GLASNIK
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 3.	Ljubljana, dne 10. februarja 1912.	V. leto.
Izhaja drugo soboto vsakega mesca
Uredništvo in upravn.i
Dunaj XVI/2,
Neulcrchtnlclderstrossc 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
Za Avstrijo celo leto K 1*50 Za inozemstvo .	. K2*—
Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Občni zbor naših krajnih skupin.
Po določilu Zvezinih pravil so mora vršiti prvo četrtletje vsakega leta občni zbor vsake krajne skupine. Občni zbor je v življenju krajne iskupine zelo važen činitelj. Potrebno je zato, da se z občnimi zbori popeča tudi »Glasnik«.
Pravila Zveze doioiJajo o občnih zborih med drugim:
Občni zbori krajnih skupin zborujejo prvo četrtletje vsakega lota. Skliče jih. načelnik krajne skupine. Člani se morajo o njih 14 dni prej primerno obvestiti. Glasuje in voli se z navadno večino glasov.
Občni zbor voli vsako leto načelstvo in zastopnike h glavni skupščini. Prečita-jo se letna poročila načelstva in morebitna obvestila Zvezinega načelstva. Načelstvo in člani stavijo tudi lahko predloge in izražajo želje, ki se odpošljejo Zvezinemu načelstvu, če se izjavi večina zanje (§ 16. Zvezinih pravil).
Redni, oziroma izredni občni zbor sklepa:
1.	O odobritvi letnega računskega zaključka.
2.	Voli načelstvo krajne skupine, 2 revizorja in zastopnike h glavni skupščini Zveze.
3.	Sklepa o morebitnem razpustu krajne skupine. (§ 10. pravil krajnih skupin. § 16. pravil krajnih skupin.)
Pravila določajo, da reši občni zbor pred vsem dve nalogi: člani naj pregledajo delovanje minolega leta in naj izvolijo nov odbor za bodoče leto. Občni zbor naj ustvari tudi vse predpogoje, da se doseže bodoče leto uspeh v življenju organizacije.
In občen zbor sam. Kakor je važen občen zbor sam kot tak, morajo biti tudi priprave zanj temeljite, osobito v naši Zvezi. Žal, da še nimamo toliko shodov, kolikor bi jih morali imeti, kar je po drugih Zvezah že izvedeno, namreč red-
ni mesečni shodi. Pri tem se mora pač vpoštevati dejstvo, ker so članice naše Zveze večinoma ženske, ki vslod svojih gospodinjskih dolžnosti nimajo toliko časa, da se shodov udeleže. So skupine, ki imajo vsako leto po dva ali tri shode, kar jc seveda premalo. Timbolj naj se zato skrbi, da se udeleže občnega zbora skupine vsi člani in članice.
Spored občnega zbora obsegaj sledeče točke:
1.	Poslovno poročilo.
2.	Poročilo-o poslovanju blagajne.
3.	Poročilo revizorjev.
4.	Volitev odbora.
5.	Govor.
6.	Slučajnosti.
Zdaj nekaj -o načinu, kako naj se Izvede občni zbor.
Poslovno poročilo
poda načelnik, oziroma tajnik. Obsegati mora sliko, kako da jc delovala skupina minulo leto. Poročilo naj se ne omejuje zgolj na suhe podatke o shodih, sejah itd. Poročevalec podaj marveč pregled o vsem, kar se je zgodilo minulo leto v delokrogu skupine. Obsega naj poslovno poročilo sledeče točke:
1.	Gospodarska vprašanja. Poročevalec razmotrivaj najvažnejše dogodke v delavskem življenju, kakor tudi, kar jc skupina storila in kakšen uspeh se je dosegel. Kaj se mora predvsem poizkusiti, da se doseže?
2.	Življenje Zveze. Pregled o gibanju članov. Kaj je skupina storila, da se dvigne število članov. Shodi, seje, agitacija od hiše do hiše, posvetovanja z zaupniki, letaki, časopisje, obiski shodov, volitev v bolniški odbor, poučni tečaji i. t. d.
3.	K r a j n e zadev e. Veselice. Krajni prispevki. Izstop posameznih odbornikov. Načrti bodočega leta. Zahvala odbornikom, zaupnikom in članom.
O vsem tem razpravljaj poslovno poročilo, ki naj poda članom popolno sliko o minulo leto storjenem delu. Vsak član
mora vedeti in čutiti, kaj da se je delalo in kaj da se je opustilo.
Poročevalcu ni treba, da dolgo govori. Glavno je vsebina. Poročilo bodi jasno, pregledno in temeljito. Če poročevalec ne more prosto govoriti, naj svoje poročilo čita. Ne zadošča, £e se navede zgolj število sej in šbodov, ker tako člani ne ispoznajo naloge in vrednosti organizacije, kakor tudi ne, koliko da morajo posamezni odborniki delati, a ravno o tem jih mora poučiti občni zbor.
Poročilo o poslovanju blagajne.
Po poslovnem poročilu poročaj blagajnik. Blagajniško poročilo bodi samo-obsebi umevno pregledno in mora podati jasno sliko o tem, kar nudi Zveza članom in kar nudijo člani Zvezi. Pri točki »Dohodki« se navede na prvem mestu stanje blagajne dne 1. januarja, slede dohodki po članarini, vpisnini itd., >s katerimi se morajo primerjati izdatki. Pred vsem navedejo pjpdpore, ki jih je izplačala krajna skupina, slede drugi izdatki. Končno se seštejejo dohodki in izdatki, da se dobi razloček med njimi in dože-ne, če se je zvišalo ali znižalo premoženje krajne skupine. Ko prečita blagajnik svoje številke, lahko napravi k vsaki postavki svoje opombe in da pojasnila.
Blagajniškemu poročilu sledi:
poročilo revizorjev.
Revizorji ali pregledovalci računov naj pred vsem navajajo poslovanje blagajne. Vsak mesec naj natančno nadzirajo račune, priloge in blagajniško stanje. Pregledajo naj tudi računski zaključek za občni zbor in poročajo občnemu zboru. Če se je dognalo, da so knjige in blagajna v redu, se to poroča občnemu zboru in predlaga, da naj se podeli odboru odveza ali absolutorij.
Po poročilih sledi razprava. Udeleže naj se je vsi tisti, ki hočejo kaj kritiko-vati ali ki žolp 'kako pojasnilo. Želje lahko izražajo vsi člani. Občni zbor je tisti primeren prostor, kjer se lahko govori o vseh društvenih zadevah. Boljše, da člani povedo na občnem zboru, kaj da jim ni všeč, kakor pa da se o takih stvareh govori drugod, na nepravem mestu.
Volitev novega odbora
je zelo važna zadeva in se morajo člani za njo dobro pripraviti. Odbor naj zato pripravi kandidatno listo. Kadar se sestavlja kandidatna lista, se mora seveda v prvi vrsti ozirati na najsposobnejše tovarišice in tovariše. Odstopivši odborniki, ki so se izkazali, se seveda zopet kandidirajo. Če posamezni člani odbora svojih dolžnosti niso izpolnili, se samoobsebi
umevno več ne kandidirajo. Člani odborov posameznih krajnih skupin imajo toliko važnih dolžnosti, da morajo vsi sodelovati, da skupina napreduje in da sc dosežejo uspehi. Če se pa nahajajo v odboru taki člani, ki svojih dolžnosti ne izpolnjujejo natančno, potem morajo' njih delo prevzeti ostali člani odbora, ki imajo zato seveda več dela in kar škoduje stvari. Kandidatna lista sc mora zato1 pripraviti, da se lahko odklonijo morebitni predlogi, stavljeni na občnem zboru.
Ko .sc izvoli novi odbor, lahko sledi kak govor, če preostane dovolj časa zanj.
Članom
tudi prijazno besedo. Ne zadošča, če se pripravljajo za obično zborovanje zgolj odborniki, tudi člani naj ise nanj pripravijo. Vsak član smatraj za svojo glavno dolžnost, da sc občnega zbora udeleži. Nihče se ne izgovarjaj, češ vseeno je, če se občnega zbora udeležim ali ne, ker bodo itak brez mene vse opravili. Toliko časa lahko dobi vsak član, da se občnega zborovanja udeleži. Neudeležitev pri občnem zboru opraviči edino bolezen. Na občnem zboru imaš pravico, da poveš, če si ti kaj prav ne zdi. A kar poveš, to moraš povedati stvarno. Glej, da nikogar ne žališ. Najhujše je, če ljudje n. pr. v tvornici čez kaj zabavljajo, na sestanke in na občne zbore pa ne pridejo. Dobro obiskan shod, dobro obiskan občen zbor včinkujc zelo na javnost, ker se tako pokaže delavska moč in zavednost. Izvoljeni odborniki bodo tudi z veliko večjo vnemo delali za blagor društva in s tem za korist vsega delavstva, če se prepričajo, da se zanimajo vsi člani za stanovsko svoje društvo.
Tak duh vladaj na občnih zbori naše »Zveze«! Le tako bo »Zveza« napredovala in uspešno izvajala svoje dolžnosti.
Poslovno poročilo „Zvezi-nega“ načelstva 1, 1911.
V letu, o katerem poročamo, se je uveljavila nova razpredelnica o plačah. Leto 1911 je zato za tobačno delavstvo velevažno. Saj so bile plače tobačnega delavstva kakor tudi napredovanje po-popolnoma neurejeno, da bolj niti niso * mogle biti. Nobenega pravca, nobenega reda. Delavstvo je bilo zato zelo oškodovano. Delavstvo je zato po svoji organizaciji zahtevalo, da naj se plače vredc. Toliko daleč smo napredovali, da imamo razpredelnico plač in sicer dve: eno za delavstvo, drugo za rokodelce, bolniške strežnike in paznike. Zdaj, ko srho tako
daleč napredovali, uvidevamo, da smo pravzaprav šele pričeli in kako daleč da je še do našega smotra. Reči se mora, da 1)0 pot, ki je pred nami, še težja, kakor pot, ki smo jo že prekoračili.
Načelstvo „Avstrijske krščanske tobačne delavske zVeze“ je stremilo, da dobi pregled čez vse, ko so se uvedle nove plače, da določi bodočo taktiko. Sklicalo je zato
državno konferenco
na Dunaj, ki so se je vse krajne skupine v obilnem številu udeležile. Po dvadnev-nem, temeljitem posvetovanju se je sklenilo, kako da naj se dela za izboljšanje. Sklepi konference so sc
v spomenici
predložili glavnemu ravnateljstvu 15. maj-nika. Zahteve niso bile dalekosežne in so se omejile na stvari, ki so mogočo in izvedljive. Tudi se ni zahtevalo, da naj se vse takoj izvede, marveč tekom let. Ko je bil predložen proračun za 1. 1912., se je pokazalo, da se ni niti ena zahteva izpolnila, dasi bi bilo stisnjenje krajnih in plačilnih stopinj vsaj deloma potrebno kot začetek povišanju temeljnih plač.
Potrebno je bilo zato, pritiskati naprej, da se stavljene zahteve izpolnijo.
A preosnove niso potrebne zgolj glede plače. Bolniško zavarovanje se mora pre-osnovati, ker prihaja veliko pritožb. Zato se je nastopilo
za izpremembo pravil bolniškega zavoda.
Škoda je, ker se je akciji upiralo vodstvo posameznih tvornic in glavno ravnateljstvo. Pomembno je, da socialni demokratje glede na to velevažno vprašanje niso ničesar storili.
Velevažno je
stanovanjsko vprašanje.
„Krščanska tobačna delovska zveza11 je vprašanju o delavskih stanovanjih obračala vedno veliko pozornost. Če se zdaj stanovanjsko vprašanje tobačnega delavstva trajno na sporedu nahaja, je to zasluga naše „Zveze“. Po naši „Zvezi“ izvedene statistične poizvedbe stanovanjskih razmer so poučile najširše sloje o bedi tobačnega delavstva glede na stanovanja. S tem se načelstvo „Zveze“ ni zadovoljilo. Skrbelo je, da se je v državnem zboru vložil predlog, ki se peča z vprašanjem, kako naj se odpravi stanovanjska beda po krajih, kjer biva tobačno delavstvo. Zal, da se doztlaj še ni dosegel praktičen uspeli.
Leto 1911. znači strašna draginja, ki je povzročila
draginjsko akcijo,
izvedeno po načelstvu, ki dobro zna, da se s praznim besedičenjem ničesar ne opravi. Akcija je še našim članom v živem spomenu, zato o tem obširnejše ne poročamo. Akcija je dosegla delen uspeh, ker se je izvojevalo
700.000 kron za šest mescev.
Večji uspeh se ni mogel doseči, dasi je priznal zahteve tudi
državni zbor
in sicer soglasno, a je vlada izjavila, da ne more izvesti sklenjenih predlogo. Stališče vlade pokaže vsem, ki hočejo videti, kaj se mora storiti. Vlada kaže, kako živo
potrebna je močna organizacija
delavstva, če hoče, da napreduje. Delavstvu preostane zgolj in edino samopomoč. Čim močnejše se organiziramo, tim lažje dosežemo tudi uspehe.
Glede na razvoj „Zveze" beležimo lahko napredek. Zadnja skupščina je pre-osnovala prispevke in podpore. Razvoj-nam je pokazal, da je bila preosnova neobhodno potrebna in se je izboljšalo tudi denarno stanje „Zveze", dasi neda-lekosežno, a prezreti se ne sme, da se preosnova prispevkov tudi koncem leta še ni bila popolnoma izvedena. Višji prispevki so se uveljavili šele 1. julija 1911, izvzemši Sacco, kjer se prično višji prispevki 1. januarja 1912 vplačavati. Vsled preosnove so.se dohodki pri članarini povišali v primeri z letom 1910. za okroglo 12.000 kron.
Glede na popolnitev organizacije beležimo	*
napredek.
V Budjejevicah se je 1.1911. ustanovila „Češka krščaska tobačna delovska zveza" s sedežem v Budjejevicah, ki se je, kakor tudi poljska „Zvezina" društva priklopila naši „Zvezi". Pokazala se je tako pot, po kateri dobi krščanska tobačna delovska zveza vhod in pristop v vse tobačne tvornice.
Neprijazno sliko nam nudi število članov, ki je ostalo nasproti številu članov lani enako, ker večje število 13 se ne more smatrati za napredek. Več razlogov povzroča, da število članov ne napreduje. Agitacija je precej zaostala. Prejšnja leta je pristopilo vedno novih članov do tisoč, zdaj je to izostalo. Odpadlo je, ker so bili vpokojeni in ker so umrli, nad 400 članov. Število novih članov }e ravno zadoščalo, da se je namestilo, kar je odpadlo. Napredka ne moremo beležiti. To je resen opomin krajnim
Dohodki in stroški krajnih skupin leta 1911.
Krajna skupina		D	o h o d k Tedenski		i prineski 30h-raz. ~K~ fhT		Bol- niška podpora K | h		I Z Podpore porodni- cam K | h		d a	t	k i Mrtv ščin. K				Centrali vposlano v gotovini K | h	
	Vpisnine in pri-										Podpore ob vojaš-! kih vajah nk-nrl			a,- i h	Odstotki			
	stojb vknji k	ine žbe ~tT	24 h - raz. K | h												Kraju skup “K	111 i n F|		
Ravč ....	21	60	•	486 — '		3876		1600	48	190				10		387	61	2195	51
Fiirstenfeld	47	80	138, 96		4841	70	1760	60	220	—	12	16	30	—	497	56	2508	14
Ilainburg . .	18	—	—		 J	8087	40	5248	14	500	—	20		40	—!	808	74	1488	52
Hal lan. . . .	9	60	74	40	1009	80	291	52	50		J	—		—	—j	107	78:	644	50
Celovec . . .	3	40	92	64	1170	—	583	72	30	—	—	—	40	—	126	31	506	01
Ljubljana . .	47	60	9020 88		7466	40	7915	58	1400		 .	—		280	—	1649	61	5289	69
Landskron . .	5	60	56	16	725	40	284	02	—		 .	—		20	—	78	15	404	99
Line ....	16	80	208! 08 '		3683	70	1917	32	170	—	—	—	40	—1	389	37	1391	89
Novi .ličin . .	11	60	266! 40		2715	—	1316	20	130	—	10	—	20	—i	298	14	1218	66
Rovinj . . .	42	—	5356	56	—	—	2293	56	400		 ,	—		 j	20	—!	540	24	2144	76
Sacco ....	36	20	10860	72			—	7880	12	1018	20	—	—	130	— 1	1086	02	782	58
Švac ....	14	—	781	68	8891	70	5114		 1	726	36	—	—	210	—	967	33	2669	-69
Sternberg . .	4	40	' 		—	2.307	50	940	02!	110	-	—	— 1	20	—	240	30	1001	58
.loahimovo .	.	2	80.	—	—	182	40	90	til)	10	-	—	—	10	—	18	10;	56	50
Dunaj-Ottakr. .	25	40	516	—	6043	50	4253	04	210	_	—	—	140	— j	670	28!	1311	58
Dunaj-Renmv. .	4	—	22	80	1115	50	380	84	10		—	—	10	—!	114	05!	627	41
Cvitava . . .	30	—!	335|76		5151	90	2192! 88		210	—	-	—	60	—!	548	82	2505	96
•	340	80	28217	04	57267. 90		44042 64		5384	66	42	16	1080	1	8528	41	26747	97
skupinam, da naj posvečajo agitaciji in pridobivanju novih članov večjo pozornost.
Stanje članov izkazuje tale razpredelnica :
Stanje 1. januarja 1911 ...................... 6062
Novi člani....................................861
Skupaj . . . 6928
Odpadli so:
Radi vpokojitve................  332
Umrlo ........................... 66
Iz drugih razlogov.............. 456	853
Ostalo . . . 6075
Delavcev članov je 483, delavk 5592. Več je članov 13.
Prišteti pa moramo še tudi število Zvezinih društev. Žal, da še nimamo poročil v rokah.
Po odstotkih računano je organiziranih v naši Zvezi IS'TO/o vsega po tobačnih tvornicah zaposlenega delavstva in 26,30/o delavstva po posameznih tvornicah. Odstotno število se je nekoliko izboljšalo.
Ugodnejše, kakor število članov so se razvijale blagajniške razmere. Število vplačanih tedenskih prispevkov je kljub temu, da se število članov ni pomnožilo, poskočilo za 8000, dohodki iz prispevkov članov so poskočili po prispevkih članov za 12.000 kron. Finančna sposobnost Zveze se je zato izboljšalo, kar kaže
Poročilo blagajne leta 1911.
Dohodki:
Saldo 1. januarja 1911	. 171.571 prispevkov h 24 h K 28.217-04	K	22.620-52
190.893	„	a 30 h = „ 57.267-90		85.484-94
4.474	„	ii 4h			89-48
838 vpisnin A 40 h 			335-20
28 vknjižbin h 20 h			5-60
Obresti 				900-13
Koledar			1.412-55
Strokovna glasila			189-22
Brošure 			122-35
Strokovna komisija			3810
Dobro krajnih skupin 			13-56
Razno	 . ."	....		58-22
Vsota	K	111.269-87
Izdatki:
Podpore:
Bolniške podpore ...	K	44.042-64
Porodniške podpore . .	„	5.384,56
Mrtvaščine	. .	„	1.080---
Podpore ob orožnih vajah	„	42-16
Izredne podpore..................  50-—	K	50.599-36
Izol) razita:
Strokovna glasila	.... K 7.433-01
Knjižnica .....	. .	„	229-53	„	7.662-54
Uprava:
a)	stvarna ................K	3.075-34
b)	osebna................. „	5.605-48	„	8.680-82
Razni:
Obresti krajnim skupinam	K	8.528-41
Agitacija ..................„	1.533-62
Delegacije i. t. d. . .	„ 2.187-84
Strokovna komisija . .	„	914-62
Koledar......................  1.055-33
Povračila......................  741-91
Razno......................183-41	„	15.14504
Vsota ...	K	82.087-78
Saldo	31,	decembra 1912	„	29.182-11
K 111.269-89
Izkaz premoženja:
Dunajska osrednja hranilnica ...	. K 8.87(V29
Dunajska občinska hranilnica XVII.......... „	1.164 05
Delavski kredit.........„	11.846-63
Landerbank..............„	3.630-—
Poštna hranilnica	....	„	1.547-20	K	27.064-17
Gotovina ...	................„	2.117-94
Vrednostni papirji in delnice .	. .	„	2.866-—
Pisarniška uprava...............„	2,197.—
Narasle obresti i. t. d.........„.	527-57
Blagajniška gotovina krajnih skupin..............K	10.197-89
Inventar krajnih skupin	„	1.069-72	„	11.267-61
Čisto premoženje Zveze K 46.040-29
Čisti dohodki so znašali . . K 88.649-35 Skupni izdatki so znašali . . „ 82.087'78
Prebitek K 0.561'57 Zvezno premoženje je znašalo
1. januarja 1911.......... K 30.773-21
31. decembra 1911.............„ 46.040-29
Pomnožilo se je torej za . . K 9.267‘08 Primerjati hočemo nekaj	številk o
uspehu 1. 1911. z 1. 1910.
1911	1910
Število članarin 308.404	301.089
Dohodki članarin	K	85.484-94	K	73.032-30
Skupni dohodki .	„	88.049-35	„	70.280-04
Izdatki:
Podpore.............K	50.599-30	K	43.118-63
Izobrazba .	„	7.062-54	„	7.710"72
Uprava.............„	8.680-82	„	7-549-54
Skupni izdatki .	„	82.087-78	„	72.150-98
Izdatki so se v primeri lani pomnožili popolnoma redno, izven podpor, ki so se zopet za 7000 kron pomnožile, kar se pokaže tudi v procentualnom razmerju.
Med izdatki odpade na vsakega člana za:
Podpore .......................... . K 8-33
Izobrazbo...........................„ 1'26
Upravo................................ P43
Druge izdatke................... ,, 2-49
K 13-51
Od vsake članarine odpade	na:
Podpore.........................104	vinarjev
Izobrazbo.......................2'5	„
Upravo..........................2-8	„
Obresti skupinam................2-8	„
Druge izdatke....................21	„
Povišanje premoženja	.	Pl	„
2‘77 vinarjev Izdatki centrale znašajo v odstotkih:
Podpore........................01.7	odstotkov
Izobrazba...................... 9-4	„
Uprava..........................100	„
Obresti skupinam ... 10-4-	„
Drugi izdatki................... 7	9_„
100-0 odstotkov
Od dohodkov se je	izdalo	za:
Podpore 		. 57T	odstotkov
Izobrazbo 		. 8-7	
Upravo 		. 9-7	
Obresti skupinam . . .	. 9-0	
Druge izdatke		. 7-4	1)
Pomnožitev premoženja	. 7-4	n
99-— odstotkov
Strokovna glasila.
Tu se je le malo izpremenilo. Izpopolniti se listi ne morejo, dasi bi bilo to v marsikaterem oziru želeti.
Skupen nalog strokovnih glasil je znašal:
„Fachblatt der Tabak-
arbeiter“.............. 151.200	izvodov
„Glasnik"..................17.700	„
„La squilla“	.......	74.360	„
„Budoucnost"................. 200	„
„Odborovy list“ ....	480	„
Skupaj .	244.000	izvodov
Evo račun strokovnih listih:
Dohodki:
Naročnina in	inserati.........K
Iz Zvezine blagajne...........„
"k
Izdatki:
„Fachblatt der Tabakarbeiter":
Tiskarna............K	3599-—
Ekspedicija.........„	458-65
Drugi izdatki . . . . „	3307	K
„Glasnik":
Uredništvo..........„	240’—
Tiskarna............„	1116-29	„
„La squilla“:
Naročnina.....................„
„Budoucnost":
Naročnina	.............„
„Odborovy list":
Naročnina.....................„
189-22
7243-79
7433-61
4090-72
1356-29
1914-50
11-70
59-80
Vsota . . K 7433-01
Der Familienkalender.
(Nemški koledar „Zveze") si je pridobil lepo število prijateljev. Njegova vsebina ugaja vsaki rodbini tobačnega delavstva. Dobička koledar ne donaša, ker je cena prenizka. Pač bi se pa dosegel mal dobiček, če bi se ga več prodalo. Sicer se ves nalog proda, a prodalo bi se lahko več.
Zvezino tajništvo
je rešilo 2091 pisem. Vloženih je bilo 854, razposlanih 1237 dopisov. Uradniki tajništva so pa morali izvesti tudi uredništvo, upravo in ekspedicijo strokovnega glasila in Familienkalendra, obis-kavati so morali shode, dajati pojasnila, posredovati in rešiti še druge stvari. Dela je bilo veliko.
Delovanje krajnih skupin L 1911.
Krajna skupina	Shodi	Seje	Zaupni sestanki	Druge prireditve	Hišna agita- j cija	Poučni tečaji	Ali ima knjižnico
Bavč		4	13	2	1	d a	da	da
Fiirstenfeld .	4	13	3	3	da	—	da
Hainburg . .	3	18	9		da	ne	1
Ilallein ....	0	7	1	—	ne	da	2)
Celovec. . . .	2	11	3	—	ne	3)	3)
Ljubljana . .	2	10	—	5	—		
Landskron. .	3		—	—			—	
Line		«	17	4	—	ne	4)	ne
Novi Jičin. .	6	19	—	2	da	cla	no
Rovinj ....	—	—	—		—	—	—
Sacco 		12	14	3		da	da		
Joahimovo. .	—				—					—
Švac		4	12	—	—	da				
Sternberg . .	5	•r>	5	—	_	—	—
Dunaj - Otta-krin								
Dunaj -Renn-weg			-					
Cvitava. . . .	7 '	11	7	3	—	da	—
Delovanje krajnih skupin
je razvidno v razpredelnici. Pregled pa ni popolen, ker štiri krajne skupine niso pravočasno vposlale vprašalnih pol. Kakor je izkazano v razpredelnici, delujejo nekatere krajne skupine zelo zadovoljivo. Splošno se mora pa le reči, da se mora še marsikaj izboljšati. Osobito se mora posvečavati pozornost shodom in pa agitaciji od hiše do hiše. O tem se mora zelo obširno govoriti na glavni skupščini. Blagajniško poslovanje krajnih skupin ni popolnoma razvidno, ker društvu skupine niso še odposlale vprašalnih pol, Blagajniško poslovanje kaže sledečo sliko po došlih vprašalnih polah:
Dohodki...............K 8851-54
Izdatki:
Agitacija.............K 1.08(5-01
Izobrazba ............ „	422-10
Uprava................„ 1.945- —
Izredne podpore . .	„	724-14
Drugi izdatki ....	„ 2.267-
Vsata.................K 6.444-25
Premoženje krajnih skupin: Blagajniške gotovine ... K 10.197-89 Inventar knjižnice ....	„	1.069-72
Vsota.........................K	11.267-61
Končne opazke.
Poročilo dokazuje, da smo leta 1911 zopet napredovali. Delati pa bomo morali
i) Knjižnica skupno z ljudskim društvom.
J) Knjižnica obsega le nekaj brošur.
3) Z delavskim društvom skupno.
9 S krajnim kartelom skupno.
še veliko, če hočemo, da uspešno napredujemo. Podpirajmo se medsebojno. Vsakdo stori svojo dolžnost, bodočnost je potem gotovo naša. „Z združenimi močmi so lahko najtežje izvede!
NASLOVNIK KRAJNIH SKUPIN.
Bautsch. Anastasia Pretch, Bautsch Moravsko.
*Budweis. (Budejevice) Franz Blat-terbauer, Bud\veis, Jirovetzgasse 42.
Fiirstenfeld. MariaBieger, Fvirsten-feld Nr. 69 (Steiermark).
Hainburg. Josef E p p i n g e r, Hamburg a. d. Donau, Klosterplatz 3.
Hallein. Maria Bliem, Ilallein.
Celovec. Mizzi Ruttner, Celovec, Neue Weltgasse 22.
*Krakau. Polski Ztviazek Zawodowy chrzešcijanskibh robotnikotv, Krakati, ul s\v. Tomasza 37.
Ljubljana. Mici Blejec, Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Landskron. AnnaRichter, Landskron in Bohmen, Franz Scholzgasse 27.
Linz. FranzPloderl, Linz a.B.Hirsch-gasse 30.
*Monasterzyska. Franciszek K vv i e t -nioski, Monasterzyska. Galizien.
Neutitschein. (Novi Jičin) Fr. Schnei-dcr, Neutitschein, Muhlgasse 52.
Rovigno. Giovanni S an t i n, Rovigno (Istra) Via Carerra 1050.
Sacco. Giulio Ravagni, Sacco (Siid-tirol).
St. Joachimstahl. (Joahimovo) Berta Schuldes, St. Joachimsthal Nr.453 (Bohmen).
Schvvaz. Josef S ch ali er, Schwaz in Tirol, Renhammpeoplatz Nr. 642.
Sternberg. Emilie T i 11, Sternberg in Mtihren, Rbmerstadterstrass 39.
Dunaj-Ottakring. Josef VVasserbock, XVI, Thaliastrassc 123.
Dunaj-Rennweg. Julie II e g er, IV, Starhemberggasse 21.
'"Zablototv. Felix A n d er st, Zablotow, Galizien.
Zwittau. Maria Treitner, Zwittau, Mclzg. 66.
Glavna skupščina „Zvezeu
se prične v nedeljo 24. marca ob '/z 10 dopoldne v dvorani strokovnega društva prodajalcev mesa, Dunaj XVII,. Bergsteiggasse 40.
Začasen dneven red so je določil takole:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Določitev sporeda in poslovnika:
3.	Poročila:
a) načelstva, bi blagajnika,
c)	nadzorstva.
*) Zvezna društva.
4.	Volitev načelstva „Zveze“.
5.	Izpremba pravil.
6.	Ojačenje in izpopolnitev „Zveze“.
7.	Bodoči razvoj delavskih razmer v tobačnih tvornicah.
8.	Vse še ne rešene zadeve.
Glede na predloge, o katerih razpravljaj glavna skupščina naj se vpošteva sledeče določilo:
Predlogi namenjeni glavni skupščini se morajo 4 tedne prej vposlali načelstvu, ki naj jih objavi v Zvezinom glasilu ali na način, ki ga določi glavna skupščina. Izpreminjevalnih predlogov to določilo ne tiče.
Vsi predlogi so se morali zato odposlati vsaj do 24. februarja 1912 „Zvezinemu načelstvu.
*
* *
Glede na izpremembo pravil predlaga Zvezno načelstvo:
§ 5 se pristavi nov odstavek, ki slovi:
3.	Članska knjižica ostane last Zveze in se ji mora vrniti, ko izstopi član.
Odstavek C § 11 naj slove:
„Zastopstvo vsake krajne skupine pri glavni skupščini določi načelstvo tako, da se odpošlje za vsakih 200 članov en odposlanec. Več kakor dva delegata pa ne more nobena skupina odposlati na stroške Zvezine blagajne, a tem delegatom se prizna številu članov skupine primerno število glasov in sicer za vsakih 200 članov po en glas.
Če pa odpošljejo krajne skupine na svoje stroške nadaljnje delegate, imajo ti tudi glasovalno pravico, če je to v številu članov utemeljeno.
Plačilnice, oziroma krajne skupine, ki štejejo manj kakor 200 članov, se po deželah spoje in odpošljejo skupno za 200 čianov po enega delegata. Vsaka kronovina, kje se nahaja kaka krajna skupina, oziroma plačelnica, pa mora odposlati po en delegat.
Ta predlog ne ustvarja nič novega, ker se je to že sklenilo na zadnji Zvezini skupščini in gre zdaj za to, da se v tem zmislu izpremene tudi pravila.
Važnejši sta sledeči točki dnevnega reda: Zveza in delavske razmere.
Naša Zveza se je dozdaj dobro razvijala. Zadnje Zvezino leto je pa postal napredek, če izvzamemo priklopitev Zvezinih društev. Blagajniške razmere sicer z ozirom na izvedeno preosnovo prispevkov niso nezadovoljive, dasi tudi tu še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Na letošnji skupščini se pa ne nameravajo izpremeniti prispevki, pač se pa mora nekaj drugega vstvariti: Potrebujemo zaklad, ki ga lahko imamo na razpolago v izrednih slučajih in ki se upravljaj neodvisno od Zvezine blagajne: odporni ali vojni zaklad.
Naloga „Zveze“ je, da ščiti z vso silo gospodarske koristi svojih članov. Nihče ne zna, kaj nam bodočnost še prinese. Ne da gledamo črno, lahko rečemo, da bodočnost nikakor ni rožnata. Razvoj delavskih razmer je odvisen od veliko slučajnosti. Če tudi delamo v državnih obratih, moramo biti pripravljen na vse.
Kako naj pa ustvarimo obrambeni zaklad? Najenostavnejše bi pač bilo, če bi se določil prispevek zanj. Iz važnih razlogov se pa za zdaj to še ne zgodi. Potrebno je zato, da se prične drugače. Zvezino načelstvo se predvsem obrača na krajne skupine. Predvsem naj se ustvari temelj, h kateremu naj krajne skupine primerno svojim blagajnam prispevajo. Zvezino načelstvo predlaga, da naj prispeva vsaka krajna skupina devet odstotkov k ustanovitvi obrambnega zaklada centrale. Če krajne skupine soglašajo, predlaga Zvezino načelstvo, da naj se od prispevkov članov četrtletno nakaže pol odstotka obrambnemu zakladu. Obrambnemu zakladu se lahko prispevajo
tudi prostovoljni doneski članov krajnih skupin od veselic itd. Natančneje se bo o tem govorilo na glavni skupščini „Zveze".
Zvezino načelstvo zato predlaga:
Ustanovi naj se obrambni zaklad. Sredstva se zberejo:
t. Krajne .skupine nakažejo 10 odstotkov svoje blagajniške gotovine v ta namen centrali.
2.	Centrala nakaže četrtletno obrambnemu zakladu pol odstotka članarine.
3.	Zakladu se nakažejo prostovoljni prispevki članov in krajnih skupin.
4.	Upravlja in nalaga se ta denar popolnoma ločeno od ostalega Zvezinega premoženja.
Upamo, da naše krajne skupine polrde te predloge. Nadaljnji predlog načelstva slove :
„Zvezino načelstvo predlaga, naj se pripravi vse, da se ustanovi penzijska blagajna ali penzijska odpravniška blagajna.
O pripravljalnih delih naj se poroča bodoči glavni skupščini.
Ta predlog ne potrebuje, da se obširneje utemeljuje, Gre preovsem zato, proučiti vse potrebne predpogoje, da se taka blagajna ustanovi. Stališče zavzame šele glavna skupščina leta 1914.
Poleg teh točk se pa mora razmotrivati temeljito o potrebni agitaciji. Število članov ni nazadovalo, a o napredovanju se tudi ne more govoriti. O vzrokih in kako izboljšati razmere se mora posvetovati glavna skupščina. Upamo in želimo, da glavna skupščina navdahne s pogumom člane.
Pri točki „delavske razmere" se mora marsikaj govoriti. Glavna skupščina bo morala veliko delati. Upajmo, da se posreči napredovati.
Glede na predloge so došli še sledeči predlogi.
Fiirstenfeld: Krajna skupina Fiirstenfeld predlaga z ozirom na predlog načelstva Zveze o ustanovitvi obrambenoga zaklada sledeči dodatni predlog:
„Vsaka krajna skupina se obveže, da od 10 odstotnih pripadajočih ji članarin trajno odstopi 1 odstotek obrambnemu zakladu, da se glavnica vedno pomnožuje.
Krajna skupina Bavč predlaga:
Ti isti člani, ki so bili kaznovani, ker so izvrševali funkcije Zveznih činiteljev, naj dobe po Zvezi podporo.
Zvezna skupščina ima tudi dolžnost, da uredi razmerje med Zvezom in Zveznih društev glede na delegate. Vsa ostala vprašanja so rešena v medsebojni pogodbi in po § 21 Zveznih pravil. Ke o zastopstvu pri medsebojnih zborovanjih se še ni nič določilo.
Zvezino načelstvo zato predlaga:
Društva, ki so se pridružila „Avstrijski krščanski tobačni delavski Zvezi" imajo pravico, da se udeleže vseh prireditev in sej Zzeze. Stroške nosijo društva „Zveze" sama.
Za udeležbo Zvezinih društev pri glavnih skupščinah krščanske tobačne delavske Zveze so merodajna sledeča določila:
1.	Delegati Zvezinih društev imajo v vseh vprašanjih, ki tičejo notranjo upravo „Krščansko tobačne delavske Zveze" posvetovalen glas'.
2.	V vprašanjih, ki tičejo gospodarsko akcije vsega tobačnega delavstva, imajo delegati Zvezinih društev popolno glasovalno pravico.
3.	Število delegatov Zvezinih društev se tako določi, da se na 200 članov lahko odpošlje po en delegat. Število članov se določi po prispevku Zvezi in je merodajna povprečna letna’ vsota. Drobci pod 100 se ne vpoštevajo, a vsako Zvezino društvo lahko odpošlje po enega delegata.
4.	Avstrijska krščanska tobačna delavska Zveza ima pravico, da odpošlje na svoje stroške zastopnika h glavnim skupščinam Zveznih društev. V notranjih zadevah Zveznih društev ima zastopnik zgojj posvetovalen glas. V vprašanjih pa, ki tičejo gospodarskih zadev ali takšnik vprašanj, imajo zastopniki Avstrijsko krščanske tobačne delavske zveze popolno glasovalno pravico.
Obvestila
Poročilo blagajne
5.	Zvezina društva, oziroma Avstrijska krščanska tobačna delavska Zveza, imajo pravico, da glavnim skupščinam predlagajo predloge, z ozirom na tozadevna določila, ki tičejo gospodarskih ali taktičnih vprašanj. Nedopustni so pa predlogi, ki tičejo notranjo upravo Zveze ali Zvezinih društev.
„Zveze“.
IV, četrtletja 1911.
Dohodki	K	h
20.793 prispevkov a 24 v .	4.990	32
63.856 prispevkov & 30 v ... .	19.156	80
1751 prispevkov h 2 v ... .	35	02
176 vpisnin & 40 v		70	40
7 pristojbin za knjižice ii 20 v .	1	40
Obresti		60	—
Koledar		849	25
Strokovna glasila		20	70
Brošure		23	40
Strokovni komisiji		:!8	10
Povračilo skupinam		78	25
Dobro skupinam		13	56
Vsota . .	25.337	20
Saldo dne 30. septembra . .	26.087	14
	51.424	.34
Izkaz premoženja		
Stanje blagajne		29.182	11
Vrednostni papirji		2.766	—
Delnice		100	—
	32.048	H
- Stroški	K	h
Bolniške podpore		10.044	42
Podpore porodnicam		1.530		
Podpore ob orožnih vajah	25	—
Mrtvaščine		310	—
Obresti krajnim skupinam . .	2.412	04
Agitacija		298	14
Plače in nagrade	■ .	1.530	—
Strokovni listi		3.874	08
Tiskovine		123	30
Izdatki pisarne		346	
Knjige in časopisi		74	70
Bolniška blagajna in zavarovanje	137	16
Strokovni komisiji		269	92
Koledar	 Prispevek „Zvezi nemških rotor-	993	13
matorjev zemljišč11		11	78
Sejo, delegacije itd		99	40
Dobro skupinam		20	40
Povračila skupinam		, 83	17
Razno 		49	59
Vsota . .	22.242	23
Saldo dne 31. decembra . .	29.182	11
	51.424	34
imate naročeno „Našo Moč“? Vsaka naša delavka, vsak naš delavec bi moral biti naročen na njo!
■ ■■■ ■ ■ ■ — ■ ■
■
■ ■■■ ■ ■■ ■ ■
Vsak delavec! Vsaka delavka!
■ ■ ■■ ■ ■n ■ ■
■ ■■■
kupi
FOMIIilEN-liAliENDEIt
fiir die christliche Tabakarbeiterschaft Osterreichs fiir das Jahr 1912. Če znaš nemško, kupi ga. Je zabaven! Poučen!
Dobiš ga pri tajnici ljubljanske skupine BBa gospici Mariji Blejec.
■ a ■	■ »■ —
-■!■■-
■ ■■■ ■ ■ ■
■ ■
Cena 60 vinarjev.
-■■■■-■ ■■■
■ ■ ■■ —■ ■ ■ ■ ■
■
■ ■
Dobiš ga pri tajnici ljubljanske skupine gospici Mariji Blejec.
■ ■ ■ ■ ■
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Krtoliške tiskarne" v Ljubljani.