TRST, petek 12. avgusta 1955 Le*0 XI. . št. 190 (3119) NJ ! DNEVNIK Cena 20 lir PoStnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37-338 feRE37.33?TV°^ UL. MONTECCHI M. 6, III. nad. — TELEFON 93-*0» IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPBAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija:. Izvod 10- travni inrT GI-,ASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 slolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, urza * » osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11.» Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 • izdala Založništvo trzaš eg a . "______________________________________________________ železdicarjev odp o iie dud a Zast°pnlki sindikatov so upoštevali sklep vlade, da bo s parlamentarno ko-m,slio v septembru ponovno proučila vse njene predloge, ki jih v zakonu o Pooblastilih ni upoštevala, med tem pa se bo začel sprejeti zakon izvajali Rim*]?1*83 dopisnika> dikatov * . Zast°pniki sin-sv°Jem ; Znicarjev so na sklenil; 0C0'lšnjem sestanku a9no 5fl.°Jlpove<|ati napove- ?,* od>očiia h vkCr Je vU‘ 'lavi|a a> bo sicer uve-* koobiJ«??40 sprejeti zakon Hlap i 8'ede poenote-Cev’ Vena aVnih usiužben-K** ,pa da b<> s par-Pr°učiia Romisijo ponovno lo*e> ki ru* *'ste "Jene pred-“evjla J h........... Kot 41a. Pb v zakonu ni upo- s^dikain-110 £'klenieno, so 1’ dsnes h zastoPniki sesta- j9 ki dni °Po3dne ob 11. uri, e 24_i,0<3 datum napove- f8 0 da/00 stavke. Vendar so Uttlu n'so sklepali, *i«Utri ? med tem sestali "'ožnosu ria bi razpravljali o s“ tako °sege sporazuma in Vf'etn ni„J.Z0®n*jt stavki ter Ca,h. ldl hudim posledi- 110(3 Predli' -te bilo navzočih s®dem Vom Segnija sa-PriSn(„:, «1, ' Vsi i0*nih * trenutno v Rimu . ostali ,nilnh'trov, ker so ' ta -6 .?d^’ na Poletni Seb )e SepVelik' šmaren bi sprejel predstav- p. 1,1 Vittoria. Santi« Ca*5'1'13 ’n Predstavnike s i,PUR’a in dr. Ghez-,r°učit 9 er>mi je ponovno 2 Uve];S Položaj v zve-5°°Mastii avlianjem zakona o v! b° Vlaa' SeRni je izjavil, t ' in a8 zakon začela iz-arnih a. bo po parlamen-atianlen.p°eitnicah skupaj s °v'enca šti-SS v i* Fistrov 27. «*- ®hJllzdalTefr' Po‘ročUo' ki rancosko zuna- * E'81"0 se Sla«: 3 m40n?atskih Pesvetova- s>^krn'°*fco-britan- j b0 Je bil ln sovjetsko i s‘t0vSe5ane,k ° členjeno, da v Srv, tirih fUnanii'h mini-1 : vili 'Hcah u b Predv’-den v f»?aRelhtki L,S0, iih P:iPra- S n*k 27 ad 23- iul’-'a-Su • stebra v 2e- ^ih6 tu'dli d0' * st hiinki kon£erenca zu- ‘Cera vlad % ravUali nnaeel«ikov VaCbr^nj°ihnafednjih a£i' ■ t. evropska J, • Z. 7J v. cvnuipshd 'S>^'>r°^tevUZl.tev r^emčije, doij. hieri ’ Povečanje V ■ Vzk'>dom in Za- 8pravrta današ!fmi VlPrašainii *e ji r'lafcmoskovska 1,0 i»*6d drn k’ ^ katerem j da K;glfn: “Nedopust- t- bU0 ne'mšk° h8sPr0ila ev,-lra za rešitev N-i^N, vs Tke varnosti. f' !ahlt0 e ak naPredek na sše Sarn0 .,ropske Varnosti r^i:tvpUXl s^Vari nem-V,a<'t>o,«.6Vl'o,nvt h1'51 omenja ,Ski > ^ t* ■ kolektivne Jetsk; bf6fenei 3e na ženev-u,gan- m‘Pistr ,Predlaeal so-d‘n. in ^Skl Predsednik * ev°bePe p°udarja, da ni ro,Pske T,re' da ne bi 1 države sklenile -•«» J. ________ !azUmbafirta K &sn°vi sovjet"-8 " r, !risti tega spo- 'U »j bile ®'ljUje <(Prav- Srež Ptcijo ^forne, zla- S s tahZdai raza k. b°ra ir. zdelJ-ena med 0£wed ovj rtio. °b&ma V.Sako zbiiža- bi 0 evropsiki samo pri- ai»V4l° kDzblU.hko med obe-teJatlte^Vda». CIJe’ zakl3U' “ V Muer- iSn:1 s«de( ster QeRnaparju. Zu- orr entano in bšnji "elerju Posvetovanja , iiij"* ®ritiiiot»;,« »t 1 s°di k’ ie' ^Potoval: S° d"nes po. Sh nl MueVrab v Bonn. Pač V **ki Preab °stal za' aak6nh0r^aVnik uri bilo izdano kratko poročilo, ki pravi, da je bilo govora «o nadaljnjih pripravah za potovanje, ki ga bo nemška delegacija verjetno naredila septembra v Moskvo«. Poročilo dodaja, da so bila poslana »primerna navodila« zahodno-nemškemu veleposlaniku v Parizu Maltzanu, ki bo te dni začel pripravljalne razgovore s sovjetskim veleposlanikom Vinogradovom. * Podkanzler Franz Bluecher, k. nadomešča Adenauerja med njegovim dopustom, je izjavil danes na tiskovni konferenci v Bonnu, da bo Adenauer med svojim obiskom v Moskvi verjetno ponudil ZSSR sklenitev pogodbe, s katero bi se obe državi obvezali, da druga orp-' ti drugi ne bosta uporabljali sile, bonnska vlada pa bi še posebej ponovila svojo obveznost, da ne bo proizvajala atomskega, kemičnega in bakteriološkega orožja. Taka pogodba, je dejal Bluecher, bi prispevala k zadovoljitvi sovjetske želje po lastni varnosti, obenem pa ne bi bila v nasprotju z obveznostmi, ki jih je Zahodna Nemčija sprejela s pariškimi sporazumi. Adenauer utegne nadalje ponoviti svojo ponudbo, da bi se oborožene sile Zahodne Nemčije zmanjšale, če se bodo zmanjšale vse oborožene sile NATO. Pogajanja, je dejal Bluecher. pa se bodo morala v prvi vrsti tikati vzpostavitve diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in ZSSR. Vendar je Bluecher dodal, da pogajanj o »normalnih« odnosih ne more biti, dokler se ne načne vprašanje združitve Nemčije. Podkancler je tutfi pojasnil, da bo Adenauerja spremljala številna delegacija in da bo obisk v Moskvi trajal verjetno pet dni. Ni pa bilo še sklenjeno, ali bodo kanclerja spremljali tudi člani parlamenta. ŽENEVA, 11. — Razdeljeni na štiri skupine so danes u-deleženci ženevske konference začeli s podrobnim proučevanjem vprašanj s področij me-dicinej -kemije, metalurgije, biologije in tehnologije, kjer je iznajdba nuklearne energije omogočila znaten napredek. Predpoldne sta tudi dva jugoslovanska znanstvenika prikazala rezultate raziskovanj v Jugoslaviji, Dr. Dragoslav Popovič je obravnaval problem trajanja procesa razbijanja urana 235. Rekel je, da je proces razbijanja jedfa mnogo daljši, kot so doslej mislili, in prikazal nekaj zaključkov, ki pobijajo prejšnja pojmovanja ameriškega-profesorja Warrens), ki je na da-| našnjl seji sam preklical ne-I katera prejšnja zmotna mnenja. V komisiji za kemijo, metalurgijo in tehnologijo je zbudilo veliko zanimanje poročilo člana jugoslovanske delegacije Milovanoviča o delu skupine jugoslovanskih znanstvenikov. Poročal je o delu za izdelavo novega tipa Geigerjevega števca za odkrivanje urana. Delegati na konferenci so uporab radioaktivnih izotopov, zlasti v medicini, o fiziki nevtronov, o iskanju uranove in to- Trenutno vzbuja največje zanimanje bližnji Adenauerjev obisk v Moskvi. Poleg normalizacije ondosov med Zahodno Nemčijo in ZSSR, bo razpravljali tudi o rezultat tega obisKa verjetno znatno popuščanje napetosti v sami Nemčiji še večja stabilizacija razmer v Evropi in1 rijeve rude ter o procesu je- tudi prispevek k združitvi Nemčije. «Ti obiski vidnih državnikov — piše «Politika» — imajo v sebi elemente želje po osebnih stikih, spoznavanjem in razgovori, ki so kot se je že večkrat pokazalo, uspešna metoda v reševanju mednarodnih problemov«. drskega cepljenja. Zelo zanimivo poročilo o uporabi atomske energije v miroljubne namene na področju proizvodnje živil in v kmetijstvu je predložila mednarodna kmetijska organizacija FAO. Najvažneje je to, da se je tudi danes nadaljevalo izmenjavanje znanstvenih imfor- » 0 BEOGRAD, U. — Jutrišnja «Politika» pozdravlja v članku na prvi strani medsebojne obiske med državniki in pravi, da so ti obiski postali splošna značilnost v sedanji ik pri. diplomatski delavnosti, z na-| menom, da se zmanjšata ne- Dve ameriški letali strmoglavili v Nemčiji Zaradi trčenja dveh vojaških transportnih lelal v bližini Stuttgarta je izgubilo življenje 67 vojakov STUTTGART, U. — V bližini Stuttgarta se je danes dogodila huda letalska nesreča ki je zahtevala 67 smrtnih žrtev. Dve transportni letali ameriškega vojaškega letalstva sta trčili v zraku in strmoglavili v bližini Edel-vveilerja pri Stuttgartu. Obe letali sta bili tipa C-ll (»leteči vagoni«) in sta leteli v formaciji s še nekaterimi drugimi letali iste vrste. Kmalu po vzletu je eno izmed letal imelo motnje na motorje in hitro izgubilo na višini. Nenadoma pa sta motorja začela redno delovati, letalo se je naglo dvignilo in prestreglo pot drugemu letalu. Obe letali sta v plamenih strmoglavili. V prvem letalu je bilo šest članov posadke in 42 vojakov, v drugem pa na srečo poleg petih članov posadke samo 14 vojakov. Vsi so izgubili življenje. Najhujša nesreča, kar jih je bilo v zgodovini letalstva, se je zgodila 18. junija 1953, ko se je severno od Tokia zrušilo ameriško letalo »Glo-bemaster«, ki je vozilo na dopust v domovino 129 vojakov. Prejšnje leto, 20. decembra 1952, je izgubilo življenje 37 izmed 116 potnikov drugega letala »Globemaster«, kii je strmoglavilo nekaj minut po vzletu na nekem letalskem o-porišču v ZDA. Nesreča vojaškega reakcijskega letala TRIDENT, 11. — Vojaško reakcijsko letalo italijanskega letalstva je danes strmoglavilo v hribovitem področju Ort-ierja in Adamella. Po zadnjih vesteh se je nesreča zgodila na področju ledenikov S. Matteo, Vioz, Carez in PalCi. Na področje so že odšle prve leševalne odprave. Opazovalci pripovedujejo da sta nad področjem danes predpoldne leteli dve reakcijski letali- En0 se je nenadoma obrnilo, ee začelo čudno preobračati v zraku, nato pa je izginilo za hribi. Prebivalci bližnjih krajev so slišali močan tre3k. Na poveljstvu prvega letalskega področja se je zvedelo, da pogrešajo reakcijsko letalo, ki je danes zjutraj odletelo na šolski polet z letališča Ghedi. Letalo je pilotiral častnik, katerega ime še ni znano. maoij in zamisli o osnovnih načelih jedrske energije in metodah njene uporabe. Razpravljali so o znanstvenih raziskovanjih tostran in onstran »železne zavese« (ki zlasti tu v Ženevi vedno bolj izgublja svoj pomen) od časa, ko je nad Hirošimo eksplodirala prva atomska bomba. Zelo zanimive so bile primerjave rezultatov desetletnih študij o osnovah jedrske fizike, tako o samem procesu a-tomskega cepljenja in o načinu. kako pri tem nastaja energija. JTrvič so bile objavljene podrobnosti o natančnih merjenjih tega procesa, ki predstavlja osnovno točko a-tomskih eksplozij in proizvajanja atomske energije sploh. Med diskusijo so sovjetski delegati presenetili s številnimi podrobnimi rezultati im merjenji, napravljenimi med njihovimi poskusi. Neki zahodni delegat je izjavil, da so t: rezultati »presenetljivo podobni tistim, ki so jih ugotovili na Zahodu«, Neki zahodni delegat je po seji izjavil, da se je danes pokazalo, da je bil v zadnjih letih dosežen ogromen napredek v pravem razumevanju tega, kar se pravzaprav dogaja med cepljenjem atomskega jedra. Na vprašanja nekaterih novinarjev je poudaril, da je popolnoma izključeno, da bi ZSSR dosegla svoj napredek, ki odgovarja zahodnemu, na osnovi vohunskih informacij. Delegat je dodal, da je «atoms'ka zavesa med Vzhodom in Zahodom na fizikalnem področju zdaj popolnoma odstranjena«, splošni vtis po današnji seji je, da so vse dežele, ki se ukvarjajo z atomskimi raziskovanji, prišle do bistveno istih rezultatov, čeprav pogosto po različnih poteh. Drugi pomembni dogodek je bilo poročilo norveške delegacije o uranovi kopi, ki deluje na Norveškem. Po mnenju vseh delegacij je današnja reja v veliki meri prispevala k splošnemu razumevanju osnovnih načel jedrske znanosti. V krogih konference poudarjajo nadalje, da so bili nekateri dokumenti, ki so bili danes prvič objavljeni, prej znani samo zelo omejenemu številu znam stvenikov. Posebno koristni in poučni so ti dokumenti za države, kjer atomska raziskovanja še niso toliko napredovala. Seja komisije za uporabo radioaktivnih izotopov je bila razdeljena na tri dele. V prvem so govorili 0 industrijski uporabi izotopov. Na dan ni prišlo nič posebno novega ali tajnega. V vseh državah gredo raziskovanja v isti smeri in praktična uporaba je povsod zelo podobna, kolikor ne služi specifičnim potrebam v tej ali oni deželi. y drugem delu sieje so govorili o uporabi radioaktivnih izotopov v medicini, biologiji in kmetijstvu. Prof. IVarren (ZDA) je med drugim poudairiil, da bi izotopi lahko nadomestili radij, zlasti pri zdravljenju raka. Kar se tiče vprašanja uporabe radioaktivnih ostankov, so bile predlagane razne rešitve. Trenutno spravijo te ostanke v skladišča, vendar je ta postopek zelo drag. Zanimivi so bili predvsem trije predlogi. Po prvem naj bi radioaktivne ostanke potapljali na dno o- ceanov, po drugem naj bi jih hranili v keramičnih posodah in nato zakopali globoko v zemljo, po tretjem pa bi jih še posebej separirali in izločili iz njih najbolj radioaktivne snovi. Trenutno je količina ostankov, ki jih je treba uničiti, še zelo majhna, tako da se te študije tičejo predvsem bodočnosti, Ce pa bo prišlo do široke uporal.e atomske energije, bo problem vse večje količine radioaktivnih izotopov postal zelo pereč. , / Zelo zanimiva so bila tudi poročila sovjetske delegacije o uporabi radioaktivnih elementov v biologiji in kmetijstvu. Prof. Korsanov je predložil pomembno študijo o vlo-g, ogljikove kisline v koreninah rastlin in o razlagi pojava fotosinteze, zlasti glede preosnove ogljikovih hidratov m nastajanja beljakovin. S podrobnim poznavanjem rastlinske preosnove bo mogoče nekoč pospeševati rast in spreminjati kemično seetavo rastlin. Stevenson bo kandidiral? CHICAGO, 11. — Adlai Stevenson je na tiskovni konferenci izjavil, da bo konec novembra sporočil svoj sklep, ali se bo ponovno predstavil kot kandidat na predsedniških volitvah ali ne. V ameriških političnih krogih razlagajo to sporočilo kot znak, da namerava Stevenson, ki je bil kandidat demokratične stranke na predsedniških volitvah leta 1952. ponovno kandidirati na volitvah leta 1958. Stevenson je v glavnih črtah naznačil politično linijo, s katero namerava demokratična stranka iti v volilni boj, in izjavil, da se ne bo pomišljal napasti zunanjo politiko sedanje vlade. Stevenson je dejal, da je nepopustljivo stališče, ki sta ga tri leta zavzemala predsednik Eisenovver in državni tajnik John Foster Dulles, pri pravilo mnoge ljudi v tujini do mnenja, da je »Eisenho-werjeva vlada večja nevarnost za mir kot Rusija«. Čeprav se je Eisenhowerju posrečilo prevladati nad nepopustljivim stališčem republikanske stranke, je dejal Stevenson. se je vedno bati povratka k slabšemu. Peronov govor o socialnih pridobitvah v Argentini BUENOS AIRES. 11. — Predsednik Peron je danes govoril skupini sindikalnih pred. stavnikov. Argentinsko ljud. stvo, je dejal Peron, je razde, ljeno na dva velika tabora: na eni strani so tisti, ki odobravajo socialne pridobitve, na drugi strani pa takšni, ki jim nasprotujejo. Danes se ljudstvo bori, da bi ohranilo te pridobitve, drugi pa bi jih radi odpravili: v tem je argentinska dilema, je dejal Peron. Peron je dal razumeti, da je vlada pripravljena razpisati volitve, če to želi opozicija. Dodal je, da bodo argentinski delavci glasovali za tiste, ki delajo v prid delavskega razreda, in proti onim, ki ogrožajo njegove pridobitve. Predsednik Peron je v glav- nem posredno odgovarjal na govor, ki ga je imel v torek po argentinskem radiu vodi-telj konservativne stranke. Poudarjal je trpljenje argentinskih delavcev v zadnjih petdesetih letih in stališče takratnih vlad do socialnih reform Po sestanku na sedežu opozicijske radikalne stranke )e sinoči nekaj sto oseb priredilo demonstracijo po osrednjih ulicah Buenos Airesa. Policija jih je poskušala razgnati, nekateri demonstranti pa so se uprli. Bilo je več aretacij. Argentincu, poštno ministrstvo je danes odklonilo socialističnemu voditelju Alfredu Palaciosu dovoljenje, da govori po radiu v odgovor na Peronov poziv k pomirjenju duhov. Zaradi te odklonitve je drugi socialistični voditelj Ni-colas Repetto opustil namen, da govori po radiu argentinskemu ljudstvu. V včerajšnji noči je prišlo v Buenos Airesu do dveh novih atentatov, ki pa sta se končala brez žrtev in škode. Dvrf neznanca sta streljala na mornarja, ki je bil na straži pred neko cerkvijo, vendar ga nista zadela. Z nekega avtomobila pa so streljali na nekega policijskega agenta. Krogle so preluknjale samo njegov plašč. V Buenos Airesu in okolici je v zadnjem času prišlo do cele vrste podobnih napadov na čuvarje javnega vi prijateljskih odnosov med narodi obeh dežel in h kr#* pitvi prijateljstva v koru* miru v vsem svetu. Vodja jugoslovanske delegacije dr. Ba-karič je izjavil, da si bo delegacija prizadevala, da v celoti izpolni svoje poslanstvo. Včeraj popoldne je delegacijo sprejel predsednik ukrajinske vlade Kolačenko. Ob tej priložnosti je izročil poslancem pozdrave za vso jugoslovansko ljudsko skupščino, posebej pa še za predsednika Tita. Nato so sl jugoslovanski poslanci ogledali Kijev in njegove znamenitosti, zvečer pa so obiskali filmski studio, kjer so jim prikazovali nove ukrajinske filme'. Danes predpoldne so poslanci obiskali kolhoz Hruščev v bližini Kijeva, kjer so ostali na kosilu. Popoldne pa j« predsednik Vrhovnega sovjetu Ukrajine priredil slovesen sprejem, ki so se ga udeležili mnogi državni in partijski voditelji. Med sprejemom, ki jo potekel v zelo prisrčnem ozračju, so bile izrečene mnoge zdravice, v katerih so u-krajinski predstavniki poudarili prijateljska čustva ukrajinskega naroda do Jugoslavije. Na zdravice je odgovoril dr. Bakarič. Jugoslovanska parlamenta!^ na delegacija bo jutri odpotovala v Harkov. je funkcionar italijanskega zunanjega ministrstva in podpredsednik italijanske delegacije p Vidmu dr. Fabiani nenadoma odpotoval v Beograd. Kmalu zatem, to je predvčerajšnjim, je eJngo-presst najavil skorajšnji podpis sporazuma. Jugoslovansko delegacijo, ki je včeraj prispela v Videm. sestavljajo same trije člani s šefom ing. Bučarjem na čelu. Znano je, da je bi la jugoslovanska delegacija sestavljena iz sedmih elanov, iz česar lahko sklepamo, da vi več potrebna prisotnost etehnikovs, kot n. pr. predstavnika carinskih oblasti. To pomeni, da mora biti sporazum v grobem ie izdelan ter da gre pri vsej stvari morda le še za kakšno vprašanje načelnega značaja. Toda če pomislimo, da sta se obe delegaciji sestali ie v nekaj dneh po obisku dr. Fabianija v Beogradu, lahko iz tega sklepamo, da je bila želja obeh vlad. jugoslovanske in italijanske, da pride do čimprejšnjega podpisa omenjenega sporazuma ter da so tudi «načelna» vprašanja enačelno» rešena. Prav gotovo je prezgodaj govoriti o dnevu sklenitve sporazuma. Toda nič čudnega ne bi bilo, ko bi bil spora zum podpisan še pred veli- kim šmarnom. Res je, da manjkata do takrat samo še dva dneva, toda iz razlogov ki smo Jih navedli, bi se to prav lahko zgodilo. Glede podrobnosti, ki jih bo vseboval sporazum, ni ničesar znanega. Po vesteh, ki ljuhlJANA. 11. - Pred- datirajo še iz časa pogajanj ljudske skupščine LR NovoielandBC J. Denvier Častni major JLA v aprilu in maju letos, bi sporazum predvideval pravico do prehoda meje v 10 km pasu vsem stalno naseljenim osebam na obeh obmejnih Slovenije Miha Marinko je izročil včeraj novozelandskemu državljanu Johnu Denvieru-Frenku štiri visoka jugoslovanska odlikovanja in listino področjih. Vsaka oseba pa bi, 0 imenovanju za častnega ma-imela pravico do najmanj dva. jorja JLA John Denvier-Frenlc ali celo štirikratnega prehoda mesečno. Toda te vesti so nepotrjene in Jih objavljamo samo kroniki na ljubo. E. K. Juoosl. pailamentarci odpoliilelD danes v tata KIJEV, 11. — Včeraj je jugoslovanska parlamentarna delegacija z letalom prispela iz Leningrada v Kijev. Na letališču so predstavnike zvezne ljudske skupščine pozdravili predsednik Vrhovnega sovjeta Ukrajine. namestnik predsednika, ministri ukrajinske vlade, poslanci, predstavniki partije in veliko število meščanov. Goste je pozdravil predsed-reda. Listi I nik ukrajinskega Vrhovnega pripisujejo ta dejanja prena- eevjeta, ki je poudaril, da bo petežem, ki poskušajo vzbuja- prihod jugoslovanske parla- ti paniko. I mentarne delegacije v Sovjet- je bil odlikovan s spomenico leta 1941, z redom bratstva in edinstva prve stopnje, partizansko zvezdo prve stopnje in medaljo za hrabrost v znak priznanja za zasluge v narod-nosvobodilni borbi. Denvier je leta 1941 pobegnil z nemškega ujetništva in se priključil partizanom. Zdaj je s soprogo prispel v Jugoslavijo na vabilo Zveze borcev. Rnzstnva jug. fresk v liimu, Milanu in Benetkah BEOGRAD, U, — V Rimu, Milanu in Benetkah bodo to jesen priredili veliko razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk, v novembru pa bo v Milanu razstava mladih jugoslovanskih slikarjev. Pred leti je bila enaka razstava fresk že v Parizu. Kitajska predlaga konferenco za rešitev korejskega vprašanja Izjava kitajskega zunanjega ministrstva o konferenci čim večjega števila azijskih držav - Hladni komentarji v Londonu in VVashingtonu • Demonstracije na Južni Koreji se nadaljujejo - Kitajsko-ameriška konferenca v Ženevi PARIZ, 11. — V izjavi, ki jo je objaviiila agencija «Nova Kitajska«, zatrjuje kitajsko zunanje ministrstvo, da bi se morala sestati konferenca za Daljni vzhod, ki bi se je udeležilo čim večje število azijskih držav. Konferenca naj bi poskušala najti miroljubno rešitev za korejsko vprašanje. Kitajska izjava omenja poskuse južnokorejske vlade, da bi sabotirala korejsko premirje, zlasti pa izjave seulskih voditeljev, da je treba vojaško okupirati tiste predele južno od 38. vzporednika, ki so po dogovoru o premirju pod nadzorstvom severnokorejskih čet. «Pobude gingman Rijeve klike pomenijo zaroto, ki so jo organizirale nekatere mednarodne sile, da bi »kalile sedanji položaj«, pravi agencija in opozarja nato, da so ZDA podpisale premirje v imenu poveljstva OZN in da so dolžne podvzeti odločne ukrepe, da preneha hujskaška Sing-man Rijeva delavnost in da se zagotovita varnost in možnost delovanja članom mednarodne komisije. Agencija izraža končno mnenje, da je treba «premirje okrepiti« in poskrbeti, da ga nihče ne bo kršil, in zaključuje s predlogom o sklicanju konference. y Londonu jt predstavnik Foreign Officea izjavil, da pripisuje angleška vlada največjo važnost spoštovanju sporazuma o premirju na Koreji in da prevzema, kar se nje tiče, vse obveznosti, ki jih ima poveljstvo združenih narodov za varnost nevtralne nadzorstvene komisije. Predstavnik pa ni hotel komentirati tistega dela pekinške izjave, ki predlaga sklicanje mednarodne konference za miroljubno rešitev korejskega vprašanja. V londonskih političnih krogih pa izražajo mnenje, da konferenca o Koreji ne bi imela upanja na uspeh, dokler Peking ne bo spremenil svojega stališča do korejskega vprašanja. Ne izključujejo pa možnosti, da bi uspešen zaključek kitajsko-ameriških razgovorov v Ženevi odprl nove perspektive za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda in med njimi tudi korejskega. V VVashingtonu je dejal predstavnik državnega tajništva, da ne more komentirati kitajskega predloga. Opozoril Pa je, da je državni tajnik John Foster Dulles prikazal ameriško stališče do tega vprašanja na svoji zadnji tiskovni konferenci. Dulles je takrat izjavil, da se ZDA niso odpovedale združitvi Koreje, da P« nasprotujejo uporabi giile za dosego tega cilja. Danes je bila v Ženevi spet seja kitajsko-ameriške konference. Veleposlanika Johnson in Vangpingnan sta se razšla po poldrugi uri. Po seji ni bilo objavljeno nobeno poročilo; novinarje so le obvestili, da je bilo na dnevnem redu še vedno vprašanje repatriacije civilistov, v kitajskih krogih dodajajo, da se zdi, da se «razgovori usmerjajo k sporazumu«. V diplomatskih, krogih prevladuje previden optimizem. Tudi v ameriških krogih izjavljajo, da sta se v dosedanjih razgovorih stališči obeh delegacij zbližali, vendar pravijo da danes nii bilo «znatnega napredka«. Ameriška delegacija zahteva, naj Kitajska izpusti 4o ameriških civilistov ne glede na usodo kitajskih študentov v ZDA. V Južni Koreji so se i'anes nadaljevale demonstracije proti mednarodni nadzorstveni komisiji, vendar ni bilo poskusov nasilja. Danes je general Lyman Lemnitzer, vrhovni poveljnik ameriških čet in sil OZN na Daljnem vzhodu, obiskal predsednika Singman Ri. js in z njim razpravljal o potrebi vzdrževanja reda in o ultimatu, ki ga je južno-korejska vlada postavila za umik članov mednarodne nadzorstvene komisije. General Lemnitzer je prispel včeraj ig Tokia v Seul, NPOMINftKI »NKVI Na današnii dan je Ml lata 1780 rojen slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. Umrl je 11. av. K usi a 1844. m pi H BS m cl 'mi flPlli * w rJP m Danes, PETEK 12. Klara, Dobrogoj«1. Sonce vzide ob 5.00 in 19.19 Dolžina dneva 14.19- j no n n..mn. ob "* vzide ob 23.47 in zatone Jutri, SOBOTA 13. avju»> Kasijan. Davoja . MEMORANDUM MESTNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV PROSTE CONE Integralna prosta cona bi pripomogla h dvigu tržaškega gospodarstva 'T ,t*"1 •wrm —pr <. fr *.> Izključitev Trsta iz carinske ute je naj bi bilo edino sredstvo za njegovo vključitev v evropsko gosp. področje Vprašanje rotacijskega sklada je v zadnjih meietih zasenčilo druga važna gospodarska vprašanja, ki ie niso bila rešena in ki so morda celn bolj važna kot omenjeni sklad. Hrup okrog tega skljria je nastal, kot smo to že mnogokrat pisali. zaradi zahtev Furlanov, da naj bi ta sklad dajal denarne subvencije tudi industrijskim iniciativam v Furlaniji. Toda po zadnjem sklepu parlamentarne komisije je bilo to vprašanje dejansko rešeno in je vprašanje, če bo sklad resnično na razpolago tržaškemu gospodarstvu, sedaj bolj postranskega značaja Ne smemo dovoliti, da se z raznimi polemikami okrog določenih tehničnih vprašanj o uporabi tega eklada ponovno zasenčijo vse druge zahteve Trsta za izboljšanje gospodarskega položaja. Ena najbolj važnih zahtev je gotovo ustanovitev integralne proste cone, o kateri se v poslednjem času vse premalo govori. Pred mesecem dni je bila poslednjič v Trotu ministrska komisija za proučevanje proste cone. Od tedaj pa se o delu ali sklepih te komisije jg med Trstom in ostalim državnim ozemljem in »e druge izgovore, ki gredo v izključno . korist skupinice vele- industrijcev. Memorandum zaključuje z ugotovitvijo, da je tr/.asKo pristanišče mednarodnega značaja in da se ramo v tej funkciji Trst gospodarsko lahko dvigne in učinkovito prispeva k vsedržavnemu gospodarstvu. Prekršitev sporazuma v podjet|u Kraftmetall ni nič slišalo. Tudi delegacij občinskega sveta, ki je bila v Rimu zaradi rotacijskega sk!n-da, je predložila pristojnim o-sebnortim v Rimu vprašanje proste cone. Toda o tem, kaj so člani delegacije pravzaprav govorili in kaj so jim na to odgovorili, ni nihče do sedaj ničesar povedal. Kot vidimo torej, je to važno vprašanje precej ignorirano. Te dni je mestni odbor za ustanovitev proste cone objavil svoj zadnji memorandum, ki ga je predložil ministrski komisiji za proučevanje pro-ite cone. V dvanajstih točkah memoranduma odbor predvsem ugotavlja, da sta tržaško gospodarstvo in še posebno njegova pristaniška struktura mednarodnega značaja in zgrajena v službi mednarodne trgovine. Ugotavlja, da je sedanji položaj Trsta podoben položaju Zadra takoj v letih Po prv> svetovni vojni. Odbor zahteva, da je treba popraviti dosedanjo gospodarsko politiko do Trsta, ki je bila naklonjena zahtevam Benetk in drugih italijanskih pristanišč. Zato so potrebni ukrepi, ki bodo imeli takojšnji psihološki učinek, da se obnovi zaupanje in stimulacija na vseh gospodarskih področjih. Trst ne more več prenašati vseh posledic vojne in se ga ne pme še nadalje potiskati navzdol. Država mora poskrbeti, da bodo tržaške trgovinske in Pristaniške naprave, ki so mednarodnega značaja, ponovno zaslovele in da se razvije njegova vloga na svetovnem področju, ker je že ugotovljeno, da je nenaravno in neekonomično vključevati Trst samo v italijansko gospodarstvo. Država se mora zavedati, da je izključitev Trsta iz carinske meje edino sredstvo za njegovo vključitev v evropsko gospodarsko področje. Država se mora tudi zavedati, da je izključitev Trsta iz carinske meje edino možno eredstvo za obnovo tržaškega gospodarstva, ker bi bila brez tega ukrepa vsaka drugH mera neučinkovita. Interesi Benetk in drugih zunanjih področij ne smejo prevladovati in se zaradi teh ne sme žrtvovati tržaškega gospodarstva. Odbor za ustanovitev proste cone odločno zavrača izgovore nasprotnikov proste cone, češ da bi prorta cona oddaljila mesto od države, da bi škodovala raznim industrijam. da bi s prosto cono nastale težave carinskega znača- 14. julija sta se tovarniški odbor in ravnateljstvo podjetja «Kraftmetall» v industrijskem pristanišču sporazumela o kolektivnih počitnicah vseh uslužbenih delavcev za veliki šmaren, od 15- pa do 23. avgusta Pred dnevi pa je ravnateljstvo zaradi novih naročil začelo pritiskati na posamezne delavce, naj ne nastopijo dopusta v času, ki je bil naveden v sporazumu med tovarniškim odborom in vodstvom podjetja. Delavci trdijo, da to ni edini primer, v katerem je ravnateljstvo nastopilo proti interesom svojih uslužbencev in proti sprejetim pogodbam z njihovimi zastopniki. Zaradi tega so Vredstavniki Delavske zveze in Delavske zbornice toliko bolj upravičeno protestirali pri ravnateljstvu, ki je včeraj končno dovolilo delavcem, da lahko na lastno željo v ponedeljek pridejo na delo ali pa oitanejo doma. Danes zborovanje uslužbencev Kozmann Danes zvečer ob 19. uri se bodo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta sestali odpuščeni delavci podjetja Kozmann. Pomenili se bodo o svojem položaju in o sodni tožbi proti ravnateljstvu podjetja, ki jih je odpustilo, ne da bi jim pri tem izplačalo odpravnino. Dosežen sporazum v STT križarjenja, ki je pod pokroviteljstvom državnega sveta za rakiskovanja, je proučevanje morskega dna in fizioke-mičnih pogojev morskih čftda v zvezi z ribarstvom. Da bi omogočili morfološka raziskovanja morskega dna in za podatke na odprtem morju ter morskih globin, so na ladjo postavili dye moderni napravi za merjenje odmeva. Pri raziskovanjih sodelujeta dva svedska učenjaka, prof. Kullemberg in prof. Jerlov iz Goeteborga, ki sta dala na razpolago italijanskim znanstvenikom neke naprave, ki sta jih sama iznajdla, za dviganje raznih vzorcev iz morskega dna do 20 m globine, ki jih potrebujejo za proučevanje geokimičnih in mineraloških procesov. To študijsko križarenje vodita prof. D’Ancona, direktor vremenoslovskega centra V Benetkah in prof. Picotti, direktor vremenoslovskega inštituta v Trstu. V Dolini urejujejo pred šolskim poslopjem cesto. Cestišče so že razširili, kmalu pa bodo začeli tudi z asfaltiranjem, kar bo šoli nedvomno koristilo. Prahu ne bo več in šolski vrt bo prišel bolj do veljave. NOVI ODLOKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Na naše področje raztegnjen zakon o ukrepih za dodelitev posojil kmetom Obvezno zavarovanje osebja proti tuberkulozi - Predpisi o omejitvi razpolaganja z nepremičninami za hotele Uradni vestnik št. 23 vladnega generalnega komisariata, ki je izšel včeraj, prinaša besedilo raznih odlokov dr. Pa-lamar«. ki stopijo v veljavo z današnjim dnem. Tičejo se naslednjega: Odlok št. 231 raztegne na Tržaško ozemlje zakon z dne 1.7.1955 št. 553 (U.L.R.I. št. ltil od 15.7.1955), ki vsebuje pred- pise za adpis malenkostnih 1$: terjatev države. Odlok št. 232 raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 552 z dne 1.7.1955 (U.L.R.I. št. 161 od 15.7.1955), s katerim se raztegne obvezno zavarovanje proti turbekulozi na vse osebje vseh kategorij, bodisi zdravstveno, upravno ali služitelj-sko, ki je zaposleno pri sanatorijih, bolnišnicah in umobolnicah, klinikah, protituber-kuloznih konzorcijh ali pri kakršni koli drugi javni zdravstveni ustanovi. Odlok št. 233 raztegne na Tržaško ozemlje odlok predsednika republike št. 548 z dne 5.7.1955 (U.L.R.I. št. 160 od 14.7.1955), s katerim se po- KAJ PRAVI JL TRAFFICO" 0 IZJAVAH VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Vlada naj da Trstu vse kar mu je tako slovesno obljubila Statistični podatki o zaposlenih in brezposelnih osebah niso rožnati • Optimistične izjave dr. Palamare niso prepričale nikogar Zadnja številka uradnega biltena trgovinske zbornice «11 Traffico# objavlja članek dr. Lundra, v katerem odgovarja na izjave vladnega komisarja na zadnji tiskovni konferenci, ko je dejal da se gospodarski položaj mesta ni poslabšal, da je treba odstraniti pesimizem, češ da bo vlada gotovo izpolnila vse obveznosti. V tiskarni STT (Societa ti-pografica triestina)“Se je včeraj zaključil spor med uslužbenci in ravnateljstvom o na-plačilih praznikov, ki sso med tednom, v isti višini kot so plačani državni prazniki. V zvezi s tem je bil namreč 31. marca 1954 tudi izdan zakon št. 90. ki ga je generalni vladni komisar raztegnil na naie področje z ukrepom št. 79 z dne 11. avgusta 1954. Ker ravnateljstvo ni vodilo računa o tem ukrepu in je tudi po njegovi objavi izplačevalo delavcem praznike med tednom po starem načinu, tt je tovarniški odbor temu uprl in zahteval od ravnateljstva spoštovanje omenjenega zakona. Nastal je spor, ki je trajal več mesecev. Sele vzeraj je prišlo do sporazuma med odborom in ravnateljstvom, ki je pristalo na zahteve delavcev in obljubilo, da jim bo izplačalo tudi zaostanke vse od dneva razširitve zakona o izenačenju praznikov na tržaško področje. Raziskovanje globin Jadranskega morja Neki minolovec italijlrtiske mornarice, ki je včeraj v prvih jutranjih urah odplul ij, Trsta, je začel zanimivo znanstveno križarenje po Jadranskem morju. Glavni namen Vladni komisar je to svojo trditev podkrepil s številnimi statističnimi podatki, ki naj bi dokazali, da se bo v bližnji bodočnosti gospodarski položaj v Trstu gotovo izboljšal. Glede teh podatkov je v članku rečeno med drugim, da hočejo z raznimi statistikami dokazati, da se brezposelnost zmanjšuje in da se število delovnih mest veča. Na te ugotovitve gleda navaden človek zelo ironično, saj je on sodnik na tem področju, ker je oh tisti, ki mora iskati službo za svoje sinove ali celo za samega sebe. Vsi vedo. kako je danes težko najti službo, statistike ne zadostujejo, da bi ustvarile prepričanje, da so delovna mesta na razpolago. Statistični podatki objavljeni v biltenu trgovinske zbornice preteklega maja jasno dokazujejo negativno tendenco na delovnem področju. V tem biltenu so bili objavljeni naslednji podatki o zaposlenosti delovne sile; 20. decembra 1952: 89.058 zaposlenih oseb; 20. decembra 1953; 87.855; 20. decembra 1954: 86.356; marca 1955; 85 359; aprila 1955: 85.880; maja 1955: 85.977. Poudariti je treba, da je bilo v mesecih marec, april in maj 1954 zaposlenih povprečno 87.500 oseb ali okrog 1500 oseb več kot v istem tromesečju letos. Po drugi strani pa ista statistika na osnovi podatkov urada za delo dokazuje, da se je število brezposelnih od leta 1952 do maja letos zmanjšalo od 19.185 na 17.530 oseb. Ti po- datki urada za delo preseru;-čajo navadnega človeka, ker ■Vidi na svoje oči. da se šte. vilo zaposlene delovne sile manjša, ‘hkrati- pa, da se manjša tudi število brezposelnih. Pri tem pa je treba poudariti, da število prebivalstva v mestu stalno raste. Ali ti podatki lahko ustvarjajo optimizem? Ne smemo pozabiti, da je navaden človek inteligenten, ker je v stalnem stiku z vsakdanjim življenjem. Optimizem ne more izvirati niti iz industrijske dejavnosti, ker je ta vodno na isti ravni. Čeprav je proizvodnja povprečna, ne kaže pa nobenih znakov povečanja, ki bi lahko pomirili prebivalstvo. Na osnovi podatkov iz preteklega maja je razvidno, da so ladjedelnice CRDA zabeležile naslednje odstotke zaposlenosti glede na popolno delovno zmogljivost; ladjedelnica Sv. Marka 61 odst.; Tovarna strojev sv. Andreja 76.4 odst.; tovarna mostov in žerjavov 71,6 odst.; ladjedelnica Sv. Roka 31,7 odst. Po drugi strani pa je zaposlenost dveh čistilnic dosegla zelo visoko raven, in sicer «Aquila» 93.4 odst., «Esso Standard« pa 114.21 odst. Znano pa je, da ti dve podjetji ne sprejemata novih delovnih moči. Ostala industrijska podjetja, vključno podjetja v industrijskem pristanišču, ne beležijo nobenih sprememb. • Pqhtg tega je treba poudariti, cla ni mogoče ustvariti trajnega optimizma, ko pa vsa združenja raznih gospodarskih panog stalno pošiljajo oblastem spomenice in ko je celo občinski svet, ki predstavlja mišljenje celotnega prebivalstva, soglasno sprejel resolucijo in sestavil šestčlansko komisijo svetovalcev, ki je odpotovala v Rim, da zahteva u-krepe za tržaško gospodarstvo. Soglasno izglasovanje omenje-nje resolucije dovolj jasno dokazuje, da stvari ne gredo preveč dobro, čeprav nekatere statistike dokazujejo zmanjšanje števila brezposelnih. V zadnjih šestih mesecih pa so objavili svoje pritožbe in zahteve poleg trgovinske Predstavnik kvesture o izdajanju potnih listov Ko je prišel novi kveštor po prihodu italijanske uprave V Trst. je zagotovil novinarjem na tiskovni konferenci, aa se no ou.«iej mnogo e-nda o ognjenih lokostrelcih«, V. Mayo. B. Lamcaster. Garibaldi. 15.30: »Angelitos ne groš«. E, Guin. Ideale. 16.30: «Tri broadwa.yska dekleta«. C. Champion. Impero. 16.30: «Marija Antoinet-ta». M. Shea-rer, Italia. 16.30: ((Oprosti mi«, A. Lualdi. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.00: ((Ljubice gospoda Ripoisa«. J. Green-vvoc-d. Mlad. prepovedano. Moderno, 16.30: «Moj zakon«. B. Elliot. Mlad. prepovedano. Savona. 16.00: «Brez matere«. R. vVidmark Vlale. 16.00: «Prelaz Forte Osa-ge», R. Cameron. Vittorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: »Človeški torpe- di«, R. Vatlone. Belvedere. Zaprto. MarConlj - 16.30: ’ ((Strastno«, A. Nazzari. Mgssimo. 16.30: ,«Boina sekira«, R Caihoun. " ! Novo cine. 16.00: «Ladja prekletih žensk«, M. Britt. Odeon. Zaprto zaradi počitnic. Venezia. 16.00: «Tarzan in lovci na slonovo kost«. Lex Barker. Skedenj. Zaprto zaradi popravita. Kino na Opčinah. 18,00: »Slavna žena«, L Young, J. Cotter. POLETNI KINO Arena del fiorl. 20.00: ((Sanjana zaročenka«. C. Grant. Ariston. 20.30: «2iveli bodo!«. H. Bogart Garibaldi. 20.30: «AngeIitos ne- gros«. E. Guin Paradlso. 19 45: «Zvoki ob zatonu«, R Milland, Parco delle rose. 20.00: «Alarm na jugu«. G. M. Canale. Ponziana. 20.15: »Nasili6 **. zeru«. L. Ama-nda. r: Rojan. 19.45: «V ljubezni » ■ v dvoje«, C. Greco. . _ Secolo, 20.30: «Rdeč! P81*' Stack. — 1» PETEK, 12. avgusta TRST POSIšJ* 11.30 Lahki orkestri: **. t tehničnega sveta: _ 1230^i čr te lo; tu m iti št le ni Ji kogar nekaj; 12.45 t—■- j , zornik: 12.55 Operni ““Lj). ceti in kvarteti; 13.30 želiah; 17.30 Plesna 18.00 Korngold: Koncert*^ lino in orkester; l*- ,ii Rapsodija št, 1: 18.30 ž ne police;. 18.40 Gounod-prolog: 19.00 Minueti >n,, f 19.15 Poletni športi; {jr ljubljene melodije: 20.0“,, 20.05 Valčki in polke; ^ bavni orkestri; 21.00 kulturni razgledi: 21.1? j«i ske arije; 21.30 Vokalni » p 21.50 Polke; 22.00 Svet«^ ! ževnost in umetnost: f' rodi n: Simfonija št - Ritmične popevke; 23.00 v ni ples; 23.30 Polnočna »' ;- T It N T l. on um do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oseb, porok oa je bilo 14. POROČILI SO SE: trgovec Guido Clari in gospodinja Maria Valenta, mehanik Luciano Car-niel in prodajalka Plertna Cro-ci. šofer »Carlo Stelco in gospodinja Miranda Jerman, glasbenik Marcello Manuelli in učiteljica Sonja Sabini, kapetan mornarice Alberto Pintarelli in gospodinja Romana Siega. šofer Edo De-luisa in gospodinja Argia Mar-cuzzi. električar Luciano Mezza-pesa In gospodinja Giuseapina Uezzecnhl, prodajalec Sergio Er-setti in delavka Laura Dl Ler-nia. uradnik Giuliano Carbon-cinl in gospodinja Nella IJugu-lin, industrijski izvedenec Fede-rico Bojk in uradnica Romana Vincis, uradnik Giuseppe Borach in kemična delavka Maria Ler-ber. radiotehnik Renato Prelil in gospodinja Isabella Greco, električar Mario Veljak in gospodinja Mirella Dagri, mehanik Giuseppe Maietta in učiteljica Mad-dabna sica UMRLI SO: 23-letna Marisa Roscbacher. 33-letna Ida Zian por Puntar. 69-1 et.nl Gugliclmo Ferluga, 74-letni Antonio Toffo-lon, 73-letni Tulilo Rossi, 45-let-ni Giovanni Lanzi, 65-!etni Anna Bregant vd. Cerqueni. 80-letna Antonija Petaros vri. Metlika. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24.6. najnižja 16.6, ob 17. url 23.8, Zračni tlak 1014 2 pada, veter zahodnik 4 km na uro, vla«a 62 odst., nebo 3 desetine pnoblačeno, morit mirno, temperatura morja 22. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Gmei. ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6: Signorl. Trg Ospe-dale 8; Harahaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Cvetlična vaza na glavo Čudna in nevsakdanja nezgoda se je pripetila včeraj zjutraj pri Sv. M.M. Spodnji ■74-letni Nives Durigon por. Mattiaisi iz Ul. Flavia. Ne vemo, kaj je ženska premišljevala med hojo; morda si Je želela, da hi ji padlo z neba nekaj tisočakov, ko je njene misli pretrgal hud udarec Po glavi in že se je ženska, morda bolj od strahu kot od bolečine, sesedla na tla ter presenečeno ogledovala črepinje razbite cvetlične vaze, ki so ležale okoli nje. Zgodilo se je namreč, da je z nekega balkona, in to prav v trenutku, ko je šla mimo Mattias-eijeva, padla cvetlična vaza, k' ji je priletela na čelo. Zenski ni preostalo drugega, kot de se je zatekla v bolnico, kjer so jo sprejeli na opazovalnem oddelku, 11.00 N. Gogolj: ((PDfV matlzirana povest; H' bert: Kvartet v C-duru "*|j-16.45 Orkester C. Saviiuy. Koncert sopranistke A- jf( nian in pianista G. FJ j! 21.00 Simfonični koncC'#! ri*Iovan r»io.nicFlz»* L. * «1 tl •( le fc f* V« Vo (It «(1 nii It) Po da Pa: •tv k« *P( P« >n h delovanjem pianistke L. 14. 4» I* It It |1 Slovenska poročila: 13.30, 1.4.30, 19.30 in 23.3? itrvatska'poročila: vsak?1* 20.20 .,, |tr Italijanska poročila: oF' 19.00 in 23.00. Ll 6.40 Jutranja glasba: ^ ledar - vremenska naoov^,.i poved časaj 7.05 Glasba j, ------------ «* «>c -------v bro jutro; 7.25 Dama linu - poje Vali Za naše žene: 12.00 Oljili vas; 13.45 Glasba po željna Štiri domače koračh' J*' fl) Glasbeni mozaik; 18.50 ; sal: Varšavski konce*«/ 19.15 Šport: 20.20 HoMSj zabavni motivi; 20.40 SlJSS; rodne pesmi In kola; J I UUIIC JJC-MI11 in KUUd. j. goslovanski operni pevC Plesna glasba. si.tl« K N I J A ^ 327.1 m, 202,1 m. 2J?4 I Poročila ob 5.00, 85f' 12.30. 15.00. 17.00_ in' 22.0° Iti v* t0( HI kiji i«. »n 4» Jji •M; st, ie kri Po Po Up Oi ov ki ni sc di vi Vi 12.00 Josef Havdo: S?j| v G-duru «Oxfordska»: M, m soč zabavnih zvokov. 'a ret na, filmčka in zabav%ji ba: 14,30 O športu in 5P“. S 14.40 Narodne pesmi P;. S renjski vokalni kvi'0'F Želeli ste — poslušajRjnjč Utrinki iz literature -.. L Sin,g: Višnovo znamJM Blaž Arnič: Koncert za $ in orkeste-: 18.10 NaSL/t solisti pojo arije iz zoa,,,n.£f 19.00 Zabavna glasba: 20- « Franck: Sonata v A-dtirt1 J n klavir: 20.45 / lino ir tli ds kti lo V( Iti (a nii 1 de ioi medigra: 21.30 ’ igra" Plff|j ^ ster Radia Ljubljana; 2*' ni komorni koncert. rum vizija ^ 17.30 Film »Mavrica P* z 21.00 TV dnevnik; 21-1? ^ rneonil in C. Merč: «NoP minut« TRS-i Ul. av Fran. čiška 20/111 tel. J7-338 sprejema to. serate. mal« oglase, osmrtnic* * n* 0» od 8. do 12.30 in od 18. ure. ZOBOZDRAVNl-f' AMHULATOfB Dr. A. Sane” zohozdravnik-ki/^jf. Ustne in zobne 1,0 zubne protez*; |» Sprejema od 10. ,, s<>. tn od 15. do I9' jj-l. ADRIA Ulica Torrebianc*-ud1 (vogal z Ul. tel. 37-118 TRST - Ulica tel. 29-243 IZLETI,, J 12. - 17.8.1UJ.5./ ki V PARIZ "a l’ RIZ in na 1)1 j 1* K J)|, 'OČITNI z ./,Vi O, ( M P GHADEZ - dne MOENO, MtfR - di ob 8.30 , pd*1 MILAN - dnevm j ob 21 0ney GENOVA - V P kih, sredah ,n Jt\ ob 21 como - chia1? ty hodi ob torki"; it* kih, sobotah i" ljah ob 21 .djV VIDEM (UdineI 7 ;0. j odhodi ob tU. -vti1 BELLUNO - d" / hodi ob 6.3y vjil TREVISO - dfl hodi ob 8.30 tli hj ut vc Pc dnevnik 12. avgusta 1955 y Agrarno reformo narekujejo * SQsj)odarski in socialni razlogi n*' sef| 1»« A 11.« 2» ur«. rt'.,' ,*V irti, zsionskimi na- sednik v mini*trski pred->01.1 p,& v, kzatkem pred- tud> načrt V Pretre*. ie nio 7a agrarno refor- it,1>ianske!ereČe vPrašanje v ^Ulban. . ^Podarakem in *' C0m,;,1VUenjU' se vlee' naiu a ’ ne da bi litv*. ° danes ustrezne iCo !bem .** Kovori o italijan-tr,*» n 'mem vPrašaniu, je ,0. _,Predv-- »elo :r>u re- o: °belpiVSem P°udariti, da eln — . zJa tega vprašanja K*n Uzlien, danosti Jut I » * 4 ■i jla.*1 V “a od pokrajine do ■n to ne le zaradi v’!. iT" ,zeme'iskega sesta-Voj kmn.0Cno vPIiva na razjede bistva, ampak tudi *8odovin,k- povsem drugačen *jj> it»lii,i,.ZMVOj posamez- P°ite,a le T "f tem Področju, je Panog »“vo eno glavnih ,*v*. Da ,/anskega gospodar-^Pnetijstv ' nam bda važnost *P«darstva v 'ta'ijanskem go-f°Vebnr U >asna’ se nam zdi P°krajin- Dru_ "vati na,'!“le,tr.Pba u- t *P0Vl Pavesti nekoliko o- 1DVnis -■-•n neson **Hju Podatkov o tem vpra- ne površine F* l'otJe28Pr~d,Uktivnih * biti"* PrV' poK'ed bi mo-nr„0rei italijanska kme-i®, kot lzv°dnja znatno več-lu m .a, )e v resnici. Da te-?* Se v di' Vzrolc’ v tem, p ® avnem zemlja obde- Nehani, . .za'ostalih metodah, “nacija i- ____________________: : - »ta * V ital** iiiukuii£ULiju ne?nr.lJanslcem kmetijstvu elje n. ?*' V glavnem se Polju vD j'Plujejo za dela na poleg te'7116 zivine (9° odst.) uP°tablja®a tud> zel° malo ^'"“hiti n° Pmetna gnojila, “vire, jgj .. moramo seveda še tijsjv>’b »tavljajo razvoju *' dub va.strog0 konservativce cen/“Posestnikov in vi-“»trij,, monopolističnih tn-v'rajo ^ 5kupin, ki zelo o-v»Pja “dernizacijo obdelo-važ 'i*. V razvoju i-daUe tu*a kmetijstva je na-ttečkef,. družbeni sestav '•''ega „ , .--------------------- ■ drUži Probivalstva. Stevi-)*i*Posp!', Vel‘kih in srednjih )i n u'.'fov ie danes v 8»tib kri tisoč, bo- njih 74„ «°V 130 tisoč, sred-> Hili- revnih kmetov ^lavrej1 tisoč in končno f* in .Cez zemlje 2 mili- veiep »oda sestniki plemiškega 'ttnet.j^al0 velik vpliv na »«stva tazvoj. Njihova po-J t0iii°*>Se8ajo nič manj kot vtčin >“ne hektarov zemlje. Vi v severni in južni pomislimo, da "> 42q tisoč. I 'tvdvistC'c‘ tesno povezani' Z vPliv,kimi krogi’ >e ■ ntin l * iaje. ta razvoj kmetij- ° "Vrstil ^ 'sto skupino lah- . J se" ,everni Italiji, Od til?! ime*ekoUko razlikujejo z *i’ k kmeč' ‘ = »'^tnim' , obdelujejo zemljo da kaPitalom ali s po- hu r8ti»v, * »Pupinu 14 ^ veleposestnike Usti, C°Vani kmečki kapi-h, ^»tbitn' , obdelujejo pa, ,aPital0m ali l eenen^d ter se p<------------ s dela,* del°vne sile kmeč- SC«tnik0uC*V' Ta kategorija V 1'istvn ■” kapitalistov v , **h sk n' številno močna. £5 fsočPtV .jih ie manj kot U^ega’ J' 4 °dst, vsega > nart prebivalstva. Kljub *Up« ze^raj0 večji del ob- ^ogit J* v »•»«*• obdelujejo >« vlaEaiD p°močjo delavcev Pdljo Sa^.svoie kapitale v aU drugam. Ta sloj pa v Italiji ni zelo številen, Številnejši so srednji kmetje, t. j, kmetje, ki sami obdelujejo zemljo in uporabljajo tujo delovno silo v nujnih primerih in pa mali posestniki in spolovinarji. Ta sloj pa je pod nenehno diferenciacijo, v kolikor se pač gmotno stanje srednjih kmetov kaj lahko spreminja, tako da postanejo premožnejši, ali pa povsem obubožajo. S političnega vidika so neodvisni kmetje naklonjeni sredinskim strankam, medtem kio so spolovinarji in najemniki levičarsko usmerjeni. Najštevilnejši pa je sloj revnih kmetov. Teii je skoro dva milijona. Med revne kmete spadajo tisti, .ki ne zaslužijo zadosti z obdelovanjem svoje ali tuje zemlje in so zato primorani iskati si zaslužka še drugje. Ta sloj je vedno številnejši in to v vseh predelih Italije. Nazadnje ostanejo še poljedelski delavci, ki jih tudi lahko uvrstimo v dve različni skupini: to so najrevnejši kmetje, ki obdelujejo majhne površine tuje zemlje in ki zato dobijo plačo v glavnem v pridelkih. (Takih delavcev je veliko v južni Italiji) in pravi poljedelski delavci, ki so najštevilnejši • v pokrajinah severne Italije. Revnih kmetov in delavcev je v Italiji skoro 2 milijona in pol, to je približno 45 odst. kmečkega prebivalstva. , Ce končno pogledamo še, kako je obdelovalna površina porazdeljena med vsemi te- mi sloji, nam bo današnja slika agrarnega vprašanja v Italiji postala še bolj jasna. Kapitalistična buršoazija ima skoro polovico celotne površine obdelovalne zemlje in o-krog 70—75 odst skupnega kmetijskega dohodka. Poleg tega pa se ta sloj vedno bolj polašča tudi ostale obdelovalne zemlje v Italiji in to s pomočjo vedno večjega pronicanja finančnega, bančnega in industrijskega kapitala v to področje. Zemlja je razdeljena med razne sloje približno takole: Razne ustanove imajo 6 milijonov hektarov, veleposestniki 3 milijone, buržoazija 11,2 milijona in srednji in revni kmetje 6 milijonov hektarov. Revni kmetje, ki predstavljajo BO odst. skupnega kmečkega prebivalstva, imajo komaj 11 odst. celotne obdelovalne zemlje. Računa se, da ima samih 10 do 15 tisoč družin nič manj kot 55 odst. celotne obdelovalne površine in 50 odst. kmetijskega , .bogastva, 15 plemiških družin (med katerimi Corsini, Riea-soli, Colonna, Torlonia itd) ima nad -500 tisoč hektarov zemlje! Naj na koncu omenimo še, da od vsega bogastva, ki si ga prislužijo mali kmetje in poljski delavci, jim pride povrnjenega le nekaj nad 50 odst., medtem ko vse ostalo poberejo v obliki dobička ali rente veleposestniki in kapitalistična buržoazija. Nasprotno pa morajo pri davkih nositi največje breme vprav delavci in mali in srednji kmgtje. Iz vseh teh podatkov sledi, da je agrarno vprašanje v Italiji precej zapleteno in da terja zato nujno rešitev tako z gospodarskega, kakor s socialnega vidika. •: v•• ferhr,** ... ; -. .y.v.-:y.yt. •: ■ >> • \ fcs t '■ ^^ligp mm \ v ' SZ' \ V: St * , i % %»i-o *siy% \ » .V% * * ‘ M' urnšAm Duh ženevske konference mora seči tudi v Azijo Vse kaže, da diktator Sigman Ri ni na tekočem, isto velja tudi za južno vietnamske oblasti in one kroge, ki stoje za njimi To ni ognjemet, ampak Etna, ki se Je pred kratkim prebudila in ki spet pojema Premier Nehru je pred ženevsko konferenco štirih velikih večkrat izrazil upanje, naj bi na konferenci poleg drugih važnih evropskih vprav šanj obravnavali tudi pereča azijska vprašanja in predvsem vprašanja Daljnega vzhoda in Jugovzhodne Azije. Predstavniki štirih velesil pa se — vsaj uradno — teh vprašanj niso niti lotili, niti priporočali svojim zunanjim ministrom kar koli v zvezi s tem. Zatrjuje se, da do tega ni prišlo, ker si tega niso želeli Britanci, ki bi ne bili hoteli priti v spor s svojim ameriškim zaveznikom. Drugi spet zatrjujejo, da se je teh vprašanj izognil Eisenho-wer, ki je hotel bolj poudariti ti-sta vprašanja, ki jih je smatral za bolj važna. Katera teh dveh domnev je točnejša. ne moremo za trdno reči, lahko pa samo ugibamo na temelju določenih znakov, ki so po ženevski konferenci Zakaj vse vasi okoli Cassina v poletnih mesecih izumrejo Tradicija prosjačenja po letoviščih in mestih vseh onih, ki morejo na poh je tako zakoreninjena/ da so se krajevne oblasti že vdale v to m Kdo bi ji ne dal desetaka? _ SANJE. HI JE, ZAL,SE VEDNO {^gsedo dve o otroški paralizi l,(J ki -f^ljiva , Prišj-~ Je bila vest> rus’ t0 3e take vrste kužna ' Jonac ^.Amerike, da Pivo Salk izdelal c~e^ * r pai'al £>Proti Zavratni bolezni lzi ali poliomie-je bilo ve- ka, >»e ir1 Premagana, je rt *kus‘vo vendar’ pl *1.tl1?01,)oImedno bodo izdela-t»lt- >a zanesljivo cepi- Hoi^opoln1 k° b° ceP,V0 *t»i ''“hia >*n°. da bo res iij , dor,, demkovito, „bo o- ■liiij, CentV problem» kako V5„ bl z njim lahko <>brh.eUtrene ljud,i' Je - Za si ? . 00staja ver-du 5*>“ l*ti Uta' vendar pa Vrst >neju 1 “»pelo Sve-*o ° *načiln|v >e dokazal V,bi*ril0goeili ts"n'Plomov’ ki dru^ hiefl cno razliko- itna i b0i„^ 10mie'itisom in C mn !Znirpi- Vendar pa da s Zanesljivih do-V - . stnu« P°Uomieliti» ed- vpidemnan!itveniknamk‘h dcze‘ »Odr u 1J° iz Wickman je stTdbno ‘et» 1905 tako &^.da *o lahko “'it al NepoznaeZljlV znai5aj SeiBPoVzročitein pa ae *« h . ko »0 I. 3 zoleznb "o z, 0rn'elitu80tovi>i' da ni * °vek, občutljiv sa- “ia ° ZnanstveP„ak tudi opi' Ob apela „ a raziskava- vojnP°ietku prvoU0Vati' Ze t>ov>,. Je bilo svetovne bQi?nano' da bdlezni neki vi- klica, ki povzroča tudi ošpice, vodene koze, gripo in celo vrsto drugih infekcijskih bolezni. Direktne raziskave poliomielitisovega virusa, kakor tudi vseh drugih vrst virusov," izredno otežkoča dejstvo, da so izredno majhni. Dolgo niso vedeli, kako se virus poliomielitisa prenaša od ene osebe na drugo. Znanstvena raziskavanja z zadnjih desetih letih so dokazala, da so glavni vir okužbe črevesni izločki okuženih oseb. Ti virusi lahko ostanejo dalj časa izven človeškega telesa, ne da bi utrpeli škodo in danes zanesljivo vemo, da se okužimo z vodo in živili, če so onesnažena s človeškimi odpadki. Nikakor pa niso vsa poiio-obolenja resnega značaja. Pri mnogih ljudeh, ki so se okužili s poliomielitisom, nastopi le rahla temperatura in nekaj simptomov črevesne infekcije. Včasih pa napade virus centralno živčevje, toda ne vemo, na kak način. V takem primeru so pa posledice izredno resne, bolnik pogostokrat ohromi, in sicer začasno ali stalno. Število bolnikov, ki so stalno hromi, je enako številu tistih, ki umrejo. Ne moremo pa izračunati točnega razmerja mer smrtnimi slučaji, slučaji stalne in začasne ohromitve ter slučaji okrevanja zato, ker je prvič lažjo slučaje težko ugotoviti, drugič pa, ker se značaj poliomielitisa od epidemije do epidemije spreminja. Morda bi se dalo reči, ia od sto bolnikov deset težko ohromi in da jih prav toliko tudi umre. Kdor po poliomielitisu o-zdravi — pa četudi je šlo le za lahko obliko — je proti bolezni za vse življenje imun, slično tistemu, ki je na primer prebolel ošpice Podlaga temu dejstvu so tako imenovana antitelesa. Ce prodro v telo aktivni virusi poliomielitisa, se jih skuša telo ubraniti z lastnimi anti-telesci, ki se postavijo v bran tuji invaziji; antitelesca lahko viruse, ki so vdrli v telo, uničijo. Ker pa imajo antitelesca zelo dolgo življenjsko dobo so polnejše invazije virusov poliomielitisa brezuspešne, ali pa imajo le majhen uspeh. Ze pred davnim so odkrili, da se struktura poliomielitisa spreminja. Ob pričetku tega stoletja so za poliomielitisom obojeli večinoma otroci do petega leta starosti, pozneje se je število mladoletnikov in odraslih, ki jih je poliomielitis napadel, 'stalno večalo. Ker ima bolezen pri odraslih resnejše oblike in tudi težje posledice, število ohromitev in smrtnih slučajev stalno narašča. Vzrok tem strukturnim spremembam je do neke mere presenetljiv. Zdi se, da pridejo ljudje primitivnih narodov (kjer te bolezni do pred kratkim še niso poznali) že v mladosti s to boleznijo v stik in razvijejo že v mladosti prirodno imuniteto. Virusov je mnogo toda ljudi k. bi bili zanje dovzetni, je malo. V deželah pa, kjer so higienske razmere boljše, je verjetnost, da bi ostal kdo v mladosti proti poliomielitisu imun, majhna, zato je človek tam izpostavljen nevarnosti, da se infecira pozneje. Čeprav ta razlaga ne upošteva neznanih činiteljev, kakor morebitno raznolikost povzročitelja bolezni, potrjujejo to domnevo primerjave statistik iz dežel, kjer vladajo različne življenjske razmere. Tako je bilo na primer leta 1942 na Malti 95 odst. bolnikov starih izpod pet let (tu si bolezen še zasluži naziv otroška paraliza), medtem ko je bilo v Ameriki v istem letu med bolniki le 20 odst. otrok iste starostne skupine. Cepiva v medicini niso novost. Principi, na katerih temeljijo, so splošno znani. Toda iskanje primerne tvari, ki ne bi imela nezaželenih posledic, ki bi se ne pokvarila prehitro in ki bi jo bilo lahko izdelati, je proces, ki rabi mnogo časa. Neprijetna lastnost, ki jo ima virus po-iiomielitisa, je tudi ta, da nastopa v treh različnih oblikah tako. da mora vsebovati cepivo proti poliomielitisu viruse vseh treh oblik. Salkovo cepivo je sestavljeno iz preparata, kjer so gojili in ohranili virus po-liomielitisa na kulturah Le-lic opičjega tkiva. Ta specialni medij so odkrili Parker in njegovi sodelavci, ki so se dolga leta ukvarjali izključno s problemom kulture tkiv. Z gotovostjo lahko računamo, da 'bodo v bližnji bodočnosti odkrili način in pota za uspesno masovno zatiranje poliomie-11 tisa. l>r. N. B. Kdor pride v poletnih mesecih v vasi okrog Cassina, se bo nedvomno začudil, ker bo videl ulice skoro popolnoma prazne, vrata in okna hiš zaprta in tudi če bo koga videl, so to samo starci, ali pa prav majhni otroci. Zakaj so te vasi poleti tako prazne? Zakaj ni na njihovih ulicah tistega tipičnega življenja. ki ga srečujemo v južnih italijan. vaseh, zakaj ni videti žensk na pragih hiš in o-trok, ki bi se podili okoli njih, ter moške, ki bi bili zatopljeni v pogovore brez • konca in kraja, kot je to drugod? Te vasi se v poletnih mesecih popolnoma spraznijo, Ker giedo odrasli in otroci na udelou po vsej Italiji. Pokrajina okrog Cassina je zelo revna. Na neplodni zemlji rastejo le oljke in še te slabo. Mesto Cassino, ki je bilo med vojno popolnoma porušeno, jo vnovič zraslo. Zgradili so tudi nekaj industrijskih objektov, ki pa zaenkrat prinašajo zelo malo dohodka vprav zato, ker so novi. V splošnem je gospodarski položaj te pokrajine o' bupen in večina prebivalstva okoliških vasi se preživlja s tem, da gre v poletnih mesecih v turistične kraje in v druga mesta Italije, kjer v najboljšem primeru prodajajo horoskope, ki jih za pičlih deset lir izbere ljudem papiga, ali igrajo harmoniko in pojejo, sicer pa enostavno beračijo. Med poletjem si ti ljudje s tem naberejo toliko deitar-ja, da se lahko preživijo in da ob koncu sezone prinesejo domov še toliko, da poplačajo dolgove, ki jih morajo narediti čez zimo, ko nimajo kaj početi. Seveda je vsota denarja, ki ga zaslužijo med poletjem, premajhna, da bi z njo lahko preživeli zimo. Zato se spet zadolžijo v upanju, da bodo v naslednji sezoni spet z beračenjem toliko zaslužili, da bodo te dolgove poplačali, Ker je pokrajina okrog Cas-sina, kot smo že rekli, zares revna, ne morejo oblasti pod-vzeti nobenega ukrepa, da bi položjj kolikor toliko izboljšale. Zemlja je neplodna, zato bi bila vsaka investicija za razvoj kmetijstva brez učinka. Po drugi strani so te vasi toliko oddaljene od središč in surovin, da se kapitalistom v nobenem primeru ne izplača razvijati kako industrijo ali večjo obrt. Zato ljudem ne preostaja drugega, kot to sezonsko «dclo», ki je za te kraje postalo že prava tradicija, ki jo noben ukrep odgovornih oblasti ne more več preprečiti. Čeprav se danes ne dogajajo več primeri, kot so se dogajali v povojnih letih, da bi šli otroci beračiti kot najemniki pravih pravcatih organizacij, ki s° imele tedaj razširjeno mrežo po vsej Italiji, je kljub temu ta tradicija zelo škodljiva ne samo zato, ker predstavlja veliko nevarnost za otroke, ki se brez nadzorstva potepajo po vsej Italiji, ampak tudi zato, ker jim to «delo» ne dopušča rednega obiskovanja šole. še manj pa, da bi se usposobili za kak poklic. Po podatkih, ki so jih zbrale socialne ustanove v pokrajini Krosinone, je v teh vaseh obisk v osnovni šoli neznaten. Od 125 otrok, ki so se vpisali oktobra lanskega leta v osnovno šolo, jih je ostalo ob koncu šolskega leta samo ša 4«. V četrtem razredu o-snovne šole v vasi Valvori, je na primer obiskalo pouk samo 5 učenk, učenci pa so bili tedaj že odšli na gdelou. Otročf odhajajo ha beračenje po navadi v spremstvu staršev, ni pa redek primer, da jih starši sami prepustijo tujim ljudem. Naj bo kakorkoli, odgovorne oblasti skušajo preprečiti ta pojav s tem, da v večjih mestih in v turističnih krajih nadzorujejo prihod teh klatežev in njihovih staršev. Takoj, ko jih zasačijo, jih varnostni organi pošljejo nazaj domov. Zgodi se pa in to največkrat, da ostanejo klateži doma samo po en dan ali dva in nato se spet vrnejo na (Klelo«. To «delo» je za te ljudi nujnost, zato so vsi ukrepi varnostnih organov, da bi množični odhod iz teh vasi preprečili, žaman. Nekateri se zavzemajo za to, da bi zgradili v bližini teh vasi majhne industrijske objekte, kjer bi lahko te reveže zaposlili. Priznajo pa sami, da bi morala biti ta industrijska podjetja taka, da ne bi zahtevala specializiranih delavcev, ker jih pokrajina sploh nima. 'Judi taka rešitev verjetno ne bi bila u-činkovita, ker je poletni odhod ljudi iz teh vasi že tako zakoreninjena tradicija, da se je ljudje ne morejo več o-tresti. Pred časom se je zgodil primer, da so delavci, ki so bili zaposleni pri popravljanju nekega vodovoda, kar zapustili delo, ko je nastopil čas za odhod. Zanimivo je tudi to, da so se takemu položaju vdale že tudi same oblasti teh vasi. Ka- šli iz Londona in We«hing- tona. Motivi, Edenovih zahtev ali želj so manj prepričljivi od onih, ki se pripisujejo Eisen- howerju. 'listi, si polagajo veliko važnost ocenam tujih mnenj, zatrjujejo, da so bili Edenovi razlogi posledica podrejenega položaja britanske delegacije. Dokaz za to naj bi bil v nenadnem in preranem pesimizmu in nepričakovani zadržanosti v londonskih odmevih na ženevsko konferenco. Dva primera: Prvi; MacMitlan je opozoril na pretirani optimizem in dodal, da ni treba od oktobrskega sestanka štirih ministrov za zunanje zadeve pričakovati nikakih resnejših rezultatov. MacMillan je vztrajal na prepadu med Vzhodom in Zaipadom in to tudi tedaj, ko je bilo že očitno, da so v Ženevi ta prepad že premostili. Drugič: britanska vz-držanost je tudi presenetila, ko so agencije prinesle mnenje angleškega zunanjega ministrstva o zadnjem Cuenla-jevem govoru, ki da ne predstavlja «nič novega in nič velikega«. dar se otroci vrnejo domov, ker jih je poslala policija, krajevne oblasti sploh ne skrbijo, da bi te otroke zadržale. Menijo namreč, da za sedaj ni drugega izhoda in da. če se hočejo ljudje preživljati, jih je treba pač pustiti na pot. Drugačnega mnenja pa so pokrajinske oblasti v Erosinone, ki vidijo vso škodo in nevarnost, ki ga tako življenje predstavlja. Zato skušajo najti rešitev. Ker pa nimajo gospodarske podlage, da bi vprašanje radikalno rešili, skušajo prisiliti prebivalce teh vasi, da se strogo držijo predpisov javne varnosti, Da bi se to vprašanje učinkovito rešilo, bi bilo treba rešiti 'vprašanje italijanskega Juga. fPojjjiv sezonskega, odhoda v vaseh pri Cassinu'je le* majhen del tega vprašanja. Čeprav so povojne italijanske vlade nekaj že storile i na .ekonomskem i na socialnem področju za te revne kraje, je osnovni problem Juga še vedno pereč. Da bi se za to vprašanje dobila učinkovita rešitev, bi bilo sploh treba preusmeriti italijansko ' notranjo politiko. Začeti je treba z družbeno reformo, ki se je dosedanje vlade niso še lotile in niti ne morejo lotiti ker niso odraz vsega ljudstva, ampak le določenih slojev. Samo z zdravo socialno politiko bo vprašanje italijanskega Juga rešeno. Zdrava socialna politika pa ni bila značilnost še nobene italijanske povojne vlade. neki opazovalci odklonili trditev, da se v Ženevi ni govorilo o Aziji vprav na zahtevo Edena. In zaključek? Zaključka m bilo nikjer, vendar se predpostavlja, da politiki Velike Britanije in vlogi, ki si jo ona prisvaja v medna-i odnih odnosih ne ustreza prevelika naglica v urejanju odnosov med vodečimi svetovnimi silami. Z druge strani bi hkrati ne mogli reči, da bi katerakoli bolj temeljita rešitev azijskih vprašanj bila po godu britanski politiki v Aziji. V tem primeru bi se namreč London moral odreči svojim preostalim posestvom v Aziji mnogo prej kot si to sam želi. Zato ni izključeno, da si je Eden želel, nai bi s» o, azijskih vprašanjih na ženevski konferenci ne govorilo. Z druge strani pa Je tudi verjetno, da je Eisenhovver skušal vprašanje Daljnega vzhoda* in Vzhodne Azije odložiti za poznejšo dobo, da bi laže vsilil reševanje azijskih vprašanj na svoj način. Kar se pa tiče Sovjetske zveze, je razumljivo da Bulganin azijskih problemov ni hotel postaviti na dnevni red ženevskih razgovorov zato ker povsem upravičeno smatra, da morajo o azijskih vprašanjih grvoriti poleg zapadnih predstavnikov in predstavnikov Sovjetske zveze tudi pred-sthVnfki ‘•LJtirt’sk£ republike Kitajske in seveda Indije. Azija pa se pri vsem tem zaveda, da se azijska vprašanja. ki so danes še vedno na dnevnem redu in ki posebno zadnje dni spravljajo v nevarnost znosno in pomirjevalno vzdušje, ki je zavladalo po ženevski konferenci, niso rodila samo iz morebitnih nasprotij v azijskih interesih ampuk vprav zaradi vmešavanja tujih sil v azijske probleme, primer Formo-ze, Jušne Koreje in Južnega Vietnama to najbolj izrazito dokazujejo. Zato je bil tudi Nehrujev predlog Eisenhovver-ju o reševanju azijskih vprašanj in o katerem se ni mnogo govorilo, ker njegova vsebina ni bila znana, verjetno v smislu, naj bi azijska vprašanja sicer reševali naj višji predstavniki štirih velesil, ki so zasedali pred kratkim v Ženevi, vendar naj bi pri reševanju teh vprašanj sodelovali tudi predstavniki Azije in to predvsem predstavniki LR Kitajske, Indije iin Burme, torej držav, ki predstavljajo v Aziji tiste sile, ki lahko upravičeno govore o azijskih in samo o azijskih interesih, urez vmešavanja tujih sil ln tujih interesov. Azijski državniki so vedno zatrjevali, da je mir v svetu nedeljiv. To svoje gledišče in zrelost ter dobro voljo so pokazali tudi v Bandungu, ki je prav gotovo eden izmed najučinkovitejših činiteljev pomirjevalne politike v svetu poleg ženevske konference. ženevska konferenca je sklepe bandunške konference posredno potrdila in s tem dala priznanje pomirjevalnemu delu azijskih državnikov, Zato ni nič čudnega, da sta i Nehru i Cuenlaj rezultate ženevske konference pozdravila, toda hkrati s tem še azijska vprašanja niso rešena. Posebno zadnji dogodki v f ormoški ožini, nadalje stališče, ki ga je zavzel južno- korejski diktator Sigman Ri ALI JE L1TV1N0V0V «DNEVNIK» VERODOSTOJEN? Marsikateri pod da ga je pisql V njem su opisani tudi Stalinovi ljubezenski doživljaji V Londonu je izšla te dni knjiga, ki nosi naslov «Beležke za dnevnikv in k‘ naj bi jo napisal bivši zunanji minister Sovjetske zveze Litvinov-Knjiga nepovezano obravnava razne dogodke in zanimivosti, ki so se dogodile v Sovjetski zvezi od prve svetovne vojne do izbruha druge svetovne vojne. Kot drugi dnevniki tudi Litvinovov opisuje ne samo neznane dogodke v sovjetski politiki, ampak tudi osebne zadeve sovjetskih voditeljev, kar brez dvoma privlači zanimanje čitateljev. Težko pa je presoditi, koliko je ta dnevnik avtentičen. Nekatere podrobnosti, ki jih čitamo v dnevniku, so pač take, da bi bilo tudi za Litvinova težko hraniti o njih zapiske v času Stalinovega režima. Po mnenju enega najboljših poznavalcev sedanje sovjetske zgodovine, Angleža Carra, naj bi bile nekatere strani dnevnika zares avtentične, druge pa napisane šele po smrti Litvinova. Litvihov naj bi bil zapiske za ta dnevnik že pred uojno izročil neki prijateljici na Zahodu, kar naj bi bil napravil med njegovimi pogostimi obiski v Ženevi. Ta Litvinova prijateljica, ki naj bi bila bivši sovjetski ambasador v Stokholmu, naj bi bila listine izročila drugim osebam pred njeno vrnitvijo n domovino. Beležke so prišle zduj na dan in so bilo objavljene tri leta po ((avtorjevi« smrti. Izid knjige — kot pravijo — je bil možen, ker je medtem u-mrla tudi sovjetska predstavnica v Stokholmu, kateri je Litvinov beležke zaupal. Vsekakor, če je nekatere strani zares napisal Litvinov sam, so bile pred objavo knjige nedvomno popravljene, uh celo delo drugega avtorja, To je razvidno iz dejstva, da vsebuj e knjiga grobe napake v zvezi s sovjetsko zgodovino. Velike čistke na pr., naj bi bile po dnevniku leta 193tt, Mao T se Tung, ki takrat še ni bil med najvidnejšimi voditelji KP Kitajske, naj bi bil prišel v Moskvo leta 1926. Litvinov govori tudi o Mussoliniju in pravi, da je bila njegova prva žena Rusinja, kar pa tudi ni res. Vsekakor izhaja iz dnevnika, da je bil Litvinov zagovornik prijateljstva z Zahodom, da pa ni mogel usmeriti sovjetske zuh anje politike po svojih zamislih, ker je bil popolnoma vezan na direktive politbiroja .lz knjige je razvidno tudi, da je bil Litvinov velik sovražnik Nemcev in da je postal tudi sovražnik Molotova, ko je ta sklenil ieta 1939 nenapadalni pakt s Hitlerjem. O Molotovu pravi med drugim Litvinov v svojem ((Dnevniku«, da ga je nekoč Stalin označil z naslednjimi besedami: eMolotov ima možgane, u njegovi možgani so neumni«. Sam Litvinov pa pravi, da se ni Molotov prav nič spoznal na položaj v Sovjetski zvezi in da je vodil zunanjo politiko s taktiko, ki je izhajala iz prepričanja, da bosta kapitalizem in nekomunistični svet v kratkem popolnoma propadla. Čeprav je bil Litvinov sovražnik Stalinovih metod v notranji politiki in je na tihem obsojal velike čistke, ni nikoli vzpostapil veze s Stalinovimi nasprotniki, niti kadar se je morala njegova žena, ki je bila po rodu Angležinja, odstraniti iz Moskve po nalogu varnostnih organov. Da je on toliko časa ostal na položaju zunanjega ministra, je bilo pripisati tudi dejstvu, da je Stalina poznal le celih petdeset let in je bil z njim v prijateljskih stikih. Stalina le spoznal že v izgnanstvu v Londonu. Kljub temu pa ga je leta 1939 nadomestil na zunanjem ministrstvu Molotov. Litvinov se je spet pojavil v političnem življenju, ko ja že izbruhnila vojna in je bil imenovan za poslanika v VFa-shingtonu. Pozneje pa je bil nekaj časa Molotovov namestnik v zunanjem ministrstvu. Kot smo že omenili, je dnevnik Litvinova poln osebnih dogodivščin sovjetskih voditeljev. Med drugim govori (urit o ljubezenskih doživljajih Molotova, starega Kalinina in celo Stalina. V te doživljale so zapletene razne ženske, predvsem neke plesalke. glede članov komisije OZN v Južni Koreji in predvsem stališče, ki ga je zavzel do članov češke in poljske delegacije ter nadalje stališč«, ki ga zavzemanjo oblasti Južnega Vietnama do volitev za združitev s Severnim Vietnamom, oziroma do volitev, ki naj bi rešile vse vietnamsko vprašanje, dokazujejo, da Cangkajšek. Sigman Ri m južinovietnamske oblasti nikakor ne dojemajo duha ženevske konference. In vprav v tem je nevarnost, da se po pomiirjenju med Sovjetsko zvezo i n /.apadom in v splošnem vzdušju mirnega sožitja v svetu ustvarijo v Aziji nova trenja, ki bi spravila v nevarnost uspehe velikih naporov, ki so bili storjeni v vsej svetovni politiki v zadnjem letu. Ker je vsakomur jasno, da so dogodki v azijskih predelih. ki so te dni ponovno prišli na prve strani dnevnega časopisja, posredno odraz ne le megalomanskih in skrajno nazadnjaških nazorov posameznih «voditeljev» kot npr. Cangkajška, Sigmana Rija in drugih, ampak tudi določenih krogov, ki jim sedanje pomirjeno mednarodno vzdušje ni po godu. se Dostavlja vprašanje, ali bi ne bilo primerno,' da bi se tudi tem vprašanjem posvetilo nekoliko več dobre volje in jim dalo ono obeležje, ki ga zaslužijo. Zavedati se namreč moramo, da se ljudje, kot je Sigman Ri in Cangkajšek — in predvsem oni krogi, ki so za njimi — ne morejo sprijazniti s politiko, ki se je izoblikovala v Ženevi, ker je jasno, da je taka politika za njih usodna, ker jim sicer dopušča nekaj življenja, vendar so nujno obsojeni na konec. Zato hi ne bilo nič odveč začeti že sedaj s temeljitim razmotrivanjem tudi onih a-zijskih vprašanj, ki postajajo spet pereča, pa čeprav to ni v interesu določenih angleških in ameriških krogov. Ce se bo vprašanje odnosov med Kitajsko in ZDA vsaj do neke meje uredilo in ne bo med tema dvema velikima državama takih prepadov kot doslej, je upati, da bodo prišla na vrsto tudi azijska vprašanja. Ko bi ne bilo toliko ovaduhov Edgar Hoover, predsednik fBI (Federal Bureau of lnve-stigation), urada, ki usmerja boj proti «prevratni dejavnosti«, obupuje ob spretnosti, ki jo kažejo njegovi nasprotniki, Urad je v minulih dvanajstih mesecih baje tako zelo popustil, da Hoover ne more povedati, čez koliko časa bo spet imel «vse nitke« v rokah. «Ce bi ljudje ne bili drug do drugega takšni izdajalci, kot so, bi si naš urad ne mogel pomagati, čeprav imamo na razpolago najmodernejše pripomočke. Anonimni namigi, ki jih prejemamo, so 4« vedno najboljši in najuspešnejši napotki. Največja nevarnost za nas pa je to, da so postali naši nasprotniki preveč pametni,« je dejal Hoover pred kratkim o delovanju svojega urada. Iz statističnih podatkov o uspehih FBI izhaja, da so v letu 1954 in v prvem polletju letošnjega leta agenti FBI na podlagi anonimnih informacij zaprli okoli osem sto osumljencev, neposredno pa so prišli na sled le 320 ljudem, ki so jih potem obtožili »prevratne dejavnosti«. Hoover in njegovi sodelav-ci priznavajo, da so večino aretiranih spet izpustili in da so na podlagi dokazov obsodili le IB osumljencev, Hoover razlaga sorazmerno neznatne uspehe svojega urada s tem da so «komunisti» — tako kar pavšalno imenuje vse svoje nasprotnike — začeli svojo podtalno dejavnost tako prefinjeno. da je proti njim prak-tiono skorajda brez moči. Takole pravi Hoover- ePo-gosto čakamo na kak nanng po cele tedne. Potem iznenada anonimna telefonska nri-java. To nas navda z novim upanjem ker se ti anonimni telefonski ali pismeni namni v večini primerov izkažejo ia povsem oanovane«. 12. avgust« ’ [goriški i IN BENEŠKI DNEVNIK ČEMU SO PRAV SEDAJ POVLEKLI NA DAN PROCES V LUCCU Sodna postopka pro nista v skladu z ti b novi eneškim partizanom i mi eleoieolj v medni n Stuibaldincem arodnih odnosih Če se hoče ustvariti mirno sožitje med dvema narodoma na vzhodni meji, je treba pospraviti s tako imenovanimi poklicnimi patrioti Pred dnevi je videmski list žavna ureditev • Messaggero Veneto* objavil vest iz Rima. da zahteva dr-iavni pravdnik iz Florence pred kasacijskim ."odiičem obnovo procesa proti obsojenim italijanskim partizanom v Lucci. Državni pravdnik zahteva, naj se že obsojeni partizani obsodijo tudi zaradi veleizdaje, ker naj bi jih na znanem procesu v Lucci o-prostili te točke obtožbe. Zelo zanimivo je, da se zahteva državnega pravdnika iz Florence časovno in po namerah ujema s pripravami za proces proti 97 pripadnikom Briško-beneškega odreda; tudi tem skušajo dokazati delovanje »v škodo Italije in v korist Jugoslavije«, čeprav so ravno ti ljudje in toliko dru-gih antifašistov skupaj z zavezniki pripomogli, da je v Italiji bolj demokratična dr- prej. Po teh dejstvih upravičeno lahko sodimo, da se nekateri odgovorni ljudje še vedno niso sprijaznili z novimi elementi v mednarodnih odnosih, s prijateljstvom, ki si vedno bolj utira pot po svetu. Upravičeno se lahko sprašujemo, če je tem ljudem sploh do mirnega sožitja in miru ali pa jim bolj prijajo pred-ženevske razmere? Skrajna zaostritev predstavlja obenem pritisk na našo manjšino, ki ga skušajo nekateri ljudje izvajati na škodo mirnega sožitja, ki ga po drugi .“tram samo z besedami zagovarjajo. Ce k temu pristavimo izjave tržaškega župana Bartolija, ko se je govorilp o prihodu ameriških čet na vzhodno mejo, ki naj bi branile Italijo, potem se izkaže. kot je bila da so miru in sožitju nasprotni krogi sprožili hujskaško o-fenzivo proti sosedni državi in proti naši manjšini. Toda kot je v svetu kljub hujskaškim prenapetežem prišlo do pomiritve, bo slej ali prej tudi pri nae prišlo do iztreznjenja in ugotovitve, da P') tej poti ni mogoče nadaljevati, ne ds hi se hudo oškodovale splošne koristi in se onesposobilo reševanje številnih vprašanj. Mi samo želimo, da bi do tega iztreznjenja čimprej prišlo in da bi ljudje na odgovornih mestih pospravili s tako imenovanimi poklicnim patrioti. IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Cerkveni tat končno za zapahi lx treh pnftlc v tržUki cerkvi, |e tujec ir. 1'enzune odneael km 12.000 lir drobižu Stiska zaradi denarja je dovedla 49-letnega Gelinda Madrassija iz Venzona v videmski pokrajini do kraje denarja v tržiški cerkvi sv. Ambroža. Bilo je prejšnji mesec, ko je Madrassi prišel v omnejeno cerkev, se razgledal po njenem mračnem prostoru ter z zadovoljstvom ugotovil, da ni nikogar. Brž je skoči; žnjemu oltarju, vzel i kovinski svečnik, k e uporabil kot o- rodje, ua je lahko vlomil v cerkvene pušice. Delo mu je šlo hitro izpod rok. Najprej je vlomil v prvo pušico ter drobiž brž pospravil, potem še v ostale tri; pri tem se je vedno previdno oziral okrog sebe, če ga morda izza kakšnega stebra ne opazuje oko. zaradi katerega bi utegnil imeti neprijetnosti, ki bi ga utegnile spraviti celo v zapor. Ko je iz pušic zbasal v žepe za okoli 12000 lir drobiža. jo je urno popihal iz cerkve ter izginil. Cerkovnik 34-letni Malmore Bozzi je slišal ropot, vendar mu najprej ni posvečal nobene pažnje, potem pa je sklenil pogledati, od kje prihaja. Ko je prišel do pušice, je ugotovil, da je odprta; tudi glede ostalih treh je ugotovil isto. Stekel je na cesto, da bi morda še dohitel človeka, katerega je prej videl v cerkvi in ki bi edini lahke bil izvršil nepošteno dejanje. Madrassi pa je medtem izginil v vrvežu. Cerkovnik je teda stekel na bližnjo policijsko postajo, kjer so mobilizirali vse sile. Stražnikom so naročili naj pregledajo lokale in aretirajo osebo, ki bi imela značilnosti, k jih je opisal cerkovnik. Dolgo časa ni bilo uspeha. Bozzi je s skupino stražnikov odšel tudi na kolodvor, potem pa v bližnjo gostilno. Med pivci je Bozzi ugledal iskanega človeka. Stražniki so ga takoj pregledali in res našli natlačene žepe drobiža. Prešteli so ga in našteli kar 12.363 lir. Madrassi je takoj priznal storjeno dejanje, saj bi tudi ne imelo smisla lagati, xer so bito dokazi za tatvino neovrgljiv L Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila v sredo razprava, na kateri je Bozzi nastopil kot priča proti Madras-siju. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na leto zapora in plačilo 9 tisoč lir globe. Dolga seja občinskega odbora V sredo se je sestal občinski upravni odbor, kateremu je zaradi odsotnosti župana predsedoval odbornik dr. Antonio Grusovin. Sirili Hill liliji;!«;!::.!-! h -m* 11 Siiiilb. j '■■»Ufi) PPlllfiliiliSllipliil uik;: iiittiiiiiaiiii: 'Si ifefi,,! ■ ■ * ti ■P '¥ 1' PS 'M-:!: ; ^ !f ŠE VEDNO OKROG»MORALIZflCIJE^V ITALIJANSKEM NOGOMETU' RAZSODBA O SCARAMELLI BO PRIŠLA NAZADNJE Italijansko združenje sodnikov noče s svojo sodbo vplivati na razsodbo prizivne komisije pri Italijanski nogometni zvezi Seja pokrajinskega upravnega odbora Pod predsedstvom odv. Cu-lota se je sestal pokrajinski upravni odbor, ki je odobril prodajo svojega zemljišča Lužnica-h v Kanalski dolini za gradnjo tamkajšnje osnovne šole. Dalje so imenovali ko-lavdatorja glavne pokrajinske ceste Trst - Videm ter odobrili popravljalna dela v noriški gluhonemnici. Razpravljali so o pokrajinskem osebju skrbstvu za nezakonske o-troke, končno pa so odobrili znesek 1,623.125 lir za razne dobave. URNIK TRGOVIN ZA VELIKI ŠMAREN Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo na podlagi prefektovega dekreta štev. 15X50 z dne X oktobra 1951, vsi trgovski obrati goriške pokrajine v dneh 14., 15. in 16. avgusta obratovali po sledečem urniku: nedelja, 14. avgusta; vsi trgovski obrati bodo lahko od- Odborniki so odobrili da-1 P«**« v dopoldanskih urah do jatve občine raznim bolnišni- nre! cam, v katerih so se zdravili goriški občani. Civilni bolnišnici v Gorici bo občina izplačala 5,706.000 lir, civilni bolnišnici v Trstu 469.000 lir; za zdravila revežem v juniju' in juliju bo občina plačala goriškim lekarnam 1.337.730 lir. Pri razpravi o uslužbencih in delavcih zaposlenih pri občini, je odbor odobril poviške nekaterim izmed njih; prav tako pa je odobril tudi doklado učiteljem osnovnih šol v Gorici. Pripravil je tudi načrt sporazum z umobolnico, glede gradnje poslopij na občinskem zemljišču v Ločn.ki in v Ul. Brigata Pavia. Občina bo krila tudi del stroškov, ki jih bo imelo sedem otroških vrtnaric, ki bodo odšle na državno zborovanje konec avgusta v Neapelj in na katerem bodo razpravljali o delovanju in vzgoji v otroških vrtcih. Po razpravi o nekaterih manjših športnih manifestacijah v okviru občine in nakazilih za te prireditve, je upravni odbor razpravljal o javnih delih in odobril izdatek 187.000 lir za popravilo šolskega pohištva. Na pokopališču bodo spremenili štiri vodovode, da bo voda ljudem laže dosegljiva. Izboljšali bodo razsvetljavo v Ul. Barca, ker so tam zrasla nova stanovanjska poslopja. Končno je odbor razpravljal še o načrtu gradnje novega otroškega vrtca v Loč-niku. Seja je bila zaključena ob 20.30. ponedeljek, 15. avgusta: mlekarne in pekarne bodo odprte v dopoldanskih urah do končane razprodaje blaga, cvetličarne pa do 13. ure; vse ostale trgovine pa bodo' veš din zaprte; torek 16. avgusta: v Gorici in v vseh občinah, naseljih in krajih, goriške pokrajine, kjer se običajno ne praznuje patron RIM, 11. — Italijansko združenje sodnikov objavlja: « Predsednik Italijanskega združenja sodnikov dr. Romo-lo Ronzio se je danes po povratku v Italijo sestal s svojimi sodelavci, da bi proučil, kako se stvari razvijajo po nedavni odločitvi državne lige glede na nogometni klub Ca-tania. Po ugotovitvi, da do danes zvečer ni prišlo na IZS nikako uradno sporočilo, se je dr. Ronzio sestal s predsednikom Italijanske nogometne zveze ing. Barsassijem, da bi se z njim pomenil o zadevi. Nadalje se poudarja, da sodniška organizacija ni hotela niti indirektno vplivati na sodbo, ki jo bo morala morebiti prizivna komisija izreči zaradi priziva, ki ga bodo lahko vložili prizadeti, in bo zaradi tega sklicala predsedstvo na zasedanje šele potem, ko bodo sodbe postale že izvršne. V tej zvezi je treba pripomniti, da je prvo vest o nekem «primeru Catania« dalo prav IZS z objavo o suspendiranju sodnika Scaramelle v pričakovanju ugotovitve o dejanjih, ki so se mu pripisovala. To je torej očiten znak za nepri-stranost, ki vodi delovanje vodstva Italijanskega združenja sodnikov.« rila. Vendar je bil Basilio nekoliko holj napadalen, kar mu je pripomoglo, da so mu prisodili zmago. Na univerzitetnih igrah v San Sebastjanu je v skoku v daljavo pri izločilnih skokih pet tekmovalcev doseglo skoke čez 7 m; prvi je skočil 7,47 m. KOŠARKA V MESSINI Virlus in Lokomotiva včerajšnja zmagovalca MESSINA, 11. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja je zagrebška Lokomotiva premagala CUS Messina s 65:49 (30:27). Jugoslovani so bili danes mnogo bolj sigurni . kot včeraj in so pokazali zelo lepo igro. V drugi tekmi je Virtus premagala PUC iz Pariza s 55:44 (27:21) in s tem pravzaprav ze postala zmagovalec turnirja. * - ir MIMRUNSKI FINALI! Z A DAVISIH/ POKAL Danes začeleh v Filadelfiji Kdo bo boljši, lload ali Cgardini? V Kotoru plavanj® v N. Gorici V novem olimpijskcn’ ^ valnem bazenu pri tovaraJ FILADELFIJA, 11. — V prvem singlu med Avstralijo in Italijo v medeonskem finalu za Davisov pokal bosta nastopila Levvis Hoad in Fausto Gardini. V drugem singlu pa bosta nastopila Avstralec Ken Rose-vvall in Nicola Pietrangeli. V doublu, ki bo v soboto, bodo nastopili Hoad in Rex Hart-wig ter Pietrangeli in Orlando Sirola. Igre bodo na igrišču Germantovvn Cricket Ciuba. * * * RICCIONE, 11. — Rezultati prvega dne mednarodnega teniškega turnirja profesionalcev: Perry - M. Del Bello 6:4, 6:3, Mac Gregor - Cucelli 5:7, 6:1, 6:3. Gonzales in Segura - Mac Gregor in Perry 6:3, 6:2. KRIVONOSOV Hajduk 4. IX. proti Fiorentini Nekaj o kladivu in Krivonosovu SPLIT, 11. — Splitski Hajduk se Je dogovoril za prijateljsko tekmo z italijanskim klubom Fiorentino. Tekma bo 4. septembra v Florenci. Moštvo kontinenta že v Belfastu LONDON, 11. — Moštvo kontinenta, ki bo v soboto igrale proti Angliji, je danes zvečer letalom odpotovalo v Belfast. Igralce spremljata Drew-ry in Stanley Rous, predsednik in tajnik Britanskega nogometnega združenja. Gustav Sebes, tehnični vodja kontinentalnega moštva,- bo prišel Belfast potem, ko bo prisostvoval prvim tekmam na lahkoatletskem dvoboju Anglija - Madžarska v Londonu. Rusi na svetovnem Pred dobrim tednom je Rus Krivonosov postavil v Varšavi nov svetovni rekord v metu kladiva s skoraj neverjetnim metom 64.33 m. Krivonosov ni postal s tem prvič svetovni rekorder, saj je že pred letom pustil Norvežana Strandlija z njegovim rekordom kar za cel meter (manj 2 cm!) za seboj. Strandli je namreč 1. 1953 dosegel znamko 62,36 in že se je’ zdelo, da je s tem tako daleč pobegnil, da bo se dolgo povsem varen pred raznimi napadalci. Vendar ga je naslednje leto vrgel s prestola svetovnega prvaka Krivonosov, ki pa sam ni ostal na prestolu niti pol leta. Prišel je njegov rojak Nenašev, ki je prvič pognal kladivo čez 64 m (64,05 m). Toda Krivonosov je človek, ki mu je met kladiva resna zadeva. Trenira zelo vestno in vztrajno, je pa tudi dovolj močan, da mu sovjetski tehniki napovedujejo tudi met do 68 m. V Varšavi je vrgel kladivo petkrat: 60.11 m, 63.32 m, 64.33 m (rekord), 63.25 m, 61,93 m. Ce pogledamo, kdo je do sedaj vse vrgel kladivo čez 1 1952. Toda še isto leto je Norvežan Strandli z velikim zamahom izboljšal rekord skoraj za cel meter in naslednje leto je bil zopet on, ki je samega sebe prekosil za dober meter. Lani pa je nastopila v metu kladiva «ruska era«: Krivonosov, Nenašev in spet Krivonosov. Pregled zgodovine svetovnega rekorda je takšen: in zelenjavo ter cvetličarne imele dopoldanski umik medtem ko bodo ostale trgovine zaprte ves dan. V občinah, naseljih in krajih goriške pokrajine, kjer se običajno praznuje patron kraja, pa bodo vse trgovine obratovale po navadnem urniku delovnih dni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. KINO CORSO. 17.00: «Predor groze«. Andrew Ray. VERDI. 17.00: »Znajti se je treba«, Alberto Sordi. CENTRALE. 17.00: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin in J. Lewis. VITTORIA. 17.00: «Naboj v cevi«, J. Simmonš, v barvah. MODERNO. 17.00: »Srebrni bič«. KINO NA ODPRTEM. 21.00: «Razdvojena srca«, J. Mit-chell. kraja, bodo mesnice, pekarne, 00000161(16(11 prvenstvu 1958, 60 m, bomo dobili sledečo raz- mlekarne, trgovine s sadjem . nvnriM n n vrstitev: LONDON, 11. — Rusija se bo udeležila prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva. V poluradni obliki je dal to objavo sef mednarodnega 64.33 Krivonosov (SZ) 1955 64.05 Njenascev (SZ) 1954 62.36 Strandli (Norveška) 1953 61.39 Csermak (Madž.) 1954 odseka sovjetskega ministrstva I 81.00 Maca (CSR) za šport Sikin včeraj zvečer na banketu, ki ga je britansko veleposlaništvo v Moskvi priredilo na čast moštva Wol-verhampton. Vest je danes objavil Daily Mirror, katerega posebni poročevalec, ki je šel z Wolverhamptonom v Moskvo, je imel razgovor z visokim funkcionarjem sovjetskega športa. ((Ruski nogomet, je dejal Sikin, je sedaj že dosegel visoko raven, tako da se bomo lahko udeležili svetovne ga prvenstva 1958 na Švedskem.« Na banketu so bili tudi i- gralci Spartaka, ki so pretekli teden premagali Wolverhamp-ton s 3:0 in voditelji Dinama. 60.85 Connolly (ZDA) 60.77 Storch (Nemčija) 60.31 Nemeth (Madž.) 1953 1955 1952 1952 NEW YORK, 11. — Svetovni prvak srednjelahke kategorije Carmen Basilio je premagal Itala Scortichinija po točkah v 10 rundah. Boksarjema je občinstvo večkrat žvižgalo, ker sta se oba precej slabo bo- Zanimiv je tudi razvoj svetovnega rekorda v metu kladiva. Kot prvi rekorder je naveden Američan Ryan 1. 1913. Njegov met je kljub precejšnji časovni oddaljenosti že tako dober, da ni bilo nikogar celih 25 let, ki bi mu rekord odvzel. Tedaj (1. 1938)'pa je bilo kar več Nemcev, ki so bili sposobni še boljših metov. Zanimivo je to, da za Ryanom ni bilo več nobenega Američana med svetovnimi rekorderji v tej disciplini, medtem ko so se v vseh ostalih metih Američani ponovno afirmirali na prvih mestih. Rekord se je 1. 1939 ustavil na 59 m in je tam ostal 9 let, dokler ni prišel Madžar Nemeth, ki ga je trikrat izboljšal, vendar pa ni prišel prvi čez 60 m. Ta čast je pripadla njegovemu učencu Csermaku 1913 Ryan (ZDA) 1938 Hein (Nemčija) 1939 Blašk (Nemčija) 1948 Nemeth (Madž.) 1949 Nemeth (Madž.) 1950 Ne.ipelh (Madž.) 1952 Csermak (Madž.) 1952 Strandli (Norveška) 61.25 1953 Strandli (Norveška) 62.36 1954 Krivonosov (SZ) 63.34 1954 Nenašev (SZ) 64.05 1955 Krivonosov (SZ) 64.33 57.77 58.25 59 59.02 59.56 59.88 60.34 Reprezentantke za Budimpešto Italijanska ženska lahkoatletska reprezentanca, ki bo v dneh 20. in 21. avgusta nastopila v Budimpešti proti madžarski reprezentanci, je sestavljena takole: Teki na IU0 m, 200 m in štafeta 4x100 m: Bertoni Letizia (S. C. Italia), Ferrario Lucia (S. S. Bergamo), Greppi Milena (S. S. Bergamo), Leone Giuseppina (C. S. Fiat), Mus-so Maria (Libertas Femminile Torino), Valenti Sandra (C. S. Capitolina). Tek 800 m: Albano Maria Antonietta (C. S. Fiat). Bora-bardieri Bianca, (S. C. Bergamo). 800 m. zapreke:' Greppi Milena (S. S. Bergamo) Musso Maria (Libertas Femminile Torino). Višina: Giardi Osvalda (A-tletica Pisa), Masiero Luisa (Libertas Femminile Torino). Daljina: Fassio Piena (C. S. Fiat), Musso Maria (Libertas Femminile Torino). Krogla: Coletto Iride (C. S. Fiat). Paternoster Paola (S. S. Urhe). Disk: Netzbandt Maria (S. C. Merano). Paternoster Paola (S. Urbe). Kopje: Rossi Alda (C. S. Fiat Turci Ada (SC Bergamo). Rezerva: Mattana Elisabetta (S. C. Italia). Ekipa se zbere 16. avgusta v Milanu, odkoder odpotuje 17. avgusta in se vrne v ponedeljek 22. avgusta. S A H Zmagovalec mladinskega svetovnega sampionata Rus Boris Spaski se bo udeležil med-conskega turnirja v Goetebor-gu. Spaski bo najmlajši udeleženec turnirja, saj je star -ft f iiliill I!®. mm 1 Y'?f J,II I;i fc SPASKI V MORJU IN BAZENIH... Madžari nenadkriljivi plavalci ▼ Evropi Se nekaj odličnih rezultatov z mladinskega iestivula v Varšavi Na mladinskem festivalu v Varšavi so v plavanju dosegli še nekoliko nadpovprečnih rezultatov. Tudi. to pot so bili glavni junaki Madžari zlasti Utassy na 200 m prsno in Ma-gyar na 100 m hrbtno. Nastopil pa je tudi Mehikanec Ca-pilla-Perez, ki je na olimpia-di dosegel srehrno medaljo v skokih s stolpa, tu je pa zasedel prvo mesto pred evropskim prvakom. Rezultati: Moški 100 m hrbtno: 1. ,I4agyar (Madž.) 1’05(’6; 2. Bacik (CSR) 1’06”7; 3. Kuvaldin (SZ) 1’ 08”5; 4. Sambala (Polj.) 1*09”; 5. Jaskievvicz (Polj.) V09"4. 200 m prsno: 1. Utassy (Madžarska) 2’39"4 (nov madž rek.); 2. Fritsche (Vzh. Nemč.) 2’42"4; 3. Mu Sjan-Siun (Kit.) 2’43"1 (nov rekord I.R Kitajske); 4. Golovčenko (SZ) 2’ 44”2; 5. Heitz (Rom.) 2’44"6: 6. Enke (Vzh. Nemč.) 2’46”6. Skok: 1. Capilla 4. Siak (Madž.) 146.91; 5. Bel- ly (SZ) 140.89. Zenske 4x100 prosto: 1. Madžarska 4’33”4; 2. SZ 4’39”4: 3. Vzh. Nemčija 4’48”1; 4. Poljska 4' 48”9. Preplaval je ožino med Korziko in Sardinijo Medtem ko morajo plavalci, ki so pripravljeni, da preplavajo Rokavski preliv, start vedno odlašati zaradi neugod-neg vremena, pa je prišla vest, da je Harry Briggs, univerzitetni profesor za zgodovino na univerzi v Marylandu (ki pa je sedaj na neki nemški univerzi na račun univerze v Ma-rylandu), preplaval ožino med Korziko in Sardinijo. Tudi on je nekaj časa odlašal zaradi vremena. Zaradi močnih tokov je moral plavati znatno več kot znaša ta ožina v zračni (Meh.) i črti. Baje mu je bil to trening 176.41 točk: 2. Chachba (SZ)lza plavanje čez jezero Erie ali 162.49; 3. Brener (SZ) 160.36; | pa Rokavski preliv. šele 18 let. Njegov sekundant bo verjetno velemojster Aver-bah, ki ga je spremljal tudi na mladinskem prvenstvu v Anwersu. Na XXXIII. prvenstvu Moskve je z veliko premočjo zmagal mojster Vasjukov, ki je tudi star šele 22 let. Mladi žalost je zbral 10.5 točke iz 15 partij. Na turnirju so sodelovali 3 velemojstri. 12 mojstrov in 1 mojstrski kandidat. Na prvenstvu Leningrada je zmagal Korčnoj s 17 točkami iz 19 partij pred Tolušem. Furmanom itd. histva v Krombergu Prl Gorici, ki sodi med na* dr* in najbolj moderne v bo v soboto in nedeljo *, no mladinsko prvenstvo J kih v vodo. To bo prva t0« Primor«* na prireditev na in zato razumljivo vlada ljubitelji zlasti med športov veliko zanimatije- javilo se je okrog 6® , , skakalcev in skakalk lZ -zagrebi države: največ iz Mf društva Naprijed ter * f ŽPK Ljubljane, ki vel)8)0 glavne favorite. tri Skakali bodo z eno-, . ns petmetrske deske, kater« J, , delala tukajšnja tovarn« ^ štva po načrtih in naV° i fts ter avstrijskega trenerja ,-Jugosl" iV prve te vrste v Najboljšemu mladincu, — MP dinki ter moštvenemu - ^ valcu so namenili kraSl1®^ Ljudski odbor kale komunalne skupnosti, ni odbor SZDL ter pohištva v Krombergu-stvo bo v izvedbi tov* f(tt Ki Pr iil di o va •k bi da zveze Slovenije ter v i 0^, jih zaeiji PK Soča v Novi u , V Kotoru pa se je že *v r j , — ... , rr Pr XI. mladinsko plavalno v , ..... .. . . gjLfl »ti stvo FLRJ. Nastopa valcev in plavalk iz 23 K1" vi' Prvi rezultati: z»sf let Na 1.000 m prosto je sti*1! (Mladost, Zagreb) 13:26;®' Na jezeru Snagov v bližini Bukarešte se je zaključil II. evropski šampionat v veslanju za ženske. Največ uspeha so imele veslačice iz ZSSR ki so — kot lani v Amsterdamu — osvojile vseh pet prvih mest. Rezultati — četverec s krmarjem: ZSSR 3:39 5. Romunija 3:47,7. CSR 3:48,2. Nizozemska 3:48.7, Madžarska 3:56.2, Jugoslavija 3:58.4: skif: ZSSR (Šumakova) 3:40.1, Avstrija (Sikova) 3:40.9; četverec brez krmarja: ZSSR 3:34.5, Romunija 3.42.6; double scoul: ZSSR 3:48.4. Romunija 3:51.0; osmerec:, ZSSR 3:17.8. Romunija 3:24.0; Madžarska 3:35,2. CSR 3:37,8. 200 m metuljček je b'L> Camhy Nenad (Jadran, % 2:48,2, drugi Volčanšek „■ dost, Zgb) 2:48.6, tretji e šek (Kamnik) 2:59,0. 400 m prosto ženske pič (Mornar, Split) m metuljček: 1. (POS. Split) 1:28.2. Poprvem dnevu tekfl|<) Š vodi zagrebška Mlado** ,uu‘ z-fiR I trUhhd IVI Ji.fJB *l točkami, za njo so Prd^J te, (Split) 18. Jadran (Split) 16.' POSK (SP1".'! Sever (Bgd) 13, Kamnik’ 0 liti - Na mednarodnem k®*| kanuistične organizacij8 j to« Pil ko ta, k( Pji Ljubljani so sklenili. “* prihodnje svetovno Pr',e«l Odgovorni urednik STANISLAV REN«0 , Tiska Tiskarski zavod ZTf Tune na predvaja danes 12. t Sl i začetkom ob 18. uri „zen Igralci: LORETTA YOUNG. JOSEPH COTTEN, C LES BICKFORD Vladimir Bartol» MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) v TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 52. Tretje poglavje. INTERMEZZO HA GORENJSKEM • DVAKRAT Z GRMEKOVIMI NA POČITNICAH V RIBNEM PRI BLEDU 1. Jaz sam bi nikoli ne bil podvomil o tem, da je potrebno napisati tudi to poglavje, saj Je počitnikovanje z Grmekovimi na Gorenjskem bistveno vplivalo na razvoj otroka, o katerem Je govora v teh spominih. Vprašal pa me Je eden izmed protagonistov teh počitniških ekskurzij, bratranec Boris, ali bom popisal tudi nase takratno bivanje na Gorenjskem, češ, saj to vendar ni »mladost pri Svetem Ivanu«. Upam, da mi moj stari prijatelj ne bo zameril, če povem po pravici, da sem se moral tej njegovi sicer dobro mišljeni, toda le preveliki tankovcstnostl nasmehniti. Kajti kaj in kdo je »Sveti Ivan«? Ali so Sveti Ivan stare man-drije po okoliških gričih, stara in nova cerkev Svetega Ivana, slovenski otroški vrtec in stara slovenska ljudska šola, prastare slovenske rodovine, ali pa morda nove, vojašnicam podobne stanovanjske zgradbe s svojimi prebivalci iz Neaplja, s Kalabrije in Sioilije? AH Je pravi Sveto-ivančan stari Josip Ne«ode, ki hodi sedaj kakor živa sveto-ivanska kronika po Ljubljani, ali pa morda delavni Ronta-njol. ki je po prvi svetovni vojni zavzel njegovo mesto pri Svetem Ivanu? Otroški vrtec, ljudsko šolo, obe cerkvi so zgradili naši ljudje, s svojimi žulji, s svojimi rokami, s svojim denarjem In s svojim srcem. Dali so Svetemu Ivanu tisto podobo, kot so Jo sami želeli, vtisnili so vanj svoje obličje in svoj pečat. In naj so šli ti ljudje kamor koli po »vetu, vzeli ao v svojih arah s seboj njegovo podobo, ponesli so s seboj spomine na svoj domači kraj in na njegove ljudi. Kajti kaj je neki kraj sam po sebi brez živih ljudi, tol so ga zgradili v potu svojega obraza, s svojimi rokami in s svojo ljubeznijo? Spominjam se, kako opisuje Klement Jug v enem izmed svojih znamenitih planinskih spisov porazni vtis, ki ga je nanj napravila ponemčena Bela peč. To Je kraj, ki so mu vzeli njegovo srce, njegovo dušo, tako nekako pravi Klement Jug. In Zupančič se sprašuje v »Dumi«, kje so meje domovini, ko njeni sinovi delajo v rudnikih in plavžih po Westfallji, v Ameriki in drugod po svetu. In da se povrnemo v naš mali svet pred prvo svetovno vojno, potem lahko v tem smislu rečemo, da je šel z nami vred košček pravega, avtentičnega Svetega Ivana na počitniški obisk k rodnim bratom na Gorenjskem. In kakšen nov, čudovit in nepričakovan svet se Je tu odprl začudenim ln sprejemljivim otroškim očem! Na zapadu. severu in vzhodu se pnejo proti nebu mogočne Julijske planine in Karavanke s svojimi koničastimi vrhovi in nazobčanimi grebeni: proti jugu si utira pot skozi dolino vijugasta Sava, podobna velikanski kači. Nedaleč od Ribnega se ogledujejo nebo in planine v Blejskem Jezeru, tej »podobi raja«, kot Je zapel Prešeren. Vsepovsod naokrog so manjši hribi in griči, porasli z gozdovi; tu štrli nad Blejskim jezerom ošpičena skala, «Babji zob«; tam so Rovte s svojimi pašniki in gozdovi, v katerih vse diši po ciklamah, Jagodah, borovnicah in gobah. Tu prebiva zdrav in krepak narod, domovina hribovcev, samotnih pastirjev in divjih lovcev. Fantje so staslti, bojeviti in udarni. Za klobukom nosijo šop »gamsove brade« ali ukrivljena repna peresa ruševca. Ni dobro, da se seznaniš z njihovo pestjo. Dekleta, »dečve«, nočejo zaostajati in tudi ne zaostajajo za domačimi fanti. Z lahkoto si oprtajo na ramena tovor, ki bi ga mestni korenjak komaj dvignil od tal. Kadar govorijo o sebi, govorijo kot da so moškega spola, med tednom garajo za tri, v nedeljo se pa oblečejo okusno in čedno, da jih je veselje pogledati. Ni redkost, da pridejo brez fantov v gostilno, da udarijo krepko po mizi in si v treh ali štirih naročijo Štefan vina. Kako je na pol okoličanskl, na pol mestni otrok iz Trsta padel v ta novi, povsem drugačni svet, bomo videli postopoma v nadaljevanju. Omenil sem, da je šla Mašenka z Grmekovimi v Ribno že takrat, ko je bila nasa družina na ponesrečenih počitnicah v Starem Lazaretu, in da je stric Grmek prišel do tega imenitnega in vsestransko koristnega počitnikovanja po svojem prijateljstvu s tamošnjim šolskim upraviteljem Vrezcem, ki je bil stričev stanovski tovariš Stric Grmek je bil eden izmed tistih precej redkih pedagogov, ki jim je bila ljubezen do posredovanja znanja mlajšim v taki meri prirojena, da jo Je iz prave notranje potrebe izvajal povsod in proti vsakomur, ki je tako posredovanje znanja potreboval. Pri tem je bil vedno živ m neposreden entuziast brez najmanjše primesi didaktičnosti ah želje po «poučevanju». Za kar je bil sam navdušen, za tisto Je čutil potrebo navduševati tudi druge in ker je bil živ človek in nikakšen paragrafar, je našel povsod in pri vseh odprta ušesa. Tudi sam mu dolgujem -veliko, kar mi je do danes ostalo v živem spominu, in največ od tega. kar sem bil od njega prejel, mi je posredovalo prav naše skupno bivanje na Gorenjskem. Strica Grmeka je zanimalo vse, kar je Imelo neposreden stik z našim življenjem, našo zgodovino, našo literaturo, pa tudi z značilnostmi in znamenitostmi prirodnih pojavov kjer koli na naših tleh, čeprav po svoji Izrazito humani in humanistični naturi ni bil sicer usmerjen k prir od oslov ju# Kje je na primer čital ali izvedel, da živi nrav °K \ neka posebna ln redka vrsta metuljev ki se ji si ni* cnoSll imena, a je vedel o njej. da Je nekakšna \ \ »t, •ki Ud, H *>)( Huj »i* v« kij v«l •k, D* *!> specialiteta to da je modrikaste barve, mi je še danes ^ F°J^1?,SVa z Borls°m. ki je bil Prav tisti čas z a , JC fc/iU I/ihV bi*l/I cas ,]r0, r zapadel metuljarski strasti, navalila na vsako ko sva Jo videla letati ob Savi, ki je bila plavkaste ^ " ni: tako končno prišla po hudem in napornem lovu v ^ navadnega reejega kačjeva pastirja, čigar prozorna K\tf **! se plavkas>to svetlikala, šele veliko pozneje sem v ^ ^ izvedel za. ime tega metulja in sem ga tudi videl t nekega starejšega strokovnjaka in ljubitelja te svoJe S Uj, lepe veje prirodoznanstva. trjK k; Vse bolj vešče in strokovno podprto je bilo * / vžj posredovanje znanja v pogledu slovenske zgodovine, f ž S pisja m literature. Pri tem sta bila njegovo veselje t gova pozornost usmerjena predvsem k pojavom, k> S kakor koli za nas, za neko dobo ali za neko osebnost bo, karakteristični ali kakor koli drugače nenavadni, ah znameniti. Delal sem Ha te hii strie Pre.,«i°di znameniti. Dejal sem, da Je bil stric Grmek °di „ ________ m "»i v vse, kar Je pričalo o imenitnosti ali kakšni drug^^A ^ entuziast, torej daleč od slehernega — naj bo P^jjuJjK J, ' ali negativnega — strokovnjaštva. Bil je nekako Z?’J v vse, kar Je pričalo o imenitnosti ali kakšni drug8^^.') mivosti in značilnosti slovenskega življenja in sI°lc f ljudi, pri čemer je bil njegov pogled obrnjen zlasti 11 vom iz zgodovine, k našim «starožitnostim». 2. A Y dnevih osvoboditve leta 1945 in neposredno ^ ^ . beležnice polne opažanj in razmišljanj 0$o\% ............ Pei°ld ali legendarnem. V tistih velikih in zgodovinsko’ % zgodovinskih manifestacijah in z njimi zvezanih .M kakor se kažejo v anekdotičnem, Dooularnem. h anekdotičnem, popularnem, dneh se jfe ne samo pri posameznikih, marveč celo žicah zgodovinski čut poostril in prišel do vidne?8^ Čutil sem. da se taka priložnost za opažanje ji* zgodovinskih pojavov zlepa ne bo ponovila in vsl1išli sililo k temu, da sem si svoja opažanja ln raZl^ t til )« •k, bo »V, sproti beležil. (Nadaljevanj9 A