o ^ O p 1 S 1 Z Dnnaja. 6. Josip Ciperle, tukajšnji mešCanski učitelj, vrl naš rojak in sotrudnik, izvoljen je v zadnji konferenciji meščanskili učiteljev Dunajskih odbornikom stalnega odbora uči- teljske konfereiicije za mesto Dumij. Kandidatom je bil postuvljvn od učiteljskega društva »Biirgerschule«. Agitacija »zoper« in »za« je bila živahna; gosp. Cipeile pa je zmagal s 190 proti 120 glasom. Iz Koroškega. V 12. dan preteč. m. je bil v Beljaku občni zbor tukajšnjega učiteljskega društva »Lehrerbund-a*. Udetežilo se ga je precej učiteljev, in g. predseduik prof. dr. Brandl poudaijal je celo v ogovoru: »da je bil ta zbor redkokdaj tako dobro obiskan, nego danes!« — Obravnavala sta se dva predmeta. »0 socijalnem stanji učiteljevem«, — govoril gospod prof. Braumuller. — »0 šolskih zdravnikih«, —govnril g. učitelj Frisch. Braumiillei--jev govoiopiral se je na sledeče točke: 1. Učitelj naj se, kolikor možno, odteguje vsakim strankarskim prepirom; 2. Vzgoja in naobiaženost učiteljeva bodita vsestranski. On je naravnost nasproten novim nameram, katere hočejo učitelja le v praktičnem ozii-u izobraževati, — ker se mu zdi, da se bo to razvilo v »handwerksmassige Ausbildung«. 3. Materijelno stanje naj se mu uboljša, — kajti svet sodi človeka le po tetn, »kar šteje«. 4. Šolsko zadeve naj se dado le v roke učiteljem iu učiteljskim zborom v reševanje. 5. Naj bi se učiteljem veselje do poklica pospeševalo z večkratnimi odlikovanji, nego se to sedaj godi. 6. Učiteljstvo naj bi samo delovalo v boljšo socijalno stanje s tem, da povekšuje učiteljska društva iti njih delavnost. 7. S povzdigo kolegijalnosti. — Gospod Frisch pa je v svojera govoru zahteval, naj bi 1. za vsaki šolski okraj bil poseben šolski zdravnik, kateri bi včasih obiskoval šole, ter pazil na njih zdravstvene razraere. 2. Da bi bili ti zdravniki udje okrajnih šolskih svetov. 3. Da bi se nauk o higijeni vpeljal kot učni predmet v učit. izobraževališča. Na to pa rau je vodja ufiit. izobraževališča v Celovcu g. Brandl odgovoril, da se pripravniki uče somatologijo in natoroznanstva, katere je usposobijo vsako popularno razpravo o jednacih predmetih razumevati in se toraj uoitelj v tem lehko sain vzgoja. — Na ta odgovor bila je točka ovržena. Toliko o tem. Govorilo in sklepalo se je mnogo, a sklenilo malo. Peticija za izboljšanje plač predložena je deželnemu odboru, kteri ji obeta krepke podpore. Da se bo pa v peticiji, namenjenej deželnemu zboru, kolikor mofi oziralo na vsestranske potrebe učiteljstva — sestavil je odbor učiteljskega društva »Lehrerbund« takozvane: »Fragebogen«, katere bode razposlal mej učiteljstvo in bo td sem zapisalo svoje želje itd. Ali ne bo odbor novorojenega »Lehrerbund-a« pri tacem velikanskem delu — kakeršno mu bodo »Fragebogen« prouzročili — onemagal? Iz Šent- Jarneja. (Zahvala.) Izpolnujem veselo dolžnost, da se slavnemu društvu »Narodna Šola« v Ljubljani prisrčno zahvaljujemo, ker je, kakor uže tudi druga leta, za mal znesek ubogi šolski mladini na tukajšnji trirazrednici blagovolilo poslati obilo raznega šolskega blaga. Vsem prijateljem in rodoljubom šolskim to prekoristno društvo toplo priporocamo, da bi je podpiiali šolam na korist. Prisrčna hvala torej v imenu obdarovane šolske mladine, kakor tudi v imenu šolskega vodstva in predsednika kr. šol. sveta. lgnacij TVutscher, Jan. Saji, predBcdoik. nadučitclj. Iz Lofffltea. Dnevni red učiteljske konferencije v Logaškem okraji 1887. leta. (2. avg. 1887. 1. v Logatecu.) 1. Otvoritev konferencije in imenovanje predsednikovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Opazke gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šolstva v okraji. 4. Posvetovanje o izdaji popisa šolskega okraja Logaškega. 5. Predavanje gospodov nadučiteljev Josipa Ž i ro vni ka in Janeza Pipana o vprašanji: Kako je raogoče pri ponavljavnem pouku uspešno delovati? 6. Predavanje o vprašanji: Kdaj se more po obstoječih postavah otrok od obiskovanja ljudske šole oprostiti? (Predavatelj bode izžreban.) 7. Volitev novega uda v c. kr. okrajni šolski svet za ostalo dobo poslovanja. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Poročilo o stanji okrajne knjižnice. 10. Volitev knjižničnega odbora. 11. Predlogi udov konferencije, kateri se pa moi-ajo najdalje do 20. julija t. 1. pri odboru pismeno naznaniti. Iz Ljubljane. K preizkušnji učiteljske sposobnosti so meseca maja t. 1. prišli ti-le gg. učitelji in gg. učiteljice: Črnologar Konrad, zač. učit. v Vel. Gabru; Gettwert Vil., učit. na ev. šoli v Ljubljani; Hočevar Iv., zač. učit. na Jesenicah; Krauland Matej, učit. v Koprivniku; Krauland P., zač. učit. v Ovčjaku; Levstik Anton, zač. učitelj v Senožečah ; L u n a č e k Aleksander, zač. učitelj v Srednji Vasi (v Bohinji); M a r o 11 Fr., zač. učitelj v Blagovici; Mežan Mihael, zač. učitelj na Slapu; Moro Hugo, podučitelj v Šent-Mohorji (na Koroškem); M ii 11 n e r Evgen, zač. učitelj pri M. Dev. v Polji; Perko Jos., zač. učitelj v Šent. Mihelu pri Žužemberku; P o t o k a r Alojzi, zač. učitelj v Cirknici; R e i c h Jos., zač. učitelj na Vinici; R o z m a n Ign., zač. učit. v Mošnjah ; S a v rl Vat., zač. učit. v Maibavn ; Schmiedt Fr., zač. učit. v Žireli; Šober Ivan, zač. učit. v Čnnošnjicah; Stampf Moric, učit. na meščanski šoli v Fiinfhaus-u pri Dunaji (za meščanske šole III. skupine); Tomažič Ivan, zač. učitelj v Zalogu; D o 1 i n a r Jo.sipina, podučiteljica v Malestig-u pri Beljaku; Franko Viljelmina, vrtnarica na c. ki'. učiteljišči v Ljubljani; Ihan Gabrijela, zač. učiteljica v Brežicah; Jankovič Frančiška, zač. učiteljica v Semiču; S. Mantuani Antonija, zač. učit. v Lihtenturnovi sirotnišnici v Ljubljani; Podkrajšek Kornelija, zasebnica (iz francosčine). Dopolnil je preizkušnjo g. B r z i n Fr. iz krščanskega nauka. — Preizkušnje učiteljske sposobnosti je v četrtek 12. t. m. s svojo navzočnostjo počastil tudi naš preblagorodni c. kr. deželni predsednik baron A. W i n k 1 e r ter se je živo zanimival pri izvrševanji zdanjih dejanskih učiteljskih izpitov. — Uradna konferencija mestnega učiteljstva v Ljubljani bode v 16. dan junija t. 1. Zraven navadnih toček obravnavalo bode se tudi: Kako naj šola deluje in vpliva na spodobno vedenje šolske mladine zunaj šole? — f Franjo Hrovat, umirovljen mestni župnik, bivši ravnatelj avstr. hospica v Jenizalemu, vitez reda sv. Božjega groba (in 1. 1858. in 1859. tudi prvi vodja I. mestne deške ljudske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani) je 8. t. m. umrl, star 74 let. Naj v miru počiva!