradoma — brez ozira na c. k, de^eini Soltki svet—ravnatelje in u5l-telje na na§e srednje sole, tujco, kateri ne poznajo niti naSih rammer niti nafeoga jezika, ko morajo nagi de^eUuii, z dobritni preskusnjami leta in leta cakati, da dol6 slu^boV NaSe terjatve glede1 diiavnih uradov so Cisto priproste in postavno vtrjene in to je res, da priprav-)ja vlada instnikcijo, po kateri se ima izvdsti narodna enakopravnost v uradili, potem je ssdaj pravi 6as, da gg. poslanci i«sntfino in razlofino razkrijejo vse naSo razmere, da ne bo inStiukcija pvistranska all polovl-toko, ampak da dobi vsaka narodnost, kar jej gre. Pri tej priliki pa naj nikar no zabijo, le enkrat na» glaSati, kako potrebno je, da se go risk a odrodje-na sodnija razcepi v dve sodniji, edno za mesto in drugo za okolico. Politicno dm&tvo „SoCatf in pozneje nStoga", odvetniSka zbornica, dczelni zbor prosili so opiraje se na jako temeljite razioge, naj bi vlada tej silni potrebi v okom prisla; a ministerstvo je vse te proSnje samo zaradi varcno^at4 zavrnilo, ali pa samo v tem kolikor toliko uslisalo, da je od-menilo okio^nej sodniji kacega adjunkta v zacasno sluzbovauje vec;—a razmere so seprinaSej npreturiu vsied tega presneto malo zboljsale in opravki gred6 §e vedno poizev pot. Okraj se je znamenito razSiril, ker ste se inu pridru^ili zupaniji opacjeselska in lo-CeniSka; pravdovanje je v splolni mizeriji br2e po-raslo nego ponehalo, insedanjasodnija ne more niti sesvojim pravniSkim, niti 8 pomoCnim orsebjem nikakor zadostovati pravim potre-b'am. Vlada pa ima tem vego. dolinost za to skrbeti, da so dobro oskrbovani pravni interesi svojih podlo-sSnikov, ker varuje s tent posrednje tudi glayne drlav-ne interese.—Sicer pa plaCajo sodnijo koleki ve5 kakor o b i 1 n o in za to je popolnem opravidena zahteva, da ima vstrezati svojemu namenu vsaj z a do s tn o. 0 na§ih gmotnih razmerah in potrebah smo uze obslrno govorili v elanku nNaSa reva". Naj si gg. poslanci iskreno prizadevajo, da vzbude v poslanski zbornici in pri vis. viadi pravo soOutje za, gorje* nafiih preoblo^enih posestnikov, da pridobe zlasti onim okra-jem, natere je slaba letina tako hudo udarila, da ne kamene in zidanja. Merbljivi sovdan je sestavljen iz debelih kremenastih zern, ki so zvezana z iloviCasto snovijo. Tak peScenec se drobi prav rad. Na zraku sperhneje, vezilna snov razpade v prali in nareja ru-javkasto-rumeno zemljo, ki se pomeSa z ilovicasto o-poko iu kremenastim peskom. V taki zemlji raste najbolje vinska terta, pa tudi razliCno sadno drevje. Podnebije je v Berdih prav ugodno. Bliznje gore branijo vhod merzlim severnim sapam; nasproti pa ima mehki pomorski zrak odperto pot 6ez spodi le-zeco ravnino. Od gor prihajajo6i tanjSi zrak fieisti ne-koliko pomorako podnebije ter je stori najprijetnejse. Zato se prideluje v Berdih izverstno vino, vsakorfino sadje in najmehkejSe soSivje, pa tudi razno 2ito. Se celo oljka, lorber in cipresa rastejo tukaj, za dve zem-ljepisni stopinji bolj proti severu, nego v Italiji. Le Skoda, da tudi nevihte s toco prav rade obiskujejo naSa lepa Berda I H. Tukaj opisana prijetna lega in rodovitnost «em-lje vabila je U zgodaj naselnike v goriSka Berda. Ob casu, ko so razni divji narodi speli v Italijo skozi ni^e lezeCo furlansko niiiao, 4bila bo Berda pravo za-vetije tukajSnjim prebivalcem. Zato so se paondibolj gosto naselili, nego kje drugodi na GoriSkem. Da so bila Berda le pod Rimljani prece obljudena, priCa an more Ijudstvo oiti davkov placati.niti iivetiT prepo- *, trebno polajsanje davkov inkako javno de-lo, pri katerem si bodo delavne roke kaj prisluzile, da se nastane po zimi in na pomlad splosna lakota j z vsemi svojtmi strasnimi nasledki. Gg. poslawsil Ijud-Stvo je potoiilo vse avoje zaupanje v Vas, ko Yas je izbralo za svoje zabtopcike;—in vresnici je najve- I caLast-biti ljudskim zastopnikont. As I &stjo je zvezana tudi velika dolznost; to spolni- I ie vestao in nevstraSeno, ne da bi morda raejunifisa- | mo na Jjudsko hvaleznost, ampak za U>% ker je dol- | f n o at 3 ˇ» t a, katero imate spolniti kot p r a v i I mozje. I Dopisi. iz Gerfee, 3. sepfc. (Izv. dop.) PreteMo iwddjo J v jiu»o jc pocil glas in se nagio raznesel po meatu, > da 86 godd v Ljabljani stradne reci, Nernci in Slo- j tenci da so si v laseh in da je brzojamo pokUcana ] tukajsnja posadka mir naredtt. In zares je popoludne ; vojaska godba na zeleznftno postajo spremljala par' stotoij |tukaj v garaizqi bivajecega Hess-cvega pes-polka, katere so se odpeljale v Ljubljano, a m mir narejat, ampak, kakor smo pozvedeli, novince veibat ¦z* vojno $Su2bo insploh vojasko stazbovaoje oprav-Ijat, ker je tarn nekda za to premalo vojakov. Danes pa slisimo, da je Se vei vojakov zaptstilo naso mesto in mej njimi tadi nekoliko topnifarjev z dvema topovama. Istina je, da je glnvna straza prazna. Kam so Hi, adaj 3e ne vemo, a gotovo je, da ne mi»u delat v belo Ljubljaao. — Za Gorico bi bila velika Skoda, ako bi dalje casa ostali brez garnizije, ali bi se tudi le motao skrCila, kajti vojaki vendar dajejo kaj za-sluzka krcinarjem in drngim obrtnikom, koji so ga v tedanjih razraerah silno potrebni. Solska mladez se je zadnje dni septembra vrnila * pocitnic. Na gimnazijo je prislo precej mladenitev iz drugih utilise, posebno iz Kranja. SliSimo, da se pri sprejemanji v prvo Solo strogo pazi na znanje nerascine in da jih utegne tudi iz pripravljavnega tefiaja mnogo zavrnjenih biti t III. alt celo v li. raz-red drzavue deske sole. Razumemo sicer, da je za ucilisto z uemSkim ucnim jezikom neobhodno potreb-no znanje nem&ine in da je bolje, da se slabotni u-tend poprej zavrnejo, nego v poznejih razredih; —a sprejemni izpiti nam ne dajejo nobenega poroStva, da se morda ravnc med zavrnjenimi defiki ne nahajajo prav bistre glavice, katere bi se nem§Line kmalo po-lastile, da jim gg. ucitelji le s pocotka nekoliko z ma-terinscino pomagajo. Zraven tega soparavno ti sprejemni izpiti in pripravljavni tecaji najjasnisi dokaz, da nemski zavod v dezeli sL slovensko-italijanskim prebivalstvom je nenaravna in nepravicna naredba, katera mocno zavira naso mladino v napredovanji ter tiepotrebne stro§ke prizadeva uze tako zadosta oblo-zenim de^elanom. Ce se smejo Nemci, Madjari, Cehi, Poljaci, Hrvatje in dr. na drzavnih uiili^ih solati v svojih jezikih, zakaj bi se Slovenci in Italijani ne smelt ? Mari nista ta dva naroda enakopravna vsem drugim v drzavi? Ali so morda Slovenci in Italijani na nizi kultnrni stopinji od Madjarov? Ali neplacajo na§i davki toliko, kolikor oni drogih narodov in krv nasih hrabrih mladendev ne zaleze toliko — kedar gre za brambo in slavo driave, kakor krv vojakov drugih narodnosti? Naj nam vendar raztolmaLijo gg. Stremajer in tovarsi, kak pomen podtikajo §. 19 drz. ^^wwemuJUjiJiuin li JUJL..L..........Ii.iil.u i , <¦—mm osnovnih postav, ko vsilnje4o jtemSke zavode v I nenemgfe dezele? Kaj jim je pri tern ustavna pod-laga? Mi tega ne razuinemo. — Nova vlada bo, to | se zanasamo, tndi v tej zadevi, krenila na drug pot, I sicer si gotovo ne pridobi prijateljev ni mej naSimi J poslanci, ni mej Ijudstvom. j fe goriske •kolice, i. okt. (izvdop.) Okraj-1 na ufiiteljska konferenca bila je 29. in 30. t. m. za | uCitelje goriskega okraja v Gorki. Ko so se uCitelji l ob 9. uri zjutraj v Werdenbergovem poalopjii se§li, j pozdmvil jih je g. nadzornik z jako prijazoimi bese- I damL Potem predstavljal je vsakega ufrteija posebej l velezaaiuienemu g. viteza Klodicu, kateri je tudi po- I zneje zborovanje nadzoroval. Bilo je i^tnljivo videti, I ko je g. dezelni nadzornik vsakemn uiitelju nekoliko I besedic pregovoril ter jih praSal tudi o njih stanju. | Yolil je potem zbor 2 zapismkarja in prettral se je I zapisnik zadnje okrajne utitdjske konfcreuce. Koj po I tern pa spiegovori g. dezelni nadzornik par besedic, I v kojih povdarja namen danaSnjega snidenja inkarje I obzalovanja vreduo, da .so bile prejinje okrajne uci- 1 teljske seje brez uspeha (??! op. ured.), a nadtja se, j da sedanja bo uspesna, ker ima se obravnavati pre- 1 vazen predmet t j. ucni naLrti za Ijudsko Solo. I C. k. okr. nadzornik omenja uapak, koje je za- i pazil mej obiskovanjem "sol, ter zagotavJja, da se je v I korist in prospeh solstva in uCenja dosta v zadnjih I letih storilo. Za tem bere neki g. ucitelj svoj obSiren j spis o disciplini v soli. G. okr. nadzornik priporoca I uciteljem, naj ta spis si izposojujejo in berejo, ker I hranil ga bode on. (Ahl bravo I raj§i bi dital iz Oh- I lerja, Kehra in drugih knjig. Ka-li?) A pri tem vna- J me se debata in mlajsi uCitelji terde, da je ta spis I le prestava iz pedagogi^nih bukev in ne izvirno | ali iz prakse vzeto delo (No — menda nimamo §e na I GoriSkem nobenega slovenskega pedagoga ? Morda je I Matija ?) Celo popoldne druzega dneva razlagal je I potem g. okr. nadzornik u&ne nacrte za Ijudsko Solo, I ki so v novih bukvah po g. dez. Sulskem nadzorniku I izdani. Ob 8. uri druzega dne nadaljevali smo zopet | sejo. Pri dolocitvi urnika za nerazdeljene enorazied- I nice bile so debate. G. nadzornik trdil je tabelo, v j koji je tudi drugi jezik kot udni jeztk vpi- | san, a zagotavljal, da Le ga gg. uCitelji sprejmejo, ga I bode dez, Sols, svet za zdaj izpustil. — Ker so uci- j telji nad tem dvomili, sprejela se je druga tabela, v I [ koji pa drugi jezik ni vpisan. Pravl Meni | se zdi, da pri ten u5nib nafrtik tliSi po nemStini. 1 (N0 — imate stiri oCi, pa menda §e ne viditedobro? I Cudno !> in prav so gg. ufiiteJji stoiill I Na koucu seje izvolilo si je uCiteljstvo odbor, I I kakor je g. nadzornik ze prejsnjega dne nasvetoval, I ki bode skrbel, da se bo izdaval uC'iteljski list I Dobra misel, pa tezka in pri izbranem odboru — bi I ' rekel, skoraj nemogo^a. (Iz te moke ne bode kruha. | I menimo.) Opoidne smo se poslovili; g. nadzornik nas I | je pozdravil in zadovoljni smo se loCili. [ Iz goriske ckolice, 25. sept. (izv. dop.) (Pre- vzvi^eni knezonadskofvCepovanu.) Doe 23. septembra se je odpeljal nas Dadpastir v gore, v Cepovan deiit sakrament sv. birme. Potoma je obiskal tudi novo cerkev v Grgarju, kjer so ga L. g. vikarij in drugi odiicni mozje spodobno pozdravili. Na meji fiepovan-ske obcroe so prevzviSenega knezonadskofa pricako-vali na z maji in drugim kincem cedno ozallanej cesti velecastiti gospod Fr. Vidic, dekan v Kanalu, c. g. T. I Rutar, vikarij v gor. TrebuSi, domafi du§ni pastir, pa I cepovanski zupan in mnogo druzega Ijudstva. Obcestna vas Postaje se je jako praznicno oblekla. Redno so stali pri vsakej hi§i ob cesti po Stirje maji z drugim I tepetiejem. Pogostem so pokali mozarji pozdravljaje j prevzvisenega nadpastirja. [ v Ravno se je mrafiilo, ko so vozovi drdrali skozi j Cepovao HpTOti cerkvi. Va§5ani so bili lozpostavljcni I ob cesti obatavljenej z maji in drugim zelenjem. Po-I sebno visoki maji so stali pred cerkvijo ; vrh stolpa I in majev pa narodae, cesarske, papezeve in dezelne I zastave vihraje po Cistern zraku. Cerkev in farovz so j kmdali tndi slavnosti primerni napisi. Po kratkej mo-1 litvi je §el prevzviseni gospod pes v g. vikarijevo sta-[ novanje. Pot je razsvitljevala bengaliSka svecava. Med I veierjo se je zbralo mnogo Ijudstva pred hi§o in do-I maci pevci so zapeli po Hajdrihovej veSernej za le ta I dan posebej uredjeno podoknico. j Drugi dan, to je 24. sept, je doSel monsignor I dekan dr. Castellaui, mons. Podreka solkanski zupnik I in mnogo drozih duhovnikov iz okoKce. I Cerkveno opravilo je trajalo od 9. do 12. ure. 1 Celo priprofite Jjudi sem sliSal cuditi se nad krepkostjo j 831etnega nadfikofa, s tako zivostjo je opravljal cer-I kveno opravilo, ne, da bi se mu videla kaka utiuje-I nost. Prav kratek in umeven ogovor do birmancev je j imel doma^i vikarij. Lepo in vse pohvale vreduo, ker j res cerkveno petje so oskrbeli znani cepovanski pevci. Zivdi! j Med obedom so pri§li Njih PrevzviSenosti po- I klonit se nekateri birmanci, kateri so si videli pre-I skrbeti primeren govor v vezanej besedi. Lojzika ^u-I ligojeva ga je govorihi giadko in a pravim povdarkom, I a Ludovik Kafol ga je podal spisanega v roke Njih I PrevzviSenosti. Ta prizor in zraven ginljive besede I nadSkofove do otrok, so imele poseben upljiv do serca. I Po tem so otroci-birmanci se zapeli nekaj poboznih I in nekaj narodmh skladb. I Da so se govorile tudi napitnice, to je gotovo, I a 0 tih nefiem govoriti, ker take uavadne stvari so ti. j bralcem vedinoma dolgo^asno berilo. Le edno hoLem I omeniti, ne le zato, ker je veljala prevzvisenemu nad-I gkofu, in ker jo je govoril mons. dekan dr. Castd-I lani, ampak tudi zato, ker je govornik z njo dokazal I dobro znanje sloven§6ine, kar je marsikaterega dobro-I dejuo osupnilo. Monsignor je sicer govoril latin^ki in j nemSki, a misli je povzel i'^govora wnedol2nih in ma-I lih otrok birmartceV in tiste porabil za krasno in [ navduSeno sprejeto napitnico. 1 Kontevaje naj §e omenim, do se je govortlo tudi I 0 251etnici skofovstva naSega nadskofa, ki je bil iz- I voljen 18. novembra 1854 in je nadskofovski stol za-sedel 24. junija 1855. ObCna ljubezen do nadskofa I nam je porok, da bo vsa skofija omenjeno 25letuico I praznovala s posebnim veseljem in slovesnostjo. S Krasa, 29. sept (Izv. dop.) (Uciteljska kon-ferencija.) Ucitelji sezansko-komenskega okraja so i-meli konferencijo dne 23. in 24. sept, v Sezani. — Navzocaih je bilo 18 ufiiteljev; nekateri so zaradi bo-lehnosti bili izostali. Razun teh ufiiteljev pri§li so tudi nekateri kot gosti iz trzaSke okolice. Ob 9. un je konferencija priCela. Po^astil jo je s6 svojim pohodom tudi gospod c. kr. dezelni solski nadzornik vitez Klodic. C. k. okr. sol. nadzornik g. Vodopivec pre-vzame predsednistvo, pozdravi navzo^e gg. uCitelje in gospoda c. k. dei. sols, nadzornika, ter njemu vse uCitelje predstavlja. G. c. k. dez. Sols, nadzornik prav Od 1.1792—1848 je bila okrajna (patrimonijalua) sod-nija v Kojskem za vsa Berda. Zauimiv je bliznji hrib-eek Tabor. Kaj da je nekdaj bil, to spriCuje ze nje-govo ime. Nekdaj je imek terdnjavica tri stolpe. Ko so pa krog 1. 1837 pokopali§Le sirili, razsuli so dva in sedaj stoji le se eden. Takrat sonaSli ondi veliko denarja in drugih starin. Cerkvrea Sv. Kriza je zeld stara, vgotiSkem slogu zidana. Veliki altar jebili/.de-lan 2e L 1515. Tudi bozja pot in odpustki pri sv. Krizi so jako stari. Ker so se bila pa zgubila papezeva pi-sma, poterdil je patrijarh Grimani I. 1517 z nova od-pustke (Tako tudi papez Pij IX. 1. 1848 in 1856). Tudi Cerovo je imelo svoje plemiCe. Ali ze I. 1147 je daroval goriSki gro! posestvo v Cerovem Ottonellu Vogerskemu. Okoli 1. 1300 dobi rodovino Orzone Cerovo (kakor tndi Kozbano in Kozano). Go-renje Cerovo je bilo potem podeljeuo razUCnim rodo-vinam, dokler ga nf dobil 1. 1634 Ludovik Coronini-Cronberg:, ustanovitelj posebne rodovine. Doletije Cerovo pa je prislo v last Attemsom, kakor tudi Vi-poMe, Podgora in Lofinik. Izmed vipolzanskih plemiSev je najimenit-nej§i Vilhelm, ki je bii 1. 1262 giavar v Gorici. Ko je izumerl njegov rod, dali so Goricani Vipol2e Fri-deriku Herbersteinskemu, gospodu v Solkanu (1.1311). L. 1460 so priSle v oblase Febtt V. della Torre. V njegovi rodovini so ostale Yipolze do zafietka XIX. atoletija. Ker so Torriaui v pervi beneski vojski z Av-strijo derzali, zazgalisojim bili Bene^ani grad Vipolze, (Dalje, pM) ram veliko itevilo rimskih denarjev, ki se prav ceato nahajajo po vseh krajih v Berdih. Ko bo priSli poz&eje nemSki vitezi v naio de-2elo, pozidali so si po Berdih mnogo gradov, n. pr. Mo§a, Vipof2e, Cerovo, Flojana, DobrovOi SenozeLe, Rittersbnrg v Gradnem, ViSnjevek, Kojsko in Pevma. Vecraa teh gradov je lezala ze pervotno v goriski grofiji. Ear jih je pa v korminskem okraji, te so si znali grofi v kratkea dasi pridobiti. Lastniki omenje-nih gradov so spadali tore med dvornike goriskih grofov. katere so spremljali in nadomestcvali 0 vaeh priloziostih. Nekateri teh plemigev sonstanovili svojo • lastno rodovino, n. pr. v Vipol&h, nojani, Visiyev-ku, Cerovem in v Pevmi. Droge gradove pa so dajali goriski grofi. od roda do roda svoj'm zvestim plemi-fiem v uzitek. V cerkvenem obziru so spadala vsa Berda pod losacki samostan ie od 1. 1085. Takrat beremo med drugtmi zlastikraje: Kojsko, Sv. Martin, Kozana, Do-brovo, Senik, Podgora, Locnik, Mo§a itd. Zelo stara je fara v Medani, ki je bila pa baje 1. 1527. v Be-ljano prenesena. Najved casa je ^ivela rodovina fl 0 j a n s k a, ki je posedala tudi Dabravo. V pervi polovici XIII. sto-letija beremo 0 Konradu in Majnardu Flojanskem, ki . sta bila dvornika goriskih grofov. L. 1317 sta si Jan-zelj Flojanski in goriski grof Henrik III. razdelila neko robsko druiiuo,' (sinove* heere in unuke roba Henrika) katera je bila popreje lastnina obeh vkup. L. 1452 se imenuje ?ete( llojanskt kot goriski gia- var. L. 1501 je daroval cesar Maks Flojano in Do-brovo Frideriku Colloredo-Walsee in I. 1669 je poterdil c. Leopold to daritev. Ta rodovina si je bila kupila 1.1591 tudi Kozarno in potem zemlji&av Kojskem, Gunjacah, Sv. Martiuu, Gradnem, Sv. Nikolaji, Sv. Lovrenci, Berdicah in Uru§ovlji, V Verb an i je bil sezidal grof Attems gradu podoben stoln L 1252. Tega dobi 1. 1340 Henrik ple-meniti Sbruglio iz Kormina. Plemeniti ViSnjevSki so pridobili 1. 1265 tudi grad Rittersbnrg. Kakor lastnik obeh gradov se imenuje 1. 1274 Artulf VisnjevSki. L. 1313 se je bil sperl Ernest ViSnjevSki se svojtm sorodnikom Bricem (Vrizio) SenozeSkim zaradi delitve robskih druiin. Poslednji je zel6 divjal in zadnjift zaigal grad Ritters-burg. Celo otroci in stare zene so na§Ie smert pri te? prdoznosti. Grad ViSnjevek so goriski grofi maego-krat podeiili svojim dvoruikom in ie 1.1569 se omenja neki Rokoa Visnjevski. Kojsko in Medano jebil podelil goriiki grof Henrik III. rodovini Strassoldo (drugikrat 1.1312, tretjikrat 1. 1398). Ododco Strassoldo je prepusiii ti dve vasi Frideriku Vogerskemu iz Kormina (1. 1301). Kojsko je dobila v XVI. stoletiji rodovina Thurn in od Janeza Filipa Thurna je kupil L 1630 Rudolf Co-ronini kojscanski grad. Njegov uuuk je bit tisti Rudolf Corouiui (roj. 1731, urn. 1791), ki je izdal 1. 1752 gorisko zgodoviuo: »TeutameiigeiH'ul«;gico-i;kro-nologicum promoveudae seriei comitum et return Go-rHiae", On je sezidal 1,1764 nova cerkev v Kojakeiii, prijazno tiagovori ueltelje, vsakemu svojo roko pddain prosi, da bi oni vestrio se lotili pretresovanja novih ucnih naertov, ki so ravno daues na dnevneni redu. Ko g. okr. Sols, nadzornik si izvoli za svojega namestnika g. B. in zbor izvoli perovodji, poprime be-sedo g. okr. S, nadzornik ter omeni uspehov iu opa-zek o Solstvu na Krasu; te opazke so veljale posa-meznim predmetom narodne Sole, kakortudi disciplini in sploh drugim Solstva se dotikajoSim stvareni. feolstvO je na Krasu sploh dobro in v marsikakem obziru smo na boljem. Na to pride na vrsto to6ka: ^,0 u5nih nafrtih." Te Bnaertett je izdal g. c. kr. dez\ Sols, nadzornik in ti nafirti so bili snov, okolo katere se je dva dui vrtelo posvetovanje, resp. pogovarjanje tega okraja u&teljev. Merodajne nasvete sta dajala Solska nadzor-nika in debate so se posebno udelezlli gg. Trampuz\ Hrovatin, Cvek, A. Leban, Cerne, Fakin. Precital se je potem zapisnik minule okrajne uciteljske konfe-rencije. , Slednjic' se je vrSila volitev enega ucitelja v c. k. okrajni Solski svet; izvoljen je bil g. Anton teban, u&telj v Se2ani. — Sledili so potem nekateri pred-logi in k sklepu spregovori Se gosp. okr. S. nadzornik zanvaiifii m uelteljem za njihov trud. Potem je bil skupni obed v zupanovej gostiini — popevalo in po-pivalo se je; bili smo vsi jako zldane volje. Po obe-du smo se jeli raztekati na vse strani; mene je pa alukamatija* vlekei tja, kjer nba?kaB piava po si-vem skalovju kraSkih pecin. Milislav. 12 DutOVlja 29. sept. (Izv. flop.) (Lctina; — cveto«5a hru&ka.) — 0 vseh mogocib stvareh se pecajo novine—le 0 naSem airomaSneni Krasu ne zine nijedeo list slova. *) Da bi le ne izvedeli oni gospodje, koji sede tain gor visoko nad nami in katerim ui treba druzega, ko zapovedati iu njihov zakon se izverSi, dabi ta gospo* da ne znala za naSe zulje, za naSe reve, za nase po-trebel—Sodi, citateljl ProSlega leta sobiliuaSi kmet-je pvimorani poprodati vettnoma vse poljske -pridelke, da so poravnali dolg na zastanih davkih, a prddajali nijso, kakor so oni Seieli in hoteli, tcmvec" po ceni, katero je bil postavil njihov kupcc, in vse to le, da bi se enkrat odkrtfali podedovanega in veduo razto-fiega greha, katerega imenujemo dendenes davek all po nekaterih krajih kraSkih in drugod tudi „frankeu. Mislili so si ljudje vlani: zenaCimo svoj rafiun pri c. kr. denarnicah, da nas pust6 potem v miru in da bo-demo bodofrga lota lajse placevali; zanaSali so se— kakor sploh vsi upajo v budocnost~d;i jim bode leto 1879 napolnilo vse skednje, kaSCe, hrame, in vse so-de in posode v njih, kar bi se bilo tucli morebiti zgo-dilo, da nijsmo imeli skoro pol leta neprestanega d e i-ja, kateri je provzrocil, da so semena raznih zit v zemlji segnjila in fie ne to, da je vsaj mnogo mnogo poSkodoval in vecraoma tudiunieil. Od konca meseca maja do vceraj nismo imeli izdatnega dezja, tako da je zemlja nekod pokala in po njivahin travnikih bilo je—da govorim se svetim pismom—vse pusto in piaz-no; suSa, nepopisljiva suSa nam jeodnesla, kar je bita premnoga mokrota ostavila Se zdravega. Prav 4opadel mi je pied kratkim izrek necega spoStovane-ga kmeta: „Nevem, ako se pregreSim, ce mislim, da se je Bog uze tako postaral, da semtertija pozablja na nas; pol leta imamo vedno dez, druzega pol leta pa pripeka 2arko soluce 1K Vlanskih pridelkov ni veC, letosnjih Se videli nistno, zlvino so kmetje tudi v sili poprodali, da si bodo z denarjem vsaj neobhodao po-trebnega 4ive2a nakupili za iugajoCo zimo. Sedaj naj pride Se davkarski eksekutor, kateri pobera, kar dobi, za zastane Bfranke