Leto XVIII. V Celju, dne 17. januarja 1908. Štev. 6. DOMOVINA Uredništvo )e na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo ih petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nacočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate s« plačuje od vsake peti t-vrste po 20 vinaiiev za v s*, kokrai: za večje inserate in mnogokratno inseriranj« znaten popust. Vseslovanski shod. Profesor Borzenko je daroval 100.000 rubljev za prireditev vseslo-vanskega shoda. 0 tem daru se je že mnogo pisalo v slovanskih listih in tudi nemški listi so prinašali dolge in navadno nesmiselne članke o nameravanem vseslovanskem shodu, njegovem pomenu za Slovanstvo in njegovi nevarnosti za Avstrijo. Če se le tu pa tam zgane kaj v Slovanstvu, kar bi pričalo o probujanju ueke kulturne vzajemnosti med slovanskimi plemeni, takoj plane nemški policist na noge in ovaja one, kateri so sprožili misel, da bi bilo vender le čas, da se tudi Slovani zavedo dejstva, da imajo med sabo več kulturno-vzajemnih vezi nego z drugimi narodi, da treba to kulturno vzajemnost gojiti, pospeševati in razvijati, ker bi nam smotreno kulturno vzajemno delo donašalo več koristi, več ugleda in veijave nego naša sedanja razcepljenost, vsled katere postopa vsako slovansko pleme samo za se, da le prevečkrat celo jedno proti drugemu. Našo kulturno razcepljenost, politično medsebojno naspfotstvo in sovraštvo so naši sosedje kaj dobro izkoriščali sebi v prid in nam na škodo. Da ne grem daleč po vzglede, naj omenim samo vsakemu znano sovražtvo med Srbi in Hrvati ter opozorim na vse žalostne politične in gospodarske posledice te naravnost nepojmljive zaslepljenosti za en in isti jezik govoreči narod na Hrvatskem, v Slavoniji, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini. Posledica te kulturne zmote je bila ta, da je nad kraljevino Hrvatsko popolnoma zavladala madžarska moč. Ideja ogrske jednotne države, katera hoče napraviti iz kraljevine Hrvatske pro- — LISTEK. Sodba. Poljsko napisal VI. St. R e y m o n t. Poslovenil J. Glonar. (Dalje.) Komaj so bili ven iz hiše, je pohitela Jadviga za steno, sklonjena in gledala prestrašeno, kaj jih žene ven in čemu? Ker noč je bila v resnici suščeva, mrzla, vetrovna in mokia. Oblaki so se kakor čarovnice vlekli po nebu, dež in sneg sta se sipala v obličje, da je ljudem kar sapo jemalo, veter je šumel po sadonosnikih in se zaganjal od vseh stranij, z mokrih njiv, kjer so se videle črne brazde in posneženi, beli ogoni, je vlekel vlažen mraz, ki je šel možem skozi kosti do mozga, kmetje pa niso marali za grdo vreme, ampak so šli naglo in trdno, da jim je blato škropilo izpod nog. Šli so ob straneh, skrivaj, ob nizkih kočah, ki so čepele ob cesti kakor utrujeni berači; le po- vinco Velike Ogrske —, pokrajino brez vsake politične in državne samostojnosti, se je izražala*" v Khuenovem vladnem sistemu. Ko se je pa malo zasvetilo v glavah hrvatskih in srbskih politikov na Hrvatskem, ko so spregledali ter spoznali, da se koljejo med seboj za senco, za prazno ime, ter s tem olajšujejo Madžarom popolno pod-jarmljenje svoje domovine, so se zvezali in sklenili srbsko-hrvatsko koalicijo, katera je kar čez noč vrgla stari Khuenov sistem in odprla narodu pogled v lepšo bodočnost, ako bode hodil po novo nastopljeni poti. Ta v kulturnem in političnem obziru velevažni čin je Madžare silno nemilo iznenadil. Z intrigami, nasilstvom, lažjo in verolomnostjo so začeli spodkopavati srbskohrvatsko koalicijo in nje delo. Vrgli so prvo narodno vlado in bana Pejačeviča ter ga nadomestili z madžarskim slugo Rakodczayem, ki se pa ni mogel vzdržati. Dali so mu drugega naslednika, b. Raucha, nositelja znanega imena, člana stare plemenitaške rodbine, v nadi, da pojde vse plemstvo z njim proti koaliciji. Ako narod ostane trden, bode tudi Rauch in njegova družba prav tako sramotno končala svojo politično kari-jero kakor Rakodczay. Posledice tega žalostnega razpora med Srbi in Hrvati v Dalmaciji so prav tako žalostne. Tu so klerikalci zanesli ta boj in to sovražtvo tudi na gospodarsko polje in mesto da bi se katoliški Hrvatje in pravoslavni Srbi na gospodarskem polju združevali, so začeli baši duhovniki snovati posojilnice, kmetske in gospodarske zadruge, katerih člani smejo glasom pravil biti samo „rimski katoličani". Dočim se sinovi enega naroda in dveh ver, na večjo čast in slavo Rima na tak način oddaljujejo drug od drugega, se naseljujejo v Dalmaciji nemški, laški in fiancoski kapitalisti, kupujejo vodne sile, rudnike in zemljišča, snujejo industrijalna podjetja, trgovine in banke in ljudstvo bode po želji svojih fanatičnih in zaslepljenih duhovnikov obeh veroizpovedanj sicer lepo razdeljeno nu pravoslavne in katoličane, oboji bodo pa v sužnosti tujega kapitala. Isto se godi v Bosni in Hercegovini, samo da v teh nesrečnih deželah podpira to zdražbarstvo tudi domača vlada. Dočim se med sabo pulimo, se širijo nemške kolonije in nemška podjetja po deželi, nemški in židovski podjetniki pustošijo bosanske gozde, zemljišča in rudnike, snujejo nemške kolonije, ki naj bodo stebri nemškega mostu do Soluna. Mi se pulimo pa za rimsko in pravoslavno vero. V Macedoniji se gode dan na dan najostudnejša grozodejstva. Dočim se Bolgari, Srbi in Grki v imenu podivjanega nacionalizma koljejo in more, robne in požigajo ter vničujejo svoje siromašno imetje v deželi hoteč na ta način dokazati svoje pravice na Macedonijo, se Nemci naseljujejo v Solunu in okolici* snujejo tam trgovine, tovarne, banke in paro-plovna društva, kupujejo rudnike, zemljišča in vodne sile in gradijo na ta način mogočen temelj za bodoči nemški most čez slovanski Balkan do Egej-skega morja. Ko se bodo Bolgari, Srbi in Grki probudili iz svoje krvoločne opojenosti, v kateri so se materialno vničili in naravnost decimirali, bodo sami sprevideli, da so prišli izpod turškega jarma v suženjstvo nemškega kapitala iz katerega se morda nikdar več ne oproste. Nemštvo se utrja tudi v Carjem gradu na jednak način ter pripravlja pot svojemu uplivu na Malo Azijo. Jugoslovanski vladarji in njih vlade se za vse to ne brigajo, nič jim ni mar, da mogočna nemška industrija in nemški kapital zapleta »neodvisne" balkanske države in narode v nemško odvisnost, ti gospodje terajo le rodbinsko politiko, čuvajo z majhnimi in velikimi intrigami svoje rodbinske koristi ter frivolno in brezvestno igrajo s srečo narodov, ki so pod njih žezlom. Vsej tej mizeriji je krivo v prvi vrsti pomanjkanje kulture. Na slovanskem severu ni nič boljše. Boj med Poljaki in rusko vlado je našim čitateljem znan. Znano jim je, da je vlada ruskega carja zaveznica pruske vlade in da je na željo pruske vlade razpustila Poljsko Matico Šolsko, odvzela poljskemu narodu % zastopnikov v dumi, krati mu narodne šole, jezikovne in politične pravice v državnih uradih in v javnem življenju. Z druge strani pa mirno gleda, da nemške banke in nemški plemenitaši kupujejo ogromna posestva na Litvi, snujejo tam nemške naselbine in tovarne in na ta način pripravljajo pot nemškemu navalu na rusko zemljo. Ruski policizem je v službah pruskega nemštva, prizadeva Rusom in Poljakom in s tem vsemu Slovanstvu vsak dan nove rane. O vseh teh stvareh bi se morali pogovoriti na vseslovanskem shodu. To so naše skrbi in težave, ne pa skrbi in težave vlad, ki stoje nad nami. Nobena takozvana slovanska vlada nima za kulturne potrebe svojih slovanskih podanikov razuma in smisla, zato bi se moral vršiti vseslovavsk- snežene strehe so se kakor bele čepice videle izza razmajanih dreves. Jernej je šel spredaj in tiho dajal povelja; zdaj pa zdaj se je kdo na njegovo povelje oddaljil od trume, hitel k kočam, potrkal na okno in zaklical: — Pojdi! Čas je! Nato so vedno takoj ugasnile luči zaškripale so duri in črne sence so se priplazile od koč, se opirale ob palice in se pridružile tiho večji trumi. Šli so vedno bolj na gosto in oprezno ter se skrbno ogledovali na vse strani. Naenkrat se je Jernej boječe ozrl, ker je čul popolnoma dobro mlaskanje blata, kakor bi gdo tekel za njimi; zdelo se mu je, da se plazi ob plotu neka senca, a ko so postali, je vse utihnilo in izginilo, le veter je šumel in po šumah so besno tulili psi. Šli so še počasneje in marsikateri se je že boječe prekrižal, marsikdo je zavdihnil in marsikomu je preletel mraz po kosteh, a vendar ni nihče iz-pregovoril besedice, nihče se ni po-tegnil, ampak šli so naprej, kakor ne- vzdržljiv, grozen oblak, ki se počasi vleče in tiho narašča, dokler ne trešči iz njega blisk ali pade toča. Ko so šli mimo krčme, žarko razsvetljene, je ta in oni potegnil vse znan, lju' i dnh in hotel vstopiti, »da bi se malo ogrel", a Jernej ni pustil nikogar, ampak zbral vse sredi ceste, ker je blizu stala hišica žandarjeva. Že od daleč so se videle njene bele stene in skozi jarko rasvetljena okna se je čula vesela, poskočna godba na harmoniko. Ustavili so se pred njo, pridržali sapo in Jernej jim je rekel: — Pazite dobro in ko se zasliši zvon, pa vdrite v trumi v hišo; zgrabite ga in ga takoj zvežite. Samo glejte, da vam ne uide, ker bi nam naredil mnogo neprilike ... In bodite tihi, da se ne splaši . . . Nekaj kmetov je molče izginilo v temi. Gruča pa je šla naprej na veliki prostor ob koncu vasi, kjer se je videlo samo par luči in kjer se je belelo zidovje cerkvice sredi gostega drevja, ki ga je majal veter. Hiša Gajdov je stala pri cerkvi, samo malo od ceste in skrita v gostem drevju, tako da so se videla skozi drevje razsvetljena okna kakor žarke volčje oči. Možje so se obrnili naravnost proti njej; ker pa je bilo mestoma blato do kolen, ker so bile kaluže velike kakor kaki ribniki in ker so jih ovirale kepe zmržnjenega snega, so šli jeden za drugim, se ogibali oviram in šli po ovinkih in zelo počasi, kakor nalašč. Vendar so za čas, kar bi gdo zmolil »Češčena si Marija", stali pred plotom. Jernej je ukazal, naj bodo tiho, sam pa se je po strani plazil k oknu in pogledal v hišo. V beli, ali veliki hiši, v kateri je viselo mnogo svetih podob, je gorela svetiljka, obešena na strop, pod njo je pri mizi sedelo nekaj ljudij, ki so večerjali in se tiho razgovarjali. V peči je gorel velik ogenj, ki je žarel do pol izbe v rdeči luči in neko dekle je hodilo po izbi semtertje in nosilo na rokah jokajoče dete. zvršilo hkratu z ljudskim štetjem leta 1910. ► Predsednik državne zbornice dr. Weisskirchner je na nekem volilnem shodu na Dunaju dejal, da si krščanski socijalci s tem, da so glasovali za na-godbo. nikakor niso zvezali rok Ogrskemu nasproti, da hočejo mariveč strogo na to paziti, da bode Ogrsko desetletno premirje vestno držalo, ne da bi se Madžarom dajale za to kake subvencije v armadi. (Po tej izjavi smemo pričakovati, da bod,0 Madžari prav kmalu dosegli dober del onih narodnih zahtev, katere so nedavno v svojih listih napovedali; kršč. socijalci bodo „zaradi ljubega miru" ali „iz višjih državniških obzirov" tndi te dovolili, naj že govori dr. Weisskirchner kar hoče.) Dr. Weisskirchner je nadalje dejal, da bode njegova stranka zahtevala, naj se stvarijo v vseh ministerstvih mesta političnih sekcijskih šefov, (kar bi odgovarjalo državnim tajnikom na Ogrskem, v Italiji in na Francoskem, kateri ministra zastopajo in z ministrom vred padejo), nadalje reformo parlamentarnega poslovnika v tem smislu, da bi bila delavnost zbornice za vse slučaje zagotovljena. Kakor kaže, se kršč. socijalci pripravljajo na dolgo vladanje in si hočejo osigurati vpliv v zbornici in v ministerstvih * V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se dovoljuje mestni občini dunajski najeti 360 milijonov kron posojila za razne investicije. * Izvrševalni odbor in klub poslancev češko slovanske socijalne demokracije je izdal proglas, v katerem določa stališče češko-slovanske socijalne demokracije v češko-nemškem vprašanju. Češko-slovenski socijalni demokratje nimajo zaupanja v sedanje poskuse spraviti in pomiriti oba naroda. To ho šele takrat mogoče, ko bodo vsi volilni redi, za deželni zbor in samoupravne korporacije zdemokratizirani ter bode uvedena povsod splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica. Nadalje zahteva stranka, naj se reši to vprašanje ne samo za Češko, ampak za vse dežele, v katerih prebivajo Nemci in Čehi, t. j. na Češkem, Moravskem, v Šleziji in na Nižje Avstrijskem. Zahtevajo nadalje vestno in tajno ljudsko štetje po narodnosti in ne po občevalnem jeziku. Izvrševalni odbor in klub poslancev češko-slovenske socijalne demokracije vidijo v rešitvi češko-nemškega vprašanja predmet ko- lektivne pogodbe med češkim in nemškim narodom z ene strani, med obema narodoma in državo z druge strani. Dokler ne bodo dosečlanje zakonite razmere na temelju take pogodbe pre-drugačene, ostane soc. dem. stranka na tem, da mora ostati uprava dežele jednotna in dvojezična, eventualno v Šleziji trojezična in sicer v vseh dr žavnih in deželnih uradih na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Socijalna demokracija se bode z vso odločnostjo uprla birokratični samovoljnosti, ker se nikakor ne sme dopustiti, da bi v pravnih razmerah v deželi zavladala negotovost in zmešnjava, katera bi se kaj lahko z jezikovnih stvari mogla prenesti tudi v socijalne stvari ter spraviti tako v nevarnost tndi druge državljanske pravice delajočega ljudstva obeh narodnosti. — To stališče je jasno in razumljivo in mislimo, da največji slovenski rodoljubi niso večji in odločnejši zagovorniki jezikovnih pravic našega naroda, kakor ti češki „internacijonalci". * Baron Rauch je prišel 15. t. m. v Zagreb. Njegov sprejem je jasno dokazal, kako nepriljubljen je ta plezavec v narpdu. Znano je, da je zagrebški župan dr. Amruš odložil svoje častno mesto samo zato, da mu ni bilo treba oficijelno pozdraviti in sprejeti novega bana ob njega prihodu na postaji. Na postaji in pred postajo se je pa nabralo na tisoče meščanov, ki so sprejeli bana z oglušujočim krikom in psovkami tako, da revež ni niti slišal pozdravnih govorov, s katerimi so ga sprejemale razne službene osebe. Vse te burne demonstracije so spremljale bana do doma in šele popoldne se je prebivalstvo zopet pomirilo. Bilo je več demonstrantov zaprtih. Baron Rauch je pa že dejal, da se ima zahvaliti posl. Supiln in njegovi stranki za ta sprejem; z drugimi besedami, novi ban bo. z vso srditostjo in besnostjo preganjal koalicijo pri prihodnjih saborskih volitvah. Koliko m\i bode to pomoglo — nam pokaže najbližja bodočnost. Vnanje države. — Dansko. Med prostimi konservativci in obemi strankami levice je prišlo do sporazumljenja in sprejet je bil zakon, s katerim bode upeljana splošna in jednaka volilna pravica v občinske zastope za moške in ženske stare nad 25 let. — Volitve se bodo vršile po proporcialni metodi. Le pri volitvah najvišjih občinskih uradov na kmetih se bode pustil največjim davkoplačevalcem še majhen privilegij — tvorili bodo kot direktni volilci 1/s glasov, dočim so dosedaj imeli polovico vseh glasov. — Tako je ta majhni narod zopet enkrat vsemu sveta dokazal, da je duševno in kulturno velik dovolj, da se loti rešitve najtežavnejših političnih problemov. Dočim izvaja malo Dansko mirno in tiho velike reforme, se pa državljani velike Prusije morajo skoro puntati in nasilno demonstrirati za podelitev — splošne in jednake volilne pravice za svoj parlament. — Pač res, mala danska država pospešuje kulturni, politični in gospodarski razvoj svojih članov — dočim velike države, kakor Prusija. Rusija itd. s policijskimi naredbami duše in more prosto misel in zdrav razvoj državljanov. Dopisi. Od Sv. Jurja ob Ščavnici. (Nekoliko z metlo po „Čitalnici".) Naše ,.Čitalnico" so ustanovili svoj čas rodoljubi, ki so želeli, da bi širila omiko in izobrazbo med narod. Danes je pa srečno prijadrala v roke nazadnjakov in priznanih sovražnikov odkrite besede ter nestrankarske izobrazbe. Nekdaj so imeli v ..Čitalnico" vstop kmetje in gospodarji, danes gospodarijo v njej neizkušeni mladeniči in kimovci. Na-prednjak ne more vobče biti član Čitalnice", kajti napadalo bi se ga neprestano z besedo — ne trdim, da tudi ne dejansko — od strani dične mladeniške in Marijine družbe, kateri imata tam glavno besedo. Ko je svoječasno zginil „Slovenski Narod", bi mislil ta ali oni, da ostane vsaj odločno naroden list „Domovina". Toda dolgoletno rovanje kaplana Stuhca je odpravilo tudi ta list, in sicer zato, Ker pove včasi mariborski klerikalni gospodi nemilo resnico v obraz. To pa je po mnenju kaplanovem nevarno; „pohujšalo" bi se to ali ono nedolžno srce — seveda le v toliko, da bi se posvitalo v glavi in bi dotični uvidel, da spada duhovnik v cerkev in ne v krčmo. „Domovino"' ste tedaj izbacnili, „SLov. Gospodarja" pa so vam prenehali pošiljati vsled zastarelega dolga. (Raca na vodi, koliko duševne hrane je ušlo s tem pobožnim čitalničaricam in či-talničarjem!) Kam ste pa spravili vendar denar, katerega ste dne 4. avg. 1907 toliko naberačili, da ste se bahali, da imate 300 kron čistega dobička? £njig niste naročili, časopisov ne plačali, evo, kje je dobiček? Ha, že vemo! Malo po tisti slavnosti sj imeli levičarji" banket. Morda je takrat tisti čisti dobiček namakal žejna grla? shod brez vsake udeležbe katerekoli vlade. To bi naj bil shod zastopnikov rseh slovanskih plemen, kateri bi se naj svobodno sešli in svobodno posvetovali o naših kulturnih potrebah in z združenimi močmi iskali izhoda iz nepopisne mizerije, ki tlači Slovanstvo na jugu, severovzhodu in zapada ter mu otežuje dosego duševne, kulturne, gospodarske in politične svobode. Potreben je tak shod in vredno je, da se ga vdeleže najboljši sinovi slovanskih narodov, ki so naše potrebe najbolj vestno proučili in nam radi tega tudi lahko svetujejo, kaj naj storimo, da se rešimo iz sedanjega položaja. Politični pregled. Domače dežele. Poljedelski odsek je v svoji seji 15. t m. sprejel po dolgi debati zakonski načrt o zboljšanju planšarstva, o katerem je poročal poslanec Povše. Tekom debate je bilo stavljenih mnogo spreminjevalnih in dodatnih predlogov, ki so bili sprejeti. Sprejeti so bili nadalje ti-le predlogi: Vlada se poziva, naj izdela zakonski načrt o ureditvi in nakupu pašnikov ter o ureditvi uporabe skupnih zemljišč, nadalje zakonski načrt o skladanju kmetskih zemljišč z upoštevanjem razmer v deželi, tako da bi se v komasacijska postopanja olajšala ter da bi postopanje bilo bolj jednostavno in . cenejše. Vlada se poziva, da predloži zakonske načrte: o varstvu planin, o subvencijah za meljoracijo planin, o reformi gozdnega zakona, o podpori živinoreje potom subvencij ali podpor, o varstvu poljedelstva, o reformi lovskega zakona, o podpori kmetskih zadrug za izkoriščanje živine, o prido-hivanju umetne krme. — V državnih gozdih pridobljen les in drva za kurjavo naj se prodaja direktno na kon-sumente ter naj se zapreči kapitalistično posredovanje prekupcev. Posl. Luksch je stavil resolucijo, ki je bila sprejeta, da naj vlada čim prej predloži zbornici zakonski načrt o vsakoletnem štetju živine. Minister Ebenhoch je dejal, da se v ministerstvu pečajo s tem vprašanjem iu da so priprave za podobni zakonski načrt že zelo napredovale, da pa tekom 1908.1. ne bode štetje živine mogoče, ker bi to stalo 200 tisoč kron, katerih pa vlada ni dala v proračun. Minister pa meni, da se bode štetje živine lahko — So doma, so! — je zašepetal Jernej, ko se je vrnil k gruči; tresel se je celi in težko sopel, komaj jim je moogel ukazati, naj gre polovica ljudij in obkoli hišo od dvorišča in od strani proti polju. — Jezus, Marija! Ljudje! ... je zajecljal v smrtnem strahu in gledal pol nezavestno okoli, ko so'se kmetje zavalili k njemu. Ljudje . . kako naj vam povem? . . . Prisegel sem jim in sedaj me zažgejo ali ubijejo, če jih izdam . . . Usmiljeni Jezus! Pustite me! Povem vam vse, vse — je hropel, ker ga je nekaj kmetov že prijelo in vleklo proti vratom. Dolgo ni mogel izpregovoriti, zvalil se je na mizo in sopel, obkolili so ga, nekdo mu je dal piti vode in drugi so ga prijazno nagovarjali: — Ne bojte se ničesar; kdor je z ljudstvom, temu ne bo padel niti eden las z glave. — Samo resnico nam povejte. —' /edeli smo, da ste pošteni in da veste za razbojnike. Mlinar se je zvijal, kakor piškur v škripcih, bilo mn je sedaj mrzlo, sedaj vroče, tako da je bil enkrat bled in enkrat rudeč, nato pa se je zravnal, pripravljen na vse, toda predno je iz-pregovoril, je pogledal v sosednjo izbo. Jadviga je odskočila od vrat kakor bi prisluškovala; potem je pogledal skozi okno na ljudi in šele potem se je ustavil pred gručo kmetov, se prekrižal in zašepetal: — Resnico govorim kakor pri sveti spovedi. Oba Gajdi sta in Starši. Nastala je tišina; vsi so stali kakor vkopani iz zamišljeno gledali eden drugega, samo sopli so pridušeno in težko dihali, dokler se ni oglasil najprej Jernej: — Zdelo se nam je, a gotovi si nismo bili. Sedaj pa že vemo, kaj nam je potreba. Vemo, pasja kri! Ti peklenski razbojniki — je udaril s pestjo po mizi. — Grmovje se mora izpuliti s koreninami vred, da se ne razraste preveč. Oba Gajdi, oče in sinček, tretji pa Starši. Torej! Pojdimo v božjem imenu k njim, vi, gospod mlinar, pa greste z menoj, da jim poveste resnico iz očij v oči . . . — Šel bom in jim povedal! Kakor bi mi kamen padel s prsij. Povedal jim bom, kaki roparji in zlodeji sp Moj'Bog! Vedel sem, kaj delajo, a senr se bal ziniti le eno besedico. Naj vas s kolesom lomijo zaradi mojega greha, a bal sem se zreti jim v oči, taka raz-tojništva so pripovedovali. Razbojniki! Konje so mi odpeljali .... dal sem Staršemu odkupnino ... a mi jih niso vrnili . . . Potem sem jih zasačil v kamri'... pobrali so mi zadnji groš... grozili so mi z nožem in potem sem jim še moral priseči, da jih ne bodem izdal. Lopovi! — Cela okolica je trpela zaradi njih. — Mnogo konjev so pojemali ljudem, mnogo krav, mnogo blaga. — Lahko so delali vse, ker je Starši (starosta, nekak župan) gledal skozi prste in se delil ž njimi . . . — Zredili so se na naš račun, sedaj pa naj plačajo . . . — Ker vsi govorijo, pa še bodem jaz povedal — se je nekdo oglasil — ker vem, da so župnika zaradi zarok pri Podlasjakih, Gajdi ovadili glavarju ... ' — Kaj . . . Celo župnika so naznanili . . . — Potem so tudi oni morali naznaniti gospodične na pošti, ki so otroke učile. — Seveda, oni, kdo pa drugi — je zatrjeval mlinar zagrizeno. — Potem tudi ni nihče drugi z onimi Židi v gozdu tako strašno delal. — Seveda, Gajdi sta bila. Seveda onadva! Mrhovine . . . Izdajice . . . Razbojniki ... — so začeli kleti, razsajati, mahati s palicami, vedno večja jeza jim je vstajala v srcu, oči so jim žarele in stisnjene pesti so se dvigale nad glavami. — Pokončajmo jih! Kaznujmo te pasje duše! Na sodbo ž njimi, na sodbo . . . — Pojdimo hitreje, da nam ne uidejo — je zaklical Jernej. — S takih ljudi bi se morali jermeni rezati! — Ali pa jih kakor stekle pse s koli pobiti — so klicali in se gnjetli med vrati. Mlinar je upihnil luč in odšel ž njimi. Dalje sledi. ,Čitalnica" je tedaj brez časopisov, saj po našem mnenju ,.Glasnik najsvetejših src" še ni časopis. Kaže pa se pri nji jasno, da pomenja kle-rikalizem res nazadovanje. Od Št. Jurija ob Južni železnici. Znano je, da izrabljajo mnogi naši gospodje duhovniki cerkev in prižnico proti svojim slovenskim političnim naspr otnikom. Z mesta, odkoder bi se morala glasiti beseda ljubezni, ge razlaga klic k strastnemu boju in sovraštvu. Posebno se odlikuje v tem gospod kaplan Žgank v Št. Jurju ob Južni železnici. Nikoli mu nismo pripisovali sicer posebnega takta — saj se ga siromak ni mogel nikjer naučiti — in tudi ne posebne izobraženosti. Toda to, kar si je dovolil na praznik Sv. Treh kraljev, presega pa že daleko meje, do katerih sme iti ne le duhovnik temveč tudi pošten politični nasprotnik. Omenjeni dan je na vse pretege hvalil »Slov: Gosp." in ,.Slovenca". Ne bi dejali ničesar, da bi bila ta časopisa res tudi vredna vere in njenih naukov, katere branita. Toda kako more duhovnik priporočati n. pr. Slovenskega Gospodarja", kateremu se je še nedavno tega na javnem žalskem shodu dokazalo naravnost ostudno obrekovanje državnega poslanca Robleka? Vsak slepec bo tu uvi.del, da se ne gre za vero, temveč za stranko. Šentjurski napredni farani! Ali ne stoji tudi za nas cerkev, ali se ne opravlja bogoslužje tudi za nas? Ali se naj vrše v isti cerkvi samo politični strankarski shodi, na katerih sme pridigar nemoteno žaliti naša politična načela, katera nimajo, to povdarjam, z verstvom ničesar opraviti in -ki nikakor ne stoje v nasprotju z vero. Vse meje pa presega ono natolcevanje, katero si je dovolil g. kaplan o naprednem časopisju. Ne bi izprego-vorili o tem veliko, a vemo, da se dela isto tudi po drugih cerkvah, in da rujejo drugod duhovniki na isti način proti »Domovini". G. kaplan Žgank si je drznil trditi, da je »Domovina" hujša ko »Štajerc". Gospod kaplan naj to tudi dokaže! Mi gledamo mirnega očesa temu dokazu nasproti, saj je „Domovina" verno in neustrašeno vršila svojo nalogo proti Nemcem, kazala tekom leta v neštevilnih člankih in dopisih, kje nam škodujejo Nemci najbolj, kako se jih moremo najuspešneje braniti. Ako nismo podpisali načela, da se mora po onih slovenskih možeh, katere so deloma neugodne politične razmere v našem slovenskem taboru, deloma prilizljivost in pregovarjanje meščanstva privedle v nemškutarski tabor, biti s kolom in pljuvati po njih, temveč smo dejali, da jih je treba z dobro in pošteno besedo podučiti ia pripeljati narodu nazaj, kdo nam more kaj za to? Le g. kaplan Žgank in z njim stotine drugih so vzdignili kamen kot duhovniki in zagrizeni stran-karji ter ga zalučali na nas. Ali je to krščanska ljubezen in politična strpnost ? Nadalje je trdil g. kaplan, da se »Domovina" druži z »najpodlejšimi ljudmi, s socijalnimi demokrati". Ne bomo tu zagovarjali socijalistov, damo samo našim čitateljem v presojo, ali ni v resnici podlo očitati privržencu kake politične stranke, ki je v svojem življenju pošten in delaven človek, kar meni nič tebi nič podlost? Kar se pa tiče našega »druženja" s socijalnimi demokrati, je to najnavadnejša laž in obrekovanje; najsi jo je že skuhal g. kaplan ali pa ..Slovenski Gospodar". Mi smo dali resnično dvakrat v listu prostora socijalistu, ki je govoril o tržaški stavki. Želeli pa smo s tem samo poučiti našo javnost, kako misli o tej stavki slovensko delavstvo sooijaldemokratičnega političnega miš- ljenja, ki je tudi važen del našega naroda in mora vsak pošten politik ž njim računati. s Kot tretjo trditev si je dovolil g. kaplan izreči, da tudi „Domovina" trdi, da izhaja človek iz opice. Pozivamo samo gosp. kaplana, naj citira dotične besede iz »Domovine"; ker vemo, da se mu to ne bo posrečilo, pribijemo, da je to najnavadnejša laž in obrekovanje. Ker g. Žgank govori v imenu duhov-stva, je s tem dokazal, da je laž in obrekovanje edino orožje tega duhov-gtva v političnih bojih. Ne čudite se g. Žgank, ako vas bo slovenska javnost sodila in obsodila ne samo kot duhovnika, temveč tudi kot — moža. Ne zavidamo vas za priznanje vaših stanovskih tovarišev, ne zaslepljenega kmečkega ljuestva — oni misleči ljudje, ki tvorijo inteligenco na Sp. Štajerju, vas in vaše tovariše, ki se bore proti njim z enakim orožjem laži in obrekovanja, vas prezirajo in zaničujejo. Ako ste prepričani, da se borite za dobro stvar, čemu rabite tako orožje? Vemo o vas marsikako stvar privatnega značaja, rešpektiramo pa kot pošteni ljudje privafnost dotičnih zadev, čeravno bi s takimi stvarmi pridobili morda veliko čitateljev in naročnikov. S takimi sredstvi mi ne delamo in želimo, da se tudi naši somišljeniki dvignejo na to stališče. Iz marnberškega okraja. (Kako gospodarijo klerikalni zadrugarji.) Približno tekom enega leta smo ustanovili v našem, v narodnem oziru tako izpostavljenem okraju, štiri posojilnice: v Vuhredu, v Vuzenici, v Ribnici na Pohorju in na Muti. Da-siravno so duhovniki napenjali vse sile, da nam bi to narodno delo, ki je v naših razmerah največje važnosti, onemogočili — spominjam le na Ribnico H — se jim to protinarodno umazano početje vendarle ni obneslo, temveč je bil popolen uspeh le na naši torej na narodni strani. Poprej smo Že imeli v tem okraju eden slovenski denarni zavod in sicer posojilnico v Marnbergu, ki pa je postala za tukajšnje slovenstvo pred par leti zaradi znanega, pristno klerikalnega gospodarstva skoraj usodepolna. Radi velikih izgub, ki jih je imela ta posojilnica vsled nemarnega duhovniškega gospodarstva, je bilo tukajšnje slovensko prebivalstvo seveda popolnoma zbegano, kar so znali nemškutarji še posebej izrabljati v svoje namene. Ne le, da je v Slovencih izginilo zaupanje v marnberško posojilnico, postali so tudi sploh silno nezaupni do sličnih narodnih podjetij. Jasno je torej, da je bilo treba jako napornega dela, predno smo svoje rojake pridobili za nove posojilnice. Ko smo se odločili ustanoviti nove slovenske denarne zavode, vodila nas je razun misli za izboljšanje gospodarskega položaja tukajšnjih Slovencev izključno skrb za naiodne koristi. — Marnberška posojilnica je, kakor je bila tudi poprej, izključno v duhovniških rokah, vendar je jako nesramno trditi, da nas je ravno ta okolnost vodila pri ustanavljanju novih zavodov. Mi imamo pred seboj višje smotre! Če bi bil marnberški zavod tudi v kar najbolj vzornem redu, bi vendarle še bilo neobhodno potrebno, misliti v našem okraju na več sličnih podjetij, da se stre gospodarska premoč nomškutarjev. To ve vsak, ki količkaj pozna narodnogospodarsko važnost zadružne organizacije in ki količkaj pozna narodne in gospodarske razmere našega okraja. Bili smo si v svesti, da je ta pot najboljša, ako se hočemo uspešno boriti za svojo neodvisnost v gospodarskem oziru in ako hočemo na ta način vzgojiti rod, samostojen in zaveden, ki bo v vsakem slučaju brez pomišljanja kar najodločneje nastopil proti zagrizenim svojim narodnim sovražnikom. Z ozirom na ta namen smo izročili nove zavode popolnoma vodstvu kmetov-domačinov in že danes lahko rečemo, da je to za nje najboljša šola. kar nas za nadaljni naš narodni boj zopet navdaja z najboljšim upanjem. Nove posojilnice so seveda pristopile kot članice nestrankarski »Zadružni Zvezi" v Celju. Marnberška posojilnica je pri ljubljanski strankarski klerikalni »Zadružni Zvezi"; poprej je bila istotako pri celjski Zvezi, kjer pa so jo radi njenega slabega gospodarstva izključili. Vendar pa nam ne more prav nihče očitati, da bi bili kedaj agitirali proti marnberški posojilnici, temveč smo vedno pazili, da ji je ostal izven novih zavodov še vedno velik okoliš za delovanje. Postopali smo tako, ker je to v interesu zdrave zadružne organizacije v narodovi celokupnosti, nadalje iz zgolj narodnih ozirov glede krajevnih razmer, ker vemo, da je tudi v Marnbergu samem slovenski denarni zavod največje važnosti in je torej tudi^ bila naš'a najsrčnejša želja, da bi marnberška posojilnica zopet prospe-vala in se razvijala. Toda zgodilo se je nekaj, česar ne bi bili pričakovali. Klerikalci so namreč naenkrat zopet začeli rjoveti radi novih denarnih zavodov in so dejali: »Mladi Pahernik je kriv, ako propade marnberška posojilnica, ker je ustanovil V tem okraju nove denarne zavode." Od začetka smo se takemu govorjenju smejali, ker smo mislili, da je to že stara klerikalna navada, da govore, kar nima ,ne repa in ne glave, samo toliko, da ravno govore in da skušajo s tem oškodovati svoje političnei nasprotnike. Ker pa temu neumnemu govorjenju vendarle ni bilo konca, nam je postala cela stvar nekam sumljiva. Odločili smo še torej vendarle, da poiščemo vzroka tega opravljanja in danes lahko rečemo, da je to vaše početje samo manever, s katerim bi radi odvrnili pozornost od svojega gospodarstva v posojilnici^ katero ste dobili v roke. Znano nam je to gospodarstvo, žal nam je, da je tako, a vi sami nosite odgovornost za nje. Če se kaj primeri, bi pa žalibog ves narod ob jezikovni meji trpel na zlih posledicah. Narodnosti in ljubezni do »ljubega in vernega" ljudstva imate vedno polna usta, dobro bi bilo, da bi svoje besede spravili tudi v dejanja in da bi s čini dokazali, kako to ljudstvo ljubite in zanj delate. Naročajte in širite »Domovino"! ,Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K. Slovenske novice. Štajersko. — Občni zbor »Celjskega So„ kola" se bode vršil v sredo, dne 29. januvarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice v »Narodnemu domu". Spored: Pozdrav staroste. Či-tanje zapisnika. Poročila: Tajnikovo, blagajnikovo in načelnikovo. Volitev odbora in delegatov za »Zvezni" obč. zbor. Slučajnosti. — Istega dne in v istih prostorih, se bode vršil občni zbor društva »Sokolski dom" z ednakim sporedom. K mnogoštevilni udeležbi vabi , odbor. — Trgovski plesni venček, ka teri napravi »Slov. trg. društvo v Celjn" na korist fondu za bolniško blagajno za Spod. Štajersko se bode vršil 2. svečana v »Narodnem domu" v Celju. Ker gre tukaj čista dobiček za zelo važen namen, prosimo vse naše poverjenike, člane in prijatelje, da agitirajo po vsem Slov. Štajerskem za udeležbo, oziroma za to, da pošiljajo vstopnino tudi oni, kateri so iz kakega vzroka zadržani in se ne morejo plesa udeležiti. V spominu je tudi še vsakemu, kateri se je lansko leto udeležil tega plesa, da je to veselica, katere se vsi stanovi udeleže, zato vsi Slovenci 2. svečana na trgovski ples. — Toaleta promenadna. Ker so vabila že razposlana in je pri takem velikanskem številu lahko mogoče, da se Koga prezre, prosimo še enkrat vse, kateri se želijo udeležiti in niso prejeli vabila, da se obrnejo na Slov. trg. društvo v Celju, ki rado vsakemu ustreže. — Delavsko podporno društvo v Celjn. Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, vršil se je pre-tečeno nedeljo občni zbor imenovanega društva. Kakor je bilo itak pričakovati, je bil tudi za prihodnje leto izvoljen predsednikom g. Ivan Rebek, kateri predseduje temu društvu že deseto leto. — Glede društvene gostilnice se je razvila zelo živahna debata, pri kateri se je novemu odboru naročilo, naj deluje na to, da se društvena go-stilnica zopet povzdigne. Tej nalogi je novi odbor obljubil posvetiti vse svoje moči s tem, da bo skrbel za pristna in cena vina, Da pa gostilniški odsek ni zamogel izkazati po-voljnega uspeha, je edini vzrok temu, da mora društvo za gostilniške prostore plačevati celjski posojilnici pač visoko mesečno najemnino nad 60 K, od katere tudi vkljub prošnji odbora ne odjenja niti vinarja. Treba je seveda, da se društveniki v prihodnje z večjo vnemo poslužujejo društvene gostilnice, katera jim ponuja vina, ka-koršnih jim za tako nizko ceno ne more nuditi nobena slovenska gostilna v Celju. — Stari odbor je tudi izkazal, da je imenovano društvo jako dobro situirano v vsakem oziru in da je zmožno nadaljevati svoje plodonosno delovanje v korist slovenskega delavstva v Celju. — Diskont je znižala angleška banka na 5 odstotkov. — Odposlanstvo avst. stavbarjev se je mudilo v četrtek, dne 16. t. m. v ministerstvn za notranje zadeve in se pritoževalo o slabem stanju stav-barske obrti. Prosilo je za znižanje hišnega davka in za izvršitev velikih javnih stavb. Ako se stavbarstvu ne bo pomagalo, bodo ne le obubožali mnogi stavbarji temveč bo tudi tisoče delavcev brez kruha. Šli so tudi k trgovsk. ministru Fiedlerju; ta je zlasti obljubil podpirati ureditev razmer glede koncesijoniranih stavbarskih obrti. — Eksplozija. Pri ključavničarja Hermagorju v Celovcu se. je razletel v četrtek 16. jan. acetiknski aparat. Dekla Eder je mrb a, dva učenca smrtno nevarno ranjena. — Pri ključavničarju Koss&rju v Celju se je pri-godil enak slučaj, vsled česar je nastal kakor smo poročali, zadnji torek ogenj. Pazite na te nevarne naprave! — C. kr. vlada proti Slovencem. Poročali sum o shodu v Žalcu in o sklepu, vsti , .ti pri najodločnejšem odporu zoper vsak poskus Nemcev in vlad- za sestavitev okrajnega zastopa celjb^-gu na podlagi volitve 16. decembra 1907. Na tem stvarnem stališču nm amo seveda nič izpreminjati. Naše opazke o dr. Brescharju pa po zagotovilu g. dr. Kukovca niso odgovarjale namenu njegovih besed na shodu v Žalcu. Dr. Kukovec ni trdil, da je dr. Breschar storil izrek, da vlada iz večine lahko napravi manjšino, ampak da govorica o takem izreku nekega vladnega činitelja v jav- nosti kroži. Kakor izvemo ta govorica temelji sploh na nesporazumi jen ju, ker je vladni zastopnik ob poskusu spravo doseči v resnici le povdarjal, da pri sedajnih razmerah v veleposestvu vsaka stranka more iz večine manjšino naplaviti, ako primerne svote žrtvuje. To bodi zategadel pojasneno, ker ne želimo, da bi kdorsibodi mogel misliti, da mu hotoma krivico delamo. Enega očitanja pa našim vladnim činiteljem ne moremo prihraniti: Kruto smo bili oškodovani v slučaju Fazarinc in trboveljska premogokopna dražba. Krivdo v teh dveh slučajih z vso odločnostjo še danes nakladamo vladi in s tem krivdo, da so prišli Nemci v položaj tri nadaljne slovenske glasove nasilno razveljaviti. — Iz Vojnika. Mnogo ljudi je prišlo že zaradi vojniške ,,kavarne" v nesrečo ali vsaj v nepriliko. Te kavarne je bilo toliko treba kot petega kolesa prj vozu. Kave in piva se tako in tako v vsaki krčmi dobi, dražjih pijač in posebno raznih žganj pa ni nikomur potreba v Vojniku. Komaj so nbogi zapeljani fantje svoje večmesečne zapore od poletja prestali, že je zopet nek kmečki sin razsajal, ^er se nad žendarja postavil in je bila J.3. januarja obravnava. Čim dlje še bo ta nepotrebna kavarna" ostala, temveč pretepov in nesreč se bo še zgo-djlo. S to koncesijo se je pač neki nrad v Celju zmotil, kajti to se ne da vtajiti, da je baš v tej »kavarni" navstalo že toliko prepirov in spopadov vsled katerih je bilo že toliko fantov zaprtih in pod obtožbo, da bi bilo samo želeti, da se ta javpi lokal zapre in tako odvzame ponočnjakom prilika še nadalje popivati, ko so že gostilne zaprte. — Slivnica pod ^tariborojn dot>i kuialu železnično postajp. Kakor pp-roča „SJov. Gosp." se yrši 83. jL*m. ob pol 11. uri dop. komisijonelni ogleji za njo. — Mesto učitelja oz. učiteljic? je razpisano na trirazrednici (2. plač. r?i?r.) pri Sv. Andražu v Slpv. goricah. Prpšnje do 15. februvarja na krajni šolski svet. — Iz Ljutomera. Med nabiralci narodnih pesmi v ljutomerski $upniji je še imepovati znani folklorist gosp. Peter Skuhala, župnik v pqjc. Razven obodnih pesmi nabira še narodne šege, običaje, pravljice itd. — Politični shod se yrši prihodnjo nedeljo v celjskem „Nemškem domu". Govoril bo drž. posl. Marckhl. Nemci mislijo tedaj tudi zavzeti syoje stališče glede deželnozborske volilne reforme. — Na ^slovenski" ljudski šoli v Laškem trgu vladajo, kakor piše nek dopisnik „S1. N." zelo žalostne razmere. Ne-le da so vsi pralni spisi nemški, da se pri domačih konferencah rabi nemščina, se morajo otrpci y |oli zglašati s „hier" in vleče tudi gosp. nadučitelja Četino v nemški tabor. Povedali smo že enkrat, da tudi na „slovenskih" šolah v Vojniku in yi-tanju ni nič boljše. Za te navidezno malenkostne stvari bi se morali naj-skrbneje pobrigati naši politični či-nitelji. — Žalosten konec vasovanja. Jože Matjašič iz Vinskega vrha blizu Ptuja je vasoval pri dekli Mariji Hoiz. Ko je odhajal, ga je nekdo oplazil s kolom po glavi tako, da se je zsrrudil. Skazalo se je, da je bil to 46 letni Franc Kuhar iz Hlaponc. Kuhar mora za to sedeti štiri mesece. — Trije sliodi za kandidata Zdolška so se vršili včeraj v Savinski doliui. — V Št. Pavlu pri Preboldu je gosp. kandidat razvil svoj program in načrt dela v državnem zboru pred lepim Številom zavednih posestnikov, ki so se zbrali vkljub delavniku pri g. Vede-niku. Prikupil se je mahoma vsem in navzoči so mu obljubili ne le dati svoje glasove temveč tudi agitirati za njega pri sosedih in znancih, -r- V Št. Jurju ob Taboru se je vršil ob 3. pop. pri g. Južni sestanek naprednih volilcev posestnikov. Predsedovala sta gg. Ro-dišek in Schauer. Tudi tu je govoril navdušeno pozdravljen, g. Zdolšek o svojem bodočem delovanju v deželnem zboru. Povdarjal je zlasti regulacijo rek in potokov, meščansko in kmetijsko šolstvo ter pospeševanje železnice Pol-zela-Kamnik. Govorili so še gg. Apat, Schauer in Lešničar. Slednji je zlasti povdarjal važnost zadnjega deželno-zborskega zasedanja zaradi proračuna in preureditve dež. volilnega reda. Shod je končal z največjim zadovoljstvom s kandidaturo g. Zdolšeka. Ko se je govorilo o g. Terglav-Čepurju, so se vsi zborovalci začeli smejati. Njegove osebe in kandidature ne smatra nikdo za resne. — Na Gomilskem se je vršil shod pri g. Hočevarju. Predsedoval je g. Blaž Mazil, župan iz Grajske vasi. Govorili so gg. Mazil, Hočevar, Zdolšek in Lesničar. Povdarjala se je zlasti regulacija Bolske, ki dela vsem posestnikom veliko škodo in pridobitev postaje za Gomilsko, ako se zida železnica Polzela-K^mnik. Zagovarjala se je tudi že enkrat v deželnem zboru sprožena misel, naj bi smeli v nujnih slučajih tudi izučeni pod kovni kovači (Kurschmiede) zapisovati zdravila za živino. Kandidatura g. Zdolška se je povsod enoglasno in- navdušeno sprejela. S tem so napredni kmetje že odgovori pa napade nasprotnikov in „Slov. Gosp." „Kmečka zveza" je v Sav. dolini na tako slabem glasu, da ji ljudje ne le pe zaupajo, temveč se je celo sramujejo. Savinska dolipa bo stala trdno za kandidatom Zdolškom kakor je stala za Roblekom. Za to ne bomo rabili ne psovk ne obrekovanja, dobro vedoč, da je naša stvar dobra in poštena jp da ji pomorejo zavedni volilci s poštenimi sredstvi do zmage. — V Zgornji Ponkvi pri Žalen se vrši 1$. t. m. (v nedeljo) shod dežel-nozborskih volilcev ob 8. uri zjutraj pri g. Vinko Vašu. — Shod deželnozborskih volilcev se vrši v nedeljo, 19. t. jp- ob 3. pri popoldne v Levcu. Ifeprednjaki na $hod! — ferglavu mora sbba presti. Sodimo to po kričanju, obrekovanju in zavijapjfi »Slov. Gospodarja", kimamo časa ne volje, da bi odgovarjal}. Saj tudi nič ne pomaga: drž. posl. Roblek jih je postavil na laž, danes sumniči ppbožpi „S1qv. Gosp." mirno naprej... T^kim nepoštenjakom samo naše pre-ziranje! — Ribolov po Savinji in njenih pritokih od Novega Celja do Laškega trga, doslej last novoceljske grajščine, sta kupila celjska Nemca dr. Jabornegg in Stiger za 6000 K. — Pokradli so neznani tatovi pri veleposestniku Ježovniku v Arji vasi zadnjo nedeljo ponoči obleke za 800 K. — Živinske kuge od 4. do 11. januvarja na Spodnjem Štajenskem. 1. Vrapični prisad: v Kostrivnici (pri govedih). 2. Srab: v Braslovčah, Ljubnem in Žalcu, v Ločiču (ptujski okraj) pri konjih. 3. Svinjska kuga: v mo-zirski okolici, v Čagi in Slov. Bistrici (marib. okraj), v Kostrivnici in Moš-kanhc (ptujski okraj), v Globokem. Kapelah in na Bizeljskera (brežiški okraj). Pasja steklost pri Sv. Roku bi. Rogatca. — Minila je rdečica pri svinjah v Seli in svinjska kuga v Zakotu (brežiški okraj). ( — Ukradenih je bilo v gostilni pri slovenjbistriškem kolodvoru v petek zvečer lesnemu trgovcu Kralju iz Maribora 600 K. Zaprli so dva sopivca Kraljeva. — Zmrznila je pretekli petek blizu Laškega trga neka Plešavka, ki je nosila vsak dan piščeta v trg. — Podpore se bodo delile pri ptujskem okr. glavarstvu po toči oškodovanim posestnikom od 27. januvarja naprej. Potem se bodo delile v Rogatcu, nazadnje pa v Stoprcah obenem za občini Črmožiše in Nadole. — Zlomil si je nogo v stegnu gosp. Golob, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju. Moral bo po zdravniški izjavi ležati 6—7 tednov v radgonski bolnišnici. — O „draginji" je govoril zadnjo nedeljo v Celju, kaj mislite kdo? G. drž. poslanec dr. Korošec, oni gospod, ki je v državnem zboru glasoval proti draginji. Bog ve kakšni nepoučeni in od sveta zapuščeni ljudje so ga pač poslušali. — V Št. Jnrju ob Južni žel. je po poročilu „Slov. Gosp." g. kandidat Terglav „odločno zavračal" „Do-movino". Škoda, škoda, da „S1. G." ni ponatisnil tistega „odločnega zavračanja". Tako je pa $ov. svet za nekaj bistroumnih in gotovo duhovitih besedi ogoljufan. — Iz Griž nam očita neki gospod v „Slov. Gosp.", da so baje „pošteni kmetje v očeh ..Domovine" hinavci, ker ne marajo trobiti v njen paganski rog". Ako smo trdili, da je g. Terglav kandidat hinavstva, in sicer političnega hinavstva voditeljev „Km. zveze", še s tem nobenega sav. kmeta nismo imenovali hinavca. Sicer pa — ali ?e čuti dotični gospod prizadetega? Mu ne moremo ppmagati! — Pobil je v Sevnici, pri kolodvorski restavraciji, nek pekovski pomočnik nekega zidarja z lato do smrti. — Od St. Bolfenka pri Središču V pedeljo, dne 5. t. m. je imelo bralno društvo „Lipa" veselico s petjem in gledališko igro „Eno uro doktor", ki jp krasno uspela. Mile slovenske pesmi iz krepkih mladeniških grl so splošno ugajale poslušalcem. Igra se je vršila izborno. Čudili sipo se zanimivemu nastopu doktorja in njegovemu služabniku, kar je posebno povzročilo mnogo smeha, Tpchwarzeuburg. — Ogrski socialisti proti alkoholu. Na shodu ogrskih socialistiških strokovnih organizacij je bil sprejet ta le sklep: Strokovne organizacije ne smejo imeti svojih društvenih prostorov tam, kjer se prodaja vino, pivo ali žganje. Ob enem je bila izražena želja, naj se ne prodaja opojnih pijač od sobote zvečer do ponedeljka z j u t r a j. Ti sklepi ogrskih socialistov bi naj bili za vzor vsem slovenskim delavskim in meščanskim društvom. Mi smo žali bog še tako daleč, da si shoda brez vina in piva vsaj v neposredni bližini — niti misliti ne moremo. — V čegavi službi stoje klerikalci! Na shodu klerikalne ali duhovniške stranke na Češkem, ki je bil 5. in 6. t. m. v Pragi, je stavil poslanec M. Myslivec predlog naj se prečitajo imena darovalcev za klerikalni volilni fond, ki je znašal 18.002 K 55 v. Temu se je uprl kanonik Schuster in stavil protipredlog, naj ostanejo imena darovalcev tajna. »Pravo lidu" je dobilo v roko natančno blagajnikovo poročilo in je objavilo vsa imena teh skromnih in diskretnih darovalcev. Za klerikalni volilni fond je nabral grof Vojt. Schdn-born med aristokrati 7850 K, kardinal Skrbensky je daroval 3500 K, metro-politanski kapitelj sv. Vita 5000 kron, vyšegradski kapitelj in redi: križevni-kov, avgustincev in dominikancev, opatija emavska, skupaj 1555 K. Na ves ostali »katoliški narod" na Češkem odpade torej 97 K 55 v.; od te svote pa treba odšteti obresti od naloženega de narja v znesku K 5155 in neko vrneno posojilo v znesku 42 K, tako da je „kaloliški" narod plačal za volilni fond natanko 4 K 40 v, vse drugo so pa zložili aristokrati, visoka duhovščina in samostani. To je zopet jasen in zgovoren dokaz, da je duhovniška stranka v resnici »ljudska" stranka in' da so njeni poslanci res pravi demokrati. Jasnejših dokazov o tej farbariji si ne moremo želeti. Književnost in umetnost. — Nova železnična zveza z Dalmacijo se nora v lepo vidi na novem prometnem zemljevidu G. Freytaga (G. Freytags Verkehrskarte von Osterreich-Ungarn 1908, Mafistab 1 :1.500 000, 71 : 98 cm, cena 2 kroni, založnik G. Freytag & Berndt, Dunaj VII/l, Schot-tenfeldgasse 62). Poleg tega je videti na zemljevidu vse druge avstrijske železnice, vsako v drugi barvi, vse želez-nične načrte in statistične podatke o železničnem prometu. Zemljevid je dobiti v vseh knjigotržnicah. — „Kranjsko." Pod tem imenom je izdala »Deželna zveza za tujski promefc na Konjskem" }epo polo 13 slik o najlepših krajih na Kranjskem v reklamne namene. Priporočati je posebno šolskim vodstvom tQ polo, potem gostilničarjem iu kavarnarjem pa tn<|i, privatnim osebam. Krasile bodo vsako sobo. »Svoboda," glasilo svobodomiselnega naprednega dijaštva, je izšla y v drugem letpiku v povečani, jepi obliki. Li$t izkazuje ppleg člankov zanimivo vsebipo ifdijaškega naprednega gibanja in življenja. Priporočamo ga toplo napredni inteligenci. Naročiti jo je treba v Narodni tiskarni v Ljubljani. — »Ljubljanski zvon." 1. štev. 28. letnika našega najboljšega leposlovnega časopisa mu more pridobiti le še več podpornikov in naročnikov. Imena sotrudnikov Aškerc, Tavčar. Tomirišek, Zupančič, Cankar, Meško, Molč. Zofka Kveder-Jelovškova, Levstik iu Podlim-barski so najbolj znana in priznana v slovenski književnosti. — »Korošec." Z veseljem smo pozdravili ta izvrstni gospodarski in napredui tednik slovenskih Korošcev: njegova odločna, mirna pisava nas ni goljufala. Stane na leto 4 K in se na-ročuje pri upravništvu v Celovcu. Priporočamo ga slov. naprednjakt-m, čitalnicam in bralnim društvom kar naj-topleje. „Pros»jeta." Prijateljem hrvaške lepe umetuosii bo že znan krasen ilu-strovau leposlovni list »Prosvjeta". Pole£ umetuiskih »lik priobčuje vedno tudi slike o tekočih dnevnih dogodlja-jih in romane ter povesti prvili hrvaških pisateljev. Stane na leto ,14 kron (izhaja dvakrat na mesec) in se naroča pri Antouu SchuUu, tiskaruarju v Zagrebu. — Silen mraz in sneg imajo na Ruskem. Toplomer kaže do 39 stopinj Celzija po ničlo. Blizu mesta Perma je < zamrznil brzovlak na progi. V Moskvi * in okrog mesta je vsled snega in viharja vstavljen ves promet Šolstvo v Dalmaciji. Koncem 1. 1906 je bilo v Dalmaciji 428 splošnih ljudskih šol s 685 razredi, 12 pomožnih in jedna excurrendo šola. Mešanih šol je bilo 329, deških 56, dekliških 43. Po jeziku je bilo 427 hrvatskih in — 1 italijanska, na kateri pa se mora učiti hrvaščina obvezno. Italijanščina se je poučevala obvezno v 80 hrvatskih ljudskih šolah. Meščanskih šol je bilo 5 za dečke, 1 za deklice. Poleg tega obstoji 27 zasebnih šol, 12 hrvatskih, 9 italijanskih, 2 hrv. italijanski in 2 nemški. Učiteljskih moči je bilo 723, 413 učiteljev in 310 učiteljic. Število šolskih otrok je znašalo 67.621, v resnici je obiskovalo poduk 51.396. — Krokodil požrl ministra. Ju- stični minister angleške naselbine Natal v južni Afriki se je udeležil lova na krokodile na reki Kazacu. Prišel je pa preblizu krokodila, kateri ga je zgrabil in požrl. Menda ni obolel na trebuhu. — Stavko pekovskih pomočnikov imajo v Pragi. — Cene živine v Gradcu 16. jan. Na sejm je bilo prignanih 1099 glav. Cene stalne. Plačevalo se je za kilogram žive teže: pitani voli 74—80 v., napol pitani 66—72 v., suhi 56—64 v.; pitane krave 52—62 v., napol pitane 44—66 v., suhe 30—42 v. biki 48 do 66 vin. — Tujcev v Mariboru je bilo lansko leto 14.233, 6488 Štajercev, 5114 Avstrijcev, 1777 Ogrbv, 504 Italijani, 189 Nemcev iz države, ostali pa iz drugih dežel. Društvene vesti. — Posavska podružnica „Slov. planinskega društva" priredi v soboto, dne 8. svečana t. 1. svoj prvi planinski ples v Rajhenburgu v restavraciji „Unschuld". Priprave se že vrše Kakor je pokazala zadnja čitalnična prireditev, je omogočena ta zopet velikanska prireditev. — Kmetsko bralno društvo v Vučji vasi ima v nedeljo, dne 19. t. m. v šoli svoj prvi občni zbor, na katerem podajo razni činovniki svoja poročila, zatem se vpišejo udje in določijo časniki za leto 1908 ter izvoli nov društveni odbor, domači pevci pa zapojo vmes par pesmic. Občinstvo iz šolskega okrožja Vučja vas ter sosede vabi s tem k muogobrojni udeležbi odbor. — Narodna čitalnica r Ptuju vprlzori dne 19. prosinca 1.1. gledališko predstavo „Cvrček", slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega čitalničnega odra. — Slovensko telovadno društvo „Sokol" v Gradcu priredi dne 23. februarja 1.1. ples v Steinfeldski dvorani (Miinzgrabenstrafie). Začetek je ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! — Bralno društvo v Špitaliču pri Konjicah ima v nedeljo, dne 19. januarja t. 1. svoj občni zbor ob JI. uri dopoldne z običajnim sporedom. K obilni udeležbi najvljudnejše vabi Odbor. — Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi svoj redni občni zbor dne 2. svečana popjldan ob 3. uri v gostilni gosp. Petra Kureža. Dnevni red: Letno poročilo blagajnika in tajnika. Volitev novega odbora. Sprejem novih udov in pobiranje udnine. K obilni udeležbi uljudno vabi ^tari odbor. — čebelarska podružnica za ptujsko okolico priredi 19. t. m. redni občni zbor v gostilni ir. IVtra Kureža v Podvincih popoldan ob 2. uri. Dnevni red: Volitev novega odbora. Zapisovanje novih udov. Vse stare ude prosimo, naj vplačajo udnino za 1. 1908. K obilni udeležbi vabi ul.iiidno stari odbor. — Kmetijsko bralno društvo v Fn.mu piircdi prihodnjo nedeljo, une 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne v šoli gledališko igro v prid šolske mladine. Po igri se vrši glavno društveno zbo- štveno zborovanje v gostilni g. M. Tur-nerja. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno Odbor. — Jugoslovanski kiub »Slovanske Besede14 na Dunaju priredi v soboto 18. januarja 1.1. zabavni večer v dvorani imenovanega društva (Dunaj, I. Drachengase 3, 1. nadstropje). Program je raznovrsten. Sodelovanje je mej drugimi tudi »Slovansko pevsko društvo" obljubilo. Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji kluba dobro došli! Vabilo k prvemu 50 rednem občnemu zboru „Kmečfce hranilnice in posojilnice y Loki pri Zidanem mostn, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo, 26. jaiiuarja 1908, ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. PoroCilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Citanje revizijskega poročila Zadružne Zveze ter ukrepi vsled istegn. 4. Slučajnosti. Hačelstve. poleg okrajne ceste, obstoječa iz dveh sob in kuhinje s Stedilnim ognjiščem. Zraven sta dva svinjska hleva, drvarnica in list-njak. Hiša je še 5 let davka prosta. Ker spadata k hiši dva lepa vrta in ena njiva, se lahko redijo 3 svinje. Do železn. postaje v Poljčanak je 8 minut, istotako do cerkve in šole. Primerna je ta hiša za penzijoniste ali obrtnika. Cena 1300 gld., 237 gld. jih 53 lahko obleži. 3—1 Karol Stojan, pismonoša v Poljčanah h. št. 44. Sprejme se takoj itccttec iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali, zmožen nemškega in slovenskega pri Josipu Klinger-jti, trgovina z mešanim blagom v Slovenj gradcu. 3-i 51 Knjigovodja z dolgoletno prakso, popolnoma zmožen jedno-stavnega in dvostavnega knjigovodstva, v po-sojilniških in zemljeknjižnih poslih, kakor tudi bilanciranja — popolnoma zmožen — želi svojo službo premeniti. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ,.DOMOVINE". r r POZOR! POZOR! 6i Polzela mizarska delavnica s stroji priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenili oken, v velikosti do 1*50, 1-60, 1-70, 1-80, 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako izgotovljena v velikost od 2, 2-20, 2-30, 2*40 m. V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in vrata pošiljam na ogled. .•. Sprejmem Več spretnih mizarjih pomočnikov. Sprejme se takoj učenec poštenih starišev pri Viktor Rossner-ju, pekarija, Bra slovče pri Celju. 491 Sprejmeta se takoj dya trgovska pomočnika l v Narodno trgovino v Slovenj gradcu. Prodajalno z lepimi prostori v mesta Celjej s cel« specerijsko opravo,se p« prav nizki najemnini takoj odda. Za začetnike ugodno. Teč pri A> Maloprou, Celje. 52 1 I ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri Kolnu št 265. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je naglo pomagalo", Prosi se. da priložite znamko za odgovor. 3 fi-i lAifflJJmfMii® Češko posteljno perje po nizki ceni. 5 kg novo. očiščeno K9'60 boljše K m — belo, pavolnomehko, očiščeno K —.iS in K —-24. snežuobelo, pavolnomehko, očiščeno K —'30 in K —'31. Pošilja se franko po po-_ vzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, LoDes 347, p. PilZJO, CtStt. Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne, preblage IRME ST RG A It izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in vsem udeležencem sprevoda na njeni zadnji poti v Ljubljani in v Žalcu. .. . V Ljubljani, 15. januarja 1908. 47, Žalujoči ostali. 48 1 redni občni zbor »Posojilnice v Vojniku" registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. prosinca 1908 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih h. št. 4. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Poročilo o reviziji-— 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. — 5. Volitev odbora. — 6. Volitev nadzorstva. — 7. Razni predlogi VOJNIK, dne 15. prosinca 1908. Načelstvo. 12 44-3 Bispedicijo potnikov v vse kraje z najboljšimi in najhitrejšimi parniki na sveta, čez Base!, Pariz, Havre v Now-York. Prevoz po morjn samo ™ do 7 dni. — Vsa nad al j na pojasnila, ka-kortudi slike notranjosti parnikov, dajemo takoj^ in brezplačno. — Pišite samo na: Amerikar, transportno društvo (Predsednik: Frank Zotti, New-York.) Uolotlmrnerstrasse, Basel, Švica. 37 3—3 Samostojen mizar $e sprejme v stalno delo. Več se poizre pri Ferdinandu Golo-granc v Gaberjih pri Celju. Kupujte narodni kolek! »TnTnTftTnTnTftToToTnToToTQTQT( Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi ! Anton Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom in graška cesta. iIo1oIo1o1QIoIu1o1uIui0iaior fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost. Edina slovenska puškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno doopošlje. 9-3 Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. TRST-NEW-JORK "" najpripravnejša, najcenejša in :*io!jša pot iz LJUBLJANE v rno Ameriko, kertod ni doljjo-t mučne vožnje po raznih ze-/»i.dh, nobenega presedovanja l renočevanja in sploh nobenih H f >s ranskih stroškov mej potjo. h i-arniki so prostorni, varni, zračni itt Q snažni; vozijo vsake 14 dni. Hranain c postrežba najboljša. Pojasnila daje m In karte prodaja glavni zastopnik M Andrej Odlasek, Ljubljana SUuaSekon ulici SI. 25, pol«« cerfcvi Srca Jimovigr Odhodi parnikov iz Reke: Caro-nia, torek 28. jan. 1908. Carmania, sobota 8. febr. 1908, iz Trsta Slavonija, greda 12. febr. 1908 iz Liver-pola: Lnsltanija, (največji in najlepši parniksveta) 25./1. in 22.12. 1908. ■auretania iz Liverpola 8./2. 1908. B B fleueste in ženini kupijo najbolje in najceneje v Trgovski hiši R. STERMECKI, CELJE. 16 47—3 B B Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Stanje hranilnih vlog 241/2 milijonov kron. Mestna hranilnica y lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od yložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in va-< rovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tndi na menice in na Vrednostne listine. m H in rani ori prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, RoMl? priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. serpentine kotiljone čepice sVinčniltf HamctičHt peresa tablice peresnimi gobice radirlje črnilo TrgoVsH* Knjige v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po nsnje vezane. OdjetnalneHnjižice po raznih cenah. Kaj Večja zaloga Vseh tiskovin Er Šolske svete. uCiteljstvo, župnijske arado, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ———— in privatnike. - Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreč? vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. peCatniki, vig-nete, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času. umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki J za tiskovine in pisarniške potrebšfiine so brezplačno na razpolago. —----- Sit Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priuui Mri Mil o mi ii tičii pjstrtiii Za vse odkritosrčne izraze blagega sočutja med dolgotrajno mnčno boleznijo in ob priliki smrti nepozabne matere Marije Jošt izrekam v svojem in v imenu bratov in sester ter vseh sorodnikov globoko, iskreno zahvalo vsem, ki so z nami čutil, in nas tolažili. Zlasti se zahvaljujem za darovane vence ter vsem dragim Gotovljanom, Žalčanom, Celjanom in drugim prijateljem in znancein za častno mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Prav posebno se še zahvaljujem prečastitemu gosp. župniku gotoveliskemu Jakobu Zupanič za ves njegov obili trud in tolažbo ob priliki neštevilnih obiskov med boleznijo, sedaj v Bogu spa-vajoče pokojne in pevkam za ganljivo nagrobnico. Bog plačaj! Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Na drobno in debelo! 5 10—3 Na drobno in debelo! Ivan Ravnikar, Celje trgovina s špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinom. Priporočam svojo dobro založeno zalogo k božiču vse vrste južnega sadja in sardin, posterr v olju, slanikov, rusor in polenovke, direktno importi-ranega najfinejšega ruskega in kitajskega čaja, Jamaica ruma, konjaka, vseh vrst zdravilnega vina. Za zimo posebno še priporočam salonski petrolej v vrčkih Kaiserol. Proti kataru znano dobro uplivajočo slatino Emaquelle in Constantinquelle. Častiti duhovščini priporočam sveče za cerkve vseh vrst in velikosti. Nizke oene! Točila postrežba! i'ii*i'i.i^>i—"'i • * *—1—*i*——*i* —*i* -1-r -ij—i-i_r-i_r.-i-ip-r.ri.ru—ij-ii'ii'ri_iT_ri.rii"i SINCJER jevi šivalni stroji za vse mogoče namene 39 ne le za obrtne, temveč tudi za vsa družinska šiviljna deia se dobijo le pri nas. >C«000000000000000< xxxxxxxxxxxxxxxxxx Naše trgovine poznate vse po tej sliki. x>oooooooooooooooooooooo