Leto UX. Številka M.
V umnimi, i sreio ZI. aprila 1926.
Cena DM 1*53
•tnal« vsak dan popoldae, IsvmbOI aaaeli« ta prani*«. — laianlt do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 J 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Sloveaakl Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Knailova ulica star. 8, pritličje. — Teleloa štav. 304. h-Uradaiatro: Eaaflora allca al 5P I. nadstropje, — Telefon štev. 34.
IbT      Poitnina platana v gotovini.
Kriza v radikalni stranki
Ko je pred par tedni v beogradskih fcsfih pričela rodbinska in osebna kampanja dr. Dragiše Stojadinovića zoper Radomira Pašića. se je marsikdo vprašal, kaj more biti vzrok, da se je ta afera sprožila baš sedaj. Zakaj očitki na naslov Rade Pašiča nikakor niso bili novost za nikogar. Navedbe o Rade-tovih finančnih poslih so bile pri nas in tnenda po vsej državi najpopularnejši •tema razgovorov, v sto in sto variian-tah pripovedovani politični dovtipi, rvesti spremljevalci prav tako popularnih šal v žargonu starega Nikole Pašića in njegove mentalitete, govorice ter taktike. Oboje je veljalo za eno najbolj karakterističnih obeležij dosedanje beogradske politične situacije, bi ir» pa nam je pri teh dovtipih približno kakor humoristu pod vislicami.
Radetove afere so bile sedaj znane fiam po provinci prav tak o kot onim gospodom v njegovi neposredni bližini, znane že dolgo časa. Manj znane so bile široki javnosti in vsaj nam afere zeta g. Ljube Jovanovića, dr. Dragiše Stojadinovića, ki so prišle na dan šele po ostri kampanji v beograjskih novinari. Da so jih oficielno vrgli v javnost eni kot drugi baš sedaj, zato ni mero-tfajna le medsebojna zavist in sovraštvo obeh prizadetih porodic marveč (mora biti merodaien tudi vzrok, ki leži izven teh sfer samih in njihovih rro-Vzročiteljev.
Danes se vidi že v več i i distanci ta docrodek, ki je bil hkrati izhodišče očitnega spora med Jovanovičem in Paši-ćcm, kriza vlade in naposled razkola narodne radikalne stranke, ki se pričenja pred našimi očmi baš te dni. Vfdi se povsem jasno, da je težišče kampanje — afront rudi drugih faktorjev t>toH mogočnemu Nikoli Pašiću. katerega odstranitev* od vlade in od vodstva v notranji politiki se očividno zahteva. Morda je važno, da se ne prezre, da so se baš pričele priprave za slovesno ,7>roslavo Pašićeve osemdesetletnice, ob 'kateri priliki bi se imelo vršiti nekako kronanje PaŠića in ki bi se na fulmi-nanten način praznovalo nedvomno tako v imenu stranke kakor v imenu države. Ta proslava osemdesetletnice bi gotovo še utrdila sloves širnega sivolasega državnika in povečala njegovo avtoriteto v vsej državi. To se nravi, da bi borba proti njegovemu prevladujočemu vplivu v stranki m državi bila po proslavi še mnogo težavnejša nego sedaj.
Videti je. da so bili ti razlogi mero-dajni za vidne in manj vidne Pašićeve nasprotnike, da so izzvali konflikt tako nenadoma. Kajti tudi nasprotje med Pasi čem in Jovanovičem je tako staro, da ni vidnega vzroka, zakaj bi moralo izbruhniti baš sedai. Gre tedai Nikoli Pašiću za biti in nebiti. Tega se izkušeni politik ožhidno prav dobro zaveda, drugače bi bilo težko razumeti, kako da je oni flegmatični čiča Baja. ki je vedno pu^tiL da so se k večjemu drugi spopadli v njegovem imenu, to pot tako bojevit in da je šel s ta'co v'i7 ''Zirno odiocm sti i zoner glavo in eksponenta nasprotnikov. Ljubo Jovanovića.
Zdi se po vsem tem, da Je poravnava rooolnoma izključena in da mnTa eden od nasprotnikov ostati na tleh. Kdo bo to. tega si menda niti najintimnejši udeleženci ne upajo prorokovati. Za vse v državi r>a ima ta borba ogromen pomen, zakaj ne gre le za dve najvplivnejši osebnosti našega političnem živlienja. marveč za najrnočneišo stranko naše države sploh, za stranko, ki se je neredko toliko kot identificirala z državo samo. Osrednji politična organizacija našega državnega življenja je v krizi in s tem je postala nesigurna ona fiksna skupina, s katero je noral vsak do* tik. prijatelj ali nasprotnik, računati brezpogojno.
Posledice teh spTememb. ki priče-niaio. so nedogledne. Imeti kompaktne, velike stranke, je za vsako državo velika korist, in veseliti se za vsako ceno razbitja velikih strank, ni znak modrost . Toda radikalna stranka ima v sebi preobilo elementa, ki škoduje ceiokuD-nosti, državi m onemogoča normalen razvoj k napredku, cfvilizaciti. evrope-izaciji. Ono kar ie starega, patriarhalnega, koncedirajmo: balkanskega, je danes združeno z ljudmi, ki stoje na eni, kakor na drugi strani obeh radikalnih tekmecev. Mlada država, novi časi. nove razmere zahtevajo novih, bolj svežih in modernih ljudi, zato je treba da vsi stari — po letih in po mišljenju — stojijo v ozadje. Ako bo kriza v radikalni stranki prinesla to razčiščen je, bo njena bilanca pozitivna.
Izključitev Ljube Jovanovića
Z dvetretjinsko večino je radikalni glavni odbor včeraj izključil Ljubo Jovanovića« — Za nJega je glasoval le en delegat, 22 delegatov se je glasovanja vzdržalo.
— Beograd. 27. aprila. Včeraj popoldne je bila končana seja širšega glavnega odbora. L jun a Jovanovič je dobil besedo ob zaključku debate ter še enkrat naglašal. da širši glavni odbor ni kotrrpetenten za njega izključitev. Naglašal je dalje, da ni mislil g. Pašića osebno žaliti, priznava njegove velike zasluge za radikalno stranko in državo sploh. Prosi g. Pašića za odpuščanje. G. Pašić je odklonil vsak kompromis in sploh ni hotel poslušati g. Jovanovića. Skupščinski predsednik dr. Nikola Subotić je ravnotako naglašal, da ni pristojen za rešitev konfliktov Širši glavni odbor, marveč le parlamentarni radikalni klub.
O. Nikola Pašić je nato odredil definitivno glasovanje. Med največjo napetostjo se je vršilo poimensko in iav-no glasovanje. Navzočih Je bilo 71 članov. Za izključitev LJn're Jovancv'ća I3 glasovalo 46 članov šTšega glavnega odbor3, eden član je glasoval pro-i in 22 članov se je glasovanja vzdržalo. Med slovenskimi delegati sta za izključitev glasovala dr. Niko Zupan ić iz Ljubljane in Ivan Tavčar iz Maribora, docim se je glasovanja vzdržal zastopnik radikalne stranke za ljubljansko oblast dr. Ivan S a j o v i c iz Kočevja. Med ostalimi delegati, ki so se glasovanja vzdržali,   so   tudi notranji
minister Boža M a k s i m o v i d. zunanji minister dr. Momč lo N i n č i ć, posl. dr. Laza M a r k o v i ć, predsednik beograjskega ka>acijskega sodišča dr. Dušan S u b o t i ć. dal je Dušan Peleš iz Zagreba in^ Milko Čin grij a iz Dubrovnika. Delegat Jovan R i s t i ć iz Prizrcna je bil edini, ki je glasoval proti izključitvi Ljube Jovanovića.
Ko je predsednik g. Nikola Pašić objavil rezultat glasovanja in povdaril, da je izključitev glasovala dvetretjin-ska večina navzočih delegatov, je nastal v odboru velik nemir in prepir in sicer o tem, ali je glasovanje pravomoćno in ali je snloh bila za tn potrebna dvetrctj'nska večina. G. Nikola Pašić je napravil konec temu prepiru in konstatira!, da Je Ljuba Jr)vanoviĆ na podlagi rl?sr,vanja izključen iz radikalne stranke.
Med splošnim razburjenjem je nato g. Pašić zaključil sejo glavnega odbora in delegati so se začeli razhajati. Med prvimi je odšel g. Ljuba Jovanovič, ki je ob vratih zaklicah v zboro-valnico: «Na svidenje!* Na koridoru so ga ob.-uli novinarji, ki pa jim ni hotel podati nlcakih izjav. Kmalu za nj m je odšel tudi g. Pašić, ki so mu zbrani delegati ob odhodu priredili velike ovacije.
Konflikt med Pašićem in vlado
Večina radikalnih ministrov ne odobrava Jovanovičeve izključitve. — Brezpogojni Pašićevi pristaši groze z demisijo — Zaupnice Ljubi Jovanoviću.
— Beograd, 17. aprila. Današnji listi se samoumevno oDširno bavijo z Jovanovićevo izključitvijo in povdar* jajo, da je sedaj neizogibna huda kriza v radikalni stranki in da je z gotovost* jo treba računati na razkol, ker ima Ljuba Jovanovič baje več pristašev, kakor se je doslej mislilo. Ti bodo naj* prej poskušali Jovanovićevo izključi« tev razveljaviti s tem, da povdarjajo nekompetentnost glavnega odbora. — Dokazujejo, da po statutih radikalne stranke poslanca ne more izključiti glavni odbor, niti kaka druga strankina instanca, ampak edino le poslanski klub. Na tem stališču vztraja baje tudi večina ministrov Uzunoviceve vlade z L'zunovićem vred. Ti so zato še tik pred sejo glavnega odbora intervenirali pri g. Pašiću, naj izključitev g. Jova* novica odstavi z dnevnega reda glav* nega odbora in zadevo predloži poslan« skemu klubu. Pašić je to odklonil.
Odločno na strani g. Pašića in pro* ti g. Jovanoviću so baje samo trije ra* dikalni ministri in sicer Slavko Miletić, Marko Gjuričić in Milan Simonović. Z ozirom na današnje drugačno stališče ministrskega predsednika Uzunovića in drugih radikalnih ministrov je baje imenovana trojica že sinoči podala g. Uzunoviću svojo demisijo. Iz vladnih vrst se ta vest sicer odločno demanti* ra. v parlamentarnih krogih pa se rav» no tako odločno vzdržuje.
Z ozirom na izid glasovanja in na
stališče vlade Nikole Uzunovića pa jc vsekakor pričakovati, da pride g. Pa* šić v odprt konflikt z vlado. Zato za* trjujcjo danes, da je položaj vlade g. Uzunovića omajan. S trdovratnostjo se zopet širijo vesti, da je Uzunović na včerajšnji avdijenci naznanil kralju demisijo svojega kabineta. Ker ni dvo* ma. da ostane g. Pašić nepopustljiv, je kriza neizogibna.
Snoči se je razširila vest, da je 27 radikalnih poslancev podpisalo zaup* nico g. Ljubi Jovanoviću, med njimi večinoma bosanski in vojvodinski ra* dikali. Zaupnico g. Ljubi Jovanoviću so med drugimi podpisali: dr. Joca Lalošević. Ljuba Stanković, Miloš Ka* tić, dr. Hadžija, Bela Strilić. dr. Jovan Sijačić, Dušan Popovecki, Lazar Bu* garski, Dušan Dimić, Milan Cudič, Lju* ba Milošević, dr. Jovan Radivojević in Dušan Subotić.
Ti poslanci izjavljajo, da ni izklju* cen izstop 40 do 50 poslancev iz radikalnega kluba, ki se pridružijo Ljubi Jovanoviću.
Šefi otk)zicijonalnih skupin, to je Davidovićeve demokratske stranke, klerikalne, muslimanske in zemljorad-niške, so danes izdali po krafikem posvetovanju komunike v katerem kon-statirajo. da se politična situacija ni Iz-premenila in da so ooozicijonalne skupine odločene, nadaljevati borbo proti korupciji.
Pribičevic o situaciji
— Beograd, 27. aprila. Vodja SDS g. Svetozar Pribičević je danes dopol* dne podal vašemu dopisniku daljšo iz* javo o politični situaciji. Voditelj sa» mostojnih demokratov ugotovlja, da sedanja situacija še vedno ni razjas* njena. V radikalni stranki se vrši sedaj načelni konflikt med dvema strujama. Stališče sedanje vlade je zelo komično. Ne more se nasloniti na nobeno moč* nejšo skupino, ker je to vlada polit:* kov tretjega reda. Ministrski predsed* m1: je napovedal, da je vlada odločena st piti pred parlament, kljub temu, da ni la večine. V naši zgodovini parla* m nta-izma od 1. 1918. dalje nimamo primere, da vlada še po enem mesecu svojega obstoja nima poguma se pred« staviti Narodni skupščini. «Kar se tiče pomirjenja v Radićevi stranki* — je izjavil g. Pribičević — «mi je vrlo dra* go. da se je to pomirjenje izvedlo. Se* daj vidita vsa država in celokupni na* rod, kakšni so ti elementi. Gospod Ra* dić je nazval ministra dr. Nikića že* parja. in dr. Nikić je izjavil, da bo Ra* 4ića izročil sodišču. Sedaj sta se zopet
našla. V ostalem je treba delovati na to, da se narod izjavi, ali je za koru p* cijo ali ne. Sigurno je. da bo narod te* meljito obračunal s politik, ki vodijo sedaj državne posle.»
OĐGODITEV PASIĆEVE PROSLAVE
— Beograd, 27. aprila. Danes so razširjene govorice, da namerava pripravljalni slavnostni odbor odgoditi proslavo 801etnice PaŠićevega rojstva na nedoločen čas in najbrže do meseca septembra,
VELIKE NEVIHTE NA NEMŠKEM
— Berilo« 27. aprila. Zadnje dneve Je bik) v Neirfciii izredno vroče. Meteorološka poročila so napovedovala bližnjo neviito. Resnično je na severni obali Nemčije vče-rat divjala velika nevfhta. Ravno tako tudi v okolici Dresdena. kjer te nevihta povzročila ogromno škodo. Več oseb Je po-
Pristopajte k Vodnikovi
Poornteli dlsldentov u Rodićev klub
Uspešna pogsjanja Radićevih odposlancev. — Disidenti razpuste svcj klub in se vrnejo v Radi&evega* — Nikić in Šuperina
ostaneta ministra*
— Beograd, 27. aprila Z ozirom na sejo glavnega odbora radikalne stranke so bili v ozadje potisnjeni vsi drugi politični dogodki in beogradska javnost bi bila skoraj prezrla še drug važen dogodek včerajšnjega dne. Proti večeru se je doznalo, da je prišlo do pomirjenja med Stepanom Radićem in radi-ćevskimi disidenti, ki so prejšnji teden ustanovili poseben parlamentarni klub. Dr. Jurai Krnjević je dobil nalogo od Stepana Radića, da nadaljuje pogajanja z ministrskim predsednikom Uzunovi-ćem glede nadaljevanja politike sporazuma, istočasno je poslal v Beograd posl. Nikolo Preko z misijo, da izravna nesoglasja, ki so se pojavila med vodstvom HSS in ministroma dr. Nikićem in dr. Superino. Nikola Preka je stopil v stike z dr. Nikićem in dr. Superino. Po posredovanju Preke in Toma Ko-vačevića je končno včeraj prišlo do telefonskega razgovora med obema ministroma in Stepanom Radićem. Doseženo je bilo pomirjenje na ta način, da se vsi disidenti, ki so ostali v vladi g Uzunovića, vrnejo nazaj v klub SHS, ki ponovno želi aktivno sodelovanje radićevcev v vladi.
Parlamentarni klub disidentov HSS je izdal daljše obvestilo, ki naznanja, da so člani kluba soglasno sklenili razpust kluba Hrvatske seljaške stranke in da se znova vrnejo v matični klub ter sprejmejo politiko narodnega sporazuma, ozir. politiko g. Uzunovića. V izjavi na glasa jo, da so jim pred očmi edino interesi države in naroda. Kar se tiče demisije radičevskih ministrov, so te vesti netočne, ker ministra nimata nikakega razloga za odstop.
Beograd, 27. aprila. Danes je z zagrebškim  brzovlakom  prispel v Beo-
grad bivši minister Pavle Radijć. da po nalogu predsednika HSS Stepana Radića dokonča pomirjenje med HSS in nje* nimi disidenti. Pavle Radić je obenem iz Zagreba prinesel oficijelne predloge Stepana Radića glede dopolnitve sedanje Uzunoviceve vlade. V hrvatskem seljaškem klubu je Pavle Radić danes sprejel oba radičevska ministra dr. Nikića in dr. Ivana Superino. Konferenci je prsostvoval tudi Radićev odposlanec posl. Nikola Preka. Konferenca je trajala poldrugo uro. Po konferenci sta ministra dr. Nikić in dr. Šuperina izjavila, da je izvršeno pomirjenje v stranki in da ostane vse pri starem. Oba ostaneta v vladi. Radić pa nominira še tri druge radićevce za ministre.
Nikola Preka ima po zatrdilu nekaterih političnih krogov prevzeti v dopolnilni vladi RR ministrstvo trgovine in industrije. Pavle Radrć je dopoldne bil sprejet od kralja tudi v daljši avdijenci. Popoldne izroči Pavle Radić ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviću Radičeve predloge za obnovitev radićevskoradikalne koalicije.
— Beograd. 23. aprila. Po razgovoru z dr. Nikićem in dr. Superino je odšel g. Pavle Radić ob 11.30 na dvor, kjer je ostal celo uro. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da prispe v Beograd jutri tudi g. Stjepan Radić.
Danes dopoldne se je v parlamentarnih krogih razširila senzacijonalna vest, da je minister vojne in mornarice general Dušan Trifunović odstopil. Ta vest popoldne ni bila potrjena. General Dušan Trifunović je bil na dvom zelo dolgo časa. Politični krogi govore, da hoče general Dušan Trifimović s svojim odstopom preprečiti vstop radlcevv cev v novo vlado. . J
Razpis volitev v Rumuniji
— Bukarešta« 27. aprila. Uradni list objavlja danes kraljev ukaz, s katerim se razpisujejo volitve v rumun-sko narodno skupščino za 25. m v senat za 28. maja t. I. Novoizvoljena skupščina se sestane 25. junija.
Nemškc-ruska pogodba
— Berlin, 27. aprila. Včeraj je bila uradno objavljena vsebina nemško-ruske pogodbe, ki je bila v soboto podpisana. Ratifikacijske listine o tej pogodbi se bodo izmenjale v Beriinu in bo zato ta pogodba nosila v zgodovini ime »berlinska pogodba«. Zunanji odbor državnega zbora je včeraj že soglasno odobril pogodbo, ki bo najbrž predložena v kratkem državnemu zboru, kjer bodo vse stranke soglasno manifestirale za njo. Vlada bo doživela ob tej priliki uspeh, ki ga ni še nikdar imela pri nobenem drugem svojem predlogu. Tudj nemški nacijonalisti pozdravljajo pogodbo.
Danes le vlada izdala uradno poročilo o poteku pogajanj za sklenitev nemško-ruske pogodbe. Poročilo poudarja, da so se pogajanja pričela že meseca decembra, ko je sovjetska Rusija predlagala, da se sklene splošna nevtraJitetna pogodba po vzorcu pogodb, sklenjenih v Rapailu. Nemška vlada je z ozirom na rensko pogodbo o teh pogajanjih obvestila Interesirane države. Pogodba vsebuje tri glavne člene glede nevtralnosti v slučaju napada na eno aH drugo izmed pogodnic. Obe državi v pogodbi naglašate, da želita ostati v prijateljskih  medsebojnih odnošajih.
— Moskva, 27. aprila. Centralni Izvršilni odbor sovjetske unije Je*po sprejetju poročila Litvinova pozdravil sklenitev nemško-mske pogodbe z velikim zadoščenjem ter upa, da se še boli okrepe nemško-ruski odnošaji.
SPREMEMBE V FRANCOSKEM PRORAČUNU
— Pariz, 27. aprila. Poslanska zbornica je s 427 : 145 glasovom sprejela spremembe, ki jih ie predlagal senat k proračunu.
WINDISCHGRATZ SE PRIPRAVLJA NA BEG
— Budimpešta, 27. aprila. Listi javljajo, da namerava princ VVindischgratz s pomočjo svoje žene in nekega jezuitskega patra pobegniti iz preiskovalnega zapora še pred pričetkom glavne razprave. Pravosodni minister je odredil najstrožje nadziranje princa Win-dischgratza-
ODHOD «NORGE» NA SPITZBERGE
«— MIlan, 27. aprila. »Corriere deli* Sera« javlja iz Petmgrada, da zrakoplov »Norge« ne odide še tako hitro na Spitz-berge, ker v Kingsbajti še ni vse priprav« Ijeno za namestitev zrakoplova.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trg: Malo ponudb, precej po* vpraševanja, posebno po trdem lesu. Pro» danih 10 vagnov hrastovega boursa I. in IH, od 3 m naprej. 27, 40, 54, 60, 70, 80 mm. fco. Sušak 1350 Din in 2 vagona hrastovih donelles 54 mm, 1.65, 1.80, 2, 2.65 od 14 cm naprej fco. Sušak 1200 Din.
Žitni trg: Malo ponudb in malo po-* vpraševanja. Prodana 2 vagona koruze, ico. bačka postaja 137.50 Din.
2 in pol od si. drž. renta za vojno škodo denar 316, blago —, 7odst. invest. posoHlo iz leta 1921 denar 75.50, blago 77.50, Celjska posojilnica d. d. 192, 196, Ljubljanska kreditna banka 175, —, Merkantilna banka 100, 102, 102, Prva hrvatska štedionica 867, 872, Kreditni zavod 165, 175, Slavenska banka 50, —, Strojne tovarne »n livarne —, 94, Trboveljska premogokopna družba 355, 365, Nfhag d. d. —, —, Združene papirnice 100, —, Stavbena družba <L d. 50, 60, Šešir d. d. 110, 110, 110, Split, cement portland —♦ —, 4 in polodst. kom. zadružne deželne banke 20, 22, 4 in polod* stot. zast. 1. kr. deželne banke 30, 22. ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Curih 10.95.548 — 10.995.4£, Praga 168.10—169.10, Pariz 188.86—190.86, Newyork 56.624—56.924, London 275.975— 277.175, Trst 227.40—228.60, Berlin 13.315— 13.555, Dunaj 800.65—804.64. Valute: dolaf 227.90—229.10.
EFEKTI.
7odst invest. posojilo 1921 77 m pol -78, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štett 319—^320 in pol, Ljubljanska kreditna 180, Hrv. eskoroptna banka 104 in pol — 105, Kreditna banka Zagreb 108—110, Hipotekama banka 60—62, Jugobanka 98—99, Praštediona 867.50 — 872.50, Slavenska banka 50, Eksploatacija 25, Drava d. d. Osijek 195, Šečerana, Osijek 280—290, Isis <L d. 54, Nihag 30, Gutman 260—270, Sla-veks 150, Slavonija 41—42, Trboveljska 355—360, Union parct::Hn 320—325, Vcvčf 100, 46—47.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. Beograd 9.12, Pariz 17J75, London 25.16125, Newyork 51725, Milan 20.75, Dunaj 73, Berlin 123.20, Praga 15.32.
— Trst Beograd 43.825—43.875, Pariz 83^0—83.75, London 120—120.10, New-york 24.83 — 24.87, Praga 73.70 r-i 73^ Curih 480-451. Dunaj 390-36»
Stran 2.
•SLOVENSKI  NAROD* dne 2K aprila 1926.
Ste?. ^5.
Pismo iz Prage«
Politični položaj--Proslava 8. obletnica ostanoritre lotf t
Italiji. — Spor o tramvajskem prometa 1. ma|a.
Praga, 25. aprila.
Po dolgem času se je zopet oglasil
senat, ki je razpravljal te dni o maksimiranju   tako zvane agrarne carine. Predlog je stavil senator Donat. Nobena vlada na Češkoslovaškem nima pravice uvajati ali zvišati carine brez dovoljenja parlamenta. Koalicijska vlada si je pomagala vedno z naredbami. Boj za agrarno carino je bil na višku lani, ko so dali socijaldernokratični ministri strankam svoje mandate na razpolago in ko se je vlada izognila parlamentarnemu boju s tem, da je izdala o carini posebno naredbo Politični položaj je v zvezi z Donatovim predlogom zelo za-nimiv, ker so se stranke po dolgem času zopet razdelile po resničnih interesih, ne pa mehanično na koalicijo in opozicijo, kakor je bilo doslej. Izmed koalicijskih strank so nastopili odločno proti agrarni carini samo socijalni demokrati Toda njihov boj gre samo za čast rdeče zastave. Združene češke in nemške stranke bodo seveda pri glasovanju v večini in socijalni demokrati se bodo morali hočeš nočeš sprijazniti z maksimiranjem agrarne carine. S tem bo rešen eden najtežjih problemov in v novi situaciji se bo dalo govoriti o novem razmerju med strankami, ki bi utegile sestaviti parlamentarno vlado.
Udruženje legijonarjev iz Italije je priredilo v nedeljo dopoldne v dvorani palače »Radio« v Pragi proslavo osme obletnice ustanovitve češkoslovaške legije v Italiji. Proslave so se udeležili številni zastopniki državnih in javnih korporacij. Prezident Masaryk je poslal udruženju pozdravno pismo, v katerem pravi, da je Italija mnogo pripomogla k ustanovitvi svobodne češkoslovaške države s tem, da je dovolila na svojem ozemlju formiranje češko-
slovaških legij. Proslave se je udeležil osebno zunanji minister dr. Beneš, ki je imel daljši govor, v katerem se je zahvalil Italiji za izdatno pomoč v borbi češkoslovašega naroda za osvoboje-nje. Položaj za ustanovitev čeSkoslo-vaše legije v Italiji je bil ugoden že spomladi L 1918. Generalu Stefaniku se je posrečilo izposlovati dovoljenje od strani takratnega italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in tako je bila sklenjena 21. aprila 1. 1918. vojaška konvencija, ki pomeni važen dogodek v zgodovini češkega naroda. Minister dr. Beneš je izjavil, da stremi oficijelna Češkoslovaška vedno za tem. da bi vladalo med obema državama prijateljstvo. Po njegovem govoru je zaigral vojaški orkester italijansko himno, nakar je povzel besedo italijanski poslanik Pignatti, ki je zaključil svoj govor takole: »Prijateljstvo med obema državama sloni na medsebojnem spoštovanju in razumevanju obeh narodov, ki ju ne loči nobeno pereče vprašanje. Skupni interesi nas silijo, da si stisnemo bratsko roke,« Nato je pripel italijanski poslanik 18 legijonarjem častno medaljo italijanskega naroua. Po proslavi se je vršil na italijanskem poslaništvu banket.
Prometno ministrstvo je odredilo, da morajo praški tramvaji 1. maja voziti kot običajno. Mnogi Člani upravnega sveta praških cestnožel. podjetij so namreč glasovati za to, da naj 1. maja promet s cestno železnico počiva. Prometno ministrstvo jih je opozorilo, da nastopi proti njim s strogimi disciplinarnimi ukrepi, če svojega predloga ne umaknejo. Predsednik upravnega sveta je sklical za ponedeljek izredno sejo, na kateri zavzame uprava cestnih železnic svoje stališče.
Zanimivosti iz ljubljanske plinarne
Stalno naraščanje plinskega konztnra. — Uvajenje plinske kuhe in kurjave. — Noys cestne svetiil-ie.
Precej je razširjeno napačno mne* nje, da plinu bije zadnja ura, da pli* name niso zmožne življenja, ker po» vsod elektrika izpodriva plinsko luč. Električna napeljava je bila do pred* kratkem praktične j ša, ker je bilo pri plinskih svetilkah potrebno prižigati plamen z vžigalicami. Tudi temu nedo* statku je sedaj pomagano, tudi plinske svetilke se lahko prižigajo na enak na» čin kot električne
Mnogo odjemalcev pa so si plinarne na novo pridobile za kuho in kurjavo. Plinu se je odprla nova pot in bo v kratkem nadomestil v gospodinjstvu in industriji premog. Premog, pokur* jen v Štedilniku, se zelo neracnonalno izrabi. Le približno 15 odstotkov pri gorenju premoga nastale toplote se iz* rabi, ostalih 85 odstotkov pa gre brez haska skozi dimnik v izgubo. Ta na* čin rabe premoga predstavlja potrato narodnega premoženja in to tembolj, ker gredo tudi druge dragocene šesta* vine premoga (katran in dušik) v izgu* bo. Iz katrana, kot znano, pridelujejo kemične tovarne razna barvila za teks* tilno industrijo, dušik v obliki amoni* jaka, oziroma amonijakalnih snovi pa se rabi kot umetno gnojilo. Že iz na* rodnosgospodarskega stališča je torej obstoj plinarn potreben in obstoj je zagotovljen, ker se je občinstvo priva* dilo novodobni rabi plina za kurjavo in kuho. Tudi z električnim tokom se lahko kuha in kuri, vendar je elek* trična kurjava mnogo dražja od plin* ske.
Tudi v Ljubljani si je plin v zad* njih letih pridobil precej novih kon* zumentov, kar se zrcali nailepše v stalnem naraščanju oddaje plina. Leta 1922 je plinarna oddala v celem 705 tisoč i8, leta 1923 že 800.000. Leta 1924 je letna oddaja dosegla predvojno oddajo z 1,100.000, v letu 1925 pa je mesto že porabilo 1,300.000 m* plina. Od leta 1922 se je oddaja torej skoro podvojila. Ker so se plinske luči v ve*
liki meri demontirale, odpade prira* stek le na piin, ki se je porabil za kuho in kurjavo.
V preteklem letu se je montiralo mno^o kopalnih peči in kuhalnikov. Kljub temu, da so pri nas plinski apa* rati radi carine za ca. 50 odstotkov dražji kot v inozemstvu (v Avstriji in Nemčiji), se je oddalo v ietu 1925 124 kopalnih reči, večinoma v stare stav* be, ker se lansko leto ni stavilo mnogo novih hiš ob plinskem omrežju. Vsled praktičnosti in cenena delovanja so se plinske peči v kopalnicah tako prilju* bile, da si vsaka stranka mesto stare peči na premog nabavi le nekobko dražjo peč s plinsko kurjavo. Le plin* ska kopalna peč popolnoma odgovarja zahtevam meščana, ker daje vsak čas* takoj, čim se prižge plin, gorko vo» do. Neopravičena bojazen pred plinom zgineva.
Kuhanje na plinu zaznamuje v preteklem letu lep napredek. V enem letu se je opremilo 232 kuhinj s plin* skimi kuhalniki oziroma štedilniki (52). Nabavni stroški so v kratki dobi od* piacani s prihranki pri kuhi, ker gospo* dinja v mnogih slučajih lahko izhaja brez sli žkinje in ker je že kuha s pli* nom sama na sebi cenejša kot umaza* na in dolgotrajna kuha s premogom.
Tudi likanje s plinom je že zelo razširjeno. Kjer je plinska napeljava v stanovanju, povsod se je zavrgel sta* ri nezdravi način likanja z og^cm, 11» ka se s plinskimi likali, ki so istotako praktični kot električni, stroški likanja pa so za 50 odstotkov nižji. V Ljub* ljani lika 445 rodbin s plinom.
V preteklem letu je nemška indu* strija prinesla na trg nove plinske peči za gretje sob. Stari način plinskih peči izrabi le nepopolno toploto, katero razvi i a goreči pli. j. Kurjava s plinom je bila zato draga in se v prejšnjih časih zato ni obnesla. Nove peči. ka* terih je bilo montiranih v Ljubljani lansko leto 81 komadov, pa popolnoma
odgovarjajo zahtevam. Plinska kurja« ▼a ni dražja kot kurjava a premogom. Vse stranke hvalijo praktičnost kurja« ve, ker je soba hitro topla in ker je konstrukcija peči taka, da je vsaka nezgoda isključena. Ne samo notranja konstrukcija je pri novih pečeh dni* gačna, tudi zunanjost je mnogo prijet« nejša, ker sličijo peči staromodnim ka« minom: plinski plamen daje poleg pri* jetne toplote v večernih urah tudi lep rdečkast Sar, ki spominja na kamine s kurjavo s dr vrni. S temi pečmi so se opremile sprejemnice, jedilnice, kopal« niče in pisarne, prodajni lokali pa ve« činoma z enostavnimi radij atorskimi pečmi.
Pa ne samo v gospodinjstvu za« znamuje plin velik napredek, tudi in« dustrija in obrt se v večji meri poslu* žuje plina. Uredile so se sušilnice s plinsko kurjavo, ključavničarji in kle* parji rabijo plin za lotanje, varenje, druge delavnice za emajliranje, laki« ranje, za pogon motorjev itd.
V celem se je napravilo popolno« ma novih instalacij 283, mnogo strank pa si je preuredilo vode, kateri so do sedaj služili le za razsvetljavo, za kur* javo, oziroma kuho. To lepo število novih instalacij je bilo mogoče radi te* ga, ker dovoljuje plinarna za odplačilo instalacijskih stroškov deset zapored* nih mesečnih obrokov.
Cestna razsvetljava se je izpopolnila, ni pa še tako popolna, kot je v drugih j mestih. Moderne plinske svetilke, ki i porabijo istotoliko plina, dajejo pa | mnogo več svetlobe, se bodo pričele ! montirati še v tekočem letu. tako da ! bo tudi v tem prineslo bodoče leto na« predek.
Zelo olajšano bi pa bilo plinarnam delovanje, ako bi državna oblast bolj podpirala to industrijo. Visoka carina na inozemski premog in carine prost
Upamo, da se bo »Soča« pod vodstvom požrtvovalnega predsednika g. Puca in neumorno delavne za blagajnika g. Sfiligoia. ter vseca ostalega odbora tudi v bodoče uspešno razvila in svoje delo 5e boli razširila in poglobila.
»Soča« je Lneia v seziii 1925—1926 razen več zabavnih prireditev 2* znanstvenih predavanj, pri katerih so predavali gg.: prof. Bačič. u ni v. prof. dr. Biiimovič, dr. Bohm, prof. Dolžan, ravnatelj Grm, univ. proi. dr. Ehrlich. dr. Jamar, nrof. Jeras, unfv. prof. dr. Kušej, ravn. Mervič, dr. Pire, učitelj Potočnik, dr. I. C. Oblak, prof. dr. Sarafcon, prof. Zgrabljic" in jrospa ravnateljica Zemljanova. Vsem ve. e spo štovanim gg. predavateljem srčna hvaia za nii-hov trud in požrtvovalnost! _Volkov.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Torek, 27. aprila: Zaprto. Sreda, 28. aprila: «Pyjimal:on». D. Četrtek, 29. aprila: »Deseti brat«. B. Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota,  1.  maja:  *Borba». Izv. Nedelja, 2.  maja:  «Pcgica  mojega srca». Izven.
Ponedeljek, 3. maja: «Idiot». A.
Premijera nove Puccfnfjeve opere
Na mfianskf operi se ie vršila v nedeljo premijera Puccini eve opere »Turan-dotc, ki so jo našli po skladateljevi smrti v njegovi literarni zapuščini. Puccini je zadnja leta svojega živlienia intenzivno porabi! za to opero; spodbudil ga ie k temu uspeh, k! so ga dosegle njesrove znane uvoz koksa uničuje plinarne. Ravno ! enodeianke »Plašč«. »Sestra Angelica« in tako visoka carina na plinske apa* j »Gianrif Schichi«. Zavratna bolezen pa je rate, ki znaša povprečno 50 % nakup* | skladatelju onemogočila delo In mu prerr-ne cene in onemogočuje nabavo plin* Kala nit Življerra, predrto je opero popol-skih aparatov revnejšim slojem. Kar je nama dokončal. Večina dela ie bila povsem v drugih državah dostopno vsem slo* i *ototva< nian kalo je samo par sto taktov ;.m  JL«M „        «.;i:u^k i na koncu, z a kar pa   e Puccim tudi ze
jem, mora pri sedanjih nasiti prilikah .« , , .     XT . .        . . .
i. «,pssOMrt„  +n\rn   a~\*~     e napisal razne skice. Nedokončani del ope-
ostati le last meščanov tako dolgo, re je skorr7)orr;ra, skladatelj Alfano. upo-dok^er se ne doseže razumevanje vaz* ( raDlia:oč pri tem motive iz opere odnosno nosti obstoja plinaren za narodno go* ( motive, ki jih ie zapustil Puccini. spodarstvo in narodno obrambo, pri j Priprave za premijero na milanski naših merodajnih krosih, ki vidijo za Scall so bile osrromne. Vodstvo premiere sedaj le potrebo — visokih carinskih dohodkov.
M$$M vso2P društva „Soče"
V seboto 24. t. m. se te vršilo zadnje predavan e »5oče« v letnšrr'i sezdji. Predaval je univ. prof. g. dr. EiliT.-ovic o »Položaju delavstva v Jugoslaviji«. Gosp. Sfi-ligoi je otvoril večer, pozdravil navzoče, zahvalivši se za mnogobrn-jni obisk večera in tekom vse scziis 1925—1925. opozoril članstvo na društven? izlet v nedoljo 2. Barja, v Tacen in na občni zbor društva dne 15. maja t. L ter podelil bssedo g. predavate! iu.
Ta ie v kratkem, a stvarnem in iedr-naten govoru naslikal razvoi delavstva ter valovanje mezd, primerjajoč po diagramih statistične podatke predvo'rrih in povoinrh prejemkov v nominalni in realni vrednosti. V zveiZi s tem je orisal stanie obratov v higfcni-čnean In finančnem oziru. stanovanjsko bedo delavcev, zaposlenost mladoletnih in ženskih oseb ter nezadostne varnostne naprave osobito v nekaterih panogah industriie. Zanimivi so bil* podatki o službenem času delavstva, trajajočem od 8 celo do 16 ur dnevno. G. predavatelj, ki ie. kakor znano, Rus, ie podal svoie strokovno predavanje v tako gladki in leni slovenščini, da so se vsi navzoči divili. Za predavanje se mu ie srčno zahvalil g. prof. Zgrablič. vse občinstvo pa z burnim aplavzom.
Sledil drugI del večera, H se ie prelevi! v prisrčno zabavo t bogatim fn pestrim sporedom. Krasni solospevi gdč. M.i-klavčičeve in sentimentalno-suzestivni nastopi z. Vodopivca so vzbuiali salve veselega smeha. Dobro voljo pa so še pove-ča<lf originalni* humoristični solospevi našega rojaka medicinca g. Del Cotta. ki j« nastopil s tem prvič v javnosti, a pokazal odličen talent. Gosp. Culhar te moral na splošno zahtevo ponoviti par pesrr4c. ki jih je presenetljivo verno zapel, posnemajoč otroški glas. 2etezni-ško pevsko društvo »Sloga« pa je med posameznimi nastopi pelo tako dovršeno, da ie tudi želo cede-iieno odobravanje.
Ni čudno, da se ie nabito polna dvorana pričela prazniti šele Proti 1. Za sijajno uspeli večer bodi tem potom Izražena srčna zahvala vsem sodelujočim, osobito g   Sfiligoju kot aranžerju cele prireditve.
je prevzel slavni italUanski dirigent Tos-canini. glavne vloge so zasedli najboljši pevci ftalre. Za premijero ie vladalo neobičajno zanimanje. Za lože so plačevali po 10.000 in več tisoč lir. Premijeri ie v nedeljo prisostvoval izbran svet Milana ter glavni predstavniki glasbenega življenja iz cele Evrope. Delo je doseglo popoln uspeh ter bo prišlo na repertoar vseh sve-tovniti odrov že prihodnjo sezono. Delo je skomponirano v povsem modernem duhu, z vsem znan?em tehnike odra ter z globokim melodičnim bogastvom. Puccini je vseskozi izviren in se ne naslanja na svoja prejšn:a dela. Milje opere in de a-j nja, ki te eksotičnn, se zrcali tudi v glasbi. I Puccini mojstrsko slika kitajski ambijen 1 ter je položil v glavne ariie vso svojo pevsko dušo.
♦
Češka Filharmonija ie priredila v v soboto, 24. in v nedeljo 25. t. m. v gledališču Verdi v Trs-tu dva koncerta Pri nabiti dvoran? ob velikanskem navdušenju občinstva. Koncert v Liubliani se bo vršil 7. ali S. maja t. 1. in ne 6.. kakor ie bilo prvotno javljeno. Program objavimo jutri. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Popravek« V včerajšnjem poročilu o predstavi »Idijota« se mora citati: »V vsa* kem oziru ie to najpopolnejša (ne »najpopularnejša«) umetniška ustvaritev, kar nam >ih je Rogoz do danes poka zaL« — V naslednjem stavku čitaj »mnenje« namesto »um<enje«. Mesto »Cenar« bi moralo stari »Cesar,-.
eležnica
KOLEDAR. Danes: Torek, 27. apriia 1925; katoličani Peregrin, Raduna; pravoslavni:  14. aprila: Martin; muslimani: 14. sevala 1344; židje:
13. ijarja 5686.
Jutri: Sreda, 28. aprila 102-6; katoličani: Vital, Slavica; pravoslavni: 15. aprila. Ar«. histrarh; musliman;: 15. sevala 1344; židje;
14. ijarja 56S5.
DANAŠNJE PRIREDITVE. GledaVšče; drama ;n opera zaprta. K no Matice:  «Pre?krb:te  mi  ženo. nnj stane, kar hoče-*. Ljubljanski dvor: «Zad-nje 4 sekunde-. Kino Ideal: aHčerka greha*. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče:   drama «Pygmalioin», opera zaprta.
Kino Matica: rPcOcojn; Matija Pascal»1 Ljubljanski dvor: ^Zadnje 4 minute*, KinJ Ideal: «Horido».
DE2URNE LEKARNE. Torek: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar« čič, Karlovska cesta.
Sreda: Babovec, Čevljarski rnost, Ustar, Sv. Petra cesta, Jos^, Celovška cesta.
»
Solnce zaide danes ob 19, jutri ob 4.S5 in ziade ob 19.1.
Mesec vzide da.ies ob 18.24 ia zaide jutri ob 5.4,
VLAKI PRIHAJAJO V LJUBLJANO
g Gorenjskega ob 7.1*, 8.23 (brzi) 11.37 16.30, 18.55. 21.05, 22.20 (ob nedeljah in pravnikih);
I Dolenjskega ob 5.10, 7.38, 10.28, 14.40,
20.36;
U Kamnika ob 6.50. 13.05, 17.40, 22.00 (ob
nedeljah in praznikih); z Vrhnike ob 634, 10.00. 17.30; z Rakeka ob 0.23 (brzi), 0.53 (brzi), 2.02
(ekspres). 7.25,  10.39,  1130 (brzi), 16.16
(brzi), 18.43. 22.40; z Zidanega mosta ob 3.05, 3.18 (ekspres),
4.11 (brzi),  4.43 (brzi),  7.30,  9.57, 11.06
(brzi),   14.00,   16.41  (brzi),   18.06, 21.22,
21.32 (brzi).
m
VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBLJANE na Gorenjsko ob 5.22 (ob nedeljah in praz.
nikih), 6.43, 8.25 (z gorenjskega koledvo*
ra), 11.40. 14.50, 17.40 (z gorenjskega ko»
lodvora, 19.05, 1.40 (brzi); na Dolenjsko ob 6.20, 13.20, 18.50, 23.00; v Kamnik ob 5.15 (ob nedeljah in prazni*
kih), 7.55, 14.10. 18.20; na Vrhniko ob 7.48. 13.25, 18.15. proti Rakeku ob 3.28 (ekspres), 4.17 (brzi),
4.50 (brzi). 6.02, 8.40, 12.15 (brzi), 14.25,
16.49 (brzi), 18.30, 22.45 (brzi); proti Zidanem mostu ob 0.30 (brzi), 0.58,
(brzi), 2.12 (ekspres), 5.27. 7.44. S.36 (brzi),
12.02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi), 17.50,
23.15. _
Štiri mesto enega«
— Mamica, uboga soseda je izgubi* Ia kar štiri sorodnike naenkrat.
— Tako? Kdo ti je rekel?
— Poglej I V parteju stoji: V petek je preminul naš srčnoljubljeni mož, oče, brat in stric.
0
■
0
■
0
o o
■
o
0
o o o
■
o
■
o
OIOIOBOIOIOBOEOBO^OIOIOC
o«2(7is> še danes v torek
se predvaja najboljša veseloigra te sezije
lOBO Q
0
B
0
g 8
Za izvrstno zaba\o in obilo smeha prav pridno skrbi
^     koli ne smeje*, imen'tni
BUSTER KEA
najboljši kom k sveta.
.človek, ki se ni-
o o
a
o o
prnešamo največjo senzacijo nove sezije: veieflm 2 Pokojni Matija Pascal« po romanu slavnega q talijanskega pisatelja Luin  Pirancela. V glavni vlog; največji filmski ■ ta'em XX stoletja IVAN MOŽUHIN 0
HI ITN! K!*T0 MATffA
IOI09CIC!OIOI
Jutri v sredo
ni m
■ C3ICDIC3IC3
o
Jack London:
95
Roman treh src
To pisemce je prišla najbrž v Alesandrove roke, ker je stopil iz hiše on in poslaj služkinjo k očetu češ, da že sam opravi z nadležnim Kitajcem.
— Povej, kakšne novice prinašaš! — je zakričal na debelega Kitajca. — Ka<j se je zgodilo? Le hitro na dan z besedo!
— Važen novica, zelo važen novica. — Je odgovoril Yi Poon in se zadovoljno zarezal, videč, da postaja Alesandro pozoren. — Moja dela mnogo denar. Moja kupi tajnost. Moja prodaja tajnost. Zelo dober kupčija.
— Kaj veš o senoriti Solano? — je zakričal Alesandro in zgrabil Kitajca za vrat.
— Moja vse ve, zelo važen novica. Toda Alesandro se ni mogel več premagovati.
Naglo ie potegnil Kitajca za seboj v hišo in ga pahnil k očetovim nogam.
— Pravi, da ve nekaj o Leoncii! — je vzkliknil Alesandro.
— Kje je Leoncie? — so zakričali vsi trije likraru,
— Ubu! — je bfio vse, kar je spravi] Kitajec
iz sebe.
Razburjenost rodbine Solano je vplivala tudi nanj. dasi mu je obetala dober zaslužek
Enrico Solano je mislil, da je Kitajcu strah zaprl sapo. Zato je poslal sina iz sobe in se obrnil mirno k Yi Poonu.
— Kje je Leoncie. — ga je vprašal.
— Uhu! — je ponovil Kitajce. V naglici je pre. rrrisIH in pretehtal vse okolnosti Senorita je najbrž mrtva. Tu je bila nova tajnost. Morda bo imela tudi ta tajnost o pravem času svojo vrednost. Lepa hčerka bogate in ugledne rodbfrne Solano se je izgubila — ta novica mu utegne Se koristiti Ce je še živa, se gotovo poroči — spletke o njeni zaroki so se Širile celo v Colonu — in utegne se pripetiti, da zakon ne bo srečen, da se bosta mlada prepirala ali karkoli. In takrat lahko pride Yi Poon do mastnega zaslužka. On ali ona — to je vse eno — mu drago poplača to tajnost
— Tisti seTrortta Leoncie, — je spregovoril naposled Yi Poon in se lokavo nasmehnil, — ni vaS hči- Ona je drugega očeta in matere.
Toda Enricovo gorje je bilo ta čas tako veliko, da ga Kitajčeve besede niso spravile iz ravnotežja,
— Da. — je prikimal z glavo. — ftazun moje rodbine nihče ne ve, da je Leoncie pofi čer jena. Po-hčeril sem jo, ko je bila še v plenicah. Čudno« da ti je ta rodbinska skrivnost znana. Sicer me pa tvoja novica prav nič ne zanima, ker že davno vem. da Leoncie ni moia hči. Zdaj bi samo rad ve-
'del. kje je.
Yi Poon je zamišljeno in pomilovalno odkimal z glavo.
— To je drugi tajnost, — je odgovoril smeje — Morda izve moja tudd za ta tajnost. Tedaj ga moia proda. Zdaj pa ima moja stari tajnost. Vi ne veste, kdo sta njen oče in mati Moja pa ve.
Stari Enrico ni mogel prikriti zanimanja za to presenetljivo novico.
— Povej — je vzkliknil. — Imenuj njene roditelje in dokazi, da govoriš resnico. Nič se ne boj* čaka te bogata nagrada.
— Ne! — je odkimal Yi Poon. —• Zelo slab kupčija. Moja ne dela tako slab kupčija. Tvoja placa _moja pove. Moj skrivnost — dober skrivnost.
Mola vedno dokaže moj skrivnost. Tvoja da petsto pezov in stroške Colon — San Antonio, pa pove moja ime očeta in matere.
Enrico Solano je prikimal z glavo in že je hotel poslati Alesandra po denar, ko se je nepričakovano pojavila na pragu shižkinja. ParUa je k Enri-covim nogam — še nikoli se ni kaj takega pripeti1© _ sklenila roke in na ves glas zaplakala od ve-
_ Senorita! — je zaŠepetala naposled in namignila Enricu, naj pogleda skozi okno. — Senorita!
In takoj je bil Yi Poon skupaj s svojo skrivnostjo pozabljen. Enrico je planil iz sobe, poklical
gledali Leoncio, carico in oba mlada Morgana. Vsi zaprašeni so razjahali mule> ki so jih ujeli na pašniku ob reki Gualaca. Služkinja je takoj spoznala, da je Kitajec v takem svečanem trenutku odveč. Zato je poklicala dva Ind:;ianca, ki sta spodila Yi Poona in njegovo staro spremljevalko iz naselbine.
— Oglasi se pozneje, — sta mu prigovarjala Indijanca. — Zdaj je senor Solano preveč zaposlen.
— Moja gotovo pride pozneje, — je odgovarjal Yi Poon prijazno. Prav nič mu ni bilo žal, da je vrnila usoda senorito v trenutku, ko so mu že kotelj izplačati nagrado za skrivnost.
Vendar se pa ni rad vračal praznih rok. Sola-nova naselbina je bila za njegov poklpc zelo pripravna. Tu je bilo vse polno skrivnosti. Yi Poon je bil kakor kosec, ki ga pede s koso v roki iz dežele Kanaan v času, ko je žito dozorelo. Ce bi Indijanca ne izpolnjevala tako vestno svoje službe, bi se bil Yi Poon skril v bližini naselbine, da bi si od blizu ogledal priŠlece. Ker se pa ni mogel upirati, je molče zapustil naselbino. Spotoma je moral starki večkrat pomagati s požirkom dobre kapljice, da ni omagala in obležala.
Enrico ie dvignil Leoncio iz sedla prej* predno je sama razjahala mulo — tako ga je vleklo, da jo čim prej objame. Nekaj časa so se vsi vprek objemali in poljubovali, zakaj očetovemu zgledu so sledili tudi sinovi. Ko se je prvo veselje neko-liko po-
svoie sinove in vsi so hiteli P red hišo, kjer so za leglo* je Francis pomagal iz sedla Tisti, ki sanja.
Stev. Q5.
•SLOVENSKI  NAROD, dne 28. aprila 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Liubtmnu dne 27 aprila Jb26.
— Sp-meiiik kralju Petru v Nevesinju.
V Nevesfaju v Hercegovini je bfl nedavno p>'»>2en temeljni kamen za spomenik kralju : V.ikemu  Ustanovljen je bil odbor, j^fra prostovol'ne r>-spevke za spomenik. Doslej je nabral 100.000 Din.
— Spremembe v konzularni sJulhi. Vodstvo generalnega konzulata v Trstu je z včerajšnjim dnem prevzel generalni konzul Vlajko Savić. Dosedanji generalni konnri Stepanović je prevzel vodstvo t. finega kooBuJa'a v Gradcu.
— Imenovanje na beogradski univerzi. Za rednega profes/rja nacijonalne zgodovine na beogradski filozofska fakulteti je imenovan izredni profesor skopijanske fakultete <žr. R. Grujič, za redneoa pr:fesor;a ;   r-a: ;e pa je imenovan dr Miloj evič.
— Nov šef kabineta. Za šefa kabineta ▼ prometnem rnčnistrstvu je imenovan Diu-ra J a n k o v 11.
— Za zboljšanje narodnega zdravja. "    Ntrstvo narodnega zdravja Je odobrijo
i : v zne«ku 80.000 Din za podporo društvom, ki skrbe za zboljšanje narodnega zdravja. Znatno večjo podporo dobi v krakem Savez zdravstvenih zadr-g.
cr'Jenvčn' zavoj v Zagrebu. V Zagrebu zid: a mode rn> poslopje zi nov epi-dermeni z^/c-d. Do jeseni bo poslopje do-irrajmo ukc, da bo v septembru zavod že odprl
— Tečajj za srezke ekonome. Poljedelsko ministrstvo priredi letos posebne tečaje za oblastne poljedelske referente in dr-*ivne srezke ekonome. Tečaji so namenjeni izp poln -v.  - rokovne izobrazbe.
— Pašniki v Sl>ven:ji. Ministrstvo za Stane in rud-^e 5e od->br:Io kredi.e zi me-r:Tracik> planinskih pašnikov in gozdov v Sloveniji, ki so pod državno upravo.
— .Albanija dale n.:<iin dr zavil nom koncesije. Albanski parlament je ratificiral • črt zakona o koncesrji za eksploatacijo rudnika bakra v Tirk :jL Koncesija za eksploatacijo tega bogatega rudrVka je dana Jnecsiovenskirn kapitalistom na čem z b:n-V-:ema Zuber tz Beograda. Pogoji za koncesij-* so sledeči: Pravica do eksploatacije rudnika se daje na 50 let s tem. da se lahko koncesija po izteku tega roka obnovi.
— Vozne olajšave na železnici Pro-Tr*etn3 ministrstvo je dovolilo članom Zveze kulturnih društev polrvično vožnjo ca ''.sr.iškrh progah za zvezin kongres, kj se vrši v dneh 3. do 6. Junija v Ljubljarr. ČetrtInsko vožnjo je prometno ministrstvo dovolilo vsem člancen Perijainega Saveza, ako v skupinah potujejo.
— Francozi o Dubrovniku. Zadnja šte-vflka Miane odlične francoske revije «L* 11-lustration* (od. 24. aprila) prinaša daljši sestavek o Dubrovniku. Napisal ga je Abei Bonnard, ki kar ne more pre hvale ti Dubrovnika in vse naše rivijere in začenja svoj članek s stavkom: »Češće sem že obiskal Dalmacijo; ob vsem Sredozemskem mor-In ne poznam pokrajine, ki bi <m>~»zla po svojem čaru tekmovati ž npa* Revija prinaša ob enem 5 krasnih, vebkih koloriranih slik Iz Dubrovnika, ki ga toplo priporoča vsem francoskim rzletrnkom In potnikom.
— Iz Kamnika nam poročajo: Da je vozni park kamniške železnice jako pomanjkljiv, občuti občinstvo, ki se voz; po ?e'ezn:d Vsi vaigoni so nabito poln t, zlasti zfutranji iz KarrmJka in pa večerni iz Ljubljane, tako da stoje ljudje zunaj, ksr je v zimskem času ali pa v dežju jako neprijetno. Uradno se je prosilo zagrebško žeiez-niško ravnateljstvo, da bi dalo par takih vagonov, ki nujo svojo gonimo naprav >. Tak vason bi šel kakor nekak železniški tramvaj sam za se od postaje do postaje. Rab:1 bi približno 2 uri v Ljubljano in nazaj ▼ Kamnik ter bi lahko dvakrat ali trikrat napravil to pot V vagonu b! imelo prostrr 50 ljudi. Ali prosili smo zaman. Zato ram bo pa tem bolj ustreženo z avromobilom, *i bo vozil med Kamnikom in Ljubljim. Za zdaj namerava podjetje Fajdgj ćc Kri-gar vpeljat;  trikratno vožnjo ni teden, ki
1> deta Pa pomnožila po potrebi Ob so-b itah in nedeljah bo vozil rar'ste do Stranj, vsak ponedeljek bo drdral v Kranj, kjer imajo ta dan seiem. Z n>odernim prometnim sredstvom se bo vsekako o.^vi! tukajšnji -ujski promet, kar bo mestu In okolici v rr"d. Kamniška okolica je krasna, ako bodo dobili letoviščaTji tudi hrano Vn stanovanje r» zmerni ceni, bo prihodn; sr k anniskr~a !e ov?šča osigurana. — Okrijsa davčna * -se preser! te dni v hršo,: kjer posiuje davčni urad. — Travah so !:p". a pr'ju ir sadnemu drevju je sedanje deževje v cb-, šk"do. Dežja ie že več ko preveč, treba nam je jasnih so.nčnih dn?.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani višji finančn svenflc dr. Fran Dot-3 i č. Bi* ie vesten in p-^rtvvclen uradnk, 1 : s-> ga vsi kolegi visoko ceniVJ. Pogreb bo v sredo ob  štirih popcVne   z mrtvašnice
ološuie bom ce. — V Zagra<Icu je umrla dnnes učiteljeva vdova in posestnica Terezija Vrančlč, znana drleč rraokrog k~t čredno simpatčna -n Wa?a žena. Pogreb bo v kjertek ob 10. dopoldne na domače al'šče. Biag jima spomin! Žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje!
— Dim nad črno g^ro. Črna gora Je od robote p-krita z d:mom. ki prihaja Z rn^ria. Dne 24. t m. zjutraj so občutili močan potres.
Razpis nagrad. Založništvo revije TAMBURAŠ razpisuje 5 nagr. za najboljšo tamb. skladbo fn sicer 300, 300, 20A, 120 m f*\ T>in. Prve tri nagrade se plačajo v gotovini, zadnji dve pa s celoletnim oziroma s poI!err:m bre^Iačnnn pošilianjem Tamburaša. Pogo'?i: 1. Skladbe moraio biti izvirne, torei ne prirejene po drugih «kla-
h. 2. Pisane nai bodo za celotni tamburaški zbor s čelovlčem. 3. Ne smejo biti pretežke, tako da nh lahko brvatajo tudi srednie dobri tamburaški zbori- 4. Oblika ime biti poljubna, pa se bodo v prvi vrsti upoštevale skladbe koncertnega značaja fn ćele nato koračnice in plesne skladbe. 5. Vsak. ki se udeleži tekme, mora vp4ačati \ saj četrtletno naročnino Tarrfburasa, ki cnaša 35 Din. ako ni Še naroč«? nani. —
Rokopisi ne smejo bili označeni s skladateljevim imenom, ampak z geslom; ime skladatelia pa naj bo priloženo v zaprtem .jv; itj (kuverti), ki nosi geslo rokopisa. Tako opremiiene skladbe je treba poslati za'rr/ništvu Mir1.a Modic (Lroibliana. Ko-pitareva ulica 1) vsaj do 5. juniia t. I.
— Podpornemu InŠtvn slepili so da* rovaG: Ljubljanska kreditna banka 1000 Din, Trgovrska banka 500 Dtn, JažnoS'ajer-ska posnjinica Celje 250 Din. Posojiln'ca Vitanje 50 Din, CMcrajno sodišče Radovljica povodom neke obravnave 1000 Dla. Vsem p. n. darovalcem najiskrenejsa hvala. — Odbr.
— Strašna nesreča v Dus?m selu. V
Dugem selu Je vlak, ki je zarvozfl na postajo, zagrabil žeiezrnšika uslužbenca Kara sa ir, Milojev ca i.o ju p^poinoma razme-saril. Karaš je b":l mrtev na licu mesta, Milojeviča pa so s smrtnimi poškodbami prepeljati v bolnico.
— Tatvina kont PosestnStu Petru Flaunku iz Vinpce pri Črnomlju sta bila v nočf od 2fL na 2\. t. m. odpeljana tfva konja, vredna 3500 Din. Neznani storilci so baje pobesmili na Hrvatsko.
b I i
—M Česa nam manjka v LjobfJani? Pišejo nam: V sedanjem času. ko se je mesto že na vse strani razSrilo, bi bM tako za domačina kot za tujca v orfjentacijo potreben primeren »Kažipota odnosno uradni seznam ljubljanskih hiš in ulic. Moral pa bi rmi tr'ft" prklejan tudi najn^vejii načrt mesta. Vsi dosedanji kažipoti in mestni načrti so ddoma že pošli, a so vrh tega tudi vsi zastareli
—K Tlakovanje cest, kn je projektirano
za letos, se je že začeio. Dolnji del M?k!o-SžČeve ceste so pretekli teden razkopali in za bodo tlakovali s kockami. Ob Masary-kovi cesti (prejšnji CesU na Jffžno železnico) so navozrili cKgTrrrrnne mn^ži.ne velikih kamenitih kock in robnikov za tlakovanje te ceste. Z delom prično v kratkem. Nujno potrebno je rudi t1aikov?n1e ceste Pred škofijo (od Mesenega trga do Poljanske ceste). Poftem naj bi se takoj, vsekakor pa pred zimo, odstranil razdrapani m izrabljene hodnik po Sv. Petra cesti, t J. od Marijinega trga <io križišča PesJjeve ceste. Če se je po manj prometnih ulicah m cestah •obnovil, naj se še tod.
li Gremjj trgovcev in tržni red. Por čajo nam: Gremij trgovcev v Ljubljani Je s posebno vlogo zaprosi predsecLo.ka ge-rentskega sveta g. dr. Puca, da /.boljša tržni red. ki vlada selaj na Vodnk^vetn, kakor tudi na Pogačarjevem trgu. Na da'je, da dri nadaljnega ustavi vsako p <k*;eva-nje dovoljenj za nov? stojnice in Jatake, katerih je baš v zadnjen času mnogo naraslo in za katere abs.> it no : nikiiia potreba, ker imamo v Ljubljan. dovolj trgovin in poslovnih lokalo/. Iz zdravstvenih ozirov je Gremij naprosil g. predsednika gerent sv^eta, da prepv/e zavijal pirdano blago v časopisni papir, kakor tudi, da se izvede stroga revizija Dbrtrt.h pravic, ker prodajajo nekateri take predmete, za katere nimajo dovoljenja Končno je Gremij naprosil, da se člmpreic uveljavi nov tržni red, ki bo odgovarjal popolnoma modernim zahtevam mesta Ljub':mc.
—Ij Poštni urad Ljubljana 7. Dne 8. avgusta lanskega leta se je zaprla pošta v Šišiki. Pošna uprava je Iskala primernih prostorov v sredini Stške, pa jih ni mrgla dobiti. Siškarji so imeli poŠto nad 50 let, torej že tiste čase, ko je šteJa ta vas jedva 600 prebivalcev. Da jo dandanes, ko živi v Šiški 6 do 7 tisoč ljudi, ko sta se trgovl-3ia in industrija lepo razvili, c^bčnstvo sJlno pogreša, je pač samo ob sebi umevno. Za<tnji čas so se — post to", diserimna re-rum — vendar našli potrebni prostori, namreč v Pogačnikovi hiši, ki sicer ne stoji sredi šišlce. a bo vendar ž njo ustreženi obSnstvu. Prav umestno bi bilo, da bi bila poštna uprava, kateri pošte donašajo na leto milijone, ridala v to primerno poslopje. Na ta način bi ne imela nikoli več skrbi zaradi poštn'h prtostorov a ob enem bi vsaj nekaj storila za zmanjšanje stanovanjske mizerije, ki se pa ▼ zadnjem primeru ne bo ublažila, ampak še bržkone povečala.
—rj Sestanek društva «Treznosti« se vrši v sredo, 28. t m. na moškem učiteljišču (parter) ob 18.30. Dnevni red: Predavanje. 2. Razprava o proslavi antialkohol-nega dne. 3. Sprejem n~vih članov. 4. Slučajnosti. 5. Zabavni deL Opozarjamo ponovno člane in prijatelje na nov prostor sestankov. — Odbor.
—Ij Mestna zastavljalnica v petek in soboto radi snaženja ne posluje.
—ij Centralni šolski vrt v Trnovem Poroča se nam: Mestna občana ljubljanska trna v trnovskem predmestni lepo urejen šolski vrt, za katerega žrtvuje tudi vsako leto znatne vsote. Toda tudi tega vrta ne puste na miru razni dolgoprstnežL Na mestu bi bilo, da si mestna občina t varstvo vrta omisli nočnega čirvaja z dobrim psom-cuva?emv
— Otroške oblekce. Krtstcfič . Bučar. —Ij Vse tovariše, ki so se prijavili ra Postojno, prosdm, da se do če trtica sigurno zg]a.se ob uradnih urah pred juridičnim seminarjem, ker rabim nekaj podatkov za vizum. Nadalje opozarjani tovariše, da je rok za vpisovanje v FS do 31. maja. F. S. ini a letos iste usodnosti kot lansko leto, t i. tričetrtmsko vožnjo v sknpinaii po 3 člane. — Gerent PfS. 462-8 —Ij Smola ieparja. Dne 35. t. m. ob 14. Je bil v vestfbulu davne poŠte aretiran 371etni Stojan Nešič, baje trgovski potnik iz Novega Sada. ki je malo poprej skušal v tramvaju izmakniti Irstnfco uradniku s reškega glavarstva Franu P., a ga je ta pri poslu takoj zasačil. NeSić Je nato skočil Iz tramvaja ter pobegrril na pošto, kjer so ga prijeli. Mož je nevaren že par in tat in je zasledovan tudi po zagrebški policiji
—Ij Prijet razgrajač. Dne 25. t. m. je okoli poldruge «rs zjutraj službnjoči stražnik v Hoizapflovi uJfci čul lomijenic ograje. Prihttel Je na »ce mesta ter oparll dva moSca, Id sta trgala ter ruvala deske nekega pkrta, ki ie last mestne občine Z deskami sta nato udrihala po ograj; gfti-iKmerrmioe. Ko ju je stražnfk opazil, sta zbežala, vendar je enega izmed njih zalotil. Ko ga je stražnik prijel in ga hotel aretirati, se je aretaciji uprl in je stražnika udaril. Stražnik ga je navzlic termi aretira*.
—Ij   Jagoslov.-česaoslovaika   liga v
Ljubljani hna danes v torek 27. t. m. ob 20. v restavraciji >Zvezdi« svoj letni občni zbor. Na tem občnem zboru se bo razpravljalo o izleta na Češko in o letošnjem kongresa Ug In češkoslov. organizacij v Ljubljani oziroma na Bledu dne 8. avgusta. Pozivamo vse člane in prijatelje dnrštva, da se zbora zanesljivo udeleže. Nobeden ne sme izostati!
—Ij Beg iz doma. Te dni c odšla od doma Marija M i k 11 č, 50<letna žena strojarskega rjorriočnika. stanujoča na Selu Št. 47. MJkličeva je dnsevno nekoliko omejena in je večkrat pravHa, da bo hcvršila samomor. Ni izključeno, da ie žena v zmedenosti dejanje res izvršila, ker je Že več dni odsotna od doma.
—Ij Gospodje, pozor! Radi opustitve pnodaje klobukov in slamnikov prodajam iste »•/• cenejše. — Modna trgovina Peter S ter k, LJubljana, Stari trg 18.
—Ij Izgubljena ie bila srebrna zape str. a ura. Odda se naj proti nagradi pri F. K. Kaiser, puškarju v Šeleuburgovi uL 6. 548/n
—U Nesreča. Josip P, zasebni uradnik iz Most, si Je po nesreči prereza! žile na roki. Prepevali so ga v bolnico. Njegove pošk'-dbe niso težke.
dunajska hakoah v
ameriki
Dunajska Hakoah ie pretekli teden prispela v Ameriko. V nedeljo 25. t. nt. je odigrala svojo prvo tekmo z nekim newyor-škrm mošivom in zmagala s 4 : 0 (0 : 0). Tekmi je prisostvovalo 45.^00 gledalcev, med n Imi sam predsednik Coolidge. new-yoršfci župan ter več drugih odličnih predstavnikov. Hakoah ie bila viharno pozdravljena . V prvem polčasu so igraii Dunajča-ni s tremo in navzlic presročj niso mogli doseči nobenega gola. Šele v drugem polčasu iim ie uspelo Amerikance prisiliti h kapitulaciji. Prvi gol ie zabil NeufciJ. drugega Hauslcr, tretjega Grun-feld. četrtega VVbrtrnan.
Iz Celja
—c Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje-okolico bo v četrtek 29. aprila v z"z .ilui Nerad v Gaberju.
—c Sokolsko predavanje. V četrtek 6. maja se vrši v mali dvorani Narodnega doma IL del predavanja «0 zgodovini Če-hoslovakov*. Predaval bo prof. Orožen.
—c Javno tombolo v prid podpornemu fondu podružnice priredi, kakor vsako leto, tudi letos, dne 6. Junija, podružnica Udruženja vojnih invalidov v Celju.
—c V celisko bolnico so pripeljali 91 letno varičarko Nežo Komar tz Galicije pri Žalcu. Ztamila si je nogo. Žena Je izjavJa, da v celih 91 let.h ni bila nikoli bolna in je še na dan neteče opravljala hišiia dc'a. Redek slučaj zdravja.
—c Požar. V noči od sobote na nedeljo je zgorelo gospodarsko poslopje nekemu posestniku blizu Ljubečne pri Celju. K.'ko je osen j nastal, n! znano._
Sport
Dunajski Amaterji v Ljubljani
1. In 2. mala na Igrišču Krije. — Največja senzacija letošnje nogometne sezone.
V soboto in nedeljo igra proiesijonalno nogometno moštvo dunajskega Amateur-Sportverema, danes najt^A rrajboliše nogometno društvo na kontinentu, dve tekmi v Ljubljani. Prvi dan igTa s SK Ilirijo, za drugi dan bo skušala Iliriia sestavit? močan kombiniran tem najboljših ljubljanskih nogometašev.
Amater;* so moštvo tako fzredne kvalitete, da imajo danes v Evropi (izven Angleške) le dva ?h tri približno enakovredne prothmike: med te ie šteti praška kluba Sparto in Slavijo, dočim »e vodeči madžarski klub F. T. C. v Budmrpešti pretečeno soboto zgubH proti Amaterjem z 0 : 4. NeTiški listi označujejo Amaterje povodom njEbove zadnje turneje v Nemčiji za moštvo, ki igra nalboljši nosomet na svetu: sedanjemu nemškemu prvaku Bay-em (Monakovo) so tudi prizadeli poraz 4:0; Wacker. bivši nemški prvak, ie zgubil z 0 : 3. mestna reprezentanca Kolna ck> 0 : 6. AmaterM imajo avstrijsko državno prvenstvo (prvenstvo nrofesijonalne lige Dunaja) za leto 1924—1925. že sedaj so sigurni tudi prvenstva za 1925—1926, V tekmah za avstrijski prehodni pokal, ki se vrše letos sedmo leto, so dospeli šestkrat do finala in trikrat so si ga že priborili.
V Ljubljani so Amaterji obvezani nastopiti s kompletnim prvim moštvom, v katerem je nič mani kot 10 avstrijskih reprezentančnih igračev. Za naš nogomet ima gostovanje teica znamenitga moštva v veliki meri propagandni pomen, kajti Amaterji <lajo lahko najboljšo, ka- ^ore nuditi današnji moderni nogomet Nuno v nastop postane lahko za naš nogomet enako epoha In ega pomena kakor pred voino gostovanje znamenite praške Slavile, ki je uvedlo popolnoma novo dobo v našem nogometnem sportu.
ŠE NEKATERE NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME
CELJE: SK Celje : SK Atletiki 1 : 0. S to tekmo ie zaključeno prvenstveno tekmovanje celjskega okrožja. SK Cele je doseglo 8 točk, SK Atletiki 4, Red Star O. Prvak cerljskega okrožja SK Celje igra semiiinale za prvenstvo Sloveniie z ljubljanskim prvakom BnUo tekom maja. Tekma se vrši v Celju. SK Atletiki, kom. : SK šoštani 11 : 2. „ v
MARIBOR: L S6K Maribor - I. S. K. Merkur 9 : 1 (2 : 1). Rapid ohl boys — Ptuj oki boys 1 : 1.
BEOGRAD: Jugoslavija : Soko 8 : 2 (S : 1), Zašk : Jedinstvo M : 0.
TRSTj Oloria (Reka) : Edera (Trst) 1 : 0 (prvenstvena). Potnima : Pro Cer-vrgnano 5 : 0. Triestma : Bancarl 6 : 2.
REKA: Olnnpia (Reka) : Viktorja (Sušak) 8 : 2.
SKOPLJE: Olrrnpia : Rapid 3 : 2.
SOLUN: Prvak Južne Srbite. Skopski SK je gostoval v Solunu in podlegel prvi dana napram Atlasu s 3 : 1, drugi dan pa zmagal napram prvaku Soluna Are s u s 4 : 1.
PRAGA: Slavlja : CATC 4 : 1, Sparta
: Cehie Karlin 3:1. DPC : TeoKtzer FK 3^ 1, Nuselskr : Vrsovice 1 : 1. Vflrtortja : Meteor TO. * ; (k
— Stafetn. tek za pokal «Pol?tlke». 3.
maja sc vrši v Beogradu stafetni tek za pokal »Politike*. Proga je d^lga 6.5 km. Pravico startanja im;: j o vsi veriiic'rani atleti JLAS. Tekmujejo moštva iz meh tekačev. Prijave sprejema tehnični referent BLAn g. Dimitrije Steimovič, Franko-srb-ska banka, Beograd. Prijavnir.a znaša 10 dinarjev za moštvo. Navedeni tehnični referent je pripravljen izposlovati zunanjim lclubom vozno olajšavo v slučaju sodelovanja.
— Kolesarski odsek ASK Primorja ima
27. t. m. sestanek članov v restavraciji Zvezda ob 19.30 Obvezna udeležba, Razdelitev kolajn. — Načelnik. 4t30/n
— fiazena v Zaorebu. V nedeljo s*o igrale zagrebške druž.rne drugo kolo prvenstvenih tekmovanj. ASK je sigurno odpravil svojega nekdanjega nevame;a konkurenta Vesno s 16:2 (12:1). mlada družina Uskoka pa je porazila Viktorijo s 6:3 (4:2).
— Hazena ▼ Mariboru. Družina SK Maribora je porazila družino Merkurja z 12:0 (5:0).
Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „JeSenjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poško4b\
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
SCHICHT
Tragedije liram dosnouine
Žrtve avtomobilske nesreče pri Vrhniki« — Pretresljiva živ-Ijenska drama mlade Slovenke v Beogradu. — Žalosine posledice muslimanskega zakona.
žena še nadaljevala ljubavno razmerje z bivšim svojim ljubimcem. Pretekle dni je Šeta za to izvedel in v soboto zvečer ie zahteval od žene pojasnila. Azra mu je odkrito izjavila, da ga ne mara. Žalosten je Seta odšel z doma in se vrnil še le zjutraj. Ko ga ie žena zopet zavrnila, je pograbil sekiro ter ženo večkrat udaril po slavi. Azra se je mrtva zgradila na tla. Šeta pa je pobegnil. Vendar so ga že v pondeljek aretirali. Ko pa so ga peljali v Velesu preko Vardarskesra mostu si je neopa-ženo osvobodil vkljenjeni roki in skočit v vodo. Orožnik je streljal za njim in ga ranil v nogo, nakar je Šeta splaval na breg in sc pustil mirno zopet vkle* niti.
Elegantna pustolovka« i
Beograjska policija je včeraj zjutraj prijela in odvedla v zapor mlado elegantno damo, ki je zadnje dni v Beogradu izvedla izredno rafinirane pustolovščine. Na premeten način, največ z ljubeznijo, je znala od svojih žrtev izvabiti mastne denarne vsote. Uvedena preiskava ie ugotovila, da si je znala elegantna dama. Ljubica Petrovič po imenu, izbrati svoje žrtve iz najuglednejših in najbogatejših krogov. Tekom enega meseca je z ljubeznijo zaslužila nad 100.000 Din. Ljubica Petrovič je vedno hodila v najelesantnejše kroge in lokale, kjer si je izbirala žrtve za svoje »operacije«. Vsi posli so ii šli po sreči, dokler ni naletela na mladega beograjskega trgovca Rističa, katerega je obrala za 9.000 Din. Ta je stvar naznanil policiji, ki je po daljših poizvedbah končno elegantno damo aretirala. Zanimivo je, da je bil inicijator Ljubičinih avantur neki visokošolec, ki jo je učil, kako naj izmozgava svoje žrtve. Ljubica Petrovič je temu študentu dajala tudi lep del svojih zasluž-kov; zdaj pa so aretirali tudi njega.
Sokol
— »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom)
vabi svoj? članstvo na prvi letošnji peš-izlet v nedeljo, 2. maja, v prijazne Moravče. Odpeljemo se ob 7.55 z vlakom do Kresnic, ed tam pa sretno peš v Moravče, kjer bo skupni obed: po obedu odkorakamo po novi poti v Domžale, odkoder se odpeljemo z vlakom nazai v Liubliano. — Člani v kroju! — Zbirališče ob pol 8. zjutraj pred Klavnim kolodvorom. Bratje in sestre, pohitite v velikem številu v kra-Ifestvo prirode, ki se pravkar razcvita in dviga k novemu živlieniu! 461-n
— Sokolsko društvo v Šiški naznanja svo:emu članstvu, da spreiema prijave za zlet v Prago samo še do 9. maia in sicer vsak dan od IS. do 20. ure v društveni telovadnici, kieT se ob istem času dajejo tudi vse potrebne informacije. 457-n
O nesreči, ki se je primerila v nedeljo v Logu pri Vrhniki ter zahtevala eno človeško žrtev, doznavamo še sledeče podrobnosti. Poroka se ie vršila ob 5. popoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubijani, po poroki pa se je cela družba odpeljala k fotografu in nato v neko gostilno. Proti večeru so se hoteli z avtomobilom peljati v Žiri. a jih je spotoma doletela grozna nesreča, ki je čitateljem že znana.
Kakor smo že poročali, so v bolnico prepeljali Ivana Kopača in Marijo Kopačevo. Prvi je brat smrtno ponesrečenega ženina, druga pa njegova sestrična. Oba ponesrečenca sta se šele danes dopoldne nekoliko zavedla. V bolnici so ju zaslišali o nesreči, vendar se še ne spominjata nobenih podrobnosti. Njuno stanje je še vedno kritično.
*
V nekem beograjskem predmestju so našli v soboto zvečer mlado dekle, ki se je zastrupila z lizolom. Bila je v nezavesti, na prevozu v bolnico pa je umrla. Policija je s poizvedovanji ugotovila, da je mlada samomorilka Jerica Kosi, rojena v Celju. Prišla je pred več meseci iz Celja, kjer je bila baje samostojna modistka, na poziv svojega brata z materjo vred v Beograd. Stanovali so v Vojvode Bogdana ulici št. 16. Kmalu po preselitvi je zbolela mati in umrla. Jedva so pokopali mater, pa je umrl Jerici tudi brat. Poleg teh rodbinskih nesreč se ji je pridružila še tretja, ki je natirala ubogo Jerico v smrt. Deklica je imela ljubavno razmerje z nekim moškim, ki ji je obetal, da jo bo poročil. Ko pa mu je nedavno priznala, da nosi pod srcem njegovo dete. se ie nezvesti ljubimec izgovarjal, da je še ne more poročiti, ker ima urediti še nekatere rodbinske zadeve. Jerica je čakala in upala. Toda zapelii-vec je izginil. Ko je uvidela, da čaka zaman, je v obupu izpila steklenico li-zola.
Pri obdukciji trupla so ugotovili, da je bila mladenka že v sedmem mesecu nosečnosti.
Med našimi muslimani v Južni Srbiji, Macedoniji in Bosni ter Hercegovini obstoji še vedno običaj, da mladenič, ki se hoče poročiti, odkupi svojo bodočo ženo od njenih roditeljev, dasi jo morda popreje ni nikdar videl, niti ona njega. Umevno je, da tak zakon ne rodi vedno dobrih posledic.
Sličen slučaj se je primeril zadnjo nedeljo v selu Gornji Banovci pri Skoplju. Seta Amerovič, 241etni mladenič, se je poročil z mladenko, ki ga popreje ni poznala. Mlada in lepa Azra je ljubila drugega fanta, ki pa je radi revščine ni mogel odkupiti. Azra pa ni odnehala in je kljub temu, da je bila
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo predobro mamo, gospo
Terezijo Vrancit
učiteljevo vdovo in posestnlco.
Pogreb bode v četrtek ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče. ZAGRADEC, 27. aprila 1926.
Žalujoče hčerke: Zinka, Muka, Tončko.
Strm 4.
•SLOVENSKI  V A R O D» dna 28. aprila 1926,
Stev 95
Gospodarstvo
Delavska zbornica in naše gospodarstvo
Na plenarni seji Zbornice za trgovino,
in industrijo v Ljubljani, ki se je vršila 22. t. m., se je tajniško poročilo dotaknilo tudi volitev v Delavsko zbornico in označilo staliiče Tr*ovsko-obrtne zbornice fcot zastopnice delodajalcev do Delavske zbornice kot zastoonice delojemalcev. Ker Je to stališče vsekakor zanimivo tudi za ^irso javnost. obavijamo danes še naknadno dotični odstavek iz tamiškeza po-ročfla. Glasi se:
Važen do*odek v minuli poslovni dobi Je bilo konstituiranje prve voiiene delavske zbornice za Sk>ven?jo v LhArjani. Delavska zbornica ie poslovala sicer v začasni obliki in v manjšem obsezu že od leta 1522, ko ie bila osnovana v zmislu določb zakona o zaščiti delavcev. Po čl. 5 ztK>rničnih pravil je naloga delavske zbornice, da ščiti kot razredni oredstavnfk delavcev in nameščencev na ozem-Ini mariborske in ljubljanske oblasti nj5h eko-enomske, socijalne in kulturne intere.se. Ona ima prlez svojega sociialno-poiitič-netra značaia delovnega programa po svonh pravilih tudi oddajati mnenja o ustanavljanju in organizactii avnih naprav za pospeševanje obrti, trgovine m prometa, v kolikor je to v zvezi * delavci m nameščenci, in končno nalogo, da^ustanavlia in organizira po lastni inicijativi naprave za pospeševanje ekonomskega, sooiialnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev.
Smatramo, da ie naša dolžnost pozdraviti konstituiranje te važne institucije delojemalcev, s katero želi Zbornica za tr* sovino, obrt in industrijo kot predstavite-tiica delodajalcev najti v vseh važnejših vprašanim naše gospodarske politike skupno kooperaci sko bazo in to ne samo v svrho. da se očuvato dosedanje pridobitve gospodarske podjetnosti v Sloveniji, marveč da ustvarimo obenem predpogoje našega nadaljnega gospodarskega poleta in razvoja, ki bo po našem mišlieniu najboljše sredstvo za povzdigo ekonomskega in kulturnega nivoja našesca delavstva.
Predvsem smatramo, da ie ta skupna kooperacija potrebna, na eni strani v vseh vprašaniih. kjer nam preti nevarnost vsled pogrešne smeri industriiske politike, da se jo ie pričelo v zadn em času uveljavi ati napram Sloveniji, na drugi strani pa, da se z znižanjem izrednih davčnih bremen ustvarijo predpogoji gospodarske podjetnosti, ki je v zadnjem času takore-koč popolnoma ponehala.
Delavska zbernica si je v ovojem letošnjem proračunu začrtaia glavne smernice svojega bodočeza dela. Proračun predvideva v celoti 2.500.000 Din izdatkov, od česar odpade na stroške urada 525.000 Din, na skrb za izseljence 50.000 Din, na podpore potujočim delavcem in nameščencem 50.000 Din, brezposelnim delavcem 50.000 Din, za zaščito vaencev 50.000 Din, ?d publicistično delovanje zbornice 100.000 Din, za dečia zavetišča 100.000 Dm. za delavsko akademijo 200.000 Din. za delavske knjižnice 100.000 Din in za delavsko strokvno šolo 150.000 Din. katera sredstva omoročujeio zbornici razmah aktivnosti v ■večjem obsegu, kakor pa omogočujeio naš zbornični proračun v gospo da rsko-pospe-ševalne namene delodajalcev.
Nastaja nam vsled tega važna naloga, da usmerimo svoje delovanj spričo nove situacije v podvojenem obsegu v prilog pospeševanja ekonomskih mteresov deloda* jalcev, da  vzdržimo potrebno ravnotežje.
—g Ustanovitev Obrtne bznkcm Kakor smo že poročali, se je vršila v nedeljo v Beagradu konferenca delegatov gospdar-sk.Ih korporacij iz cele države, na kateri se je razpravljalo   v   načrtu pravilnika nove
Oortn« baiike. Zbornica za trgovino, obrt m industrij o v Ljubljani je poslala na to konferenco tajnika dr. Ivana Plessa. V pravfin neve banke je predviden osnovni kapital v znesku 37,500.000 Din, toda na konferenci je bilo sklenjeno, da se zviša na 75,000.000 Din. da bo imela banka dovolj sredsev. Sedež bar.ke bo v Beogradu, istočasno se pa ustanove podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopi j u In Novem Sadu. Podružnica bo prav za prav samo v Zagrebu, dočlm se ustanove v drugih mestih ekspoziture. Obrestno mero določi trgov.nski mjii<ter. Banki bo načeloval upravni odoor, se stoječ iz 20 članov. Na konferenci so b.ia pravila z nekaterem; spremembami sprejeta.
—g Sovo veliko industrijsko podjetje. Neki angleSki kjocern namerava ustanoviti
v Osijeku «ArtgieiifiO-rumunsko balkansko podjetje* za tek strmo, nanj eno in konfekcijsko blago s kapitalom v znesku 100,000,000 Din. Tvornica bi izdelovala prvovrstno bjJcs-blago in Lakasrto usnje in najfinejše angleško sukno tako, da bi nam tega blaga ne bio »treba uvažati iz inozemstva. Tvornica se ustanovi na načelih zadruge.
—g Nove avstrijske carinske tarife. Med parlamen arrto debato o novih avstrijskih carinskih tarifah je btlo sproženo tu Ji vprašanje, da-li namerava avstrijska vlada v zvezi s tem odpovedati trgovinske po-ST^dbe, ker mnose carinske postavke zvišajo, kar n: v skladu s trgovinskim; pegodbu-mj. Z merodajne strani poročajo, da Avstrija ne misli odpovedati trgovinske pogodbe z Jugoslavijo m Madžarsko.
To in ono
ERai Kn mrla
V soboto ponoči ie umrla znamenita švedska pisateljica in pubiicistka Ellen Key. Rojena je bila 11. novembra 1849 v Sundholnu na Švedskem kot hči slovitega delavskega politika in publicista Emila Keva. 2e v zgodnji mladosti se je pridružila delavskemu pokretu in propagirala socijalne reforme, dasi sama ni bila pravoverna sociialisrka. Na izborno organiziranem švedskem Delavskem institutu, ki ga je sama pomagala ustanoviti, je predavala o delavski statistiki. Pri tem se je seznanila z voditelji švedskega socijalizma med drugimi tudi z Brantingom. vendar pa sama ni bila nikdar pravoverna marksistka. Napisala je v tem času več knjig, brošur in sestavkov, deloma feministične, deloma literarne, deloma socijalne vsebine. Ta dela na ji ni so prinesla svetovne slave, ker so vzbudila zanimanje samo v skandinavskih državah.
Največjo popularnost in svetovno slavo je dosegla Ellen Key 1. 1899 s svojim delom »Stoletje otroka«, v katerem se odločno zavzema za pravico otroka do svobodnega razvoja in domače vzgoje. Istočasno je zaslovela tudi kot duhovita esejistka iz šole francoskih in ameriških mojstrov. Njeni eseji in njene študije (»Izobrazba«. »Ljudje«, ^Lepota za vse«, »Poedinci in množica« itd.) spadajo med najboljše, kar je ustvaril njen veliki duh.
L. 1909, ko je praznovala 60 letnico rojstva, je Ellen Key obmolknila in se preselila na svoje posestvo, ki ji ga je podaril švedski senat Tu je preživela svetovno vojno, ki je ovrgla vse njene teorije in uničila ideale plemenite ženske duše. V zgodovini pedagogike si je pridobila Ellen Key častno mesto, v literaturi pa ni dosegla svoje rojakinje j Selme Lagerlofove, dasi je pripisovala Evropa njenim delom svoj čas večji pomen.
Roman treh src
je krasno čtivo. Najkrasne še perilo za gospod \ pesebne srajce iz angleškega cefirja pa to one od tvrd k e
Drago Schwab. Ljubljana
Nenavaden razlog razporoke
Razrušitev zakona ni tako zapletena in nevsakdanja stvar, da bi ne bili poučeni o tem. kedaj je računati na raz-poroko in razdružitev skupnega zakonskega življenja, torej ločitve od mize in postelje, kakor pravi staro zakonsko besedilo. Če žena zapusti moža ali če mož vzdržuje prijatejico, je čisto upravičeno, da prevarani del vloži tožbo in zahteva ločitev zakona.
V novejšem času so se pojavili novi razlogi. V velikih mestih so na dnevnem redu procesi, kjer zahteva zakonski mož ali žena, da sodišče loči zakonsko skupnost, češ da ne more prenašati nasprotnika in da je vsako skupno življenje vsled čustvenih nasprotstev nemogoče. Z drugimi besedami, zadostuje dokaz take čustvene sovražnosti med obema zakoncema in sodišče raz-druži njiju zakon.
Najduhovitejši pa so bili sigurno tisti sodniki v nekem južnofrancoskem mestu, ki so proglasili razdružitev zakona na podlagi čisto novega vzroka in argumenta. Mož je zahteval ločitev zakona, ker je njegova žena v sanjah večkrat izrekala ime George, ki pa ni bilo ime moža, ker se je le-ta nazival Alfred. Mož je sklepal, da izreka žena v sanjah ime tekmeca, ki ga ie ljubila pred zakonom ali pa ime moža, ki ga ljubi Še sedaj, dasi tega kljub pazljivosti ne more dognati. Sodišče je torej imelo pred sabo precej kompliciran slučaj in se dolgo ni moglo odločiti, da razdruži zakon, dokler ni mož decidirano izjavil, da noče več živeti ženo, ker ne more
prenašati njenih ponočnih polža vestnih ali popolnoma nezavestnih vzklikov in klicanja neznanega Georgea. Sodišče se je končno udalo in priznalo možu pravico do ločitve zakona.
Ta sodni izrek je vzbudil med prebivalstvom seveda ogromno zanimanje, med ženstvom pa še veliko razburjenje in baje tudi precejšen strah, ker se marsikaka ženka boji. da ne bi v sanjah nevede izblebetala kake nepotrebne skrivnosti. Nasprotniki te čudne razsodbe pa poleg tega upravičeno opozarjajo na velike zlorabe, ki so mogoče, ako obvelja ta sodna praksa. Zato pričakujejo, da bo višje sodišče prvo sodbo razveljavilo.
Vojna proti pivu na Dunaju
Na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem so včeraj pričeli izvajati bojkot proti pivu. Vse gostilne na Dunaju in v provinci so odklonile točenie piva. ker so pivovarne cene podražile. Gostilničarji na Dunaju so organizirali posebno nadzorovalno službo, da nihče ne bo kršil bojkota, kateremu so se pridružili celo gostilničarji, ki so radi lokalov odvisni od pivovaren. Gostilničarjem so se pridružili v bojkotnem gibanju dalje tudi vsi kavarnarji in hotelirji, le branjevci, ki prodajajo pivo v steklenicah, niso solidarni z gostilničarji.
Vojna proti pivu je bila včeraj na Dunaju v polnem razmahu. Bili so zanimivi prizori, kako so patrulje stav-kujočih gostilničarjev hodile od gostilne do gostilne. Nekateri so razdeljevali tudi razne plakate in letake, ki pozivajo prebivalstvo, da jih podpira v boju proti pivovarnam. Bojkot je bil vsaj prvi dan popoln, ker ga je občinstvo tudi samo izvajalo in odklanjalo pivo tudi tam, kjer ga je bilo mogoče dobiti.
Svojo mater je ubil
Iz Bratislave poročajo o strašnem zločinu, ki ga je izvršil te dni voznik Stepan Janošik v Bistrici pri Bratislavi. Janošik je stanoval skupaj z materjo, s katero sta se že deli čas prepirala. Mati je bila namreč pijanka in je zapila ves denar, ki ga je sin težko zaslužil. V petek jo je sin trikrat našel v neki gostilni. Ko jo je v tretjič spodil iz gostilne, je bila že popolnoma pijana. Odšla je domov in legla v posteljo kar oblečena. Okrog polnoči je prišel sin domov. Videč, da mati že spi, je odšel v drvarnico, vzel sekiro in se vrnil v sobo. Tu je udaril mater dvakrat s sekiro po glavi tako, da je bila takoj mrtva. Sekira se ji je zapičila globoko v možgane. Po izvršenem zločinu je odšel Janošik k svojemu gospodarju, ki je že davno spal. Potrkal je na vrata in zaklical: ^Odprite! Storil sem nekaj strašnega. Mati mi je delala sramoto in zato sem jo ubil. Zdaj bo menda mir. Kaj mi je bilo storiti drugega?« Nato je odšel v bližnji trg in se sam prijavil orožnikom.
Orožniki so ga takoj aretirali in vklenili. Odvedli so ga nazaj v Bistrico na lice mesta. Predno je stopil v sobo, kjer je ležalo materino truplo, je orožnikom izjavil, da ga je ponoči, ko se je vrnil in stopil v sobo,, nekdo močno udaril po glavi. Zato je šel po sekiro in ko se je vrnil v sobo, je zopet čutil na obrazu dlan nekega neznanca. Misleč, da leži neznanec na materini postelji, je zamahnil s sekiro in zadel mater. Ko je
pa stopil v spremstvu orožnikov k materinemu truplu, ga je prizor tako pretresel, da je svoj zločin priznal. Izjavil je, da Ka je mati neprestano zmerjala, da je zapravljala njegov denar in da si ni znal drugače pomagati, bele po drugem udarcu se je 74vedel, da mati umira.
Ljiidožroi v Liberiji
Iz Londona poročajo, da se je vrila hčerka eksferdskega vojvode ladv Do-rothy Mills iz Liberije, kjer je raziskovala pokrajine, kamor še ni stepil noben kulturen človek. Njeno raziskovanje je trajalo tri tedne. Lady Mills je preživela ta čas večinoma med ljudožrcu Med drugim popisuje običaje ljudožr-skega leopardnega društva. To je organizacija, čije člani so raztreseni pa celi pokrajini. Navadno žive ti divjaki povsem mimo in le včasih podležejo svojim kanibalskim strastem. Tedaj se oblečejo v leopardove kože z železnimi kremplji in gredo na prežo, kjer čakajo na svoje žrtve. Čim se jim žrtev približa, začno divje tuliti in planejo na njo. Orgije trajajo 4 do 5 dni. Nato slečejo leopardove kože in se vrnejo domov. Ženskega mesa ne jedo radi. ker je baje grenko. Najbolj jim diši meso iz moškega stegna, ki ga dobi navadno poglavar divjega plemena. Lady Mills piše v svojem potopisu, da so ji Ijudo-žrci pripovedovali, da ie najbolj okusno meso 14—15 letnih dečkov. Prebivalci dotične pokrajine žive v mnogoženstvu. Vsak moški ima lahko toliko žen, kolikor hoče sam. Za vsako pa mora plačati gotovo odškodnino, ki znaša v naši valuti okrog 900 Din. Ženske so torej v Liberiji poceni.
so najboljše In najcenejše kajti tfpežnost enega part nogavic z žigom in znamko (rdečo, medro aH zlato)
99
ključ
"66
je ista kot trpežnost i tirih-drugih parov.     «j-a J
_KoDite io presritajte sel_
*   Maharadža  pred  bankerotom. Po
poročilu angleških listov se nahaja Mir Ali Navaz Kan, maharadža Kairpura pred bankerotom. Mnharadža je star 41 let tn je zasedel prestol svojega očeta 1. 1921. Od tega dne ie začel živeti silno potratno in izdal ogromne svote za osebne namene, zlasti na konjskih dirkališčih. Pri tem je najprvo zapravil svoje ogromno privatno pre molzenje, nato pa začel zajemati tudi iz državne blagajne, s ičimer je spravil svojo deželo na rob propada. To je prisililo indijsko vlado, da mu je pndelila vezirja, ki pa ni mogel veliko opraviti. Kairpur šteje 220.000 duš. Vse prebivalstvo se nahaja napram maharadži v nekakem podložnem kolon skem razmerju. Odtod toliko bogastvo maharadžev v Indiji.
X Draginja v Rusiji. Ruski statistični urad v Moskvi je izdal primerjalno tabele o evropski draginji. Tabela jemlje za podlago ameriški dolar in pravi, da so potreb« ne za življenje v Evropi sledeče vsote (v dolarjih dnevno): Milan 1.40, Pariz 1.42, Bru selj 1.45, Dunaj 1.47, Berlin 1.50. Rim 1.55, London 1.69, Madrid 1.73, Stockholra 1.89 in Moskva 2.00. Po tej statistiki bi bilo naj* cenejše mesto Milan, najdražje pa Moskva.
Poslovni lokali
nasproti sodišču, obstoječi iz 5 sob, jako pripravni za odvetniško pisarno, se skupno, odnosno ludi deljeno v skupinah 2 oziroma 3 sob oddajo s 1. majem 1926 v najem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. |2-o
Zahvala.
tmmm
12."8
O priliki svoje 70 tet niče sem prejel od sorodnikov, prijateljev in znancev širom Jugoslavije. Nemške Avstrije in Juliiske Benečije toliko čestitk, da mi je nemogoče se vsakomur posibej zahval' ti.
Zato se tem potom vsem prisrčno zahvaljujem za poslane čestitke in prosim, da me vsi ti ohranijo v najboljšem prijateljskem spominu.
Ljubljana - Šiška, dne 19. aprila 1926
Frane Remie, trgovec
Globoko potrti javljamo tužno vest, da je na$ ljubljeni soprog oziroma oče, gospod
dr. Fran Gorčic
višji finančni svetnik
previden s svetota stvi za umirajoče po mučni bolezni dne 26. t m. preminil.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 28. aprila 1925 ob štirih popoldne Iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1926.
Iranko, Lada,
otroka
a roj. Zi soproga
Mettmi pogrebni UTod.
1307
Pomladne novosti
naga vica v raznih barvah, zapita robce, čipka, kavica« naramnice, palica, razna mila, gumbe in pa-trebsčine za šivilja, krojača in čevljarje ter
nahrbtnike.
NAJNIŽJE CENE.
JoSIP PETELINC
LJUBLJANA
(ob vodi) blizu Preacmevee
65-1
lika.
Krojač Ivan afagalč
Ljubljana, Gledališka ul. atv. 7, se priporoča za poletno sezono. — Angleško blago.
Posestvo
lepo leteče. 219 johov, okra Gradičac (Bosna) s 4 hišam , skladiščem, hlevom, nov m ,F at* motornim plugom, m al m ml nom in orekarnico, roceni na eno ali več družin naprodai. Ponudbe in informacije na Jos. Zilzer, Vinkovci
1309
Društvo finančnih konceptih uradnikov
naznanja, da je 26. aprila umrl njegov član in večletni odbornik, gospod
dr. Fran Dorčič
višji finančni svetnik
Pogreb bo v sredo, dne 28. aprila ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice t Ljubljanu
LJvMJaao* 27. aprila 1926.
19.000 diaar'ev
garancije dam podietju, kier dobim s užbo prodajalke Ponudbe pod »Garancija 15 000/1 08" na upravo .Slov. Naroda". 130B
Pozor mizarji I
Več mizarskih strojev najboljše nemške znam* ke, popolnoma novi — skupno ali po sam no na* prodaj. — Vprašanja na upravo «S1. Naroda« pod •Mizarski »troji/1280».
In
dov-"»Ha pa mm lani coni
II. C I BI V
Votfova II.    Telefon 56
1 Tl9 _
Boljše starine
kakor tabernaklje, gar* ni ture, komode, sekretar* je, lesene lestence, sre* bro. steklenice, porcelan — kupujem po ljubitelj* skih cenah. — Hitre ponudbe s popisom in na* vedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, niča 131.
Klavir
dobro ohranjen — radi pomanjkanja prostora na* prodaj. — Ponudbe pod eU godna cen a/1261» na upravo »Slov. Naroda«.
Pletilnl stroji
nemškega Izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino lepri
F. Kos. Lfanlfana, Židovska o.5
Generalni zastopnik.
15 letno Jamstvo
najpopolneji st0ewer ši« valni stroji s pogrezijivim transporterjem (grabeljc); i enostavnim premikom je pri pravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
i'e!cnburgova ul. 6, 1. 219-1, Telefon 4t. 980.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja 21-T
:: premog ss
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča r osebno prvovrstni ćeškoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brke te
Nacfnv PROMETNI ZAVOD sa PREMOG d. d imaiUV • v Ljubljani, Miklošičeva centa 15 I
Urejuje; Josto Zupančič. — Za cNaiodno tiskarno*: Fran Jeaerick. — Za iaaaratni del Gttas Oton ChrUtof. - Val v Ljubljani.