Amerikanski Slovenec
Katoliški list,'za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 59.
J0L1ET. ILLINOIS 19. JUNIJA 1917.
LETNIK XXTI
Predsednik Wilson za boj do zmage.
Posvaril vsa svobodna ljudstva proti sklepu miru z Nemčijo, dokler se ne uniči militarizem.
USPEH POSOJILA ZA SVOBODO.
Strašilo na vzhodu. Druge novice iz Washingtona, D. C.
Registriranih 9,750,000.
Washington, D. 14. jun. — Iz delov Pennsylvanije, Montane in Mas-sachusettsa ter iz držav Arizona, Kentucky, Minnesota, New Mexico in Wyoming še niso dospela uradna poročila o vojaški registraciji. Druga doslej dospela uradna poročila kažejo , skupno število registrirancev po zakonu za žrebalni vojaški nabor 9,118,-629. Uradniki vojnega departmenta so Prepričani, da bo znašala skupna registracija približno 9,750,000. Več nego 500,000 se jih pričakuje iz gori omenjenih držav.
Wilson za boj do konca.
Washington, D. C., 14. jun. — Slovesno, krepko izraženo svarilo svobodnim ljudstvom sveta, da se morajo sedaj odločiti, ali bodo sklenila mir z Nemčijo in sprejela neusmiljeno vojaško vlado, ali se bojevala dalje, dokler se samovladarstvo in vojna ne izbrišeta za vedno, je izrekel danes predsednik Wilson v svojem nagovoru povodom zastavnega dne (flag day).
Pruski militarist^ je rekel predsednik, snujejo po nekem zaupnem obvestilu zvijačno in zahrbtno "mirovno spletko", da se rešijo poraza v inozemstvu in slabega glasa doma.
Žrebalni vojaški nabori. Washington, D. C., 15. jun. — Prvi rebahii vojaški nabcrr se bo vršil za Povišanje regularne armade na vojni stalež. Drugi žrebalni vojaški nabor e bo vršil v izpopolnitev vrst narodne garde. Tretji in največji žrebalni vojaški nabor bo priskrbel narodno armado 625,000 mož, ki se pričiio vežba-t! dne 1. septembra, da se pripravijo za vojno službo v Evropi.
Uspeh posojila za svobodo.
Washington, D. C., 15. jun. — Ameriško ljudstvo je pozivu zavezne vla-
de, založiti za vojskovanje potrebne denarje, odgovorilo s tako velikim pod pisovanjem posojila za svobodo, da so v zakladniškem uradu takorekoč pokopani pod pravcatim plazom poročil, katerih še niso mogli urediti in sestaviti. Nihče ni mogel nocoj ob 10. uri i Sre za povedati kaj gotovega o narodovem odgovoru. Očivjdno je presegel naj-
žiti se Združenim Državam v njih pri-zadevi, dokončati prepire med strankami na Kitajskem, ki se druga drugo izpodbijajo, tako je bilo danes izjavljeno v uradu zunanjih stvari.
Niti Anglija, niti Japonija ni utemeljila svoje odklonitve.
Japonija je odločno grajala odpo-slatev note odstrani Združenih Držav na Kitaj, ne da bi prej prosile za tozadevno dovoljenje njo, Japonijo. Japonija je izvajala, da zahteva zase pravico, imeti prvo besedo v vseh stvareh, ki se tičejo Kitaja.
Državni urad noče nič natančnega razglasiti in se zadovoljuje z izjavo, da razne napačne razumeve". "Živežna uprava".
Washington, D. C., 16. jun. — Okol-nost, da se kongres še vedno ni začel
Sumen mir ob
Rim zopet vznemirjen vsled sovražne delavnosti v Trentinu, na južnem Tirolskem.
Pred(novo ofenzivo.
drznejša uradna pričakovanja, akorav-no se dospele od dvanajsterih distrik- baviti z vladno živežno predlogo, je
tov zaveznih reservnih "bank samo splošno cenitve.
Pred sklepom.
Washington, D. C., 15. jun. — Posojila za svobodo je bilo podpisanega za mnogo sto milijonov dolarjev več, kot je bilo določeno.
V	zakladniškem uradu so ob 11. uri naznanili, da je podpisanih skupaj najmanj $2,500,000,000, ali za 25 odstotkov več, nego je želeti.
V	ne\vyorškem zaveznem rezervnem distriktu je podpisovanje doseglo ob 10. uri višino $925,000,000.
Štirje distrikti sami so podpisali več nego dve milijardi posojila, in sicer New York, Chicago, Cleveland in Boston.
Pomanjkanje delavcev.
Washington, D. C., 16. jun. — Člani italijanske vojne komisije so obvestili delavski department o tem, da bode po vojni v Združenih Državah občutno veliko pomanjkanje italijanskih delavr cev. Akoravno italijanska vlada še ni ukrenila nič končno veljavnega, je vendar znano, da bo izseljevanje iz Italije prepovedala. Vsled tega bo na tisoče italijanskim dninarjem iz Amerike, ki so zdaj v vojni, zabranjeno, po vojni vrniti se v Združene Države.
"Naši ljudje ne bodo gojili prav nobene želje, vrniti se po vojni v Ameriko," je rekel neki član komisije. "Italija bode po vojni ena najbolj cvetočih dežel. Prvikrat bomo razvijali naše velike prirodne pomočne vire, in naš narod bo" tako prospeval, da naši moški ne bodo imeli prav nobenega vzroka več, zapustiti deželo."
Strašilo na vzhodu.
Washington, D. C., 16. jun. — Japonija je kakor Anglija odklonila, pridru-
napotila predsednika, pozvati Herber Hboverja, takoj začeti z organiziranjem nove "živežne uprave".
Parn k "Moreni" pogreznjen.
Washington, D. C., 15. jun-. — Ameriški petrolejski parnik "Moreni" je bil dne 12. jun. po dveurnem težkem boju po nekem podmorskem čolnu pogreznjen. Štirje člani posadke so bili usmrčeni.
"Tansan Maru" torpediran.
Boston, 16. jun. — Japonski parnik "Tansan Maru", ki je dne 9. maja od-plul iz Bostona v Manchester, je bil po nekem podmorskem čolnu pogreznjen. Kapitan Nichikawa in 27 mož posadke je baje utonilo.
"Mississippi" pogreznjen.
Neka atlantska luka, 17. jun,- — Neka britanska ladja, ki je doplula danes semkaj iz neke francoske luke, je prinesla vest o razdejanju velikega francoskega tovornega parnika "Mississippi", ki je bil dne 2. jun. 145 milj pred Brestom po nekem nemškem podmorskem čolnu torpediran in pogreznjen. En mož je utonil med vkrcavanjem v rešilne čolne.
K zastavi.
New York, 16. jun. — Vsi britanski podaniki v Združenih Državah v staro sti od 18 do 45 let se imajo pozvati, da se zglase k britanski zastavi, tako je-bilo nocoj naznanjeno.
Revolucija v Paraguayu.
Buenos Aires, 15. jun. — Iz Assun-ciona so danes izporočili izbruh revolucije v Paraguayu.
4
Photo* by Amerloan Prera Association.
DEČKI VOJAKI ZDRUŽENIH DRŽAV "BIJEJO BOJ" Z MOTIKO IN LOPATO.
^p,lni'vajsettisoč dečkov in deklic in dvakrat toliko odraslih je začelo orati in plužiti nekega dne v New Yorku o izpreminjati prazne lote in orno zemljo v ozadju hiš v zelenjake in male farme, zač lnwoodskem odseku Manhattana je stotniji dečkov, »padajočih k "American Junior Naval and Marine Scouts", Vrtn®riti vPričo okrajnega predstojnika in mnogih povabljenih gostov. V to svrho so najeli polovico bloka je ob Cooper in Acadcmy streetih, blizu Dyckmana, čez poletje.
auti so korakali v uniformi, noseč vrtnarsko orodje. Prekopali so vso površino ter nasejali in zasadili raz-"c«a semena.
Elihu Root, posebni poslanik Z. D., dospel do cilja, v Petrogad.
Soči in na Krasu.
TOPNIŠKI BOJI NA ZAPADU.
Uradna poročila z drugih front.
Laška fronta.
skega jezera je sovražnik po topniški pripravi poskušal tri napade na britanske postojanke; a je bil odbit.
Berlin, 16. jun. — Bojevanje je bilo le zmerno.
Pariz, 17. jun. — Ob vsej fronti se je razvijala zmerna topniška delavnost.
Grška fronta.
Rim, 14. jun. — Italijanski vojni u-rad je danes naznanil:
'Na Asiaški planoti je sovražnik podjel presenetljiv napad na postojanko, ki smo jo pred kratkim pridobili na Monte Origia. Zaradi haše pazljivo-ti se je napad izjalovil. Sovražnik je potem z močnimi oddelki in skrajno silnostjo podjel napad, ali trdno upirajoči se branitelji so ga pognali nazaj neredu s težko izgubo. "Na julijski fronti je podjel sovraž-rtik, sposobno podpiran po svojem topnistyu, več manjših presenetljivih napadov severovzhodno od Gorice in na Krasu, južno od Kostanjevice. Naše topništvo je ustavilo te napade ter obstreljevalo in razkropilo sovražne prevoze in čete na premikanju v Baški in Idrijski dolini, vzhodno od Sv. Lucije in Tolmina ter razstrelilo nekaj skladišč za strelivo ob sovražni zadnji liniji blizu Sela."
Iz Cadornovega dnevnika.
Rim, 15. jun. (Čez London.) — Današnje poročilo italijanskega vojnega urada obsega sledeče podatke:
"Ob vsej fronti so prevladovali topniški boji. Naše baterije so b9mbar-dirale kolone sovražnih vozov v tesni bližini postaje Calliano ter čete na maršal v Terragnolski in Suganski do-ini. Napadni poskusi s.ovražnih patrol proti našim linijam ob huf'ourniku Maso so se popolnoma izjalovili.
Na trentinski fronti so bili zrako-plovci skrajno delavni. Dva sovražna stroja sta bila zbita na slemenih gore Verena in v dolini hudournika Mag-gio. Dva druga sta bila v Suganski dolini prisiljena k pristanju. Peti stroj je padel na zemljo na slemenu gore Zebio. Enega naših strojev pogrešamo." •
Iz Dunaja.
Dunaj, 16. jun. — Avstro-ogrski generalski glavni stan je objavil danes sledeče dnevno'poročilo:
•Italijansko bojno torišče: S fronte ob Soči ni izporočiti nič važnega.
'Na Koroškem je streljanje sovražne artiljerije naraslo v odseku Ploec-keli do največje silnosti. Napad na našo postojanko na gori Rombon je bil odbit.
"Topniško bojevanje na Sedmerih občin planoti je naraslo po silnosti
Iz Rima.
Rim, 16. jun. — Italijanske čete so zasedle Corno Cavento, močno utrjeno avstrijsko postojanko v višini 3,400 metrov, vzhodno od gorske skupine! Adamello v vzhodnem Trentinu, prav današnje poročilo italijanskega voj nega glavnega stana,
Pariz, 14. jun. —V Tesaliji je naše konjištvo zasedlo Trikalo. Ob včerajšnjem vhodu naših čet v Larisso se ni pripetilo nič posebnega.
Pariz, 15. jun. — V Tesaliji se je glavni del naših čet ustanovil okrog Larisse. Naši prednji oddelki so zasedli brez težave Demirli in Kardisto ob železnici, ki drži iz Vola v Trikalo.
Pariz, 16. jun. — V Tesaliji je naša konjiča zasedla Kalabako, Trikkalo, Kardisto, Sofrades in Demirli. Naša pehota je zasedla Volo. Prodiranje proti jugu se vrši brez težave.
Prebivalstvo v Larissi se je navdušeno držalo Venizelosove vlade.
Pariz, 17. jun. — Prodiranje v Tesaliji se nadaljuje brez vmesnih dogodkov. Francoska konjiča je dospela v Farsalo in Domokos, kakih 60 kilometrov južno od Larisse, in britanski oddelki so zasedli Demirli.
Rumunska fronta.
Petrograd, 14. jun. — Bilo je navadno streljanje.
Petrograd, 16. jun. — Streljanje in manjše praske so se vršile.
Ruska fronta.
Petrograd, 14. jun. — V okolišu vasi Martiška, severovzhodno od Smorgo-na, je oddelek naših skautov pod poveljstvom treh častnikov, podpiran po topništvu, podjel drzen pohod. Izsilili so si pot skozi prehode, odprte v žičnih zamotih, nakar so skauti prodrli v sovražne zakope in jih razdejali. Pa-trola je bajonetirala tiste, ki so se upi rali, in ujela tri Nemce.
Petrograd, 16. jun. — Streljanje" s puškami in topovi je bilo v gotovih odsekih fronte. Naše baterije so sno-či podjele presenetljiv napad na sovražne reserve, zbrane v okraju Šel vov.
Berlin, 16. jun. — Položaj je neiz-premenjen.
Dunaj, 16. jun. — V vzhodni Galicij in Volhiniji je rusko bojevanje naraslo in se boji nadaljujejo na več točkah.
Francoska fronta.
London, 14. jun. — Britanci so dalje napredovali vzhodno od kraja Mesši nes v Flandriji.
Pariz poroča odbitje nemških napa dov na celi fronti. Berlin poroča isto glede francoskih poskusov napredo vanja.
London, 15. jun. — Britanci napre dujejo ob sedem milj širpki nemški
Na julijski frpnti je bilo topniško fronti od reke Lys do reke Warnave v
streljanje posebno enamenito v tolminskem odseku in na brdih severovzhodno od Gorice. Kolone sovražnih motornih vozov so bile razkropljene in čete, zbrafie vzhodno od Kostanjevice, obstreljevane.
Naši bojni zrakoplovi, podpirani po skautskih strojih, so spustili 1,800 kilogramov raznesnih tvarin na sovražne koče in taborišča v pasu Sv. Lucije
Flandriji. Britanci so tudi zavzeli na daljnjih delov Hindenburgove linije severozapadno od Bullecourta. Berlin priznava umikanje.
Pariz poroča odbitje več nemških razgledovalnih skupin ter silen topni ški dvoboj blizu krajev Hurtebise in Craonne.
London, 16. jun. — Britanci so od bili ljute nemške protinapade južno
(Tolmina) in v Baški dolini. Vsi naši od prekopa Ypres-Camines. stroji so se vrnili varno.
Avstrijski topovi grmijo.
Rim, 17. jun. (Čez London.) — Italijanski vojni urad je danes naznanil:
"Topništvo je bilo včeraj živahnejše na karnski fronti, kjer ,so sovražne baterije srednjega kalibra ponovno obstreljevale našf postojanke v Val Piccolo in Val Grande s težkimi izstrelki. Na raznih točkah frbnte so naši raz-gledovalni oddelki prizadeli sovražniku izgub in dovedli nekaj ujetnikov.
"Davi so bombardirali 6ovraini zra--koplovci Gorico in druge obljudene kraje na planem. Izgub ni bilo zaznamovati, niti ni bila napravljena stvarna škoda."
RUSIJA ZA BOJ DO KONCA.
Petrograd, 16. jun. — "Amerika pošilja nadaljnjo poslanico na rusko ljudstvo: Mi se hočemo bojevati za Vašo svobodo in smo boj že začeli, boj za Vašo in za našo svobodo", je izjavil Elihu Root nocoj v zborovanju mini' trškega soveta.
Root je poudarjal v svojem nagovoru zlasti, da Amerika ne zasleduje nobenih gmotnih koristi, ampak se bojuje edinole za svobodo velikih in malih narodov.
"Amerika se ne briga za nobeno stranko in za noben sloj na Ruskem; Amerika se briga marveč za veliko Rusijo, kateri hoče prinesti blagodare demokracije ali ljudovlade," je zagotavljal svoje poslušalce med drugim.
Vojni minister Tereštenko je odgovoril v imenu ministrov. Rekel je med drugim:
Rusko ljudstvo smatra vojno za neizogibno in bode boj nadljevalo. Mi ne gojimo nobenih pohlepov po osvojitvi, pravtako malo kakor Američani. Mi se bojujemo za vzore (ideale), proti trinoštvu. Roko v roki z Američani bodemo korakali naprej po poti, ki drži do sreče in miru."
Duma ukazala ofenzivo.
Petrograd, čez London, 17. jun. — Duma je v tajni seji sprejela resolucijo za takojšnjo ofenzivo po ruskih četah.
V resoluciji je rečeno, da bi bil poseben mir z Nemčijo ali samo daljša nedelavnost na fronti zaničljivo izdajstvo napram zaveznikom Rusije, katerega ne bi bodoči zarodi nikdar odpustili današnji Rusiji.
"Zato duma smatra", je rečeno v resoluciji, "da sta varnost Rusije in ohranitev svobode, katero je pridobila, zavisni od takojšnje ofenzive v tesnem sodelovanju z ruskimi zavezniki."
Pregled pogodbe.
Petrograd, 17. jun. (Čez London.) — Naznanilu zadnjega tedna, da je ruska vlada sklenila, v svrho pregleda doslej sklenjenih pogodeb predlagati konferenco vseh ententinih vlasti, je sledila danes objava note, ki je bila v tej stvari poslana na vse dotične vlade. Izvzeta od predlaganega pregleda pogodeb je samo londonska pogodba, ki predpisuje, da nima nobena podpisanih vlasti sklenitj posebnega miru.
Konštantinove zadnje besede.
Atene, 14. jun. — Kralj Konstantin je naznanil svojemu ljudstvu svojo o-stavko takole:
"Sili pokoreč se, in v zavesti, da izpolnim dolžnost napram Grški, odstopam in izročam krono mojemu sinu Aleksandru. Na grško ljudstvo na-slovljam prošnjo, mirno prenašati, kar -e ne da izpremeniti. Samoposebi neznatno početje bi utegnilo vesti do ka-_ tastrofe."
Atenski poročevalec za Exchange Telegraph Co. poroča, da je general Jonnard obvestil prvega ministra Zai-misa o tem, da si odstavljeni Konštan-tin po vojni zopet sme postaviti na glavo kraljevsko krono, če grško ljudstvo tako želi. '
Jolietska novica.
Makedonska fronta.
Berlin, 14. jun. — Nobenih važnih razvojev ni bilo.
Pariz, 15. jun. — V okolišu Dojran-
Pariz poroča topniške dvoboje ob vsej liniji in odbitje Nemcev v verdun-skem odseku.
London, 17. jun. — Pariz priznava izgubo dela francoske prednje linije v odseku Hurtebise. Nemci zopet obstreljujejo Reims. Civilisti so žrtve.
Britanci so podjeli uspešen napad severno od Gouzeaucourta. Portugalske čete se dobro držijo.
Turška fronta.
London, 14. jun. — Britanske ladje so v torek zavzele turško trdnjavico Saliff, ležečo na vzhodni brežini Rdečega morja.
Petrograd, 14. jun. — Velike skupine Kurdov so napadle naše postdjanke v okolišu iapadno od Belumova, ali so bile odbite. V gorah severno od Er-zingana besni snežen vihar.
— Seja preložena. G. George Sto-nich, predsednik društva sv. Družine št. 1 D. S. naznanja, d<i se bo vršila redna mesečna seja v četrtek, dne 28. junija ob polosmih zvečer, in ne v nedeljo 24. t. m., ker se mnogi člani udeležijo izleta, katerega prirede v nedeljo razna jolietska društva v Auroro, 111., povodom blagoslovljenja in razvitja zastave nekega tamošnjega društva. Na sejo v četrtek 28. junija naj se zberejo člani društva sv. Družine polno-številno, ker bo na dnevnem redu razgovor o prireditvi društvenega piknika.
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in.Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO..RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite tudt naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St	JolietAllL
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 19. JUNIJA 1917.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za-Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un^er the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
Iz slovenskih naseltin.
Joliet, 111., 18. jun. — O kor.cu Šolskega leta 1916-17 pri farni šoli svete ga Jožefa v Jolietu, 111., poroča Rev. John Plaznik, naš g. kaplan, sledeče:
Zadnjo nedeljo se je zbralo v dvo rani stare šole obilno število starišev, sorodnikov srečnih gradAantov in veliko ljubiteljev mladine. Slovesnost se je pričeta s slovensko pesmijo v pozdrav, katero je spremljala na glaso-vir Clara Želko. Josephine Bučar je pozdravila vse zbrane goste in jim zaklicala: ' Dobrodošli!" nakar je izročila lep šopek Rev. J. Plevniku. Krasna je bila angleška pesem "O Columbia the Gem of the Ocean", pri kateri je Stric Sam, mali Raymund Kochevar vihral zvezdnato zastavo. Kaj dobro je bila naučena tudi pesem "Tiha Luna", katero je spremljala na glasovir Julia Tušek. Primerna pesem tej slav-nosti je bila "Hey Ho for Merry June" ob spremljevanju na glasovir po Marion Zalar. Nato so sledile različne vaje graduantov trgovskega tečaja naše slovenske šole. Prva je bila govor "Pot do vspeha", govorila je Josephine Bučar; takoj za tem je govoril John Čulek "Not Biggest but Best". Za tem je Mr. Anthony Stefanich, gradu-apt lanskega leta in sedaj zaposlenec y First National Bank, narekoval pis-iccm na stroj. Tej je sledila podobna -vaja. Narekoval je Mr. Frank Butala, ravno tako graduant lanskega leta v trgovskem tečaju, sedaj dijak višje šole v Jolietu. Spisi so bili potem izročeni č. g. župniku. Sledila sta dva govora: "How to Think", Julius Želko in Frank Vranichar "Which Way 'Am I Pulling",. Na vrsto je prišla stenografija. A. Stefanich je narekoval, graduantje pa -o pisali na tablo. Pri drugi vaji je narekoval Fr. Butala; pisali so stoje na papir in pi tretji vaji sede. Po vsaki vaji so morali pisci prebrati, kar so napisali naprej in nazaj. Sledila je deklamacija in sicer je deklamoval Joseph Kochevar: "It Couldn't Be Done". Najimenitnejša je bila tekma, kdo zna boljše pisati na pisalnem stroju. Da vsakdo lahko sprevidi, koliko se vsakdo lahko nauči v dveh latih v naši šoli, hočem navesti tu tabelo, kakor je kazala po tekmi.
Po tekmi je R> Nemanich dal nekaj jako praktičnih navodil v podobi "Some Valuable Don'ts". Lep nauk je bil tudi v govoru Paul Lavricha "Loyalty".
Sledila je pesem "My Country 'Tis of Thee". Lepo je bilo slišati, kako so se graduantinje osmega razreda pomenkovale in izražale svoje želje. Obenem pa so se tudi zahvalile vsem, kateri so se trudili z njimi. Za slovo so nam zapeli slovensko pesem "Z Bogom", katero je spremljala na, gla--ovir Julia Tušek. "Konec bo venča-nje", je bil govor, katerega je imel Pavel Lavrič. Father Plevnik je <edaj razdelil Palmer diplome sledečim: M. Papež, M. Likovič, Ed. Klepec, Fr. Spelič, Thom. Bučar, Matth. Grabrian,
A.	Kramarič, J. Zelko, J. M. Želko, J. Tomac, Fr. Ramuta, Chr.- Nemanič, Theresa Rus, Rose Vergo, Rose Ra-kar, Vida Zalar, Chr. Babič, John Nemanič, Caroline Čulek, Clara Zelko,
B.	Rogina, Cath. Marentič, Helen Pi-vovarnik, John Želko, Pauline Slap-ničar, Gert. Brunskole, M. Vardjan, Catherine Stefanič, Catherine Fir, A. Papež, A. Bučar, Josephine Pleše. Nato graduantom osmega razreda: Wm. Papež, Martin Kambič, John Filak, Martin Stefanich, Fr. Korevec, Wm. Stukel, John Flajnik, Al. Korevec, El. Težak, A. Stalzer, Marion Zalar, A. Solnce, El. Mutz, A. Planine, Agn Smolič, A. Tomac, Frances Horvat, Sledile so diplome'trgovskemu tečaju: Josephine A. Buchar, Julius J. Želko, Ralph A. Nemanich, Joseph E. Kochevar, Frank E. Vraničar, John J. Čulek, Paul P. Lavrich. Vsi ti so dobili tudi posebne diplome, ker so na pisali na stroj 40 besed na minuto. Posebno priznanje je dobil od Underwood Co. P. P. Lavrič, ker je zmožen napisati 60 besed na minuto. Rev. Plevnik je napravil še običajni govor, nakar se je slavnost končala po angleški poslovilni pesmi.
Miss Amelia M. Ursich, hčerka g. Mihaela in ge. Amalije Ursich, Indiana St., je ena izmed osmerih jolietskih gospodičen razreda 1917 v Joliet Conservatory of Music, ki bodo v petek zvečer, dne 22. junija, v Conservatory Hall (Braun-Kiep Building) priredile enajsti letni Commencement Concert povodom svojega graduiranja. Čestitamo!
—	Poroka. Na izrečno željo novo-poročencev objavljamo o poroki, ki je vzbudila zanimanje v najširših krogih, samo sledeče: Danes zjutraj si sta obljubila zakohsko zvestobo v naši cerkvi, g. Josip Klepec, uprav. "A. S.", in gdč. Marija Stefantč. Tovariš je bil ženinov bratranec, g. Josip Papič, a tovarišica pa nevestina sestra, gdč. Elizabeta Stefanič. Po kratkem ženito-vanju se sta poročenca podala na potovanje v Minnesoto, kjer posetita svoje sorodnike. Vrneta se na ženinov dom pred 1. julijem. — Temu kratkemu naznanilu pristavljamo naše najiskrenejše čestitke!
—	Smrtna kosa. Umrl je včeraj (v nedeljo) rojak Joseph Simončič iz 1110 N. Chicago St. Zapušča ženo in dva otročička. Doma je bil iz Hote-ineža, fara Radeče pri Zidanem Motu. Bolehal je za jetiko že tri leta,
tako da ni bil sposoben za delo. V Joliet je prišel pred enim letom iz Peorije, 111. Pogreb bo jutri (torek), črno sv. mašo v slovenski cerkvi ob 9. uri dop. Sorodnikom naše sožalje, pokojniku večen mir in pokoj!
ljubljen je bil ne le Slovanom, ampak tudi drugorodcenv, kar priča njegov pogreb, ki je bil eden najlepših, kar jih pomni Anaconda. Blag mu spomin! N. v m. p.!	—e.
NAME	Time min.	Gruas Words Krror«
J. Buchar.....	2'A'	134
R. Nemanič...	2	134
Fr. Vranichar.	2'A	134
J. Zelko......	2 H/	134
J. Culek .....	3	134
J. Kochevar...	2H	134
P. Lavrič ----	2	134
[ Aooti-Not rute per Wordil minute
126 | 120 | 120 I
124 j
120 I
124 ! 123 1
56 60 50
44
45 44 62
—	Operiran je bil urednik A. S., g. Gorup, dne 12. t. m. v neki chicaški
bolnišnici. Težko operacijo na vratu srečno prestal in se včeraj vrnil v Joliet.
—	Dopis iz vojnega ujetništva. Prejeli smo dopisnico s sledečo vsebino:
"Sulmona, Italija, 10. maja 1917. SI. redništvo Amerikanskega Slovenca! Podpisani Debeljak Ivan iz Oblok, Primorsko, iščem svojega znanca Jo-ipa Ortar, kateri se nahaja že nekaj let v Severni Ameriki, jaz kot vojni avstrijski ujetnik v Italiji, pa žalibog mi ni mogoče po drugem potu, kakor se obrnem na Vašo milost in vaš list. Torej vljudno prosim vaše pomoči, in pošiljam mnogo pozdravov italijanskega ujetništva vsem av-trysklm Slovencem v Ameriki. Z Bogom do svidenja! — Ivan Debeljak, prigioniere di guerra, Caserma Um-berto I., Sulmona, Italia.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
Brockway, Minn. — Drago uredništvo A. S., prosim malo prostorčka za ta dopis. Vreme imamo precej primerno. Procesijo sv. Rešnjega Telesa smo imeli v nedeljo, to je 10. jun., ker je bilo v četrtek slabo vreme. Sveto Rešnje Telo je pomagal nositi č. gospod Čeme iz Sheboygana, Wis., ki je prišel obiskat svoje znance in prijatelje.
Naznanim žalostno novico, d a nam je ugrabila neizprosna bela žena Martina Legata v starosti 81 let, ki je bil dolgo bolan, domalega 3 leta, večkrat previden s svetimi zakramenti. Rojen je bil v starem kraju v Gorjah pri Bledu. Zapušča 2 sina in 5 hčera dve omoženi, pa 3 sestre v svetega Benedikta bolnišnici. Iz Dulutha sta prišli k pogrebu očeta in strica Simona Omana sestri; Amate ni bilo. ki je v Coloradi. Pogreb se je vršil 1. junija z veliko črno sveto mašo in smo ga spremili na pokopališče, tam smo ga izročili materi zemlji, ker je bil v društvu sv. Štefana in Imena Jezusovega. Zapustil je stdzno dolino, preselil v boljšo se je domovino, kjer joka ni, kjer ni skrbi, vse se večno veseli.
Dne 1. junija je nemila smrt pokosila v starosti 82 let g. Simona Oman, ki je bil tudi v dveh društvih, in je več časa bolehal, a je bil z vsem dobro preskrbljen ter ga je častiti župnik pogosto obiskal. Zapušča soprogo in 6 sinov in dve hčeri. Pogreb se je vršil 4.junija. Črno peto sv. mašo je daroval sin Rev. J. J. Oman, domači č. g. župnik in Rev. Joseph Trobec sta pomagala pri obredih. Sprevod na pokopališče je bil velikanski. Obe društvi sta ga spremili in mnogo sorodnikov. V slovo vam kličem iz temne jame: Ne jokajte, molite zame! In Bogu služite zvesto, da v raju spet se združimo.
Spet je zapel mrtvaški zvon, da je nenasičena smrt utrgala nit življenju Vincencu Fidlarju. Pogreb se je vršil 6. junija. Zelen mah truplo pokriva. duša naj v miru počiva!
K sklepu pozdravljam vse naročnike po širni Ameriki, pa tebi, urednik, obilno naročnikov.
J. Poglajen.
Butte, Mont., 13. jun. — Tukajšnja vsa javna poslopja imajo vse zastave na pol droga v znamenje žalosti zaradi ponesrečenih rudarjev dne 10. t. m. Grozno je pogledati trupla ožganih, ki jih prinašajo na poyršje. Žrtvovali so svoja mlada življenja za nikdar ne-napolnjeni kapitališki žep. Milijone dobička imajo vsak mesec, a ubogemu trpinu dajo oglodano kost. Da imajo ogromne dobičke, ..dokazuje dejstvo, ko je sama A. C. M. Co. imela v minulem letu čistega dobička dvainse-demdeset milijonov dolarjev. In letos ima baker skoro podvojeno ceno.
Med ponesrečenimi je bilo tudi Slovencev, toda žal, da njihovih imen ne morem sporočiti, ker so mi neznana. Gotovo bo kateri izmed rojakov sporočil njih imena, ki so mu bolj znani rojaki v tem mestu.
Ali pride kedaj čas, da bo delavec imel zadostno plačilo za svoj trud in žrtve? Kdo ve? Pozdrav rojakom po
pa rano-M.
da
Anaconda, Mont., 12. jun. — Dne 8. junija t. 1. je bil tu pokopan Kozma Padovič, star 41 let, rojen na Primorskem, vas Praputnik, obč. Krasica. Pokojnik je bil žrtev rokovnjačev. Dne 17.»maja se je v večji družbi peljal z avtom iz Butta. Nekako tri milje od tukaj so jih ustavili roparji in jim veleli "roke kvišku". A Padovič je imel to za šalo in se ni takoj pokoril, zato mu je ropar pognal kroglo v drob, čemur je pozneje zaradi zastrupljenja krvi podlegel.
Pokojni je bil poslovodja v 'prodajalni G. Elakovič skozi enajst let. Pri-
čeli Ameriki. Tebi, vrli list, go uspeha.
P. S. V nekem slov. dnevniku berem z dne 8. jun.: "Slovan na plan." Pisatelj opisuje grozote avstrijske vlade in pozivlje v samoobrambo. Dalo bi se mu mnogo odgovoriti, pa naj bo to dovolj. Rojak! Čemu naša obramba? Saj vendar odrešuje naše lepe kraje "Polentar". Tukaj pa imamo tudi že par let "Ligo", in to je menda dovolj.	M.
Pittsburg, Pa., 14. jun. 1917. — G. urednik: — Spet Vam pošiljam nekoliko žalostnih novtic iz naše naselbine ter Vas prosim, da jih priobčite v predale našega lista "A. S."
V svojem zadnjem dopisu sem sporočil, da se nahaja v sv. Frančiška bolnišnici naš velesppštovani in priljubljeni rojak g. Frank Krese. Zdravil se je na pljučnici, toda ni ozdravel, neizprosna smrt mu je pretrgala nit življenja, v nedeljo zvečer 10. junija ob 6. uri zvečer je mirno v Gospodu zaspal v 46. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj 13. junija iz hiše žalosti v spremstvu mnogoštevilnih sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnikovih. Sprevoda se je udeležilo troje društev, katerih član je bil ranjki mnogo let ter ga spremilo do slovenske cerkve. Sv^to mašo zaduš-nico je daroval naš č. g. J. C. Mertel. Po dokončanih cerkvenih obredih se je sprevod nadaljeval na pokopališče Matere Božje v Sharpsburgu, kjer so položili zemeljske ostanke materi zem-
Iji.
Ranjki Krese zapušča tukaj žalostno vdovo in 4 otroke, od katerih je najstarejši 8 let star, najmlajši pa 2 tedna; enega brata in sestro v Clevelandu, O.
S pokojnim Kresetom smo zgubili enega izmed najboljših rojakov, kar jih je štela naša velika slovenska naselbina. Najbolj ga bojo pogrešali pri
podpornih društvih. Bil je dober mož svoje žene, skrben oče svojih otrok; vedno je pazil, da bo njegova družina tudi po njegovi smrti imela večji kos kruha, zato je še v mlajših letih pristopil k podpornim društvom. Bil je član društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J., sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. in postaja št. 53 sv. Barbare v Forest City, Pa". Posebno za društvo sv. Barbare gre ranjkemu največja zasluga, ker on je neumorno deloval za povzdigo tedaj še katoliškega društva sv. Barbare. Bil je tudi večleten cerkveni odbornik, obenem tudi dobrotnik tukajšnje slov. cerkve. Izmed vseh lepih lastnosti, katere je pokojnik imel, je bila najlepša, da se ni nikomur zameril. Kakor povsod, je tudi tukaj sla-bomiselcev in če hoče človek z njimi debatirati, se mora jeziti; tega se je ranjki zmiraj izogibal, zato ga je vse spoštovalo.
Bodi mu lahka tuja žemljica in sveti večna luč! Prežalostni vdovi naj bo v tolažbo, da ljubi Bog tudi rad dobre la.
V torek 12. maja ob 9. uri zjutraj je umrl g. John Car, gostilničar na 48 in Butler st. Ranjki Car se je hudo prehladil še pred tremi leti; od onega časa do smrti je bil zmiraj bolan; nepopisna je težava, katero mora človek dolga 3 leta vedno v postelji prenašati, toda pokojni Car je vse z upanjem v milost Božjo pretrpel.
Tudi Mr. Carja bojo naši rojaki težko pozabili, posebno člani podpornih društev, ker on je bil velik dobrotnik tukajšnjih društev. Kjerkoli je bila kaka veselica, tam je bil Mr. Car; on je vedno pazil, da se je ve-elica dobro obnesla. Zato je tudi njegova gostilna bila vedno polna. Da je bil dober gostilničar, priča nam to, da ima ene natakarje, odkar lastuje gostilno.
Gospoda Carja položijo k večnemu počitku jutri, 15. junija. Pokopan bo iz hrvaške cerkve na Bennettu na tamkajšnje cerkveno pokopališče. Bog mu daj večni mir!
G. urednik, želim narediti piko, toda še eno žalostno novico moram sporočiti. Danes zjutraj ob 3. uri je potrkala bela žena smrt na vrata gostoljubne Prokšeljeve hiše in tam ugrabila nam velespoštovanega rojaka in sobrata g. Nikolaj Prokšelja. Pokojni Nikolaj je bil bolan 12 dni; huda in strašna bolezen pljučnica, kateri malo kdo ubeži, mu je pretrgala nit življenja in moral je zapustiti ta svet v 44. letu svoje starosti.
Ranjki Prokšel je bil rojen na Vinici. Pred leti se je preselil v to deželo, kjer si je z varčevanjem prihranil zadostno svoto denarja, da si je kupil svoj lastni dom, kjer bi mogel zadovoljno s svojo družino preživeti stara leta. Toda človek obrača, Bog obrne.
Mr. Prokšelj je bil zavarovan pri več društvih. Mnogo let je bil uradnik društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., bil je tudi delegat zadnje konvencije omenjene Jednote; potem je član Samostojnega društva Marije Vnebovzete. Kot skrben oče svoje družine si je zmiraj mislil, da mu je še eno društvo potrebno. Zato je čakal, da so se pomirili viharji nad društvom sv. Družine št. 11 D. S. D. in je pristopil tudi v to društvo in družbo. Ranjki Nikolaj Prokšelj je bil blaga duša; on je malo govoril, toda dosti povedal! Kakor v družabnem, tako tudi v domačih poslih je on vedno gledal za red in pravičnost. Na društvenih sejah so bili njegovi predlogi vsakikrat sprejeti, vsled tega je vžival priznanje in spoštovanje od članstva in drugih narodov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj 16. jun. iz hiše žalosti v Etna v slovensko cerkev, potem nazaj na pokopališče Matere Božje v Sharps burg, v spremstvu treh društev, katerih član je bil pokojnik.
Sorodnikom, posebno vdovi ranj-kega naše sočutno sožalje, a našemu nepozabnemu Nikolaju kličemo: Počivaj v miru!
Rojaki in rojakinje, pristopajte v podporna društva, kajti nihče ne ve ure, ne časa, ko se bo moral ločiti iz tega sveta. Res žalosten je pogled, ko nesejo iz hiše očeta ali mater, toda tisočkrat žalostnejše je, če oče ali mati umrje in otroci ostanejo brez vsakih sredstev. Človek, ves čas svojega življenja se trudiš po tovarnah in premogokopih, ali nisi ti vreden, da se tvoje telo, ko Bog vzame tvojo dušo, pokoplje kakor se spodobi katoličanom?
Te besede sem zapisal, ker sem pred dvema tednoma videl v uradu pogreb-nika nekega rojaka, ležečega v rakvi. Pravijo, da je bil rudeč; v cerkev ni hotel iti, v svojem življenju je preklinjal Boga, cerkev in gotovo tutdi "f...e". Če je kaj imel svojih rudečih bratcev, ne vem; toliko vem pa, da je pogrebnik čakal na nosilce, pa jih ni bilo.
K sklepu teh žalostnih vrstic pozdravljam vse naročnike nam priljubljenega lista Amer. Slovenca. Vam, g. urednik, ostajam vedno nagajivi Poročevalec.
Tovarno za okostnjake imajo sredi Pariza.
Tovarna izdeluje okostnjake za zdravnike, umetnike in šole. Izdeluje jih iz. pravih človeških kosti; mrtva trupla skuhajo in kosti belijo s posebnim postopanjem. Odpadlo meso me-
čejo enostavno v kanal., Vrata te tovarne so vedno strogo zaprta; odpirajo se tuintam za kratek hip, da puste skozi do vrha naložen, a skrbno pokrit ročni voziček. Ljudje, ki stanujejo v bližini te tovarne, se pritožujejo čez neznosen mrliški smrad, ki prihaja iz tovarne, a pomagati si ne morejo, ker ima tovarna vsa potrebna oblastvena dovoljenja.
Pri prehladih
▼drgnite vrat in prša, kakor tudi stopala • te Dr. Rlchter-jevem
PAIN-EXPELLER
Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra«
25c. iu 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. V.
Kako se telefona
Kadar rabite telefon dvignite istega raz obešalnika in takoj povejte ono številko, katero hočete, da pokliče. Če slučajno ne vpraša katero številko hočete, lahko par hipov počakate ker ima morda preveč posla ravno takrat. Ako čez par sekund ne vpraša za številko pomaknite pačasno parkrat obešalnik, ker to pomikanje prižiga luč in opozoruje na vas. Ne prehitro ali jezno nastopati pri telefonu, ker to nič več ne izda in lahko pomotoma sodi, da je telefon pokvarjen.
Chicago Telephone Company
A. H. White, District Manager Telephone 9903
ColloAe of Saint Thomas
UNDER. THE CONTROL C DIRECTION OF ARCHBISHOP [RBLAND ^--Ste,
« ^Ainf Paul Minnesota
A CATHOLIC MILITARY COLLEGE
Ranked as an Honor School by the War Department Collegiate Commercial Academic Preparatory Careful Mental. Moral and Reliarious Training Eight Hundred and Thirty Students From
Twenty-Five States Last Year.
FOR ILLUSTRATED CATALOGUE ADDRESS
Very Rev. H. Moynihan, D. D. Pres.
FosknjLSit© Novo Pivo
Old Lager
•"•-V STEKLENICA H"«««
Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo piro. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
I 4 1 -v- H a I } | y
Oba telefona 272
Dobitp je vseh boljših saluuih v Jolietn
Union Coal & Transfer Co.
515 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefna 41*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
k
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mr tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. Chicaf* tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci
AMERIKANSKI SLOVENEC, 19. JUNIJA 1&17.
1
Družba
sv. Družine
V ZJEDIJfJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
no dobili v viharnem letu 1848., a jih po premagani revoluciji zopet izgubili. Slovani so bili z načeli oktoberske diplome vobče zadovoljni in so ugovarjali le posameznostim, na pr. deželnim redom. Ker je bila osnova fede-ralistna, jim je bila oktoberska diploma zastava, okrog katere so še zbirali v ustavnih bojih naslednjih let.
Oktobersko diplomo je izpodrinil februarski patent, ki ni drugega nego koditikacija ali uzakonitev ideje o nemško-narodnem cesarstvu. Namen februarskega patenta je: vladati avstrijsko državo v nemško-narodnem zmislu, ali nemška kultura naj bi bila vsaj odločilna. Ta ustava je odsev zunanje politike avstrijske, ki naj ji služi: Avstrija pozablja na. svojo nalogo, ki jo ima na znotraj nasproti svojim narodom in se lovi za ciljem, ki ji uti-ka korak za korakom z brezobzirno gotovostjo in doslednostjo. Februarski patent prenaša težišče ustave v državni zbor in omejuje delokrog deželnih zborov, ki jih ?etavlja po interesnem zastopstvu. To interesno zastopstvo je prikrojeno nemški državni ideji, zato daje vlado v roke veleposestvu in obrtno-trgovskemu kapitalu, ki sta bila najbolj razvita pri Nemcih. Februarska ustava je iz navedenih vzrokov zadela ob odpor vseh nenemških narodov.
16. Leto 1848. je postavilo Avstrijo pred življensko vprašanje: "Kako urediti s krvjo pridobljeno ustavo?" Gor-dijski vozel je pretrgal absolutizem s tem, da je vzel zopet sam vlado v roke. Na ta način je bilo vprašanje le odlo-
ženo, a ne rešeno. Avstrijska manira!	............... ...
t . lom • ,	i - ,____•■	premalo razviti, da bi bili sami pohti-
Leta 1860. ^e stala nasa država drugič	i"^""1 ^ ; t ^ ^___________
pred isto uganko.
Dr. Janez Bleiweis in njegova doba
Postanek in razvoj narodno-političnega programa Slovencev <lo razcepljenja v konservativno in liberalno stranko.
SPISAL DR. DRAGOTIN LONČAR
III.
Ustavna doba do dualizma.
15. Bachov absolutizem je napravil finančni in političui bankrot. Na Dunaju se je sešel t. zv. pomnoženi državni svet, ki se je posvetoval, kako . se naj izboljšajo državne razmere. Izmed Slovencev ni bi nihče poklican vanj, pač pa sta bila v njem Hrvata Strossmayer in Vranicani. Slovenci na Kranjskem so upali, da jim bo za-' govornik v tem zboru grof Anton Auersperg. V spomenici z dne 28. junija 1860. leta navajajo, da ni dovolj, ako se doseže ravnotežje v'državnem proračunu (to je bil prvotni namen, da se je sklical državni svet): Auersperg naj deluje na to, da se izpremeni vladno načelo v zmislu reprezentativnega sistema, Kranjsko naj dobi, združeno z ostalimi deželami monarhije, svojo avtonomijo, svojo deželno upravo in zakonodajo. Ze v državnem svetu sta se pokazali jjdve stranki, ki sta si ustavo in upravo avstrijske države predstavljali vsaka Po svojem: centralistno in federalist-«o. Centralisti so bili za kar najobsežnejšo osrednjo oblast v duhu in zmislu dosedanjega sistema, le nekaj koncesij bi bili pfipravljeni odstopiti deželam; federalisti so zagovarjali dr-zavno edinstvo, v kolikor to zahtevajo skupne potrebe, vse drugo pa pre-i Puščali posameznim deželam. Predlog t»£lcde federalistne ustave in uprave je dobil večino. Kot odgovor na to je sletliia oktoberska diploma (20. okto-,)ra 1860. leta) ministra Gulochowske-8a> povračajoča avstrijskim narodom •»stavo v zmislu federalizma. Toda z °ktobersko diplomo podeljena ustava 1® naletela na odpor i pri centralistih ' l)ri federalists: enim je bila preveč ederalistna, drugim pa preveč centralna. Posledica tega je bil februar-ski patent (26. februarja 1861. leta) Sinistra Sclimerlinga v zmislu cen-ralizma. Vnel se je boj med centra-u'n°m in federalizmom, ki še danda-n®šnji ni dognan.
je bilo bistvo in jedro tega boja? Zc od 14. stoletja dalje so skušale adarske rodbine Anžuvincev, Luk-
fpoleon Bonaparte je postal cesar
eilburžanov in Jageloncev. združiti in Praviti pod svojo oblast alpske, su-, e'ske in karpatskc dežele. To se je J^čno leta 1526. posrečilo Habsbur-„s °.m> k' so kot nemški cesarji najglasneje mogli braniti podonavske *ele pred napadi Turkov. In prag-ge na sankcija Karola VI. ni dru-
lik U nCg° pravn' "zraz a1' pravna ob-^ zgodovinskega fakta, da so se po-hab,avskf dežele zedinile v zvezo pod tovi" ?r^kim vodstvom, ki naj zago-«nir rsCanstv« notranji in zunanji so rC l is,anioln- V dolgotrajni zve-
obsto-SrP°,ago™ razvi,i in dejansko val; sk Skupni '"teresi, ki so zahte-žel jn ''n° Zakonodajo in upravo de-burškh Ila.ro^OV| združenih pod habs-K0 T zezloni v celoto na zunaj.
Pršila av"1,nila tUr.Ska
nevarnost, je , ljsl<i <lrzavi poguba od kr-VtVena *apa(Ja: »vstrijska nasled-Jna francoske vojne. Na-
Francozov, nakar je izdal Franc II. pragmatikalni patent (1804.), s katerim si je dal naslov dednega avstrijskega cesarja in dve leti potem (1806.) odložil nemško cesarsko krono. Nasproti narodni državi Francozov nastopa Avstrija kot zveza različnih narodov, ki ji je cilj: vzajemna korist na znotraj in skupno varstvo proti sovražnikom na zunaj.
Leto 1848. pomenja za Avstrijo najhujšo krizo. Vse gibanje tedanjega časa je bilo proti njej: ideji narodnosti in konstitucionalizma si mogočno o-svajata zapadno Evropo. Toda odločujoče meščanstvo v Avstriji, v prvi Vrsti nemško in laško, še ni bilo toliko razvito, da bi bilo izvedlo marčevo revolucijo: zmagal je absolutizem, ki je bil močan dovolj, da si ni dal izviti vlade iz roke, in obene mkratkoviden še bolj, da ni poznal položaja svoje dobe. Zato je segel nazaj v srednji vek in hotel imeti Avstrijo kot. krščansko-katoliško cesarstvo, ki naj gospoduje Nemčiji in Italiji ter vodi evropsko reakcijo v boju proti protestantskemu severu in brezverskemu, prekucijske-mn zapadu: rimsko-nemško cesarstvo Karola velikega in Otona Velikega v pomanjšani izdaji! Tako je nastal konkordat.
Ta Schvvarzenberg-Thunova državna ideja je napravila popolen bankrot; bila je v političnem oziru absolutistno-birokratična, v narodnem centralistno-germanizatorna in v verskem rimskokatoliška. In vse to v Avstriji, ki ima prebivalstvo raznih narodnosti in raznih ver, kjer zahteva različno kulturno in gospodarsko stanje tudi različno zakonodajo in upravo! Bachov absolutizem je povzročil izgubo Lombardije, velikanski državni dolg in nezadovoljnost avstrijskih narodov, ki je spravljala v nevarnost obstoj države. Prišla je oktoberska diploma, ki nam je prinesla zopet ustavo.
Oktoberska diploma sloni na pragmatični sankciji in računa z Avstrijo kot celoto, ki je sestavljena iz različnih dežel. Težišče te ustave je v kro novinah, oziroma pri nacodih, ki so od ločilni v tej ali oni deželi. Deželni zbori so pravna podlaga države, v katerih naj vladajo narodi, ki so kulturno in gospodarsko razviti. Ta ustava podreja manjše narode mogočnejšim sosedom in daje odločilno besedo stanovskim skupinam (višji duhovščini in plemstvu), kakor jih nahajamo v starih deželnih zborih do leta 1848. Nemci niso bili zadovoljni z oktobersko diplomo, ker je bilo njeno težišče v kronovinah; ta sistem je nasprotoval njih državni ideji. Zakaj, ko se je izjalovil poizkus z obnovljenjem rimskega cesarstva v naznačenem zmislu, ko se je morala Avstrija umakniti iz Italije, potem ji je ostala še Nemčija in tako se je rodila ideja o narodnem, t. j. nemškem cesarstvu. Oktoberska diploma pa je naletela na hud odpor tudi pri Madjarih, ker so si domnevali, da jim daje še premalo pravic; zato so ponovili svoje zahteve, ki so jih začas-
plowicz, koristi zgodovinskim narodom, t. j. onim, ki so igrali v zgodovini samostojno, državno vlogo, ki so imeli svojo državno neodvisnost, do-čim so drugi manjši narodi, ki niso imeli svojega samostojnega, državnega življenja, ali pa ga zgodaj izgubili, preden so se mogli politično ojačiti, po tej teoriji obsojeni, da hlapčujejo drugim, dokler se gospodarsko in kulturno toliko ne okrepe, da si izvojujejo priznanje svoje enakopravnosti. Zgodovinskim ali političnim narodom je seveda mnogo do tega, da se jim njih deželo prepuste v vladanje, kjer jim drugi ne delajo na potja, zato se potegujejo za kar največjo avtonomijo 'svojih zgodovinsko-političnih indivi-dualitet.
Proti centralistnim Nemcem, ki so zaslepljeni in omamljeni od svoje državne ideje o narodno-nemškem cesarstvu prezirali ves ustroj in razvoj avstrijske države, nastopajo Madjari, Čehi, Poljaki, Hrvatje in Slovenci za federalizem na podlagi zgodovinskega prava.
Palacky je po letu 1848. opustil svoj narodno-teritorialni federalizem in je leta 1865. v spisu "Ideja avstrijske države" formuloval tsvoj program na zgodovinsko-zemljepisni podlagi. Po Eoetvvoesovi teoriji je proglasil Avstrijo za zvezo zgodovinsko-političnih individualitet. Slutil je že takrat dua-lizem, zato je ravno z ozirom nanj svoje naziranje iz leta 1848. o potrebi avstrijske države modifikoval z izrekom: "Bili smo pred Avstrijo in bo-demo tudi po njfej." Čehi so bili v letih 60. socialno in gospodarsko še
Avstrija naj bi bila zveza enakopravnih narodov — to je bil program, ki ga je bil leta 1848. formuloval Palacky. Ta program je bil demokrati čen, ker je slonel na narodnem načelu. Kromeriški ustavni odsek je zavrgel to načelo in se je poprijel zgodo-inskih kronovin. Ravno tako oktro-ovana marčeva ustava iz 2849. leta, da-si je bil minister Bach naklonjen narodni avtonomiji, in pri tem je tudi o-stalo v vseh poznejših ustavah.
čen narod v zmislu Eoetwoesovem, za to -o se pod vodstvom dr. Riegra okle nili češkega zgodovinskega plemstva. Kaj to pomenja, zgodovinsko plemstvo, je jasno izrazil leta 1845. grof J. M. ihun z besedami: "Ich bin weder ein Čeclie, noch ein Deutscher, son-dern nur ein Boehme." To je bila češka politična narodnost, kakor je bila na Ogrskem politična narodnost mad-jarska.
Revolucionarni Poljaki s svojimi ple menitaškimi veleposestniki, gospodu-jočimi nad kmetskim prebivalstvom in
K razvoju zgodovinskega načela so na(j RU3ini, so se čisto naravno ogre-
največ pripomogli Madjari; nanje so' se naslanjali Čehi, Hrvatje in Poljaki, za katerimi so hodili tudi Slovenci. Odločilno je vplival s svojimi spisi imeniten madjarski politik baron Eoe-twoes.
Eoetvvoes razvija v spisu "Ueber die Gleichberechtigung der Nationalitae-ten in Oesterreich" leta 1850. nazore, ki so značilni za madjarsko politiko pred tem letom in po njem. Eoetwoes zagovarja močno enotno Avstrijo, ki ne sme biti zveza po osebnem edinstvu združenih neodvisnih ustavnih držav (on sam je bil leta 1848. naučni minister v prvem ogrskem kabinetu grofa Batthyanyja, ko je bilo Ogrsko z o-stalimi habsburškimi deželami zvezano samo po osebi vladarjevi!), marveč mora imeti enotno ustavo. Enakopravnost vseh narodnosti v državnem življenju je pa nemogoča in se ne da nikdar popolnoma izvesti. Prvi pogoj načela o enakopravnosti bi bila raz delitev dežel po narodnosti, kar se pa ne da izvršiti. Samo tedaj bi mogla biti ta razdelitev popolna, ako bi se ne izvedla na podlagi ozemlja, ampak po prebivalcih tako, da posamezna občina ne izvršuje svojih političnih pravic v zvezi s svojimi sosedi, marveč v zvezi svojimi rojaki. Razmerje poedinih delov do državne celote se naj uredi po zgodovinskih pravicah posameznih dežel.
Iste nazore razvija Eoetwoes v spisu "Die Garantien der Macht und Einheit Oesterreichs" iz leta 1859. E-notni državi prepušča zunanje stvari, vojaštvo, denarstvo in trgovino ter priznava, da je bila pred leto 1848. vlada za te skupne stvari na Ogrskem skoro ravno tako absolutna, kakor v drugih deželah. Važna je njegova zahteva, da morajo biti posamezni deli v čisto enakem razmerju do državne skupnosti. Ti dlfi pa, ki dajejo podlago državi, slone t na zgodovinskem pravu posameznih dežel. Vpoštevati se mora zgodovinska narodnost in ne jezikovna, ker zgodovinska narodnost je ozko zvezana, da, identična z dežel nimi posebnostmi. Narodno stremljenje pomenja toliko, kakoi1 stremljenje po deželni avtonomiji. Meje posameznih kronovin so zgodovinski dane. Dežele, ki so po zgodovinskem pravu deli ene krone, se lahko združijo. Jezikovnim potrebam narodnih manjšin v poedinih deželah zadostimo, ako uvedemo občinsko in županijsko (komi-tatsko) samoupravo.
V tretjem spisu "Die Nationalitae-tenfrage" iz leta 1865. razlaga Eoetwoes podrobneje svoj nazor o narodnosti, ki mu je zavest skupnosti, pridobljena po vzajemnih spominih preteklosti in vzajemnih interesih sedanjosti. Važen faktor je sicer pri tem tudi skupnost jezika, toda skupni spomini preteklosti ter skupni interesi in upi sedanjosti zbujajo tudi med razno-jezičnimi prebivavci enaka, da, časih še bolj krepka narodna čustva.
Tako je Eoetwoes razvil pojma, t. zv. zgodovinske ali politične narodnosti in zgodovinsko-političnih individualitet. Narodnost v tem političnem pomenu, kakor jo je sprejel tudi Gum-
DOLGA VOJNA ROKA SEGA PO ZAKONODAVCIH.
Edwin Denby, bivši član kongresa iz Michigana, stopajoč med vojake kot mornar. Spodaj je naslikan reprezentant Augustus P. Gardner iz Mas-sachusettsa, ki je prevzel svoje dolžnosti kot reservni častnik.
pokaže "Prosto", se tudi na "prejemniku" na lokomotivi pokaže isto znamenje; ako pa semafor kaže "Stoj" ali je sicer kaj v neredu pri signalni napravi, se tudi na lokomotivi pokaže "Stoj", obenem pa avtomatično pri-čno delovati parna piščal in zavore. Ako se pomisli, da se največ železniških nesreč zgodi ravno vsled nedo-statkov pri signaliziranju, bodisi da je pogrešek v napravi sami ali pa da vla-kovodja znamenja iz kateregakoli vzroka ne opazi, potem bo vsak z veseljem pozdravil novo pridobitev za var-
vali za zgodovinsko pravo, ki naj jim pribori izgubljeno poljsko kraljestvo. | nQst *vožnje na železnicah. Oni so bili političen narod in hoteli tu di ostati vsaj v Galiciji.
(Dalje prih.)
Zahvala.
Tem potom se najlepše in iz srca zahvaljujem vsem rojakom v La Salle, 111, kateri so mi darovali vsak po svoji moči. Posebna hvala F. Jerucu, ki se je toliko potrudil zame. Bog Vam daj to ljubo zdravje! Prepričani bodite, da Vam bom hvaležen do smrti, ker v resnici sem potreben tuje pomoči. Zatorej še enkrat Vam najlepša hvala: Bog Vam poverni stotero! Denar prejel $42.40. Od Rev. John Plaznika, Joliet, 111., $1.00. Najlepša hvala.
Anton Kosec, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah.
Konstantin v Messini.
Rim, 17. jun. (Čez Pariz.) — "Gior-nale d' Italia" je baje izvedel, da je grški razkralj Konštantin dospel v nedeljo zjutraj v Messino, Sicilija, in prejkone takoj odpotoval dalje v Švico.
Črnec linčan.
Oklahoma City, 16. jun. — Henry Conley, črnec, je bil danes po kakih 800 glav broječi druhali, ki se je vedla kakor besna, linčan.
Žrtev je baje pred tednom dni napadla neko belokožno žensko, t
Carl Sckreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois*
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
Prošnja.
Jaz spodaj podpisani se obračam do vas, dragi mi rojaki, s ponižno prošnjo za kako malo pomoč v moji nesreči. Za vsak najmanjši dar se vam že vnaprej zahvaljujem. Mene je pobilo v premogokopu v Sunnyside, Utah, dne 4. avgusta 1913 in mi je zlomilo križ tako popolnoma, da ne bom mogel nikdar več hoditi, ker noge so mi čisto mrtve. Torej dragi rojaki, u-smilite se mene siromaka, ker večjega siromaka si skoraj misliti ne morete kot sem jaz. V starem kraju imam ženo in tri otroke od 6—10 let stare. Kar sem dobil od društev, to sem vse domov poslal. Jaz moram pa zdaj že eno leto sam plačati bolnišnico in zdravila, kar jih rabim. Nadejam se vašega usmiljenja in Vas pozdravljam vaš nesrečni rojak
ANTON KOSEC, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah.
Vrtoglavost radi zaprtja
se jako hitro ozdravi in odvajalni organi redno delujejo, če jemljete Seve-rove jeterne krogljice, kakor je pred pisano. Mr. Thomas Sitko, Manifold, Pa. nam piše: Ko sem rabil Severove Jetrne krogljice, so moji odvajalni organi hitro pričeli delovati. Enake izjave dobimo od vseh, ki rabijo Severo ve Jetrne krogljice. Poskusite jih, kadar imate neprilike v jetrih, ste zaprti vas boli glava, ali imate vrtoglavost, bruhanje in apetost. Cena 25c. Vprašajte za Severove Jetrne Krogljice v vaši lekarni. Zavrnite ponaredbe. Zahtevajte Severove. Če jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
ŠOLSKA MLADEŽ SLOVENSKE ŠOLE SV. ROKA V LA SALLE, ILL.
-TPRIZORI-
v nedeljo dne 24. junija 1.1.
v šolski dvorani ob 7. zvečer igro
U
Svojeglavna Minka
(igra v 4. dejanjih)
) >
Brezžično brzojavljanje v službi
Poizkusi, da bi se brezžično brzojavljanje izkoristilo tudi na železnicah, so toliko napredovali, da so sedaj na delni progi kanadske pacifiške železnice stvar upeljali na ta-le način: Ob progi so postavljeni "odpošiljatelji", ki so v zvezi s prožnimi signali, na posameznih lokomotivah so pa urejeni "prejemniki". Kakor hitro semafor
OSEBE:
Robnikova, posestnica ............................... Baznik Mary.
Njene dekle:
Minka ............................................Gende Josipa.
Justa ................................................ Ovnik Ana.
Ana ................................................ Šetina Ana.
Gospa Mazinec, bogata udova......................... Dolenc Mary.
Njeni hčeri:
Hermina........................................... Pe*ek Mary.
Pavlina ............................................ Piletič Mary.
Blažinka, kmetica ...................................... Gril Rozika.
Jera, dekla pri Robnikovi . ............................ Kupšek Ana.
Fani, dekla pri gosp.ej Maziqčevi...................... Špelič Mary.
Katra, velika dekla pri Blažinki.......................... Jeruc Ana.
Dekle pri Blažinki:
Micka ......................................... NeŽika Tomazin.
Barbka .......................................... Grgovič Mary.
Metka ........................................... Banko Justina.
Urška ...........................................Bratkovič |osipa.
Liza, krošnjarica .................................. Nežika Tomazin.
Med posameznimi dejanji petje. — Vstopnina 25c.
V ponedeljek 25. junija po sv. maši slovesen zaključek šolskega leta s sledečim vsporedom:
1.	Gozd, igra t gozdu. Igrajo "malčeki" I. in II. razreda.
2.	.Razdelitev diplom učencem, ki so se odlikovali v Pal-
merjevi pisavi.
3.	Petje i. t. d.
Slovenci, Slovenke, pridite, prijazno ste vabljeni!
N. B. Igra "Svojeglavna Minka" se bo ponovila t nedeljo dne 1. julija 1917.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 19. JUNIJA 1917.
t
ŽENINOVA SKRIVNOST.
BIMIUUIIJIIUIJIIUIJ^
ZSSS Povest iz domačega življenja. SS= immiiwhiiihiimi^^
INIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIttlllllllllllllllllllllllltllll SPISA 1. .J. S. IIIIIIIIIHIIIHIMIIlllltlltllllHIl HHHUIUIUlUfMlW) ti
.................................lunini...........................................................................................................
(Dalje.)
TRETJE POGLAVJE.
Poskusen umor.
Krepka narava in točna zdravniška pomoč ste rešili Martina smrti. Prva in najhujša nevarnost je bila torej odstranjena. --Mirno je spal, vsaj je
bil počitka tako zelo potreben. Zvesto je čula pri njegovih nogah Franica. Sedaj, ko je videla tako trpečega pred sabo, sedaj je uprav čutila, kako vroče ljubi tega moža.
Zadnji solnčni žarki so se poslavljali od trudne'zemlje; jelo se je mračiti. Tajinstvena tihota vlada v sobi, v kateri leži bolnik. Franica stoji poleg, postelje. Kako zelo je izpremenjena uboga mlada žena. Preje tako cve-teče lice je sedaj bledo kakor marmor, one lepe oči, iz katerih je odsevala dobrota in blagosrčnost, kako mrklo in tužno gledajo na bolnika. Toda, kupa trpljenja še ni bila izpraznjena.
Martin je odprl oči. Trdno je gledal v polumraku stoječo osebo, svojo soprogo. Izpoznal je ni. Lahko, je-dva čuteče, je izpregovoril: "Ivana, ali si ti pri meni?"
Te besede so bile meč v Franičino srce. Bridkostno je zrlo njeno oko moža, kateri sanja o nesrečnici, katero je ostavil. Saj je tudi pred mrtvaškim odrom klical Ivano. Franica ni vedela, kaj bi odgovorila v sanjah govorečemu možu. Bile niso sicer sanje, ka-koršne ima navadno zdrav človek, tem več, Martin je ležal v nekakem otrplem stanju, katero nikakor ne moremo imetiovati spanje. Ali mu naj pove, da niylvane tukaj, marveč, da je ona, njegova soproga v sobi poleg postelje ■— ali naj mu pritrdi?
Mogoče sanja Martin, da ga je prišla tolažit Ivana in mu odpustila storjeno pregreho. Ne, iz teh sanj ga ne sme vzdramiti. Približala se mu je in položila je roko na njegovo glavo.
"Jaz sem, Ivana," reče Franica tiho vendar odločno. "Klical si me in prišla sem, da te tolažim, da ti odpustim, kar si zakrivil nad mano. Le miren bodi, vse je poravnano."
Krčevito je sklenil Martin roke, ka-bi mu bilo umreti. Lice mu je poble-delo, mrzel pot je oblil njegovo gladko, lepo čelo.
"Po—lju—bi me I—va—na!" izpregovoril je lahlfo in pretrgano. Mislil je še vedno, da stoji pred njim ranjka Ivana.
Franica ga je poljubila. Še jeden mrkel pogled, oči so mu osteklenele, nagnil je počasi trudno glavo.
Franica se je stresla. Kaj je učinila sedaj? Ali je Martin umrl? Ali je morebiti ona zakrivila z nepremišljenim vedenjem njegovo smrt? O Bog, o Bog!
"Ne umri, živi, zbudi se Martin!" klicala je nesrečnic^ v jedno mer. Kakor blazna je trgala odejo« raz bolnika. Toda. Martin se ni ganil. Strastno je prijela bolnika za r&ke ter ga dvignila
kvišku. In sedaj--še jeden težek
vzdih se izvije bolnikovim prsom--
in vse tiho je v sobi... Onemogla se je zgrudila čez mrtveca. Misliti ni mogla več, preveč ji je vrvelo v vroči glavi. Njeno nepremišljeno vedenje je torej pospešilo smrt ljubljenega soproga. A Bog ji je priča, da ni mislila slabo, ko je v svoji osebi kazala Martinu Ivano.
Vročo glavo je položila na bledo Martinovo lice, da bi še jedenkrat poljubila mrzli ustnici tako zelo ljubljenega moža.
Toda, kaj je to? Ali ni čutila, gorak dih iz Martinovih ust? Ali res diha Martin? Da, še živi.
Solze so zalile ubogi ženi lice, hvaležna je padla na kolena in hvalila Boga, ki je ohranil njenega soproga živega. Sedaj je čutila, kako vroče, kako nepremagljivo ljubi Martina; ta njena ljubezen je bila večja, kakor vsa žalost, vsa jeza — ako je sploh kedaj čutila jezo v sebi. Nikdar ga ne bode jenjala ljubiti, (lasi misli, da jo je zavrgel. Da, vedno ga hoče ljubiti, čeprav ne bode ljubljena.-----
Kmalu je prišel zdravnik in izpovedal, da se je danes bolezen sicer shujšala, vendar posebne nevarnosti ni več, posebno, ako bode imel bolnik točno postrežbo. Franica je hotela pre-bedeti noč pri bolniku. Hotela je biti sama, da bi je nihče ne motil v njenem .premišljevanju, Tomaževec je še stopil v sobo, da bi zaprl okna.
"Naj bo odprto jedno okno, oče!" reče Franica. "Gotovo mi je ljubo, ako morem zreti v krasno zvezdnato nebo, spala itak ne bom. Ne bojim se pa tudi ne, vsaj spita v prvi pobi hlapca Janez in Lovrenc".
"Dobro!" odgovori oče Tomaževec, "bom pa odprl jedno okno. Vendar Franica, čuj kaj ti povem! Veš, Jože ki je hipoma izginil, ko smo našli Martina v krvi ležečega poleg mrtvaškega odra, ta, ta Joža mi dela' skrbi. Le veruj mi, malovrednež je imel opraviti
z Martinom. Bog mi ne odpusti grehov, ako'ni bilo tako!"
Frpnico je bolelo v srce, da se oče tako huduje na Jožeta. Rešil jo je pač gotove smrti. Zato je čutil v sebi ne ko "posebno pravico do nje. Toda, o četu ugovarjala ni, za to je bila pre-blaga hči.
Oče je pa jezno nadaljeval:
"Kar nič mu ne zaupam. Prisežem čuješ .Franica, prisežem, da je prav on udaril Martina iz maščevanja, ker si se omožila ž njim. In še zvestega Sultana mi je odvodil malopridnež. No Jože! čakaj, še se snideva!"
Jezno je o<jšel Tomaževec, žalostno je gledala Franica za očetom; mi pa pritrdimo, da je bila njegova jeza o-pravičena.---
V sobi se je popolnoma stemnilo. Svetilnica je skromno razsvitljevala temni hram v katerem je mirno počival bolnik. Čuti ni bilo najmanjšega šuma.
Dolgo časa je bedela uboga Franica, a slednjič je še ona zaprla rudne oči. Kar se prebudi in vidi, da je vgasnila svetilnica; jedno okno je bilo odprto, in sapa je torej vgasnila luč.
Vendar, esec je sijal v sobo toliko, da so se lahko razločili posamezni predmeti. Franita seže po vžigalicah, da bi v novič prižgala luč, a v tem hipu p^oloži nekdo rahlo roko na njeno ramo. Prestrašena odskoči Franica. Bil je mutasti Jože, ki je prišel skozi odprto okno v sobo.
"Usmiljeni Bog!" zakliče prestrašena mlada žena. "Beži Jože! in ne moti svetega miru, ki vlada tu v bolniški spbi. Tukaj ti ni ostati!"
Zaničljivo je krčil ustnici. Bliskoma je bil pri bolnikovi postelji, strastno potegnil odejo ra-z posteljo — in o groza! v njegovih rokah se je zasvetilo ostro, dolgo bodalo. Že je dvignil roko, da bi potisnil morilno orodje v Martinovo srce, a v tem trenutku ga zgrabi za roko Franica, izvije mu nož ter ga vrže skozi odprto okno. Čudil se bo morebiti marsikdo, kako je mogla slaba ženska izviti bodalo krepkim, Jožetovim rokam. Vendar je stvar prav naravna: Jože nikakor ni pripisoval slabotni ženski toliko poguma. Prav to ga je presenetilo tako, da je izpustil smrtonosno orodj ev Franiči-ne roke.
Jože je stal kakor okamenen.
"Nesramni morilec!" je vpila Franica. "Iz pred oči mi, brezvestni človek! v drugo si hotel pomočiti oskrunjene roke v kri mojega moža! Zaničujem te in zaničevala te bom vedno. Ali si mari mislil, da se bom po Martinovi smrti oklenila tebe?! Nič na svetu me ne bo ločilo od njega, jedino smrt. On je moj, njega ljubim, a tebe, morilec, zaničevala bodem vedno!"
"Kaj ti je storil ubogi Martin, ki se mora sedaj v bolečinah zvijati tu na postelji! Nesrečnež, ali imaš srce, ki ve, kaj je človeška bolest? Ne, ti ga nimaš; kamen namesto .srca nosiš v prsih! Zatorej, proč od mene in ne vrni se nikdar!"
Jože je zrl nepremično v razburjeno Franipno lice. Gosti, črni lasje so mit razmršeno begali po bledem čelu, brada mu je bila prav tako razmršena — vse to priča, kako strašen je moral biti v tem trenutku. Povesil je oči in nem kakoršen je bil, je stal poleg Franice. Ganil se ni z mesta. S povešano glavo je stal ob Martinovi postelji in skoraj boječe gledal v Franico. Bolnik se ni mogel ganiti, niti izpregovoriti kako besedo. Franici se je dozdevalo, da se Jože kesa grešnega čina — po-skušenega umora. Tudi njej je bilo skoro žal preostrih besedij napram Jožetu. Toda, ali ni izpolnila kot soproga le sveto dolžnost? Ali bi ne storila vsaka druga žena v sličnih trenot-kih prav tisto? Saj je veljalo ohraniti življenje ljubljenemu možu. In kaj ne stori vsega ljubečega žena, kedar je treba braniti čast ali celo življenje svojemu soprogu! No, in ona je storila tudi samo to — torej nič slabega. Srce ji nikakor ne sme in ne more očitati, da je z Jožetom krivično ravnala. Vendar, njeno srce je bilo preblago, pre-rahločutno, da se ji ne bi smilil zbegani Jože. Čut hvaležnosti jo je prešinil; -aj jo je prav ta mladenič rešil gotove smrti v mrzlih valovih«narasle-ga potoka. In zato mu hoče biti vedno hvaležna.
Mislila je torej, kakor smo že omenili, da se Jože kesa poskušanega umora, pričela je sočutno:
"Ubogi Jože! idi, ostavi to hišo. Prosi, ne, jaz sama bom prosila očeta in dal ti bo toliko, da si boš lahko napravil lastno domovanje, kjer bodeš živel v miru. Kar si meni dobrega storil, za to ti bom hvaležna vedno. Kar si storil danes, odpuščam ti. Bog mi je priča, da se ne hudujem na te. Saj vem, kar si storil dobrega in hudega, storil si iz ljubezni do mene. Profila bom Martina, da ti odpusti še on. Sedaj pa pojdi, lepo te prosim, daleč pojdi, daleč, da se ne snideva zopet.
Gotovo ti želim vse dobro, molila bom, da te Bog ohrani srečnega še mnogo let."
Toda, motila se je. Jože ni hotel oditi/ Prav sedaj, videč, kako mila in blaga ženska je Franica, prav sedaj je jasno uvidel, koliko je izgubil ž njo. Mrzlično se je jel tresti,' v preveliki, divji razburjenosti je p<?tegnil Franico k ^ebi ter jo hitel poljubovati. Zaman se je branila nesrečna žena krepkim, Jožetovim rokam. Strašen ropot je bil v sobi in vmes so se čuli Franičini vzdihi, kajti, že je jela pojemati njena moč. Šum je vzbudil v sosedni sobi speča hlapca Janeza in Lovrenca. Takoj sta prihitela Franici na pomoč. -Pričelo se je grozno ruvanje. Mutasti Jože se je branil z močjo obupanega človeka, kateri vidi pred seboj jedino smrt ali pa — rešitev. Kot razdražen lev se je vrgel na Janeza in v malo trenutkih je ležal ta nezavesten na tleh. Jože ga je tako močno udaril po glavi, da ga udarec popolnoma omami. Lovrenc pa je močnejši od Janeza. Njega ni bilo kar tako vreči ob tla. Vnel se je torej tem hujši boj med Jožetom in Lovrencem. Oba sta bila krepka mladeniča, odjenjati ni hotel nobeden. Franica je opazovala vse to strahoma. Vedela je, da boj ne bode trajal dolgo. V resnici je podlegel Lovrenc. Kfepki Jože vrgel je tudi njega tako močno ob tla, da se je nesrečnež komaj dvignil. Jože je hipoma izginil skozi odprto okno. Noč je vzprejela bežečega hudodelca v svoje temno okrilje. Sedaj se je oddehnila Franica. Srce ji je vs^;d prevelike razburjenosti bilo skoraj glasno. Martin je pa ležal onemogel vsled zavžitega strahu; nezmožen izpregovoriti.
Poln hvaležnosti je gledal utrujeno Franico. Kako rad bi priskočil, ter jo objel, a še ganiti se ne more v postelji. Videl je, kakor odločno se je borila, da je ohranila njemu življenje.
Franica pristopi k postelji in skrbno položila roko na bledo Martinovo čelo. Dolgo časa sta molčala, utstvo medsebojne ljubezni je odsevala obema raz lici.
Slednjič izpregovori Franica!
"Ali si videl Martin, kaj se je sedaj godilo tukaj? Prosim te, odpusti človeku, v katerem besni vihar strastij. Vrnil se gotovo ne bo nikdar, boji se pravice!"
"Da," odgovori Martin. "Gledal sem prestrašen, kako si se bojevala, draga Franica! Čut hvaležnosti in ljubezni mi polni srce. Novo življenje lije v moje izmučeno telo, radosten zrem bodočnosti v oko, lahko bom živel srečen J poleg tebe, ki te ljubim tako zelo, saj mi je Ivana odpustila grešno ravnanje!"
Franica se strese, ko začuje ime Ivane. Vnovič se je vtopila v žalostno premišljevanje.--
Sedaj še le se je dozdevalo Martinu, da Franica gotovo ne ve, kedo je bila Ivana, in v kaki zvezi je bil on ž njo. Čutil je, kako grozne bolečine je morala trpeti njegova soproga, misleča, da je on, Martin Rovan, oče, bržkone nezakonskemu najdenčku. Kolika bolest za mlado, ljubečo ženo!
"Kaj ne da Franica, ti me ljubiš?" je tiho vprašal Martin.
"Kako vendar moreš vprašati to? Ali nisi uverjen v moji ljubezni? Veruj mi, da te ljubim, Ijubiijn resnično in odkritosrčno!"
"Tedaj bodi i ti uverjena v moji ljubezni in zvestobi!"
Videla je, kako ljubeznivo jo je gledal Martin. Ali je mogoče, da bi lagale te oči? Ali ni rekel, naj bo uverjena v njegovi ljubezni in zvestobi? Da, on jo ljubi, njeno srce je verovalo.
Ostavimo srečna hovoporočenca in oglejmo si nekoliko za Jožetom. V Tomaževčevi hiši je bilo takoj po nesrečnem boju med Janezom, Lovrencem in Jožetom vse osobje na nogah. Vse je hitelo zasledovat Jožeta. Ta je pa bežal v črno noč kolikor so mu dopuščale moči. Kmalu je čutil za seboj svoje preganjalce. Videl je, da se ne bo mogel braniti dolgo. Toda sklenil je, braniti se do smrti in vsakemu, kedor bi ga prijel, končati življenje. z bodalom, katero je pred jedno uro vihtel nad Martinom.
Pripomniti moramo, da je Jože, bežeč iz Tomaževčeve hiše, ugledal svetlo bodalo, katero je Franica vrgla iskozi okno, je pobral in odnesel seboj. Zasledovanje ni trajalo dolgo, Jože je pribežal do globokega jarka. Pres kd-čiti ga ni bilo mogoče; bil je preglobok in preširok. Vrniti se preganjalcem v roke? Nikakor. Obstal je in preteče dvigal ostro bodalo. Jeden preganjalcev ga je dohitel. Vname se boj. Jože porine nesrečnežu bodalo v srce. Kri je bruhnila iz rane, in v malo minutah je ranjenec izdihnil dušo. Jožeta so po dolgem in mučnem naporu povezali in odvedli k sodniji,
ČETRTO POGLAVJE.
Neopravičen sum.
Minilo je več tednov. Martin Rovan je zadovoljno živel z ljubljeno Franico na svojem posestvu. Stari 'Tomaževec in mati Urša sta bila vesela, videča ljubljeno hčerko, najdražji zaklad na zemlji, osrečeno. Jedina veselje kaleča misel je bila ta na Jožeta. Saj je bil tudi on člen rodbini. On je rešil Franico gotove smrti, njemu gre hvala, da je še živa in ne že
več let mrtva. Da je revež tako strastni? ljubil lepo deklico, no, tega mu ni šteti v zlo. Kar je slabega storil, je storil iz ljubezni do Franice. Mislimo si lahko kako je bil užaljen ponosni mladenič vedoč, da bode drugi odvedel, predmet njegovega mišljenja — tako, vroče ljubljeno Franico. Seveda, sedaj nosi umor nedolžnega človeka ni vesti. Da je v drugič poskusil umoriti Martina, v tem sta molčala oba, Martin in Franica. Smislil se jima je nesrečni človek.--
Jože je torej sedel v zaporu. Približal se je dan sodbe. Strahoma ga je pričakovala vsa Tomaževceva rodbina, za"kaj, vsakdo je vedel, da bo usodepo-len za Jožeta. Pač je bilo težavno soditi človeka, kateri ni mogel izpovedati ničesar. Jasno je bilo sploh, da ga je gola ljubosumnost dovedla do groznega čina moritve. Sicer je bil pa Jože v vasi obče spoštovani mladenič. Kjer koli je bil poznat, je bil čislan kot poštenjak. — Sodba se je pričela. Na zatoženi klopi je sedel Jože in z begajočimi pogledi meril prisotne.
"Ali ste vi, Martin Rovah, poznali morebiti natančneje ono žensko, katere dete redite sedaj in je-H mogoče zatoženi Jože Črne v kaki zvezi ž njo?' je vprašal sodnik.
(Konec prih.)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Milijonska dedščina v vinarjih.
V neki mali ogrski vasi je pred dnevi umrla neka vdova, ki je zapustila premoženje krog milijon kron v dva-vinarskih in dvajsetvinarskih novcih. Njeni sorodniki niso imeli nobenega pojma o njenem bogastvu, ker je živela zelo zmerno.
NAPRODAJ NOVA 4-SOBNA Hiša na Elizabeth St. med Ross ' in Granite. Pogoji: $50 takoj in $15 mesečno na glavnico. P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet, 111. 57t4—
STALNO GOSPODINJSTVO DOBI
samska ali vdova, če nima več kot enega otroka, pri družini obstoječi iz treh oseb. Katero veseli živeti na kmetiji 2Yz milje do mesta in katoliške cerkve, za podrobneje pojasnila naj piše na: John Chernich, Roscomman, Mich., R. F. D. -58-9
Dobro sredstvo za vtretl
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Ricbterjtv
PAIN-EXPELLER
imai« nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetn.
Jedino pravi 8 varstveno znamko sidra.
25c. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. T.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasd(Tt2
dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Odbor za leto 1917.
Predsednik.......... ..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom(ieam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ter vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežet. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
i\chL Phone 376 JL/ N. W. 9Xt. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.M
Bariga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za...,.........$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.H
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.Si S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$1.11
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$1M§
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vine, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.lt
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................M.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Jc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.*
Joliet. ill,
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.____JOLIET. ILLINOIS
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
33X" JSlCjH-a EI

»M>> .m'i -T.yai
m
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
mtadmM,	s. Kittst..JoUM. w.