Stev. 225.
V Trstu* v ponedeljek, 14. avgusta 1916,
Letnik XU.

Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprej emajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaiitell in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti". vpisane zadruge* omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiskega st. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -............. a*.-""
za tri mesece........ • ....... • •
za nedeljsko i 2 d i J o za celo leto....... 0.20
za pol leta ..."....................2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G. vhiafj.«i, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi, se računajo .na mi Li metre v - šlrokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovčev in obrtnikov.....nun po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... ......... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.—
Mal: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in s era t nI oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključilo le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega SL 20. — PoštnohranilniČai račun št 841.652.
Pregled najnovelšft dogodkov.
Italijanska bojišča. — Od morja do hriba sv. Gabrijela močni italijanski napadi. Več napadov v odseku Dola na Krasu odbitih. Na gričevju vzhodno Gorice se je izjalovilo sedem močnih sovražnih napadov. _ Uspešni naši letalski napadi pri Benetkah, Gorgu, Gradežu, ob izlivu Soče in v Tržiču.	.
Ruska bojišča. — Ruski napadi jugovzhodno Vorohte, neposredno zapadno Stanislavovega, zapadno Monasterziske, zapadno Založč, pri Lubješovem in južno Smorgona odbiti.	.
Balkanska bojišča. — Običajno bojno delovanje ob dolnji Vojuši v Albaniji. — Bolgarsko poročilo o že objavljenih navideznih napadih ob Doiranskem jezeru.
Zapadna bojišča. — Nov srdit enoten napad z vsemi sovražnimi močmi med Thiepvalom in Sommo. Napadi med Thiepvalom in Guillemontom razpadli, med Maurepasom in Hemom se boji še vrše. Južno Somme francoski napad brez uspeha.
Turška bojišča. — Nič poročil._
Italijanska &oiiš£a.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. avgusta 1916.
italijansko bojišče. — Italijani so našo novo fronto med morjem in hribom sv. Gabrijela napadali z močnimi silami. V odseku vzhodno Dola so nase čete zavrnile več napadov. Zelo srditi boji so se vršili zopet na gričevju vzhodno Gorice, kjer se je izjalovilo sedetn močnih sovražnih naskokov ob najtežjih izgubah. Od začetka italijanskega napada smo zajeli 5000 sovražnikov, med njimi sto častnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 12. na 13. avgusta je brodovje naših pomorskih letal popolnoma razdejalo zrakoplovsko lopo v Campalto pri Benetkah. V eni lopi je eksplodiraj zrakoplov s 500 metrov visokim plamenom, druga lopa pa ie pogorela brez eksplozije. Istočasno je drugo brodovje pomorskih letal obmetalo zelo uspešno z bombami leialsko lopo v Gorgu, naprave v Gradežu« baterije ob Izlivu Soče in tržiško ladjedelnico. Brezprigovorno se je ugotovilo več polnih zadetkov v letalsko lopo in baterijska namestišča ter kakih šest požarjev. i retie letalsko brodovje je doseglo več polnih zadetkov v baterUah ob izlivu Soče. v vojaških poslopjih v Pierisu in San Canzia-nu. Kljub srditemu obrambnemu ognju pri vseh napadih so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Poveljništvo brodovja.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba dne 10. avgusta: Operacije v goriškem odseku se srečno nadaljujejo. Po popravi mostov se je nadaljeval prehod naših čet na levi breg Soče. Konjica in kolesarji so se pomaknili proti vzhodnemu delu mesta, živahno obstreljevani z bližnjega gričevja in z vrtojbiške črte sem. Naši drzni oddelki so na več točkah v sijajno izvršenem napadu napadli sovražnika, mu prizadeli težke izgube ter zajeli nad 100 ujetnikov. Na kraški planoti so naše hrabre čete v skrajno težkih bojih razdejali močne sovražne strelske črte severovzhodno Vrha sv. Mi-iicla ter so zasedle Boškine. — V ujetni-ških zbirališčih se je naštelo dosedaj 268 častnikov in i2.072 vojakov. Dovajajo se nadaljni ujetniki. — Nasprotnik je v brezuspešnem prizadevanju, da bi odvrnil našo pazljivost ter zavlačeval naše delovanje ob spodnji Soči, izvrševal nenadne, silne napade ter intenzivne artiljerijske akcije na več točkab ostale fronte. Taka
PODLISTEK.
Tržaške slike.
— To je komaj za tri dni. Tri dni lahko ostaneš pri meni ali potem pa moraš drugam. Jaz te ne poznam in ne morem upati.
Ležala sem tam tri dni. Četrti dan sem jo prosila, naj me pusti še nekaj dni, ali ni hotela ničesar slišati. Povezala sein nato svoje reči ter odšla na ulico, da sama nisem vedela, kam. Bolna, brez novčiča v žepu. Poznala nisem žive duše, da bi se zatekla k njej. Tavala sem ves dan okrog. Ko se je stemnilo, sem se skrila v neko dvorišče ter sem sede na starem zaboju čakala jutra. Zjutraj me je opazil vratar, se zadri nad menoj ter me hotel peljati na policijo. Jokala sem in ga prosila, naj se me usmili. Povedala sem mu svojo nesrečo. Zasmilila sein se mu, in podaril mi je desetico. Zahvalila sem se mu ter odšla na ulico, i oda kam? Lačna sem bila, ali desetice se nisem upala porabiti, ker drugače me ne vzame nihče pod streho. Ko je jwlo mračiti, sem poprave vala, kje
podjetja so se vršila pri Tonalu. v Judt-I karijah, v lagarinški dolini, na Pasubiju,i na Monte Cimonu, v travinjoiski dohni in na Mrzlem vrhu (Krn). Držali smo povsod trdno naše postojanke. — lz 18 kapro-nijevcev obstoječe brodovje je izvršilo v spremstvu nieuportskih lovskih letal krasen zračni napad na prvačinski in dorn-berški kolodvor; na železniške naprave in voiaška skladišča so letala z vidnim učinkom vrgla tri tone razstreljiva velike eksplozivne sile. Vkljub močnemu o-brambnemu ognju in ponovnim napadom sovražnih pomorskih letal, izmed katerih je bilo eno sestreljeno, se je hrabro brodovje nepoškodovano vrnilo na letališča. — Sovražni letalci so vrgli na Benetke številne bombe, ki so ubile dva civilista ter povzročile nekaj škode.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonaslednikoma fronta: Jugovzhodno Vorohte so naše čete vzdržale svoje postojanke proti ponovnim srditim napadom. Sovražnik je Imel popoln neuspeh. Neposredno zapadno Stanislavovega smo dve ruski diviziji vrgli v srditem, dan in noč trajajočem boju. Severno Dnjestra so se na naši strani borili le deli čet podrejene moči. — Hindenburgova fronta: Zapadno in seve-rozapadno Žaiožč je Bohm-Ermollijeva armada zavrnila zopet sunke ruskih mas. V brodskem okolišu je c. in kr. bojni letalec sestrelil sovražni albatrosovec, "ki je padel goreč na zemljo. V Voliniji in ob Stohodu je boj uplahnel. Zanesljivo se je ugotovilo, da so bili od zadnjega velikega, popolnoma neuspelega sovražnega napada proti stohodski fronti zastavljeni tudi vsi oddelki ruske garde in da so imeli še večje izgube kot druga sovražna armadna krdela.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Hlndenbur-gova fronta: Ruski sunki južno Smorgona in pri Lubješovem so bili brez uspeha. Zapadno Založč smo zavrnili sovražne napade. — Fronta nadvojvode Karla: Zapadno Monasterziske in na bistriški fronti jugozapadno Stanislavovega so bili napadajoči Rusi vrženi, deloma s protisunkom.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruske finančne stvari.
PETROGRAD, 12. (Petrograjska brzojavna agencija. — Kor.) Hranilniške vloge v prvem polletju leta 1916 presegajo skupno svoto vlog vsega prejšnjega leta, ker so dosegle 600 milijonov rubljev. Direktni davki so znesli prvo četrtletje nad 103 milijone, kar napram 1. 1915. pomenja no-višek za 301^ milijona. Indirektni davki so znesli 274*5 milijona, 78'5 milijona več kot lani. Dogodki iz državnih posestev in glavnic so znesli 65 milijonov rubljev več, namreč 266 milijonov rubljev. Skupni redni dohodki v prvem četrtletju 1916 so na-rastli na 78.,444.000 (?) rubljev, kar pomenja 232,795.000 rubljev več kot lani. Tekom prvih petih mesecev leta 1916. je znašala vrednost izvoženega blaga 151,766.000 rubljev, 60 milijonov več kot lani. Skupna vrednost uvoženega blaga je v istem času 1. 1916. narastla na 641, milijonov rubljev, za 4000 (? Kor. ?) milijonov več kot leta 1915.
Balkanska boiiSta.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. avgusta 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Ra-zun običajnega bojnega delovanja ob dolnji Vojuši nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. avgusta 1916.
bi mogla prenočiti. Pokazali so mi neko hišo, in res me je dotična žena vzela pod streho. Zjutraj mi je rekla, da moram iti drugam, ker da nje ne bo ves dan domov ter pride šele zvečer. Pustiti me same doma ne more, ker me ne pozna, ali ker vidi. da sem res bolna, mi da malo kave. Oditi sem morala zopet na ulico. Opazila sem, da mi nekdo sledi. Zvečer sem se napotila k oni ženi, da jo prosim za prenočišče, pa je še ni bilo domov.
Stala sem pred vežo na ulici ter Čakala. Tedaj se mi je približal stražar ter me je vprašal, zakaj že tretji dan tavam po ulici in kje stanujem.
_ Nikjer, — sem mu rekla — ne morem dobiti službe, sem bolna.
_Kaj nimaš nobenega znanca, — da bi
stanovala pri njem, dokler ne ozdraviš?
—	Nimam nikogar! sem imi odgovorila.
—	Ali imaš kaj denarja?
—	Nimam.
—	Pokaži mi službeno knjižico!
Razvezala sem culico, da poiŠčem knjižico. Ali kdo naj popiše mojo osuplost — knjižice ni bilo nikjer. Razmetala sem vso obleko, ali knjižice ni bilo. Med tem
Bal kao« k o bojišče. — Nobenega dogodka.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 11. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča: 9. t. m. je sovražna artiljerija ves dan neprestano obstreljevala naše namaknjene postojanke južno in jugozapadno Dojranskega jezera. Pehotnih oddelkov pa nismo opazili. Obstreljevanje je - tračalo tttdl nekoliko v noč. Včeraj, 10. t. m., je sovražnik iste postojanke začel srdito obstreljevati z artiljerijo, kar je trajalo od 5 do 8 zjutraj. Pod zaščito tega ognja so napadle sovražne kolone. Naša artiljerija je z 'zapornim ognjeni razpršila sovražno pehoto, pri čemer je le-ta Imela znatne izgube. Nato je naša artiljerija začela obstreljevati sovražno in jo prisilila, da je omolknila. Proti 4 popoldne je sovražnik ponovno začel obstreljevati naše postojanke, toda njegova pehota ni več poizkušala napadati. Vsa ta bojna dejanja so imela le demonstrativen značaj. Sovražni oddelek se je poizkušal polastiti nekega hriba seve-rozapadno vasi Bahovega, a smo ga odbili z izgubami zanj. Na ostalih frontah slaboten artiljerijski ogenj in patruljski boji z uspehom, ki je bil ugoden za nas.
Demonstracije proti Venizelosu.
BERN, 12. (Kor.) Pariški listi poročajo iz Aten: Venizelosovi nasprotniki so v nekem gledališču, kjer se je predstavljala patrijotična igra, priredili ponovne demonstracije. Nekatere osebe so vzklikale glasne psovke proti Venizelosu, ki so jim odgovarjali navzoči venizelisti. Neki višji kavalerijski častnik in dva civilista so bili ranjeni. Sedem oseb je bilo aretiranih. Policija je vzpostavila zopet red.
Zapadna boliS£a.
BEROLIN, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: Veliki glavni stan, 13. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Med Thiepvalom in Sommo so naši zvezani nasprotniki združili vso svojo moč za enotni napad, ki je po predidočih omejenih bojih popoldne izbruhnil v pozlerskem odseku, ponoči pa na vsej črti. Sunek med Thiepvalom in Guillemontom je razpadel ob najtežjih sovražnih Izgubah. Dalje proti jugu do Somme je prišlo z vedno zopet naskakujočlmi Francozi do težkih bojev moža proti možu. Nadaljevali so se vso noč in se še vrše pri Maurepasu in vzhodno Hema. Tik južno Somme se je francoski napad proti Biachesu izjalovil do zadnjega v našem ognju. Na ostalih frontah se ni dogodilo nič posebno pomembnega. Naše patrulje so severovzhodno Vermellesa, pri Combresu in južno Lusse zajele nekaj mož v sovražnih črtah. Podjetja nasprotnih poizvedovalnih oddelkov na več mestih smo zavrnili. — Jugozapadno Bapaume smo sestrelili angleški dvokrovnik. Poročniku Franklu, ki je bil soudeležen v uspešnem zračnem boju južno Bapatime 9. avgusta, je Njegovo Veličanstvo cesar podelil red »pour le merite«.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški letalski napad na Dover.
LONDON, 12. (Uradno. — Kor.) Dve sovražni pomorski letali ste popoldne vrgli štiri bombe na Dover. Nič škode. En častnik in šest mož je bilo lahko ranjenih. Letali smo pregnali v smeri proti morju.
Perzijski otfličnjaki v avdijenci pri sultanu.
CARIGRAD, 13. (Kor.) Po včerajšnjem selamliku je sprejel sultan podpredsednika perzijskega parlamenta. Said Tabata-bej i Khana. njegovega očeta in nekega perzijskega poslanca, ki so dospeli semkaj iz Bagdada, kjer so delovali za ustanovitev prostovoljskega vojniškega zbora. Sultan se je razgovarjal z gospodi v perzijskem jeziku ter je izrazil svoje zadoščenje nad njihovim delovanjem.
Razglas.
časom pa se je jelo nabirati krog naju polno ljudi. Sram me je bilo. Prosila sem stražarja jokaje, naj me pusti oditi, ali ni hotel ničesar slišati. Prijel me je za roko ter me odvedel na policijo. Na "oliciji sem morala vse natančno povedati, kdo sem, kje sem rojena in drugo.
—	Zakaj nimaš službene knjižice? me je vprašal uradnik.
—	Izgubila sem jo, Še sama ne vem, ke-daj in kjfe! sem rekla jokaje.
—	Izgubila! Vse pravite tako! Tako mlada, pa že tako pokvarjena! Mogoče si pa utekla od doma?
—	Ne, gospod, nisem utekla!
—	IrnaŠ li očeta? ine je vprašal uradnik.
—	Ne, gospod! Umri je, ko sem bila še majhna!
—	Koliko si stara?
—	Petnajst let.
—	Ali veš, da te moram poslati domov ?
—	Oh, gospod, ne domov! — Dvignila sem roke ter ga prosdla. — Saino domov ne!
Ni se dal omečiti! Ukazal me je odvesti po stražarju. Stražar me je prijel trdo za
Da se prepreči prevelik naval ob oddaji kovinskih predmetov od 14. do 31. avgusta tek. leta, se vabijo stranke, da pridejo k pristojnim okrajnim sprejemnim komisijam po sledečem redu:
od 14. do 16. avgusta priimki s začetnimi črkami A in B,
od 17. do 19. avgusta priimki s začetnimi črkami C do F,
od 20. do 22. avgusta priimki s začetnimi črkami G do L,
od 22. do 25. avgusta priimki s začetnimi črkami M do Qu,
od 26. do 28. avgusta priimki s začetnimi črkami R in S,
od 29. do 31. avgusta priimki s začetnimi črkami T do Z.
Stranke se morajo natančno po tem redu ravnati, ker z namestništvenim razglasom objavljena kontrolna komisija (odst. b, pregledovanje stanovanj) začne poslovati že 20. avgusta.
Vsaka zaprečena oddaja se strogo kaznuje.
Trst, 13. avgusta 1916.
Schneider m. p.
Mm politična vesli.
Poljsko vprašanje stopa bolj in bolj na pozorišče. Nedavno smo omenili vesti, da bosta Nemčija in Avstro-Ogrska nadaljevali provizorično prekinjene pogovore v tem vprašanju in da so poljski listi poročali, da se bliža akt centralnih vlasti, ki razveseli Poljake. Po naravi stvari se seveda za sedaj ne more ne poznati, ne pretresati v javnosti ne oblike ne smeri bodoče uredbe Poljske. To tem manje, ker doslej ni bila izdana še nikaka uradna izjava. Generalni guverner Poljske Beseler, in ogrski politik grof Andrassy sta sicer pisala o poljskem vprašanju in o potrebi njega rešitve, ali konkretnih podatkov o bodoči uredbi nista podala. Oba sta pa izjavila, da je poljski problem kompliciran s tem, ker žive Poljaki, razun v ruski Poljski, tudi v Galiciji in v Poznanju. Pa tudi v državah entente je postalo poljsko vprašanje aktuelno. Ali vesti iz Rusije o namerah in načrtih v tej stvari so tako protislovne, da se ne more vedeti, katera je prava. Bivši ruski generalissimus Nikolaj Nikoiajevič je izdal ob začetku vojne manifest na Poljake, v katerem jim je obljubljal ujedinjenje in najrazsežnejo avtonomijo. Od tedaj ni ruska vlada ničesar storila v tem pogledu. Danes pa hočejo vedeti nekatere vesti, da car Nikolaj pripravlja — manifest o avtonomiji Poljske, dočim trde druge vesti, da so merodajni krogi nasprotni avtonomiji Poljske, da-si države entente pritiskajo na Rusijo, naj proglasi avtonomijo poljske kraljevine in naj se jej dovole najširše svoboščine. — Slednjič javljajo ruski listi, da se Poljaki, živeči v Rusiji, nočejo zadovoljiti s samimi manifesti, to je: obljubami, marveč da so ruskemu carju v glavnem stanu izročili spomenico, kjer zahtevajo garancij, da Poljska dobi največje svobode in samostalnost! Nu, po našem mnenju stoje stvari tako-le: Poljsko vprašanje je res postalo aktuelno ter zahteva nove uredbe, ki se jej vlasti ne bodo mogle izogniti. Težko pa je misliti, da bi bila rešitev poljskega problema v neposredni bližini. Kako naj n. pr. car da kake garancije, ko je rusko-polj-sko ozemlje zasedeno po Nemcih in Avstrijcih in ko je — sodeč po dosedanjem poteku vojnih dogodkov r— izključeno, da bi Rusi mogli iztisniti zavezniške vojske iz rečenega ozemlja?! Kompliciranost poljskega problema, kakor jo naglašajo avstrijski in nemški državniki, pa tudi silno otežuje rešitev. Po našem mnenju se sedaj Dač vrše razgovori o podlagi, na kateri naj se reši poljsko vprašanje, ali za končno in definitivno rešitev dozori to še Ie po odločilnih dogodkih na bojiščih. Potem šele se reši tudi bodoča usoda Poljakov. Vsaka preuredba v sedanjem stadiju bo imela Ie značaj provizornosti.
roko ter me bolj vlekel kot vodil. Sama ne vem, ne kedaj, ne kako sem se našla sama v neki celici. Ko sem prišla k zavesti, sem stopila k vratom ter jih hotela odpreti; ali bila so zaklenjena.
— Moj Bog. v ječi — sem zavnila. Zakaj so me vendar zaprli; saj nisem naredila nič slabega! Oh, pravični Bog, zakaj dovoliš kaj takega!
Vrgla sem se na tla in jokala.
Vso noč nisem zatisnila očesa. Zjutraj sem bila zmučena in trudna. Iz mojega obupa me je vzdramilo rožljanje ključev. Neki mož je položil predme neko jed. Ker sem bila zelo lačna, sem použila vse. Ali res ne vem, kaj je bilo. Komaj sem použila, je zopet zarožljal ključ. Vrata so se odprla in prikazal se je čuvaj z nekim gospodom, češ da je zdravnik, da me preišče. Mož je odšel, iaz sem pa ostala z zdravnikom sama.
Jelica je omolknila, naslonila glavo na mizo ter glasno zaplakala.
Hudo mi je bilo. Krčevito se je treslo vse njeno telo. Božala sem jo in mirila, ali šele čez dolgo časa se je nekoliko potolažila.
Doaate vesti.
IV. vojaški dan. Odbor za IV. vojaški dan opozarja dame, ki so se priglasile kot nabiralke, ponovno na to, da se vrši danes ob 7. zvečer v dvorani kinematografa »Ideal« zborovanje, na katerem se bodo podajala pojasnila o tem, kako naj se izvede nabiranje, ter prosi dame. da se točno udeleže tega zborovanja.
Tedensko zdravstveno poročilo. V času
od 5. do 12. i. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 5 slučajev škrlatice, 5 slučajev davice in 27 slučajev legarja. Umrle so 3 osebe na legarju.
Mestna zastavljalnica. Danes, 14. t. ni., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali ne-dragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 80.800 do štev. 81.400.
AprcilzudjsKg stvari.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so določene sledeče ce-tie za prodajo na drobno: Česen od K 3'60 do K 4; pesa 72 vin.; korenje 72 do 80 vin.; zeljnate glave in olirovt 68 do 72 vin.; čebula 88 vin. do K 1T2; kumare 10 do 16 vin. komad; stročji fižol mešan 84 vin.; stročji fižol bel 96 vin.; fige 3 do 5 vin. komad; malancane 8 do 16 vin. komad; jabolka I. 88 do 92 vin.; jabolka 11. 64 vin.; krompir 44 vin.; hruške 1. K 1'20 d'* 1*40; hruške II. 84 do 98 vin.; hruške lil. 64 vin.; breskve K 2'88 do K 3; breskve II. K 2*48 do K 2'56; češplje 64 vin.; paradižniki 72 vin.; petršilj K 1'60; salata bO do 68 vin.; špinača K 1'20; buče 10 do 18 vin. komad.	rf O
V )5 * * * VCt ^fe
RAZDELITEV IZKAZNIC ZA KRUH MOKO IN SLADKOR.
Danes, dne 14. t. in. se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko, veljavne za tedne 46.—47. in 48.—49., in izkaznice št. 6 za sladkor, veljavne od 21. avgusta do vštetega 17. septembra. Izkaznice se bodo dobivale v prostori!! krušnih komisij tekom uradnih ur najkasneje do sobote 19. t. m., in sicer proti izkazu z izkaznico za živila.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne odlaša do zadnjih dni, da pride temveč vsakdo čini prej po svoje izkaznice, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Vsakdo naj se ob prejemu izkaznic tudi sani orepriča. je-li dobil zadostno število izkaznic in ali so opremljene z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so neveljavne ter se zaplenijo.
Komisija za izstavljanje potrdil za nabavo sladkorja in kave se premesti iz ulice del Ginnasio št. 1 v ulico Molino piccolo št. 2, pritličje.
Pdtrijotlzeni, kozmopolitizem in internacljonnllzem.
V materijalijah k romanu Gottfrieda Kellerja »Griiner Heinrich« je citati o pa-trijotizmu in kozmopolitizmu nastopno:
»Se le po pravem združenju obeli zadobiva vsak svoj pravi položaj. Nasveti in dejanja omejenega in enostranskega patrijota ne bodo njegovi domovini nikdar resnično koristili in donašali slave. Ce domovina stopa v stike s stoletjem in svetom, se nahaja v položaju koklje, ki s strahom gleda, kako se izlegla piščeta podajajo v vodo. Istotako pa tudi enostranski kozmopolit, ki v nobeni izrecni domovini ne korenini s svojim srcem, ki se ni utrdil
■■"i
Jelica, nadaljuj! — sem ji rekla.
—	Kaj naj ti še opisujem svoje žalostno potovanje? Bilo je polno sramote, žalosti in poniževanja.
—	Ne. ne! — sem vzkliknila. — Ne potovanja. opiši mi dogodek z zdravnikom.
—	Ne morem, — je vzdihnila, ter povesila glavo, iz oči so jej pa zdrknile po licih debele solze.
—	Kaj, tega mi ne moreš povedati? Kaj pa ti je rekel zdravnik?
—	O pač, to ti lahko povem. Zdravnik mi je rekel, da sem oslabela in da moram nekaj časa počivati, da okrevam.
—	Pusti siroto, — je rekla tedaj moja mati, pristopila h Jelici, jo prijela za shujšana bleda lica z obema rokama in ji pritisnila poljub na čelo. — Sirota! — je dejala ter si otrla solzne oči. — Pojdi počivat, revica! Preveč si trpela za svoja otroška leta. Pojdem sama k županu in prepričana sem, da ti da drugo knjižico. Pisala bom sestri v Trst, da ti preskrbi dobro službo. Ne boj se ničesar! Savica, spremi jo k počitku ter je ne muči z izpraševanjem. Ppjdi, pojeji, revica! -r- je
n n.
»EDINOST« štev. 225.
V Trstu, dne 14. avgusta 1916.
na nobenem konkretnem kosu zemlje, ne bo mogel nikoli energično delovati za svojo idejo in je podoben bajni rajski ptici, ki je brez nog in se ne more nikjer spustiti iz svojih zračnih regijonov doli na zemljo. Istotako kot človek še le tedaj pozna svoje soljudi, če izpoznava samega sebe; in le tedaj izpoznava popolnoma samega sebe, če izpoznava druge; in le tedaj koristi drugim, če samega sebe v redu drži: bo tudi narod resnično srečen in j svGboden le tedaj, če ima smisla -za blaginjo in svobodo !n čast drugih narodov, in bo nadalje to svoje plemenito mišljenje mogel uspešno uveljavljati le tedaj, če |e temeljito napravil red v svojem lastnem gospodarstvu.
Pravi patrijotizem in pravi kozmopoli-tizem je torej v tem, da vsikdar dobivamo pravega prehoda in tesnega spojenja teh dveh življenskih protislovij ter ju spravimo v običajno izvrševanje.
Ne zaupajte torej vsakemu človeku, ki se baha, da ne pozna in ne ljubi nikake domovine! Ali ne zaupajte tudi tistemu, ki mu je svet v deželnih mejah z deskami zabit, ki meni, da je on po slučajnem rojstvu v tem ali onem narodu — vse, ali ki mu je ostali širni svet kvečjemu le veliko območje za grabljenje, katero je tu le v namen, da se izkorišča na korist njegove domovine! Seveda je svojstvo nrave domovinske ljubezni tudi to, da se čutiš srečnega na tem, da si se rodil ravno v tej deželi, ter da blagoslavljaš slučaj, ki je tako ukrenil. Ali to lepo svojstvo se mora izčistiti po ljubezni in spoštovanju do
der ga je posnelo več listov v naši monarhiji. V članku se omenjajo pred vsem vojni neuspehi Italije, se navajajo na kratko poznane italijanske zahteve ter ozna-čajo stališča Srbije, Francije in Anglije, ki so nasprotna Italiji.
>Ne moremo verovati, da bi hotela Evropa izzvati nove mržnje, ki bi neizogibno dovedle do novih spopadov«. O tern problemu nahajamo sijajno poročilo v knjigi M. Pierre de Lanaux »La Jugo-slavie«. Pierre de Lanaux piše: »Dokler nas ne prisilijo fakti, ne dovolimo, da bi v Italiji — v deželi luči, kjer je vse nacijo-nalno življenje zasnovano na spoštovanju svobodne izbere prebivalstva, obstajala večina, ki bi zahtevala te pokrajine, v katerih se prebivalstvo danes zaveda svoje narodnosti.« Za Pierre de Lanauxa se — in to je glavna trditev njegove knjige — italijanstvo nehuje pri predmestju Trsta, ki je danes po večini slovensko. — Dalmacija šteje — po Pier-re-u — 610.000 Srbo - Hrvatov nasproti 18000 Italijanov. Vkljub protestu južnih Slovanov in njihovih francoskih in angleških br?nitdiev vztraja veliko število Italijanov pri svojih zahtevah. V manifestu lige »Pro Dalmazia italiana« in v mali M. Dudanovi brošuri »Dalmazia e Italia« je
tujcev. In brez te velike in globoke pod- najti razmetanih razlogov, ki kaj veljajo, lage in brez vedre nade svetovnega ob- j in takih, ki so manje veljavni. Najmočneji čanstva je patrijotizem (tu namenoma ne razlogi Italije so zgodovinski, ki mnogo pravim domovinska ljubezen) prazna, ne- veljajo v deželi, bogati na lepih spominih, plodna in mrtva stvar.	»Plemstvo in meščanstvo dalmatinsko sta
Pred vsem moramo naglasiti, da je ta — Je	tam — italijanska; slovanski
nauk o pravem patriotizmu in pravem element pa sestavljajo siromaki s katen-kozmopolitizmu tudi glavno glasilo mi dežela ne računa mnogo. Dalmacija je avstrijske nemške socijalne demokracije, dala Rimu štiri cesarje, od katerih je Dio-ponatisniio brez vsake "pripombe in vsa- klecijan ustanovil Split. Dalmacija je dala kega oporekanja. In če velia tu znani la- italijanski literaturi Uga Foscola m Tom-tinski rek: kdor molči, pritrja — smemo:	Manifest italijanske lige »Pro
misliti, da soglaša s tako razlago, čeprav i Dalmazia« zaključuje, »da nacijonaino do-
ta poslednja nasprotuje stališču, ki je je socijalna demokracija do vojne zavzemala napram poimu ljubezni go domovine in do lastnega naroda. Neveljaven in za človeško družbo nekoristen človek je tisti, ki poveličuje samo svojo domovino in svoj narod, in prezira druge dežele in druge narode; ali nič ni vreden tudi tisti, ki s svojim srcem ne korenini v svoji domovini! Še več: če ni ponosen na svojo domovino! Ali s tem ponosom na| se druži spoštovanje do tujega! Nikdar naj ne išče narod svoje sreče v zatiranju drugih narodov! Patrijot bodi po svojem čustvu do lastnega naroda in lastne domovine, a kozmopolit bodi po spoštovanju drugih! To ie temeljni smisel gornje razlage o pravem patrijotizmu in kozmopolitizmu. Ta dva pojma, ki se zdita nasprotna drug drugemu, naj se zlivata v eno, in potem imamo tudi definicijo pravega — internacionalizma! Da si mednaroden, v to ne treba, da si protinaroden, da nimaš smisla in srca do lastnega naroda in njegovih potreb, marveč moraš biti propovednik enakopravnosti in enakoveljavnosti med narodi — spoštovanja od naroda do naroda! Pravi internacijonalizem ne zahteva, da bi kateri narod izginjal in se odrekal svojim nacijonalnim pravicam, marveč pomenja druženje narodov na podlagi enakopravnosti in enakoveljavnosti. In, kakor kažejo pojavi v vseh deželah, se mišljenje .in naziranje socijalne demokracije evoluciionira v tej smeri. Mej neizmernimi izgubami in škodami, ki jih pro-vzroča sedanja svetovna vojna, bo to velika pridobitev za medsebojno življenje narodov.
Usnja in naša zemlja q& Mrl]!.
V »Hrvatski Rieči« čitamo:
Ko smo nedavno zabeležili zanimive razprave v zadnjem zasedanju italijanske komore, smo naglašali izjave italijanskega socijalista Morgarija proti italijanskim aspiracijam na slovanske dežele! Naglašali smo tedaj, da ni samo vsa ententa nasprotna tem italijanskim željam, ampak, da tudi med Italijani samimi ni soglasja v tem.
To mnenje je sedaj potrjeno po nedavnem članku »La question italo-slave«. (Italijansko-slovansko vprašanje), ki je bil priobčen v »Gazette de Lausanne (Lozan-ske novine). Ta članek je prinesla v celoti tudi »L' Independance roumaine« — poluraden list romunske vlade — od ko-
rekla Jelici ter jo pobožala po glavici. — Leži nekaj dni, da se odpočiješ, vse drugo uredim jaz.
Odšle sve. Ali še sem slišala glas svoje matere, kako je obdelovala krute sorodnike.
Jelica Je ležala več dni ter ni mogla ystatV Obiskala sem jo vsak dan. Mati mi je dala kak boljši grižljaj, da sem ga je^ nesla v tem pa je prišlo pismo od moje tete da je ze preskrbela Jelici službo pri pošteni družini. Župan se ji ni obotavljal dati knjižice, ker je verjel moji materi.
Nekega dne se je Jelica s culico prišla poslovit k nam. Spremljala jo je njena mati. Zahvaljevala se je moji materi ter se prisrčno poslovila od mene. Čez nekaj dni sem prejela pismo iz Trsta. Bilo je od Jelice in pisala mi je: »Imam dobre gospodarje. Imajo me radi. Pozdravi in se zahvali v mojem imenu svoji mamici. Nikdar ne bom pozabila njene dobrote! Ostani zdrava ter ne pozabi Tvoje Te ljubeče in hvaležne — Jelice.«
Kremenova.
(Konec.)
stojanstvo nikakor ne dovoljuje, da bi se sklenil mir, ki bi Dalmacijo in Reko dal kaki drugi državi.« V tem pogledu je manifest odločen do najvišje stopnje. V študiji M. Prezzolinija o Dalmaciji pa se nahaja sledeči pasus: »Okupacija Dalmacije bi bil čin imperijalizma In ne bi bila poledica nacionalne vojne. Ako bi Italijo potegnil seboj imperijalizem, bi se mi odločno uprli temu. In. ako bi kdaj šlo za to, da bi se slo-vanska večina v Dalmaciji ali kje drugje zatrla, bi mi drugi Italijani — ravno zato, ker smo Italijani in ker stojimo na višji stopnji civilizacije — pohiteli na pomoč tisti večini ali manjšini.«
* • *
Ako dodamo k temu še poznana izvajanja angleškega publicista Steeda, pak vidimo, da je Italija glede svojih zahtev do slovanskih dežel popolnoma osamljena. A tudi članek v pariškem »Tempsu« o dvoletnici vojne, je '— navajajoč vojne cilje entente — glede Italije omenjal le, da ima »osvoboditi« svoje soplemenjake v Tren-tinu, ali nje aspiracij na Jadranu se namenoma niti dotaknil ni. In ne samo to. Tudi trezneji elementi v Italiji sami odvračajo od kakršnje si bodi aneksije slovanskih krajev, ker bi se s tem ustvaril le slovanski iredentizem v Italiji. Sicer pa bo o vsem tem govoril besedo — rezultat vojne. A dosedanji potek vojne ni pokazal, da bi mogli Italijani osvojiti slovanske dežele.
* * *
Tako čitamo v »Hrvatski Rieči«. Mi bi dodali še nekoliko. Najtehtnejo besedo je izpregovoril zagrebški list v zaključnem stavku, kjer je povedano, kar mi vedno naglašamo: da se gospodje
prepirajo za medvedovo kožo. Da, rezultat vojne bo govoril. In sicer skupni rezultat, ki bo — o tem smo uverjeni po današnjem vojnem položaju — govoril za nadaljnje pripadništvo vzhodne obali Adrije k habsburški monarhiji.
Važen je citat iz članka v »Tempsu«, ker govori v lapidarnom stilu, kako ne-obrazložena, da, nemoralna je sedanja vojna Italije proti monarhiji. Le soplemenjake v Trentinu naj »osvobodi«. Italija — pravi »Temps«. Nu, neizbrisno dejstvo je, da je monarhija — v plemeniti želji, da bi se izognila sedanjemu prelivanju krvi — sama ponudila Italiji te »soplemenjake«, da
torej ni bilo tu ničesar »osvobojati«.....
Italija je v svoji zavratnosti in objestnosti odklonila ponudbe monarhije, ker je hotela stegniti roko po deželah, do katerih nima nobene pravice ne po božjem, ne po človeškemu pravu, in mora zato le ona nositi strašno odgovornost za reke krvi, ki se prelivajo sedaj!
In zato ne dobi, česar ni hotela sprejeti brez krvnih žrtev.
Gospodarstvo.
Podraženje in pomanjkanje mila — ter njega izdelovanje za dom.
Milo vsake vrste se je zadnji čas zelo podražilo in se težko dobi. Zato Je treba, da poskušamo sami doma izdelovati ta neobhodno potrebni gospodarski predmet.
Kaj je milo? Kemična spojina maščobe in luga. Vsaka maščoba je za izdelovanje mila dobra; goveji in ovčji loj, svinjska mast, sploh vsaka živalska maščoba in vsa maščoba, ki odpade v gospodinjstvu. Tudi olivno, repično bučno olje, olje iz solnč-nic, dalje mešanica raznih maščob — vse je za izdelovanje mila pripravno. Maščoba je lahko tudi žarka (žaltova) ter za kaj drugega neporabna, Kdor nima večjih zalo** maščobe, naj jih počasi sproti zbira. — Lug kakršnekoli vrste je za napravo raiia dober
Doma se lahko napravi lug iz pepela, najboljše iz bukovega. Da se pa da napraviti tudi iz 5 delov apna in 1 dela sode. Iz pepela napraviš lug, če ga poliješ z vodo ali kropom. Do>iro je, če dodaš nekaj živega apna.
Postopanje pri napravi mila pa bodi sledeče : Maščoba, ki v gospodinjstvu ozir. gospodarstvu ni več za rabo (bodisi živalska mast ali olje, pokvarjena ali ne!) se naj sproti v kad ali pokončen sod. To mast ali mešanico je treba vedno zalivati z lugom, ki naj bo vedno pripravljen v čebru, stoječem toliko višje, da tekočina iz njega lahko odteka v spodnjo kad z mastjo. Lug se dela v čnbru sproti iz pepela in vode; a voda mora pepel vedno pokrivati. Od časa do časa treba vreči v čeber nekaj novega pepela, o-benem pa kos živega apna, da ostane lug bolj pereč ali jedek. Kadarkoli damo v kad za maščobo kaj tolšče, spustimo skozi veho v dnu iz čebra na maščobo nekaj luga.
Lug in maščoba se v spodnji kadi predelata sama od seb brez kuhanja v milo, ki je sicer tekoče, a prav porabno za pranje in čiščenje. Ce se nabere v kadi več mila nego ga je treba sproti za dom, pa to tekoče milo osolimo in prekuhamo v trdo milo na sledeči način :
V	posodo, v kateri hočemo milo kuhati, nalijemo vode, jo močno csolimo, prilijemo tekočega mila in to mešanico kuhamo. Ko se dobro prekuha (treba za to par ur), jo odstavimo, da se ohladi, in posnameno raz tekočino pene. Te peneso milo..
Pene spravimo v posodo, v kateri se dajo topiti, jih razpustimo na ognju in jih vlijemo v drugo primerno posodo, da se shlade in strdijo. Ko se to zgodi, je milo gotovo; tre-bav ga je samo razrezati v kose in spraviti.
Če pridamo mešanici, predno jo kuhamo, nekaj čiste smele ali pa terpentina, je milo lepše barve in bolje za rabo.
V	gospodarstvih pa, kjer imajo naenkrat po več za kuhanje mila pripravne maščobe, n. pr. kjer pobijejo za dom vola ali kravo, bo pa bolje, ako kuhajo milo iz loja po sledečem navodilu;
Na vsakih 10 kg loja vzemi 3 kg živega apna, 23 l mehki vode (deževnice ali rečni-ce), '/* kg sode in 3 kg soli. Iz tega napraviš milo tako-le:
Apno spravi v kad, naŠkropi ga nekoliko z vodo ksd pa zakrij, Po 15-20 minutah je apno ugašeno in razpade v prah. Na to apno stresi sodo. Ko preteče ura, dolivaj v presledkih vodo, mešaj pa neprestano. Nato pusti, da se tekočina ustavi in gošča posede, čisto tekočino, ki je na vrhu in ki je lug, © pa pristavi skupno z lojem k ognju. Ta mešanica naj vre 4 do 5 ur, na kar jo z gori navedeno množino soli. Na ostanke mešanice apna in sode naiij iznova 23 I deževnice ali rečnice, zmešaj to brozgo, in pusti, da se ustanovi. S čisto tekočino, katero dobiš iz tega, zaliva] milo, ko ga kubaš, Ko se nabere milo na vrhu v obliki pen, ga posnami in daj v primerni posodi h ognju, da se rastopi, prelij v drugo posodo
primerne oblike, v kateri se naj shladi in strdi, potem ga razrezi v kose, spravi ga na hladno in ga rabi! (Po „Kmetovalcu") Mlekarstvo v Sibiriji.
Sibirija nam je biia večinoma znana kot dežela prognanstva, pri katere imenovanju samem je že vsakogar polila kurja polt. V novejšem času smo izvedeli marsikaj, kar nas je poučilo baš o nasprotnem. Tako je n. pr. časopis „Danski pijonir" prinesel zanimivo statistiko o razvoju mlekarstva v Sibiriji. Prvi so ze začeli pečati s to gospodarsko panogo priseljeni Danci, pozneje tudi Nemci in Angleži. Tudi zadružno gibanje v Sibiriji so povzročili Danci. L. 1912 je bilo v guberniji Tomsk 654 zadružnih mlekarn. To število je naraslo na čez 10C0. Navedenih 654 mlekarn je dobivalo mleko od 76.000 kmetov s 481.000 kravami. L. 1911 se je prodalo surovega masla za okroglo 25 miljonov kron. Zadruge v zahodni Sibiriji so združene v glavno zvezo z 120.000 člani, ki je prodala 1. 1912 v Evropo 15 miljonov funtov surovega masla. Večji pel izvoza je šel v Nemčijo, kakor je sploh Rusija bila glavna zalagateljica Nemčije s surovim maslom, kar je razvidno iz sledečih števik: I. 19l2 se je uvozilo v Nemčijo 45.553 ton surovega masla, 1. 1913 pa tudi 54.239 ton. od tega je prišlo I 1912 iz Sibirije 25.763 ton, 1. 1913 pa 29.922 ton.	Po * Zadrugi"
zasedli zavezniki — šteje 125 milijonov, od katerih je 24 milijonov mož v starosti od 19 do 50 let. Od teh prihajajo najmanje tri četrtine, torej 18 milijonov — iz kmečkega prebivalstva. Koliko jih je pod orožjem, ni rečeno. Sicer pa so te številke nezanesljive. Od leta 1897 sem ni bilo v Rusiji ljudskega štetja, vsled česar so vsa proračunjavanja netočna. Razun tega je prišlo vsled vojne do prekladanja prebivalstva, kakršnega ni bilo še nikoli. Nadalje pravi list, da je vsega skupaj okoio milijon in pol delavskih sil, ki so še le med vojno prišle v Rusijo, stoji na razpolago za obdelovanje tal. Od teh je baje 580.000 vojnih ujetnikov, 302.000 beguncev iz zasedenih krajev, 75.000 Kitajcev in 400.000 Perzijcev.
Borovi.
Od ponovitve improvizirane predstave Vladka Martelanca 12 K 20 vin. za sirote padlih.
Milosrčni darovi za naše vojake jugozapadne fronte. Damskemu vojno-oskrb-nemu odboru so došli sledeči darovi za naše hrabre vojake jugozapadne fronte: Baronica Lucy Fries-Skene K 100, dr. Alfred baron Skene K 1000, lekarna Ivan Stanich K 10. Aglaja pl. Manussi K 100, Karolina pl. Mattiazzi K 50, dr. Alojz Riedl K 20, nadalje: Marijana V/iinsch in Antonija Valle razne knjige, Uršulina We-ber 1000 cigaret, lekarna Ivan Stanich 500 cigaret, Katarina Giani 500 cigaret, Hed-vika Heidrich Buchier 4 denarnice, Pavla in Vanda Rowinski 20 paketov tobaka za pipo in 20 paketov cigaretnega tobaka.
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Omizje »Feuchte Ecke« v hotelu »Vol-pich« K 50 za okrepčevalnice na Krasu. Marija pl. Hiitterott K 500 za dobrodelne namene. V korist »mornarja v železju« paroplovna družba Gerolinich & C. K 200.
ZDRAVNIK
M, Dr. ttsrol temlill
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervesn« in oiaroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)

ZOBOZDRAVNIK
j Dr.J.Čermak
I se Je preselil In ordinira sešsj
Iv Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
iztaje zofiovte Mm Plmmm
UMETNI ZOBJE.
To in ono.
12.000 K za dva vola! Na semnju v Pe-čuhu (na Ogrskem) sta bila te dni dva vola prodana za ogromno svoto 12.000 K.
»Centrala za lumpe«. Grof Tisza je nedavno prepotoval nekatere kraje Ogrske. Zgražal se je nad lahkomišJjenostjo moških za fronto, ki popivajo in razsipljejo denar v toliki meri kakor da žive saino za en dan. Razmišljajoč, kako bi se prišlo temu v okom, se je oglasil poznani ŠaJji-vec Geza Pap ter rekel: Nič lagljega od tega. Ustanoviti treba »centralo za lumpe To je izvrstno sredstvo, ako se hoče kaj zatreti. Ko se je ustanovila centrala za sladkor, je naenkrat zmanjkalo sladkorja; ko se je ustanovili centrala za žito — zmanjkalo je žita; ustanovimo centralo za lumpe in ne bo jih več. Ta šala je bila sprejeta z burnim ploskanjem.
Išče se — protekcije! Da, tako daleč je že zašla »družba« v naši kulturni in moderni Evropi, da se potom oglasov v javnih Časopisih iščejo protektorii, ki se jim obeta — dober honorar. Tak oglas je priobčil te dni neki dunajski list »Arbeiter Zeitung« pripominja: »Tako je prav! V družbi, kjer je vse na prodaj, od človeka pa do konjskega blata, tu se tudi prijateljstvo izpreminja v denar. Slučajno si v prijateljstvu s kom, ki ima oddati kako službo. In kakor bi mignil, se to prijateljstvo Izpreminja v — 300 K.«
Prebivalstvo evropske Rusije. »Novoje Vremja« sodi, da prebivalstvo Rusije — brez Finske in zapadnih krajev, ki so jih
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
» HSkU OGLASI s:
□□ □□
se ruiunajo po 4 stot. besedo. & ustno tiskana besede se računajo enkrat rod.. — Naj man j ša : pristojbina maia 40 sto t in k. :
□□ *
?8f?fff0 čokolada, Fondants, Meuta, Rabat Lokum, Gedhe sadje itd. se proda na debelo. Cene zmerne. Zastopstvo ulica Solitario štev. 1.	537
Prašiči
se prodajo po nizki ceni. K. Taučer, Dutovlje 47.	540
istrtiko belo in črno, šampanjec, Vermouth, Malinovec po zmerni ceni. APOULONIO, Amalia 10.	539
vino
I#linj3?f)f*3 cunje po 70 80 vin., volnena in RU^UjCM bombaževa pokrivala, volnino, žaklje in kovino. Ulica Belvedere 81.	533
fimfO volno, bombaž, volnena pokrivala, vol-LUfljbf nino, žaklje in kovino kupnjem. Prihajam tudi na dom. Trst, Boschetto 18.	532
Hllftllldfft volno, železo, lito železo, bombaž flllPUJgilll po K 7 in razne kovine. Trst, ulica
"	P]
del Bosco 18. Prihajam tudi na dom.
467
i,,!,!!* vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LUlUjt vina, Jakob Margon, Trst, ulica Solitario 21 (pri mestni bolnišnici.)	52'J
rnknlnrffl Piškoti Tunu, Jtoestling Zwiback, vUftUlUUUf slaščice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Begm> di cioccolata" Tr-t. Corso št. 39.	460
Ha đefislo samo za preprodajalk.
Nogavice, 6ukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarriice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni «>vinftniki, zaponko, prstani rdečega krut, krema za. brado, žlice, razna rezila, robci', rnre>iro za brk®, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle lala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe14 in drugo prodaj* J4J£Q£ LKVI. ulica S. Nicolo
štev. 19,
62
Kcunj*. volno, bombaž, volnena in tlUpUjCIli vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45.
cr^i
O

i. Stoka,
Pisarniške potrebščine: *
trgovina, Trst, ul. ITolin pic-colo 19. Na drobno in debelo.
• Umetniške, vošČilne, po-_	• krajinske, vojne, ljubim-
ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3 — naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2..")0 naprej za i()0 kosov.
ItfffŽlF v ni3Pa^ P° ^ vin-
in naprej, v kasetah po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
N^fe^I za. cHiliste iu vojake, od najvu 1-nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Uojne dopisnice
lenkaste : dobre po K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoe kosov.
•	navadni od 26 vin. naprej
•	dueet, kopi'ni tintni K 1.50 ducet, „Mcphisto" K 2. ducet, „Pen a a", ,.Hardtmut", ,,Koh i Nohr po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in bar .
£ Fftli^ najboljše vrste vseh barv in veli« ^liseliJ kosti stekleni^, za preprodajo ducet steklenic po 2. Črnilo za stampilij© vseh barv.
Papir vseh rst in formatov, naj razli- nejša držala, peresa, podloge, pivnici, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd itd.
TrguusKe knjige, S3? oiSk
likusti, mehko i;, trdo vezane.
vizitke, račune, tr-gOTske tiskovine, knjig' , kuverte, cenike itd. izvršuje točuo po naročilu.
UnSI^-a • Slovarje, slovnice, s'ovenske in Hiijl^b • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolska ter knjige za m adino
iz kavčuka in kovine, za občine, ^EJiC urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah.
s* • Cesarske in narodne v vseh • velikosti ima v zalogi in jih izvršuj po naročilu.
\§mm Rarte
in domino v raznih velikosti.
Zii vsakovrstne slike.
S papirčki vseh vrst: Skatlje po i! K 2 80 naprej, stročnice škat-lje po 32 vin. na rej
UoJalKe pcireMčfne: sf
in izvršuje pismena naročila
točno in naglo.
Tiskovna ćela:
Sprejema
Ces. kr. priv.
talili kr
za trgovino in obrt
(I. r. priv. Stabliimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3 75 /0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Blcgojna je odprta od 9-12 lo od 3-5 pod.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
dahv-atinsko, istrsko, šampanjec, Asti, re-fošk, ptneči in desertni moškat. Malinovec, žganje, rum, maršala, vermoutli,
-----grenčice vd 56 1 naprej.---
: : Velika množina modre galice. : : PARČINA. Kavarna »Armonia« — Trst.
ASSICURAZiONI GENERALI IN TRIEŠTE
(Občna zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena L 1831.
Zakiftdi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,598.55.
S 1. Januvarjem 1907. je društvo uvelo za živliensk! oddelek nove glavne pogoje police udarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l0*/« od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
D. Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitcte — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater'sibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. UL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, al) poskušenega samomora.
e) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
imm