171. štroilka. V Ljubljani, i tetrtek, Z9. julija 1915. XLVIII. lelo. 9Slovenski Narod" vclja ▼ Lfubljanl na dom dostavljen; v upravništvu prejeman: jelo leto naprej . • • • K 24 — ćelo !eto naprej . , • • K 22-— 5oi leta „ • • • • • 12-— pol ?eta m • • . . . 11*— četrt leta „ • • • • • 6'— četrt leta n . • . • . .V5O na mesec m • • • • » 2*— na mesec M • • * • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ureu^šivo: EnaHava ulica St, 5 (v pritličju Lvo) telefon SL 34. I*lta|a vsak dan ivećer tsvzemsft neđel|e in praznike. lnserati veljajo: petorostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., 2a dvakrat po 14 vin., za trikrat ali ve^krat po 12 vin. P^rtc in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se po§i!j;ijo naročnine, reklamacije, inserati Lt d, lo je administrativne stvari. —— Posamczna ilov lika ve ;a 10 vinarfev. —^— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlskarna" telefon St. 85. .Slovenski Narod* velfa pO poSfl: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— ćelo leto naprej - - . K 30 — pol leta „ „ . . • >■!'-- za Ameriko in vse dru^e dežele : četrt leta M „ • • . t/50 & na mesec * M • • • 2'o'J ćelo leto naprej • . • . K 35.— Vpra*an>m glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali /.namka-Upravaićtvc (spadaj, dvoriSCe levo), Knailova ulica št- 5, telefon ćt.35' V DRUGI BITK! NA GORIŠKEM JE BILO PORAŽENIH SEĐE51NAJST ITALIJANSKIH DIVIZIJ, Kl SO IZGUBILE 100.000 MOŽ. — NAŠE PREKRASNE ĆETE SE NIŠO N1K-JER UMAKMLE NITI ZA PED! Dunaj, 28. julija. (Koresp. urad.) U radno razglašajo: Itafijansko bojišče. Včerai so oslabeli tuđi proti Đo-berdobski p^anoti naperjeni kalijan-ski napadi. Mestotna pa so Itaiijani še ljuto streiiali s topovi. Sicer so se osokolili še k posaireznim slabini navalom, ki pa smo ]\h brez truda odbili. V bojih velikega obsega je torei nastal odmor. Kakor prva tako je končala tuđi neprimemo boli orjaška druga bitka na Goriškero s popolnim nsuspehora napadafoćega sovražnika, ki Je to-krat navalil v približno 30 km širo-kem prostoru med liribom Saootinom rn morsko cbalo s sedmim? armađni-mi zberi, ki so šteli najmanj 17 divizij infantenje »n mobilne railice in k? je skuša! predreti za vsako ceno ne meneč se za žrtve na Ijudeh in materijalu. Celokupne izgube Itali-janovje ceniti na 100.000 mož. ■ . Še le zgcdovlna bo ocenlla čine naših prekrasnih čet in njihovih vo-diteljev v tej obrambn! bitki. Neoma- i jane in neomajne stoiijo še vedno tam, kjer so pred 2 mesecema priča-kovale sovražnika. To ne velja samo za pozicije na Gor-ške?n, za katere so se vršili v dveh bitkah vreči boi«, temveč za ćelo našo za obrambo na lusovzhoću monarhiie izbrano bojno fronto. Namestnlk načelnika gjneralnega štaba rH. Hofer, fmi. • • ZOPETNI NAPAD NAŠEGA BRO-DOVJA NA ITALIJANSKO OBAL. Dunaj, 28. julija. U radno raz-giašajo: Dogodki na morju. Dne 27. julija ziutrjj so izvršile naše lahke krlžarkc in t;>rr»eđnc eno-tc uspešen napad na železniško crto od Ankone do Pcsaro in so obstre-Ijevale postajna pos»opja, skladišča, čuvainice in že&eznlške mostove na te] obrežni crti z dobrim uspehom. Već lekeniotiv in mnogo vozov je bilo demoliranih. Neko železniško skfadišče v Fano je pričelo gnretl, 5led!la ie moćna eksplozija. Obcnem so metala naša pomorska Ictala bontbe na kolodvor, arti-Jiorijsko vojašoico in dru^e voj^ške objekte v Ankoni z uspehom, pri če-mur le bi! kolodvor za ranžiraniie jako močno pc^kodovan in tmičenega je bilo mnogo materijala. V nel.eni sKladirču za nafto je nasta! požar, ki se ga ie vide!o 30 morskih miJ] daleč. Sovražnih Ući} ni bilo videti. Erodovno vodstvo. " m * VELIivANSKI PORAZ ITALIJANOV OB SOČI. Dunaj, 2S. julija. Vojaška razmo-trivanja k poročilu generalnega štaba: Utisov polno. čisto poročilo našega generalne^a štaba o drucei bitki pri Gorici vzbuđi pri vsem domovinsko čutečem občinstva največje vzriičenje. lO^.OOT) Italijanov ]e žrtev poskusa. predreti našo primorsko fronto, da bi -odrešili - za njo ležeče ozemlje, 100.000 jih je padlo ali je ranjenih. Prva bitka pri Gorici je pri-zadjala Italiianom skupnih izgiib ><0 tisoč mož. Ako seštejemo ohe števil-ki. dobimo, da od italijanske armade, kakor se ja ceni, okoli 7no.O(iO do 800.000 mož, je padla približno če-trtina pred našimi postojankami, de-lcma so mrtvi, deloma za vojno sko-zi mesece nesposobni. Od 40 infanterijskih divizij, ki jih je postavila Italija, je bilo pobitjh v prvi bitki pri Gorici okoli 10 divizij. Dru jara bitka se je končala s strahovitim porazom 17 mfanterijsV;ih divizi]. Ker s,o bile posamezne divizije po prvi bitki premenjene, smemo reči. ne da bi pretirali, da nad polovico divizij, kar jih je sploh, je strašno trpelo po zadnjem težkeni porazu in sicer za dolgo dobo. Krasna zrnaca v eni največjih defenzivni!) bitk, kar jih poznu vojna z^odovina! Soča je postala tfrob ita-liianske armade. — Gotovo bodo zo-pet napadali, gotovo pošljejo zopet sveže čete na našo fronto, efekt pa bo isti. Izbornim voditeljem general-oberstu nadvojvodi Evgenu, gcneral-oberstu pl. Conradu, ki je kot šef ge-ncralp.eea štaba ustvaril predpogoje za to večnega spomina vredno defenzivno bitko, podrediteljem in hero-ičnim boritelicm topla zahvala domovine! »DO 25. JULUA MORA BITI GORICA ITALIJANSKA.« Berc-lln, 28. julija. Pred nekaj dni njeno odprto obrežje, njene železnice ob obrežju. Glavna žeiezniška crta na vzhodni obali Italije je močno poškodovana in promet ustavljen. Lakonični do-stavek avstro-ogrskega mornariške-ga poveljstva: »Sq\Tažnih ladij ni bilo videti,- ne služi v čast italijan-ski mornarici. »Mare nostrunu Ita-lijanov lahko imenujemo pač še vedno Mare austriacum. CADORNOVO POROĆILO. Rim, 26. julija. Vojno poročilo danes, 6. ura zvečer, se glasi: Včeraj je prodirala naša infanterija po na-vadni dobri pripravi skozi artiljerijski ogenj ob spednji Soči in dosegla znatne usnehe. Na našem levem krilu smo zasedli takozvani >Kapucin-ski gozd« in vzeli v središču nekaj jarkov, ki so služili v brambo gorov-ia Sv. Martina :ia Krasu. Na desnem krilu smo zavzeli večkrat »Monte dci fci Busi^ in zopet izgubili, ostal pa je koneno po večini v naši posesti. Bitka se razvija povsodi s silovitost-jo. pK>sebno v gozdovih, kjer se je so-vražnik močno utrdit in od koder ga je bilo treba pregnati z bajonetom. Sovražnik tudi pogosto vporablja bombe in granate, ki so razširjale smradljive plinc. Naše čete so se va-rovale z maskami. Koncem dneva smo imeli okoli 1600 vietnikov, med temi 30 oficirjev. Od ostale fronte ni posebnih poročil. — Cadorna. # O italijanskih vojnih poročilih. Chiasso, 28. julija. Poslanec Ca-neva, ki se je boril na fronti, pa je dobil sedaj kratek dopust, piše v so-cialističnem listu :Lavoro^ \- Gcno-vi o italijanskih vojnih poročilih in pravi: Ako bi se bilo dopustilo na bojišče število resnih žurna!:stov, ki bi poročali, scveda kontrolirani, bi imeli danes o vojni resnično sliko, ki bi bila za ljudstvo le velike koristi. Ne bi se mu ponujalo abotnih izmiš-Ijotin in pretiravanj. Pretiravanje, karikatura, prazne fraze, laži na kratkih nogah, puhle anekdote, to je stopilo na mesto resnega poročeva-nja, na mesto resnice; vse to bo le korumpiralo ljudsko dušo. — Pač huda obsodba poročil italijanskega generalnega štaba in pritiska politič' nih oblasti na liste. GOSPODARSKA KRIZA V ITALIJI. Chiasso, 28. julija. Milanska >>Sera« poroča. da je strah pred nem-škimi čolni v itaiijanskih parohrodnih krogili tako velik, da ni mogoče dobiti več personala. Kakor se poroča z merodajne strani, so morale že mnoge tovarne ustaviti svoj obrat radi pomanjkanja oglja in visokih cen za oglie. Posebno resna je kriza za kovinsko industrijo in za tvornice municij, ker manjka koksa. Cena mu je poskočila štirikratno, odkar ga ne uvala več Nemčija. DROBNT VESTI IZ ITALIJE. Lugano, 2$. julija. Iz dobro po-dučenega vira se poroča, da je svrha potovanja belgijskega kralja na itali-jansko fronto, da nahujska Italijane proti Nemčiii. Kakor se zagotavlja. poide belgijski kralj najprvo na itali-jansko fronto, potem se vrne z itali-janskim kraljem v Rim. Kolin, 28. julija. »Kolnische Ztg.« poroča iz Zuriha: Več angleskib družin, ki so dosedaj stalno prebivale v Florenei in drugih italijanskih mestih, se je preselilo v Švico. Na vprašanje, zakaj so odšli, so odgovorili, da v Italiji priđe do ljutih nemi-rov, ako se vojna ne konca z zmago Italijanov. V tem slučaju bi Itaiijani ■^—-—^—^^—=—=-^=---------;—=—^j!^^=_^—:—-_^i^j^z_ - ■ __-:_r^_-^_r—n-z i.-—---------^^------------ --^~- —- —— Odyefnihoya skrivnosf. Angleški spisa! J. K. Leys. (Dalje.) Hugh je bil svoji teti hvaležen, da je njegovo izvoljenko tako priza-nesljivo sodila, zakaj sočutje je že izganjalo nevoljo iz njegovega srca. Opustil je svoj prvotni namen, da se sam pogovori z Ado, in vrnil se je naslednji dan v London, ne da bi bil sploh poskusil jo videti. Neprestano je sam sebi dopovedoval, da mu ni Ada nikake krivice storila, češ, gospodarica je svoje usode, obljube ni storila nobene in za kar se je odlo-čila, na to so jo napotili Ie oziri na njeno rodbino, ne osebni oziri. Toda vs? t? spmotolažba je bila tako hlad-na,kakor s snežinkami pomešani dežt ki je naletaval po vsi pokrajini, koder je vozil vlak. Hugh je sam pri sebi sklenil, da bo nadaljeval svoj dosedanji način življenja in da ostane zvest dolgočasnemu odvetniškemu pokliču. Toda upanje na bodočo srećo mu ni razsvetljevalo pogleda v prihodnjost. Edina ženska, po kateri ie koprnelo njegovo srce. ni mogla postati njegova, za vse druge dobrote tega sveta pa mu ni bilo nič. Ko je gospa Thcsiger rekla svojemu netjaku, da Ade Bruce ni nihče sil, naj se poroci z bogatim starcem, ie izrekla čisto resnico. Župnik je svoji hčeri celo svetoval, naj se ne poroci, toda očitno je bilo. da so nje-?ove onominjcvalr.c in svarilne be-sede imele samo namen, potoiažiti lastno vest. Pogled njegovih brez-barvnih, vodenih oči je bil žalosten in tresoči se glas je kazni, da mu bc-sede ne vro iz srca. Mlado deklc se je nopolnoma zavcdalo. rfa jo oče v duši blagoslavlj.a za njeno odločbo, vsled katere mu zagotovi brezskrb-no in prijetno živ!|cn;c na stare dni. Mož, s katerim se je narr.crava-la Ada poročiti, ni bil človek, ki se je sam spravil na površje. Njegov oče, Josip Boldon, je bil v mladosti naj-prej dninar, a je kmalu dobil službico v tovarni mila, se tako vdelal, da je postal vodja in končno celo solastnik podjetja. Njegov sin, poznejši sir Ri-kard Boldon. je torej začel svoje življenje kot imovit mož in je postal kmalu jako bogat, ker je podjetje razširil in zlasti ker je znal po časo-pisih in kolodvorih delati za svoje blago sijajno reklamo. Plemstvo mu je izposloval bv^aležen minister, za čigar stranko je Rikard Boldon žrtvovral velike svote denarja. Sir Rikard Boldon se ie prvič oženil, ko je hil žc zrele starosti, toda iz tega zakona ni imel nobenega otroka. Prva ladv Boldon je bila zdaj žc več kakor ieto dni mrtva in nihče se i'i čudi! vdovčevi želji po drugi ženi. Iskal je damo, ki bi bila taka, da bi mu mogla nadomestiti , umrlo ženo in izmed vseh mu je najbolj ugajala lepa župnikova hčerka. Priprave za poroko so bile jako skromne. Župnik ni mogel dosti žrtvovati za ta namen. Ada pa ni marala, da bi njena poroka vzbujaia pozornost. Rckia si je, da jo bodo eni zavidali, drugi jo hvalili, da se je žrtvovala, a da je ne bo nihče zaradi te žrtve bolj spoštoval, kakor doslej. V svojem srcu je samo sebe obso-jala, a svojih čustev ni nikomur raz-oclela in njene beseđe nišo izdale ne ene njene nv^i. Pač pa sta mati in sestra zapazili, da je postala Ada nekako trda in da je tudi njen obraz dobi trd značaj. Obe sta sodili, da je to slabo znamenje za prihodnjost. Ada je z vidno nevoljo pehala na stran demante in prekrasne cvetke, ki jih ii je pošiljal n:en sedemdeset-Ictni zaročenec. Sploh se je komaj toliko premasra'n. da je dolgočasne-mu, strašno pavadnemu in neolika-nemu ženinu hlinila nekaj simpatije. Vzlic vsemu temu pa je ostala pri svojem sklenu. da se z njim poroci. Rikard Boldon ie siuatral da ie ob sebi razumljivo, da napravi z Ado ženitno pogodbo. Pisal je svojemu londonskemu pravnomu zastop-niku, nekemu gospodu Fcliksu, naj priđe določenega dne zvečer v Ro-by ehase. kjer bi ostal čez noc in bi šel naslednje jutro ž njim v župnišče. Tam se bodo dogovorile posamično-sti ženitne pogodbe in tudi različne posann'čnosti za sestavo oporoke, ki bi jo Rikard Boldon podpisal prvi dan po poroki. Sledeč temu povabilu je prišel odvetnik Fcliks v mesecu marcu ne-kega večera v Robv Chase. Bil je to prileten gospod, obritega obraza in nekoliko osivelih las ter izredno mi-ren in je napravil iako ugoden vtis. Ohrarjen je bil tako dobro, da je bilo tcžko, uganiti njegovo pravo starost. V resnici ie bil čor. urad,) Reutcrjev urad poroča iz Lowestof-ta: Podmorski čoln je potopil v Se-vernem morju ladijo »\Vestenard«. Posadka se je izkrcala v Lowestoftu. London, 2K julija. (Kor. urad.) Ribiška parnika »Salmacia« in »Iceus« sta bila včeraj potopljena od podmorskih čolnov. Posadko so resili. Uspehi nemških podmorskih čolnov. Berolin, 28. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad izjavlja: V angleškem časopisju se razširja vest, da je bilo v dosedanjih 22 tednih bojev podmorskih čolnov potopljenih 98 angle-ških in 95 nevtralnih trgovskih ladij. Kakor izvemo od merodajne strani, te številke nišo prave. Mar-več so nemški podmorski čolni do 25 julija potopili v vojnem okolišu: 229 angleških, 30 drugih sovraž-nih in 6 nevtralnih ladij, ki so jih za-menjali s sovražnimi. Ražen teh nevtralnih ladij so nemšk: podmorski čolni ustavili 27 nevtralnih ladij. jih preiskali ter zaradi prevažanja kon-trebande po pravu o pomorskem ple-nn potopili. Omeniti je še treba, da so nemški podmorski čolni razentega vsled pomote obstreili tri nevtralne ladije. pa ne potopili. FRANCOSKO URADNO PORO-ČILO. Pariz, 27. julija. (M. N. N.) Uradno poročilo od včeraj popoldnc: Tekom noći le artiljerijski boji med Aix-Noulettes in Souchez in v okolišu Soissona. V Aillvjskem gozdu boj z ročnimi granatami med strelskimi jarki. Na Hartmanns\veilerkopfu orj-streljevanje. Naši zrakoplovi so metali bombe in 90 zrakoplovskih pšic na vojaski kolodvor Natillois, sever-no od Nonfaucona. • m RESNl NEMIRI V ĆELI INDIJI. Amsterdam, 28. julija. (Kor. u.). Som došli amerikanski listi prinasajo sledeče poročilo iz Manile z dne 5. julija: Castniki in pasažirji španskega postnega parnika „Alicante*, ki se je medpotoma ustavil v Adnu, Colombu, Ceylonu in Singaporu, pripovedujejo o resnih nemirih po ćeli Indiji. Več uporov se je dogodilo v Colombu. Angleške čete so baje oštro kaznovale uporne domačine. Ko je bilo več An-pležev umorjenih in več trgovin uple-njenih, so razglasili vojno pravo. Ev-ropejce so oborožili. Angleške podanike so uvrstili v armado ter vse pripravili, da odpošljejo belopolte ženske in otroke v Avstralijo ali v njihovo domovino. V Singaporu so oblasti poklicale pod orožje vse od 20 do 30 let stare angleške podanike. Tuđi med domaćim prebivalstvom severno od Bornea so nemiri. VELIKE IZGUBE ENTENTE V PR-VEM LETU VOJNE. Francosko pomozno društvo v New Yorku je objavilo 7. julija na-slednjo statistiko izgub, ki so jih imele do takrat franeoske, angleške in ruske armade. Po tej statistiki je imela F r a n c i j a 400.000 mrtvih, 700.000 ranjenih in 300.000 vjetih vo-jakov. Izgubila je torej 1,400.000 mož. Angležev je padlo do 1. junija lV>.000. 229.000 jih je bilo ranjenih, 83.000 pa vjetih. Rusija ima na-slednje (očividno zelo optimistično sestavljene) izgube: 733.000 ubitih, 1,982.000 ranjenih in 770.000 vjetih, skupaj torej 3V2 milijone. (Temu na-sproti izhaja iz računov berlinskih li-stov, da je število vseh vjetih Rusov skoraj ravno še enkrat tako veliko, kakor pa navaja franeoska Statistika.) Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 27. julija. (Kor. urad.* Glavni stan poroča: Dardanelska fronta. V noči od 25. na 26. julij, kakof tuđi sJedeči dan pri Ari Burnu in pri Sediibahru artiljerijski in infanterij-ski ogenj, ki je od časa do časa po-nehal. Na ostalih frontah nič važnega ^rezuspešnost dardanelskih bojev. Iz Sofije poročaio: General Ha-milton je sporočil lordu Kitchenerju da se ne srne misliti na nadaljevanje dardanelske^a podvzetja. Nov napad bi bil le tedai uspešen, če bi ena izmeđ balkanskih držav sklenila 5 četverozvezo dogovor, da bo ta bal-kanska država ali sama posegla vmes ali pa pustila, da gredo Rus; skoz. Nove priprave pri Dardanelah. *Neues \Viener Journal- poroČc iz Aten: Po soglasnih poročilih je n3 Mudrosu in Mvtilenah veliko gibanje. V zadnjih dveh dneh je došlo že šest municijskih ladij. Govori se, da se bo obstreljevanie Dardanel zope' prieelo, ker se nemški podmorski čolni ne pojavljajo več v Egejskerr morju. Na galipolskem polotoku so zopet izkrcali ang!eška in iraneoska' ojačenja. Med topovi, ki jih dobivala Amerika, so baie tuđi 28 centimetrski moznarji. 25. juliia je prišlo tuđi več križark zavezniškega sredozemske-ga brodovja pred Dardanele. ki jih je italijansko brođovje v Adriji nado-mestilo. Kakor poročajo iz Mvtilen, sta pretekli teden priplula parnika > Aquitania« in »Mauretania« s Četa-mi v Mudroski zaliv in bosta nadalie-vala te transporte. Tuđi dreadnought »Lyon'< je dospel v Mudros in bo v par dneh odplul v Saroski zaliv. V ^prednjem mudroškem pristanišču se nahaja »Agamemnon«, ki ima štiri do pet poškodb oh strani in razbit dimnik. Nadalje sta v Mudrosu dve ruski križarki in en rušilec. Iz neutralnih iiM Nove ponudbe četverozveze Romu-niji in Bolgrariji. Preko Scheveringa poročajo: Vsled osebne intervencije angleške-ga in italiianskega kralja ter franco-skega predsednika Poincarćja pri carju ponuia sedaj Rusija Romuniii Sedmograško (!!), Banat (!!) in one dele Besarabije, kier prebivajo po večini Romuni. Bolgariji obljubljajo Rusi, ne oziraioc se na .srbske proteste, ćelo Macedonijo. Navzlic temu smatrajo diplomatični krogi, da bo ostala tildi ta najnovejša akcija četverozveze brezuspešna. Tako je bolgarski poslanik v Rimu izjavil, da so ponudbe četverozveze sicer prav lepe, da pa ne pomenijo nič, dokler se Srbija upira prostovoljno izrociti Bolgariji makedonsko ozemlje. Romunska eksportna politika. Kakor smo javili, je prepoveda-!a Romunija sedaj tuđi eksport petro-leja v Turčiio. Ta prepoved je docela v skladu z dosedanio romunsko politiko, ki je v tem oziru — kakor konstatira »Berliner Tagblatt < — narav-nost nasilna. Akoravno je bila lanska žitna letina v Romuniji sijajna. je romunska vlada sprva izvoz žita, fižo-Ia. koruze v Avstrijo in Nemčijo sploh prepovedala. Izgovarjala se je, da nima vagonov na razpolago. Po-zneje je romunska vlada dovolila iz-važati fižol, a za vsak eksportirani vagon je zahtevala 3000 fankov carine v zlatu in tuđi še 2000 frankov pristojbine za Rdeči križ. Podobno je postopala tuđi prt izvozu koruze, za katero je nastavila 500 frankov carine za vagon. Tako je bil vsaki eksport iz Romunije onemogočen in oškodovani nišo bili le nemški in av-strijski interesi, temveč tuđi interesi Romunije. ki bi bila po računih nemških tvrdk izvažala lahko vsak dan do 400 vagonov žita ter pri tem zaslužila več kakor eno milijardo frankov! Vsled postopanja romunske vlade so nekatere velike nemške tvrdke za mnogo milijonov naravnost ogo-Ijufane: kupile so namreč lansko leto 30.000 do 35.000 vagonov žita, plačale visoke cene — žito pa gnije sedaj v romunskih skladiščih. Tuđi letošnja letina je bila v Romuniji iz-vrstna; lanske zaloge pa so Še tako velike, da ljudje ne vedo kam z no-vimi pridelki__ »B. T.« dolži predvsem finan« čnega ministra Costinesca, notorič-nega germanofoba, da je zakrivil to obsojaiija vredno postopanje Romunije. Romunija in Turčija. »Corriere« poroča, da je prepovedala Romunija sedaj tuđi še izvoz petroieja v Turčijo (»M. N. N.cjt, cr\, srev. ,aLaVE*Nstvj nakud*, ane £5. junja isio. otran o. Đolgarska grožnja* "Tpr?'-' Sofija, 28. juiija. (Kor. urad.) »Balkanska Pošta« prijavlja članek, ki izraza mišljenje širokih krogov, zlasti trgovskih krogov. List pravi: Ker je izvoz bolgarskih priđelkov drugod nemogoč, se mora zahtevati takojšnja otvoritev po ta po Donavi. Ce bi Srbija odklonila to na medna-fodnih dogovorih sloneče zahteva-tije, bi imela Bolgarska pravico, otvoritev tega pota izsiliti. Pričako-vati je tuđi, da bodo Bolgarsko pod-pirale avstrijske in nemške čete. Tursko - bolgarski dogovor pod pisan? Iz Budimpešte javljajo: Dne 22. juiija je bil podpisan v Carigradu tursko - bolgarski dogovor. Bolgarija dobi turski del železnice na Dede-agač ter vse ozemlje zapadno od Marice. Niti Turčija niti Bolgarija niste prevzeli posebnih političnih obveznosti. Temu poročilu nasprotujejo druga, fri pravijo da se tursko - bolgarska pogajanja se nišo končala. • * * NEMŠKI PODMORSKI ĆOLN JE POTOPIL AMERIKANSKO LADJO. Haag, 28. juiija. Nemški podmorski čoln je potopil amerikanski par-nik »Leelano\vRdečega križa*-, ki delujejo v vojskujočih se državah. * • Angleži zadržali danski parnik. Angleži so zadržali danski prekomorski parnik »United States«, ki je bil na poti iz Novega Jorka v Ko-danj, ter ga prepeljali v Kirk\vall. Na l^dji je baje okoli sto Nemcev, veči-noma žensk in otrok, ki se vračalo iz Tsingtaua. Brezžična brzojavka, naslovljena v Kristianijo, pravi, da so na ladji izbruhnile koze. Španci v Tetuanu. Pariz, 28. juiija. »Temps^ poroča iz Tetuana: Novi španski generalni rezident general Jordanes je slav-nostno došel v Tetuan. Upajo, da se bo Jordanesu posrećilo, zopet napraviti mir v tetuanskem ozemlju. V moderni vojni. V.MazL I. Šola v strelskem Jarku. Mina Hafner je moral biti v svojih šolskih letih precej trde glave, za-kaj naučil se ni ne branja, ne pisanja. V poznejših letih ni obujal zaradi tega nobenega kesanja. Vseeno je slu-žil lahko za hlapca in preganjal konje po belih gorenjskih cestah v miru božjem. Svetovna vojna pa mu je iztr-gala vajeti in mu potisnila puško v roko. Zdaj sele, ko je bil že dozorel mož in ko ga je usoda pognala daleč v svet, se mu je naenkrat zahotelo, da bi se naučil vsaj za silo branja in pisanja. V strelskem jarku mi je bil so-sed in ker mu je bil znan moj civilni poklič, mi je dejal nekega dne prav zaupno: »Kaj bi dal, ko bi znal zdaj vsaj toliko pisati, da bi posla! kako dopis-nico domov, in toliko brati, da bi lahko sam izvedel, kaj mi poročajo z »To se kaj lahko pomaga, Miha,« sem ga potolažil. »Jutri začneva s solo!« Videl sem, kako sem ga razve-selil s svojo uslugo. Med dnevom je bilo vedno do-volj prostega časa. Tu pa tam so se pozdravljali kako uro topovi, puške pa so skoro Čisto počivale na naši in na ruski strani. Drugi dan po tistem pogovoru sem pobra! po razbitih bajtah, ki so stale vse zapuščene v neposredni blizini naših jarkov, nekaj polpraznih zvezkov, ki so jih popustili pobegH otroei. Pričela se je šola. Prazen žabo} od patronov je služil za klop in mizo. Miha ie kazal pri pouku veliko zanimanje. Malo sem imel učencev, ki bi bil kdaj znjimi tako zadovoljen kakor sem bil zdaj s tem — 361etnim Šolarjem. Začela sva prav pri piki, stop-njema in šio je vse lepo gladko od rok. Kadar sem videl, da se je pričel utrujati, sem mu postregel — s cigareto. Po kajenju sva zopet nadalje-vala, če je bilo kaj časa. Izven pouka sem ga često videl, kako je porabljal vsak koseek pa-pirja, da se je vadil na njem v pisanju, kako je marljivo iztikal za stari-mi časopisi, da se je učil v njih brati. V nekaj dneh je že znal brati in zapisati vsako črko. Toda nenadoma je prišlo povelje, da smo morali zapustiti jarke in zasledovati umikajočo se rus.Ko vojsko. Takrat mi je dejal Miha nekam pomenljivo: '»Kaj, zdaj bodo pa počitniee?: Nasmehnil sem se mu. Potem pa je pristavi!: »Morda ćelo sole konec? —« Skomizgnil je z rameni rod tež-kim nahrbtnikom in se nekam zamis-lil. V vročem dnevu je stopal potem brez besed ob moji strani in si otiral znoj. ki mu je curkoma oblival lica. AH je imel res slutnjo?------- Teden kasneje smo morali odbiti ruski napad. Med visokim žitom smo hiteli tisto jutro z nasajenimi ba-joneti na pomoč. Dež krogel se je vsipal na nas, ali kdo se je menil za to? Miha Je bil prav tam na krilu. V visokem žitu je zašd predaleč in hotel je menda baš dobiti zvezo s to-variši. Toda pri tem je prišel široko-plecemu Rusu na muho. Iz daljave kakih — trideset korakov mu je prevrtala krogla obe senci in obležal je na mestu v mlaki krvi. Toda mlad fant ga je takoj ma-ščeval. Predno je mogel Rus, ki se je bil široko postavil sredi zorane njive, iznova vložiti patrone v puško, je dobil tuđi on strel v glavo. Takoj se je zgrudil mrtev na hrbet. Zgubil sem učenca iz strelskega jarka. Nemara je res slutil na tišti poti svoj bližnji konec ... Pokoj mu! — Domaći [roovoiBii pešpolk si. 27. Domaći črnovojniški pešpolk št. 27 pokazal je, da nima samo hrabrih bojevnikov, marveč tuđi sinove, ki so vstanu večno lepa umetniška dela ustvarjati. V spomin na hude boje na juž-nem bojišču, pri katerih je bil naš ljubljanski črnovojniški pešpolk si-jaino udeležen, še bolj pa iz vdanosti do monarhije in sivolasega vladarja, postavil je ob srbsko-črnogorski me-ji mogočen spomenik v obliki avstrij-skega dvoglavega orla, kateri zre iz sinje visine na sovražno stran, ob njegovem vznožju pa se v kraljevski poniznosti vrste divni griči in doline bujne bosanske zemlje. Spomenik, delo domaćega aka-demičnega kiparja Urbanije, ki služi kot računski pedcastnik v polku. je napravljen iz umetnega kamenja in velikih dimenzij. Na prilično dva metra visokem podstavku, sestavljenim iz bosanskih skal, sedi avstrijski dvoglavi orel, eno glavo obrnjeno proti Srbiji, drugo pa proti Crni gori. Napol razprte perutnice, skoro 7 m v premeru, ima pripravljene za takojšen, drzen polet... Karakterističen izraz glave, zunanjosti itd. je umetniško umerjen. Če pomislimo, da je bil umetnik primoran izdelovati spomenik v neposredni blizini sovražnika, v večni negotovosti, z najskromnejsimi sred-stvi in z orodjem, ki sr ga je moral v ta namen sele napraviti, potem moramo prisoditi spomeniku toliko več-jo vrednost in ne moremo zadostt prehvaliti domoljubnih čustev našega pešpolka in vrlin njegovega od-ličnega poveljnika, ki ie sledeČ plemenitim svojim čutilotn, podari! naravnim lepotam bosanske meje to umetniško krasoto. Zapuščeni so sedaj zeleni holmi in tihe so doline ob bosanski meji Veličastno počiva tu orel, obdan okoli in okoli z zelenjem, v dolini pod njim pa prasketajo naše in sovražne puške. Cas leti ko ptica! Mlado jutro bo nekoč razlilo svoje zlate dari čez to zemljo, vse bo oživelo v novi sreči in veselju okoli mrzlega bledega orla. Novo dobo in srečo pa bo prinese! tej mirni zemlji dvoglavi orel v svoji kraljevski viso-kosti... Primili fantie i MH Mat. S soške fronte poročajo: Beroč dopise v listih z dne 17. t. ra. o domobranskem pešpolku, ne moremo zamolčati hva-ležnosti napram našim vrlim bratom Slovencem-Primorcem, ki so se ljuto kakor levi bojevali za obrambo svoje lastne dežele, svojih lepih slovenskih primorskih tal neprenehoma od 30. do 10. t. m. Več nego pettisoč granat in šrapnelov je padlo na naše postajanke. Ob 6. zjutraj pa do 8. zvečer je gr-melo in pokalo, kakor da bi bil sodni dan. Mnogo krepkih mož je padlo z zavestjo, da branijo svojo lastno domovino, svoj lastni dom, svoje polje, svoje žene, svoje otroke in našega presvetlega cesarja. V ljutih ruvanjih z Italijani je največ pretrpel v vsej diviziji naš polk in ti boji morajo ostati z zlatimi črkami zapisani v njegovi in naše domovine zgodovini, kajti junaštva, ki so jih naši slovenski Primorci doprinašali tu, so vredna, da se jih spominjajo še naši pozni vnuki. Zato pa vi vsi, ki ste ostali doma, ne mislite, da pridemo domov brez lovorjevega venca. Tišti, ki pridejo, pridejo kot zmagovalci, tišti, ki se vrnejo, se vrnejo k vam, v svoje lepe domaće slovenske kraje kot osvobodi-telji naše ožje slovenske in naše skupne avstrijske domovine. Zato vam tuđi kličemo: Na svidenje! Vesti iz priirckiii Ml »Italijanskega kralja« je ubila granaia v Gorici, namreč ub(jgega čevljarja Martelanca, ki pa je bil kljub svojemu lepcmu tržaško-?lo-venskemu priimku Italijan, ali revež je bil majlien, malogrbast, tako Ie te-lesno nerođen, kakor ie italijanQki kralj. Rekel mu je marsikdo, kadar ga je hotel potegniti: ti, Martelanc, ti si podoben italijanskemu kralju, kar je ubegega Martelanca jako ježilo. Martelanc je sedaj mrtev, go-riškega »italijanskega kralja« ni več, pravega italijanskega kalja pa tuđi kmalu ne bo več, če bo še kaj časa »operirala ob Gorici. I talijansko zvezdo je vrgel od sebe neki italijanski vjetnik v Gorici, ko so ga peljali med drugimi vjetniki v rezervno bolnico y centralnem se-menišču. Polno ljudi je gledalo itali-janske vojake, kar strga ta vojak zvezdo z ovratnika (italijanski voja-ki imajo namreč na ovratniku pe-terooglato zvezdo) in jo vrže proč, slučajno je priletela v roke vajencu Zajčeve (Seitz) tiskarne v Semcniški ulici. Fant je seveda z veseljem shranil ta izmeček italijanskega vojaka v traien spomin. Ljudje pa so ravnanje italijanskega vojaka komentirali tako, da je sit vojne, da ni šel z veseliem na vojno, in ker je k sreči tako kmalu prišel v vjetništvo, naj vrag vzame še tisto peteroroga-to italijansko zvezdo z obleke izpod vratu! ItaHianski podaniki v Dalmaciji, ki se naha|ajo v starosti nad vojaško obveznostjo. morajo zapustiti Dalmacijo po ukazu politične oblasti; istotako žene in otroei, ki so italijanski podaniki. Posijelo jih v Italijo preko Sviće. Umrla je v Trstu ga. Mcrica V i s n j a n , soproga c. kr. poštnega kontroloria, vneta, požrtvovalna in de!avna»Kolašica«odprvega začetka društva, zanimajoča se za vsak uspeh in napredek tržaških Sloven-cev. Gorišk! list »Novi Ćas« je pre-nehal izhajati. Dnevne vesti. — Eno leto. Z včerajšnjim dnem je poteklo leto, kar je ena sama iskra vnela plamen po vsem svetu. Dne 28. juiija lanskega leta je Avstrija napo-vedala Srbiji vojno in v kratkih dneh se je konflikt s Srbijo razvil v sve-tovno tragedijo. Dne 1. avgusta je Nemčija napovedala vojno Rusiji, dne 3. avgusta je izbruhnila vojna med Nemčijo in Francosko, dne 4.av-gusta je Anglija napovedala Nemčiji vojno, dne 6. avgusta je napovedala Avstrija Rusiji vojno. To so bili od-ločilni dnevi, katerim so sledile še druge vojne napovedi: med Avstrijo in Francijo ter Angleško, med Crno goro in Avstrijo, med Srbijo in Nemčijo, med Japonsko in Nemčijo. Eno leto — koliko to pomeni! Noben dan brez krvavih žrtev! Danes še sploh ne more nihče pregledati, kako velike so izgube na Ijudeh, na denarju in na drugem imetju. ki jih je povzro-cila ta vojna, v katero Je naposled posegla še Italija. Neizmerna so materijalna uničeuja. Kako jih bodo narodi občutili in kako bodo premagali posledice vojne, o tem danes še nihče ne more ničesar reci in tuđi nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala ta vojna. — Imenovanja v armadi. Za stotnika je imenovan nadporočnik Franc J a z b e c 2. bos.-herc. pp., za nadporočnika sta imenovana rezerv. poročnika dr. Josip S a j o v i c, 2. bos.-herc. pp. in dr. Ivan K a r 1 i n H7. pp.,; za poročnike v rez. so imenovani praporsčaki, ozir. kadet je: Jos. D o 1 i n a r 17. pp., Roman R a v-n i h a r 27. pp., Avgust Sedej 47. pp., Lovro Ž u n 2. bos.-herc. pp., Rudolf P o t o č n i k 47. pp., II. K n a-pič 7. pp., Karol Regoršek 17. pp., Rudolf R e j a 22. pp., V. M e -š i č e k 11 pp., Rirdolf C e r n i k 7. pp., Josip M a j a r o n 27. pp., Albin P 1 e š k o 27. pp., Franc I z a t i č 7. pp., Ludovik J u v a n č i č 27. pp., Stanislav To mine 77. pp., Viktor Rode, Henrik Poltnik, Friderik B u r j a, Anton B e r n i k in Milko N a g 1 i č 27. pp., Altonz Župane 10. havbč. polka. Prejšnja šarža viš-iega zdravnika v evidenci je zopet podeijena dr. Karolu 1 p a v i c u v zubiini rezervni bolnici v Mariboru. — Vsi oni častnihi, praporščakl in kadetje, ki so bili potom superar-bitacije spoznani za sposobne le za pisarniška dela ter se nahajajo na dopustu v Ljubljani ali okolici, se naj zanesljivo zglasijo 31. t. m. od 9. ure dopoidne v pisarni ctapnega štacij-skega poveljstva (Bavarski dvor, 11. nadstropje). — V italijanskem vietništvu se naluia po porocilih iz bojišča dospe-lih voiakov, rezervni nadporočnik Stanko Lavrenčič, sin postojnskega župana Lavrenčiča. Vjet je bil v nedeljo popoldne. — Iz vojnega vjetništva. Ivan Bevk piše posesiniku Antonu Slabe-ru v Otaležu pri Cerknem na Pri-rnorskem: .... Dam ti na znanje, da sem živ in zdrav v Aziji v vojiiem vjetnistvu in težko čakam, kdaj bo konec vojske. P(^zdrav tebi, ženi in vsej družini. V Taškentu dne 27. ju-nija 1915. — Anton Zima se je ogla-sil svojcem, ki bivajo v Dovjem hiš. t. 28 na Gorenjskem, da se nahaia v voinem vietništvu v ruski deželi. — Iz vojnega vjetništva na Ruskem se je cglasil AIojzij Furlan. o katerem ni bi!o daljšo dobo nobenega glasu, nobenega poročiia tako, da je bila njegova žena v Svetem pri Komnu že vsa žalostna. in potrta, ker ni nic vedela ali je nje mož še živ. ali ga že krije zgođnji grob v gališki ne-srečni deželi. Danes je pa njegova žena Viktorija vesela in vsa srečna, saj je prejela od svojega moža toli drago ji poročilo, da je še med živimi, in da sebosta še videla po vojski. — Pavel Zuban se je po večmesečnem molku zglasil svoji ženi, ki biva v Barkovljah hiš. št. 443 pri Trstu, in ji piše iz vojnega vjetništva v Taškentu, kjer je ž njim vred več Slo-vencev vojnih vjetnikov. Pismo se glasi: . . . Prisrčen pozdrav iz dalme dežele. Dam ti na znanje, da sem živ in zdrav, a vjet. Pozdravljam še en-rat tebe. otroke, mater, brate in sestre vse skupaj. Na svidenje. — Anton Božič se je zglasil svoji ženi Ivani, ki biva v Kuku pri Matuljili. iz Taškcnta v vroči turkestanski deželi v južnozapadni Sibiriji. Tolaži jo, da je Še med živimi in zdrav in da se bosta še videla, če mu bo sreća mila. — Kristian Hrobat piše iz Para-čina sredi srbske dežele, svoji ženi Vekoslavi v Dobravljah hiš. št. 95, pošta Sv. Križ - Cesta in ji pošilja prisrčne pozdrave. — J. Balon piše prijateliu v Ljubljani iz Niševaca blizu Niša: . . . Zdrav sem. in nic slabo se mi ne sodi. Prej sem bil v Skoplju bolan. Zdaj sem zdrav in delam blizu Niša, gradimo železnico. Privndil sem se tukai že tako, da še ne mislim na dom ... V NiŠevacu, dne 18. juni-ja 1915. — Zelezniško ministrstvo je, kakor poroča oficijozna »VViener Allg, Ztg.«, zaukazalo za vso notranjo služilo na državnih železnicah iz-ključno rabo nemskega kot službene-ga jezika. — Ako kdo fraj ve? Ker o družini Franca Ivančica iz Kobarida 153, Alberta Ivančica, učitelja na Kam-nem pri Kobaridu, Ivana Savija iz Ušnika pri Volčah 52 in Feliksa Šav-Iija iz Tolmina 2, ni sluha ne duha, prosi podpisani sorodnik, v prvi vrsti slavna dotična županstva in vsake-ga dobrotnika, naj mu blagohotno, proti posebni hvaležnosti in povrnit-yi stroškov, naznaniti izvoli, kje se isti sedaj nahajajo. Naslov: Franc S a v 1 i c. kr. sodni sluga, begunec v Gotni vaši št. 5, Novo mesto na Kranjskem. — Vprašanje. Čitali smo v »Slo-venskem Narodu« z dne 19. t. m., da je bil v bojih pri Sv. Martinu od 1. do 6. juiija ranien tuđi rezervni pra-porščak Ivan Č e r n e. Njegove mobilizirane in nemobilizirane tovarise bi zanimalo izvedeti kraj, kjer se se- daj nahaja, in prosijo, naj se pošljejo morebkna naznanila na naslov: Ri-hard Sapi a. stud. ing„ Praha, II., Sokolska tf. 26. — Kdor ve za mojo družino po domače Metevževo Kurinčič Ivan. Idersko št. S6. pri Kobaridu naj mi sporoči na naslov: Kurinčič Ivan, Landsturm Inf.-Reg. 26., 5. Komp. Marinefeldpostamt, Pola. —Kdor ka| ve, kje se nahaja sedaj dru/ina Skočir iz Versna št. 39, cbčina Libušnje pri Kobaridu, naj blagovoli sporočiti na naslov: UrŠu-la Pecar, Nova cerkev št. 34. pošta Vojnik pri Celju, Štajersko. — Begunec Anton Boneta, Krol-Iendorf 21. Post Ulmerfeld, na Nižje Avstrijskem išče svojo ženo, ki je na dan sv. Petra ostala v Opatjem selu. Kdor kaj ve o njej, naj mu sporoči na gorenji naslov. — Prošnja za obvestilo. Gospod dr. Fran Kandare nam piše: Ne-kateri roiaki z Goriškega, ki služijo pri naši stotniji ne vedo že od iz- brulia vojne ničesar o svojih rodbi-nah. Imena: Jožcfa K u r a n č i č, žena Mihacla Kurančiča, desetnika, z otroei, je stanovala v vaši Smart št. 38, občina Libušnje, glavarstvo Tohnin; Karolina K I i n e c, žena prostaka Ivana Klinca, z otroei, stanujo-ča v vaši Meduna št. 9, glavarstvo Gradiška; Olga Budin, žena prostaka Leonharda Budina, z otroei, stanujoča v vaši Kozana št. 166, ob-Čina Kojsko, glavarstvo Gorica. Kdor kaj ve, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Dr. Fran K a. nd are, 10. stotnija, vojna pošta 307. — Cena moke. Prijavili smo vče-raj ceiK.\ ki jih je vlada določila za novo moko. Kdor je pričakoval, da se bodo po letošnji žet\i razmere zboljšale. zlasti, ker je žetev jako dobra, ta se je hudo zmotil. Ne borno se spuŠčali v natanena računska pre-tresovanja, konstatiramo samo, da so cene za konzumente jako neugodne. Samo en izgled: Lani v mesecu maju se je dobivala moka-nularica v de-taSkif prodaji po 42 v, letos pa se je za prodajo na debelo določila urado-ma za tako moko 68 v. Razloček znaša. torej 26 v in ker se bodo pri derailni prodaji še pribili gotovi stro-ški in prodaialčev dobiček, se lahko računa, da bo moka nularica letos za 2S v pri kilogramu dražja kakor je bila lani. To se upravičuje s trdit-vijo, da znašajo toliko stroski za pri-delovanje žita in izdelovanje moke, Čeprav je očitno, da ti stroški pri vsakem kilogramu ne morejo toliko znašati. Te cene so prav neprijetno razočaranje zlasti za obrtnike, delav-ce, uradnike in uslužbence. — Krompir. Naredba z dne 19. decembra 1914. glede najvišje cene krompirja, je z današnjim dnem raz-veljavliena. Glede krompirja, ki bo letos pridelan, se bodo izdale pravo-Časno primerne odredbe. — Razve-ljavljenje najvišjih cen nima dosti pomena, ker se jih prodajalci in mnogi kupovalci nišo držali. Tu pri D. M. v Polju, v Zalogu, v Kašlju pri Ljubljani so dobivali ljudje za krompir po 1S kron in ker je bilo zanj dosti kupčev, se ni nihče zmenil za najvišje cene. — Pcgreb arheologinje Hl. dr. Ane Schiffrer. Kakor poroča »Grazer Volksblatt«, se je včeraj dopoidne ob pol 9. vršil pogreb na Dunaju umrle arheologinje fil. dr. Ane Schiffrer. Pogreba so se udeležili med drugimi: Za umetniškozgodovinski institut graške univerze profeor dr. Egger, za deželni muzej kranjski, kjer je ranjka v zadnjem času kot arheolo-ginja delovala, dr. Mal, za deželni odbor kranjski soproga deželnega glavarja kranjskega. gospa dr. Šu-steršičeva, kakor tuđi uradniki de-želnega finančnega ravnateljstva. Ranjka izvira iz švabske rodbine, ki se je za časa brizinskih škofov naselila na Kranjskem. Njen oče je prvi vpeljal na Kranjskem izdelovanje barv. Ponesrečena iahalka. V Bizovi-ku je zlezla 21 let stara Ivana Erbež-nik na konja in hotela je s polja domov jezditi. Medpotoma pa se je konj splašil, vrgel jahalko na tla ter jo sunil s kopitom v trebuh. Nevihta in strela. 25. juiija. ob en četrt na 4. zjutraj je razsajala v Črnomlju nevihta. Strela je udarila v kozolec posestnika Antona Stari-he, ki stoji blizu kolodvora. Kozolec s senom in ovsem vred je zgoreL Škoda znaša 1000 K. Petdesetletnica Jelačićevega spomenika v Zagrebu. Koncem juiija poteče 50 let, odkar so položili v Zagrebu temeljni kamen za spomenik hrvatskega ponosa, JelaČićev spomenik. Kdo si ne zapomni krasne postave in kretnje tega hrvatskega junaka, kdor je spomenik le enkrat videl? »Kino Ideal«. Samo danes še na sporedti prvovrstni spored z veleza-nimivim predvajanjem »Z(H>etnega zavzetja Lvova« iz avstr. vojnih ro^ btraH 4. .SLOveresuj nakou , ane *s. junja isio. i/1. Štev. fočil in Messtrov teden, kjer vidimo kako streljajo naše 30*5 cm motorne baterije na lvovske utrbt\ Ravnota-ko se danes predstavlja zadnjikrat resnicno obsežno zasnovana kino-cirama »Moje življenje za tvoje« z genialno igralko Marijo Carini - Voll-iiiOilcr ter dobro uspela vescloigra »Kako pridemo do zeta«. Za jutrišnji posebni večer je naznanjena drama »Nanuta, roža z Divjega zapadaš pole? drugih zanimivih slik. Trgovec-začetnik iz Trsta, kt je vsled vojnih dogodkov moral zapreti svojo, komaj vpeljano trgovino, se toplo priporoča za vsako primerno službo, bcKiisi kot skladiščnik, urađ-Hik, trgovski sotrudnik itd. Sprejcl bi tuđi vodstvo kake trgovine, kavarne ali gostilns. Razpolaga z malo kav-cijo. Cenjene ponudbe na J. C o t i č, jCcrkvena ulica št. 11. Izgubil !e neki trgovski uslužbe-Tiec v torek popoldne okoli štirih 12 kron v bankovcih in sicer na potu z Rimske ceste, čez Kongresni trg, £e-lenburgova ulica do kinematografa. Pošteni najditelj Tiaj denar odda v kinematografu >-Ideal«. Razne stvori. * Pred letom dni. D n e 28. ju-lija 1914 ob 4. popoldne je sporočil zunanji minister grot Berchtold srb-ski vladi naslednjo vojno napoved: 5>Ker kr. srbska vlada na noto, ki jo $e izročil avstro-ogrski poslanik v Belem gradu dne 27. julija, ni povoljno odgovorila, je c. in kr. vlada prisiljena sama skrbeti za varstvo svojih pravic in interesov in v to svrho apelira na orožje. AvstroOgrska smatra, da je od rega trenotka s Srbijo v vojnem stanju. - Vojna napoved je bila notificirana vsem zastop-nikom tujih držav. — Na Dunaju in v drugih mestih velike manifestacije. y Ljubljani velik sprevođ vojaštva in civilnega prebivalstva. — Cesar izda manifest »Mojim narodom«. — Prve vesti o mobilizaciji na Francoskem. — Iz Londona porocajo oficijozno, da posreduje Angliia v svrho lokaliziranja vojne. Nemuja, Franci ja. Angina, Italija na] bi razsojevale eventualni spor med Avstrijo in Rusije — Hrvatski sabor odgođen. — 29. j u -lija: Sovražnosti so se pričele. Srbi Ta^streHjo ob pol 2. popoldne želez-jniški most med Zemunom in Bel-jgradom. Spopad na Savi. — Ruska [vlada razglaša uradno, da je na stra-iži za dostojanstvo in korist Rusije. jPrve avtentične vesti o ruski mobili-fcatiji. * 29. julija 1914. v Belgradu. >Pesti Napio« objavija to-le remini-Jscenco nekega švicarskega časnikar-;ia, ki se je mudil ob izbruhu vojne v Belgradu: 29. julija ste izšli dve po-isebni izdanji belgradskih listov, prvo Je javilo, da je vojna napovedana, drugo je razglašalo. da ni nikake nade več. Zlasti to drugo izdanje je vzbudilo v Belgradu veliko vznemir-:ienje in razburjenje. Vlada je bila že odšla — prebivalstvo je začelo beža-ti. Ob 11. ponoči je odsel iz Belgrada zadnji vlak, napolnien z bolniki. Kmalu na to je presekai Savo bleste-Či žar avstrijskega reflektorja in •noćno tišino je pretrgalo rezko pra-isketanje pušk. Prva praska med av-strijskimi predstražami, pričetek ev-iropejske vojne. Pol ure na to je na-•stal zopet mir. Le žar avstrijskega reflektorja je pošastno hitel od ulice do ulice in preiskaval vsak kotiček fcelgrajskega mesta. Ura je odbila eno. Naenkrat je zagrmela strašna jeksploziia, v divjem strahu se je zbu-dilo belgrajsko prebivalstvo. Srbi so razstrelili savski most. Visoko se (dvignil rdečkast plamen proti zvezd-natemu nebu. Od onkraj Save je za-tiučalo: oglasili so se avstrijski topovi. Po ulicah nagli koraki: ptvi ra-njenci . . . Pred Zemunom so se pojavili avstrijski monitorji in ko se je danilo, se je tresel zrak cd Ijutega topovskega ognja. Bombardiranje Belgrada se je pričelo . . . * 44 itaJiianskih drustev ie raz-pustila politična oblast na Južnem iTirolskem. * Francoskih učiteljev je padlo na boiišču doslej 1600, ranjenih pa je 4000. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. Tuli ja: Karei Steinhorn, pešec 80. pešpolka, 25 let. — Josip Hejdu, pešec honvedskega pešpolka št. 29., 39 let, oba na Pokopališki cesti v bolnici za silo. — Henrik Mara-szek, pešec 52. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici, Zaloška cesta 2. — Oruja Csi>ra, pešec 61. pešpolka, v garnizijski bolnici. — Rudolf Pfieger, akcesist > topničarskega polka. — Vencelj Cernik, pešec 98. pešpolka. — Tomo Bartulovič, pešec 1. bos.-herceg, pešpolka. — Janos Elek, pe-sec ogrskega 3. domotoranskega polka. — Andrej \Vinkler, honved 11. maršbataljona, — vseh pet v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 27. julija: Josip Čarmaii, bivši delavec-hiralec. 73 let, Rade-ckega cesta 9. — Josip Buršik, top-ni^ar težke havbične divizije št. 2. — Henrik Oundlach, pešec 93. pešpolka. — Fran Oolla, pešec 1. pešpolka, vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoi. — Vincene Marcolon-go, poročnik laškega pešpolka št. 14. — Stefan Delač, pešec 96. pešpolka. — Josip Bodi, pešec 29. pešpolka, vsi trije v garnizi'ski bolnici. Dne 28. julija: Luizi Zucchini, pešec laškega pešpolka št. 27. na Ijublianskem gradu. Današnji list obsega 4 strani. Izda jate! j In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne ttskarne«. Heteorolositno porcčilo. Vl<* nU norjen SOS* 2 Sredn * tračni tlak 7S3 mm 1 fas Stanje £^ 1 '■3 °""°- m't?i 15 i VeUovi Ncb0 "" van^a t mm č 2_________j________ 28. 2. pop/735-5 28 3 si. jzah pol.oblač. „ I 9. zv. 740 2 19 4 moč.jvzh oblačno 29. 7. z\. 740 5 17 0 si. jvzh. Srednja včeraišna ^mreratura 21 1°, norm. 19 9°. Pađavina v 24 urah mm 0-0. Suhe gobo, Žižol, vinski kamen sploh vse deželne pridelke kakor tuđi prszoa dobro obranjene vreće kupi ANTON KOLBNC v Gel|nc Oraika cesta 22. use Učenec ki je dovršil vsaj 5 razredno ljudsko solo, je poštenih starišev, zdrav in č 1, ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino s špecerijskim in ^lešan'tn blagom tvrdke J. Eatin, Postova. Vstop takoj. Dečki z dežele imajo prednost. 1817 Spreiroe se spreten 17-'6 tl|g|Wll vojaŠčine prost Ponudbe cod „pOŠtni predal štev. 100. Ljubljana". RaetliDska destflaelja „FL0BIAN" ¥ Ljubljani knpi vsako množino praznih bokalsklh 1795 steklenlc od kisle vode — Rogaške slatine. \ SAHATORIUM ;EMQNA !i ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BuLEZNL I PORODr^D£^DCA 7 LUUBL-UANA ■ komenskega ulica ^ / 5EF-zDR^«FranA^^D^FRDERGANC Pozor! Pozor! Jakob ffermuth c Dunaja je tuka] in kupuje odložeDO moško obleko, vojaške uniforme, železničarske pla=Če, sedla in pritikline, pramice (borte) in plačuje najvišje cene. Dopisi poste restante. 1809 Mptilnvrinn ^trinnvnnin liibiiiuiUiiU jluilll lUliju 2 do 4 sobe in kuhinia se 1AČ6 za avgust ali sepleiabor« — Ponudhe Besljeva ceeta štev- 10, I. nad strepje, soba 28. i8i-i mehane stroke, sedaj brez posla, bi sprejel 2a časa vojne gotovo opravilo v kaki trgovini, gostilm ali v zasebni pisarni, proti zelo ugodnim pokojem. Govori slovensko, nemšuo in italijansko. Vstopi tuđi kot so-tiudnik. Naslov pove upravništvo »Sioven-skega Naroda**. 1^20 1 sieklenica 1 krono odgovarfa 19 lisaanam. LeHorno Trnkoczifv Zf*ttven noiovža v Ljubljani. V trgovino meŠ?n«ga blaga sz sprejmeta takoi krepak dećek in učenka pri tvrdki 1769 Ant. Verbič, Sevnica ob Savi. Kaprodaf fe tuđi 15 -olovnjakov balega ln rdeče i»ajersketja vin o • ■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne 352S I II I li krila, kostumc, I II B I noćne haSje, I II I I perlio in IlUlIli modne predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LiaMJmna, Stari trg 9. L«stna hiša. Neprekosljiva v otroški'n oblekcah s: in krstni opravi, s: 5000 hekto belega la rdečega iirvatskega ^m«mwVlpv4^^HIV m^Br^^^^^B ^mf^SuS^V ^^^2?*^ft«ir<8n^E' ^Bv^E^ftvp ^Ht^^&^B od letnikov 1912,1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinom Alex Brever i sinovi, Križevci, Hrvatsko. Vsak đac 10 kron; ii še več se lahko zasluži z zastopstvom asu rnrriernega predmeta- Invalidi imaju leđnost. - Vprašanja na The American /boto - GcselJ^chatt m. b. H. TcpUtz- Sclidnaii. 1^23 papirne stroke, zmožna slovenskoga in nemškega jezika se takof sprejtoe. Ponudbe na upravu. „Slov. Naroda". 1798 Pritlično 7. 2 sobama, kuhinjo in pripadki se odda za I. avijijst. PovpraSa se Križevniške ulice 8 v II. nadstropju. 1818 Sprejrnem s p.'imerno šolsko izobrazbo, v svojo trgovino 7. mekanim blagom. Punudbe na I. Colnar, Kranji 1SJ2 odveUik v Slovenski Bistrici. lipu MMlviiU»lu s Štinmi sobanrii, k-opalno sobo ^n s pritiklinami v IL nad-tropja V Kc&-fljevi Ulio! se C^lđa m'.rai stranki s 1. avjr-25tG2a cli s 1. nzieaitoroTZn Več se uve v pisarn.» Nare ti. tiskarne«. Radi v^tavljenja obrata i£5e s!c:ll»9 vojaščine prost, izurjen, samostojen knji-govodja ia kOišSPOfiutiii! pod zmernimi pokoji. Nastop 16. avg. ali 1. sept. t. 1. Eventualne ponudbe pod ».Zaaesljiv 17S7" na upr „SI. Nar*. ae tako] sprejme. Predstaviti se je Ir,ed 6—7 uro popoldne pri tvrdki „HUMANIC" maloga čevljev, Fraccs Jotefa cesta št. 1. it2g Sprejme se poštena ki mora opravljati tuđi hiŠna opravila. Ponudbe pod ,,ZVQStObal800" na uprav. »Slov. iSaroda«. 1SC0 IzT ušen in samostelen 'Hnjispodja in Horsspondenf , iščo pol ali celc€£5i8¥X2O službe s ! najraje v den-irnein zavodu ali pri večii '- tr^ov-ki tvrdUi Prijazne pouudhe pod I nĐati-lme!l 176i" na upr. :>S1. Nar«. z 1 sobo in kuhinjo, popolnoma opremljeno, se oćđa takoj stranki brez Otrova Kje, pove upravništvo »Slo-venskega Naroda«. 1810 Mprto m pnfpiifi iwp abiturijent realke, ki se ie že več let bavi! s poučevanjem, pri kaki boljši rodbini v mestu ali pa tuđi na deželi proti mali me-sečni plači s prosto hrano in stanovanjem. Sicer sprejme tuđi službo v pisarni. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 1791 Sprejntsta se takoj i ttiy li II li ^ y a 11^ 11 k§ j I i s prakso, zmožni slcvenskee[a in nem- ! škega je ika. Prednost imajo take, ki ! so zmožne tuđi hrva>čine Ponudhp na upr. »Siov. Nar« pod „S. A. 1316 1793". za barve, medic. droge, parfumerije in f foto^rafične potreb^čin^ nopolnoma \ vešč, želi promenltt službo. Prost i vojaščine, neoženjen, 29 let star, pri-j jazne zunanjesti ter slovt^nsk., nemšk., j italijansk. in nekoliko hratsk. jezika i sposoben. Bla^ohotne ponudbe pod ' iiPuli 29" na upr. »S!ov. Naroda«. raznovrstcega starega in novela, belega in rdečega Srcoišnfa ulxm hrvatsk- vinsoraBara v Zagrebu, Kuković&va uiica štev. 2. parfumerija, fotografična manufaktura itd. 8isl2s!¥gno MoMosijoDlrana proiii Aov. Ustanovljena Izia 1837. \ Ljnblfana, Z!do?ska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. • Sprejcma zavarovanja človcške^a Življenja po najraznovrstnej5ih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se U vplačili. „SLAVIJA" .-.-.-. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-.-.-. ntmrwmi loadl K 71,946.392-M. — IxpU£ane odftkodaiae in kapltaUJe K 145,150.178*29. Po velikosti dru^a vzajemna zavarovilnica naše države z vseskozi slovansko-narođno upravo. ——~___---------------¥•• pojasnila dajei------------------------------ GnmlBO Hitnim« f ijmrial ^^tnu°^ ]a^j^: i Ggsposki olifl štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škoćam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod ze!o ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. ^Telefon it«. 16. T«l^« *te«. M. 129 gf Leta 1873. ustanovljena tfelnlifca *rmihm ~wm Hfiijski stavliinska družba f Lutliani Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — 1 Priporoča se msk stavbna dela vsake vrste. ------