fit. 36. V Gorici, duo 4. inaja 1900. Letnik II. l/.li;ij:i vsak ion'k in ]><'t<'k v Inlnii ol) II. nri jii'i'il|ii>lilii{' /a inesfo Iit oli H. iiri |inp(i|i|iM' /a (Ic/i'lo. Slano ]io pošli prcjcnian ali v (iorici na (loin po^iljan wloletno H K., polh'liio ¦{• K. in crlrllt'lno '2 K. I'rodaja sc v (iorici v tobakarnali Schwarz v Šolskili ulicali in .1 <¦ I- 1 ersitz v Mnnskili ulicali po S vin. (Zjutranje izdanjc) Uredništvo in upravništvo so naliajata v «N a r u d n i t i s k a r n i», ulica Vclturini h. at. 9. Dopisc je nasloviti na uivdniälvo, oglase in naročnino pa na upravniätro «Goricf». Oglasi s<» računiju po potit- vrstali in siccr ako st> tiskajo 1-krat pa 16 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se. večkrat tiskajo, raču- uijo se po pogodbi. l/.dajalolj in odgovorni urednik Josip lVJai-ušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSic). Deželni zbor tjoriski. (Izv. i oi or ilo i. V I. seja je začela. kakor po nnvadi. ob r>. mi po| oldne. Ko se jo pol rd:l zapisnik po- projšnje in so je nokoliko novo došlih polioij i/.rorilo doličnim odsokoin v razpravo, po- delil je prodseduik hesedo zaporodoma po- slancom Dotloriju. Panigai-ii. dr. Tumi. Herbuču in Groi. da so zglasili naslednje samoslalne prodloge: 1. Prodio.i,' poslanca Doltorija. ki. sc glasi: I'vaziijo, da do zdaj So ni konkuron- ('•iiih doloc.il in da so niLi obefalo niso — zaslran zgradbe in vzdrževanja hranil oli hregovih Soče : iivažuje. da o vsaki povo- dnji zakrivlja nerediii lok vode, da so od- nasajo dragocona zernljišena povrsja, po- skodiijejo obslojeci nasipi in hranovi in da so v najvecji nevarnosli v poplavnom okrozju ložoča ozomlja; uva/.uje slodnjio., da si o. kr. vlada na hvule vredni način pri- zadcva na pomoo. prihileli. vsakrat. kadar so godi kaj taooga, da so pa take narodbo oh pomanjkanji slain« dolaeije izvajajo so le po dolgih oliravnavah in miiogokral ve- liko pi'Okasno, valii sc e. kr. vlada. naj sprojmc že od Icta 1901 naproj in doklcr so no uslanovi konkurenra, najmenj zne- sok 20.000 kron v h-lni državni proračun za branilna dola oh hiegovih Soče in da izroei ta donar c. kr. namestni.štvu na raz- polago tor je pooblasli, da ga o spoznani potrebi porahi za Inanilna «lola na lislili mostili, k\c.v proli. kadar narašoa Sooa, naj- huja ncvarnosl, nc da hi lr<»halo prosili v to visjoga dovoljciija. V (iorici, 2. innja 190.). Sledo podpisi vsoli poslanccv. 2. Prodloj,' poslanca Panigai-a : Naroca so dožolnoiini odhoru. naj d;'i poliličnoinu ohlastvu kol gozilnonin ohlaslvu za lolo 1000 iz gozilorojsko.ua zaloga na razpolago 2000 kron. da narcdi poskušnj« s pogozdcn.jcni ncohdclanili in morvirnih zcinljišč v lagunali - kaloro hi sc jjoLcni. ako so s|»onoso, izvr.šilo v ohširni nicri. Xa- prosi naj linli c kr. vlado, da prispova v ta nainon s priinorno vsolo iz državnoga zaklada. V (Jorici. 2. maja I «MM). Podpisani so vsi italijanski poslanoi. 3. Prod log dr. Turno: V smislu državnoga zakona od ;iO.ju- nija I8S-1- St. 117 i? 2H odst. II. iistanavlja sc dožolna komisija v svrho, da določi logo, v kaloi'ili so polrchna podjolja po nainonu navodonoga zakona, da prcdloži v izvi'silcv polrchnc korakc po državni iipravi, dožcl- noniii zaslopslvu in zasohnili iidclozondh. Pozivljoli so visoki c. kr. minisl.orslvi za poljodolslvo in nolranjc zadcvc, da sc dc- žclna komisija nciiiiidonia soslavi. Dc/.clni odhor so [loohlašča, da pro- ski'hi in izda iz in st. 117 v prvi vrsli V. izdanjom dožclnih dclnili zadol/.nir. V (lorici, 2 maja l<)00. Podpisani so vsi slovcnski poslanci. i. Prcdlog poslanca Hcrbiiča, ki so glasi: Visoki zbor naj izvoli sklcnili: Visoka vlada sc pozivlja. naj pravo- oasno odpov«' Irgovinsko pogodho z l.lalijo, naj nc sprojme v novo pogodho vinsk" klavzulc in naj določi carino ilalijanskiin vinom na uajrnanj 2f> K. \' (Jorici, 2. maja 1900. Podpisani so vsi slovonski poslanoi. 5. I'rodlog [loslanca Hlaža Grco radi spronioniho občinskcga in volilnoga reda: Do/.olni zbor izvoli sklcnili: Naroiia so dožoliuMnu odboru. da ob- činski red in volilni rod za ohc.ino grol'o- vino (iori.škc in d'radiskc, ki nimajo lasl- noga slalnla. prcgloda. scdanjini polrchain in novim razincram pi'imcrno s])ronicni t llOllV:illlil "J""« p.-s.ni in lu.li povesti. Idadu in sonco, la so ni bil prisol. Napota ,.kuliMlica" — sc1 j« zdolo, da so rastn v tej popolni liboti, in dalnjo evivanje kobi- lic jo hilo podohno lahkcinu praskctaiiju novidnih iskor, podpiliujocih poldii(»vni žar. Kai* začujcm za sohoj nagli klojtot pa- lico. Oglodam sc. K moji klopici jo priluijala drobnib a naglib korakov, mala zolo v|>o- gnjona (posinj trgalo in izlrgalo vsa vlakenca iz tob prsij, in svojo nit jo pletlo in znova Irgalo in znova snovalo dalje, da ni izpu- scalo nili vozlov, in ni gledalo na nje, le bil:*I je to Hog, dal!" odvrnila je ter si olrla z subo roko pot z obraza, bledoga kot krpa. —¦ „Nastala je soparica (kubalicaj, 'Ij'- jo groza!" „Morda se usedele malo V" „I... čemu pa bi sedela, prosim milo- slna gospa! Samo da se naslonim malo. Taki starki jo težko sesti, pa zopet vsta- j:iti- Takoj hi pooilo kaj v križu..." ,.Koliko pa ste že stara?1' „A kaj bi to štela, prosim milostna gospa. Gospod Jezus šteje to tudi brez mene. Morda jih bo osemdeset... osemdeset i ali se kaj več. Tako na pamet si je težko to skupaj zložiti; ali v naši županiji vedo to ljudjo, so tudi papirji za to..." „Tedaj pa niste od tü, matiV" „Kako bi mogla biti od tü, prosim milostna gospa? Z Vadovic sem, iz trga. Da, da. Samo da se je napravila zdaj tarn županija in da so drugačne navad©. Ali ljudje me še zrnerom poznajo tarn. Bana- ševo poznajo tarn veliki in mali; vsakdo v6 o meni, kako in kaj". ,,Ali kako pa, da se niste preselila v Lvov?" 1 kako bi se jaz preselila v Lvov; prosim, o milostna gospa! Ali mi Lvov kaj da, ali mi kaj pomaga? Mladim se ve se dobro vede po svetu — kaj ma- rajo ti, ali to ni za moja leta! Ne, to je le tako, ker imam tü otroka, lastno hčer, ki je žena žrobljarja iz tvornice... Ali kako se je to zgodilo? Ko me je začela ta sveta zemlja k sebi klicati, pa sem pribežala sem k njima, umret. Saj je vendar bolje, če umrje človok pri svojeih. Vsaj slamo raz- steljejo po tleh in pomagajo tej dusici iziti iz tega grešnega telesa". „Ali vam je dobro pri otrokih?" „Nu kaj? Dobro. Staremu je povsod dobro'; saj slabemu tako ne uteče. Samo, da se mi ni zgodilo tako, kakor sem mi- sliIau (Dalje pride.) ki'on za popravo cost; — občini Hihem- berg 200 krön za razdolitev mod posko- dovanee in 101s) krön za popravo cost; — obeini Kenče GGfi krön. za popravo ceste, ki di'zi na Kras in občini Dornberg 380 kr. za popravo pokopališča in občinskib cost. Poročevalec dr. M a r a n i. lTeiteljske- nw osobju dožolno glubonomice so jo do- volilo, do dolinitivno uravnave, na ime dra- ginjskega poviSka ravnatelju 500, ucitelju 4(X), štirim učiteljicam po 200 kron in po- možnj uČMteljici 120 kron priklado k plači. Poroeovalec dr. V e r z o g nass i. l)e- "želftemu uradnikü E. Klavžarju se jo spre- nionila lelna nagrada 800 kron, ki jo dobiva ko! opravitelj tajnišiva, v osobno doklado, katoro bö o svojem času vračuniti v pokojnino. Poročovalec dr. V erzegnassi za liiianöni odsek. Vodni zadrugi v Škodovaki so dovoli 1140 gld. za izciSeenje roko Pol- ..zino in so naroci dožoliiomu odboru, da izprosi v la nainon tndi primorno državno '¦ podporo. Slede poročila pravnoga odsoka. '•• Porocevalec V a 1 e ivt i n i s. Prošnja občihskih tajnikov in urddnikov GradiS'kega o-kraja za zbolj&inje in vredbo njih plao in za preskrbljcnjo pokojnin odkaže se de/.el- netitu odboru z nalogom, da jo proti'oso in v prihodnjem zasedanju deželnega zbora poda o njej svoje konkretne predloge. Porocovalec M u b a. Hivšomu žnpaiin Hapoleou v Hodiku so prizanoso globa, katoro in11 jo naložil deželni odbor zaradi propozno položonib občinskih računov. Isti porocovaloc. Vslod prošnje mnogib zivinorejcev Sežanskega ok raj a naroča so deželnemu..odboru, naj povabi vsa županstva v deželi, da z vdeležbo občinskib zastop- nikov in drugill izglednib in skušenib živi- norejeev naberojo potrobno gradivo za lak načrt zakona o dopušoanju plemenskih bi- kov, kateribo zaros vstrezal živinorejskini polrebam naso dezele. Porocevalec dr. V e r z e g n a s s i. — ProŠnja ueiteljskega osebja in uslužbencev dež. kmotijsko solo za zboljsanje plač so odstopi de/elnemu odboru, da jo pretrese in poda o njoj v pribodnjern zasedanju svoje predlogo. •: Porocevalec M u h a. — Dozelnemu odboi'H se naroča, da doseže pri volitvi cos. ii) kr. vojnega poveljniStva v to, da so mod okrajno ceste uvrslite: a) costa od Cepo- vana čez Vrala do Slapu in od državne cesto v ldrijski dolini skozi Hoče do Trohe na rnoji davčne občine Pečino in pa b) costa od Knežke cerkve ininio Klavž do.mosla v Hači — in da poda dezelnemu zhoru v pri- bodnjoni zasedanju dotični načrt zakona. Porocevalec G r č a. 0 pros'nji župau- stva Štoiijskega, da hi so sedez županstva iz Storij prolozil v Kazlje, prosfopi zbor na dnevni red. Isti poročovaloc. Naroča se deželnemu odboru, da z visoko vlado potrobno doženo, da se more čim preje izvr.šiti prodlozoni načrt za vrodbo Imdournika Grajšeeka. Isti porocovaloc. 0 pros'nji Šebreljskega županslva, da bi se mosta v Stopniku in na Mlakab uvrstila mod skladovne, sklono zbor, da jo zaslisati o torn najprej ceslni odbor in [jotom voja^ko oblastvo; če oba jiriti'dita, naj se v pribodnjom zasedanju predlozi zbovu doticni nacrt zakona. Porocevaloc dr. Kgger. Prod log za- shan uravnave službenib most pri dežol- nein knjigovodstvu se vrue deželnemu od- boru z narocilom, da sostavi in predloži v pribodnjom zasedanju dožolnomii zboru sploson nacrt take vravnavo za vso do/.olno urade v prislojno rešilev. Isli porocovaloc. Naroča se deziilnemu odboru, naj predloži vladi pros'njo občin sodnijskega okraja Bov^kega in Trnovske obcine glede olajSa've krošnjarstva in jo ])i-av kropko priporoči, da so pri obravnavi načrta novega zakona zasl.ran krošnjarslva v državnom zboru v resen poštev vzamejo v njej izražene želje. Porocovaloc G re a. Prošnji občinarjev Ozoljanskib in pa občin Kupa in Pec za odcepljenjo od sodanjib županij,— izročita so dežolnomu odboru, da ju presodi in pri- merno reši. Pribodnja seja bo necoj v petek ob f). uri. popoldne. Na dnevnom redu sta mod drugirn predloga zastran prispevanja dežel- nega zaloga k. strožkom šolskih okrajev in l>a o zboljšanj.u učitoljskib plac. V soboto bode zadnja seja, pri katerej se bode razpravljal proračun deželuega za- loga za tok. leto. D opisi. Iz Dobrnvolj. — ,,!5ralno in pevsko društvo" jo imolo 29. aprila I. 1. svoj prvi uslanovni obeni zbor. kalori so jo obnoscl piav ilobro. Vdolezba jo bila nopricakovana. Ob štiri uri popoludno odprl jo zborovanje začasni prodsodnik gosp. Alojzij Ilrobat z kratkimi in jodornatimi besedami in jo |>ov- darjal važnost tega drusl.va. Pozdravil jo navzoče obcinstvo in poleni dal bosodo g. Antonu Vrčonu, prodsodniku ,.llranilnice in posojilnice" v Skriljab, kateri je s pravo vnemo razlagal namon in ptnnon toga di-u- štva. Z vosoljom pozdravil jo slavno obcin- stvo, kor so jo zbora v tako lepeni stoviln vdolozilo. posobno jo častital bvalovrodnim gg. učiloljom. kakor gg. Sinigoju, Vodopivcu, Možinu in nokatorim gospodoin iz Prvacino, g. Lobanu in drugim. Zaključil jo svoj go- vor z zoljo, d;i bi drnšlvn so kropko raz- vijalo tor shi/.ilft svojomu nainonu. Pri pre- citanju pravil jo posobno |>ovdarjal ono točke, kakor : ka] jo namon. kakšne |iravice in kaksne dolžnosti vožojo lo dinšlvo. kar je občinstvo pazljivo poslusalo. To je dokaz. ila se jo začolo našo ljudsl.vo zavoilati, dokaz toinii jo tudi npi- sovanjo, kor so j(> vpisalo (i() udov. Volihn' jo izlekla prav casino, skoraj enoglasno so bili izvoljoni : prodsodnik Zgonik Kranc, posostnik v Dobravljab, podpredsednik liro- ščak Anton, pososlnik, tajnik Hrobat Alojz, blagajnik Vrčon Anton, povovodja Hrata- sevic Anton, nainoslnik Kuslja Ivan; od- borniki : Jorkic Krisl.jan, Jorkič Ivan. Volk Ivan. Ilrobat Kristjan, Vrcon Jo/.el". Vv\ določiLvi časnikov imoli so udjo prosto roko tor nkronili so po predlogib, narociti slodeče časnik«;: „Kdinost,. ,,Gorica", ,.1'rimoroc", ,.Kmolovaloc", ,.Mrivoc", ,.Novi list". Pi-opiistili so odboru so, ako boč(( ka- tori drugi poln^bni časopis. — Najvocji raz- govor vnol se je pri predlogu gl(Mlo bralno sobo. kor so bile dve-na ponudbo zastonj : odločilo so jo za sobo pri Ivanu .loikirii. trgovcu z usnjom, katori j(^ d-aroval drustvu polog sobo s(» 12 kron podpoie, za kar naj mil bo bvala na laki po/.rlovalnosti. ro- šcaku. sodanjoinu pr(Hlseduiku, katori jo obljubil svojo pomo(v: v korist drustvu. Po- s(!bno so pa mora zabvalili gosp. iiöilolja Šinigoja, katori je sodeloval pri usIauoviKMn zboru. Tako jo končalo zborovanjo v cast druslva in obcino. Mladomu drušlvu pa kli- conio : Hog ga živi ! Politicni razgled. Ccsarjovo potovanje. Vceraj duo )i. I. in. ob C> uri \\) in. jo odpoloval naš (tosar v Hi^rolin v spromslvu ministra. vnanjib zadov, grola Golucbo\vsk(^ga in nacolnika gouoralnoga šlaba barona lieck-a in dvornib casLnikov. lierolin j<; svecianostno opromljen za sprejem cosarja Kranca .li-zel'a I. Slanoval bodo cosar v dvorni palaci lUMiiskoga cosarja. Notranja avstrijska politika. ,.Wiener Zeitung"' objavlja lastnoročno cosarjovo pismo, s kalorim so sklicujela de- logaciji na dan 12. maja in sicer v Hudim- posto. Prodsni dož, zboru, kjer zboru- j(^jo zdaj sami Nonici ined seboj, se je spre- jolo polno predlog za pospešitov uemskih koristi v nemškeiu Gradcu in po gorenjem Stajorskem ter za take krajo, kjer imajo nemc'urji besedo. Na Slovence se niso naj- manje ozirali in so s loin z nova dokazali, da so bile tislo najeto (b'putaoijo „slovon- skib" ziipanov sama lo gora slo|i;iri;a. Vojna v jukiii Afriki. Anglo/.i imajo vor in voö noprilik na bojisö.u, Njiliovt1 nakano. rla polovo burskt^ cole s povoljniki vrod. so izjalovijo zapo- rodoma in [>ri torn jib zadoncjo ob vsakom ,.lovu na Hure" šo velike izgube polog bla- maže. Tako jo izgubil general Fronc'b vso konjico, enako so jo zgodilo gonoralu Hund- loju. zdaj sla pricapljala oba bhjmirana ge- norala v Hlooinronloiu. Huri imajo v hribili pri Tabanoliu inorno jif>slojanko, moslo Ma- I'eking pa šc1 vodno bombardirajo. vkljub angložkim posadkam v Umij moslu. V Hloom- I'onloinu so Anglozi bajo zasledili zarolo, ki je dajala Hurom |)oročila o angležkem gi- banju. Angloži so v torn kraju vsi zbogani, kor so culijo povsodi oblogano od Hurov. Abesinija. Angložko časopisjo obrača voliko po- zoinosl na vsak gibljaj negusa Monolika. List ..Globo" konslatujo zadovoljslvom. da vladar Abosinijo no inisli ili na razslavo v Pariz, marvoč da tako v<>sli ,jo trosil v svol fraucozki poslovodja v Addis - Abebi, La Garde, da bi so mislilo, Monelik so nagiba k Kranc.ozki. „Glolxv' jiišo nadalje. da svi- carski zastopnik llg. Monolikov prijatolj in zavoznik. prido v kratkom v London, da so pogovori z angložko vlado o gradnji srod- n.jo afriske zoloznico od Kapsladta do Kairo, v kolikor bi so la proga likala Alx^sinijo. Angložka da liut-o vladarju Abesinijo za dovoljonjo gradnjo to žoleznioo prcdvO Abe- Hinijo dati ,.noke druge od.škodbe". Na tak narin priklapljajo angložki časnikarji c(isarja Monolika k Angliji. broz vsak<^ vodnosti Mo- nolika samoga. ,.1'elorsburskija Vjodomosti-' javljajo, da je vladar Abosinijo nenadoma pronos(>| svoj dvor iz Addi.-Abobo v Hullro in sioor zato, k(M- so Addis-Abobo provoc poplavili lujci. Menelik ni nas|irotnik k\\- ropsko civilizacijo, pravi niski list, toda po zgradbi žoleznice od hjibulja do Karrara, bi za njegovo bivan.jo v Adilis-Abobi nav- stala novarnost. da so njogov dvor in vsa njogova okolica preliit.ro poliujša po ,.ov- ropski kulliiri11. Kako s<; modri MtMiolik upira Akodljivim uplivoni ovropsko sjx'kula- tivno „civilizacije", sledi žo iz tega, da jo sl.rogo propovodal uvoz absinla, alkobola in lobaka, kor jo opazil, kako ziasli pijan- slvo polmjšiijo njegovo jirebivalstvo. Kra- inarsko-p()jud<'na Anglija in so kaka druga ovropska ,.oivilizirana" div.ava naj bi so rajšo kaj iiaučila 'od paiiKjtimga Monolika, moslo pa «la skušajo okoriščati so nesrnmno na njogovoin probivalstvu. l)oi))cUv'(i in razno vesti. Imonovanjo. „Wiener Zoitung" |>o- roča, da jo linančni minister imonoval ra- cunskoga svetnika Petra Hlazino visjim račuiiskim svolnikom na linanönom ravna- loljslvu v Trslu in raöuiisk(\ga revidenta Nikolaja (lostanzo racunskiin s\'olnikom istotam. Kinancno vodslvo v Trslu je imenovalo prislava tamošnjili pisarniškib uradov gos|i. ¦losipa P e r o z z i j a vodjeni islib uradov v IX. slii/.boiioin razrodu. Tri nove niasc so bodo pnhodnjo nodeljo slovosno obbajale v(Jorici. Prvo bo daroval č. g. Vinko Hilda, iz (Jdrjanskega na Krasii, in sicor v Semeniški kapoli ob 10. uri. Drugo bo daroval (¦.. g. Dozidorij S])agnul v uunski oorkvi oh '.). uri. TreLjo pa c. g. Karol Piciulin v I'arni cerkvi sv. Hoka ob 10. uri jiKnlpuldno. Hog daj 0. g. novomašnikom obilo srece in blagoslova v novem dubovskem stanu! Za ,.S<»lski domu. () priliki slavlja godu g. J. I'olcnifihi v Kobaridu so ji» nabralo l(j K. |{Og živi g. dekana, tor pnn srena bvala darovalcom! Naš (lcžclni Zt»or je imel vč<;raj po- poldno ob f). uri spot sejo. Ni Oas ni prostor nam no dopuščata, da bi zamogli ze danes priobčiti podrobno porocilo o toj soji, v katori j(» bilo 82 tock na diHivnom redu. I/, to sejo omenjamo za danes le sledeče: Dr. Tuma, ki je imel utemeljevati svoj v zadnji soji stavljon pr«Jdlog glode ,.miino vsak«1 biše" - cost, je indireklno sain pri- znal, da ta njegov predlog ni bil prav za prav namenjen za zbornico, pač pa za sir.šo javnost. kalori tr()(') K ild. il.d. Jan Ivubelikov Koiu'crt. — Nase p. n. obcinstvo opozarjamo so jedonkral na koncert, kaleroga priredi danes zveöor ob 8. uri v Dreberjevib proslorib ta uinolnik- velikan na goslib. Dr. Tuinoveinu ^ljtsilu „Soöiu od- govarjamo že danes na to, kar bo pisala julrc» glede števila pravovtdjavnili glasov pri zadnjem obönem zboru Goriške ljudsko jio- sojilnioe. Mi oslajamo naiiiree pri uašili šte- vilkah -— ako pa hi botola ,.Soea-k julre lagal.i, to jo pae vr(- ii|onoga ukusa. \)v. Hojica „(Iiisevna uboseina". — Gabrščokova in Tiunova ..Soea"' si je drz- nila v svojem poroc-ilu jako noprevidno žalili in napailali z - „dusovno iibo.ščino" uglednega g. dr. Hojioa. katori jo v prid narodiio slvari na Goriškein žrtvoval že v poslal ta ,.krasen zavod'' zarns go- riška Ijudska posilnica. odkar jo vodi <\v. Henrik Tuma. „Slovenski Nar;xP: j<> priobcil v svoji torkovi štovilki poroöilo o zadnjem obcnoin zboru „Goriško ljudsko posojilnie.e". Nas naiiien ni poloinizirali proli leinu po- roöilu. kajli lako poöoljo bi bilo za zdaj promalo modro. Opomniti Iioccmiio le. da no l)i mogli nikakor zavidali „Naroda''. ako hi bila vsa njogova [»oroöila tako uleineljoua, kakor jo has ono o občneni /.horn „Goriške ljudsko posojilnioo"'. Kar cilamo v islom po- ročilu o nekoin nizkein |)adanji o torn bode izroklo svojo razsodbo sodišcM», v čogar rokab sti danes nabaja ta zadeva. Mi vemo. da ima nasa s! rankn glode lo posojilniene zadevt» popoluoma mirno vesl. „Galgen- buiiior", kalerega j<> razvijal dr. Tuma pri obönem zboru posojilnice, ni nam hil pa nikakor v dokaz — da je glede mirno vosti ludi pri njem lako kakor pri nas. Za danes konslalirai.no U» to. da lo celo zadevo o goriski posojilnici ima v rokab sodišče in da bode sole iz razsodbo sodisca razvidiio, i kdo je bil zmagovaloc pri. obönem zboru, ali all'arist v pravem pomonii beseib». ali pa po.štena stvar. l)a pa ni prav lahok boj proti all'.iristoni, o loin snio prt^pricani ludi mi, a bili ga inoraino, ko.v se uam smili na.še ljudstvo, katoro hočejo ti ,,ljuilj(^ s po- sobno dušo"' na vsak nacin izkorisliti. in takim Ijudom bi po naso.n innonjii no smeli ili na roko ni liberaler ni klerikulec, splob nob >n |»osUmi ölovok in nobiMi post on list. Si'odstvo za „zboljsanjo kršranstva". Iz Ilima pišojo: ,.Da. tako je, kedar }v, preganjanjii, llačenjo sv. c7 glasovi. Pri volilvi /a II. razrod sla liila izvoljeua 2. maja Lippizor Jo/.ef z 81. in dr. V. Cesciuti s 88 glasovi. Danes volijo volilci I. razreda štiri slarasino. Yolilve so udelo/.i okoli šostina volilcov. — ? — I'eiieljsko driistvo za j;orisko oko- lico jo zborovalo po objavljenoin dnovnoin l-edu. Nadučitolj. g. Alojz Vrc re.šil je svojo nulogo v po])olno zadovoljnost vsili navzo- uih. (iovoi-il jo o coboljarslvu in razvijal zgodovino eebeloreje. povdarjal koi-ist ist/! in dokazovn!, da naso deželo po njeni legi in knllnri snialra za ugodno oebeloreji. 01) onem je obzaloval, da so ravno v naši de- zeli slnvljajo zapi-oko ee'lteloroji s proojslro lozadovno deželno poslavo. (Jlavni odbor jo sprojel enoulasno prodlo.u, da so ucil.olj- sko drusl.vo obrno /, uleineljeno prošnjo na doželni zbor /a zni/.aujo prislojbin mtere- sovanim ohoinam in skrajšanje daljavo na NOO oziromn IUM) molrov od ono.ua uljnaka do druzega. )•{. lockn jo hila vi se dohilo kaj krepila za latino in žejne želodce. Ljinlje jiin inionujojo naj- boljšo kremo v vasi. Napolijo so Ija. Tn vprašajo, ali jo In pri.... Krčmariea, na- joinnioa kreine, jiin poka/.o pot do grajšča- kinje, menoo, da hocejo z njo govoriti. 1'i-išodši Ija. vprašajo gosljo, ali hi mogli (lol)iti bole kavo, vina tor kaj prigrizka za ju/.ino. „Da, vso so dobr', odgovori jim čo- slila gospa, „kavo. crno in l»olo vino tor pod y.oh, kar si kdo izmod gospodov žolr. Mokši, jili poljo v veliko in visoko dvorano. okrašono z volikiini slonskiini slikatni. Nekaj nenavadnega v kinečki krčmi goriške oko- lico! Kaj lakoga so na Ceskoin no naliaja! (lostita gospa jiin poslrežo z vsojii, kar jo kdo želel, tonm z bolo kavo. drugeniii z holim, Irotjoinn s Ornini vinoin in oknsiiiin prigrizkom. Vso izliorno! ,.AIi iinalo Imli vino v bntoljkali?-' ,.TmJii4, od^ovori jiin postrožna ,yos|ia. ,.Žolo li «jospodj«; rizlin^a, ;il; niodrc IVankinjo, ali Imrgnndca, ali rn- landca?" ,,1'a po com so to bnloljko?" „Niso dra^'O, ^ospodjo, po navadnili ctMiali. kakor drnj^o vino". ,.l)obro, prinosilo jodno lui- Udjko najboljšo^a vina, da bodomo vidoli. kaj hraiii vaša kh'l !•' Izvrsliis)! „Prosimo racnn, ^os|)a!" „Ojn-ostiUj, «ospodjo, jaz scin ^rolica A. Vodola som, da st<; so «^ospodjo motili, a bilo mi jo v veliko vosoljo. Čo pridtilc zopol v naš kraj. prosim. obisčilo me; bodete mi dra»i tfoslje". Coški «osljci s<; niso inogli načuditi voliki ^ostoljubnosti atjir« pkMiionitaško rodbine. Drtiiiiiiii1. — Prolckli polok so čistili noki Hrosani stranišča liisu si. 2S na Pla- c.nti in so odpoljali gnojnioo nalasč v tu namon napravljomMn sodn na polji>. Ko so lam zaöoli zajomati iz soda «jnojnico lor jo polivali po n.iivi, zajoli so ž njo Indi dvo niali olrot-.ji roki. Šli so lakoj k ]>oliciji \v,v naznanili, kar so viddi. Policija jo vkro- nila takoj, kar so ji jo zdolo potrobno. Zdravniki so izrokli, da sla roki po- polnoma razvito^a novorojonoKa dotota. lor da so jo In izvršil ^otovo dolonior. Sod so poLom po[iolnoma izpraznili - a našli niso najmar.jšo(j;a slotlu kako^a dola oLroko- voKu toiosa. Niti v straniščn z,t,'oroj onn»- iijono hiš«, kaloi-o so je pozneje so jodoidvi-al natanjko prciskulo, nili v onili sosodnili his — niso pHšli ničoninr na sled. Pozvano so l)ilo na policijo ni'katoro žonsko osobo, ki stannjojo v onuMijtMii hiši. a izpnslili so jih lakoj, no da hi kaj izvodeli od njih. Konočno jo |(M;")() Slovonctn'. !}apož jo pri najfioljsom zdravju. Nj(^ova podoba vzhnja začndonj(> v vornikib, kakor hi a poslonosl. — V torok so naši romarji ^apnslili Mim in so vrnili s posohnim vla- lh(! v Ljnbljano. Vojui minister jo izd;il narodho, vslod katon; s<; konlrolni shodi no smojo vße obdržavati oh nod^ljah in praznikih.' Hrvatska na parizki svetovni raz- ia\i. — Nu .sveLovni razslavi v Parizu jo Avslrija porazdoljona v Iri paviljono: v av- slrijski. bosniski in o^orski paviljon. llr- valsko ni vidoli nikjor, zanjo niso z^radili paviljona. niarvoč lepo posbraiijona jo pod slrobo - o^orskojja paviljona. ()!)iskovaloc lazslavo liO;lo to raj zaman jKivprasm'al |io kraljovini brvalski. Toda kako pribajamo do lou;a. praša lisl ,.dor Siidon". da imonn- jomo hrvatsko-o^orski oddolok na kralko ,,o jo inoi^lo smalrali lo za provincijo ()j?(Mfsk(\ Ko j<' hil hrvatski poohlaščonoc Malin pri predsodnikn Lonholn, ni vodol in ni hotel vedoli nikdo. da jo Malin poohla- söonoc llrvalsko. Smatralo so ,ua jo cloiiom ,.oij;orsko na Spodjcm Štajorskoin in nokaloro nonisko nadnlo/c, da pridojo v (jrada popol- noma strinjajo z slovonskimi poslanci jjlodo ahslincnco. l'o/ar na an^lc/ki ladi.ji. — Na pot.i iz Moke v Trst. jo naslal o.^onj na an- jjlozkom parnikn „Pi<|iia;. iXa parnikn jo hilo »'oo. lahko zjjorljivih Ivarin in lako st! je o,t,ronj Intro raz.širil. Ojjenj so pojjasili, ker so s|>nslili v parnik morsko vodo; skoda jo vkljnb lonni ojjnimiiii. l*otros. \ Trehiiijn je hil v noči od ll). na 17. in. in. inooan pol res v smeri sovoro-iztok. I'liirla je Velika kno^inja Aloksandra Potrovna. soprojja pokojnejja velike.ua kii(;za insko.ua Nikola Nikolajoviča slarojo.ua. Umrla jo kakor opalica v kijovskom samostann. Xovo lcto mohaiiH'dancov. - Mi- noli ponodoljok so praznovali inohaiiKMlanci nasl.op novejjo l(;la 13IS. Novo lolo je pri niohainodancih oblotnica, ko jo njihov pro- rok Mohamed hil po mnšrikjih (..brozvor- cih") prisiljon oslavili svoj rojslni kraj Mekjoj-mukjerein in so prt^sclili z svojimi vornimi v Modino-innnevvcM'o. IVrziski sah na potovanju. — LJ«r- ziski šah so naliaja na poli v Kvropo, a polovicO svojo.ua polovanja nani(;rava izvr- šiti incounilo, I. j. pod drn.uim imonom. Najproj, tako s<; poroča iz Pelrouiada, s<5 nslavi dva dnova v Vladikavkazu, dva dnova v llarkovu in toliko v Varsavi. Potcm so poda proko Draždan v (lontiMixovillo, kjer so hoilo zdravil iik^soc dni. PoLem so vrrni zopol v Mnsijo in na meji v YVirhalleiin prične svojo službono potovanjo. Tn ua po- zdravijo rusko oblasl.i. l^otom so odpoljo v Petrograd, kj(M* so mil pripravlja sveoan sprejom. Iz Polro.urada «jr(» v Horolin, obiščo vsa oslaia po.ulavitna (^vropska mosta in nazadnjo ,uro na razslavo v Pariz. Kilajci ubili Slovonca. — V noki hilki pri Knon.u-Tson-Wan.uii na Kitajskem ;e bil smrlno ranjen po kilajskih vojakili SIovoihh; Alojzij (Joržolj, doma iz Matorijo na Krasn. Slnzil jo kot prostovoljec v Iran- oozki lo.ui.ji lujo(!v. Unirl j(? v lazarotn. Prva n^siTČa na pari/ki razslavi. — Na parižki razstavi so j(> pripelila prva n(\srot:a. I'odrl so je nek most, ki jo posul osoin osoh. Noka Samuel jo ohložala mrtva, Indi njono.ua inoža jo ležko poliahilo. Uuskc zclcznicci na Kitajskem. — Iz Šanuaja priliaja vest, frd jo Mnsija vlado v Pokinun pripravila do toga, da gradi Mn- sija veliko žolozniško pro.uo od I'okinga do Kiahte. I'ogodha v loj zad(»vi je hila podpi- sana due 14. in. m. Slratogiona važnost to žoloznico jo volika, kor jo Kiahta znamenila uospodarska ločka glode promofa na kop- nem na monuolsko-sibirski meji, južno od Majkalskega jezera. ' Xevarnost zivljonja na Filipinih. —¦ Casopisi poročajo, da jo na lilipinskib ol.okili po španjslco amoriški vojni postal polo/.aj za evropske nasoljont;e noznosen. Ni za Irenotek niso varni no imotja no živ- Ijonja in niorajo prebiti na čolnib in ladi- jali pod varstvom amori.škoga vojaštva. Noki Pana jo oi'ganizovul voliko nslaško četo, ki ploni. požiua in mori vso oil kraj a. Najhnjo jo v pokrajinah Albay in Sarsouan. Ustaši liočojo, da Amorikanci no d(d)o ničosar nogo opustosono krajo. Nove vrste dvohoj sta izvršovala v Parizn to dni dva Kitajca. Sprla sta se radi neko ženske. Poslavila sta so uddaljona drn.u od drnzoga t(M* so štiri uro n(»prene- boma obsipala z najvocjimi surovostmi, doklor ni joden krvaveč skozi nos in nsta oiKunouol in so zurndil od onomoglosti. /magalca jo policija zaprla, ker je prvotno mislila. da j(? svojoga nasprolnika tako pre- tepol. Končno j(» povodal policiji o novom načinn dvoboja in policija jo hila s takim dvobojom tako zadovoljna, da ga jo takoj izpustila. : Zlati Itndniki v Španiji. — Posi- roma.šoiio Spanijo. ki je. kakor posiromašena Italija. na robu gospodarskoga pro[)ada, je doletela nonavadna sroca, ki bode njogove žaloslno državne blauajno napolnila z zla- tim vosoljom. Iz Madrida so namroc poroča, da so v pokrajini Lugo, 20 klm. da lot"; od glavnega mesla, nasli bogalo zlat(» zaklade v zomlji. Mnogo angložkili inženirjev je prišlo v (laslro Moy, da nadaljuje preiskovanja. Nek slovoč minoralog, ki jo vidol to za- klade, pravi, da jih \o, pristovati mod naj- bogatojšo na svotn. To zlato začno v krat- kem izkopavati. Da bi lo Španija iinola več od lega bogastva, nogo pa nemški in an- gloški judjo. * IIuli pokojno^a (K'ota smrtonoscn. Iz Danburyja (v Connection In) poroča „New- yorkor Slaatszoilung1' -'^ marca t. 1. : (Jospa W. Lee jo iimila minolo nt^doljo v čndiiili okoliscinah. Mali gospo Lee, vdova Potlil. iz Mrooklyna, jo prišla k svoji hčeri na |)osol. V nodoljo je poslala gospa Poltit nakrat brez povoda trudna, zato jo šla v svojo sobo v II. nadstropju tor jo legla na [loslelj. Njon zot Loo ji j(^ okoli poldnova sain nosol zajutrek lor vrnivsl so, naznanil svoji žoni, ki je lezala nokaj bolna v svoji sobi tndi v II. nadstropju, da jo njoni tna- lori odlou'() ter da hoco takoj po zajutrku vslal.i in prili k njoj. Nato je šel Leo v svojo stanovanjo v I. nadstropju. Komaj pa je bil spodaj, jo zacul slrašon krik svoje žono. Ilitol je k njej tor jo nasol na vseb nilih Irepetajoco in smrlno bledo. In dojala inn jo: „Moj otM4 je prisel iz groba tor vzol pravkar š<^ mater seboj1'. L(^e jo mislil, da so je žoni sanjalo in jo holol pomiriti. /(Mia l>a j(i d(?jala, da jo viiJola, kako jo plaval dub njenega ocela skozi njeno sobo k ma- Icri Lor se vrnil z duhom malere v na- rocju tor izginil. Loo je J5el gledal k materi in i-os, bila je mrlva. Šo tistega duo pa jo umrla tudi žena vsled strabu. Njirodno gospodarstvo. ill lad o sadno drevje. I'liohril v ¦¦¦Kinclovali-ii« A. Ž m :i v c, Na loin inostu mislim odgovoriti na vprasanji, kako jo dobivati in kakÄna naj hodo sadna drovosa, ktera boeem saditi na stalno mostoV Modkokdaj si mlada drovosca vzgajaino sami. To je ludi lahko umevno tor vočino- ma bolj(\ Ako hočomo dobiti dobro in pra- vilno vzgojona drovosca, tv:o nam jo voliko na loin lezoce, da nam bodo kinalu rodila, a nismo ži^ prej za to poskrbeli, ali sploh no umemo droves pravilno vzgajati, obrniti so nam jo vsoloj do posostnikov vecjih drovosnic. Ti imajo zo svojo strokovnjako, ki umejo z drevosi pravilno ravnati, da jih človek ze z voseljem pogloda, a So veejejo lo veseljo, ko vživa njih sladki sad, sad svojega Iruda. Sanioraščnikov iz gozdov ild. no pro- sajajmo nikdar v sadovnjak, kajti to so res „diyjaki1' v pravom pomenu bosodo in se n<^ morojo nikoli razvili v lopa drevesa. Voeinoma zrastojo v sonoi mod gostim gr- moyjoin in drovjem, kar jib v rasti zolo ovira; ludi koronino imajo nedostatno. M(Mlno vsako loto hodijo zlasti po nok- lorih krajih krošnjarji z dr«»vesi od hiše do hiše v našo škodo. Pod pazdubo ti nosi tak človok bularico m;kak(^ga sihja, ki inn pra- vi, da jo sadno droyjo, koreninic pa sploh ni voliko videti. Ta drovosca dobis zelo po- eoni, in ravno ta nizka cena jih preinoti toliko, da grodo na Ihnaniee. Kinalu se pre- pričajo, da so bila kupljona drovosca v res- nioi zolo draga, kajti uspeha ni nobonega. Drovosa naroeati iz daljnih drovosnic iz iiinogih razlogov ni pamotno. Podnebje, zonilja i. di-. naj bo tain vsaj približno tako, kakor pi-j nas. Dobro si jo naroeati dre- vesa skupno. v vecji mnozini, ker se dobo <;(1i»ejo in holjse kakovosti. Provelika do- brola hi bile vecje drovosnice po okrajih, a zato hi morala skrboli vlada. Le na la nacin U)r s primornim poukom bi se inoglo sadjarslvo v kratkom povzdigniti na tak višok, kakor zasluži po vsoj pravici in ka- 'a>r je potrebno, da nam daje trajnih in lepih dobodkov. — Nekleri pa so vedno mislijo, da sadje ni za drugo kakor da je I sveže zlasti olroci jedo; bolniki njegovo vodo pijo ter — svinje žro. Mosnica pa jo, da se sadje prav lahko spravi v denar. Te dni je prodal neki znani mi kmet 100 kg svožih jabolk za 60 kron, kar jo pa še jako malo, kajti za eno edino jabolko iste vrste (kanadska rajneta ali pariski rambur) sem na Dunaju plačal po 20 vinarjev, pa sad niti lep ni bil. Na kaj nam je gledati pri drevescu, ki ga hoeemo vsaditi na stalno mestoV Glavna stvar jo, da so korenine dobro razvite, ne- po.škodovane. Fine korenine so seveda naj- važnpjSe, kajti samo one so v stanu iz zemlje srkati rodilne snovi, pa se rado na zraku posuše in pokvarijo. Glodati je v prvi vrsli na glavno koronino in pa na postran- sko koronino, ktorih naj bo vee razvrščenih okoli prve. Dtsblo mora biti codno, gladko, ravno, zdravo, dovolj močno, spodaj debelojse, zgoraj tanSe; kjer ima v premeru vsaj 2 cm. naj s<^ mu odstranijo vsi postranski po- ganjki, prej pa no, če niso ravno predebeli, ker pomagajo deblu dobeliti se tor ga va- rujojo slabega solntjnoga vpliva. Visina debla je pa različna; visoko- debolna drevesa imajo do 2 in visoka debla, druga nianj. Nizkodehelno drevo ima veliko prodnostij prod visokoib^bolnim, če so le drugo okolnosti po tern, na kar opozorim na drugom mestu. Krona bodi naravne obliko in če le mogoče, jie več ko leto stara. Naravne oblike pa je, če rnlado drevesce obrežemo v krono tako, kakor nas uči narava sama. —T Vzomimo n. pr. jablanovo mladiko v roko, stejmo na njoj popje ter opazujmo njegovo razvrstitev. Načli bodeino, ako sle- jemo od spodaj navzgor, da stoji šosto oko ravno nad prvim, pri kterem srno priceli sloti, itd. — V krono bodeino rozali torej v primorni visini nad .sestim očesom, ki nam naj da takorekoč podaljsano deblo (vrh), ostalih pt^t oees pa ravno toliko stranskih vej. Te imajo pozneje inočno oporo, ako jim je nositi velike težo snega ; tudi viharjem, votrovoin se branijo laze. Pogostoma pa nahajamo krono brez srednje, glavne veje. Podobne so „košu", kakor jih je v mojem kraju nokdo v resnici imeno- val, a vzgajal je doslej sam take „koše". — Za,, naso razrnere taka vzgoja droves ni! Silno važno je, da voliino prave, dobre vrste, ki so v vsakem oziru primerne na- šim razmeram. Za svet se nam je obrniti vselej do izkusonih rnož, do strokovnjakov. Sad jar, ki koi':e imoti toliko vrst sadja, ko- likor ima droves, je slab sadjar. Vendar pa še tako pogostoma slisimo, kako se taki možje bahajo in hvalisajo a svojimi vrstami; glavna roč jim jo, koliko vrst imajo, a no, kakšne so te njihove vrste sadja. Seveda se s tern osmesijo prod vsakiin razumni- kom. Stvar je namroč ta: Čim več sadja ene vrste pridolamo, torn laže in bolje je spravimo v denar. Torej okoli stevila „f>" se suöimo, kolikor je prstov na eni roki, pa bo dovolj, si« ne proveč; ako se ena vrsta v kakom letu no obnese, pa nam druge obrodijo. Čošpljovi koroninski poganjki niso za rabo, (r-e hočemo imeti dobra, plodna, krepka cespljeva drovesa. Ako si drovesca omislimo že jeseni ter jih hočemo saditi zgodaj v prihodnji pomladi, jih moraino posamezno precoj glo- boko zakopati, takorekoč začasno vsaditi, da jih čez zimo obvarujemo mraza. Včasih nam pa drovesa v butarah mod prevaža- njem zmrznejo. V takom slučaju jih posta- vimo n. pr. v klet, v kteri ne zmrzuje, vezi na butari odstranimo ter drevesa pustimo tako dolgo na mestu, doklor so led itd. po- lagoma ih^ otaja. Nato jih je zakopati; ako je pa zemlja zmrzla, obvarovati jih je na drug način, da se ne posuše na zraku, na pr. z mokrim mahom, s platnom itd. Drevesa nam dojdojo lahko tudi pre- coj suha, zlasti Co niso hila dobro zavaro- vana proti tomu na dalj^om potu. Taka drevesa je dobro postaviti za 2 ali 3 dni v vodo ali jih pa zakopati v zomljo tor jih v tern slučaju dobro zaliti; 3e prod tern jim pa moraino konco koronin, zlasti ranjenih, prav gladko prirezati do zdravega mosta, da se laže nasrkajo vode, ki jih nekako poživi, kar ravno hočerno doseči s tern ravnanjem. Oklenimo se z večjo vnemo umnega sadjarstva, ki stane primeroma malo truda, a se izborno poplaea ! Izjava. Podpisani izjavljam, da je preč. gosp. Anton Pahor, vikar v Kronborgu, po priliki od začetka 1. 188f>. do 20. januvarja 1896., ko som jaz nehal biti voditelj jednorazred- nice v Slarigori, v kolikor se morem še danes spominjati, prav redno prihajal po- učovat krščanski nauk v omenjeno učilnico, in da jo vsako zamudo opravičil; teh pa — v kolikor se morem še spominjati — je bilo prav malo, takö da o skorajsnji polo- vici zamud pri poučovanju veronauka, se ne da govoriti. Tudi je g. vikar Pahor za časa moje bolezni v spomladi in poletju I. 1895. nekaj mosecev ucil v vi.sji skupini še neke druge predmete ljudske sole po dvakrat na teden, in je opravljal tudi to jako redno — v koükor se morem so sedaj spominjati. V Gorici, due 20. aprila 1900. Ivan Domenis, bivši voditelj enorazii'dnicu v Staiigori, Rojaki! .^¦¦h^ -*m ^- ^^^k^ .auk .^B^k_ .^m Spominjajic st' o vsaki jn'iliki ,,Šolsko^a «Ionia''. l)vo posloni. lcj)() vodeči so, zdravi in priilui slovoiiski ali hrvatski (lahkn ludi sostri), jcdn.i okm^ 1T) lel, holj za vaniliinjo dvcli olrok öd H in 1 lela. dni^a no- kaj slaroja (v.r inogoco sanio- slojna kiiharica). isčo proli l'i pl.H'i zdaj hi iiaha- jajočji sc slovonska uradiiiska dni/ina. ki o. trgovcem in ohrlnikoin po jako /jiHM'tii (-(Mii. Zalotja tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovoil r>() :5(>n K. Karol Komel, Gorica, Semeniska uiica st. 8. Hü koi'im st. HL pi-ipoi-o("-a sIjivdimiiii olx'iinslvu v iim'sIii in na dc/.cli svojit Ir^nvino koldiiijaliic.ua hlaua. kakor pcholcj. kavo \'scli vi-sl. ii/.. f»lj iina Indi do- nia(':o slanino : sptdi. salanic in lo na drobno in na dclx-lo. Cena zmerna, postrežba točna. Go Likar, Gorica, Semeniška u ica h. št. 10. Trjiovin.i piSaiuis.'cüi in šol. potribsčh. Ha/iKivrsIno papii§natit lda.u;o. Kiiji.uc: ninlilvcni1. solsko in vpisnt1. Tiskuviiii' i/. „Narodnc liskanu1" p<> (Miaki (M'iii. PiTskrlnijc iisk vi/Jlnic. raiiunov. kincrtc /, napisi. Spi'('|(Miia v vczanjc kiijiuc Vse po najnizjih konkureiv nih ce:iah. l'odpisana priporočala fI.ivikmiiii o'o- činstvn v (Jorici in na dc/.cli svojo novo ui-cjcno prodajalnico jestvin. V /alo^i iniala Indi ra/novrslnc |ii- jacic. n. |w.: IVancoski (lo^nac, ]nistni ki-anj- ski l»Niijcvcc. doniači Iropinovcc. lini nun, ra/Jična vina. ^oi'i^icc (Sen IV) (jiilMclo- dovo kavo in Ciril-Mo.lodovft mil<> Ici- dni^n v Lo sLroko spadajorc hla^o. I'östcc/Jia to(-na in po zincriiili cenah. / odlii'iiiin spošlovanjcni KopaP k Kiitin, trftovea v Scmcniski uliii his. š1<-\. 1. V laslni liiši kjer je ..Trii. ohrl. /.ailr." Češka cokolada in češki kakao so najlmljsi. V Gorici je prodajajo: Ko- pač &. Kutin, G. Furlani, P. GSes- sig, St. Paulin, Dom. Pardon. /aslopnik: 4*. Itara//(kHi. Poneči bomboni. Najfincjše orijculalskc slasčicc. — Fondants in čokoladnc lionhonc |ii'i|ioroča prv;i češka tovarnaori jentalskih sladčic in čokolade A. Maršner Praga. vKral. Vino- hratly. Č(>ško. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valeneie v Ilirski Bistrici priporoča svoje, izborne testenine kot makarone, fideline, vrvice in ruzlične vlogo za na juho velespoštovanemu obuinstvu. Prvi si.ja.jni vspeh najinih izdh boljših prodajalnicah jestvin ; povsem zancsljivo najino pa so l(? one, ki so prodajajo v zavojib po '/2 '^'- /j najino firmo. Ti'ffov(M»m posiljava ccnik /.asionj in franko. Anton Pečenko Vrtii.'i ulir.M 8 — (1OIIICA - Via C-Ji.-i] ilinn h pi 1 |»i»r"r;i pi-istnn bcia in črna vina iz wi- pavskih, furlan- skih, b r i s k ill, dalmatinskih ii ' isterskih vino gradov. Dostnvlja 11a iloin in va/.|><>si!jrt pn želozni» i mi vse krnjo avs'ni - 4o.isko mounthije, v soilili o' T)ii liirov napr-'j. Xii zsiliiov» pus'lj.i lii'li nx.urro. Cene zniernc. Postrcžba poštena. A.grLeol, patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji. jc niebko kalijsko inilo i-azslopljivo v miv.li vodi. jo najuspcšnejše srcd- slvo za zaliranjo in iiničevnnje vscli trtnili inröcsov in usij, vsch ŽUŽol"k. na sadnili in driiuib drc- vesih. z<»l(Mijaili in m'cflicali Navodilo za rabo „A^'l'irolji" p<>- šilja IVankn Tovarmi nila F. Fender] Hi Co TRST. - Via Limitaneašt 1 ¦ TRST. /aslo|i in /aloira na (!• »rišU<>ni: pri t). Fridoriku Primas v Gorioi. Travnik 16 (v dvorišču) in na Optiinnh pri gosp. Frideriku Cismar. Anton Kuštrin v Gosposki ulici hiš. štev. 23, (v hiši ,Lr. dr. Lisjaka) ]iri|>oro(.v-a častili dnliovšrini in sluvneimi občiiislvu v inostu in na deželi svojo tr^s>- vino j(>dilnc«a bla.tja n. pr. kavo : Santos, Sandomin^o, Java, Cojlon. 1'ortorioo i. dr. Oljc : Lucca. SI. An.sjelo. Korl'ü, istcrsko in dalmalinsko. I'cli-olcj v zaboju. Sladkor raziH! vrstc. Moko šl. 0, I. 2. ;i, 4, s>. Vcč vrsl j-i/.tt. Miljsvcčc prvc in dniyc vrslc, nainroe. po '/, kila in od I fnnla. Mazposilja bla^o na vso kraje. (!cna pi'iiiM'rna. |)oslrožl)a dobra. I'sojain si conj. p. n. občinslvii v nicslii in na dozcli iiljndno n;iznanili. da soni odprl v lastni \\}<\ ipo slarcm iincnovano) iios{jlno „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Točim izvrslna briska in dru;j;a do- inai'a vina. imam doniačo kuliinjo. drzim piislclto za prcnočiši':a po jako nizki ceni. S pro.šnjo za bla.Ljobohio naklonjonosl. sc prijazno pripoi-oram /,;i obilcn obisk ud.dii Ivan Mi/n'il (sin ranjko (Jr.^arkc.)" Klepär ÄRTUß MAKUTZ, O/ka ulica I. GORICA Via Sheila 1 1 rij>um.;a škropihiiee p 'jti peronospori (ponovlj'iK' |i,> \'crmoi'c!ovi scslnvi). l!aki>r jf liil in svi'l.i'l. /alistkc (val- volc) sc inocc lahko pnMin-i.iii. Šknipilnica jc si'slavljcnn I'l'ipros (i in i;i!;,i. il;i ^kropi l.iliko na Iri narinc po \olji lasli.ika. 1^" Cena je zclo nizlra. *^fcf | Stroj za žvep!jjnj3 .soiov i/ ciiika.nc.Lra žclcza. Priprav«, z'i obvavo.anje viiia p.cl picsnoho in cik;i- njem pii lcčcnjii i/. simIji (kan). -¦ Meh zi žvepljanje bTjZ ja ra/i.ili sisl.cinov. -¦¦ T.cvi i/. »iiiiic /:,\ vsakovrslnc sl;ropilnicc. S|:;«-junlj.> v | dpr ; Yii vsakovrslnc ilr;nc škropilnicc, 5 kaki r hn'i p;cv/.cma v.-a dnina v klcp;iisko ohrl spaila- ' joča »Ida. Mirodihiicci (drogerija) v Tržni ulici v poslopju okrož. sodišča je bogato založena z blagoni najboljše vrste t or mere na clrobno in debelo po skrom- nih cenah postre^i kmetovalcem in obrt- nikom. yosporlarjem in gospotiinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo miro- diiniškega blaga. I'oscbno sc priporoč.a ecrkve- nini oblaslvim, žnpa nslvom. nradotn, solskim vodslvom. driišlvoni, javnim in privalnim zavodoin,. Ivornicam, moj- slrinn. Iruovccm. /ivinozdi-avnikoin, pi- rololmikom ild. Triporoca zlasli barvo sulu1 in oljnalo, aniline in lesna baivila za oblcko, bi-onza ; |)okosli (lake), sn.šilo, zainasko (kit), vi>l lir-, raznc krede, lini c(miiciiI porllandski, čopičc, ščcli. oloračc za no^'o, šablonc, zama.ško. Ljobc. inilo. svočo. nzi,i,ralic(\ pclrolcj; najlincjc zvcplo in bakrani vitrijol ; cevi in drii^o rcči iz kavčuka (i^alosc). raziK? soli, zdi'avilna zclisca. mineral no vodc. ccdilkc. (yinnc), ccrkviMio kadilo in kot primeso dišcči sloraks : razna čislila. .uladila in mazila : prcpasc za kilo, obvezo in drn.uo kirurj^ieno opravn. pogačo za psc ; loalclno milo in driifu;o lcpodiscčc blajjo iparl'nnioi-ijo); polrobščinc za fol.o^ralijc itd Nov(>|M>n)foii('i po/or! Slejein si v cast naznanjali slavncmn občinslvn. da scm razširil Ir^o- vino polii.štva v ijIi<-i Volnrini. ^laviii vbod \r (losposki ulici. ünton Eresöak V Gorioi, GospOSka Ulica Št. 14, (!>Iiz<> li-kamc (iinmculi). \T zalo.iji iina vsakovfslno pobistvo za vsaki stan. Pobislvo jc |>o najinodernojšili slo^ib. posebno spalno,jodilno in p_os(^lno sobc so po noinskoin slo^u odlikovanib Criii^c»- jevih Ucliivnic v ulici Ponlo nuovo in via Looni. ksiloro so lcpšo in ukusnejo izdolano in cencj«^ od dnnajskib in bnda|)cštanskib lovai-n. Oslalo poliišlvo jf1 od prvib mizar- ski'b mojstrov. — Sprojcma vsa naročila in izdclnjc po izberi obrisa, najconojc in v najkrajsom času. - Hoj^ala zalo^a podol) na plalno in sipo z različnimi okvirji. Ucl^ijska brušcna o.