8 »Žal je največ nasilja tam, kjer bi morali biti vsi najvarnejši.« 10 Kibernetski napadi lahko povzročijo velike finančne posledice Cena: 1,46 EUR Leto: XXI 16 Svet' Martin, iz grozdja je delal vin' ŠT. 11 I 27. november 2019 25 Prva v kreativni pričeski, druga v barvanju Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 20. decembra 2019. Ekomuzej vabi ob desetletju delovanja L. K. T. T. narediti kakšen dober skupni projekt, ne le na področju infrastrukture,« je povedal župan Janko Kos in dodal, da če je bil projekt v začetku bolj kulturni, etnološki, zdaj vse bolj dobiva turistične vsebine in pomaga pri trženju turistične ponudbe naše destinacije, Spodnje Savinjske doline. Janko Kos je še povedal da bi moral ekomuzej in njegove VIT točke po vseh občinah v dolini obiskati vsak Savinjčan. O tem in o prireditvah ob obletnici pa več na str. 3. D. N. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je v desetih letih obiskalo okrog 105 tisoč obiskovalcev. Deseto obletnico delovanja praznujejo s tednom odprtih vrat od 25. do 30. novembra. Ekomuzej je v teh letih prevzel povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v Sloveniji in še zlasti v Spodnji Savinjski dolini. »Ekomuzej je bil eden izmed prvih skupnih projektov doline, na katerem smo se pravzaprav vsi učili, kako Ne storimo drugim, kar sami ne želimo sebi LUCIJA KOLAR V ponedeljek so pripravili v ekomuzeju posebno srečanje tistih, ki so sodelovali pri projektu njegovega nastajanja in razvoja; dr. Boris Skalin je ob jubileju podaril muzeju svojo fotografijo, ki sta jo prevzela župan Janko Kos in direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Prihaja adventi čas D. N. Preteklo nedeljsko popoldne je bilo v dvorani Doma krajanov Tabor že vse v znamenju bližnjih adventnih nedelj, ki jih bodo krasili adventni venčki na vratih naših hiš, na mizah v naših stanovanjih, ob cerkvah …, kjer bomo že to nedeljo prižgali prvo svečko in potem še tri nedelje druge tri. Turistično društvo Tabor ter strokovnjakinja s področja cvetličarstva in aranžiranja Maja Lekša sta se na čarobni adventni čas pripravljala že preteklo nedeljo. Člani taborskega društva so priskrbeli vse potrebno za izdelavo adventnih venčkov ter razne sladke in slane dobrote ter čaj in kavi- ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec DRSALIŠČE ŽALEC co za še prijetnejše druženje ob delu. Izdelovanja venčkov se je poleg njih lotilo veliko mamic in babic skupaj s svojimi otroki. Nekateri so izdelovali tudi božično-novoletne voščilnice in okraske. Kot je povedala predsednica TD Tabor Hani Zamuda, je izdelovanje adventnih venčkov že dolgoletna tradicija njihovega društva, ki se je krajani udeležujejo z velikim veseljem fotografija na desni). Vse, kar naredijo, lahko odnesejo domov. Kar nekaj izdelkov pa je namenjeno tudi prodaji. Podobno ustvarjalno in potem praznično pa bo v teh dneh tudi drugod po dolini. »Žal je največ nasilja tam, kjer bi morali biti vsi najbolj varni,« je povedala nekdanja kriminalistka Zdenka Jan in nekaj njenih izkušenj pri delu z žrtvami nasilja je objavljen na 8. strani tokratnega Utripa. Žal je to samo del, pretresljivih izkušenj je še več in zagotovo še več tistega nasilja, ki ga uradne osebe ne obravnavajo. Ob tem je res, da je fizično nasilje lažje dokazati kot druge vrste nasilja, je povedala Zdenka Jan. Razmišljam, kdaj nek odnos, ravnanje sploh je oz. postane nasilje. Pri fizičnem nasilju ni dvoma in fizične vidne posledice ga izdajajo takoj. Pri verbalnem, psihičnem pa so rane skrite, a nič manj pekoče. Meja med »normalnim« in »tistim preveč« pa je veliko bolj skrita, najbrž v osnovi povezana z vrednotami in ustaljenimi vzorci družbe, z vzgojo v primarni družini in z drugimi navadami naše socializacije. A tudi tu lažje prepoznamo nasilje, ki ga nad žrtvijo izvaja nekdo zunanji, nadrejeni v službi, sošolec nad drugim sošolcem, učitelj nad učenci ali kolegi učitelji, sosed nad sosedom, ... Kaj pa, ko takšno ravnanje žrtev doživlja od svojih domačih, med štirimi stenami svojega doma, kjer bi se morala počutiti najbolj varno? Od ljudi, ki najbolj poznajo njene last- nosti, tudi slabosti in hibe? Kdaj ponavljajoči se neželeni verbalni pritiski, pripombe, večletno uklanjanje volji nekoga, ki se postavi v naši bližini na piedestal premoči v povezavi z vlogo v družini, postane nasilje? V stilu »saj moraš, ker si moja žena«, »dokler sem jaz tu gospodar …«, »pri samih babah v hiši pa ne bom delal«, Minuli ponedeljek je bil dan boja proti nasilju nad ženskami, ko so ugotavljali, da so velika večina žrtev vsega nasilja ženske. Kar 33 odstotkov žensk v EU po 15. letu je doživelo fizično ali spolno nasilje, gotovo še več druge, manj vidne oblike. Tudi o psihičnem nasilju pripoveduje Zdenka Jan, nad otroci in sta- Kdaj ponavljajoči se neželeni verbalni pritiski, pripombe, večletno uklanjanje volji nekoga, ki se postavi v naši bližini na piedestal premoči v povezavi z vlogo v družini, postane nasilje? »če ne boš dala, si bom pa drugo dobil«, »tole boš naredil, če ne te pa ne bomo več futrali«. Pa ponavljajoča se dejanja neizpolnjenih obljub, nespoštljivih odnosov, izkoriščanja hib za dosego svojih koristi na dnevni ravni. Do partnerjev, otrok, starih staršev, … Včasih se dnevno uklanjamo »malim« stvarem, ker verjamemo, da mora biti tako, ker so nas tako vzgojili, ker to pač pride zraven v odnosu poleg vsega dobrega. Ker nekaj mora vsak »požret«. Ker ideala pač ni. Višek ironije pa je, da razloge za takšen odnos, žrtev, ki se dolgo niti ne zaveda, da to je, vidi v sebi. Tudi zato, ker tisti, ki izvaja nasilje, poskrbi, da se tako počuti. Toda kaj, ko se žrtev enkrat »zbudi« in ugotovi? rejšimi, nad ženskami in moškimi. Čeprav imamo statistično bolj izpostavljene ciljne skupine, je nasilje povsod in v vseh oblikah. Čisto vsi se srečujemo z njim. Razmislite pri sebi. Adventni čas, ki je pred nami, nas počasi pelje v mesec najbolj družinskih praznikov, v mesec najbolj sproščenega druženja, pa tudi odkritega pogovora v družini in s prijatelji, razmisleka o letu za nami in o ciljih za naprej. Razmislimo vsak pri sebi, kakšne odnose imamo, kako se sami obnašamo do drugih in kako se drugi obnašajo do nas. Spoštujmo sebe in druge in ravnanja bodo temu sledila. Brez nasilja. Lahko je tako lepo. VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 5. 12. ob 16.00 Šlandrov trg Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? TZ-Anz-4c-Garage-Haus-110x60mm-A-2019-SLO-Matjaz-B.indd 1 www.matjaz.si info@matjaz.si 19/09/19 11:11 2 občinA ŽALEc ŠT. 11 I november 2019 Boljši pogoji za preventivo L. Kolar Center za krepitev zdravja je dobil nove prostore za svojo dejavnost. V preventivne programe je bilo že do zdaj vključenih okrog 3000 ljudi, posredno pa še 5000 uporabnikov. Na martinov ponedeljek so predali namenu prizidek k zdravstvenemu domu v Žalcu, v katerem deluje Center za krepitev zdravja, katerega osnovni namen je delovanje na področju razvoja, nadgradnje in izvajanja preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu v lokalnih skupnostih ter v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Skupna vrednost investicije je dobrih 641 tisoč evrov. Nekaj manj kot polovico tega zneska je prispevala Občina Žalec (dobrih 301 tisoč evrov), 200 tisoč evrov je prineslo uspešno kandidiranje na razpis ministrstva za zdravje, dobro peti- no oziroma 140 tisoč evrov pa je dodal še sam Zdravstveni dom Žalec. ZD Žalec je pridobil v prizidku skoraj 234 m² površin, od tega v kleti dobrih 68 m² za garaže, v zgornjem delu pa skoraj polovico, slabih 81 m², predstavlja večnamenski prostor, v osnovi namenjen telovadnici, sicer pa tudi različnim delavnicam in drugim dejavnostim. Preostalo površino predstavljajo pisarne, sanitarije, shramba, garderobe in druge površine, ki so funkcionalno povezani z izvajanjem medicinske dejavnosti. Vsa gradbena dela je opravljalo podjetje Halomojstri Polzela s podizvajalci, ki je z deli po uspešnem kandidiranju na razpisu občine in podpisu pogodbe začelo letos maja. Zdra- Prizidek k zdravstvenemu domu pomeni kakovostnejše storitve za uporabnike in boljše pogoje za zaposlene. vstveni dom je tako pridobil dodatne prostore za izvajanje preventivne dejavnosti, uredili pa so tudi klančino, ki omogoča lažji dostop gibalno in senzorno oviranim ljudem, invalidom, poškodovanim, starejšim ljudem in staršem z otroškimi vozički. Občina Žalec je uredila tudi parkirišča in prometno ureditev z navezavo na obstoječo lokalno prometno infrastrukturo ter s tem povezane prestavitve komunalnih vodov ter rekonstrukcijo celotne azbestne vodovodne trase. Spomnimo, Občina Žalec in ZD Žalec sta gradnjo novega prizidka za Center za krepitev zdravja napovedala že lani spomladi, vsebinsko pa so dejavnosti centra tudi že začeli pred izgradnjo prizidka oziroma uradnih prostorov. Na razpis ministrstva za zdravje, na katerem so bili uspešni in so pridobili sredstva v višini 200 milijonov evrov, pa so se prijavili še v času prejšnjega direktorja Marjana Goloba, leta 2017. Direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec: »Z novim centrom smo dobili dodatna sredstva, možnosti širitve, zaposlili smo šest novih sodelavcev in pridobili odlične materialne pogoje.« Ob tem je direktorica dodala, da so nove prostore, v katerih delujejo zaposleni v centru, uredili tako, da so tudi njim prijazni. »Storitve je mogoče koristiti prek napotnice, ki jo izda izbrani zdravnik družinske medicine, določene delavnice pa so za vstop proste. Imamo tudi novo spletno stran, na kateri so objavljene vse Vodja Centra za krepitev zdravja Rok Repas delavnice in dejavnosti.« Vodja Centra za krepitev zdravja Rok Repas pa je povedal, da je bilo v njihove delavnice različnih vsebin promocije zdravja in preventive že do zdaj vključenih 3000 uporabnikov, posredno v sklopu sodelovanja na drugih dogodkih zunaj zdravstvenega doma pa je bilo vanje vključenih še 5000 ljudi. Gre za različne vsebine, delavnice: »To so na primer delavnice spoprijemanja s stresom, depresijo, tesnobo, delavnice, ki skrbijo za naše gibanje, za zdravo hujšanje, o raznih dejavnikih tveganja, na temo zdravega načina življenja. Potem pa še delavnice za opuščanje kajenja, skupinske in individualne. Nabor delavnic, ki se bodo dogajale tukaj, pa tudi na drugih lokacijah v lokalni skupnosti, je zelo širok. Svoje storitve na temo promocije zdravja ponujamo tudi podjetjem, ki nas pokličejo …« Rok Repas je dodal, da že zdaj sodelujejo tudi s številnimi društvi. Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Kos in se ob odprtju zahvalil vodji oddelka za negospodarske javne službe Nataši Gaber Sivka, ki je bila vodja projekta, in direktorici ZD Žalec dr. Hani Šuster Erjavec. Ob odprtju so nastopile plesalke baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec, uradni del prireditve pa je povezovala Saška Pukl. Vrbenčani kritični T. Tavčar Majhnost krajevne skupnosti po številu prebivalcev in teritoriju se na žalost odraža tudi v nižjih finančnih sredstvih, ki jih zagotavlja Občina Žalec. 14 priznanj za najlepše urejene T. Tavčar Z lepo urejenim in zdravim okoljem se zvišuje kakovost življenja v Občini Žalec, je bilo slišati tudi na letošnji sklepni prireditvi Najlepši kraj, hiša in kmetija. Ocenjevanje hiš, krajev, kmetij, poslovnih objektov, vrtcev in šol, ki ga v sklopu projekta »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2019« izvaja ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, je končano. Na sklepni prireditvi 8. novembra so v dvorani Doma II. slovenskega tabora podelili priznanja najboljšim v petih kategorijah. Tudi letos je v izboru sodelovalo lepo število občanov, kar dokazuje, da se vedno bolj zavedamo, da se z lepo urejenim in zdravim okoljem zvišuje tudi kakovost življenja v Občini Žalec, je bilo slišati na prireditvi. Petčlanska ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Štefanija Kos Zidar, se je na oglede odpravila dvakrat, junija in avgusta, ter med letošnjimi 22 prijavljenimi na natečaju podelila 14 priznanj. V kategoriji kraj je prvo mesto pripadlo Savinjski cesti Žalec, drugo Vrbju, jugozahodni del, od hišne številke 63 do 79, in tretje Zgornjim Grušovljam. V kategoriji hiša je komisija prvo mesto dodelila Zvonki in Igorju Kloarju iz Migojnic, drugo Poloni Železnik Bonaja in Alojši Bonaja iz Zaloških Goric, tretje mesto pa so podelili Andreji in Simonu Božiču iz Šempetra ter Jožici in Martinu Kosu iz Studenc. V kategoriji kmetija so podelili dve priznanji. Za prvo mesto ga je prejela družina Šalej iz Drešinje vasi in za drugo družina Pirš -Breznik iz Podloga. V kategoriji šola in vrtec so podelili dve priznanji, I. OŠ Žalec in Vrtcu Žalec, enoti Liboje. V kategoriji poslovni objekt je prvo mesto pripadlo poslovnemu objektu Minis, d. o. o., Velika Pirešica, drugo KS Šempeter in tretje podjetju Borut Zagoričnik, s. p., Podlog. Na sklepni prireditvi sta zbrane nagovorila in podelila priznanja župan Janko Kos in predsednica komisije Štefanija Kos Zidar. Prireditev je s svojim nastopom obogatil Ansambel Jureta Zajca, povezovalec je bil Franci Podbrežnik, sceno pa je pripravila Breda Bračko. Za posnetke in predvajanje kratkih predstavitvenih filmov nagrajencev je poskrbel Samo Sadnik (Studio forma) iz Žalca. Letošnji dobitniki priznanja z županom Jankom Kosom in predsednico komisije Štefanijo Kos Zidar. Prejemniki priznanj s predsednikom sveta KS Vrbje Jožetom Mehom V KS Vrbje praznujejo krajevni praznik 11. novembra v spomin na ta dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ustanovljeno 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodek iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Na slavnostni seji sveta KS Vrbje je govoril predsednik sveta Jože Meh. Poudaril je, da se je v vseh teh 38 letih Vrbje razvilo, razširilo in postalo prijeten kraj za bivanje, druženje, v zadnjem času pa tudi zanimivo z vidika turizma. V tem letu se težko pohvalijo z novimi pridobitvami oziroma večjimi dejavnostmi. Vzrok je preprost, ni sredstev. Komaj jim uspe pokriti stroške, kot na primer za vzdrževanje Doma krajanov. Za večje posege nič več ne ostane. Majhnost krajevne skupnosti po številu prebivalcev in teritoriju se na žalost odraža tudi v mejnih oziroma nižjih finančnih sredstvih, ki jih zagotavlja Občina Žalec. Pri pridobitvah je govornik izpostavil le obnovo fasade na Domu krajanov z nadstreškom, za kar je denar prispevalo tudi kulturno društvo. V poročilu pa je pohvalil delovanje društev v kraju. Ob koncu je še dejal, da je kulturno društvo tudi pobudnik prvega dobrodelnega koncerta v Vrbju z naslovom »V slogi je moč – stopimo skupaj za Dom krajanov Vrbje«, ki je bil v petek, 22. novembra. Na koncertu so nastopali znani slovenski pevci, skupine in plesalci, ki so se odpovedali honorarju. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, nato pa so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih: Boštjan Golubič, član PGD Vrbje, Društvo upokojencev Vrbje, Glasbena šola Risto Savin Žalec in Elizabeta Židanik, članica DU Vrbje. V kulturnem programu je nastopil trio flavt in kvartet klarinetov pod vodstvom profesorja Edvarda Rebernika. Za praznik so pripravili še predavanji z naslovom »S Tomosi čez Ameriko« in »Komunikacijske veščine« psihologinje Barbare Plesnik, poleg tega pa srečanje krajanov, starih nad 65 let, razstavo ročnih del Marjetica, predstavo »Bosa v parku« gledališke skupine iz Štandreža ter namiznoteniški turnir za pokal Vrbja. OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2019 3 Ekomuzej vabi ob desetletju delovanja Lucija Kolar T. T. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je v desetih letih obiskalo okrog 105 tisoč obiskovalcev. Obletnico delovanja praznujejo s tednom odprtih vrat od 25. do 30. novembra. O praznovanju desetletnice te pomembne žalske kulturnozgodovinske in turistične ustanove ter o vsebinskih novostih, ki jih je v tem času doživela, sta na novinarski konferenci prejšnji teden spregovorila župan Občine Žalec Janko Kos in direktor ZKŠT Žalec, mag. Boštjan Štrajhar. Vrata pa so 25. novembra odprli točno na dan, ko je ekomuzej leta 2009 v nekdanji sušilnici hmelja IHPS začel pripovedovati zgodbo o življenju zelenega zlata v Spodnji Savinjski dolini. »Ekomuzej ima vse od začetka delovanja rast števila obiskovalcev. V prvem letu delovanja (2010) ga je obiskalo 9296 ljudi. Število se je sorazmerno povečevalo do leta 2017, ko so imeli zaradi odprtja Fontane piv Zeleno zlato rekorden obisk, 13.204 obiskovalcev. Do konca oktobra letos pa ga je obiskalo že 11.358 obiskovalcev. V desetih letih je ekomuzej odprl vrata približno 105.000 obiskovalcem,« je povedal mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da je ponudba ekomuzeja del trženjske ponudbe celotne destinacije, ki zajema tudi Fontano piv Zeleno zlato, Jamo Pekel, Rimsko nekropolo in druge atrakcije tega območja. Spomnimo, investicija v ekomuzej je bila težka okrog dva milijona evrov. Zanj je Občina Žalec kot inve- stitor skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko, ki so tudi primaknile svoj delež (15 %), v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu leta 2007 pridobila tudi okrog 1,4 milijona evrov finančnih sredstev iz evropskih regionalnih skladov. Mag. Boštjan Štrajhar: »Odprtje Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je bil eden izmed večjih dogodkov v zgodovini savinjskega hmeljarstva, kmetijske panoge, ki je desetletja krojila življenje mnogih prebivalcev Savinjske doline. Z odprtjem ekomuzeja je Občina Žalec s partnerji postavila spomenik hmeljarstvu in začela razvijati uspešno vizijo promocije hmeljarstva in pivovarstva Spodnje Savinjske doline, ki jo je nadaljevala s prvo fontano piv na svetu.« Ekomuzej je v teh letih prevzel povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v Sloveniji in še zlasti v Spodnji Savinjski dolini. »Odprtje ekomuzeja je bila pomembna turistična pridobitev za celotno Spodnjo Savinjsko dolino, saj tradicija hmeljarstva in pivovarstva v teh krajih živi že od leta 1876. Z ureditvijo osrednjega muzeja v Žalcu je bilo zagotovljeno razvojno jedro kulturnozgodovinske turistične ponud- be na podeželju po načelih sodobno zasnovanih ekomuzejev, ki so živo vpeti v okolje. Pri vsebinski zasnovi muzeja in strokovnih vprašanjih je sodeloval Pokrajinski muzej Celje.« »Ekomuzej je bil eden izmed prvih skupnih projektov doline, na katerem smo se pravzaprav vsi učili, kako narediti kakšen dober skupni projekt, ne le na področju infrastrukture,« je povedal župan Janko Kos in dodal, da če je bil projekt v začetku bolj kulturni, etnološki, zdaj vse bolj dobiva turistične vsebine in pomaga pri trženju turistične ponudbe naše destinacije, Spodnje Savinjske doline. »Naš ekomuzej je poleg tistega v češkem Žatcu, ki je sicer večji, zagotovo vsebinsko bogatejši muzej, skupaj pa sta edina tovrstna muzeja.« V desetih letih posodobitve Ekomuzej je v desetih letih doživel kar nekaj dopolnitev in vsebinskih posodobitev. V sklopu nadaljevanja strokovnega sodelovanja s Tehniškim muzejem Slovenije so bili restavrirani vsi eksponati. V njem so postopoma nastajale stalne razstave: leta 2010 razstava o Simonu Kukcu, leta 2012 čebelarska razstava in razstava Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, leta 2015 razstava Od sušilnice do muzeja, v teh letih pa so pripravili tudi mnoge začasne razstave. Ponudba ekomuzeja je bila leta 2013 obogatena s savinjskim pivom Kukec, najprej s svetlo, dve leti pozneje pa še s temno različico. Mag. Boštjan Štrajhar in Janko Kos V ekomuzeju lahko obiskovalci uporabijo avdiovizualni vodnik za individualno vodenje, ki si ga brezplačno naložijo na svoj prenosni telefon. Na voljo je v slovenskem in angleškem jeziku. Aprila 2019 so ponudbo ekomuzeja obogatili z virtualno-resničnostnim filmom, z virtualnimi očali v 360-stopinjski 3D-tehniki. Film je na voljo je v treh jezikih – slovenskem, angleškem in nemškem, od aprila pa si ga je ogledalo približno tisoč obiskovalcev. Ekomuzej večkrat na leto brezplačno odpre svoja vrata: ob slovenskem kulturnem prazniku, na Ta veseli dan kulture, na poletno muzejsko noč, ob svetovnem dnevu turizma in ob svetovnem dnevu muzejev. V preteklem desetletju je gostil in še vedno gosti številne dogodke in prireditve. Letošnje poletje je Žalec, z njim pa tudi ekomuzej, gostil 57. svetovni hmeljarski kongres, ki se ga je udeležilo več kot 160 pridelovalcev hmelja, trgovcev, pivovarjev in strokovnjakov iz 15 držav. In kakšni so cilji v prihodnje? »Želimo si iti v korak s sodobnimi trendi, to pa je digitalizacija kulturne dediščine. Del tega je že digitalni film. Želje pa imamo še velike, recimo kakšno hologramsko sobo, v kateri bi lahko zelo v živo prikazali obiranje hmelja na star način, sušenje, pridelavo Ekomuzej je urejen v štirih nadstropjih in pritličju, kjer so zbrane zgodbe o življenju hmeljarjev nekoč in danes ter predmeti, povezani s hmeljarstvom. Predstavljeni so oblačila, običaji, načini preživljanja hmeljarjev, številni predmeti in orodja za predelavo ter obdelavo hmelja. Na ogled je tudi večja zbirka pivskih steklenic Pivovarne Laško in Pivovarne Union. in vse, kar spada zraven,« je še dodal mag. Boštjan Štrajhar. Vabljeni na dneve odprtih vrat Od 25. do 30. novembra, torej še vse do tega petka, lahko obiskovalci brezplačno vstopijo v ekomuzej. Vsak dan ob 17. uri, v soboto pa ob 10. uri je na voljo tudi brezplačno vodenje po muzejskih zbirkah. Za obiskovalce, ki bodo izkazali znanje o videnem in slišanem v ekomuzeju, so pripravili tudi praktične nagrade. Jutri, 28. novembra, pa bodo ob 18. uri v ekomuzeju odprli razstavo oblek hmeljskih princes in pripravili pogovor s hmeljskimi princesami in starešinami. Nit pogovora bo tradicija izbora princes in starešin, ki v Spodnji Savinjski dolini neprekinjeno poteka že od leta 1963. 15 dogodkov v veselem decembru L. K. Drsališče bo odprto od 5. decembra do 6. januarja Ekomuzej ima od letos urejeno tudi služnost okoli stavbe, kar se je vleklo dlje časa. kam gremo, DRUŽBA? Gremo drsat! ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec DRSALIŠČE ŽALEC Praznični december bodo v Žalcu začeli 5. decembra s prižigom luči, prihodom Miklavža in z odprtjem drsališča na Šlandrovem trgu. Že 1. decembra pa bo v Dvorcu Novo Celje adventni sejem. V prazničnem decembru bodo imeli v Žalcu na štirih prizoriščih kar 15 dogodkov, je povedal direktor ZKŠT, mag. Boštjan Štrajhar. V Dvorcu Novo Celje bodo 1. decembra pripravili adventni sejem in adventne koncerte, na dan sejma bo nastopil Offsiders acoustic blues band, potem pa citrarki Neli in Karmen Kos Zidar, MPZ Savinjski zvon in ŽPZ Gotovlje. Na Šlandrovem trgu bodo koncertirali Rok Trkaj 13. decembra ter Gino in band 27. decembra. Med 5. decem- na Šlandrovem trgu na voljo brezplačno drsališče z brezplačnim učenjem drsanja. V Žalcu bodo na silvestrovo v Domu II. slovenskega tabora pripravili silvestrsko stand up predstavo Slovenec in pol z Alešem Novakom in Perico Jerkovićem, na Šlandrovem trgu pa bodo pripravili tudi tradicionalno silvestrovanje, tokrat z ansamblom Happy Band. Ognjemeta pa, kot je zdaj že v navadi, zaradi ekoloških razlogov v Žalcu ne bo. POPRAVEK V oktobrski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline se nam je v članek z naslovom Sprejeli zlate maturante na strani 3 prikradel tipkarski škrat. V članku namreč po pomoti med zlatimi maturanti ni naveden Zvonko Maks Hrustel, ki je obiskoval OŠ Žalec in zaključil šolanje na Šolskem centru Velenje, smer strojni tehnik. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE 10 let z vami TEDEN ODPRTIH VRAT Od 25. do 30. novembra 2019: • brezplačen vstop ves teden • brezplačno vodenje po ekomuzeju vsak dan ob 17. uri (v soboto ob 10. uri) BREZPLAČNO DRSANJE. Možna izposoja drsalk po ceni 2 €. brom in 6. januarjem bo tam drsališče, vsako soboto med 18. in 21. uro pa tudi disko na ledu. Na Šlandrovem trgu pa bo 20. decembra tudi Božičkova soba, v kateri se bodo lahko otroci med drugim fotografirali z Božičkom. V dvorani Doma II. slovenskega tabora bodo med 27. in 30. decembrom gledališke otroške predstave. V Konjeniškem centru Amai bodo jahači pripravili kratko predstavo s konji in prihod dedka Mraza. Tudi letos bo Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec ekomuzej-hmelj.si, 03 571 80 21 ekomuzej@siol.net Noša hmeljskih princes skozi čas Razstava oblek hmeljskih princes ter pogovor s hmeljskimi princesami in starešinami Četrtek, 28. novembra 2019, ob 18. uri Več na: zkst-zalec.si Aškerčeva 9a, 3310 Žalec občinE 4 ŠT. 11 I november 2019 Veliko lepo urejenih hiš, kmetij in drugih objektov K. R. Letos še nagrajenci v vsakem zaselku oziroma vasi, prihodnje leto bo nekoliko drugače. V začetku tega meseca so tudi v Preboldu razglasili najlepše urejene hiše, kmetije in druge objekte. Kot del projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna je ocenjevanje izvedlo Turistično društvo Prebold oziroma njegova komisija. Priznanja najboljšim so podelili v povsem polni preboldski dvorani, podobo odra pa so zaznamovali vsi letni časi. Priznanja za najbolj urejene hiše, kmetije in druge objekte sta podelila predsednica ocenjevalne komisije preboldskega turističnega društva Marjana Uršič in župan Vinko Debelak, ki je pred tem nagovoril zbrane. Kot je povedal, je v občini veliko zelo lepo urejenih hiš, kmetij in raznih drugih objektov, nekateri pa še vedno niso v ponos svojim lastnikom. Tistim, ki lepo skrbijo za videz in urejenost svojih domov in poslovnih objektov, se je župan zahvalil in čestital vsem prejemnikom priznanj. Zahvalil se je tudi Turističnemu društvu Prebold, ki že več let ob podpori občine izvaja to akcijo. Priznanja v različnih kategorijah Najprej so razglasili prejemnike priznanj za najlepše urejene hiše po vaseh in zaselkih. V Preboldu sta priznanje za najbolje ocenjeno hišo prejela Magda in Zdenko Mak z Reške ceste, v Dolenji vasi Tanja in Matjaž Gostečnik, v Kaplji vasi Vida in Jožef Ribič, v Latkovi vasi Tatjana in Jožef Plaskan, v Mariji Reki Katica in Anton Otavnik, v Šeščah Marika in Dejan Divjak, v Sv. Lovrencu pa Polona in Marko Kralj. V kategoriji najlepše urejenih kmetij so priznanja prejeli Ljubica in Toni Cestnik iz Marije Reke, Helena in Beno Cijan iz Šešč, Karmen in Dejan Lešer skupaj z Ivico Teržan iz Sv. Lovrenca ter Jurij Vošnjak iz Matk. Komisija je ocenjevala in nagradila tudi lastnike oziroma skrbnike drugih objektov, ki so prav tako del lepše podobe občine. Za najlepše urejen večstanovanjski objekt je priznanje prejel blok Na zelenici 2 v Preboldu, letos najbolj urejen gasilski dom ima PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, v kategoriji planinskih domov je komisija najbolje ocenila Lovski dom na Golavi, katerega oskrbnica je Darja Ažnik, za športno-rekreacijski prostor pa je priznanje prejela športna sekcija PGD Sv. Lovrenc. Najbolj urejeno gostišče je bilo letos gostišče Pri gasilcu v Matkah (Marcel Cilenšek), poslovni objekt pa Vrtec Prebold. Posebno priznanje sta za urejenost zunajosti garaže Na zelenici v Preboldu prejela Jolanda in Mirko Stojnić. Ob tej priložnosti se je Turistično društvo Prebold za večletno prizadevno delo v komisiji zahvalilo dvema članicama – Faniki Felicijan, ki je članica komisije vse od začetka, in Jasni Kač. Za prijeten kulturni program so poskrbeli mlada citrarka Maša Strmec, otroški zbor Vrtca Prebold, Mladinski pevski zbor OŠ Prebold, ki se mu je pri eni izmed skladb s harmoniko pridružil Jakob Zagožen, ob koncu pa se je z recitalom ob spremljavi Maše Strmec predstavila Amalija Rojc. Da je bila prireditev dobro tudi scensko zasnovana, sta turističnemu društvu pomagala Katja Jelen in preboldski medgeneracijski center, v veliko pomoč pri vseh dejavnostih društva pa je tudi Klaudija Kač iz občinske uprave. Prav tako si je zahvalo prislužil še ne tako zelo dolgo predsednik preboldskega turističnega društva Tomaž Pančur, ki je prireditev vodil ter v delo društva prinesel svež veter in zanimive ideje, je povedala Marjana Uršič. Druženje se je nadaljevalo v preddverju dvorane, kjer so gospo- Predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič dinje za vse obiskovalce pripravile domače dobrote, letos so na mizo postavile zavitke (štrudlje), dobrote iz buč in druge sadove jeseni. Marjana Uršič, predsednica ocenjevalne komisije pri TD Prebold, je po prireditvi o letošnjem delu komisije povedala: »Vsako leto ugotavljamo, da imajo nekateri vedno urejene hiše in druge objekte z okolico, pri tistih, ki bi lahko ali bi morali kaj izboljšati, pa večinoma ni sprememb na bolje. Na splošno pa lahko rečemo, da so naši zaselki in vasi lepo urejeni. Na naše tekmovanje se posamezniki ne prijavijo, ampak gre naša komisija od vasi do vasi in ocenjujemo vsak zaselek, v njem poslovne protore, gostišča, javne objekte, gasilske domove, tudi športno-rekreacijske površine, pa seveda hiše in kmetije. Letos zaselka posebej nismo nagradile (v komisiji so same članice, op. a.), ker so bili vsi izenačeni, ni noben izstopal. Za prihodnje leto se dogovarjamo, da bi v kategorijah najbolj urejenih hiš in kmetij izbrali prve tri najbolje ocenjene na območju celotne občine, ne po vsaki vasi, kot do zdaj.« Proračuna v javno obravnavo T. T. Vsi prejemniki priznanj za najbolj urejene hiše, kmetije in druge objekte s predsednico komisije in županom. Cesta dveh občin T. T. V Velikem Vrhu v Občini Šmartno ob Paki so se tamkajšnji krajani skupaj s prebivalci Občine Polzela veselili obnovljenega odseka ceste oziroma javne poti, ki povezuje obe občini, po njej pa dostopajo tudi obiskovalci Gore Oljke. Okoli 300 metrov dolg obnovljeni odsek ceste oziroma javne poti poteka po dveh občinah. V naselju Dobrič v polzelski občini je odsek dolg 191 metrov, v naselju Veliki Vrh pa 102 metra. Na novo so uredili odvodnjavanje meteornih voda, utrdili spodnji ustroj vozišča in ga asfaltirali. Skupna vrednost investicije znaša 45.200 evrov z DDV, od tega je Obči- S prerezom traku so cesto predali namenu župana obeh občin Janko Kopušar in Jože Kužnik, predsednik vaške skupnosti Peter Rogl ter Saša Cizej iz podjetja, ki je izvajalo obnovo. na Polzela zagotovila 26.200 evrov in Občina Šmartno ob Paki 19.000 evrov. Obnovo je opravilo podjetje Cizej Sašo, s. p., z Vranskega. Ob odprtju ceste so o pomenu obnovljene ceste spregovorili: župana obeh občin Janko Kopušar in Jože Kužnik ter predsednik vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce Peter Rogel. Cesto je blagoslovil šmarški župnik in dekan Ivan Napret, krajani in gostje pa so se zadržali še na prijetnem druženju. Polzelski svetniki so na zadnji, osmi redni seji, 21. novembra največ razpravljali o Predlogu Odloka o proračunu Občine Polzela za leto 2020 in 2021 ter ga dali v enomesečno javno obravnavo. Proračun bo za leto 2020 imel 6.854.441 evrov prihodkov in 6.789.350 odhodkov. V računu financiranja izkazuje zadolževanje v višini 42.8000 evrov in odplačilo dolga v višini 240.500 evrov. Proračun za leto 2021 pa bo imel 5.541.575 evrov prihodkov in 5.483.970 evrov odhodkov, kar je za skoraj 1.300.000 manj kot leta 2020. Razlika je v tem, da so v proračunu za leto 2020 že zajeta sredstva, ki naj bi jih Občina Polzela dobila z razpisi od EU. Oba predlo- ga proračuna so dali v 30-dnevno javno obravnavo. Je pa občinski svet v prvi obravnavi razpravljal tudi o Predlogu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter o Predlogu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju teh občin, predloga so dali v 30-dnevno javno obravnavo. V prvi in drugi obravnavi so svetniki potrdili Predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, občin Braslovče, Laško, Polzela, Prebold, Štore, Tabor, Vransko in Žalec, ki bo začel veljati 1. januarja 2020. Druga razreda končno v novih učilnicah D. N. Dva razreda otrok drugega razreda, ki sta to šolsko leto zaradi poznejšega zaključka del na prizidku začela v učilnicah župnijskega Aninega doma, se bosta lahko v kratkem priključila učencem v matični šoli. V OŠ Prebold so namreč pred kratkim končali vsa dela na prizidku šole, s katerim pridobivajo tri nove učilnice in garderobe, dva kabineta in novi vhod za nižjo stopnjo. Hkrati s tem so že med poletnimi počitnicami v obstoječih učil- nicah tega tretjega trakta šole zamenjali vse svetilke, učilnice pa so tudi na novo prepleskane. V sklopu te investicije, ki je znašala 700 tisoč evrov, so rekonstruirali tudi stopnišče, zamenjali talno oblogo na hodniku ter uredili nove sanitarije. Nakupili so opremo za nove učilnice in garderobo. Kot nam je povedal župan Vinko Debelak, bo jutri, v četrtek, 28. novembra, potekal tehnični pregled opravljenih del in če bo vse tako, kot mora biti, se bo pouk v novih prostorih lahko začel v naslednjih dneh. OBČINE ŠT. 11 I november 2019 Novi metri asfalta v Mariji Reki D. Naraglav Rekonstrukcija je stala približno 40 tisoč evrov (z DDV), sredstva je občina zagotovila iz proračunskih sredstev, svoj delež pa sta prispevali tudi domačiji Hribar in Golavšek. Župan Vinko Debelak ob nagovoru po prerezu traku V preteklem mesecu je Občina Prebold uspešno končala rekonstrukcijo še enega odseka občinskih cest, z regionalne ceste Prebold– Trbovlje do domačije Anice in Ivana Hribarja. V nedeljo, 17. novembra, popoldne so odsek slavnostno predali svojemu namenu. Za rekonstrukcijo okrog 700 metrov dolgega odseka je bilo na javnem razpisu kot najugodnejše izbrano podjetje Remont NG Celje, nadzor nad projektom pa je prevzelo podjetje PR Projekt. Rekonstrukcija tega odseka je z DDV stala približno 40 tisoč evrov, ki jih je občina zagotovila iz proračunskih sredstev, svoj delež pa sta prispevali tudi domačiji Hribar in Golavšek. Kot je ob odprtju povedal predsednik Krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac, si pred desetimi leti ni upal niti pomisliti, da bodo položili asfalt do nekoliko oddaljenih domačij v hribovitem svetu Marije Reke. S sodelovanjem in dobro voljo pa se da urediti tudi takšne projekte. Župan Vinko Debelak pa je dodal, da se na občini zavedajo, da brez vode, elektrike in cest ne bo ohranjanja in razvoja podeželja, zato so v preteklem obdobju nekaj več sredstev namenili ravno za takšne investicije. Zbrane je v imenu obeh domačij pozdravila Anica Hribar in se zahvalila županu, občinskemu svetu in vsem drugim, ki so omogočili realizacijo investicije. Blagoslov nove pridobitve je opravil preboldski in marijereški župnik Damjan Ratajc, slavnostni trak pa sta skupaj z županom Vinkom Debelakom in predsednikom krajevnega odbora Filipom Ahacem prerezala Anica in Ivan Hribar. Slovesnost so s petjem polepšali Reški slavčki in Reški bend. Seja v znamenju obravnavanja odlokov D. Naraglav Sejnine za predsednike krajevnih odborov za prisotnost na sejah občinskega sveta niso v skladu z zakonom, a svetniki vendarle zagovarjajo drugačne vrste nagrad zanje za prisotnost na sejah. Na deseti redni seji občinskega sveta Občine Prebold so k prvotnemu dnevnemu redu na pobudo župana Vinka Debelaka in predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franca Škrabeta dodali še obravnavo dveh odlokov. Predlagana razširitev se je nanašala na obravnavo Odlokov o ustanovitvi skupne občinske uprave regije Saša in Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec. Župan je povedal, da sta ob vključitvi v skupne uprave potrebna strateški vsebinski razmislek in vidik stroškov. Poudaril je potrebnost sodelovanja s sosednjimi občinami Spodnje Savinjske doline in širšim območjem Celja. Po razpravi so svetniki oba predloga Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave sprejeli in ju dali v 15-dnevno javno razpravo. Poleg teh dveh odlokov so na seji obravnavali še predlog Odloka o jav- ni gasilski službi v Občini Prebold, predlog Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Prebold, predlog Pravilnika o sofinanciranju programov društev, organizacij in združenj v Občini Prebold, predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju prireditev v Občini Prebold, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Prebold in predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Vse so dali v 15- ali 30-dnevno javno obravnavo. Poleg tega so obravnavali predlog sprejema Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih teles. Predlog pravilnika o plačah je predstavil predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. Povedal je, da v javni razpravi na pravilnik ni bilo pripomb. V nadaljevanju je pojasnil razloge za spremembe pravilnika in odgovoril na pomisleke nekaterih predsednikov krajevnih odborov glede ukinitve sejnin za udeležbo predsednikov krajevnih odborov na sejah občinskega sveta. Pojasnil je, da je občinska uprava navedene spremembe pripravila glede na dopis ministrstva za javno upravo, ki navaja, da tovrstne sejnine niso v skladu z zakonom. V razpravi je Marko Repnik dodal, da svetniška skupina SDS predlaga, da se kljub vsemu najde način za nagrajevanje prisotnosti predsednikov krajevnih odborov na sejah občinskega sveta, ker je njihova prisotnost koristna za delovanje občine. S tem so se v razpravi strinjali tudi drugi svetniki in pravilnik tudi sprejeli, hkrati pa tudi sklep, da občina z ministrstvom za javno upravo preuči možnost nagrajevanja predsednikov krajevnih odborov za prisotnost na sejah občinskega sveta. Ob zaključku seje je župan podal tekoče informacije o poteku gradnje prizidka OŠ Prebold, o drugem mnenju ministrstva za kmetijstvo na OPN, iz katerega izhaja, da obvoznica Kaplje vasi ni sprejemljiva, v Šeščah pa je odobrena sprememba namembnosti igrišča ob Savinji, za kar naj bi v kratkem svoje mnenje izdala tudi Direkcija za vode. 5 Proračun v prvi obravnavi D. Naraglav Druga obravnava predloga proračuna z vključenimi pripombami – amandmaji bo na deveti redni seji, ki je predvidena za 9. december. Drugi novembrski ponedeljek so se na svoji osmi redni seji zbrali svetniki občinskega sveta Občine Tabor. Tokrat so v drugo obravnavali Odlok o oskrbi s pitno vodo in tudi Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Obravnavali so tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabor jug, predlog sklepa o izstopu Občine Tabor iz organa skupne občinske uprave Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja ter Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, ki vključuje vse spodnjesavinjske občine ter občini Štore in Laško. Predlog sklepa o izstopu iz skupne občinske uprave so svetniki potrdili in je bil dan pozneje posredovan skupni občinski upravi in 12 občinam soustanoviteljicam. Odloku o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Mestne občine Celje in drugih občin pa so dali soglasje, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, in ga kot takšnega tudi dali v 30-dnevno javno NOVI Č KE razpravo. Obravnavali so tudi Odlok o pokopališkem redu v Občini Tabor in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila prva obravnava predloga Proračuna Občine Tabor za leto 2020, ki so ga dali v 15-dnevno javno obravnavo, ki se končuje prav danes, 27. novembra. Druga obravnava predloga proračuna, z vključenimi pripombami – amandmaji, bo na deveti redni seji, ki je predvidena za 9. december. Po predlogu proračuna za leto 2020 bi občina imela skupaj 1.916.000 evrov prihodka in 2.048.400 odhodkov, kar pomeni proračunski primanjkljaj 132.400 evrov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se bo občina za proračun leta 2020 zadolžila v višini 80 tisoč evrov. Na seji so svetniki potrdili še Dokument identifikacije investicije projekta (DIIP) posodobitev telovadnice v Domu krajanov Tabor. Odpravek sklepa pa je bil posredovan Fundaciji za šport, kjer računajo na 50-odstotno sofinanciranje. T. T. Pošta Gomilsko mobilna pošta Občina Braslovče se je s Pošto Slovenije dogovorila, da preoblikuje Pošto Gomilsko v tako imenovano mobilno pošto, s ciljem, da se pošta ne ukine, da obdrži poštno številko in vse poštne storitve. Mobilna pošta pomeni, da bodo občani vsak dan v tednu lahko vse storitve kot do zdaj (tudi plačevanje položnic ipd.) od preoblikovanja naprej izvajali pri poštarju. Mobilna pošta bo začela delovati od 1. januarja 2020 naprej. Do takrat bo obstoječa oblika poštnih storitev delovala vsak delavnik, štiri ure na dan, od tega en dan v tednu popoldne. V mobilno pošto se je s 1. oktobrom preimenovala tudi pošta v Grižah. Novi člani sveta OŠ Braslovče Na podlagi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet Občine Braslovče imenoval nove predstavnike lokalne skupnosti v Svet zavoda OŠ Braslovče, ki mu v mesecu novembru poteče štiriletni mandat. Interese Občine Braslovče kot ustanoviteljice bodo v Svetu zavoda OŠ Braslovče v prihodnjih štirih letih zastopali Matjaž Planinšek, Romana Laznik Leskovšek in Patricija Goubar. Nove cene zimske službe Vranski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta med drugim razpravljali o novih cenah – povišanju cene storitve zimske službe v Občini Vransko. Po krajši razpravi svetnikov Adrijane Ferme, Jožeta Matka in Petra Reberška so sprejeli sklep, da se cene povišajo za osem odstotkov. Tako je nova neto cena za pluženje snega 36,30 evra, za posipanje pa 33 evrov. Za novo ceno je glasovalo vseh 11 članov in članic občinskega sveta. »Življenje ni rezervni del« Tretjo nedeljo v novembru že tradicionalno zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Geslo letošnjih dejavnosti je »Življenje ni rezervni del«, z željo poudariti vlogo in pomen človeka, medsebojnih razmerij in življenjskih vrednosti. Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena edina spominska plošča v Spodnji Savinjski dolini, z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, je bila v petek, 15. novembra, v organizaciji Občine Polzela, ZŠAM Savinjska dolina in OŠ Polzela krajša komemoracija. Predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik je povedal, da je ocena Svetovne zdravstvene organizacije, da na cestah na svetu vsako leto umre približno 1,25 milijona udeležencev, v Sloveniji jih je lani umrlo 91, v samostojni Sloveniji pa do zdaj 7526. Milan Pečnik je povedal, da je vizija združenja, da do konca leta 2030 ne bi bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca in OŠ Polzela, so člani združenja, otroci iz vrtca in šole ter drugi prižgali svečke pred spominsko ploščo. 6 po dolini ŠT. 11 I november 2019 Za promocijo zdravega življenjskega sloga D. Naraglav Približno tri planete bi potrebovali, če bi vsi ljudje na planetu živeli tako, kot živimo Slovenci oziroma Evropejci, je bila ugotovitev enega izmed predavanj. V prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas so letos potekala štiri predavanja in delavnice z namenom promoviranja zdravega življenjskega sloga. Te dejavnosti je organizirala Občina Prebold v sodelovanju s podjetjem za osebno rast in razvoj Zeleni biser. O prehrambni politiki in prehrani Ker je odgovor na vprašanje, kako do zdravega življenjskega sloga, vse prej kot preprost ali enoličen, so pripravili vsebinsko povezane, pa vendarle zelo različne interaktivne delavnice s področja prehrane, telesne dejavnosti in nevroznanosti. Prvo predavanje in delavnica z naslovom Čas je za novo trajnostno prehrambno politiko sta potekala v sodelovanju z Matevžem Jeranom, drugo predavanje in meritve z naslovom Prehrana sedanjosti in prihodnosti z vidika posameznika pa v sodelovanju z Marušo Modrijan. Na teh dveh predavanjih in delavnicah so udeleženci, kot je povedala Katja Debelak, izvedeli marsikaj. Tudi to, da bi potrebovali približno tri planete, če bi vsi ljudje na planetu živeli tako, kot živimo Slovenci oziroma Evropejci. Prav tako je zanimivo spoznanje, da če bi se vsi ljudje na planetu prehranjevali tako kot Slovenci, bi kmetijske površine na planetu morali podvojiti, kar je neizvedljivo. Zemlja ima devet planetarnih mej oziroma zmogljivosti našega planeta. Od tega sta dve že preseženi, tretja je tik pred tem. Glavni krivec? Znanstveno dokazano, živinoreja. Glede zdravja je jasno, da je to vrednota, dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. Zdravje vzdržujemo s prehrano, telesno vadbo, spanjem, znanostjo, na primer medicino, in samooskrbnimi strategijami oziroma osebno higieno. Zdravi možgani Tretjo delavnico z naslovom Zdravi možgani in vitalna miselnost sta izvedli vodji projekta Larisa Marovt in Katja Debelak, ustanoviteljici Zelenega bisera, coachinji ter strokovnjakinji za nevroznanost. »Naše telo se z leti spreminja in enako se dogaja z našimi možgani. Podatki kažejo, da se okoli 45. leta začne počasen upad miselnih sposobnosti. Vendar pa ni vse slabo. Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se naše splošno znanje, besedni zaklad Dostop zdaj tudi gibalno oviranim T. Tavčar Vrednost celotne investicije je 16.690 evrov brez DDV, od tega je v skladu z lastniškim deležem dobrih 69 odstotkov pokril ZD dr. Jožeta Potrate Žalec. V sredo, 20. novembra, so v prostorih Zdravstvenega doma Vransko predali namenu novo osebno dvigalo. Z njim je zdaj tudi gibalno oviranim uporabnikom storitev omogočen dostop v prvo etažo zdravstvenega doma, v katerem delujejo splošna ambulanta, dve zobni ambulanti in referenčna ambulanta. Na pobudo Občine Vransko so se aprila letos vsi trije solastniki objekta Zdravstvenega doma Vransko dogovorili za sofinanciranje dobave, montaže in pokrivanja obratovalnih stroškov dvigala. Vse aktivnosti za nabavo, montažo in pridobitev potrebnega obratovalnega dovoljenja pa je opravila Občina Vransko. Vrednost celotne investicije je 16.690 evrov brez DDV. Od tega zagotavljajo v skladu z dogovorom in z deležem solastništva za pokrivanje vrednosti investicije dobrih 69 odstotkov Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, 20 odstotkov Marija Brišnik, mr. ph., in nekaj manj kot 11 odstotkov Rasta Javorsky, dr. dent. med. Na krajšem odprtju so zbrane nagovorili direktorica ZD dr. Jožeta Potrate Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, v imenu zaposlenih v ZD Vransko Rasta Javorsky, dr. dent. med., in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Blagoslov je opravil domači župnik Jože Turinek, za popestritev dogodka pa je poskrbel na harmoniki Matic Dobrovnik. Katja Debelak in Larisa Marolt, ustanoviteljici Zelenega bisera, ob svojem predavanju in izkušnje. Izsledki številnih raziskav so pokazali, da se sposobnosti za reševanje nalog v enem desetletju zmanjšajo približno za 3,5 odstotka. Pri 60 letih je že vidno krčenje možganov. Nekatere miselne sposobnosti upadajo, druge pa so v vzponu. Bolje razumemo medsebojne odnose, bolj smo razumevajoči za težave in stiske drugih. Bolje tudi predvidimo potek dogodkov in rešujemo kompleksne situacije ter se pametneje odločamo. Svoje možgane velja stimulirati z novim znanjem, na primer z učenjem tujih jezikov ali tečajem računalništva. Zaposlimo pa jih lahko z ustvarjalnimi igrami – reševanjem križank, rebusov, ob šahu, kartanju, branju knjige, ogledu gle- dališke predstave in še marsičem,« je bilo med drugim povedano na tem predavanju in delavnici. Zadnje v nizu teh dejavnosti, kako do zdravega življenjskega sloga, pa sta bila predavanje in delavnica z meritvami telesne dejavnosti za zdravje v sodelovanju z Marušo Modrijan in Športno zvezo Prebold. Dogajanje je privabilo generacijsko raznolike udeležence, kar je pripomoglo k še boljšemu razumevanju diskusije o tem, kaj je zdrav življenjski slog. Pri izvedbi delavnic je sodelovalo več strokovnjakov, ki so poskrbeli, da so obiskovalci delavnic domov odšli polni novih praktičnih znanj in spoznanj za oblikovanje bolj zdravega in polnega življenja. S prerezom traku so dvigalo predale namenu dr. Hana Šuster Erjavec, Rasta Javorsky, dr. dent. med., in Marija Brišnik, mr. ph. Zmanjšanje odpadkov na različnih področjih T. T. Dogodka v ekomuzeju so se udeležili predstavniki nevladnih organizacij, turističnih društev, podjetij, javnih zavodov in občinski svetniki. V sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je Občina Žalec v sredo, 20. novembra, v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja, podjetjem Simbio Celje in predstavniki projekta LIFE BioTHOP organizirala srečanje in predavanje v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Župan Občine Žalec Janko Kos je poudaril večletni trud občine za družbo s čim manj odpadki ter skrb za naše okolje. Poudaril je, da občina tudi finančno podpira dobre okoljske projekte in rešitve. Za ta namen je v sklopu projekta Zero Waste za udeležence dogodkov in O t v o r i te v novega butika z ženskimi oblačili 2.12.2019 TC SPAR ŽALEC Vabljeni! Ob vsakem nakupu kavica gratis! B U T I K občane nabavila nalepko AKOS, ki prepoveduje dostavljanje nenaslovljenih sporočil vpoštni predalčnik, s čimer želijo zmanjšati odpadne tiskovine, sočasno pa tudi vplivati na zmanjševanje potrošništva. Sledilo je zanimivo predavanje Urše Zgojznik, predsednice društva Ekologi brez meja, ki je predstavila, s čim se organizatorji srečujejo, ko je govora o odpadkih. Podala je usmeritve, da moramo stremeti k povzročanju čim manjše količine odpadkov, premišljeni nabavi trajnejših, razgradljivostnih in kompostabilnih materialov. Z malimi koraki ter spremembami lahko to storimo tudi pri organizaciji dogodkov – se bolje organiziramo, uvedemo vrčke ali kozarce na izposojo, namesto plastičnih vrečk in embalaže uvedemo bombažne, papirnate vrečke, vsakoletno tehtamo odpadke in temu prilagajamo nove ukrepe. Na tematiko vpeljave biorazgradljive vrvice v slovenska hmeljišča in uporabo odpadne hmeljevine v novih industrijskih produktih sta dr. Barbara Čeh iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je tudi koordinatorica projekta, in Alenka Doler iz Razvojne agencije Savinja predstavili projekt LIFE BioTHOP. V sklopu projek- ta bodo razviti novi tržno naravnani produkti krožnega gospodarstva: biorazgradljiva vrvica iz koruznega škroba za uporabo v hmeljarstvu; pridobljena odpadna hmeljevina, preoblikovana v nove biorazgradljive izdelke za proizvodni sektor; embalažni pladnji iz stiskanih vlaken hmelja; brizgani biorazgradljivi lončki za sajenje poljedelskih kultur. Eden izmed ciljev projekta, ki smo ga v našem časopisu že obširneje predstavili, je, da Spodnja Savinjska dolina postane primer dobre prakse za vsa druga hmeljarska območja v EU in da se zagotovita prenos in ponovljivost v druge sorodne panoge (embalažni, kmetijski in hortikulturni sektor). Projekt so začeli julija in bo trajal do 30. junija 2022. Okoli 50 udeležencev dogodka se je po predavanju udeležilo organiziranega ogleda in predstavitve Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje), kjer so lahko videli vzorno urejen center sortiranja odpadkov, kompostiranja in odlaganja, ki je eden izmed najsodobnejših v Sloveniji. Udeležencem projekta je govoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. po dolini ŠT. 11 I november 2019 7 Ubrane strune na citrarskem abonmaju B. P. Potem ko je ZKŠT Žalec citrarsko abonmajsko sezono začel 20. oktobra s koncertom Kvarteta Svit z Marino, je bil preteklo nedeljo na vrsti drugi koncert citrarskega abonmaja, tokrat s skupino iz naših logov, z Ubranimi strunami iz Griž, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Skupina Ubrane strune deluje od leta 1982 v Grižah in verjetno so bili prav griški citrarji povod, da se je leta 1986 v njihovem kraju začela znamenita citrarska revija Zlate citre, ki je sprožila pravo citrarsko renesanso v Sloveniji. Zasedbo zdaj že nekaj let sestavljajo Božo Trnovšek (citre, vokal), Januš Grobelnik (kitara, vokal) in Tilen Trnovšek (bas kitara, trobenta). Urbane strune ohranjajo tradicijo ljudskega muziciranja in prepevanja, lotijo pa se tudi kakšne popevke in starejših narodno-zabavnih viž. Abonmajska sezona 2019/20 v organizaciji ZKŠT Žalec je v polnem teku, poleg citrarskega pa imata redne goste tudi gledališki in narodno-zabavni abonma. Ugodnejše cene predstav, vedno rezerviran stalni sedež, obveščanje o morebitnih spremembah in doživetja so prednosti, ki jih uživajo abonenti žalske kulture tudi letos. Naja Mohorič je bila prva Slovenka, ki je lani nastopila na Festivalu harf v Riu de Janeiru. Nastop citrarske zasedbe Ubrane strune napolnil sedeže v avli Na frankfurtskem knjižnem sejmu Na prvem koncertu s harfo T. Tavčar R. Breznik Oktobra je pesniške nastope dr. Glorjane Veber zaznamoval tudi projekt Srečaj se z verzi. Polzelanka dr. Glorjana Veber je oktobra zastopala Slovenijo na 71. mednarodnem frankfurtskem knjižnem sejmu, ki ga vsako leto obišče skoraj 300.000 obiskovalcev. Letos se je na njem predstavilo približno 7500 razstavljavcev iz 150 držav. Drago Jančar, Jurij Hudolin, Aleš Šteger in Glorjana Veber so bili izbrani avtorji s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Polzelska pesnica, ki ima sicer poezijo prevedeno v več kot 30 jezikov in izdanih nekaj knjig, se je na sejmu predstavila z nastopom prvih prevodov v nemški jezik. Oktober je Glorjanine pesniške nastope zaznamoval tudi s projek- tom Srečaj se z verzi. Potekal je v 19 kavarnah po vsej Sloveniji, pri čemer so lahko obiskovalci kavo namesto z denarjem plačali z napisanim verzom. Projekt, ki je bil že večkrat organiziran s strani Julius Meinla, je k sodelovanju povabil Vebrovo in pesnika Ferija Lainščka, ki sta v zadnjih osmih letih večkrat sodelovala. V začetku decembra bo izšla knjiga, v kateri bodo objavljeni izbrani verzi naključnih obiskovalcev kavarn in bolnikov, skupaj s Ferijevimi in Glorjaninimi verzi. Pesnica pri projektu Srečaj se z verzi sodeluje s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo ter tako dodaja projektu tudi humanitarno noto. T. T. Prosvetno društvo Braslovče je v avli Doma kulture v Braslovčah v sredo, 20. novembra, pripravilo prvi koncert iz Ciklusa GM Oder, ki ga Prosvetno društvo Braslovče organizira v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Številnim poslušalcem se je predstavila Naja Mohorič s harfo. Po končanem šolanju na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju pri profesorju Daliborju Bernatoviću je nadaljevala študij na Civica scuola di musica Claudio Abbado (Milano, Italija) pri profesorici Irini Zingg. Kot solistka je nastopala s Slovensko filharmonijo ob 60-letnici Glasbene šole Fran Korun Koželjski, sodelovala je tudi s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, Novo filharmonijo, orkestrom Brianza Classica ter simfoničnim orkestrom Glasbene šole Velenje. Dr. Glorjana Veber Savinjčani beremo v novo sezono T. T. Splošne knjižnice že tretje leto zapored praznujejo teden splošnih knjižnic. Po vsej Sloveniji je bilo od 18. do 22. novembra pestro in zanimivo. Živahno je bilo tudi v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Že 13. leto lahko odrasli bralci sodelujejo v bralnem projektu Savinjčani beremo, ki združuje vsako leto več prebivalcev širše lokalne skupnosti. Na seznamu je več knjig kot prejšnja leta. Poskrbljeno je za različne bralne okuse. Zaključek projekta bo 11. maja 2020. BLACK FRIDAY DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 Akcija velja od 29. do 30. 11. 2019. NORE CENE VSEH MOTORNIH ŽAG Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si osrednje teme 8 ŠT. 11 I november 2019 »Žal je največ nasilja tam, kjer bi morali biti vsi najvarnejši.« K. R. Za mnoge je najnevarnejši dom. Tudi starostniki tako kot otroci potrebujejo osebo, ki jim pomaga prekiniti nasilje in prijaviti storilca. Krajevni odbor Rdečega križa Gotovlje je v novembru pripravil predavanje o nasilju nad starejšimi. O tej temi je govorila upokojena kriminalistka Zdenka Jan, ki se je poklicno ukvarjala predvsem z mladoletniško kriminaliteto in žrtvami nasilja, a je poudarila: nasilje nad starejšimi je enako kot nasilje nad otroki; gre za najranljivejši skupini, ki sami težko poiščeta pomoč. Zdenka Jan je upokojena šest let, 35 let pa je bila zaposlena pri policiji. Od tega je zadnjih 25 let preiskovala kazniva dejanja z elementi nasilja mladoletnikov, pri tem pa tudi kazniva dejanja znotraj družine. Najbolj nemočni so otroci in starostniki, žrtve nasilja pa so tudi ženske in manj pogosto moški. »Žal je največ nasilja tam, kjer bi morali biti vsi najvarnejši. Na začetku moje poklicne poti smo otroke predvsem opozarjali, naj se ne pogovarjajo z neznanci. To v določeni meri pravimo še danes, toda žal je za mnoge najnevarnejši kraj ravno dom. Hitro smo ugotovili, da so tako otroci kot starostniki najbolj nemočni in da ko komu zaupajo svojo stisko oziroma prijavijo nasilje, potrebujejo osebo, da jih vodi skozi razne postopke, ki sledijo prijavi. Nimajo vsi prijavljeni primeri zaključka z obsodbo storilca, toda velikokrat je za žrtev olajšanje že to, da spregovori o tem, kaj se ji je zgodilo. Ali da se nasilje vsaj prekine.« Stereotipi ne držijo Zdenka Jan govori iz svojih izkušenj in primerov, ki jih je obravnavala. Ne drži stereotip, da se nasilje dogaja predvsem ali samo v socialno šibkih družinah. Žrtvam nasilja v na zunaj uglednih družinah je morda o tem še teže spregovoriti. Nasilja je več vrst, od fizičnega do psihičnega in ekonomskega. »V marsikateri družini so prepletene vse vrste nasilja. Kolikor premore storilec domišljije, toliko oblik nasilja je. Na primer polivanje s kropom, vroč likalnik na telo, zabadanje šivank za nohte, goli otroci na balkonu držijo lonec z vodo v rokah pred seboj in če se voda polije, prejmejo udarce z glavo v hladilnik, pa spolne zlorabe ...« Ob tem je res, da je fizično nasilje laže dokazati kot druge vrste nasilja, a so tudi tu storilci brutalno iznajdljivi. Ko storilec ali storilka žrtvi ves čas dopoveduje, da je grda, nesposobna, kriva za to in ono, žrtvi ubije vso voljo do življenja, pa naj gre za otroka ali že odraslo osebo. dejanj zoper spolno nedotakljivost, otipavanje in norčevanje iz onemoglih. Vendar je tam več zaposlenih in če žrtev pove kateremu od njih, kaj se dogaja, se tako nasilje večinoma prekine. V družinah je veliko težje, starostniki pa so najpogosteje žrtve kar lastnih otrok ali njihovih partnerjev, zato jih je še bolj sram spregovoriti. Pogosto do zadnjega branijo svoje nasilne otroke. Na primer: »Veste, ko je trezen, je pa zlat ...« Starostniki doživljajo različne vrste nasilja: jemljejo jim pokojnino, jim odtegujejo osebno nego, celo hrano, preprečujejo stike z drugimi. Kdorkoli sumi, da se starostniku dogaja kaj takega, lahko in mora to prijaviti policiji, je poudarila Zdenka Jan: »Če enkrat za nasilje izve policija, mora izvesti preiskavo in običajno se to nasilje vsaj konča, če že ne pride na sodišče.« S tem, kako se odzovejo druge pristojne službe, ima tudi Zdenka Jan tako dobre kot slabe izkušnje. A to ne sme biti razlog, da o nasilju molčimo. »Če zdravnik ne vpraša, zakaj je nastala poškodba, ne more vedeti. Sem pa prepričana, da vsak specialist loči poškodbo zaradi padca ali zaradi udarca.« Izmed številnih primerov, ki jih je obravnavala kot kriminalistka, je Zdenka Jan delila s svojimi poslušalci tudi primer psihičnega nasilja nad deklico iz dobro situirane družine, ki je obiskovala številne dejavnosti. Potem je rekla, da noče več igrati klavirja. Čez nekaj časa jo je oče ponovno vprašal, ali res ne bo več igrala klavirja. Ko je vztrajala pri ne, je oče brez besed pograbil njeno muco in jo zalučal v steno. »Niti približno si ne moremo predstavljati, kaj je ob tem doživela deklica, ko ji je oče ubil muco.« Žrtev potrebuje spremljevalca Tudi zdravniki so dolžni prijaviti vsak sum nastanka poškodb zaradi nasilja. Pri čemer je zelo pomembno, ali zdravnik sploh posluša žrtev, kaj se ji je v resnici zgodilo, ali samo sklepa, da je šlo za padec oziroma nenamerno poškodbo. Zato je tako pomembno, da žrtev nasilja ni sama niti pri zdravniku oziroma da je ta resnično pozoren na različne znake. »Če zdravnik ne vpraša, zakaj je nastala poškodba, ne more vedeti. Sem pa prepričana, da vsak specialist loči poškodbo zaradi padca ali zaradi udarca.« Žrtve tudi starejši Nemočne žrtve so tudi starejši, ki jih je prav tako strah in sram tega, kar doživljajo. V domovih za starostnike so znani primeri kaznivih »Tisti trenutek, ko vam žrtev kaj pove, ji je treba prisluhniti. Nekdo se bo zganil. Ob tem je izjemno pomembno, da sploh razumemo, kaj nam pripoveduje. Mnoge žrtve namreč uporabljajo drugačne izraze za to, kar se jim dogaja, in celo za dele telesa.« Zagovornik otrok Zlasti pri starostnikih imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije, katerih prostovoljci obiskujejo starejše občanke in občane. V veliko pomoč so jim lahko pri povsem vsakdanjih težavah, pa tudi takrat, ko jim starostnik zaupa, da z njim slabo ravnajo. Kar je žrtev povedala nekomu, je relevantno tudi v sodnem postopku, je med drugim opozorila Zdenka Jan. Naročnik: Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko Varuh človeklovih pravic RS od leta 2007 izvaja zagovorništvo otrok. Sprva je bil to projekt, od leta 2017 pa je to njegova redna naloga. Do danes je bil zagovornik postavljen že okoli 700 otrokom, kar kaže na to, da je tak institut nujen za slovenski prostor, to pa je novost tudi v mednarodnem prostoru. Zagovornik otroka ni njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odvetnik, ampak njegov glas v raznih postopkih, kjer so odloča o njegovi prihodnosti. Pobudo za imenovanje zagovornika lahko pri varuhu človekovih pravic poda vsakdo, ki meni, da otrok ne more uresničiti pravice, da pove svoje mnenje. To so lahko starši, učitelji, sorodniki, socialni delavci, sodniki, pa tudi sam otrok, če je že toliko star, da zna navezati stik z varuhom človekovih pravic ali regijskim koordinatorjem zagovornikov. Varuh oceni, ali je pobuda utemeljena. Če je, organizira najprej uvodni sestanek. Zagovornik je največkrat postavljen v postopkih razvez, predodelitve otroka, spremembe stikov, namestitve v rejniško družino ali domsko varstvo, določitve stikov v rejništvu, lahko pa tudi v vseh drugih postopkih, v katerih je udeležen otrok, če ne razume, kaj se mu dogaja, bi rad povedal svoje mnenje, pa ga odrasli ne poslušajo, ali če čuti, da odrasli niso razumeli, kaj je povedal. Otrok tudi odloči, ali lahko zagovornik to, kar mu je zaupal, pove naprej in je njegov glas v raznih postopkih, ali pa ne. Zaupnost med otrokom in zagovornikom je popolna. Tudi starši ne izvedo, kaj je povedal otrok, če je taka njegova želja. Zagovornik ne prevzema nalog centra za socialno delo ali sodišča niti ne presoja, kaj je največja korist otroka. Zagovorništvo poteka v bližini kraja, kjer otrok prebiva, in je za starše in otroke v celoti brezplačno. Zagovorniki so prostovoljci, ki svoje delo opravljajo brezplačno, morajo pa pred tem opraviti posebno usposabljanje in izpit. V vsej Sloveniji jih je trenutno 63, razpis za nove pa je ves čas odprt. Prvi stik z varuhom človekovih pravic oziroma koordinatorico zagovornikov otrok lahko vsak vzpostavi preko telefona: 080 15 30 (varuh) in 031 660 832 (koordinator za celjsko-koroško območje s Savinjsko in Šaleško regijo ter Zasavjem) ali po elektronski pošti: zagovornistvo-otrok@varuh-rs.si Zdenka Jan še danes nosi v sebi zgodbe žrtev nasilja. Starost kot problem V današnji družbi so starejši ljudje veliko manj cenjeni kot v preteklosti. Niso več zakladnica znanja in modrosti, temveč problem. Ob tem je Zdenka Jan opozorila tudi na veliko obremenjenost srednje generacije. Zaradi službe in drugih obveznosti so še manj potrpežljivi s starejšo osebo. Pogosti so očitki starejšim, da so hudobni, da se nalašč takoj ponečedijo v svežo plenico in podobno. Starostniki pa pogosto trdijo, da jim je kdo kaj ukradel ... V takih primerih lahko gre tudi za prve znake demence, ki bi jih morali znati prepoznati. Zdenka Jan je opozorila, da starejše ljudi, zlasti osamljene, zelo izkoriščajo tudi razni prodajalci po domovih. Veliko denarja zapravijo za izdelke, ki jih sploh ne potrebujejo. Tako kot pri otrocih tudi pri starejših velja pravilo, naj ne spuščajo neznancev v svoj dom. »Za prijaznimi obrazi se pogosto skrivajo tatovi, hudodelci ... Ni pametno, da starejši povedo, da so sami doma. Naj rečejo, da bodo poklicali moža, sina, hčer, ki da je nekje v bližini. Prav tako ni primerno, da starejši hodijo sami po temnih ulicah. Pozorni morajo biti tudi, ko dvigujejo denar. Bolje je denar dvigniti v banki kot na kakšnem osamljenem bankomatu. Pogosto se tatovi, tako imenovani 'torbičarji', lotijo starejših oseb. Če se to zgodi, se ni smiselno boriti za svojo lastnino, ker s tem ogrožajo svoje življenje.« Prisluhniti in razumeti Zbrani na predavanju so opozorili tudi na nasilje, ki ga domnevno storijo osebe s posebnimi potrebami, oziroma nasilje, katerega žrtev so osebe s posebnimi potrebami. Njihovo dojemanje je namreč drugač- Miklavž, Božiček in Dedek Mraz vabijo na sladke užitke v slaščičarne Brglez na Vranskem, v Šempetru in v Petrovčah! no, česar okolica pogosto ne razume. Nasilje nad takimi osebami je še težje dokazati. A kot je povedala Zdenka Jan, je vsak sum treba preiskati ali vsaj doseči, da se nasilje konča. Večkrat je med svojim predavanjem poudarila, kako zelo pomembno je, da žrtev slišimo v prvem trenutku, ko zbere pogum in spregovori, kar velja tako za starejše kot za otroke. »Tisti trenutek, ko vam žrtev kaj pove, ji je treba prisluhniti. Nekdo se bo zganil. Ob tem je izjemno pomembno, da sploh razumemo, kaj nam pripoveduje. Mnoge žrtve namreč uporabljajo drugačne izraze za to, kar se jim dogaja, in celo za dele telesa.« Velik problem v Sloveniji je dejstvo, da je zelo otežen dostop do psihosocialne pomoči žrtvam, tudi otrokom, ki jim nasilje kroji življenje že v najnežnejših letih in bi vedno takoj potrebovali tovrstno pomoč. Otroci, ki veljajo za drugačne ali celo nasilne, so večinoma sami žrtve nasilja: »Fakin se ne rodiš, takega te naredita vzgoja in okolica,« je med drugim poudarila Zdenka Jan. In povedala še eno dejstvo: tudi če se zlorabljena mama še tako trudi, da otroci ne bi opazili nasilja, in jih spravi v posteljo, preden se mož vrne domov, ne kriči, ko jo pretepa ali posiljuje, otroci vedno vedo, kaj se dogaja. In take rane na otroških dušah so zelo globoke. Žrtve so tudi otroci, ki ob razvezi staršev postanejo del vojne, v kateri so uporabljena vsa sredstva. Tudi udeleženci predavanja so omenili več primerov nasilja. Kar še potrjuje besede Zdenke Jan, da je nasilja veliko več, kot si mislimo. Za mnoge so zato prazniki, ki se jih večina tako veseli, najhujša nočna mora. osrednje teme ŠT. 11 I november 2019 9 Vemo, da nasilje obstaja, a o njem težko (spre)govorimo Bina Plaznik B. P., D. N. Pred vami je anketa, pri kateri je bilo resnično težko najti sogovornika. Prvi odziv večine je, da je to težka tema, o kateri ne bi govorili, sploh pa ne javno, da bi se izpostavljali v časopisu. Vsakdo pa ima vendarle o nasilju v družini veliko povedati, tako o žrtvah kot povzročiteljih nasilja. Oboji so vseh spolov in starosti, več pa je med žrtvami tistih, ki so ženskega spola, starostnikov in otrok. Vsakdo je že izkusil nasilje v takšni ali drugačni obliki. Zakon o preprečevanju nasilja v družini med drugim navaja: »Vsako nasilje v družini je izrecno zakonsko prepovedano. Otroci uživajo posebno varstvo že po obstoječih določbah zakona. Pri otroku se smatra, da je žrtev nasilja tudi, če je samo prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.« Kakšna pa je realnost? Resničnost je žal kruta in neizprosna. Pa če si priznamo ali ne. Matjaž Črešnovar, Migojnice: »Po pogovorih z ljudmi je nasilja v družinah veliko več kakor se nam zdi. V zadnjem času ni več toliko fizičnega nasilja, je pa več psihičnega. Sam delam v takšnem poklicu, da veliko izvem od naših uporabnikov: moški se nad ženske spravljajo verbalno, ženske pa še vedno ne odidejo od njih, ker se bojijo, kaj bodo rekli drugi. Po drugi strani pa se karakterno močnejše mlade ženske hitro uprejo takšnemu nasilju, zato je tudi največ zasedenih enosobnih stanovanj in garsonjer. Seveda pa obstaja tudi obratno verbalno nasilje, ko ženska maltretira moškega, toda veliko manj. Žal je veliko nasilja tudi nad nemočnimi otroki, predvsem med ranljivimi skupinami.« Ela Vodlan, Polzela: »Menim, da je nasilja v družini kar precej, ampak se premalo pogovarjamo o tem. Na splošno je veliko nasilja tudi med učenci in dijaki. Predvsem je v družinah veliko psihičnega nasilja, ki pa ni tako opazno navzven. Morali bi se več pogovarjati o tej problematiki in ponuditi psihično pomoč prizadetim.« Erna Kumperger, Šempeter: »Nasilje. Uf, težko. Seveda se dogaja. Več kot se zavedamo, ga je tudi v družinah, za fasadami. Dogaja se otrokom, ženskam, starostnikom. Je skrajni izraz stiske, ki postane način življenja. Treba je presekati vzorce, se naučiti novih, spoštljivejših odnosov, ozavestiti lastno vrednost, da si določenih stvari pač ne dovolimo. Tudi mediji lahko z dobrimi in spodbudnimi novicami oblikujejo manj nasilno družbeno atmosfero.« Marjana Šmajs, Polzela: »Ko slišimo besedo nasilje, po navadi pomislimo na fizično nasilje, vendar obstajajo še druge oblike nasilja, ki se vsakodnevno dogaja za zaprtimi vrati navzven urejenih družin. Kritiziranje, žaljenje, ljubosumje, omejevanje svobode, tovrstnega nasilja je veliko. Več let sem delala kot svetovalka na telefonu za pomoč v stiski, kjer sem se srečala z različnimi oblikami nasilja. Žal si največkrat nemočen, ker žrtev ne dovoli, da se ukrepa naprej. Laže jim je, da lahko svojo zgodbo zaupajo, da jih nekdo posluša. To pa ni rešitev, da se nasilje prekine. Pomembna je ozaveščenost, da sta pomoči potrebna oba, tako žrtev kot nasilnež. Raziskave kažejo, da je vse več različnih oblik nasilja nad starejšimi. Starejši so največkrat žrtve ekonomskega in finančnega izkoriščanja, zanemarjenja. Največkrat jih zlorabljajo družinski člani.« Barbara Drev, Žalec: »Ne vem, koliko je nasilja v družinah, ampak kolikorkoli ga je, je to preveč. Verjetno je pa dosti prikritega nasilja, predvsem psihičnega. Imam izkušnje s tem. Največ pa je nasilja do otrok, in sicer na načine, ki se jih sploh ne zavedamo.« Klavdija Jelen, Prebold: »Imam prijateljico, ki je bila izpostavljena nasilju v družini, morala je v varno hišo. Imela je finančne težave, ker je bila brezposelna, ničvredna, pobrali so ji otroke, čeprav jih je oče zlorabljal in tega socialna služba ni videla. Sama opažam, da so ženske, katerih moški edini prinašajo denar k hiši in imajo višjo plačo, dobesedno odvisne od teh moških. Zapustijo dom, nimajo prijateljev, starši so predaleč in zaradi dela, ki ga opravlja mož, ne morejo same v službo. Take ženske postanejo žrtve, in to je umiranje na obroke.« Vili Čremožnik, Andraž nad Polzelo: »Skorajda ne opažam nasilja med ljudmi. Po televiziji kažejo veliko negativnih stvari, zato se gledanju takih oddaj izognem. Ko sem služil vojaški rok, torej v vojski, se je pa marsikaj dogajalo. Se mi pa zdi, da se godi krivica v državi. Država in politika izvajata nasilje nad svojimi državljani. Zelo je zapostavljeno kmetijstvo in pokojnine so tako slabe, da komaj preživimo. Nasilje obstaja in sam se mu izogibam.« Andrej Fideršek, Žalec: »V teh časih se mi zdi, da je zagotovo manj nasilja v družinah kot pred recimo petdesetimi leti. Morda je zdaj več psihološkega ali ekonomskega nasilja kot fizičnega nasilja. Je pa verjetno bolj prisotno v družinah, kjer je prisoten alkoholizem in daljša brezposelnost moškega. Na srečo nimam izkušenj s tem, prav tako ne vem za trenutne primere fizičnega nasilja pri svojih znancih. Pri izvajanju ekonomskega ali psihološkega nasilja pa sem bil priča. Menim, da je največ nasilja do žensk in otrok.« Vesna Pur, Polzela: »Z nasiljem sem se veliko srečevala v bolnišnici, kjer sem dolgo časa delala. V večini je šlo za fizično nasilje moških nad ženskami. Ženske so imele pogosto hude telesne poškodbe, ki smo jih morali zdraviti operativno. Imeli smo opravka tudi z nekaj fizičnega nasilja žensk nad moškimi ter nasilja nad otroki, vendar v manj primerih. Dandanes ni nič drugače. Smo priče ne le fizičnemu, temveč tudi psihičnemu, seksualnemu in ekonomskemu nasilju. Med štirimi stenami ne vemo, kaj se dogaja.« Studio Astara estetska in medicinska pedikura odstranjevanje kurjih očes sanacija vraščenega nohta permanentno in klasično lakiranje nohtov na nogah lasersko odstranjevanje gljivic na nohtih manikura permanentno lakiranje parafin vacuslim 48 trajno (lasersko) odstranjevanje dlak Studio Astara, Petrovče 256, Petrovče Rezervacije na 070 461 333. KUPON ZA 10 % POPUSTA Studio Astara Kozmetični studio Astara NA VSE STORITVE* *Kupon ne velja za že obstoječe akcije, popusti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost kupona do 30. 1. 2020. 10 podjetništvo in turizem ŠT. 11 I november 2019 Kibernetski napadi lahko povzročijo velike finančne posledice Lucija Kolar D. N. O kibernetski (ne)varnosti tudi v podjetjih iz naše doline Kar precej danes slišimo o kibernetski varnosti, največ o tisti, povezani z aktivnostjo na internetu, elektronski pošti in na družabnih omrežjih. Toda veliko zahtevnejši zalogaj je kibernetska varnost v podjetjih, ki so čedalje bolj digitalizirana in kljub številnim prednostim modernizacije tudi bolj ranljiva. »Za podjetja kibernetski napadi lahko pomenijo finančno škodo, prekinitev dela v proizvodnji ali delovanja storitev podjetja, izgubo ugleda in zaupanja,« je o tem povedal Gregor Burger, raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ki sodeluje v teh projektih s podjetji iz naše doline. O digitalni strategiji, o kibernetski varnosti smo se pogovarjali tudi s Franjem Pustoslemškom iz podjetja Etrust Žalec, ki sodeluje s podjetjema Uniforest in Tehnos ter še nekaterimi drugimi na področju digitalizacije proizvodnje. Za mnenje smo povprašali tudi Draga Pintarja, direktorja podjetja Uniforest, kjer se aktivno srečujejo vsi trije naši sogovorniki. Podjetniški sklad je za področje digitalne transformacije podjetij pred kratkim objavil razpis, saj želi s sofinanciranjem spodbuditi tovrstno akcijo v podjetjih, pogoj za prijavo na razpis sta pripravljena digitalna strategija in akcijski načrt. Tudi zaradi te možnosti je opazna večja aktivnost podjetij na tem področju. Direktor podjetja Etrust Franjo Pustoslemšek s svojim podjetjem sodeluje s podjetji iz doline pri digitalizaciji proizvodnje in pripravi teh strategij: »Proizvodna podjetja, ki vidijo svojo prihodnost in ki so začela z robotizacijo ter digitalizirajo procesa proizvodnje, imajo ravno z izdelavo digitalne strategije in akcijskega načrta odprte možnosti za uspeh pri prijavi na razpis, ki ga propagira Podjetniški sklad.« Etrust je v tem smislu v podjetjih sestavil ekipo iz različnih strokovnjakov, ki jim pomagajo pri pripravi digitalnih strategij v povezavi z industrijo 4.0, vsak za svoje specifično področje. »Digitalna strategija je dokument, v katerega podjetje zapiše načrt za digitalno transformacijo podjetja, s katero se bo prilagodilo novostim in trendom na trgu ter tako pridobilo konkurenčno prednost. S tem mis- limo predvsem na nove rešitve, ki jih ponuja in omogoča sodobna tehnologija. Posledično postaja poslovanje podjetij v vedno večji meri digitalno, kar pa zahteva nove prijeme dela, varovanja in upravlja podatkov. Pogosto je mogoče slišati izjavo, da so podatki nova nafta. Zato je način hranjenja in upravljanja podatkov izjemnega pomena, ne nazadnje pa so podjetja zavezana tudi k skladnosti z zakonodajo – Evropska splošna uredba o varstvu podatkov (angl. General Data Protection Reform, GDPR),« je o pomenu digitalne strategije v podjetjih povedal Gregor Burger. »Pravijo, da je veriga močna, kolikor je močan najšibkejši člen. Pri kibernetski varnosti je najšibkejši člen pogosto kar človek oziroma so zaposleni v podjetjih, ki niso primerno izobraženi in seznanjeni z nevarnostmi kibernetske varnosti.« In zakaj je v sklopu te strategije za podjetja tako pomembna kibernetska varnost? »Kibernetska varnost je pomembna zaradi vedno večjega števila kibernetskih napadov na podjetja in nedovoljenega dostopa do podatkov. V raziskavi Ponemon Institute iz oktobra 2019 med več kot 2000 srednje majhnimi in majhnimi podjetji v ZDA in izbranih državah Zahodne Evrope je v preteklem letu 66 % podjetij poročalo, da so bila žrtev kibernetskega napada, 63 % pa jih je poročalo o nedovoljenem dostopu do podatkov. V raziskavi podjetja Fundera o kibernetskih napadih na podjetja zasledimo podatek, da se je v zadnjem letu število kibernetskih napadov na majhna podjetja povečalo za več kot 400 %.« Za napadalce so najzanimivejši podatki o zaposlenih, intelektualna lastnina podjetja, finančni podatki, podatki IoT-naprav in senzorskih mrež. Za podjetja pa kibernetski napadi pomenijo finančno škodo, prekinitev dela v proizvodnji ali delovanja storitev podjetja, izgubo ugleda in zaupanja, kazensko odgovornost … Gregor Burger zato pravi, da imajo podjetja, ki se zavedajo pomena kibernetske varnosti, manjše možnosti, da bodo postala žrtve kibernetskega napada ali pa doživela nedovoljen dostop do podatkov. »Pravijo, da je veriga močna, kolikor je močan najšibkejši člen. Pri kibernetski varnosti je najšibkejši člen pogosto kar človek oziroma so zaposleni v podjetjih, ki niso primerno izobraženi in seznanjeni z nevarnostmi kibernetske varnosti.« Kakšno je torej delo na tem področju s podjetji na našem območju? »Ob podpori sodelavcev Laboratorija za telekomunikacije in Laboratorija za Multimedijo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani v procesu izdelave digitalne strategije skrbimo za izkušnje kupca (angl. custorem experience), strategije razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, strategijo razvoja digitalne kulture ter seveda kibernetske varnosti. Skupaj s podjetjem ocenimo trenutno stanje navedenih področij v podjetju, nato pa na podlagi prepoznanih potreb in želja podjetja zasnujemo cilje in akcijski načrt za razvoj področij.« Trenutno aktivno sodelujejo s podjetjema Tehnos iz Žalca in Uniforest iz Prebolda. »Podjetji se zavedata pomena kibernetske varnosti, aktivno pa delujeta tudi pri implementaciji kibernetske varnosti v podjetju. Aktivnosti podjetij na področju kibernetske varnosti so gotovo korak v pravo smer, obstajajo pa še možnosti za izboljšave. Podjetji imata svojim zahtevam in potrebam prirejeno varno delovanje strežnikov, arhiviranje podatkov, nadzor nad dostopi do internih omrežjih podjetja in podobno. Največji korak pri kibernetski varnosti pa lahko storita z izobraževanjem zaposlenih o novostih in nevarnostih področja kibernetske varnosti. Predvsem pa se morata zavedati, da ob razširjeni uporabi informacijsko -komunikacijskih tehnologij kibernetska varnost postaja del delovanja podjetja in snovanja novih produktov ter storitev podjetja,« je povedal Gregor Burger. Direktor podjetja Uniforest Drago Pintar, s katerim sodelujejo, pa je povedal, da so že imeli konkretne neželene izkušnje s kibernetskim Drago Pintar, direktor podjetja Uniforest se zaveda iz lastnih izkušenj, da je dobro, da je podjetje pripravljeno na grožnje kibernetskih napadov in da se zna z njimi spoprijeti. Slovenski podjetniški sklad je sredi oktobra objavil razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP. Mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj petimi zaposlenimi bodo lahko pridobila nepovratna sredstva v višini od 30 tisoč do 100 tisoč evrov, s pomočjo katerih si bodo lahko zagotovila tehnično opremljenost in digitalno transformacijo ključnih proizvodnih in poslovnih procesov. Gre za večletni razpis, ki bo odprt do 1. septembra 2022 oziroma do porabe sredstev. Skupno je za celotno obdobje razpisanih 12,4 milijona evrov sredstev oz. 3,1 milijona evrov na letni ravni, kar naj bi zadostovalo za podporo okoli 120 podprtih projektov v celotnem obdobju oziroma okoli 30 podprtih projektov na leto. Podjetja morajo imeti ob oddaji vloge pripravljeno digitalno strategijo, ki zajema celotno stanje digitalizacije v podjetju in akcijski načrt za izvedbo digitalne transformacije na vsaj naslednjih ključnih področjih: izkušnje kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, digitalni poslovni modeli, produkti in storitve, strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, strategija razvoja digitalne kulture, kibernetska varnost, industrija 4.0. napadom in zato ni dvoma o ukrepih, ki so jih in jih še bodo vpeljali: »Glede na naše pretekle izkušnje in dogodke v našem podjetju, ko se je zgodil kibernetski napad kot vdor med poslovno komunikacijo s poslovnim partnerjem, kjer smo zaradi tega utrpeli finančno škodo, je za nas kibernetska varnost zelo pomembna. Na vsakodnevni ravni smo zaradi napredka informacijske tehnologije izpostavljeni številnim tveganjem, vključno s finančnim sektorjem. Predvsem je naše podjetje zaradi prisotnosti na številnih tujih trgih kibernetskim napadom še bolj izpostavljeno. Zavedamo se, da kibernetske varnosti ne moremo v celoti zagotoviti oziroma se napadom ne moremo v celoti izogniti. Lahko pa jih bistveno zmanjša- mo in se s tem izognemo določenim posledicam (tudi finančnim), kar je naš cilj. Zato je zelo pomembno, da smo pripravljeni na tovrstne grožnje in da se znamo spoprijeti z njimi.« V Uniforestu zato že izvajajo nekatere ukrepe za povečanje kibernetske varnosti, kot so varnostno kopiranje podatkov na dnevni ravni in njihovo arhiviranje na več različnih lokacijah. »Zasnovali smo postopke in ukrepe v primeru kibernetskega napada. Redno izobražujemo zaposlene, predstavljamo primere dobrih praks in izobražujemo o varni uporabi svetovnega spleta in o naprednih tematikah kibernetske varnosti. Ob tem nenehno nadgrajujemo IT-infrastrukture v podjetju,« je še povedal Drago Pintar. Nagrada za inovativnost Odelu L. Kolar arhiv Odela Že druga tovrstna nagrada za izvedbo zadnje luči Podjetje Odelo iz Prebolda je oktobra prejelo nagrado za inovativnost za izjemno izvedbo kombinirane zadnje luči aktualnega modela Audi A6. Nagrado je podelila Zveza za tehnične plastične izdelke oziroma GKV/TecPart Verband Technische Kunststoff-Produkte. Glavni izvršni direktor skupine Odelo Muhammet Yildiz je nagrado sprejel 16. oktobra na sejmu »K trade fair« v Düsseldorfu. Odelo uporablja v proizvodnji kombiniranih zadnjih luči Audi A6 za varjenje tehnologijo laserskega varjenja s simultanim laserjem Branson, ki omogoča enakomerno, sočasno in neposredno spajanje zunanjih robov s pomočjo laserskih žarkov in brez vibracij. Glavna inovacija kombinirane zadnje luči za Audi A6 je laserska tehnologija spajanja, ki funkcionalni rob stekla spoji z ohišjem. Ta inovativna kombinacija omogoča posebno visoko stopnjo oblikovalske svobode, kar končnemu kupcu ponuja nepretrgano svetlobno sliko, neodvisno od vidnega kota. GKV/TecPart z nagrado za inovativnost že 45 let odlikuje izjemne in inovativne tehnične izdelke, module in sklope iz plastike. Žirija se osredotoča predvsem na natančnost izdelave in posebnosti ter s plastičnimi materiali združljiv dizajn in inovacije v komponentah ter procesih, kot je nadomestitev materialov..Podjetje Odelo je nagrado za inovativnost že prejelo leta 2016, in sicer za inovativne rešitve zadnje luči za Mercedes T-Model. Glavni izvršni direktor skupine Odelo G. Muhammet Yildiz (levo) skupaj s sodelavcema iz skupine Odelo, ki v rokah držita nagrajene luči, ob podelitvi nagrade. »Zelo smo veseli in ponosni, da bomo predanost zaposlenih v Odelu nagradili z nagrado za inovacijo 2019. Še naprej se bomo osredotočali na nove trende in inovativno tehnologijo,« je ob tem dejal Muhammet Yildiz. podjetništvo in turizem ŠT. 11 I november 2019 11 Njihov cilj so čim manjši izdelki Lucija Kolar Dafra je družinsko podjetje z 38-letno tradicijo, ki je imelo v zadnjih petih letih izjemno rast, njihova vizija pa je dolgoročna naravnanost in stabilnost. Šele ko prideš v podjetje Dafra, ugotoviš, koliko drobnih izdelkov se skriva v nam tako običajnih izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan, na primer v malih gospodinjskih aparatih. Za paličnim mešalnikom, denimo, ne stoji zgolj en proizvajalec, ampak dele zanj, v Dafrinem primeru pa bolj male delčke, proizvaja kar nekaj proizvajalcev v dobaviteljski verigi glavnega proizvajalca. Podjetje Dafra, ki ima sedež v poslovni coni Ob železnici v Žalcu in je letošnja regijska savinjsko-zasavska gazela, proizvaja male kovinske izdelke, ki so vgrajeni v avtomobile, male gospodinjske aparate, ročna in električna orodja, varovalke, stikala ipd. Njihov najmanjši izdelek tehta 0,05 grama, največji pa 20 gramov, izjemoma 30 gramov. Glavna dejavnost tega družinskega podjetja sta razvoj in izdelava natančnih kovinskih izdelkov s tehniko progresivnega štancanja in zabrizgavanja izdelkov v plastiko. Imajo 43 zaposlenih in lani nekaj več kot sedem milijonov evrov prometa. Njihov strojni park, ki »bruha« na leto okoli 200 milijonov kosov izdelkov, vključuje skupaj 23 strojev, od tega 15 strojev za hitro štancanje, pet strojev za brizganje plastike in tri štančno-varilne avtomate. Svoja orodja razvijajo in modulirajo sami. O posebnosti njihove proizvodnje in razlogih za visoko, kar 20-odstotno letno rast v zadnjih petih letih smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Urošem Štuklekom, ki je vodenje podjetja pred 11 leti prevzel od svojega očeta. Oče Franc Štuklek je podjetje ustanovil leta 1981 in je še vedno odgovoren za področje proizvodnje in razvoja. Je to, da je Dafra družinsko podjetje, prednost? »Da, ker dobro sodelujemo. Vsi smo vpeti v delovanje podjetja. Sestra vodi finance, žena se ukvarja s strateško nabavo in marketingom, oče pa je vpet v razvoj in projektiranje.« Kdo so drugi zaposleni? »Ker smo morali na eni točki zaposliti veliko ljudi, smo imeli tudi možnost izbrati tiste, ki se najbolj vklopijo v naš tim, ki je odličen. Poleg tega smo študentu strojništva dali štipendijo in ga bomo zdaj zaposlili v orodjarni. Drugi študent dela prek študentskega dela in ga tudi nameravamo zaposliti. Imamo kakovostno razvojno ekipo, tri strojne inženirje, enega v orodjarni. Magister mehatronike skrbi za avtomatizacijo. V spremljevalnih službah imamo tudi druge odlične sodelavce različnih profilov. Ne glede na prejšnjo izobrazbo imamo svoje interno izobraževanje, ker imamo zelo specifično proizvodnjo, za katero ti znanja ne morejo dati ne prejšnja izobraževanja ne izkušnje.« V katere znane izdelke se vgrajujejo izdelki Dafre? »V avtomobilski industriji v notranjo in zunanjo razsvetljavo, konektorje. Pri ročnih orodjih so v vrtalnikih, brusilnikih, kosilnicah, akumulatorskih žagah, v različnem akumulatorskem orodju. Pri drobnih gospodinjskih aparatih pa v paličnih mešalnikih, navadnih mešalnikih, v mesoreznicah, kavnih avtomatih in še kje. V male hišne varovalke ...« Vaši izdelki so zelo majhni in to je tudi vaš fokus za prihodnost? »Naš trenutno najmanjši izdelek je težek 0,05 grama, meri pa 3 x 4 mm, to je kontakt, ki povezuje drobno žico z elektroniko, ki se uporablja za spre- dnje LED-luči pri osebnem avtomobilu BMW. Teh proizvedemo osem milijonov kosov na leto. To so majhni izdelki, ki jih ne moreš niti v roki držati in jih moramo narediti resnično veliko, da se izplača proizvajati. Srednje velikosti so recimo 1 gram težki izdelki, naši največji izdelki gredo nekje do 20 gramov, redki do 30 gramov. A največ jih je v srednjem, malem segmentu. Ti so naš fokus.« Zaradi majhnosti izdelkov je gotovo bolj preprosta in cenejša logistika? »Res je. Logistika po Evropi zato skoraj ne predstavlja omembe vrednega stroška. Prodajamo pa tudi na Kitajsko in v Mehiko, kjer so zaradi majhnosti ti stroški še vedno zanemarljivi.« Štancanje izdelkov je del proizvodnje, kako pa je z brizganjem plastike? »Posebej v zadnjih letih smo znani tudi kot proizvajalec tako imenovanih hibridnih izdelkov, z brizganjem plastike, kar pomeni, da najprej naredimo kovinske izdelke, potem pa jih vložimo v orodje za brizganje plastike in jih oblijemo s plastično maso. Iz tega nastane funkcionalni uporaben kos. To pa pomeni, da ne proizvajamo samo osnovnih izdelkov, ampak jih že nadgrajujemo v kompleksnejši izdelek.« Kdo so vaši končni kupci? »V avtomobilski industriji so naši kupci renomirana podjetja, kot so Škoda, Mercedes, BMW, Audi, VW, Dachia, Land Rover. V segmentu ročnih orodij Bosch, Hilti Husqvarna ... Pri malih gospodinjskih aparatih je gotovo najbolj znan BSH. V segmentu varovalk pa ETI, med proizvajalci elektronike Elrad, Grah Automotive Slovenske Konjice, Fideltronik Poljska, pri baterijskih setih je to podjetje BMZ iz Nemčije.« Imate tudi odličen razvoj. »Pri kar nekaj dobaviteljih imamo status razvojnega dobavitelja. Kot razvojni dobavitelj nastopamo v 14 % celotne prodaje. To pomeni, da kadar se naš kupec odloča za razvoj novega izdelka, nas že v fazi snovanja nekega izdelka pozove, da damo svoje mnenje glede kosov, ki naj bi jih izdelovali zanj, z vidika industrializacije, uporabnosti, va zahteva dele, ki morajo biti narejeni povsem po naročilu in jih ne moreš najti na trgu, ker ne obstajajo. Narediti jih moramo po skupnem razvojnem projektu.« Koliko izdelkov imate torej v proizvodnji? »Do danes smo razvili in proizvajamo 450 izdelkov. Čeprav smo relativno malo podjetje, proizvajamo okrog 200 milijonov kosov na leto. Vsak dan pa okrog milijon kosov. To pomeni, da je naša proizvodnja zelo hitra. Z zadnjimi raziskavami in razvojem, ki jih delamo v podjetju, smo prišli do tega, da izdelke štancamo s hitrostjo 800 udarcev na minuto, kar pomeni vsaj 800 izdelkov v minuti. To je videti zelo fascinantno.« Kakšne pa so sicer količine posameznih izdelkov? »Pri nas govorimo o serijah izdelkov. Povprečna serija je 200 do 300 tisoč izdelkov na serijo. Imamo pa tudi manjše serije, 20, 30 tisoč kosov, ampak potem je cena ustrezno višja. Imamo pa nekatere izdelke, kjer delamo serijo dveh ali celo petih milijonov kosov.« Je v Sloveniji še kakšno konkurenčno podjetje? »Je, seveda je. Samo naša specializacija gre zdaj v zelo majhne in zahtevne izdelke in tam še vidimo možnost zaslužka. Izkoriščamo naše dolgoletne izkušnje, znanje in to, da smo kot razvojni dobavitelj pozvani k projektu zelo zgodaj. Zato je naš čas, ki ga posvetimo razvoju, v bistvu vložek v naš marketing, vložek v izdelek in iz tega naslova potem dobimo delo, ki je največkrat na daljše obdobje, najverjetneje za deset let.« Koliko prodate v Sloveniji, koliko v tujini? »Domača prodaja nam v strukturi pada, čeprav v Sloveniji še obstajajo potencialni kupci. V strukturi pomeni Slovenija 23 odstotkov. Glavni trg je Avstrija (36 %), včasih je bila Nemčija (17 %). V zadnji letih raste direktni izvoz v Srbijo (20 %), ker so mnoga podjetja iz Nemčije preselila svoje delovno intenzivne izdelke v Srbijo zaradi nižje cene delovne sile. S tem, Dafrini izdelki so zelo majhni, in jih »štancajo« v velikih količinah. optimiranja, porabe materiala, zahtevnosti izdelave. Seveda z namenom, da bi prišli do čim bolj preproste rešitve, ki bi bila funkcionalno dobra in hkrati najcenejša. Ta proces včasih traja tudi več kot leto. Tudi za najmanjši izdelek. So pa nekateri naši izdelki že kar generični, tisti klasični, ki so na trgu poznani že več desetletij in so že kataloški izdelki. Ampak vsaka nova napra- ko so se odpirala podjetja v Srbiji, smo postali tja direktni dobavitelj. Delež prodaje na ta trg vsako leto raste. Delež prodaje v Sloveniji pa pada.« Zdi se, kot da pokrivate večino proizvodnih panog. »Naš največji trg je še vedno avtomobilska industrija, ki ji prodamo 56 % naših izdelkov, potem so ročna orod- Uroš Štuklek ja, baterijska in električna ročna orodja, ki imajo 17 %, mali gospodinjski aparati (največji kupec je BSH Nazarje, delno pa tudi Gorenje in še nekatera druga podjetja) imajo 8 %, sledijo direktni proizvajalci elektronike z 2,5 %. To so tista podjetja, ki od nas kupujejo samo generične izdelke. Približno 3 % prodaje predstavlja prodaja podjetju ETI Izlake.« Delež avtomobilske industrije je precej velik … »Res je avtomobilski delež največji, kar je po eni strani v redu, ker so to količinsko največje serije. Hkrati pa je avtomobilski segment zahteven, zelo velika je dinamika. Vsakih nekaj let prihajajo nove generacije avtomobilov. Po šestih letih, ko gre avtomobil iz serijske proizvodnje, je tudi naš izdelek zastarel in ga moramo nadomestiti z novim. Pri drugih izdelkih pa so njihovi ciklusi oziroma življenjske dobe precej dolgi, od 10 do 15 let, lahko še več. Zato iščemo nove priložnosti. Leta 2017 smo naredili raziskavo in se zavestno odločili, da gremo v nov segment, ki smo ga ocenili kot potencialno velikega in uspešnega, segment akumulatorskih baterij. Namreč, pričakujemo, da se bo še več strojev, naprav napajalo z akumulatorji, in ne več na električni tok. V Evropi smo našli nekaj potencialnih kupcev. V dveh letih nam je uspelo pridobiti dva kupca, kar je gotovo velik uspeh.« S čim prepričaš take kupce? »Mi jih prepričamo tako, da jim ponudimo neko drugo idejo. Spoznamo, kaj potrebujejo, in če v skladu s tem pridemo pred njih z novo idejo, ki je preprostejša, še posebno pa, če je cenejša, smo hitro vabljeni na nadaljnje sestanke. V tem smislu smo pri nemškem podjetju letos že dobili nekaj projektov in v naslednjem letu začenjamo proizvodnjo. Potem pa je še podjetje s Poljske, pri katerem smo že šli skozi faze presoje, skozi precej zahtevne postopke, da nas sprejmejo kot dobavitelja. To pomeni več obiskov pri nas, presoje proizvodnje, procesov. Presojajo po standardih ISO 9001.« Ali je vaša prednost pred konkurenti tudi, ker tega pač ne zna in ne zmore delati vsak? »Tudi to. Je pa še več dejavnikov. Tu vidimo največ svojih kompetenc, imamo največ svojega znanja. V tej dobaviteljski verigi imamo tudi ustrezne orodjarje, ki so takšno orodje sploh sposobni narediti. In zato tu vidimo priložnost za največjo dodano vrednost. Ampak naše prednosti so tudi 38 let izkušenj iz različnih industrij, ki jih lahko apliciramo tudi kam drugam. Ker smo majhni, smo zelo odzivni. Imamo odlične reference, znane in ugledne kupce, ki so zadovoljni.« Največjo rast ste vendarle imeli v zadnjih petih letih … »Ko sem se ekipi leta 2008 pridružil sam, se je ravno začela velika gospodarska in finančna kriza. V našem segmentu je bila še močnejša kot drugod. Morali smo biti precej aktivni pri iskanju novih potencialov. Sam sem tedensko potoval v Nemčijo, da smo obdržali nivoje naročil pri obstoječih kupcih, in iskal nove priložnosti. Potem pa se je kriza polegla. Podjetja so začela nove razvojne projekte, stari kupci so šli na prejšnje količine. Leta 2011 smo se znašli v drugih težavah, saj naenkrat nismo mogli proizvajati toliko, kolikor je bilo povpraševanja. Tako smo iz Dobriše vasi, kjer imamo še vedno skladišča, prišli na večjo novo lokacijo v Žalec. S tem smo si naredili podlago, da smo zares lahko začeli rasti. Naša največja rast je bila od leta 2014 dalje. Kar 20-odstotna letno. Leta 2009 smo morali zaradi krize odpustiti pet delavcev, potem pa smo zaposlovali nazaj še veliko novih sodelavcev.« Obeta pa se ponovna kriza, ocenjujejo nekateri … »Za letos že imamo prvič pričakovan malo nižji promet, ker smo že lani zaznali padec na avtomobilskem segmentu. Zato smo aktivnejši pri pridobivanju novih kupcev, da strukturo pomaknemo v prid drugim panogam. Tudi v Sloveniji smo ponovno začeli pridobivati kupce, rezultati bodo vidni v obdobju enega leta. Kakšni so vaši načrti? »Pri nas je načrtovanje resnično dolgoročno, rečemo mu celo generacijsko načrtovanje. Ker smo družinsko podjetje, moramo že danes razmišljati tudi o svojih otrocih. Prednost je, ker si sami zastavljamo cilje. Spati ne smemo, rast je sama po sebi umevna, naprej pa nas silijo naši izzivi. Vsak projekt, s katerim pride naš kupec, vzamemo kot izziv, vanj vložimo svoje znanje, izkušnje.« Kaj vam pomeni priznanje, da ste postali gazela? »Morda bomo postali prepoznavnejši na tem ožjem območju, saj od tukaj prihajajo naši zaposleni. Gotovo pomaga k boljšemu ugledu. In je priznanje za dobro delo v preteklosti in spodbuda za naprej, a direktno zaradi tega ne pričakujem kakšnega posla.« podjetništvo in turizem 12 ŠT. 11 I november 2019 Pipe bodo ponovno odprli 28. marca 2020 T. Tavčar Ob koncu tretje sezone Fontane piv Zeleno zlato, ki so jo odprli 30. marca, so v Žalcu 2. novembra pripravili sklepno prireditev z Ines Erbus. Obiskovalci so fontano še zadnjič letos nagradili z množičnim obiskom. Že tretje leto zapored so od junija do zaprtja fontane pod imenom Festival Zeleno zlato pripravili več kot 40 dogodkov in prireditev, ki so poskrbeli za promocijo hmeljarstva in pivovarstva, zabavo, rekreacijo, kulturne užitke domačinov in turistov, ter pospremili pivsko ponudbo fontane piva. Letos 43 tisoč vrčkov V letošnji sezoni, ki jo je uvodoma aprila in maja pospremilo precej slabo vreme, jeseni pa obogatilo skoraj indijansko poletje, so prodali 43 tisoč vrčkov in natočili okrog 30 tisoč litrov slovenskega piva. Predstavljenih je bilo 24 pivovarjev in 27 različnih piv. V vseh treh sezonah skupaj pa je bilo prodanih več kot 189.500 vrčkov in natočenega več kot 111 tisoč litrov slovenskega piva. Bučno tudi ob koncu sezone Z zaprtjem Fontane piv Zeleno zlato so v soboto, 2. novembra, sklenili tudi letošnji Festival Zeleno zlato. Obiskovalci so se od fontane za to sezono množično poslovili v družabnem vzdušju s koncertom Ines Erbus in didžejem ter z letošnjim ambasadorjem fontane, znanim voditeljem in rojakom iz Gotovelj Boštjanom Romihom. Skupaj s pivovarji, ki so se predstavljali na fontani v vseh dosedanjih sezonah njenega obratovanja, in s »food trucki«, ki so bogatili kulinarično ponudbo fontane že med letom, so zaokrožili tudi bučno slovo tretje sezone fontane. Navzoči so bili tudi člani Združenja hmeljarjev, predstavniki Občine Žalec, poslovni partnerji in drugi, povezani z zgodbo fontane piv. Župan Občine Žalec Janko Kos in aktualna hmeljska princesa Klavdija Bastl Enci sta vsem pivovarjem, ki so sodelovali s svojo ponudbo piva na fontani in tako pomagali pri promociji slovenskega pivovarstva in posledično hmeljarstva, na sklepnem dogodku podelila zahvale. Obiskovalce je poleg nagradnih iger v obliki kolesa sreče čakalo tudi dodatno presenečenje, saj so vrčki od 19. ure dalje omogočali točenje večjih količin piva kot po navadi. Pipe bo fontana ponovno dvignila 28. marca prihodnje leto. Drugi večji in pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali letošnjo sezono piv: v Žalcu start tretje etape kolesarske dirke po Sloveniji (21. 6.), svetovni hmeljarski kongres (30. in 31. 7.), Beer garden – pivski vrt v sklopu praznovanja svetovnega dne piva (3. 8.), pobratenje prve pivske in vinske fontane v sklopu svetovnega dne turizma (Fontane piv Zeleno zlato Žalec in Fontane vin Marezige, 27. 9.), četrti Savinjski Oktoberfest s Hmeljarskim likofom in Otroškim Oktoberfestom ter maratonom folklornih skupin (28. 9.). Tržnica je bila polna obiskovalcev. Dan preboldske tržnice K. R. Bogata ponudba, degustacije in glasba izdelki, kot na primer danes s košarami in lesenimi harmonikami. Z izdelki se nam kdaj pridruži tudi medgeneracijski center.« Tržnica je že leto dni odprta vsako soboto od 8.00 do 10.30. Pokrita preboldska tržnica lahko sprejme do devet ponudnikov. Naha- ja se v Dolenji vasi, kjer je Občina Prebold odkupila Režajevo in Roglovo hišo, zdaj pa zbira predloge občanov za enotno poimenovanje tega kompleksa, v katerem so tudi prostori TIC-a in muzejske zbirke, dvorišče pa je prizorišče raznih dogodkov. Predloge sprejemajo na občini do konca meseca novembra. Klaudija Kač je v občinski upravi zadolžena tudi za preboldsko tržnico. Ob prvi obletnici odprtja preboldske tržnice v pokritem prostoru v Dolenji vasi so v soboto, 9. novembra, pripravili dan tržnice. Ponudniki na tržnici so pripravili razne degustacije, med drugim pa so se s pesmijo pridružili člani domačega moškega pevskega zbora in harmonikar Drago. Kot je povedala Klaudija Kač iz preboldske občinske uprave, je občina pred enim letom dotedanje prostore TIC-a preuredila za potrebe tržnice: »Stranke so zadovoljne, razstavljavci tudi, ker niso več odvisni od vremena, ne moti jih niti vročina niti mraz ali veter. Večinoma imamo stalne ponudnike zelenjave, kruha, sadja, zelišč, čajev in medu, pridejo pa tudi občasni ponudniki z različnimi Pokrita preboldska tržnica ponuja pridelke in razne izdelke. Nastop Ines Erbus je zagrel jesenski večer. Polzela v filmu Bina Plaznik Filmska kamera se je ustavila na več kot 50 točkah v občini, v filmu je nastopilo okoli 100 sodelujočih. »Polzela, mesto na podeželju« je geslo novega promocijskega filma Občine Polzela. Film je premiero doživel 1. oktobra 2019 na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku. Filmska kamera se je ustavila na več kot 50 točkah v občini, pred njo pa je stopilo okoli 100 sodelujočih. Rdeča nit filma je mladi par – avanturista, ki skozi film odkrivata lepote, zanimivosti, običaje in kulinariko Občine Polzela ter delujeta kot vezni člen med vsemi sklopi in dogodki. Poleg para v filmu sodelujejo večinoma lokalni prebivalci, ki so avanturisti, športniki, družine, raziskovalci, družabniki. Zračni posnetki v filmu razširijo pogled in prikažejo posnetke pokrajine. Ustvarjalna integracija posebnih vizualnih učinkov pa daje gledalcu posebno doživetje. Alenka Kočevar, direktorica Občinske uprave Občine Polzela, je povedala: »Odzivi gledalcev so izjemno pozitivni, saj gre za resnično visokokakovosten film. Namen nastanka filma je pridobitev videomateriala za promocijo Občine Polzela, saj je v času interneta in družbenih omrežij nujna promocija. V promocijskem filmu je prikazano ravno to, kar želimo skozi vsebino gledalcu sporočiti. Občina Polzela ponuja številna doživetja in zanimivosti, ki bodo zagotovo presenetili še tako zahtevnega avanturista. Ni treba, da smo veliko mesto oziroma občina, ki šteje prebivalce v šestmestnih številkah. Tudi manjše občine lahko ponudimo obiskovalcem precej zanimivosti in avanture željnega turista popeljemo skozi nepozabna doživetja. Le dovoliti si morate Občino Polzela obiskati in spoznati ljudi ter doživeti, kar občina ponuja.« Film je posnel Matej Vranič iz foto in video produkcije Fotokom ter napisal tudi scenarij za film. Glasbo za film je napisal mladi skladatelj Leon Firšt. Promocijski film si lahko ogledate na Facebook strani Občine Polzela. iz političnega življenja ŠT. 11 I november 2019 Ustanovili občinski odbor SAB T. T. V Žalcu so v torek, 20. novembra, tudi formalno ustanovili občinski odbor SAB Žalec. Ustanovnega zbora so se poleg lokalnih članov, podpornikov in simpatizerjev stranke udeležili predsednica SAB Alenka Bratušek, podpredsednik stranke Slavko Sterman, generalni sekretar stranke Jer- nej Pavlič, poslanec Andrej Rajh in državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo Nevenka Ribič. Za predsednico žalskega odbora so imenovali Tanjo Basle, za podpredsednika Blaža Kolarja, člani izvršnega odbora pa so postali Jasmina Pepel, Sabina Žagar in Danilo Basle. Na zboru so začrtali smernice in delovanje občinskega odbora SAB Žalec, pregledali pa so tudi realizacijo obljub in projektov na lokalni in državni ravni. V žalskem odboru SAB so povedali, da se bodo zavzemali za tvorno sodelovanje v občinskem svetu, z institucijami v lokalni skupnosti, z občani ter po svojih zmožnotih na državnem nivoju. NOVI Č KE 13 D. N. Javni poziv za skupno ime Občina Prebold je objavila javni poziv občanom, društvom in organizacijam v občini, da podajo predlog enotnega poimenovanja kompleksa nekdanjih domačij Režaj in Rogl, ki jih je občina odkupila ter jih namenila za muzej in druge dejavnosti. V kompleksu nekdanje Režajeve domačije so že vrsto let Muzejska zbirka Prebold skozi čas, kmečka tržnica, TIC Prebold in galerija japonske umetnice Keiko Miyazaki, ki živi v Občini Prebold, v Dolenji vasi. Roglova hiša, kjer so pred vojno potekale tudi prve kinopredstave, je zdaj v veliki meri postala Medgeneracijski center, čemu bodo namenjeni še drugi prostori v pritličju, pa bo pokazal čas in potrebe. Za enotno poimenovanje so se na občini odločili predvsem zato, ker pri obveščanju o dogodkih na tem prostoru prihaja do različnih poimenovanj. Za telovadnico v Taboru Občina Tabor se je sredi novembra prijavila na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športih objektov in površin za šport v naravi v letih 2020, 2021 in 2022. Podatki o uspešnosti kandidature na javni razpis bodo predvidoma znani v marcu 2020. Kot nam je povedala višja svetovalka na Občini Tabor Saša Zidanšek Obreza, se kandidatura nanaša na sofinanciranje športnih objektov in športne opreme, ki zagotavlja uporabnost objekta. S pomočjo pridobljenih sredstev želi občina posodobiti telovadnico v Domu krajanov. Za potrebe razpisa je občina izdelala Dokument identifikacije investicije projekta, ki ga je občinski svet Občine Tabor potrdil na svoji osmi redni seji 11. novembra. Načrtovana investicija zajema vgradnjo parketa (obstoječa plastična masa na tleh je na več mestih razpokana in stanjšana, kar neugodno vpliva na kakovost in varnost športnih dejavnosti), zamenjavo dvojnih vrat, oplesk telovadnice, namestitev zaščitnih stenskih blazin in nakup športne opreme (klopi, gredi, bradlja). Neto vrednost investicije je okrog 44 tisoč evrov, pričakujejo pa, da bo projekt s strani Fundacije za šport financiran v višini 50 odstotkov. Z ustanovnega zbora občinskega odbora Plezalna soba v OŠ Prebold D. N. V OŠ Prebold so pred nedavnim dokončali tudi izgradnjo plezalne sobe. Ta je narejena v zgornjem delu velike telovadnice oziroma nad tribuno in je sestavni del športno -rekreacijskih prostorov osnovne šole. Plezalno sobo sedaj že z vese- motorične sposobnosti. Investicija je vredna 187.750 evrov in je sofinancirana s strani Fundacije za šport. Poleg plezalne sobe v OŠ Prebold bo kmalu v uporabi tudi plezalna soba oziroma stena v Vrtcu Prebold, ki je že v izdelavi. ljem uporabljajo učenci vseh starostnih skupin. V dogovoru s šolo in občino pa bo na voljo tudi vsem ostalim zainteresiranim osebam in društvom. Soba je v prvi vrsti namenjena učenju prvih korakov na plezalnih stenah, prvenstveno pa lahko pomaga izboljševati otrokove V desetih akcijah 644 krvodajalcev T. Tavčar Žalsko območno združenje Rdečega križa (RK) je novembra organiziralo še zadnji dve krvodajalski akciji v tem letu. V Žalcu je kri darovalo 83 krvodajalcev, na Polzeli pa 57. V tem letu se je desetih akcij v Spodnji Savinjski dolini udeležilo 644 krvodajalcev, lani 598 krvodajalcev. Kot je povedal strokovni sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, si ves čas priza- devajo, da bi krvodajalce, ki dopolnijo 65 let in ne morejo več darovati krvi, nadomestili z novimi in mladimi. Zato so 22. novembra v Žalcu za dijake, ki se pripravljajo za študij na fakultetah in delujejo pod okriljem Študentskega kluba Žalec, pripravili predavanje z naslovom Krvodajalstvo in vključevanje mladih v program krvodajalstva. Naslednje leto bodo organizirali deset krvodajalskih akcij, prva bo v Kulturnem domu Vransko 16. januarja od 7. do 10. ure. Z oktobrskim vetrom do uspeha T. T. Jadralni klub Savinja je oktobra organiziral šesto savinjsko regato, na kateri je sodelovalo 16 posadk. Med njimi so bile tudi tri ženske ekipe. Za razliko od prejšnjih let jih je letos spodbujalo tudi lepo vreme, saj je ponujalo možnosti za dobre rezultate. Posadka Iskrice s skiperjem Boštjanom Podlesnikom, v kateri so bile Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino SAB Učenci med športno uro v plezalni sobi tudi članice domačega jadralnega društva, so skupno osvojile tretje mesto, med ženskimi posadkami pa prvo mesto. Na regati je tekmovalo kar pet ekip polzelskega Jadralnega društva Maltezer in rezultati na regati so šteli za prehodni pokal JD Maltezer. Prejela ga je ekipa Iskrice, ki so ji ga predali člani ekipe Prijatelji. Pokal je domoval pri njih od prejšnjega leta. Spoštovane občanke in občani! Z zadovoljstvom vam lahko poročamo o pozitivnih spremembah, za katere smo si prizadevali v stranki SAB in v svetniški skupina SAB Žalec. Uvedena je bila enotna vozovnica (vlak, avtobus). V teku je uvedba brezplačne vozovnice za upokojence v medkrajevnem javnem prevozu. Podprli smo predlog enotnega dodatka za upokojence glede izrednega usklajevanja. Organizirali smo lokalni obisk ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek na temo ureditve začasnega izvoza iz AC Arja vas, ki je že urejen, v pripravi je tudi trajna rešitev. Prizadevamo si k realizaciji občinskih projektov, ki bodo koristili vsem občanom. SAB Stranka Alenke Bratušek SAB za dobro vseh državljanov in vseh občank in občanov Žalca. Lokalni odbor SAB Žalec 14 po dolini ŠT. 11 I november 2019 Rože, ki nikoli ne ovenijo D. Naraglav »Najpreprostejši cvet je gotov v dveh minutah, najzahtevnejši pa zahteva celo uro,« je povedala gonilna sila razstave Martina Felicijan. Vransko je tretjo novembrsko soboto in nedeljo živelo v znamenju šeste vseslovenske razstave cvetja iz krep papirja. Športna dvorana Vrana Vransko se je v teh dveh dneh spremenila v en sam cvetlični vrt, ki ga niso krasile cvetlice in dekoracije žive narave, ampak rože in aranžmaji iz papirja in drugih materialov. Za to so že šestič zapored poskrbele izdelovalke rož iz krep papirja iz vse Slovenije na čelu z Martino Felicijan, ki je tudi »mati« in gonilna sila te vseslovenske razstave skupaj s svojo skupino Vranske rožce, ki deluje v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko. »Vse dosedanje razstave, vključno s tokratno, na kateri sodeluje rekordno število, kar več kot 110 izdelovalk tovrstnih rož iz vse Slovenije, je nadgradnja vsega, kar počnemo v tem svojem ljubiteljskem ustvarjanju. Z razstavo so ženske iz raznih krajev naše države dobile priložnost, da pokažejo svoje znanje in izdelke tudi širšemu krogu ljudi. Prej so samo delale, niso pa imele možnosti, da se promovirajo tudi zunaj svojega okolja oziroma so predvsem delale zase in za svojo dušo. Z vseslovensko razstavo smo marsikatero potegnili iz anonimnosti in neznansko so vesele, da lahko prispevajo svoj delež k tej bogati razstavi,« nam je povedala Martina Martina Felicijan med svojimi rožicami Felicijan, ki se z izdelovanjem rož iz krep papirja ukvarja že veliko let. »Pred skoraj dvajsetimi leti me je ta ustvarjalnost naravnost posrkala vase, prej sem to počela le občasno. Z veliko vnemo sem se lotila ohranjanja te kulturne dediščine, saj sem videla, da je na pragu pozabe. Naravnost sem se zaljubila v to in te rože mi poleg družine pomenijo največ na svetu. Včasih sem še štela, kateri cvet znam ali ne nam narediti. Zdaj pa mi je vsak cvet nov izziv. Najpreprostejši cvet je gotov v dveh minutah, najzahtevnejši pa zahteva celo uro,« še doda Martina, kateri se je s tem dnem ned- vomno tudi odvalil velik kamen od srca, saj organizacija takšne vseslovenske razstave zahteva veliko truda in odgovornosti. Prav zato se vsem, ki so ji pri tem pomagali, iskreno zahvaljuje ter se hkrati veseli novih izzivov in sedme vseslovenske razstave. Tokratna razstava je bila v samih presežkih, tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev, ki jih je bilo okrog štiri tisoč. Prav vsak od njih je domov odšel s podarjeno rožico, marsikdo pa kar s celim šopkom kupljenih rožic, ki ne bodo nikoli ovenele. V Galiciji opazujejo vesolje B. Plaznik B. P., arhiv AD Saturn Pripravljajo predavanja, opazovanja posebnih pojavov pa so mogoča samo ob lepem vremenu. 8. novembra je Astronomsko društvo Saturn v astronomskem observatoriju Srečko Lavbič v Galiciji organiziralo predavanje Andreja Šusterja z naslovom »Zgodovina vesoljskih poletov«. Član društva Dejan Cencelj nam je povedal, da je bilo predavanje kronološko zasnovano, od začetkov in odkritja smodnika na Kitajskem ter prvih poskusov pošiljanja raket v zrak do uporabe raket v vojaške namene ter prvih vodenih raket. Nato je Andrej Šuster predstavil obdobje bolj humane uporabe v civilne namene in prvih poletov v vesolje z živimi bitji ter človeške posadke. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so v vesolje poslali sonde Pioneer, Voyager, Mariner, nekatere potujejo že zunaj osončja. Predavanje je končal z omembo stalnih vesoljskimi postojank, ki krožijo okrog Zemlje, in sicer Mir in ISS. Na dan martinovega, 11. novembra, bi bilo v Galiciji mogoče videti prav poseben pojav – prehod Merkurja preko Sonca, ki pa bi bil viden le v primeru jasnega vremena. Javno opazovanje pojava je zaradi oblačnega vremena žal odpadlo. Člani društva se sicer dobivajo na opazovanjih, ki so napovedana, če je dogodek vnaprej predviden, kot je bilo v tem primeru. Ob jasnih večerih se sproti dogovarjajo in se dobijo na opazovanju Lune, planetov, galaksije meglic, kopic. Pravijo tudi, da je vsakdo dobrodošel, da se jim pridruži. Obvestila o dogodkih najdemo na spletni strani Astronomskega društva Saturn in tudi v našem časopisu. Naslednje predavanje, s predavateljema Dejanom Cencljem in Andrejem Šusterjem, napovedujejo v petek, 6. decembra, ob 19. uri in nosi naslov »Vesoljski poleti danes in v prihodnosti«. V orientaciji 37 ekip T. Tavčar S podelitve priznanj in pokalov V Letušu in njegovi okolici je bilo 9. novembra drugo področno orientacijsko tekmovanje (POT), ki ga je organiziral PD Dobrovlje - Braslovče. Na tekmovanju je nastopilo 37 ekip (151 tekmovalcev) iz sedmih planinskih društev (Galicija, Polzela, Žalec, Zabukovica, Vransko, Šempeter, Dobrovlje - Braslovče) in POŠ Ponikva. Start je bil v Letušu pred POŠ, podelitev priznanj pa na »Skupn placu« v Braslovčah. Vrstni red; kategorija A (učenci do 6. razreda OŠ): 1. PD Polzela, 2. Dobrovlje Braslovče 3. Polzela; B (učenci do 9. razreda OŠ): 1. OŠ Petrovče, 2. OŠ Petrovče, 3. Dobrovlje - Braslovče; C (mladina do vključno 20 let): 1. Polzela; D (člani od 18 leta starosti): 1. Šempeter, 2. Vransko 3. Polzela; E (starejši od 45 let): 1. Zabukovica, 2. Polzela, 3. Dobrovlje - Braslovče; F (družine): 1. Jazbec (Polzela), 2. Žuža (Žalec) 3. Višnjar (Žalec) itd. Predavatelj »Zgodovine vesoljskih poletov« Andrej Šuster Za večjo varnost T. Tavčar Preizkusili delovanje svetil T. T. PGD Pri gašenju požara na kmetiji Urankar Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem se še zlasti poudarja varstvo pred požari in drugimi nesrečami. Kot vsako leto so tudi letos potekale vaje po vseh poveljstvih, in tudi GPO Vransko ni bil izjema. Tokrat so vajo pripravili gasilci iz Ločice v Zahomcah v zaselku Ravne na kmetiji Urankar. Zvečer istega dne pa so bili člani PGD Ločica aktivirani še na vajo treh obmejnih društev – PGD Motnik, Trojane in Ločica, ki jo tradicionalno prirejajo že več kot deset let. To je bila nočna vaja, zato so preizkusili tudi delovanje svetil. Sebastjan Kotnik med pregledom gasilnikov in član PGD Gomilsko Simon Lončar PGD Gomilsko je v soboto, 9. novembra, v Gasilskem domu Gomilsko pripravil pregled gasilskih aparatov, ki so v lasti društva in občanov. Kot je povedal strokovni delavec Sebastjan Kotnik iz servisa gasilnikov PGD Žalec, je treba aparate vzdrževati in servisirati skladno s Pravilnikom o tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje gasilnikov. Servis gasilnikov je treba opravljati periodično enkrat na leto. Namen pregleda je v tem, da če pride do požara, da gasilski aparat deluje in z njim pogasimo požar. Kot je povedal Simon Lončar, ki je bil zadolžen za pregled aparatov s strani PGD Gomilsko, je bilo pregledanih skupaj 32 gasilnikov. po dolini ŠT. 11 I november 2019 15 Zero waste za manj tekstilnih Zdravje se začne v ustni votlini odpadkov D. N. Bina Plaznik Z izmenjevalnico oblačil nad čezmerno proizvodnjo in potrošnjo oblačil Člani ekipe Zero Waste Žalec (od leve proti desni: Jana Veber, Andrej Fideršek, Daša Jež, Barbara Drev) V Hiši sadeži družbe Žalec smo obiskali gostujočo skupinico mladih, ki se je v soboto, 16. novembra, tam predstavila z izmenjevalnico oblačil, vsak zadnji petek v mesecu pa pripravlja pogovorne večere na temo o življenju brez odpadkov in krožnem gospodarstvu. Pravijo, da zanimanje v Žalcu za tovrstno tematiko še niha in da ljudje nimajo časa ter se ne zanimajo za to toliko, kot bi se morali. Civilna iniciativa Zero waste Žalec je nastala po sprejetju Občine Žalec v evropsko in slovensko omrežje »zero waste« občin, katerega krovna organizacija pri nas so Ekologi brez meja. Delujejo neodvisno od občine, vendar so v stalnem dialogu z Marjano Kopitar, višjo svetovalko za okolje, ki je bila ključna pri sprejetju občinske »zero waste« zaveze. Trenutno jih je pod okrilje vzelo Turistično društvo Žalec, kjer delujejo kot mladinska sekcija. Ideja o gibanju se je porodila Andreju Fideršku, ki je pobudnik, da Žalec postane »zero waste« občina, in Barbari Nemec, ki vodi svojo spletno trgovino z izdelki za življenjski slog brez odpadkov. Andrej Fideršek je povedal: »Sodeč po zadnjih znanstvenih dognanjih naj bi imeli le še deset let časa za ustavitev popolnega ekološkega kolapsa in ireverzibilnih podnebnih sprememb. To je največji izziv v zgodovini človeštva do zdaj in zato smo primorani tudi mi začeti drugače delovati v lokalnem okolju ter vsakdanu. Niti približno nimamo na voljo takšnih sredstev kot ekstraktivne in proizvodne industrije, a vendar se trudimo po svojih najboljših močeh. Naš cilj je, da kolektivno zmanjšamo količine odpadkov, ki jih pridelamo kot posamezniki in kot večje organizacije. Trenutno vodimo predvsem kampanje ozaveščanja in informiranja prek družbenih omrežij ter SLIKOPLESKARSTVO tematske delavnice; tako teoretične kakor tudi praktične. Polni smo svežih idej, imamo pa tudi koherentno vizijo za nadaljnje delovanje. Predvsem si želimo stkati vezi med ljudmi in ekosistemi ter dokazati, da je življenje zunaj domene nebrzdanega potrošništva plodnejše, svobodnejše in precej lepše. Izmenjevalnice oblačil, kot smo ji priča v Žalcu, so antiteza hitri modi in masovnemu potrošništvu ter rezultat zavedanja o negativnih antropogenih vplivih na okolje. V porastu so v tujini in tudi pri nas; dobra novica je, da strokovnjaki pričakujejo, da naj bi v roku desetih let moda z rabljenimi oblačili celo prehitela tradicionalno modo, ki prihaja iz sterilnih trgovin in brezobličnih prostorov multinacionalnih korporacij. Izmenjevalnice oblačil so odgovor na okoljsko katastrofo, ki jo podžiga tudi čezmerna proizvodnja in potrošnja oblačil. Namreč, za izdelavo bombažne majice se porabi več kot dva tisoč litrov vode, za par kavbojk okoli sedem tisoč litrov. Večina oblačil je narejena v izjemno slabih delovnih razmerah, tako imenovanih »švicfabrikah«, daleč stran od naših krajev. Vsako leto se proizvede približno osemdeset milijard kosov oblačil, kar tri četrtine vseh kosov pa konča na odpadu oziroma jih zažgejo. Modna industrija in proizvodnja tekstila sta odgovorni za približno deset odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa tekstilni sektor porabi in onesnaži ogromne količine vode. Z izmenjavo oblačil ohranimo modo živahnejšo, stkemo tesnejše vezi in hkrati zmanjšamo svoj vpliv na okolje. To velja sploh za mlajšo generacijo »Z«, ki je še posebno okoljsko ozaveščena. Trenutno obstaja trend v Ameriki, da se veliki trgovski centri zapirajo, male trgovine z rabljenimi oblačili pa se odpirajo kot gobe po dežju.« Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Mlada ekipa Zero waste Žalec trenutno zajema šest članov oziroma članic. Delujejo popolnoma prostovoljno in v lokalni okolici. Vedno so veseli novih somišljenikov, saj se zavedajo, da le kot skupnost lahko pustimo viden pečat pri tranziciji v človeku in okolju prijaznejši ekonomski in družbeni sistem. Postanimo ozaveščeni, poiščimo njihovo Facebook stran »Zero waste Žalec«, spremljajmo njihove dogodke in se jim pridružimo tudi sami. Obstaja pomembna povezava med različnimi kroničnimi boleznimi in ustnim zdravjem. V Občinski knjižnici Prebold je drugi novembrski torek potekalo strokovno predavanje o ustnem zdravju. Izvedla ga je diplomirana medicinska sestra Brigita Jeretina, ki skupaj z zdravstvenim timom sodeluje na področju preventivnega zdravstvenega varstva v Centru za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline. Predavateljica Brigita Jeretina je spregovorila o preventivni zdravstveni dejavnosti, ki si vse bolj prizadeva za večjo ozaveščenost odrasle populacije tudi na področju zdravja zob in dlesni. »Ustno zdravje namreč pomembno prispeva k višji kakovosti življenja in hkrati predstavlja neločljivi del splošnega zdravja. Bolezni ustne votline močno vplivajo na vse osnovne funkcije ustno-obraznega predela. Karies predstavlja eno izmed najbolj razširjenih kroničnih infekcijskih bolezni ustne votline, ki nastane zaradi kopičenja zobnih oblog na zobnih površinah. Poleg kariesa tudi parodontalna bolezen predstavlja pogosto bolezen ustne votline, ki se vedno začne z vnetjem dlesni, sčasoma pa napreduje v kronično okvaro obzobnih tkiv. Zdravje obzobnih tkiv predstavlja področje, kjer je povezava ustnega in splošnega zdravja najbolj raziskana. Obstaja namreč pomembna povezava med različnimi kroničnimi boleznimi in ustnim zdravjem,« je poudarila predavateljica in dodala, da parodontalna bolezen močno povečuje tveganje za pojav bolezni srca in žilja, zapletov med nosečnostjo in nekaterih presnovnih motenj. Dejstvo je, da je mehansko odstranjevanje zobnih oblog z redno uporabo primerne zobne ščetke v kombinaciji z zobno nitko in drugih pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov eden izmed najučinkovitejših načinov za doseganje ustnega zdravja, pri čemer pomemben temelj predstavlja tudi zdrava prehrana z opuščanjem nezdravih življenjskih navad. Dogodek je potekal tudi v sodelovanju z diplomiranima medicinskima sestrama Martino Lesjak Povše in Jelko Pečar iz patronaže ZD Prebold, ki to delo opravljata že veliko let in imata veliko izkušenj tudi s to problematiko zdravja ustne votline. Predavateljica Brigita Jeretina med prikazom ščetkanja zob Gasilske vaje GZ Prebold D. Naraglav V preteklem mesecu je v Občini Prebold potekalo kar nekaj gasilskih vaj in drugih dejavnosti. Poleg vsakoletne Vaje treh vasi, ki jo organizirajo gasilska društva iz Šešč, Matk in Sv. Lovrenca, je na območju med preboldsko in trboveljsko občino potekala meddruštvena vaja PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka in PGD Trbovlje mesto. Osrednja gasilska vaja GZ Prebold pa je bila letos izpeljana na Groblji v blokovskem naselju Novine. Letošnja tema vaje je bila varnost v večstanovanjskih objektih. V vajo so bila vključena vsa društva GZ Prebold in PGD Žalec z avtolestvijo. Skupno je tako na vaji sodelovalo 12 gasilskih vozil in 80 gasilcev. Vajo je vodil poveljnik PGD Groblja Vojko Kolenc. Kot nam je povedal poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec, je bil namen vaje, da preizkusijo operativno usposobljenost gasilskih enot pri gašenju, reševanju in oskrbi ponesrečencev ter tudi zagotavljanje vode za gašenje iz bližnje reke Savinje in požarnega vodnjaka. Kot je bilo ugotovljeno v kratki analizi po koncu vaje, so vse enote delovale usklajeno in strokovno ter s tem pokazale, da bi tudi v primeru resnične intervencije tako delovale. Podobne sklepe sta prinesli tudi še drugi dve omenjeni vaji. Vaja treh vasi, ki so jo letos po rotacijskem dogovoru organizirali gasilci PGD Sv. Lovrenc, je tokrat potekala na domačiji Natek, kjer je po predpo- V stanovanjskem naselju Novine so do zdaj gasilci izpeljali že dve osrednji vaji GZ Prebold, prvič že leta 2010 in zdaj, dvakrat pa tudi v tamkajšnji industrijski coni. stavki prišlo do vžiga gospodarskega poslopja. Zaradi bližine gasilskega doma je intervencija hitro stekla in skupaj s sosednjima društvoma so uspešno pogasili namišljeni požar. Meddruštvena vaja preboldskega in trboveljskega društva pa je letos potekala na domačiji Filipa Ahaca na Podmeji, Marija Reka 53. Po predpostavki te vaje je neznana oseba z vozilom zaradi neprilagojene hitrosti treščila v staro hišo, vozilo je obrnilo na bok, v njem pa je bila ukleščena oseba. Domačini poskušajo pomagati osebi v avtomobilu, ob tem pa pozabijo na vroče olje v kuhinji. Izbruhne požar v kuhinji stare hiše, ki se nato hitro razširi po celotnem objektu. Osnovni namen te vaje je bil, kot je povedal poveljnik PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka Uroš Ocvirk, predvsem sodelovanje obeh operativnih enot na izjemno zahtevnem hribovitem področju obeh občin. S temi tremi vajami in drugimi dejavnostmi, kot je bila tradicionalna predstavitev gasilstva na kmečki tržnici, kjer so se letos predstavili gasilci PGD Sv. Lovrenc s svojo opremo, pa dnevi odprtih vrat vseh gasilskih domov in preverjanjem hidrantov in hidrantnega omrežja, so gasilci v Občini Prebold zaznamovali mesec požarne varnosti, hkrati pa sebi in drugim dokazali, da so dobro pripravljeni za izvajanje svojega poslanstva. po dolini 16 ŠT. 11 I november 2019 Svet' Martin iz grozdja je delal vin' Bina Plaznik Letos se je s pokušino odličnih vin predstavilo sedem vinogradnikov. Šaljivi »cerkveniki«, Silvo Marič in Marjan Vodeb Miro Klinc s prijatelji Društvo savinjskih vinogradnikov je na martinovo soboto pripravilo tradicionalno martinovanje s pokušino mladih vin. Dogodek je letos že drugič potekal na podeželski žalski tržnici, in ne več pred obrambnim stolpom, kjer ima društvo prostore. Zbralo se je večje število obiskovalcev. Dogodek je popestrila živa glasba ansambla Mira Klinca s prijatelji. Sledila je tradicionalna hudomušno obarvana maša patra Miroslava z ministrantoma, ki so iz občinstva izvabili glasen smeh in dobro voljo. Zbrane je pozdravil podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in čestital vinogradnikom za dober letnik ter uspehe, ki jih dosegajo. Odzval se je na povabilo župnika in sodeloval pri nadaljnjem obredu. Sledila sta krst vina in zdravica. Skupaj s Silvom Maričem, predsednikom Društva savinjskih vinogradnikov, je druščina nazdravila in zaokrožila obred krsta. Silvo Marič, tudi sam je ekološki vinogradnik, je povedal: »Letos predstavljamo sedem vinogradnikov, ki ponujajo odlična vina. Poziv za predstavitev pošljemo vsem 85 članom vinarjem. Potem opravimo preizkus prijavljenih vin, ali so pri- Vabljive stojnice vinarjev Hudomušna maša s patrom Miroslavom merna za predstavitev. Pri vsaki stojnici lahko obiskovalci nekaj malega prigriznejo. Martinovo je praznik vinarjev, vse leto delamo v vinogradih. Na martinovo pa se lahko končno malo sprostimo, družimo in pogovorimo med seboj. Tako zaključimo letino in gremo novim zmagam naproti. Letošnja letina je bila različna, glede na lego vinogradnika, ampak gledano na splošno je bila odlična. Tudi sam takšnih frankinj in takšnih rdečih vin še nisem imel.« Tudi vinogradnika Emil in Metka Medvešek sta bila zelo zadovoljna z letino. Emil je komentiral: »Veliko sladkorja in zelo zelo zdravo grozdje.« Predstavila sta se z rumenim muškatom in laškim rizlingom. Zadovoljna sta bila tudi z obiskom njune stojnice. Vinogradnika Emil in Metka Medvešek zadovoljno nazdravljata z letošnjim mladim vinom. Martinovali ob jakobini D. N. Ob pokušini mladih vin in kulinaričnih dobrotah so Galičane na martinovanju zabavali tudi domači muzikanti. Pred blagoslovom vina je s svojo pesmijo o vinu in Martinu recitirala Terezija Cvikl. Turistično društvo Galicija je po tradicionalni trgatvi jakobine tudi letos pripravilo še vaško martinovanje pod farovškim kozolcem. Za Galičane velja, da so nadvse dejavni na mnogih področjih dela in življenja lokalne skupnosti ter tudi širše. Svojstveno je tudi vsakoletno martinovanje, kjer zaselki in društva napolnijo svoje stojnice z vsemogočimi dobrotami in z njimi brezplačno razvajajo obiskovalce prireditve. Vse te dobrote, od pečene perutnine, pečenih sliv s slanino, gozdarske paštete, žolce, domačih prekajenih klobas, salam, kruhovih kroglic s slanino, raznih jabolčnih in drugih zavitkov, potic, sadnega kruha, sirovih plošč, kuhanega kostanja, suhega sadja, raznega peciva …, pa gredo Ena izmed miz z dobrotami še kako v slast tudi ob raznoraznih domačih starih in mladih vinih in drugih pijačah. Kot se za martinovo spodobi, torej niso pozabili na pokušino mladega vina iz trte jakobine, ki ga je poleg drugega vina blagoslovil gališki rojak in župnik Srečko Rehar. Dogodek sta obogatila petje in glasba domačih muzikantov, svoje pa je dodala tudi recitatorka Terezija Cvikl. S svojo navzočnostjo in besedo pa sta prire- ditvi pod vodstvom predsednice TD Gabi Sedminek pridala svoj delež še vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik KS Galicija Peter Vipavc. Za popestritev dogodka so poskrbeli še otroci POŠ Trje, ki so za vsakega udeleženca narisali risbico na temo vina in martinovanja, ter Alojz Podvršnik s svojimi lesorezi, ki so predstavljali celoletni koledar po mesecih in druge motive, ter Drago Jambrek, ki je razstavljal svojo leseno harmoniko in razne pletene izdelke iz šibja. NAPOVEDNIK ŠT. 11 I november 2019 OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. december 7.00 18. Bokotov pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00-16.00 Adventni sejem, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec 18.00 Adventni koncert: Offsiders acoustic blues band, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Ponedelje, 2. december 9.00 (vsak pon.) Urice pletenja - začetna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 (vsak pon.) Uporaba pametnih telefonov, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje 19.00 Utrip domoznanstva: Življenje je lepo, recital sekcije male dram. Skupine ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 3. december 9.00-12.00 Ta veseli dan kulture - odprta vrata Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 9.00 (vsak pon.) Falun dafa, qi gong in meditacija, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Podelitev priznanj prostovoljcem, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Odprtje razstave likovnih del Vena Pilona, Savinov likovni salon, ZKŠT Žalec Sreda, 4. december 8.30 (vsako sredo) Okrepimo hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 (vsako sredo) Urice pletenja - nadaljevalna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.30 (vsako sredo) Vegi jedi, priprava, Hiša Sadeži družbe Žalec 16.30 Miklavževanje, VGC Planet generacij UPI Žalec 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila 20.00 Seks po slovensko, komedija Vida Valiča, Dom II. slovenskega tabora Četrtek, 5. december 9.00 (vsak čet.) Asana joga in vaje za hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 16.00 Srečanje študijsko bralnega kluba Brez vozovnice v svet, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 16.00 Odprtje drsališča, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 17.00 Prižig lučk, predstav za otroke in prihod Miklavža, Šlandrov trg, ZKŠ Žalec 17.00 Milavževanje po KS Vrbje, TD Vrba Vrbje 18.00 (vsak čet.) Joga, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.30 Miklavževanje po KS Levec, TKD Levec Petek, 6. december 10.00 (vsak petek) Kuharska delavnica, Hiša Sadeži družbe Žalec 19.00 Vesoljski poleti danes in v prihodnosti, predavanje, observatorij Srečka Lavbiča - Trje, AD Saturn 19.00 Pogovor z dr. Juretom Ramšakom ob izidu knjige, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sobota, 7. december 8.00-12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, JKP Žalec 16.00 Miklavžev pohod na Mrzlico, s parkirišča kmetije Turnšek, PD Zabukovica 17.00 Ledenka, predstava otroške skupine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje, KD Vrbje Sobota, 7. december 18.00-21.00 (še 14., 21. in 28. 12.) Disco na ledu, drsališče na Šlandrovem trgu, ZKŠT Žalec 20.00 Avdicija, komedija Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 8. december 7.00 Tojzlov vrh-Žavcarjev vrh, parkirišče pri Mercatorju, PD Šempeter 17.00 Ledenka, predstava otroške skupine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje, KD Vrbje 17.00 Adventni koncert: Neli in Karmen Kos Zidar, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec 18.00 ŽePZ KUD Svoboda Griže, božični koncert, Dom kulture Svoboda Griže Ponedeljek, 9. december 18.00 Literarni večer Beremo gore in poezije Vere Pipal, avla Doma II. slovenskega tabora, KUD Svoboda Griže 19.00 Skandinavija, potopis Mojce Pajk, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 10. december 16.00 Božična likovna delavnica, zelenica nasproti trgovskega centra, TKD Levec 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe Veteranov, dvorana GŠ »Risto Savin Žalec, UTŽO Žalec Torek, 17. december 15.00 Decembrsko druženje ob časju in dobrotah, UPI Žalec 16.00 Po pravljici diši - pravlijčna ura, Krajevna knjižnica Ponikva 16.30 Božiček, VGC Planet generacij UPI Žalec Sreda, 18. december 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže Četrtek, 19. december 7.00 Izlet v neznano, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Petek, 20. december 17.00-19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 18.00 Odprtje razstave ljubiteljev četrkov ob 100. izletu ter uvod v 70. let PD Zabukovica, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže in PD Zabukovica 20.00 Erotika, Špas teater, monokomedija Bojana Emeršiča, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 21. december 8.00 pohod Dekani-Koper, parkirišče pri Mercatorju, PD Šempeter 17.00 Srečanje z Božičkom, gasilski dom Levec, TKD Levec 18.00 Odprtje in blagoslov jaslic »Pri Juhart v Levcu, TKD Levec 18.00-21.00 Disco na ledu in zaključek nagradne akcije »Poiščimo pingvine«, drsališče na Šlandrovem trgu, ZKŠT Žalec 20.00 Seks nasveti, komedija Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 22. december 10.00-18.00 (še 22., 25., 26., 29. dec. in 1. 1. oz. po dogovoru) Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas, TD Petrovče in PGD Drešinja vas 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička in obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže 17.00 Adventni koncert: ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec 18.00 V Slakovi zidanici Večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Torek, 24. december 18.00 Pohod z baklami k polnočnicam s kratkim koncertom, gasilski dom Zavrh pri Galiciji, TD Galicija Sreda, 25. december 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, TD Šempeter 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe Liboje, Kulturni dom Liboje Četrtek, 26. december 7.00 Pohod preko vrhov ob prazniku, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 Blagoslov konj, pri cerkvi v Galiciji, TD Galicija 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, TD Šempeter 17.30 Ljubezenske prevare, muzikal Špas teater, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem, prišel bo tudi Božiček, telovadnica OŠ Griže 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov, cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, župnija Gornja Ponikva in KUD Ponivka pri Žalcu Petek, 27. december 17.00 Čarovnik Nik, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec 18.00 Gino & Band, koncert, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 28. december 10.00 Dedek Mraz v Konjeniškem centru Amay 17.00 Pod prazničnim dežnikom, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Nedelja, 29. december 17.00 Rudi in praznične kremšnite, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Ponedeljek, 30. december 17.00 Lisička zvitorepka, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec Torek, 31. december 20.00 Slovenec in pol, komedija, silvestrska predstava s kozarcem penine, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec 22.00-02.00 Silvestrovanje s skupino Happy Band, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 1. december 17.00 Prižig luči na velikem adventnem vencu, Prosvetno društvo Braslovče Ponedeljek, 2. december 18.00 Miklavž in škrati, predstava za otroke, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Sreda, 11. december Torek, 3. december 8.00 Zaključni pohod seniorjev na Bukovico, izpred društvene pisarne, PD Žalec 18.00 Poštar Pavli z Božičkovim avtobusom po Sloveniji za vrtce in šole, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec 17.00 9.00 Petek, 13. december 18.00 »Pisan svet, v poezijo ujet«, glasbeno-literarni večer, izid pesniške zbirke Mateje Mohorko, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže 18.00 Trkaj z gosti UM in Kuna, koncert, Šlandrov trg, ZKŠT Žalec Sobota, 14. december 8.00 pohod na Donačko goro, izpred Kili Liboje, PD Liboje 20.00 Profesor Kuzman mlajši, stand up komedija, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 15. december Filipini, potopis Franca Horvata, Občinska knjižnica Braslovče Sreda, 4. december Zaključni turni - kadetski prvak Braslovč, Braslovče 29, Šahovski klub Braslovče Četrtek, 5. december … (do 6. 1.) Razstava del dijakov Gim. Celje - Center, Občinska knjižnica Braslovče Sobota, 7. december 16.30 Miklavžev pohod na Mrzlico, izpred OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Sobota, 14. december 17.00 Veselo praznično rajanje z Leo Sirk, Skupn' plac Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Nedelja, 15. december 9.00 14. zimski pohod na Kamnik, s parkirišča pri kmetiji Sandl, PD Zabukovica … (do 2. 1.) Jaslice na prostem, gasilski dom Zavrh pri Galiciji, TD Galicija Torek, 17. december 16.00 Odprtje 16. razstave Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas, TD Petrovče in PGD Drešinja vas Četrtek, 19. december 17.00 Adventni koncert: MPZ Savinjski zvon Šempeter, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec 18.00 Ubrane strune in Zabukovčani, koncert, Dom kulture Svoboda Griže, KUD Svoboda Griže 19.00 18.00 20.00 Ljubezenske prevarje, muzikal Špas teater, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera Pravljična ura, Občinska knjižnica Braslovče »Ne bodi kot durgi, ne bodi kar nisi«, koncert Ditka z bandom, Dom kulture Braslovče ZIKŠT 3 jezera Sreda, 25. december … Božični pohod na Čreto, PD Dobrovlje 17 Petek, 27. december 17.00 Božično-novoletni turnir, Braslovče 29, Šahovski klub Braslovče 19.00 Marko Vozelj z Mojstri, koncert, Dom krajanov Gomilsko, KD Gomilsko Sobota, 28. december 19.00 Prednovoletni ples z Duom Vedrina, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 2. december 9.00 60. letnica predšolske vzgoje v Preboldu, Vrtec Prebold 9.00 (do 6. 12.) razstava ob 60. letnici predšolske vzgoje v Preboldu, Vrtec Prebold 9.00-12.00 (vsak pon.) Izdelava rož iz krep papirja, Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 (vsak pon.) Osnove računalnika in pametni telefoni,Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.00 (vsak pon.) Vaje za hrbtenico, Medgenercaijski center Prebold Torek, 3. december 9.00-10.00 (vsak tor.) Vaje za hrbtenico, Medgenercaijski center Prebold 16.00-18.00 Vse ob pravem času, izobraževalna dogodivščina, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.00 (vsak tor.) Petje v zboru, Medgeneracijski center Prebold 18.30 Janko Kač, spominski večer ob ponatisu njegovih knjižnih del, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 4. december 17.00 Podelitev listine Občina po meri invalidov, dvorana vrtca, Občina Prebold Četrtek, 5. december 17.00 Miklavževanje, cerkev sv. Pavla, KD Antona Schwaba Petek, 6. december 16.00 Pohod z lučkami, iz Podmeje, PD Prebold Sobota, 7. december 8.00-10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, PC Dolenja vas, Občina in TD Prebold Nedelja, 8. december 16.00 Partnerska poroka, gledališki abonma, Dvorana Prebold, KUD Svoboda Prebold Torek, 10. december 18.30 Prebold se predstavi ob 15-letnici delovanja, Občinska knjižnica Prebold Petek, 13. december 18.00 Dobrodelni koncert OŠ Prebold, športna dvorana OŠ Prebold Sobota, 14. december 9.00 Stari pisker Celje - 75 let osvoboditve političnih zapornikov, KO ZB NOB Prebold 10.00 Ustvarjalna delavnica, Občinska knjižnica Prebold 15.00 Božična tržnica in Božiček s predstavo za najmlajše, PC Dolenja vas, KUD Svoboda 17.00 Ogled operete Netopir SNG Maribor, DU Prebold Torek, 17. december 18.00 Prisluhnimo pravljici, Občinska knjižnica Prebold 19.00-20.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, triglicerodov, RR; KO RK Prebold Sreda, 18. december 16.30 Pohod z lučkami, Vrtec Prebold Sobota, 21. december 17.00 Luč miru iz Betlehema, cerkev sv. Pavla, župnija Prebold Nedelja, 22. december 14.00 Postavitev jaslic, cerkev Marija Reka, KD Marija Reka 16.00 Božični žur za otroke, gasilski dom Matke, kul. sekcija PGD Matke Torek, 24. december … Bižični pohod z baklami, igrišče Marija Reka, ŠD Marija Reka Sreda, 25. december 18.00 Božično-novoletni koncert, športna dvorana OŠ Prebold, Pihalni orkester Prebold Četrtek, 26. december … 13. pohod na vrh Golave, športna sekcija PGD Šešče Torek, 31. december 14.00 13. silvestrsko srečanje na Golavi, PD Prebold OBČINA TABOR Četrtek, 5. december 18.00 Prihod Miklavžđa in otroška predstava »Le kje si, mami?«, telovadnica Dom krajanov Tabor, KD I. Cankarja in DŽD Tabor Sobota, 7. december 10.00-17.00 Miklavžev trunir v namiznem tenisu, telovadnica Doma krajanov Tabor, ŠD Tabor Sreda, 11. december 9.00-10.00 Krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba, KGZ Žalec Sobota, 14. december 8.00-13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub SD Torek, 17. december 18.00-19.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjžnica Tabor 19.00 Tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki, telovadnica Doma krajanov Tabor, ŠD Tabor Petek, 20. december 16.00 Zimska plesna pravljica, telovadnica Doma krajanov Tabor, plesna sekcija KD I. Cankar Tabor Sobota, 21. december 9.00-12.00 Dan odprtih vrat kmetije Laznik in praznična tržnica TD Gušt, stara štala in dvorišče kmetije Sreda, 25. december 00.00 Pogostitev ob polnočnici, pri cerkvi Sv. Jurija, DPM Tabor 16.00 Božično-novoletni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo, izred stare šole Loke ali Ojstrice, PD Tabor Četrtek, 26. december 18.00 Praznični koncert Taborskih pevskih zborov, cerkev sv. Jurija, Pevsko društvo Tabor Sobota, 28. december Prednovoletni ples z ansamblom Zaka' pa ne, pod kozolcem pri 19.00 ribniku - Hiša Lisjak kultura 18 ŠT. 11 I november 2019 Pesniško ob razstavi likovnic 120 let KUD Polzela D. N. T. Tavčar Društvo je nastalo leta 1899, ko je bil ustanovni občni zbor Katoliškega bralnega društva. V razstavno-prireditvenem prostoru KuD Svoboda Griže so tudi letos svoja dela na ogled postavile domače likovnice. Razstavljalke z Ubranimi strunami in moderatorko S prireditve na gradu Komenda na Polzeli, kjer se je predstavil KUD Polzela ob 120-letnici delovanja. Kulturno-umetniško društvo Polzela (KUD) se je ob 120-letnici delovanja v sklopu občinskega praznika Občine Polzela konec septembra, predstavilo v VIT-točki poleg prostorov Občinske knjižnice Polzela na gradu Komenda. Kulturna društva po Spodnji Savinjski dolini imajo bogato in dolgo zgodovino. Tudi polzelsko društvo spada mednje. Društvo je nastalo leta 1899, ko je bil ustanovni občni zbor Katoliškega bralnega društva. Več o zgodovini društva in njegovem razvoju je povedal njegov prejšnji predsednik Stanko Novak, častni občan Občine Polzela. Predsednik društva Marko Slokar je spregovoril o delovanju društva v zadnjih tridesetih letih, o skupinah in sekcijah, ki delujejo v društvu, ter o kulturnih dogodkih, ki so postali že del tradicije na Polzeli. Naj omenimo le nekatere: tradicionalna likovna razstava v marcu Žena – mati, majsko srečanje občinskih pevskih zborov na Gori Oljki, junijsko srečanje malih vokal- 110 let KD Andraž nad Polzelo V dvorani Doma krajanov v Andražu nad Polzelo je 110-letnico delovanja novembra zaznamovalo tudi domače KD Andraž nad Polzelo zaznamovalo. V kulturnem programu je voditeljica Nina Pižorn orisala zgodovino kulturno-prosvetnega delovanja v Andražu nad Polzelo, vmes pa so z recitacijami in pevskimi točkami nastopili: učenci POŠ Andraž, mladinci, Andraški oktet, Mešani pevski zbor, Vaški godci in Sakstet Cecilija s Polzele. Obiskovalce so nagovorili predsednik KD Andraž Vili Pižorn, župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik KUD Polzela Marko Slokar in v imenu nekdanjih predsednikov Konrad Brunšek. Podelili so tudi spominske zahvale devetim še živečim predsednikom Kulturno-prosvetnega društva. Prejeli so jih Konrad Brunšek, Henrik Pižorn, Franc Zabukovnik, Branko Povše, Emil Pižorn, Srečko Rajh, Sonja Zajc, Anton Mešič in Vili Pižorn. 1. decembra bodo predstavili zbornik ob 110-letnici delovanja. nih skupin in septembrska likovna kolonija prijateljstva. Mija Novak, vodja moškega pevskega zbora in tamburaškega orkestra, je predstavila delovanje moškega pevskega zbora, ki letos praznuje 66-letnico delovanja, in tamburašev, ki bodo v decembru praznovali 35-letnico igranja. Obiskovalcem je likovno sekcijo predstavila Mojca Korošec, svoje spomine je s poslušalci delil tudi Jaka Jeršič, igralec in režiser. Pogovor ob predstavitvi sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih iz domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, za glasbeni predah so poskrbele mlade tamburašice KUD Polzela. Pripravili so tudi razstavo fotografij o delovanju društva v zadnjih nekaj letih. Žalski harmonikarji zlati v Pragi T. T. GŠ Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je v začetku novembra na tekmovanju harmonikarjev, imenovanem »Mednarodni dnevi harmonike 2019« v Pragi v kategoriji harmonikarski orkestri XII osvojil prvo mesto. To je po besedah ravnatelja mag. Gorazda Kozmusa izjemen uspeh, ki predstavlja krono delovanja orkestra. Harmonikarski orkester glasbene šole je star praktično toliko kot glasbena šola (60 let) in je zagotovo najstarejši orkester na šoli, saj ga je takoj po ustanovitvi šole ustanovil takratni učitelj harmonike Marjan Kozmus. Orkester danes z izjemnim pedagoškim pristopom do učencev zelo uspešno vodi profesorica Nataliia Ermakova. Zmaga v Pragi na tekmovanju, kjer so nastopili harmonikarji iz 23 držav, pomeni za Glasbeno šolo Risto Savin Žalec izjemno veliko potrditev uspe- Harmonikarski orkester, starši in profesorji pred stavbo Filharmonije v Pragi šnega dela učiteljev na glasbeni šoli, posledično pa tudi veliko promocijo za Občino Žalec in za Slovenijo, je povedal mag. Gorazd Kozmus. Kot solistka se je pod mentorskim vodstvom profesorice Melite Estigarribia Villasanti z orkestrom predstavila tudi pianistka Ema Oblak. Tekmovalce, člane orkestra, pa je na tekmovalnem nastopu podprla tudi veleposlanica Republike Slovenije na Češkem Tanja Strniša. Od nekdaj lepe so Grižanke slovele, od likovnic lepše bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene, v ustvarjanja žaru najlepše so žene. Ko narbolj od zvezd je danica svetla, narlepša od vseh galerija je ta. Marsktere ženice, marsktere device oko je zavistno pogledovalo sem na razstavo in spraševalo, če talenta je dosti al ga je premalo. Kar vidijo lepih stvari na tem svet, na razpeta jih platna skušajo ujet.« Tako je s spremenjenimi verzi našega največjega pesnika Franceta Prešerna udeležence večera ob odprtju razstave nagovorila moderatorka Mateja Mohorko. Po predstavitvi delovanja sekcije, ki je lani praznovala svojo desetletnico in ob tem prejela tudi bronasti znak Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, je Mateja Mohorko, ki je tudi sama likovnica in pesnica, na kratko predstavila tudi vse članice likovne sekcije, še posebno tokratne razstavljalke: Mojco Šporn, Marijo Studničko, Tedo Rihter, Cvetko Vačun, Metko Šlatau in Lidijo Tamše, ki je tudi vodja njihove sekcije in gonilna sila za organizacijo tokratne in mnogih drugih razstav in dogodkov. Ob predstavitvi vsake izmed njih pa je prebrala tudi nekaj verzov znanih tujih in domačih pesnikov – Byrona, Horaca, Šems Ed Dim Muhamed – Hafisa, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka. Prireditev so vmes in na koncu obogatili zvoki Ubranih strun. Uradni del večera so zaokrožili s čestitko in pozdravom predsednice KuD Svoboda Griže Lilijane Ježovnik Jančič, ki je likovnicam podelila šopke in nato tudi odprla razstavo. Večer pa se je ob ogledu slik in dobrot, ki so jih pripravili za to priložnost, nadaljeval ob prijetnem druženju. Domišljijske ilustracije T. Tavčar Razstavljene ilustracije Denisa Polanca so nastale za strip Junaki pozabljenih kraljestev. V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do sobote, 30. novembra, odprta razstava »Fantasy art« ilustratorja Denisa Polanca iz Škofje vasi. Na odprtju je zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš, o stripu avtorja razstave pa je govoril priznani stripovski scenarist Marijan Pušavec, ki je ob tem nekoliko orisal zgodovino stripa: »Strip je iznajdba popularne kulture 20. stoletja, a se je v 120 letih ob literaturi, filmu in slikarstvu osamosvojil v samostojen umetniški žanr – z eno nogo v pripovedi/zgodbi/literaturi, z drugo v ilustraciji/sliki/slikarstvu, z obema v sosledju kadrov, ki so filmski način pripovedovanja. /…/ Slovenski strip je 120-letni stripovski razvoj prehodil v pol krajšem času, resno pa se ga obravnava zadnjih 20 let, zadnjih pet let doživlja pravi razcvet med bralci in založniki, lani je stripovski album o Cankarju postal knjiga leta na slovenskem knjižnem sejmu.« V stripovski svet je stopil tudi Denis Polanc, čigar ilustracije in stripovske table so postavljene na razstavi. Njegovi liki so, kakor da ste jih nekje že videli, čeprav ne pripadajo nobenemu točnemu času, kraju ali civilizaciji. So njegova izmišljotina, ki se napaja iz sveta domišljije, ki je poljuben svet; čeprav v njem vlada sistem pozitivnih vrednot, je v izhodišču pravljičen. Razstavljeni liki Denisa Polanca spominjajo na dobrohotnost Mustrovih Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca. Razstavljene ilustracije so nastale za strip Junaki pozabljenih kraljestev. Ilustracije epskih zgodb in junaških likov temeljijo na legendah in novelah iz Dungens & Dragons, Forgotten Relams in drugih domišljijskih zgodb, kot so Tolkienov Hobbit, Gospodar prstanov itd. Vse ilustracije so narejene v tradicionalnih tehnikah (svinčnik, črnilo, flomaster, akvarel). Avtor razstave Denis Polanc ob svojih ilustracijah kultura ŠT. 11 I november 2019 Kako je nastala Zdravica Za vse čase D. Naraglav Bina Plaznik »Namenjena je vsem ljudem, za vse večne čase, moškim in ženskam, za ceno ene knjige,« je o svoji četrti knjigi, ki nosi omenjeni naslov, povedal Matjaž Lesjak, dr. med. Matjaž Lesjak, zdravnik, specialist splošne medicine, psihoterapevt, akupunkturist, astrolog, poznavalec tehnik qi gong, taiji quan, relaksacijskih tehnik, duhovnih in komplementarnih pristopov k zdravju, hribolazec, plezalec in turni smučar, se ukvarja s fotografiranjem, pesnikovanjem in pisanjem kratke proze. Do zdaj je napisal že štiri knjige: Babji mlin, Druge zgodbe, Plastnice, Oder za dva. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je 14. novembra predstavil svoje peto literarno delo »Za vse čase«. Z njim se je o knjigi pogovarjal njegov prijatelj Ivo Mohorič, dr. med., ki je že četrtič vodil pogovor o avtorjevi novi knjigi. Da sta prijatelja, je bilo čutiti skozi pogovor. Večer je bil prežet s smehom in tudi z resnostjo samorefleksije občinstva ob poslušanju pisateljevih življenjskih izkušenj ter prigod, ko je odgovarjal na skrbno pripravljena vprašanja moderatorja Mohoriča. Matjaž Lesjak je o knjigi povedal: »Namenjena je vsem ljudem, za vse večne čase, moškim in ženskam, za ceno ene knjige (smeh, op. p.). Tematika je sila kompleksna. Govori o različnih zgodovinskih obdobjih, v katera so umeščene zgodbe. Gre pa za odnose. V večini mojih knjig se prepleta moško-ženski odnos, ta dualizem, ta boj, pa tudi bližina, tragika in komedija, tako kot je življenje sestavljeno. Da pa jih vseeno preveva nekakšen optimizem in humanizem. Četudi je zgodba tragična, se kaže svetloba, upanje in rešitev … Tako je zapisala na zadnji strani o knjigi tudi moja prijateljica, mag. Jana Kvas. Zgodbe so v principu izmišljene, bazirajo pa na resničnih dogodkih, Pisatelj Matjaž Lesjak v Medobčinski splošni knjižnici Žalec resničnih ljudeh. So plod izkušenj dela z ljudmi in stikov, ki jih imam s človeško duševnostjo. Odzivi bralcev in bralk so zelo dobri. Vsak človek se najde v svoji zgodbi.« Bralcem in ljudem pisatelj sporoča: »Berimo, čim manj glejmo digitalne medije, ker nas poneumljajo in polenijo, medtem ko smo pri branju sami sebi kinodvorana. Te zgodbe so napisane zelo filmsko in če se vanje resnično poglobimo, se pred nami odvija cel film, zgodbe so narejene scensko in so zelo romaneskne.« 19 Tako tudi z naslednjim tekstom v notranjosti knjige, na robu prve platnice, Lesjak bralca pospremi v branje knjige: »Te zgodbe so posnete s kamero pisateljske domišljije. Brati jih je treba kot film, na belem platnu pozornosti, radovednosti in vznemirjenosti. Če bo kdo pri tem zašel v tuje kraje, srečal prečudno lepe ženske ali sumljive samotarje, naj to stori ponoči, ko je duh gibek in voljan. Zjutraj naj se spomni sanj in se zave, da je človek narejen za vse čase, za dan in noč, za prej in potem.« Igrano-dokumentarni film o nastanku Zdravice so si v soboto, 16. novembra, lahko ogledali udeleženci dogodka, posvečenega vinski trti, vinu in napitnicam, ki ga je organiziralo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold v prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas. Zdravica, katere del je naša državna himna, ni samo Prešernova. Njegovo je le besedilo, ki ga je napisal na pobudo takratnega duhovnika Matije Vrtovca, avtor glasbe pa je Stanko Premrl, česar mnogi ne vedo. Brez vseh teh treh Zdravice in naše slovenske himne ne bi bilo. V želji razširiti zavedanje o ustvarjalcu slovenske himne so domačini iz Podnanosa, od koder je Stanko Premrl, posneli enourni igranodokumentarni film o nastanku himne slovenskega naroda. Korenine nastanka Zdravice segajo v leto 1843, ko je takratni šembijski duhovnik Matija Vrtovec dal pobudo pesnikom, da bi napisali hvalnico trti. Na to se je odzval tudi France Prešeren, njegova mojstrovina je bila izziv za skladatelje, tega se je lotil šembijski rojak, duhovnik in skladatelj Stanko Premrl, ki jo je uglasbil v času študija na Dunaju. Še veliko desetletij je moralo potem preteči do končnega izbora enega izmed najpomembnejših znakov državnosti. Leta 1994 je bilo dokončno potrjeno, da je slovenska himna Premrlova Zdravljica. V želji razširiti zavedanje o ustvarjalcu slovenske himne so domačini iz Podnanosa, od koder je Stanko Premrl, posneli enourni igrano-dokumentarni film o nastanku himne slovenskega naroda. Film so si v soboto, 16. novembra, lahko ogledali udeleženci dogodka, posvečenega vinski trti, vinu in napitnicam, ki ga je organiziralo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold v prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas. Na dogodku je njihov projekt o nastanku filma predstavil predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik, ki je tudi producent filma. »Ideja o filmu se je razvila že pri pokojnem Andreju Strletu, ki je imel idejo posneti kratki film. Z njim smo začeli in nekaj malega posneli, potem pa obstali, ker ga je žal prehitela bolezen. Ko nismo vedeli, kako naprej, smo se srečali z režiserjem Nejcem Furlanom in film tudi uspešno končali,« je povedal Vitežnik in dodal, da je večina igralske ekipe domačinov, ki so dejavni pri domačem gledališkem dramskem društvu. Da je bil ta film predstavljen tudi v Preboldu, je zasluga predvsem člana ZND Prebold, kiparja Cirila Hočevarja, ki je z njimi navezal stik na letošnjem sejmu Alpe-Adria. Od gostov so dogodek popestrili še Darko Rosa, ki je predstavil vinogradništvo v Podnanosu, s posebnim poudarkom na starih sortah vin, vinar Jože Kodre, ki je poskrbel za degustacijo teh vin, Jožica Kodre, koordinatorica pri nastajanju filma, Silvana Vitežnik, ki je predstavila sodelujoče pri filmu, in enolog Radojko Pelengič, ki je postregel s krajšim predavanjem o načinu ocenjevanja vin in o kulturi pitja. Dogodek je povezoval študent zgodovine Gašper Hriberšek, z igranjem na harmoniko in petjem napitnic je večer obogatil Andrej Stergar. Zbranim pa sta spregovorila tudi predsednica ZND Prebold Nuša Stergar in zgodovinar Uroš Herman. Pri degustaciji vin, ki je sledila uradnemu delu, pa je svoje pridal tudi Silvo Marič, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov. »Ni treba, da je vsaka premiera v Ljubljani.« Bina Plaznik Monokomedija Življenje v rož'cah je prestala premiero v Žalcu. Andrej Stergar med igranjem in petjem napitnic Zlato za Godbo Prebold D. N. Igralka v akciji koreografiji itd. do vzhičenosti zaradi premiere. A pomembno in bistveno je, da ostanem na tleh, da jasno zrem naprej in grem po svoji poti, ki sem si jo zadala. Moja vizija je vsekakor povezana z igro in predstavami. Kakovost svojega dela želim pokazati ljudem tako kot igralka kot tudi direktorica podjetja Opium Industries, ki ga vodim in znotraj katerega je ta predstava tudi nastala.« Kapunova v predstavi kot cvetličarka čaka na naročilo šefa. Med čakanjem začne pripovedovati o sebi in kmalu smo priča zgodbi, kako je bilo, ko se je s kolegico dobila na kavi. Predstava je vrtiljak čustev, ki ga zaznamujejo črni humor, ples in petje. Dvorane žal ni napolnila, je pa pokazala plod svojega trdega dela na več področjih umetniškega izražanja. Na Martinovo soboto, 9. novembra 2019 je v Ormožu v organizaciji JS RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož potekalo 24. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Na tekmovanju, ki spodbuja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre in godbe, je nastopilo 9 slovenskih godb s preko 400 godbeniki. Devetim tekmujočim pihalnim orkestrom oz. godbam, med katerimi je svoj uspešen nastop opravil tudi Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta Marka Repnika, so bile podeljene tri zlate plakete s pohvalo in šest zlatih plaket, kar potrjuje visoko kakovost vseh godb. DRSALIŠČE ŽALEC 5. 12. ob 16.00 Šlandrov trg ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec Dramska igralka Alja Kapun, nekaterim bolj znana kot Maja iz televizijske nadaljevanke Pod eno streho ali pa zdravnica iz Reke ljubezni, se je vrnila na slovenske odre s svojo avtorsko monokomedijo Življenje v rož'cah, ki jo je premierno uprizorila 29. oktobra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Ne zgodi se pogosto, da je premiera kakega igralca zunaj doline pri nas, na vprašanje, zakaj se je tako odločila in o svojem avtorskem delu pa je igralka povedala: »Žalec je prišel po spletu naključij. Bili so zelo fleksibilni in so mi bili naklonjeni z datumom. Konec koncev ni treba, da je vsaka premiera v Ljubljani. Verjamem, da ljudje prepoznajo kakovost in pridejo na predstavo tudi, če ni v Ljubljani. Sama sem kot otrok odraščala v Rimskih Toplicah, tako da sem bila tokrat še toliko bolj vesela sorodnikov, prijateljev in seveda domačinov. Tudi meni je v čast in čutim veliko odgovornost, da so ljudje zadovoljni. Moja avtorska monokomedija Življenje v rož’cah pomeni zame prelom. Občutki so mešani: od utrujenosti, ker je to delo v lastni režiji, igri, šport 20 ŠT. 11 I november 2019 Šempetranke dvakrat zmagovalno T. T., L. K. T. T. V naslednjem krogu evropskega pokala Challenge jih čaka ekipa Linza v Avstriji. Novi državni rekordi T. T. Poleg treh državnih rekordov Nuše Železnik še dve zmagi in dobri rezultati drugih štirih udeležencev iz polzelskega Powerlifting kluba. V dvorani Cirkovce je pod okriljem Powerlifting zveze Slovenije (PLZS) potekala tekma v troboju moči in potisku s prsi. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci iz Powerlifting kluba (PLK) Polzela. Med dekleti je slavila Nuša Železnik s skupnim seštevkom 455 kg, s čimer je krepko presegla trenutni državni rekord v kategoriji do 84 kilogramov. Poleg tega je postavila še tri državne rekorde, in sicer v počepu (172,5 kg), potisku s prsi (90 kg) in mrtvem dvigu (192,5 kg). Poleg Nuše so klub zastopali še štirje člani, in sicer je Žan Kozar zmagal med člani do 83 kg. Njegovi najboljši dvigi so bili 190 kg v počepu, 120 kg v potisku s prsi ter 222,5 kg v mrtvem dvigu. Nejc Galof v kategoriji do 93 kg je dosegel osmo mesto. Izboljšal je prav vse svoje osebne rekorde, in sicer: 180 kg v počepu, 105 kg v potisku s prsi ter 220 kg v mrtvem dvigu. Samo Železnik je v kategoriji do 105 kg dvignil 210 kg v počepu, 132,5 kg v potisku s prsi ter 252,5 kg v mrtvem dvigu in si zagotovil drugo mesto. Edvin Hadžić je v kategoriji do 120 kg dosegel prvo mesto, postavil je nov mladinski rekord v počepu ter skupnem seštevku. Njegovi najboljši dvigi so bili 242,5 kg v počepu, 145 kg v potisku s prsi ter 230 kg v mrtvem dvigu. Šempetranke so že v prvi, domači tekmi nadigrale slovaški Pezinok. Odbojkarice SIP Šempetra so zmagale na prvi tekmi 2. kroga Pokala challenge doma, kasneje pa tudi na povratni tekmi proti slovaškem Pezinoku. Obakrat s 3 : 0. Doma so zmagale s 3 : 0 (18, 15, 27). Do dveh nizov so Šempetranke prišle brez kakršnihkoli težav, nekaj več truda so morale vložiti v tretjem nizu, ko so se rešile iz nemogočega položaja, gostje so namreč zapravile pet zaključnih žog. Šempetranke pa so tudi tretji niz dobile z rezultatom 27 : 26. »Zelo sem zadovoljen. To je bila naša najboljša uradna tekma v sezoni, na nekaj pripravljalnih tekmah smo že igrali tako. Bolj kot tega, da smo zmagali, se veselim dejstva, da so igralke prvič izpolnile moje zahteve. Da so točno vedele, kam morajo servirati, kaj morajo delati na igrišču. In to prav vse, nobene ne bi izpostavljal. Na žalost pa moja ekipa veliko niha, tako da je lahko na povratni tekmi povsem drugače. Kljub naši gladki zmagi ni še prav nič odločeno, na Slovaškem se lahko vse obrne,« je po domači tekmi dejal trener Beno Božič. Na povratni tekmi evropskega pokala CEV na Slovaškem pa so Šempetranke očitno odigrale, kot je treba, in zabeležile novo zmago. Ekipo VTC Pezinok so tudi tokrat premagale s 3 : 0 (22, 21, 25). S tem so se uvrstile v naslednji krog evropskega pokala Challenge, kjer jih čaka ekipa Linza v Avstriji. Z leve proti desni: Žan Kozar, Nejc Galof, Matic Vasle (trener), Edvin Hadžić, Nuša Železnik, Samo Železnik. Hopsi premagali Zlatorog 102 : 78 T. Tavčar Uspešni tudi v jeseni D. N. Trener Simon Jan je domov prinesel bron s svetovnega prvenstva, najvišja mesta tudi na mednarodnih tekmovanjih na Češkem in Madžarskem. Braslovški taekwondoisti so zbrali precej uspešnih nastopov tudi v jesenskem delu tekmovanj, trener Simon Jan pa se je konec oktobra okitil z bronom na svetovnem prvenstvu v Sarajevu. Trener kluba Simon Jan je skupaj s kickboxing reprezentanco Slovenije nastopil na svetovnem prvenstvu v kickboxingu, ki je med 22. in 26. oktobrom potekalo v olimpijskem mestu Sarajevo. Slovenija pa je osvojila dva naslova svetovnih prvakov v light contactu (David Žibrat in Staša Lipnik), eno drugo mesto (Luka Krel) in dve tretji mesti (Urša Terdin in Simon Jan). Simon Jan je nastopil tudi v ring disciplinah (K1 in low kick), kljub hudi želodčni virozi zmagal v četrtfinalu, v polfinalu pa so mu v drugi rundi pošle moči in je izgubil s tesnim rezultatom 2 : 1 proti staremu znancu iz Nemčije, ki ga je leta 2016 premagal v finalu evropskega prvenstva. Med 27. in 29. septembrom so braslovški taekwondoisti nastopili na mednarodnem odprtem prvenstvu Moravia Open 2019 v češkem mestu Ostrava. Brad Flis je med mlajšimi kadeti (v borbah, –35 kg) osvojil prvo mesto, Ana Jan je med starejšimi kadetinjami osvojila tretje mesto Hopsi so lokalni derbi v prvi SRL proti ekipi Zlatorog Laško začeli silovito in si v prvih desetih minutah tekme, v katerih so gostje dosegli le štiri točke iz igre, priigrali neulovljivih 18 točk prednosti. Potem ko se je v drugi četrtini razigral še Miha Vašl in dosegel pet trojk, so Hopsi ob polčasu vodili 56 : 31. V tretji četrtini so Hopsi slabše začeli, gostom se je dobrih pet minut Simon Jan na tretjem mestu na svetovnem prvenstvu v Sarajevu (v formah, rdeči pas) in prvo mesto (v borbah, –40 kg), Žan Kovačič med starejšimi kadeti (v borbah, –45 kg) drugo mesto in Simon Zajec med člani (v borbah, –71 kg) prvo mesto. Na Madžarskem v mestu Jaszbereny so 12. oktobra nastopili tudi na mednarodnem odprtem prvenstvu Lehel Vezer Open 2019. Brad Flis med mlajšimi kadeti in Ana Jan med starejšimi kadetinjami sta osvojila prvi mesti tako v formah kot tudi borbah ter oba postala najbolj- ša posameznika v svojih kategorijah. Davor Orehovec je med starejšimi kadeti (v borbah, –55 kg) osvojil drugo mesto, Žan Kovačič med starejšimi kadeti tretje mesto (v formah, rdeči pas) in drugo mesto (v borbah, –40 kg), Bea Mastnak Flis med starejšimi kadetinjami tretje mesto (v formah, modri pas) in Ana Sajtl med starejšimi kadetinjami tretje mesto (v borbah, +60 kg), tretje mesto (v formah, mladinke, prvi dan) in prvo mesto (v borbah, mladinke, –64 kg). Miha Vašl v akciji pred koncem tretje četrtine uspelo približati na 15 točk zaostanka (62 : 47), po minuti odmora pa so Hopsi ponovno stopili na plin in svojo prednost znova postavili na +20, tako da je bila zadnja četrtina, v kateri je domači trener Boštjan Kuhar priložnost za igro ponudil vsem igralcem z izjemo Jana Copota, le še formalnost. Največ točk, 24, je za Hopse dosegel Miha Vašl. šport ŠT. 11 I november 2019 Žlahtni na evropskem in svetovnem prvenstvu L. K. T. T. Preteklo soboto so v klubskih prostorih Kluba borilnih veščin (KBV) Fudoshin v Gotovljah pripravili sprejem za žlahtne nosilce kolajn z evropskega in svetovnega prvenstva. Srebro in bron ter sedmo mesto v ju-jitsuju s svetovnega prvenstva, pred tem pa še tri srebrna odličja iz evropskega prvenstva, so izkupiček zadnjega meseca KBV Fudoshin iz Gotovelj. Srebrna z evropskega in svetovnega prvenstva je Lena Kostanjšek, srebrn z evropskega in bronast s svetovnega Nejc Zorec ter srebrn z evropskega in sedmi s svetovnega Benjamin Pirnat. S tem je letošnje leto postalo najuspešnejše v zgodovini KBV Fudoshin. Na svetovnem prvenstvu za kadete (do 18 let) in mladince (do 21 let) so se merili med 16. in 19. novembrom v prestolnici Združenih arabskih emiratov Abu Dabiju, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v ju-jitsuju. Lena Kostajnšek je nastopila v kategoriji borbe ženske U18 do 63 kg in v prvem kolu premagala madžarsko predstavnico, nato pa v polfinalu še Grkinjo. V finalu je po napaki v zadnjih sekundah za las izgubila borbo ter se tako okitila s srebrno kolajno in naslovom svetovne podprvakinje. Nejc Zorec je v kategoriji borbe moški U18 do 66 kg v prvem krogu premagal belgijskega predstavnika, v polfinalu je moral premoč priznati poznejšemu svetovnemu prvaku iz Nizozemske, nato pa je v borbi za tretje mesto premagal predstavnika Romunije in tako osvojil bronasto kolajno. Benjamin Pirnat je nastopil v kategoriji borbe moški U21 do 69 kg. V prvem krogu je suvereno premagal predstavnika Afganistana. Ker je potem v četrtfinalu izgubil proti lanskemu evropskemu prvaku, bi moral v repasažu za kolajno trikrat Ob povratku s svetovnega prvenstva so junakom iz gotoveljskega kluba pripravili sprejem. zmagati. To mu je v tretji borbi proti Rusu uspelo, nato pa je v ponovitvi finala z letošnjega evropskega prvenstva ponovno izgubil proti Romunu in je tekmovanje končal na sedmem mestu. Že med 25. in 27. oktobrom pa so se vsi omenjeni merili na evropskem prvenstvu v ju-jitsuju za kadete (do 18 let) in mladince (do 21 let), ki je bilo na grški Kreti. Nejc Zorec je v prvem krogu premagal Poljaka, v četrtfinalu je bil boljši od Francoza, v polfinalu pa od Italijana. V velikem finalu je moral premoč priznati drugemu italijanskemu predstavniku in je osvojil srebrno kolajno. Lena Kostanjšek je ponovila Nejčev uspeh in je postala evropska podprvakinja po zmagah v borbah z Madžarko in Nemko, v finalu pa jo je ustavila aktualna svetovna prvakinja iz Avstrije. Aktualni svetovni podprvak med kadeti Benjamin Pirnat je letos prešel v višjo starostno kategorijo, med mladince. Nastopil je v kategoriji borbe moški U21 do 69 kg. Čeprav je bila večina nasprotnikov dve leti starejša od njega, je po vrsti premagal Španca, Avstrijca in Rusa. V finalu pa je izgubil v borbi z romunskim predstavnikom in zaokrožil trojni naslov podprvakov za gotoveljski klub. Na tekmovanjih jih je spremljal klubski trener in selektor slovenske reprezentance Tilen Hadolin. Po prvem delu na tretjem mestu T. T. L. K. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Bojana Voglarja je novembra zabeležila popoln izkupiček dveh zmag v dveh tekmah v 1. ADRL in je po prvem delu letošnje lige na tretjem mestu 1. ADRL, za RK Krim Mercator in ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Na prvi novembrski ligaški tekmi so Žalčanke v gosteh premagale ekipo Ž.U.R.D Koper s 16 : 31 (9 : 15), na drugi pa z 20 : 28 (11 : 13) RK Velenje. Edina domača tekma 8. kroga z ekipo RK Krim Mercator je bila zaradi Krimovih evropskih tekem prestavljena na 11. januar. Že 8. januarja pa Žalčanke čaka tekma četrtine finala Pokala Slovenije. Žalčanke so sicer v osmih tekmah prvega dela sezone šestkrat slavila in dvakrat za las izgubila. Do januarja čaka dekleta daljša tekmovalna pavza, kar tri članice RK Zelene Doline Žalec pa so v teh dneh mudijo z državnimi izbranimi vrstami, ki se bodo merile na svetovnem prvenstvu v rokometu na Japonskem. Kapetanka Anika Strnad je del slovenske državne izbrane vrste, krožna napadalka Anna Dobbrić in zunanja igralka Marijeta Vidak pa sta del hrvaške izbrane vrste. V domači dvorani I. OŠ Žalec se bodo rokometašice RK Zelene Doline Žalec v ligaškem delu te sezone merile 11. januarja ob 19.30 z ekipo RK Krim Mercator. 21 Skakalci odlično poleti L. K. Mladi skakalci iz Savinjske doline – Mai Zakelšek iz Zabukovice ter Jaka Krajšek in Tine Goršek iz Migojnic – so se tudi poleti odlično odrezali. Konec oktobra se je končala poletna skakalna sezona, ki je SD Vizore iz Vojnika uvrstila med deset najboljših skakalnih klubov v Sloveniji (od 23 klubov), k uspehom so bistveno prispevali tudi mladi skakalci iz naše doline. Mai Zakelšek, ki je letos pobral kar dva naslova državnega prvaka posamezno (solo skoki in nordijska kombinacija), se je na drugo mesto uvrstil tudi na mednarodni tekmi v nemškem Ruhpoldingu, prav tako pa je tam bil del ekipe štirih skakalcev, ki so zmagali. Mai je prav tako slavil prvo mesto v skupnem seštevku vseh tekem za Pokal Cockta v solo skokih, njegova je bila zmaga v štajersko-koroški regiji ter drugo mesto v skupnem seštevku za Pokal Cockta v nordijski kombinaciji. Najvišjih mest na državnih prvenstvih so se v tokratni sezoni prav tako veselili Jaka Krajšek, državni podprvak v solo skokih, ki je letošnje poletje pristal na stopničkah tudi v skupnem seštevku za Pokal Cockta v solo skokih – osvojil je odlično tretje mesto. Jaka je bil peti v skupnem seštevku za Pokal Cockta, v nordijski kombinaciji pa je osvojil šesto mesto. Tine Goršek, ki je postal državni podprvak v nordijski kombinaciji v kategoriji dečkov do 13 let, si je med drugim priboril uvrstitev na tretje mesto v skupnem seštevku za Pokal Cockta v nordijski kombinacji, prav tako je v solo skokih v štajersko-koroški regiji stal na stopnički za tretje mesto. Poletje je bilo za 13-letnega Migojničana tudi mednarodno obarvano. Uvrstil se je namreč na tekmo v nemški Ruhpolding, kjer je na posamični tekmi dosegel 16. mesto, ekipno pa se je skupaj z vrstniki zavihtel na peto mesto. Ponovno strelski vzpon L. K. arhiv SD Juteks Po večletnem zatišju so v petek, 8. decembra, mladi člani Strelskega društva Juteks Žalec ponovno dosegli lepe uspehe. Na elektronskem strelišču v Doliču je v drugem krogu koroško-štajersko-zasavske regijske lige za mlade strelce Anej Kukovec v konkurenci dečkov, letnik 2007 in 2008, zmagal, skupaj pa je po dveh kolih na drugem mestu. V konkurenci dečkov (letnik 2007– 2008) so se za ŠD Juteks Žalec pomerili Anej Kukovec, Janez Petriček in Jaka Žagar. Aneju Kukovcu se je kljub težkemu začetku ob spodbudi trenerjev Janka Melanška in Jožeta Pavliča uspelo zbrati in tako z rezultatom 173 krogov doseči nov osebni rekord ter zmago v drugem kolu za celotno regijo. Skupno pa je po dveh kolih regije uvrščen na drugo mesto. Anej Kukovec ŠPORT NA KRATKO T. T. Hopsi s Polzele so v soboto v 7. krogu SKL doma srečanje izgubili z rezultatom 86 : 87. Na lestvici so s štirimi zmagami na četrtem mestu. V Športni dvorani OŠ Šempeter so odbojkarji Sipa Šempeter na tekmi 7. kroga 2. DOL v Savinjskem derbiju z rezultatom 3 : 0 premagali ŠD Braslovče. Na zadnji ligaški tekmi proti Velenju V dolini tudi hitrostni drsalci L. K. V naši dolini imamo tudi uspešne hitrostne drsalce, ki trenirajo v Drsalnem klubu Celje. Med njimi sta Dina Špan iz Gozdnika nad Grižami in hitrostni drsalec Valentino Senica Pintar iz Ložnice pri Žalcu. Dina Špan si je sredi oktobra na tekmi v Zagrebu priborila prvo bronasto kolajno. Vnovič pa je bila tretja v hitrostnem drsanju na kratke proge sredi novembra na Slovaškem (Spisska Nova Ves), kjer je na 777 metrov, s časom 1:18:229 za seboj pustila 36 konkurentk. Hitrostni drsalec Valentino Senica Pintar pa se je s 46,5 sekunde na 500 metrov sredi oktobra na Češkem približal normi za EP v Debrecenu, ki bo leta 2020. V Ljubljani je potekal močan mednarodni turnir v karateju. Nastopilo je 769 tekmovalcev iz 14 držav. Karate klub Polzela je tokrat zastopala 11-članska ekipa, ki je domov prinesla sedem odličij. Najuspešnejša je bila v borbah Nika Šenica, ki je osvojila zlato v dveh kategorijah pri mlajših članicah. Braslovške odbojkarice so v 7. krogu 2. DOL gostovale na Ljubnem in gladko zmagale s 3 : 0. Po novi zmagi so se Braslovčanke utrdile na drugem mestu lestvice s petimi zmagami in enim porazom. Kar nekaj let je minilo, odkar je nazadnje na Vranskem igrala članska nogometna ekipa. V letošnji jeseni se je to spremenilo, kajti v tekmovalno sezono 2019/20 je v Medobčinske članske lige Golgeter vstopila tudi ekipa NK Savinjska Vransko. Ekipa je sestavljena iz domačih fantov, ki so se jim pridružili nogometaši iz celotne Savinjske doline. Z lastnimi sredstvi so začeli pisati novo zgodbo in uspešno izpeljali jesenski del sezone, med 12 ekipami so zasedli osmo mesto. pisma bralcev / mladi 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV Žarek upanja za otroški nasmeh Mars v sorodnem znaku vas bo oborožil z veliko energije, zato se boste vsega lotevali s strastjo in pogumom. V času pred polno Luno 12. 12., ki bo v vam nasprotnem znaku v obliki sončevega mrka, se svetuje povečana previdnost na vseh področjih. Vsekakor bosta dom in družina v ospredju, saj vam prazniki veliko pomenijo. Svoje najdražje boste razvajali na vse možne načine, kar vam bo v veliko veselje. Zadnji mesec v letu se nikakor ne boste mogli zlepa odtrgati od dela. Obveznostim ne bo videti ne konca, ne kraja. Pridni in delovni boste, vendar se bodo pred vas postavljale še dodatne zahteve. Svoj čas si boste morali razporediti zelo modro. Za večjo sproščenost se boste morali odločiti in celo potruditi, kajti misli vam bodo uhajale na vse strani. Kljub temu bo vaš vstop v novo leto 2020 vesel in polni boste novih načrtov. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo v prvih treh tednih meseca v Kozorogu, zato boste precej resni, celo malce zadržani. V času do polne Lune in sončevega mrka boste zelo uspešni pri delu, saj bo vaša budnost močno povečana. Po 20. 12. se boste bistveno sprostili. Prehod vaše vladarice v sorodni znak Vodnarja prinaša lepo energijo. Aktivirali se bodo prijateljstva in družabno življenje. KOZOROG T. Tavčar Zanimiv in dinamičen mesec je pred vami, v katerem ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Vaš vladar Merkur bo v prvi tretjini meseca v Škorpijonu in vi boste zadržani. Po tem datumu prestopi v Strelca, kar bo sprostilo energijo. Z vso močjo boste sledili svojim ciljem. Po 20. 12., ko bo Venera v sorodnem znaku, se obeta najlepši del meseca. Ljubezen, prijateljstva in lepa doživetja vam bodo polnila dušo vse do konca leta. December je mesec, ki si ga boste zapomnili po več prijetnih dogodkih. Večje število zemeljskih znakov je voda na vaš mlin, naklonjen vam je tudi Mars, ki bo poskrbel za večjo moč in energičnost. Venera iz sorodnega znamenja vas bo v prvih treh tednih naravnost razvajala in počutili se boste odlično kot že dolgo ne. Veselili se boste prihodnosti in vsega, kar vas še čaka. STRELEC Zbrali kar 11.200 evrov Svoje moči boste morali v zadnjem mesecu leta zelo previdno razporejati. Zaradi Marsa, ki vam nasprotuje, boste večkrat preobremenjeni, stres bo povečan, prav tako zahteve vaše okolice. Zmanjša se vam lahko tudi vaša vitalnost, zato uživajte dodatke vitaminov in mineralov, kar velja še zlasti za čas do polne Lune do 12. 12. Ob obilici obveznosti pa ne boste pozabili tudi na svoje zasebno in družabno življenje. Veseli december vas ne bo pustil ravnodušnih. DEVICA ŠKORPIJON Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Energičnost je vaša osnovna lastnost in tudi v decembru se boste odlično odrezali. Mars vam bo odlično služil, sposobni boste večjih naporov in lotevali se boste zahtevnejših projektov. Pri financah bodite zelo previdni, vse prehitro vam lahko denar polzi med rokami! V zadnji tretjini meseca bo postajalo iz dneva v dan prijetnejše. Naklonjena Venera vam bo »prinesla« veliko lepih doživetij s prijatelji in v dvoje. ŠT. 11 I november 2019 Z Marsom v vašem znaku prav ves mesec boste pravi generator moči. Vendar previdno, ravnajte s tem virom moči pravilno. Ne pretiravajte, ne bodite preveč zahtevni ali nestrpni. Več fizičnega gibanja, športa in rekreacije bo dobrodošlo. Če ste še sami, se lahko to v tem času spremeni. Vaša izredna privlačnost bo pritegnila pozornost in hitro boste lahko sklepali nova znanstva. Vstop v novo leto bo odličen. Jupiter, vaš planet vladar, po letu dni ob pričetku decembra zapušča vaše znamenje in se prestavi v Kozoroga. Vašo pozornost bo v veliki meri usmeril v ohranjanje trdnih temeljev eksistence in še v dodaten razvoj ambicij, zato se pripravite, pestro bo. Sonce vam v prvih treh tednih meseca prinaša visoko stopnjo vitalne energije, zato bo počutje odlično. Od 9. 12. dalje gostite Merkurja, kar bo odlična pomoč pri delu. Zelo zanimivo bo tudi ob polni Luni 12. 12. December je tradicionalno vaš mesec in z večjim številom planetov v Kozorogu boste naravnost blesteli. Najlepša novica pa je vstop Jupitra, planeta dobrotnika ter blagostanja, 2. 12. v vaš znak. Kar leto dni vas bo razvajal s svojimi darovi in nudil lepe priložnosti. Venera vas ščiti večji del meseca in bo poskrbela za prijetne plati življenja. Sončev mrk 26. 12. prinaša zelo močne energije, zato bo več kot odličen tudi vaš vstop v novo leto 2020. VODNAR December bo zelo aktiven in dinamičen mesec, v katerem nikakor ne boste mirovali. Prav obratno. Videti bo, da želite opraviti vse za nazaj in za vnaprej. Po finančni plati se nakazuje lep uspeh, saj se bodo vaši napori obrestovali. Vendar pozor, zaradi neugodnega Marsa boste doživljali povečan stres, zaradi katerega se morate več sproščati. Po 20. 12., ko vstopi v vaš znak Venera, se pričenja čudovit čas, romantično in zelo veselo bo. Takšen bo tudi zaključek leta. RIBI Za energijo bo v zadnjem mesecu leta odlično poskrbljeno zaradi Marsa, ki bo potoval po sorodnem znaku Škorpijona. Z velikim elanom in navdušenjem se boste lotevali vsega. Spremljal vas bo pozitiven odnos. Rezultati ne bodo izostali, nakazuje se lep uspeh. Tudi v zasebnem, čustvenem in družabnem življenju bo vse v najlepšem redu. Vaša romantična duša se bo še posebej veselila prazničnih dni, v katerih boste tokrat res uživali. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Nastop učencev OŠ Vransko-Tabor in OŠ Petrovče ter Orkestra slovenske policije. Rotary klub Žalec je v sodelovanju z OŠ Vransko - Tabor in Občino Vransko v polni Športni dvorani Vransko pripravil tradicionalni, po vrsti 14. dobrodelni koncert pod naslovom Žarek upanja za otroški nasmeh. Na njem so zbirali sredstva za otroke OŠ Vransko Tabor in OŠ Petrovče. Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik žalskega Rotary kluba Darjo Pungartnik in vranski župan Franc Sušnik, nato pa so v dvournem koncertu nastopili Orkester slovenske policije, Modrijani, Il Divji, Elda Viler, Janez Lotrič, Alex Volasko, Saša Lešnjek, Marina in Franjo Oset, Dejan Vunjak, Sergije Lugovski skupina Mjav, pevska zbora OŠ Vransko - Tabor in OŠ Petrovče ter Maja Oderlap, ki je koncert tudi povezovala. Ob koncu je predsednik Rotary kluba Žalec Darjo Pungartnik podelil simbolična čeka ravnateljici OŠ Vransko - Tabor Majdi Pikl v znesku 7850 evrov in ravnateljici OŠ Petrovče Ireni Kolar v znesku 3350 evrov ter se zahvalil vsem, ki so kakorko- Ravnateljici Majda Pikl in Irena Kolar ter predsednik Darjo Pungartnik s simboličnimi čeki li pomagali, da je koncert tako dobro uspel. Ob prejemu se je za obe donaciji zahvalila ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl ter poudarila, da bodo denar uporabili v Skladu Žarek upanja, na OŠ Petrovče pa za otroke iz družin v socialni stiski. Župan Občine Vransko Franc Sušnik je v zahvalo za dolgoletno sodelovanje orkestru policije, Modrijanom in predsedniku Rotary kluba Žalec Darju Pungartniku podelil monografijo Vransko skozi čas. MARTINOVO Poglejte, poglejte, kako čas beži. Za nami je že november in z njim eden izmed najpomembnejših praznikov za veliko število predvsem moške populacije, čeprav tudi ženske niso izjema, praznik, imenovan martinovo. Prepričana sem, da je kar nekaj takih, ki gojijo skrito željo, da bi ta sveti martinov dan postal državni praznik, torej dela prost dan, kajti na ta dan se dogajajo čudeži, saj sveti Martin spremeni mošt v vino. In na tak dan se pač spodobi, da se temeljito pokuša rujna kapljica, po domače, na tak dan se pije. No, dobro, če se pije in pokuša po pameti, še gre, problem pa nastane pri tistih gurmanih, ki še po dveh, treh ali celo več litrih niso prišli do pravega okusa. Še večji problem pa nastane takrat, ko se ti maligni junaki s svojimi jeklenimi konjički odpravijo proti domu in nič hudega sluteči, zgolj po naključju, naletijo na može v modrem, ki ravno takrat zanalašč stojijo za kakim grmom in prežijo, da ne rečem namerno postavljajo zasede predvsem znanim politikom, direktorjem, županom in podobnim nedotakljivim pomembnežem. Saj veste, na katere kažem s prstom? Ja, na tiste, ki potem po televiziji bentijo, da so policisti zanalašč čakali prav njih, da so jih izključili iz prometa ravno takrat, ko so se vanj šele, z veliko muko, dobro vključili, da so degustirali manj, kot je dovoljeno, da se je to zgodilo pač samo enkrat in zgolj slučajno, da to ni njihova stalna praksa in da ko so in kot je bilo videno plesali po mizah in polivali družbeni inventar, pač samo sproščali ventile po stresnem, a dobro opravljenem delu. In vsem tem pomembnežem je po njihovo na koncu skupno to, da so žrtev zarote. No, kakorkoli že, sveti Martin je svoje poslanstvo opravil, možje v modrem pa tudi. A zadnje čaka do konca leta še kar nekaj dela, pred nami je namreč veseli praznični december. Ne vem pa, kakšne substance so obsedle direktorja naših pošt, da si je privoščil več kot 900 evrov vredno nalivno pero in to kljub siceršnji njegovi skrbi za dobrobit (beri, želji po čim večjem dobičku) matične firme. Tu seveda mislim na zapiranje številnih poslovalnic, ki menda niso in ne prinašajo dovolj dobička, da o preobremenjenosti poštarjev sploh ne govorim. O, ko bi jaz ob iztekajočem se letu dobila tako čudežno zlato pero. Z njim bi vsem, ki krojijo našo usodo, ki se poigravajo in brezvestno ignorirajo nemočne male ljudi, z zlatimi črkami napisala, kako lepo je deliti, kako lepo je živeti v slogi z vsakim in z vsemi, saj le tako sožitje prinaša uspehe in blagostanje za vse. Drage in dragi moji, ne poslužujte se sizifovega dela, to je, kot nam je znano, prazno delo brez upanja na uspeh. Stopimo z upanjem v praznični december! Ola Mar mladi in prve objave ŠT. 11 I november 2019 23 Za slovenski zajtrk lokalno pridelana hrana T. T., D. N. V petek, 15. novembra, na dan slovenske hrane, je otroke v vrtcih in šolah po Sloveniji pričakal tradicionalni slovenski zajtrk. Poseben pomen je ta dan imela lokalno pridelana hrana. V zasebnem vrtcu Bambi v Parižljah so medse povabili poslanca v Državnem zboru Aleksandra Reberška in župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja. Pridružila sta se zajtrku v kombiniranem oddelku Pikapolonic, kjer sta pomagala pri delitvi zajtrka in skupaj z otroki pojedla pravi slovenski zajtrk, s sestavinami iz lokalnega okolja. V vrtcu so ves dan namenili čebelam. Po zajtrku jih je obiskala čebelarka Maja in jim predstavila delo čebelarjev. Obiskal jih je tudi harmonikar Matija Veninšek in otroke spremljal ob prepevanju Slakovega Čebelarja. Člani Čebelarskega društva (ČD) Griž, Šempetra in Gotovelj so za tradicionalni zajtrk otrokom oziroma vodstvu Vzgojno-varstvene- ga zavoda (VVZ) Žalec podarili med. Predaje medu so se poleg vodstva VVZ in otrok iz Vrtca Žalec udeležili še predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) Žalec Žiga Grm, predsednik ČD Šempeter Peter Pečnik, predsednik ČD Gotovlje Franci Hrastovec, predsednik ČD Griže Igor Tauses in čebelar Jani Puckmeister. Po zajtrku je sledilo predavanje mag. Andreje Kondolf Borovšek, svetovalke za področje varne hrane pri ČZS o spoznavanju življenja čebel in dela čebelarjev. Med gosti na tradicionalnem slovenskem zajtrku v preboldskem vrtcu sta bila ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej in predstavnica občinske uprave Občine Prebold Tjaša Skočaj Klančnik. Otrokom sta o čebelarstvu, čebelah in medu spregovorila Janko Napotnik in Jože Kreže iz ČD Prebold. Otroke in vzgojiteljice so nagovorili tudi gostje, otroci pa so jim v spomin na ta dan izročili risbice čebelnjaka in čebel. V Preboldu so otroci pred zajtrkom zapeli Slakovo pesem Čebelar. Po zajtrku v Žalcu je mag. Andreja Kondolf Borovšek predavala o varni hrani. V braslovškem vrtcu Bambi je otroke obiskala čebelarka Maja. Prazniki nas bogatijo in povezujejo T. Tavčar Na celodnevnem dogodku so se na šoli predstavile družine učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij. Na I. OŠ Žalec so v sredo, 20. novembra, pripravili že deseto jezikovno tržnico, ki so jo posvetili predprazničnemu času z naslovom Prazniki nas bogatijo in povezujejo. Na celodnevnem dogodku so se na šoli predstavile družine učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij. Učencem so tako približali kulturo, jezik in kulinariko teh držav. V sklopu medpredmetnega povezovanja so pripravili predavanja tujcev, ki živi- V praznično vzdušje sta zbrane kot dedek Mraz in Sneguljčica z rusko glasbo popeljala Lobanova iz Rusije. Med kulturnim programom jo v naši okolici. V svojih predavanjih so učencem pojasnili, kako in zakaj so prišli v Slovenijo ter kako se tukaj počutijo. V projekt so vpeti vsi učenci od prvega do devetega razreda. Učenci razredne stopnje so obiskali stojnice, na katerih so jim mame predstavile svojo državo in njihove posebnosti. Pri vsaki stojnici so se naučili nekaj besed v tujem jeziku. Za učence predmetne stopnje pa so v manjših skupinah organizirali predavanja naravnih govorcev, ki živijo v Sloveniji. Na šolo so že večkrat prišli predstavniki tujih držav v Sloveniji Kot je na odprtju povedala ravnateljica Tatjana Žgank Meža, s tem projektom vse učence navajajo, da s spoznavanjem drugih kultur, navad in običajev krepijo svoj kulturni kapital in kulturne vrednote. V imenu Občine Žalec je zbrane nagovoril podžupan Marjan Vodeb. 24 savinjske zgodbe ŠT. 11 I november 2019 Dvajset let gališkega Tenis kluba Trje 2000 D. Naraglav Pred 15 leti so s prostovoljnim delom zgradili dve igrišči za tenis. Tenis klub Trje 2000 letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Prejšnji mesec so jo proslavili z jubilejnim turnirjem in slovesno prireditvijo, na kateri so najzaslužnejšim v klubu podelili društvena priznanja ter se skupaj poveselili. Na slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik kluba Miran Lukež in ob tem orisal dvajsetletno pot delovanja kluba. Kot je povedal, je tenis v KS Galicija zelo priljubljen šport že od nekdaj. Nemalo krajanov ga je redno igralo že kar nekaj časa pred ustanovitvijo kluba. Igrali so na teniških igriščih v Žalcu, Celju, Šeščah, Šempetru, Velenju, pozneje pa tudi v Studencih pri Borovniku na novem igrišču. Ravno na tem igrišču je na pikniku štirih družin s prijatelji nastala ideja o ustanovitvi lastnega kluba. Tako je bil 10. oktobra 1999 ustanovni zbor, ki se ga je udeležilo 29 ustanovnih članov. Zaradi prehoda v novo tisočletje so klub poimenovali Tenis klub Trje 2000 Galicija. Zavzeto so se lotili dela, v letu 2002 je bil klub sprejet v Zvezo športnih društev Občine Žalec, ostajala pa je želja po lastnem teniškem igrišču, kar so uresničili v letu 2004, ko so namenu tudi predali dve teniški igrišči. »Pobuda zanj je bila podana, ko so se začeli pripravljati projekti za izgradnjo nove šole in telovadnice na Trju. Na občnem zboru leta 2004 smo imenovali gradbeni odbor, ki je sodeloval s krajevnim odborom za izgradnjo telovadnice. Gradbena dela so začeli 14. julija 2004, 19. septembra istega leta pa je že bilo odprtje nove pridobitve, dveh teniških igrišč«, je povedal Miran Lukež ter dodal: »Objekt je bil torej zgrajen v 70 dneh, zanj pa so naši člani s svojim delom prispevali več kot 1500 ur. Pobudnik in idejni vodja izgradnje je bil Ivo Kamenšak, ki je poleg svoje zahtevne službe tenisu posvetil ogromno prostega časa. Sprva tudi kot aktiven igralec, še več pa kot organizator, voditelj in predvsem odličen motivator, ki si je znal pridobiti zaupanje svojih članov. Teniški klub je vodil dva mandata. Žal ga danes ni več, igrišča na Trju pa bodo ostala večen spomin na njegovo delo, je še poudaril Lukež. Igranje tenisa na lastnem igrišču na Trju je narekovalo tudi potrebo po garderobi oziroma prostoru za shranjevanje orodja in materiala za vzdrževanje igrišč. Junija leta 2007 so z dogovorom krajevne skupnosti in razumevanjem takratne vodje POŠ Trje pridobili prostor v telovadnici ter ga z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom prilagodili potrebam kluba. Zaradi velikega povečanja igranja tenisa je prišlo tudi do osvetlitve enega igrišča z reflektorji, kar je omogočalo tudi igranje tenisa v večernih urah. Pomembna pridobitev pa je bila še izgradnja skladišča za material in orodje za vzdrževanje igrišč. Klub zdaj organizira kar nekaj turnirjev in tečajev tenisa. Poleg tega pa skrbijo tudi za druge oblike druženja članstva, kot so izleti, martinovanja, kresovanja, aktivno se vključujejo v prireditve ob Galiških dnevih in tudi v dogodke drugih društev. Organizirali pa so tudi aerobiko, ples, šah, namizni tenis, pohodništvo … Za svoje delo pa so ob letošnjem prazniku KS Galicija prejeli tudi plaketo krajevne skupnosti. Kot pravijo, z veseljem stopajo v novo desetletje, hkrati pa so tudi prepričani, da bo tudi to novo obdobje uspešno in v veliko zadovoljstvo vseh ljubiteljev tenisa v njihovi krajevni skupnosti. Del članov Tenis kluba Trje 2000 s predsednikom (stoji prvi z desne) na dan praznovanja Razstava v kraju njenega otroštva D. Naraglav Leonida Goropevšek je dobitnica šestih certifikatov kakovosti za abstraktno slikanje, akvarel in grafiko ter ene zlate in dveh bronastih palet, ki jih kot najvišje priznanje za dela v ljubiteljski kulturi podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije. Pred slovesno prireditvijo so imeli še teniški turnir dvojic. Dva para z zlato poroko Avtorica Leonida Goropevšek med svojima slikama T. Tavčar Zakonski pari, duhovnik Izidor Pečovnik in domači župnik Jože Turinek Letošnja zahvalna nedelja na Vranskem je bila prav posebna. Praznovali so zakonci, ki letos obhajajo svoj 5., 10., 15., 20., 25. itd. jubilej zakona. Dva para sta praznovala zlato poroko oziroma 50 let zakona, in sicer zakonca Filip in Marjana Križnik ter Jože in Fanika Jelen. V župnijski cerkvi jih je ob spremljavi poročne koračnice prijazno sprejel in nagovoril domačin, duhovnik Izidor Pečovnik, ki se je ravno te dni mudil v domači župniji. Vsem dvajsetim zbranim parom je ponovno povedal in položil na srce, kako pomembna in velika je ljubezen v zakonu, da jo je treba negovati in nanjo paziti kot na najžlahtnejšo čašo, da se ne razbije. Jubilanti so v spomin prejeli knjižico z mislimi ob obletnici poroke, ki jo bodo lahko večkrat vzeli v roke ter iz nje prebrali kaj lepega in spodbudnega. Po slovesni sveti maši je sledilo prijetno druženje ob pecivu in kozarčku. V razstavno-prireditvenem prostoru Kulturnega doma Svoboda Griže je prejšnji mesec svoja dela na ogled postavila Leonida Goropevšek, ki je v mladosti veliko svojega prostega časa preživljala pri svoji babici in dedku v Grižah. Zdaj živi v Mengšu, kjer tudi vodi njihovo likovno društvo, ki je pred časom že razstavljalo v Grižah, tokrat pa se je odločila za samostojno razstavo, ki jo je posvetila vsem svojim sorodnikom v Savinjski dolini in drugim ljubiteljem likovne umetnosti. Leonida je arhitektka, slikarka, grafičarka in še mnogo več. Rodila se je 1964 leta v Celju, očetu Francu Goropevšku iz Griž in mami Hildi iz Slovenskih Konjic. Otroštvo je preživljala v Slovenskih Konjicah, počitnice pa velikokrat pri starih starših v Grižah. Konec osnovne šole se je s starši preselila v Ljubljano, kjer je leta 1988 dokončala študij arhitekture. Risanje je bilo od nekdaj njena notranja potreba, hrana njeni ustvarjalnosti in njena ljubezen v prostem času. Svoje risbe in slike je do zdaj predstavila na številnih skupinskih razstavah in na enajstih samostojnih razstavah, vključno s to zadnjo v Grižah. Kot je v predstavitvi ob odprtju povedala moderatorka Mateja Mohorko, je Leonida Goropevšek neutrudna iskalka lepote in popolnosti, aktivna pobudnica in podpornica ljubiteljskega likov- nega življenja. To je ob njeni deseti likovni razstavi zapisal likovni pedagog, slikar in fotograf Lojze Kalinšek, ki je tudi mentor Likovnega društva Mengeš, katerega članica je Leonida že od leta 2003. Od leta 2008 ga tudi vodi. Bila je udeleženka likovnega ekstempora v Gani. Že kar nekaj let zapovrstjo obiskuje tudi mednarodni ekstempore v Grožnjanu na Hrvaškem. Skoraj tri mandate je bila aktivna kot podpredsednica Zveze likovnih društev Slovenije. Leonida kot arhitektka je najbolj zavezana risbi, ki jo iz konstrukcije spelje v bolj abstraktno formo, v grafičnem mediju pa ji doda še duhovno dimenzijo. Pri tem je s preprostimi elementi točk in črt razvila svoj osebni izraziti slog in ga dovršila ter predstavila na številnih razstavah. Nemirni duh in želja po iskanju novih možnosti ustvarjanja sta jo pripeljala v svet grafike. Pet let je obiskovala tečaj grafike v Narodni galeriji Ljubljana pri profesorju Bojanu Kovačiču, sled tega je letošnje sodelovanje na razstavi v Narodni galeriji, kjer je bila predstavljena z dvema grafikama. Kot je povedala, pa ji je v posebno veselje, da je svoja dela lahko postavila na ogled v kraju, ki ji je dal veliko lepega otroštva ob babici in dedku, ter se ob tem tudi zahvalila vodji likovne sekcije Griže Lidiji Tamše, moderatorki Mateji Mohorko in kantavtorici Neji Jelen, ki je večer obogatila s svojim petjem in kitaro. savinjske zgodbe ŠT. 11 I november 2019 25 Prva v kreativni pričeski, druga v barvanju B. Plaznik B. P., arhiv V. Glavnik Glavnike & Čokolado je zmaga popeljala v Španijo Zmagovalna frizura v kategoriji 'kreativnost pričeske' Prvič v zgodovini Wella Slovenije je frizerski spektakel s tekmovalnim značajem »National Trend Vision Award 2019« potekal v Ljubljani 11. novembra. Vesna Glavnik iz frizerskega salona Glavniki&Čokolada s Polzele je v finalu v kategoriji »kreativnosti pričeske« osvojila prvo mesto, v kategoriji barvanja pa drugo. Frizerji so tekmovali v kategoriji barvanja in kreativnosti pričeske. V polfinalu se je pomerilo šestnajst frizerk, v finalu pa šest iz vse Slovenije. Vesna Glavnik iz frizerskega salona Glavniki&Čokolada s Polzele si je s svojim rezultatom, prvim in drugim mestom, pridobila vstopnico za mednarodni šov zmagovalnih frizerjev, ki bo v Španiji marca prihodnje leto. Tri dni se bodo družili v Sevilli frizerji vseh držav, udeleženk tekmovanja. Vesna je mojstrica v barvanju las Vesna Glavnik je povedala, da takšne frizure, ki jih ustvarijo na tovrstnih tekmovanjih, niti niso primerne za vsakdan, kvečjemu za kakšno snemanje videospota pop ali rock popevke. Sama takoj oceni, kdo bi takšno frizuro znal nositi že po stilu oblačenja in karakterju človeka. Pove, da so Slovenke premalo pogumne za drzne pričeske. Sama pa obožuje strogo odrezane, čeladaste frizure »odšte- Vesna med delom v svojem salonu Pevke treh vasi praznujejo D. Naraglav Dvajsetletnemu delu in ustvarjanju ljudskih pevk, ki so v javnosti poznane pod imenom Pevke treh vasi je bil posvečen zadnji Utrip domoznanstva v žalski knjižnici. Knjižnica je bila polna kot morda še nikoli do zdaj, s pevkami Jožico Sedminek, Frido Marinič Lednik, Jožico Ožir in Stanko Žgank pa sta se pogovarjali knjižničarki Karmen Kreže in Tanja Pilih. Skozi večer so z besedo in pesmijo popeljali občinstvo v stare čase, v čase trgatev, košnje in prepevanja ob drugih kmečkih opravilih, kot tudi skozi pesmi o nesrečnih ljubeznih. V pogovoru so predstavile svojo pot ohranjanja ljudskega izročila, obudile so spomin na nekatere nastope, vaje, druženja in na kakšno kanih« barv in jih že od nekdaj tudi sama nosi. Dela ni veliko s tovrstnimi drzno oblikovanimi pričeskami, sploh če je dobro postrižen las. Modele za tekmovalne frizure najde med svojimi strankami in to so predvsem mlada dekleta. Njen model, s katerim je zmagala na tekmovanju, je bila stranka Eva: »Čedna, mlada, fotogenična punca, ki nič ne komplicira, skratka idealna izbira!« jo je označila Vesna. A Cappella prvič zlata L. K. V Dravogradu je 17. novembra potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov Od Celja do Koroške. Na njem so se odlično odrezali kar štirje zbori iz naše doline, najbolje med njimi Mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče z zborovodjo Gašperjem Kundihom, ki je prejel zlato priznanje in 82,3 točke. Zborovodja Gašper Kundih si je zlato in 80 točk pripel še z Ženskim pevskim zborom Savinjski cvet KD Gotovlje, ki je prejel priznanje tudi za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes (skladba Bela vrana, 2011, besedilo Ervin Fritz, glasba Tadeja Vulc). Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče z zborovodkinjo Anjo Jezernik je prejel srebrno priznanje in 75,3 točke, zbor Popseslish Žalec z zborovodjo Matjažem Kačem pa 79 točk. V A Capelli Petrovče so po uspehu povedali, da jim je do zdaj na regijskih in mednarodnih tekmovanjih vedno zmanjkala kakšna točka in so bili večno srebrni. Lani pa so z novim zborovodjo dobili svež zagon. Zbor se je okrepil z novimi pevci in zdaj se prvič v zgodovini zbora veselijo zlatega priznanja. Pevke treh vasi skupaj z muzikantoma Peter Napret je poskrbel tudi za zanimivo igranje z eno izmed pevk. anekdoto, ki se je zgodila na njihovih potovanjih in nastopih širom po Sloveniji. Utrinke iz njihovega pevskega življenja je občinstvo lahko spremljalo tudi na projekciji fotografij in na razstavi, ki je bila postavljena za njihov jubilej. Njihovo petje pa lahko ljubitelji ljudskega petja poslušajo tudi na treh njihovih samostojnih zgoščenkah, ki še potrjujejo njihovo zavzetost in ljubezen do ljudskega petja. Večer sta z glasbo, petjem in humorjem popestrila harmonikar Alfonz Lesjak in kitarist Marjan Lipovšek. Presenečenje za pevke in obiskovalce pa je bil priznani citrar, glasbenik in pedagog Peter Napret, ki je njim v čast zaigral in eno od pevk tudi povabil, da je z njim zaigrala, občinstvo pa je z njimi tudi zapelo. že 26 let Pregledi vida so 26. 11., 3. in 17. 12. 2019! Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! NOVO – spletna prodaja https://www.optika-simona.si/ Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si 26 naša dediščina ŠT. 11 I november 2019 Zgodilo se je tistega novembra … L. Kolar Kljub turobnosti je novembra listanje po novembrskih številkah Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa zelo zanimivo obujanje 41-letne zgodovine naše doline. Savinjski občan, november 1978 »Zimski meseci so kot nalašč za poglobljeno študijsko izobraževanje. V žalski občini so tudi za letos napovedali različne oblike političnega in strokovnega izobraževanja, med katere spada tudi politična šola ZK v Žalcu. Posnetek kaže udeležence politične šole med sproščeno razpravo,«« so zapisali na naslovnici novembrskega Savinjskega občana pred 31 leti pod spodnjo fotografijo. Tako blizu, pa vendar tako daleč, bi lahko rekli, toda če pošteno premislimo, se politična šolanja vrstijo tudi danes, samo morda so malo manj sproščena in nasploh drugačna. 1850 grami. In da je bila sreča popolna, pri Zabukovnikovih so si po treh hčerah zaželeli kakšnega sina. No, dobili so tri in Tone Tavčar je poročal, da so se jih posebno razveselili tudi v celjski porodnišnici, saj so bili to pri njih prvi trojčki po desetih letih. Fantje so danes seveda že odrasli, stari 41 let, in upamo, da jih je v življenju pospremila takšna sreča, kot so jo povzročili s svojim rojstvom. Če bere tole kdo od vas, fantje, ali kdo od svojcev, znancev, oglasite se pri Tonetu Tavčarju, pa posnamete kakšno fotografijo ob obletnici. Savinjski občan, november 1979 O programu vlaganj 1980–1984 v objekte družbenih dejavnosti in v komunalno izgradnjo so obširno poročali novembra 1979 na več straneh časopisa in s fotodokazi pričali o dinamiki investicij v šole in solidarnosti ter prostovoljstvu ljudi pri urejanju in vzdrževanju družbene lastnine. Tudi zadnja leta smo na veliko obnavljali, dozidavali, investirali v negospodarske dejavnosti in negospodarske javne službe, kot jim pravimo zdaj. Zdi se, da se zgodovina resnično ponavlja, samo naš odnos se spreminja, pa tudi način, kako o tem poročamo. Utrip je novembra 1979 poročal o urejanju okolice žalske osnovne šole (str. 6), kjer so bili aktivni učenci in učitelji, pa o gradnji šestletne osnovne šole v Taboru (str. 9). Na fotografiji na str. 8 pa je bil prizor gradnje prizidka k OŠ Petrovče, »predpredzadnjega«, vemo danes. predsednik RK SZDL Jože Smole in predsednik SOZD Hmezad Vlado Gorišek. Prijeten večer je popestrila delovna organizacija MIK Prebold z modno revijo. Normativne omejitve javnega komuniciranja so bile prva tema drugega dne, sledil je občni zbor Društva novinarjev Slovenije, popoldne pa je predsednik CK ZKS govoril o aktualnih političnih dogodkih. Po nogometni tekmi Zlate selekcije, ekipe Zdravo in novinarjev so bili udeleženci Gorjupovih dni gostje Export-Importa. Zadnji dan je novinarjem odgovarjal na vprašanja podpredsednik ZlS-a Živko Pregl. Po oceni večine udeležencev Gorjupovih dni je bilo srečanje v Žalcu najuspešnejše do zdaj, za kar imajo veliko zaslug gostitelji, odbor pri OK SZDL, pokrovitelj SOZD Hmezad, delavci gostinske organizacije Golding, združeno delo, Radio in Novi tednik, ki sta skrbela za medijski center, člani Svobode, tiskarna Marginalija in še mnogi drugi.« Ali potrebujete komentar? Savinjski občan, november 1978, str. 1 O tridesetletnici pohištvene industrije Garant, ki je zrasla iz mizarskega podjetja v sodobno industrijo s 390 zaposlenimi in 210 milijoni dinarjev letnega prihodka, je pisal poročilo Savinjski občan na 4. strani. »Ugoden gospodarski položaj zagotavlja dobro socialno varnost delavcem in omogoča delitev dohodka v skladu s sprejetimi merili. Tridesetletni razvoj pohištvene industrije Garant dokazuje nenehni napredek modernizacije proizvodnega procesa in dviga produktivnosti dela, kakor tudi razvijanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Vse to dokazuje, da bodo smelo začrtani programi razvoja na vseh področjih tudi v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju še uspešnejši kot do zdaj.« No, dolgoročni razvoj je prinesel, pravzaprav odnesel Garant, na njegove uspehe pa spominjajo le še potiskane spalnice, po katerih so bili prepoznavni, in drugo pohištvo po mnogih domovih. Savinjski občan, november 1989, str. 1 in 12 Savinjčan, november 1991 Savinjski občan, november 1979, str. 6 »Obljubo, ki jo je dal Anki Krčmar, direktorici Občinske matične knjižnice, že pred letom dni, je dr. Janez Drnovšek izpolnil pretekli četrtek, z njim pa je bil na obisku tudi Stipe Mesič. Čeprav sta se visoka gosta v knjižnici zadržala le kratek čas, sta v pogovoru z novinarji pojasnila njuna videnja o krizi v Jugoslaviji,« je bilo zapisano na naslovnici novembrskega Savinjčana pred 28 let, ko sta žalsko knjižnico obiskala takratna predsednika Slovenije in Hrvaške. Mesič se je ravno vračal z obiska pri Genscherju, zato je v žalski knjižnici povedal nekaj o rezultatu tega srečanja. »Francija in Nemčija sta po pogovorih obeh voditeljev potrdili voljo za priznanje Slovenije in Hrvaške. Zadržke, ki še obstajajo, bosta obe republiki hitro rešili, zato je priznanje pričakovati v naslednjih dneh,« je dejal Mesič, z njim pa se je strinjal tudi Janez Drnovšek. »Ker svet ne priznava Kostičevega predsedstva, vztrajam na dolžnosti legitimnega predsednika. Pred dnevi sem preprečil krajo deviznih rezerv. Pomagati moram zlasti Sloveniji in Hrvaški ter drugim, ki se zavedajo, da Jugoslavije ni več. Svetu moramo dopovedati, da je krivec za vojno Srbija in da mi vojne ne moremo ustaviti, četudi bi hoteli. Vojna pa se s Hrvaške že seli v BiH,« je dejal Stipe Mesič, Drnovšek pa je dodal, da se voditelji Evrope in tudi drugi še vedno obračajo nanj za pojasnila o razmerah v Jugoslaviji. Kot so še zapisali v takratnem Savinjčanu, ki je citiral Stipeta Mesiča, ki je svoje misli zaupal knjigi vtisov v knjižnici: »Vesel sem obiska v žalski knjižnici, v teh težkih časih za Hrvaško, ker to mi daje upanje, da bo mir kmalu nastopil za vse.« Želimo si, da bi mir končno nastopil tudi v vseh odnosih med sosedskima državama Slovenijo in Hrvaško danes. Savinjski občan, november 1979, str. 8 Savinjski občan, oktober 1978, str. 4 Še danes trojčki niso ravno pogosti novorojenčki, tistega novembra pa je naš fotoreporter Tone Tavčar ovekovečil trojčke mamice Jožice Zabukovnik iz Založ. Trije fantki so bili za večrojence kar krepki fantiči – Matej, Mitja in Matjaž, z 2400, 2530 in Savinjski občan, november 1979, str. 9 Savinjski občan, november 1989 Žalec, natančneje Hmezadova dvorana, ki je bila nekoč središče mnogih prireditev, je od 9. do 11. novembra leta 1989 gostila 12. Gorjupove dneve, na katerih se tradicionalno zbirajo slovenski novinarji (tudi danes). V Savinjskem občanu so o tem poročali: »Več kot 400 novinarjev, med njimi so bili tudi stanovski kolegi sosednjih republik in pokrajin ter članic skupnosti Alpe Jadran. V četrtek dopoldne so obiskali delovne organizacije in zasebne obratovalnice, popoldne pa so govorili o novinarstvu in pluralizmu. Razgovora so se udeležili predstavniki slovenske alternative. Zvečer sta za novinarje pripravila sprejem Savinjski občan, oktober 1978, str. 14 Savinjčan, november 1991, str. 1 Savinjčan, november 1997 Pod naslovom Zlati dan Savinjčank v judu so na naslovnici Savinjčana pred 22 leti zapisali, da so na evropskem mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo v hali Tivoli v Ljubljani, tri Savinjčanke dosegle izjemen uspeh. Urška Žolnir je v kategoriji križanka / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 11 I november 2019 do 61 kg osvojila zlato kolajno, Maja Frece v kategoriji do 72 kg peto mesto in Petra Nareks v kategoriji do 52 kg sedmo mesto. Danes vemo, da je bil tole šele začetek. in očeta Darka. V Žani so jim podarili vozičke. Razmišljam, ali smo kakšne trojčke v letih od takrat, 22 se jih je nabralo, prezrli? Kaj pravite? Utrip Savinjske doline, november 2004 Na 2. strani je Utrip Savinjske doline poročal o gradnji novega vhoda v Upravno enoto Žalec, kar pomeni, da je od takrat minilo že 15 let, na 4. strani pa o gradnji šestletne šole v Taboru. 27 Na 10. strani je Utrip poročal o stečaju Tekstilne tovarne Prebold na 19. novembra, ki je končal 162-letno tradicijo tekstilstva v teh krajih »Po nekajletni agoniji zaposlenih, prisilni poravnavi in enoletnem 'vladanju' Mitje Ribariča, ki mu ni uspelo rešiti tovarne, je bil stečaj še najbolj logična posledica razmer, ki so vladale v podjetju v zadnjih mesecih. Za preostanek 213 zaposlenih pa tudi najboljša rešitev, saj bodo tako dobili vsaj denar iz jamstvenega sklada,« je o žalostnem razpletu pisal Utrip in takrat se nam še ni sanjalo, da podobna usoda čaka tudi drugo, nekdaj pomembno tekstilno tovarno, Tovarno nogavic Polzela. Savinjčan, november 1997, str. 1 Utrip Savinjske doline, november 2004, str. 1 Utrip Savinjske doline, november 2004, str. 10 Na 32. strani novembrskega Savinjčana, ki je nosil obratno letnico od tiste malo višje, torej namesto 1979 letnico 1997, govoril je pa ravno tako o trojčkih, samo 18 let pozneje. V žalski blagovnici Žana so prenovili prvo nadstropje in trgovsko ponudbo, ob tem pa so obdarili tudi žalske trojčke tistega leta, rojene sicer junija, Ano, Andreja in Aleša Simončiča, mame Bernarde Savinjčan, november 1997, str. 32 Utrip Savinjske doline, november 2004, str. 4 PRODAJALNA Nagradna križanka UNIFOREST Pokrovitelj novembrske križanke v Utripu Savinjske doline je podjetje Uniforest prodajalna - PAN TIM, d. o. o., Latkova vas 81 d, Prebold. Rešitve križanke pošljite na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do vključno 11. 12. 2019. Rešitev križanke iz oktobrske št.: ODLIČNE-TORTE-IN-SLAŠČICE -BRGLEZ. Nagrajenci: 1. Silva Čakš, Zg. Roje 8, Šempeter; 2. Silva Pečovnik, Studence 27 b, Žalec; 3. Mojca Guček, Levec 19 a, Petrovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. živimo z naravo 28 ŠT. 11 I november 2019 Domače koline že dvajset let D. Naraglav Koline so del naše kulturne dediščine, čeprav se različni aktivisti in vegetarijansko navdihnjeni posamezniki nad njimi zgražajo. PD Tabor jih ohranja že dve desetletji. Pozimi in v hladnih dneh jeseni in spomladi je tradicionalna sezona domačih kolin. Nekoč so bile koline praznični dan v družini in čeprav tradicija počasi izumira, se izročilo kolin ohranja še danes, odnos do kolin in mesa pa se je močno spremenil. Pri ohranjanju tega običaja ima svoj delež tudi Planinsko društvo Tabor, ki na svoji planinski postojanki, Zajčevi koči pod Krvavico, že od leta 1999 v novembru organizira domači praznik kolin in s tem ohranja ta običaj, ki je bil nekoč prisoten na podeželju v vseh delih Slovenije. Če je bilo včasih samoumevno, da so v tem hladnejšem obdobju potekale koline, je to zdaj prej izjema kot pravilo. Nekoč je skoraj vsaka družina imela doma prašiča, kako dolgo so ga redili, je bilo odvisno od njihovega statusa in hrane zanj. Mnogi iz delavskih družin so prašiča kupili pri kmetih in si tako zagotovili dobro domače meso za svoje potrebe. Ne glede na to so koline, furež ali kakor so temu že rekli v posameznih okoljih, del slovenske dediščine, družinski praznik, ki je zajemal vso družino, sosede, sorodnike … Vse skupaj pa je trajalo tudi dva do tri dni. Tudi taborski planinci in drugi, ki sodelujejo pri ohranjanju tega običaja, se s tem ubadajo kakšne tri dni. Najprej gredo izbrat prašiča h kmetu v vasi, ki jim ga bo prodal za ta namen. Običajno je to že kakšne tri dni prej. Ob tem izbiranju je tudi veselo, hkrati pa ne manjka dobrot, ki jih pripravi gospodar kmetije ob prodaji. Po tradiciji vsakič pobirajo tudi stave, koliko tehta prašič, rezultati, kdo je bil najbližji dejanski teži, pa so znani na dan kolin, ko prašiča stehtajo. Letošnji je bil težak 160 kg. Njegovo točno težo je uganil Janez Miklavc, zelo blizu, za kilogram manj ali več pa je bilo še kar nekaj drugih, ki so stavili. Denar, zbran od stav, gre v društveno blagajno oziroma za pijačo vseh, ki so vključeni v ta dogodek, zmagovalec stave pa dobi zadnjo kračo za domov. Delo kot po tekočem traku Na dan kolin se vse skupaj začne že zelo zgodaj, za Petra Lukmana že ob 5. uri zjutraj, saj je moral zakuriti pod kotlom, da je bil pravočasno pripravljen krop za »obaranje« – odstranjevanje ščetin iz kože prašiča po zakolu. Glavni mesar je že veliko let Janez Kobale, ki je po tem opravilu, pri katerem je sodelovalo kar nekaj pomagačev, opravil s svojim zetom Mitjem tudi druga opravila, od prepolovitve prašiča z odstranitvijo drobovja do razkosanja mesa. Sicer pa je vsak izmed sodelujočih opravljal svoje delo. Ivan Hrastnik, ki je mimogrede tudi predsednik PGD Ojstriška vas - Tabor, je skrbel za pripravo in kuhanje delov prašiča, ki so ga pozneje uporabili za izdelavo krvavic, Peter Marko, ki je bil zadolžen tudi za izdelavo klobas, je spretno razreševal gmoto črev, Toni Ramšak pa jih je skupaj s kolegom pral pod tekočo vodo ob koči. V kuhinji so se ta čas že pripra- Med pranjem črev Tako pa je videti krožnik domačih kolin. Po zakolu in »aranju« še temeljito čiščenje kože Po vinskih kleteh v »Mrtjakih« T. T. Društvo savinjskih vinogradnikov je v soboto, 16. novembra, pripravilo že tradicionalni martinov pohod po vinskih poteh v enem izmed vinorodnih okolišev Savinjske doline. Tokrat po šempetrskem Zalogu. Nekaj več kot 30 pohodnikov se je zbralo na parkirnem prostoru Elesa v Podlogu in med pohodom obiskalo vinske kleti v Martinjakih, po domače »Mrtjakih«, in sicer: klet Borisa Terglava, vinogradništvo družine Kra- šovčevih in Vinka Ušena. Vsepovsod so bili gostoljubno sprejeti s prigrizki in letošnjim mladim vinom. Čeprav so bile napovedi slabe, je vreme zdržalo brez padavin. Pohod so z malico sklenili pri Vinku Ušenu. vljala jetrca za malico, sicer pa je vse teklo kot po tekočem traku. Ob vseh teh opravilih pa seveda ni manjkalo toplega čaja ali kakšnega drugega tekočega priboljška in še kaj za pod zob, za kar so skrbele ženske predstavnice, na čelu s predsednico društva Mileno Lenko. Malo daljši premor je prinesla tradicionalna malica z okusnimi praženimi jetrci, kislim zeljem in svežim kruhom, nato pa se je vse skupaj nadaljevalo s pripravo in izdelavo krvavic, jetrnih klobas in pečenic. K tem dobrotam, ki so se pozneje znašle na velikih krožnikih, pa so seveda spadali še okusna pečenka, pražen krompir in praženo kislo zelje. Vsa ta ponudba je bila na voljo vsem obiskovalcem koče od 16. ure dalje, vse skupaj pa je trajalo še dolgo v noč in tudi naslednji dan, ko so naredili še kranjske klobase, za malico na nočnem božičnem pohodu iz Tabora do njihove koče, ki je O gozdu, lesu in njegovem pomenu D. N. V prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas je pretekli mesec potekalo predavanje o pomenu lesa, ki je naše največje naravno bogastvo, saj našo državo pokriva kar 11.800 kvadratnih kilometrov gozdov, kar predstavlja kar 58,2 odstotka celotne površine Slovenije. Na predavanju, ki ga je skupaj z drugimi sodelujočimi pripravil Vlado Skok, je udeležencem bil predstavljen pomen gozda, njegova raba, izdelki in tudi poklici, ki so povezani Pred pohodom je zbrane nagovoril predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. prav tako ena izmed tradicionalnih prireditev društva, ki je v prvi vrsti namenjena druženju, kot je povedala predsednica Milena Lenko, k temu pa še dodala: »Letošnje tradicionalne koline so uspele kot vedno, hkrati pa si kar težko predstavljam, da je za nami že dvajset let, odkar smo se lotili tovrstne organizacije. Že precej let sem kot predsednica vpeta v to dogajanje in moram reči, da je to svojstven, prijeten in predvsem družaben dogodek, ki nas povezuje in nam daje voljo in elan tudi za vse druge dejavnosti v društvu. Vse skupaj se je začelo na pobudo prvega predsednika Leopolda Topovška, in to z namenom, da se ob koncu sezone, ko kočo zapremo, malo poveselimo in se s tem tudi zahvalimo vsem nam, ki smo tedensko opravljali dežurstva pri koči, ter vsem ostalim aktivnim članom za njihovo delo v društvu. Tako je še zdaj, hkrati pa je to postalo dostopno vsem, ki se želijo poveseliti z nami in uživati ob teh jedeh, ki jih prinašajo koline.« z gozdom in lesom. Podrobneje so te poklice predstavili nekdanji obrtniki oziroma poznavalci izdelovanja posameznih izdelkov, od žaganja hlodovine do mizarjenja ter izdelovanja lesenih koles (kolarji) in izdelovanja sodov in drugih izdelkov. Vsi pa so izrazili tudi svoje misli o gozdu, o navezanosti nanj, na naravo na splošno in na svoje poklice, ki so jim vsaj v enem obdobju življenja, če ne vseskozi pomenili pomemben kos kruha za življenje. PO DOLINI / informacije ŠT. 11 I november 2019 29 Okoli 40 odstotkov manj jabolk T. T. »Pričakujemo le okoli tri tisoč ton jabolk, kar je približno za 40 odstotkov manj od povprečja,« je dejal direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber o letošnji letini. »Letošnja letina je bila slabša od povprečja. Vzrok za to je predvsem pozeba v letu 2017, ki je povzročila izmenično rodnost določenih sort. Te so po lanski obilni letini zatajile. To so predvsem fuji, elstar, jonagold in carjevič. Poleg tega je nižjemu letošnjemu pridelku botrovala tudi zelo hladna pomlad z izmenjavo toplega in hladnega obdobja, kar je povzročilo odpadanje plodičev in določene poškodbe na plodovih v obliki porjavitve. Pričakujemo le okoli tri tisoč, kar je približno za 40 odstotkov manj od povprečja,« je še povedal Vlado Korber. Nedelja, 1. decembra, ob 10.00 Adventni sejem, Dvorec Novo Celje Nedelja, 1. decembra, ob 18.00 Adventni koncert: Offsiders acoustic blues band, Dvorec Novo Celje Sreda, 4. decembra, ob 16.00 Miklavževanje, VGC Planet generacij UPI Žalec Četrtek, 5. decembra, ob 16.00 Odprtje drsališča, Šlandrov trg Četrtek, 5. decembra, ob 17.00 Prižig lučk, plesno-igrana predstava in prihod Miklavža, Šlandrov trg Četrtek, 5. decembra, ob 17.00 Miklavževanje po KS Vrbje Četrtek, 5. decembra, ob 18.30 Obhod Miklavževe skupine po Levcu Sobota, 7. decembra, ob 16.00 Miklavžev pohod na Mrzlico, s parkirišča pri kmetiji Turnšek, PD Zabukovica Vlado Korber Sobota, 7. decembra, ob 17.00 Ledenka, predstava v izvedbi otroške skupine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje Elektromagnetno sevanje vpliva na čebele T. Tavčar V razpravi so sodelovali različni strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva čebel, množičen obisk okrogle mize pa priča o pomembnosti tega vprašanja. Udeleženci okrogle mize Na gradu Komenda na Polzeli je v sredo, 12. novembra, na pobudo Občine Polzela in Čebelarske zveze Slovenije potekala okrogla miza z naslovom Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce. V razpravi, ki jo je vodila Jolanda Železnik, so sodelovali: Alenka Jurič, veterinarka VF – NVI za področje zdravstvenega varstva čebel, dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, Matevž Hribernik, mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, Miha Metelko, ekološki čebelar, in Marjan Pogorevc, čebelar iz Andraža nad Polzelo. V razpravo sta se vključila tudi predstavnika Telekoma, Tadej Pogačnik, strokovni sodelavec na področju nepremičnin, kamor spadajo tudi bazne postaje, ter Igor Pustišek, vodja podpore in projektov za razvoj in upravljanje dostopnih omrežij, v prostem času pa tudi čebelar. Predstavila sta delovanje in pogoje za vzpostavitev bazne postaje tudi z vidika regulative na področju elektromagnetnega sevanja. Številno občinstvo je dobilo tudi odgovore strokovnjakov na vprašanja, kaj po njihovem moti navigacijo čebel, zakaj izginjajo cele družine, kaj so lahko možni vzroki za tovrstno izginjanje pašnih čebel, zakaj poginjajo roji mušic, kje so vzroki za nespečnost pri ljudeh, glavobol, zvonjenje v ušesih in tako dalje. Mateja Maya Rotar iz Ekoci Ekološke civilne iniciative je poudarila, da je preventiva vedno boljša od kurative, zato je treba narediti vse, da ob implementaciji 5G ne bo nobenega dvoma, da ni nevarno. Uvodoma sta zbrane pozdravila polzelski župan Jože Kužnik ter Žiga Grm, predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije. Nedelja, 8. decembra, 17.00 Adventni koncert: Neli in Karmen Zidar Kos, Dvorec Novo Celje Nedelja, 8. decembra, ob 17.00 Ledenka, ponovitev predstave v izvedbi otroške skupine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje Nedelja, 8. decembra, ob 18.00 ŽePZ KUD Svoboda Griže, božični koncert, Dom kulture Svoboda Griže Torek, 10. decembra, ob 16.00 Božična likovna delavnica, zelenica nasproti Mercator centra v Levcu Torek, 10. decembra, ob 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe veteranov, dvorana GŠ »Risto Savin« Žalec Petek, 13. decembra, ob 9.00 Poštar Pavli z Božičkovim avtobusom po Sloveniji (za vrtce in šole Občine Žalec) Petek, 13. decembra, ob 18.00 Koncert: Trkaj z gosti, Šlandrov trg Nedelja, 15. decembra, ob 17.00 Adventni koncert: Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter, Dvorec Novo Celje Nedelja, 15. decembra (do 2. 1. 2020) Jaslice na prostem, gasilski dom Zavrh pri Galiciji Nedelja, 15. decembra, ob 16.00 Odprtje 16. razstave Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas Torek, 17. decembra, ob 16.30 Božiček, VGC Planet generacij UPI Petek, 20. decembra, od 17.00 do 19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg Sobota, 21. decembra, ob 17.00 Srečanje z Božičkom, gasilski dom Levec Sobota, 21. decembra, ob 18.00 Otvoritev in blagoslov jaslic “Pri Juhart” v Levcu Nedelja, 22. decembra, od 10.00 do 18.00 (tudi 22., 25., 26. in 29. 12. 2019 ter 1. 1. 2020 oz. po dogovoru) Ogled 16. razstave Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas Nedelja, 22. decembra, ob 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička, otroška predstava, obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže Nedelja, 22. decembra, 17.00 Adventni koncert: Ženski pevski zbor Gotovlje, Dvorec Novo Celje Nedelja, 22. decembra, ob 18.00 V Slakovi zidanici, večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert, Dom II. slovenskega tabora Torek, 24. decembra, ob 22.30 Pohod z baklami k polnočnicam s kratkim koncertom, gasilski dom Zavrh pri Galiciji Sreda, 25. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel Nekdanji maturanti tokrat v Žalcu D. Naraglav Nekdanji maturantke in maturanti celjskega učiteljišča, ki so maturirali pred 53 leti, se že nekaj let stalno srečujejo ob obletnici mature. Letos so za kraj svojega srečanja izbrali Žalec, saj je veliko maturantov, ki so na učiteljišče v Celje prišli iz vseh koncev Štajerske, bilo je veliko Savinjčanov, kar štirje tudi iz zdajšnje žalske občine. Kot je povedal eden od organizatorjev Ivan Janez Domitrovič iz Kasaz: »Nepozabni so spomini na srednješolske plese v Hmeljarskem domu v Žalcu in na tritedenske junijske priprave na maturo. /.../Izmed naših učiteljev je živ le še Andrijan Lah, zaradi katerega še zdaj obvladamo veliko svetovne književnosti. Kar nekaj izmed 28 deklet in fantov, s katerimi smo maturirali, pa žal ni več med nami.« Udeleženci so si ogledali Žalec, bili v muzeju hmeljarstva in pivovarstva, svoje druženje pa so sklenili ob Fontani piv Zeleno zlato, kjer so veselo nazdravili. Četrtek, 26. decembra, ob 10.00 Blagoslov konj, pri cerkvi v Galiciji Četrtek, 26. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel Četrtek, 26. decembra, ob 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem, obiskovalce bo nagradil tudi Božiček, telovadnica OŠ Griže Četrtek, 26. decembra, ob 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov, cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, Petek, 27. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Čarovnik Nik, Dom II. slovenskega tabora Petek, 27. decembra, ob 18.00 Koncert: Gino & Band, Šlandrov trg Sobota, 28. decembra, ob 10.00 Prihod Dedka Mraza, Konjeniški center Amay Sobota, 28. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Pod prazničnim dežnikom, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 29. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Rudi in praznične kremšnite, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 30. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Lisička zvitorepka, Dom II. slovenskega tabora Torek, 31. decembra, ob 20.00 Silvestrska predstava: Slovenec in pol, Dom II. slovenskega tabora Torek, 31. decembra, od 22.00 do 2.00 Silvestrovanje s skupino Happy Band, Šlandrov trg Več o programu na zkst-zalec.si Udeleženci letošnjega srečanja pri Fontani piv Zeleno zlato decembra, ob 10.00 Adventni sejem, Dvorec Novo Celje kronika 30 ŠT. 11 I november 2019 decembra, ob 18.00 Adventni koncert: Offsiders acoustic blues ec Novo Celje ecembra, ob 16.00 Miklavževanje, VGC Planet generacij UPI Žalec Ukradli kip Rista Savina decembra, ob 16.00 Odprtje drsališča, Šlandrov trg decembra, ob 17.00 Prižig lučk, plesno-igrana predstava in prihod landrov trg decembra, ob 17.00 Miklavževanje po KS Vrbje L. K. Obhod T. T. decembra, ob 18.30 Miklavževe skupine po Levcu Storilca še iščejo, so Z groba Rista Savina decembra, ob 16.00 Miklavžev pohod na Mrzlico, s parkirišča prisporočinšek, PD Zabukovica pokopališču v Žalcu so v li s Policijske uprave Celje. Na začetku novembra neznan- območju Žalca so sicer poli- decembra, ob 17.00 Ledenka, predstava v izvedbi otroškeobravnavali skupine več ci ukradli doprsni skladate- cisti novembra rbje, Dom krajanov Vrbje vlomov v stanovanjske hiše, ljev kip. Bronasti kip je po zato občane pozivajo naj bodo navedbah Policijske decembra, 17.00 Adventni koncert:upraNeli in Karmen Zidar Kos,osebe, Dvo- ki si pozorni na neznane elje ve Celje vreden okoli 10.000 ogledujejo okolico in na vozila s evrov. katerimi se pripeljejo. decembra, ob 17.00 Ledenka, ponovitev predstave v izvedbi upine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje decembra, ob 18.00 ŽePZ KUD Svoboda Griže, božični koncert, e Svoboda Griže decembra, ob 16.00 Božična likovna delavnica, zelenica nasproti entra v Levcu decembra, ob 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe veteranov, Š »Risto Savin« Žalec decembra, ob 9.00 Poštar Pavli z Božičkovim avtobusom po Slovee in šole Občine Žalec) decembra, ob 18.00 Koncert: Trkaj z gosti, Šlandrov trg . decembra, ob 17.00 Adventni koncert: Moški pevski zbor Savinjmpeter, Dvorec Novo Celje . decembra (do 2. 1. 2020) Jaslice na prostem, gasilski dom Zavrh MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA. Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Naravno sušena OREHOVA JEDRCA, prodam. Info.: 041 860 066 Doprsni kip je na grobu tega rodoljubnega skladatelja stal leta in leta. . decembra, ob 16.00 Odprtje 16. razstave Jaslice Savinjske doline, m Drešinja vas ecembra, ob 16.30 Božiček, VGC Planet generacij UPI Invalidsko podjetje iz Celja nudi vse vrste slikopleskarskih del, polaganje in obnovo parketov ter talnih oblog, prenovo stanovanj… Info.: 041 601 681 decembra, od 17.00 do 19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg 1. decembra, ob 10.00zAdventni sejem, Dvorecgasilski Novo Celje decembra, obNedelja, 17.00 Srečanje Božičkom, dom Levec Nedelja, 1. decembra, ob 18.00 Adventni koncert: Offsiders acoustic blues band, Dvorec Novo Celje Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob izgubi našega borca brez predaje. MARCEL URANKAR Zahvaljujemo se vsem, ki jih je pot popeljala v njegovo življenje in vsem, ki so mu znali v težkih časih polepšati trenutke. Hvala, ker ste ga pospremili ob njegovi zadnji poti. Žalujoči: njegova ljubeča družina V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim obraz … ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica in botrčka MATICA BREZOVNIKA z Kal 7 d Na zadnjo pot smo ga pospremili na pokopališču Ponikva pri Žalcu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem, posebej tudi motoristom, ostalim sodelujočim v pogrebni svečanosti, ter vsem, ki ste nam z vašo prisotnostjo, izrazi sožalja, tolažbo, s stiski rok, darovanim cvetjem, svečami in s finančno pomočjo olajšali najtežje trenutke slovesa. Bili ste z nami in to nam je bilo v veliko uteho. Vsem in vsakemu posebej iz srca hvala. Matic ostaja z nami v najlepšem, večnem spominu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali decembra, ob 18.00 Otvoritev in blagoslov jaslic “Pri Juhart” v Sreda, 4. decembra, ob 16.00 Miklavževanje, VGC Planet generacij UPI Žalec Četrtek, 5. decembra, ob 16.00 Odprtje drsališča, Šlandrov trg Četrtek, 5. decembra, ob 17.00 Prižig lučk, plesno-igrana predstava in prihod 2. decembra, odMiklavža, 10.00 dotrg18.00 (tudi 22., 25., 26. in 29. 12. 2019 Šlandrov 0 oz. po dogovoru) 16. Jaslice Savinjske doline, Četrtek, 5. Ogled decembra, ob 17.00razstave Miklavževanje po KS Vrbje m Drešinja vas Četrtek, 5. decembra, ob 18.30 Obhod Miklavževe skupine po Levcu Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Sobota, 7. decembra, ob 16.00 Miklavžev pohod na Mrzlico, s parkirišča pri Turnšek, PD Zabukovica 2. decembra, obkmetiji 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička, otroška Sobota, 7. decembra, ob 17.00 Ledenka, predstava v izvedbi otroške skupine obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje Nedelja, 8. decembra, 17.00 Adventni koncert: Neli in Karmen Zidar Kos, Dvo- rec Novo Celje 2. decembra, 17.00 Adventni koncert: Ženski pevski zbor Gotovlje, Nedelja, 8. decembra, ob 17.00 Ledenka, ponovitev predstave v izvedbi vo Celje otroške skupine AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje ZAHVALA Nepridiprava še iščejo, grob pa po kraji sameva. Nedelja, 8. decembra, ob 18.00 ŽePZ KUD Svoboda Griže, božični koncert, kulture Svoboda Griže 2. decembra, obDom 18.00 V Slakovi zidanici, večer glasbe Lojzeta Torek, 10. decembra, ob 16.00 Božična likovna delavnica, zelenica nasproti ert, Dom II. slovenskega tabora Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice Mercator centra v Levcu Torek, 10. decembra, ob 18.00 Božično-novoletni koncert Godbe veteranov, decembra, ob 22.30 baklami k polnočnicam s kratkim dvorana GŠPohod »Risto Savin«zŽalec , gasilski dom Zavrh pri Galiciji Petek, 13. decembra, ob 9.00 Poštar Pavli z Božičkovim avtobusom po Slove- FANIKE BASTL iz Šempetra, Hmeljarska ul. 15 (13. 2. 1935–16. 11. 2019) niji (za vrtce in šole Občine Žalec) Petek, 13. decembra, ob 18.00 Koncert: Trkaj z gosti, Šlandrov trg decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel Nedelja, 15. decembra, ob 17.00 Adventni koncert: Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter, Dvorec Novo Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njenim bivšim sodelavcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vsa izrečene sožalja, stiske rok in tople besede. 6. decembra, obNedelja, 10.00 Blagoslov konj, cerkvi Galiciji 15. decembra (do 2. 1. 2020) Jaslice pri na prostem, gasilskivdom Zavrh pri Galiciji 15. decembra, ob 16.00 Odprtje 16. razstave Jaslice Savinjske doline, 6. decembra, odNedelja, 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel gasilski dom Drešinja vas Torek, 17. decembra, ob 16.30 Božiček, VGC Planet generacij UPI Žalujoči: hči Romana in sin Gorazd z družinama 6. decembra, obPetek, 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert God20. decembra, od 17.00 do 19.00 Božičkova dnevna soba, Šlandrov trg vica z gostom Matjažem Žmaharjem, obiskovalce bo nagradil tudi Sobota, 21. decembra, ob 17.00 Srečanje z Božičkom, gasilski dom Levec lovadnica OŠ Griže Sobota, 21. decembra, ob 18.00 Otvoritev in blagoslov jaslic “Pri Juhart” v Levcu 22. decembra, od 10.00 do 18.00 (tudi 22., 25., 26. in 29. 12. 2019 6. decembra, obNedelja, 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instruter 1. 1. 2020 oz. po dogovoru) Ogled 16. razstave Jaslice Savinjske doline, v, cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, gasilski dom Drešinja vas Nedelja, 22. decembra, ob 16.00 Novoletna pravljica Pika Nogavička, otroška predstava, obisk Božička po predstavi, Dom kulture Svoboda Griže decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Čarovnik Nik, Dom II. Nedelja, 22. decembra, 17.00 Adventni koncert: Ženski pevski zbor Gotovlje, a tabora Dvorec Novo Celje ZAHVALA Nedelja, 22. decembra, ob 18.00 V Slakovi zidanici, večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert, Dom II. slovenskega tabora decembra, ob 18.00 Koncert: Gino & Band, Šlandrov trg Torek, 24. decembra, ob 22.30 Pohod z baklami k polnočnicam s kratkim koncertom, gasilski dom Zavrh pri Galiciji . decembra, obSreda, 10.00 Prihod Dedka Mraza, Konjeniški center 25. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel V 92. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Četrtek, 26. decembra, ob 10.00 Blagoslov konj, pri cerkvi v Galiciji Četrtek, 26. decembra, od 15.00 do 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel HERMAN VREČER . decembra, obČetrtek, 17.00 Otroška predstava: Pod prazničnim dežni26. decembra, ob 18.00 Dobrodelni božično-novoletni koncert GodZabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem, obiskovalce bo nagradil tudi II. slovenskegabe tabora Božiček, telovadnica OŠ Griže iz Migojnic Četrtek, 26. decembra, ob 19.00 Božični koncert domačih pevcev in instru- sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu, Rudi in praznične krem9. decembra, obmentalistov, 17.00cerkev Otroška predstava: II. slovenskegaPetek, tabora 27. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Čarovnik Nik, Dom II. slovenskega tabora Petek, 27. decembra, ob 18.00 Koncert: Gino & Band, Šlandrov trg k, 30. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Lisička zvitorepka, Sobota, 28. decembra, ob 10.00 Prihod Dedka Mraza, Konjeniški center venskega tabora Amay Sobota, 28. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Pod prazničnim dežni- kom, Dom II. slovenskega tabora decembra, ob 20.00 Silvestrska predstava: Slovenec in pol, Dom II. Nedelja, 29. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Rudi in praznične krema tabora šnite, Dom II. slovenskega tabora GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 Ponedeljek, 30. decembra, ob 17.00 Otroška predstava: Lisička zvitorepka, Dom II. slovenskega taboraSilvestrovanje s skupino Happy Band, decembra, od 22.00 do 2.00 Torek, 31. decembra, ob 20.00 Silvestrska predstava: Slovenec in pol, Dom II. g slovenskega tabora Torek, 31. decembra, od 22.00 do 2.00 Silvestrovanje s skupino Happy Band, Šlandrov trg Več o programu na zkst-zalec.si Nedelja, 1. decembra, ob 10.00 Adventnina sejem, Dvorec Novo Celje Več o programu zkst-zalec.si Nedelja, 1. decembra, ob 18.00 Adventni koncert: Offsiders acoustic blues band, Dvorec Novo Celje Sreda, 4. decembra, ob 16.00 Miklavževanje, VGC Planet generacij UPI Žalec Četrtek, 5. decembra, ob 16.00 Odprtje drsališča, Šlandrov trg E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega spoštljivo poslovili, in za vse, kar ste mu darovali. Hvala za neštete stiske rok in objeme sočustvovanja. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem, rudarjem in Godbi Zabukovica za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do srede, 11. decembra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. kronika ŠT. 11 I november 2019 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ne želi, da te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče ANGELE ZAJC iz Liboj (7. 6. 1949–26. 10. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolkam, sošolcem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denar. Iskrena hvala enoti za nego na domu Doma Nine Pokorn Grmovje, patronažni sestri Cvetki, dr. Alenki Kobal in sestri Nataliji. Hvala hčerinim sodelavcem gastro odd. Splošne bolnišnice Celje, gospodu Andreju Pergerju na trobenti, gospodu Banku za govor, pevcem skupine Eros za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hči Špela z družino in ostalo sorodstvo ter vsi, ki so jo imeli radi Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo. V SPOMIN 7. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi ANTON PŠAKER iz Pariželj POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedija in pradedija IVANA PIŠKA iz Migojnic 7 b, Griže (31. 10. 1931–20. 10. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Godbi Zabukovica in gospodu Dušan Pungartniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi 31 Glej, braslovški ti zvon žalostno zaklenkal je, zdaj gledaš nas nekje z višin; je to resnica, je temu verjet', naj smrt ti bo rojstvo v blaženi svet! ZAHVALA V jesen se leto je obrnilo, ko je tiho, mirno in z dostojanstveno predanostjo v svojem 99. letu prestopil prag večnosti FRANCI ROVŠNIK iz Pariželj 56 pri Braslovčah Vse do zadnjega diha bistrega duha in odprtih misli, z neustavljivo močno voljo in energijo, prežeto z entuziazmom, poštenostjo in iskrenostjo, tako kot je tudi živel. Vsaki stvari je dodajal svoje odtenke, svoje zgodbe in lastne poglede ter nauke in s tem neprecenljive nasvete za življenje. Iskrena hvala vsem, ki ste mu kadarkoli posvetili svoj čas, misli in besedo ter upočasnili svoj korak ob njem. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili ob zadnjem slovesu ter darovali za sveče, cvetje, cerkev, nam pa v izrekih sožalja nudili podporo. Ati, hvala za vse, imamo te v srcih, del tebe ostaja z nami. Tvoji otroci z družinami Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame, babice in sestre ŠTEFANIJE KODRIČ Težka je izguba in boleča praznina, ko vzame slovo ljubljena oseba. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji ZAHVALA (17. 12. 1948–6. 11. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam namenili besede tolažbe. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, g. župniku Antonu Krašovcu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem za odpete pesmi, ZB za NOB Ponikva, ŠD Ponikva in DU Ponikva ter drugim, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Žalujoči vsi njeni Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE – MIJE PETERNEL Soseska ul. 11, Šempeter (8. 9. 1932–24. 10. 2019) V SPOMIN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podporo in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni LADISLAVA ZAGOŽEN Težko je, ker smo te izgubili, a hvaležni življenju, da smo te imeli … ALOJZ ZAGOŽEN (1950–2011) Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti. Le ljube mame in očeta nihče nam ne more vrniti … Boštjan, Bernarda in Davor z družinami ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IVANA VOKA (1952–2018) in ZAHVALA iz Petrovč Za vsak stisk rok, izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in darovane sveče iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, krajanom in sokrajanom s Ponikve za denarni prispevek. Hvala tudi DU Petrovče, pogrebni službi Veking in pevcem skupine Eros. Žalujoči: žena Marija, sinova Bojan in Tomaž z družino V SPOMIN 12. novembra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in stric MARJAN MASNEC Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do srede, 11. decembra 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. iz Sv. Lovrenca pri Preboldu Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate na najlepši možen način, obiskujete njegov grob, polagate cvetje ali prižgete svečo. Še vedno ga zelo pogrešamo. ZAHVALA Vsi njegovi ob boleči izgubi drage žene in mamice MOJCE SMOLE KRAMAR iz Latkove vasi 43 (2. 10. 1975–7. 10. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu Klinike za nuklearno medicino v Ljubljani, prijateljem, znancem in gasilcem PGD Latkova vas. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče in za besede tolažbe. Hvala g. župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govornikoma in pevcem. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, iskrena hvala. Žalujoči: mož Andrej, sinovi Enej, Andrej in Gašper ter vsi njeni NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje Lea Felicijan, s. p.; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. zanimivosti 32 ŠT. 11 I november 2019 Noč čarovnic s predorom strahu D. Naraglav Letošnja novost je bilo tekmovanje za najbolj izvirno izrezljano bučo. Tudi tokrat je bila za otroke zanimiva poslikava obraza. Čarovnice so za otroke pripravile posebno predstavo in jih povabile v čarovniško šolo. V Občini Prebold že nekaj let pripravljajo zabavno-turistično prireditev, posvečeno 31. oktobru, ko poleg praznovanja državnega praznika dneva reformacije izrezujemo buče in se prepuščamo veseljačenju ob večeru čarovnic, kar smo prevzeli od zahodnega sveta oziroma Amerike. Glavni organizator prireditve, Turistično društvo Prebold, je skupaj z drugimi sodelujočimi tudi tokrat pripravil nadvse prijetno in zanimivo prireditev na prostoru tržnice in muzejske zbirke Prebold skozi čas. Glavni namen dogodka je druženje občanov ob pijači, pečenem kostanju, palačinkah in drugih dobrotah. Poseben poudarek pa je dan otrokom. Ogledali so si lahko predstavo, ki se je razvila v pravo čarovniško šolo. Otroci so se v njej z veseljem spo- Prvič so ocenjevali tudi izrezljane buče. Na smučarskih sejmih v naši dolini veliko kupčij T. T., D. N. T. Tavčar Smučarski klub Gozdnik Žalec je predzadnji novembrski konec tedna v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Kot pravijo organizatorji, je bil sejem vse tri dni dobro obiskan, opremo za zimske športe, smuči, čevlje, bunde, hlače in predvsem otroško opremo je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in sklenjenimi kupčijami zadovoljen. Obisk na sejmu pa je iz leta v leto večji. Med počitnicami bodo na Rogli pripravili tečaj smučanja. Prijave sprejemajo od 7. januarja dalje. Tretji novembrski vikend je sejem rabljene in nove smučarske opreme v mali telovadnici OŠ Prebold pripravil tudi Smučarski klub Prebold. Kot je povedal predsednik SK Prebold Rok Ribič, so v komisijsko prodajo prejeli 245 parov smuči, 92 parov smučarskih čevljev, 51 smučarskih čelad, 25 kosov drsalk, itd. Kar dve tretjini vsega so prodali. Najbolj se je prodajala otroška smučarska oprema. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec KAM GREMO, DRUŽBA? V DISCO! DRSALIŠČE ŽALEC S sejma v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec padali z različnimi izzivi. Med drugim so morali premagati strah in se podati skozi predor strahu, ki je bil letošnja novost in največja atrakcija. Za tem so morali prelisičiti še pajka velikana. Ko so izzive uspešno opravili, je vsak dobil čarovniško ogrinjalo. Ob vsem tem so tudi veselo rajali. Starši in drugi obiskovalci so lahko prisluhnili zabavnim in narodnozabavnim vižam ansambla Namig. Letošnja novost je bilo tekmovanje za najbolj izvirno izrezljano bučo, ki so jo s pomočjo sponzorja tudi nagradili. Noč čarovnic je pripeljala na dogodek veliko obiskovalcev. Prevladovali pa so otroci, mnogi našemljeni v male čarovnice in čarovnike. Lahko so se našemili kar na prireditvi, saj so pripravili poslikave obraza in posebne otroške delavnice.