Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 1% brneli ar Leto x. Celje, 31. marca 1939 Štev.7 Zgodnja ali pozna rez O tej zadevi smo že ponovno razpravljali in prišli do prepričanja, da se sicer obnese včasih bolje pozna, včasih pa zopet bolje zgodnja rez, da pa je v splošnem srednja pot najboljša. Za vse primere torej v naših krajih najbolje vozimo, če obrezujemo h koncu marca in v začetku aprila. Nedavno je obravnaval to vprašanje priznani češki hmeljarski strokovnjak dr. K. Osvald in takoj v začetku poudaril, da tozadevno m pravila, ki bi veljalo v vsakem primeru. Pomlad pač prične enkrat prej, drugič pa pozneje in prav tako se izkušnje posaineznikov glede te zadeve ne dajo splošno uveljaviti. V splošnem je glede vprašanja, kdaj naj obrezujemo, mogoče postaviti le gotove smernice, po katerih se moremo ravnati, nikakor pa ne pravila. V glavnem se moremo držati naslednjih smernic: 1. V bolj suhih legah in na bolj lahki zemlji začnemo z obrezovanjem bolj zgodaj, da se hmelj okrepi, dokler je še dovolj vlage, dočim v bol) vlažnih legah in na bolj težki zemlji režemo pozneje. Prav tako obrezujemo hmelj bolj zgodaj v takih nasadih, ki vise proti jugu, ker hmelj tu navadno tudi prej zori. 2. Z obrezovanjem uravnavamo tudi dozorevanje hmelja, četudi ne popolnoma; v nekaterih nasadih namreč hmelj vedno prej dozori, četudi je bil bolj pozno obrezan. Zato pa navadno v takih nasadih obrezujemo prej, tam, kjer dozoreva hmelj pozneje, pa obrezujemo bolj pozno. 3. V hmeljiščih, kjer se pojavlja vedno mnogo bolhačev, tudi kaže obrezati hmelj bolj zgodaj, da se še pravočasno okrepi in ga potem bolhači tako zelo ne zdelajo. Obratno pa kaže v nasadih, kjer se rada pojavlja peronospora, obrezati nekoliko pozneje, ker potem take nasade vsaj v zgodnji mladosti navadno peronospora napada manj. Se- veda pa to vedno ne drži in se včasiii pripeti prav narobe, kakor so pač vremenske razmere. Številni poskusi, ki jih je napravil dr. K. O. na poskusni postaji v Deštnici glede bolj zgodnjega in bolj poznega obrezovanja niso dovedii do nobenih pravih zaključkov, ker je uspeh obrezovanja bil vedno odvisen od vremenskih razmer ter se je v enem ter istem nasadu obnesla včasih bolj pozna, včasih pa bolj zgodnja rez. Zato tudi omenjeni strokovnjak zaključuje s tem, da ni mogoče trditi, katera rez je boljša, zgodnja ah pozna. Vsekakor pa se skrajna meja, torej zelo zgodnja ali zelo pozna rez. večinoma ne obnese. HMELJARJI! Vsak kmetovalec in še prav posebno hmeljar mora vedeti, da je najcenejše tisto gnojilo, ki prinese največ koristi, a to je ČILSKI S najboljše dušičnato gnojilo, ki se trosi spomladi za gnojenje vseli kulturnih rastlin, posebno dobro pa deluje pri hmelju. Okoli vsake korenike hmelja je treba potro-i siti po 1 žlico čilskega solitra takoj, ko hmelj odžene iz zemlje. Drugi enaki obrok je treba dati h koncu maja in morebiti tretji, če je to potrebno, h koncu junija ali v začetku julija. Torej s porabo le male količine tega gnojila dosežemo obilen uspeli. Nova pošiljka čilskega solitra je prispela dne 15. marca 1.1. naravnost iz Chile na Sušak, in to v navadni in granulirani obliki. Čilski soliter prvovrstne kakovosti se dobi po ugodni ceni pri Kmetijski družbi v Celju in Mariboru, v trgovini J. Krašovic in I. Vizovišek v Žalcu ter M. Krašovic v Braslovčah. Vagonske pošiljke in vsa potrebna navodila pa razpošilja L Ceri nič, Karlovac. Kakor iz navedenega razvidno, so tudi drugod prišli do tega zaključka, da glede obrezovanja hmelja ni mogoče postaviti nobenega pravila, da pa je v splošnem srednja pot najboljša. Po številnih poskusih so končno ugotovili to, kar smo pri nas že davno trdili in priporočali: obrezovanje hmelja h koncu marca in v začetku aprila se v največ primerih najbolje obnese. To je edino pravilo, ki drži! Znano pa je, da ni pravila brez izjeme in da izjeme le potrjujejo pravilo. Prav isto velja tudi glede obrezovanja hmelja in kdor bo tozadevno hodil srednjo pot, bo največkrat najbolje odrezal. Torej: ne zgodnja in tudi ne pozna, temveč srednja rez je najboljša! Zadružništvo v hmeljarstvu Preteklo soboto je imela naša Hmeljarska zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1931, v Žalcu svoj IX. redni letni občni zbor, ki ga je vodii načelnik zadruge, poslanec celjskega okraja in podpredsednik Narodne skupščine g. Mihelčič. Občni zbor je počastil s svojo prisotnostjo tudi načelnik celjskega okraja dr. Zobec, ki vedno in ob vsaki priliki pokaže popolno razumevanje za napredek in koristi našega hmeljarstva. Kakor iz poročila načelstva sledi, Hmeljarska zadruga dosledno stremi le za tem, da nudi svojim članom-hmeljarjem in našemu hmeljarstvu sploh čim več koristi in da odločno ter povsod zastopa njihove interese. Kakor že nekaj let je zadruga tudi lani izposlovala pravočasno polovično vožnjo za hmeljske obiralce, izposlovala pa tudi znižano ceno za premog ter je bilo s tozadevnimi nakaznicami dobavljeno skupno 1270 ton premoga in prihranjeno s tem hmeljarjem okroglo 20.000 din. Dalje je dobavljala zadruga svojim članom naravnost iz tovarne prvovrstne škropilnice ter razna sredstva za zatiranje škodljivcev po znatno znižanih cenah in na ta način regulirala cene sploh. Članom je vnovčila zadruga 240 stotov hmelja in dosegla pri tem vedno najvišje dnevne cene. Priredila je tudi poučni izlet v hmeljske okoliše ČSR ter vedno in povsod zastopala koristi našega hmeljarstva. V I. 1938 izkazuje zadruga 1,455.831-27 dinarjev prometa in rezervni sklad v skupnem znesku 92.039-79 din, ki je razdeljen v sklad za regulacijo cen, za selekcijo hmelja in v splošni rezervni sklad. Zadruga pri svojem poslovanju ne išče dobička in zaključuje zato svoje letne račune le z manjšim prebitkom ali primanjkljajem, ki se pripiše odnosno odpiše rezervnemu skladu. Za nadzorstvo je poročal član banskega-sveta g. Kuder, da je poslovanje zadruge v najboljšem redu in v vsakem oziru vzorno, nakar je bilo poročilo načelstva in nadzorstva sprejeto na znanje in računski zaključek za L 1938 soglasno odobren. Na tem občnem zboru so bila tudi prilagodena pravila novemu zadružnemu zakonu. V ta namen niso bile potrebne nobene bistvene, temveč le formalne spremembe, kar dokazuje, da je Hmeljarska zadruga tudi že doslej bila res zadruga v pravem pomenu besede in ne samo navidez kakor mnoge druge. V načelstvo odn. upravni odbor sta bila ponovno izvoljena gg. Mihelčič in ing. Dolinar, za namestnike pa Josip Jelovšek, Pongrac Turnšek in Jernej Kunst. V nadzorstvo je bil namesto pokojnega g. Žumra izvoljen g. Franc Golež, za namestnika pa gg. Ivan Bošnak in Miha Jan. Pri slučajnostih se je poudarjala nujna potreba ustanovitve hmeljske poskusne postaje in se je soglasno sprejelo resolucijo, da naj se čimprej uzakoni osnutek hmeljarskega zakona, kakor je bil sprejet na anketi zastopnikov hmeljarjev in hmelj-skih trgovcev dne 7. januarja 1939 v Celju. Nekaterim namreč, ki bi radi še nadalje ribarili v kalnem in dobro živeli na račun hmeljarskih žuljev, ta zakon nikakor ne gre prav v račun. Hmeljarji pa imamo že dosti večne tlake za druge in upravičeno zahtevamo zakonsko zaščito prav tako kakor vsak drug stan. Tako je IX. redni letni občni zbor Hmeljarske zadruge potekel v popolni soglasnosti zastopnikov hmeljarjev iz vseh krajev našega hmeljskega okoliša. Iz delovanja naše Hmeljarske zadruge jasno sledi, da se zadružništvo tudi v hmeljarstvu prav dobro obnese. Kako skromen je bil vendar začetek in kako obširno poslovanje je razvila v teku let naša zadruga! Danes je vsakomur jasno, da je Hmeljarska zadruga pognala močne korenine in da stoji na solidnih temeljih, tako da bo od leta do leta nudila več koristi svojim članom in celokupnemu našemu hmeljarstvu. Da, tudi v hmeljarstvu se zadružništvo dobro obnese, ako je vodstvo zadruge v spretnih, previdnih ter nesebičnih rokah in če imaio zadružni činitelii vedno in vselej pred očmi izključno le skupne interese vseh zadružnikov! Vesele velikonočne praznike in bogato pisanko želita Uredništvo in uprava Razno Konsum piva v USA je znašal v lanskem letu le 60,320.187 hi, dočim predlani še 65,401.729 hi, lani torej za 5,081.542 hi, to je 7,7 % manj. Produkcija piva v Belgiji je znašala lani 197,117.459 1 %, dočim predlani 207,415.882 1 %, lani torej 5 % manj. Izvoz hmelja iz Poljske nazaduje in je znašal prvih devet mesecev lanskega leta za 65 % manj kakor v isti predlanski dobi. Pravijo, da je izvoz poljskega hmelja tako nazadoval, ker je sorazmerno s kakovostjo predrag. Nemčija je izvozila lani 33.208 stotov hmelja proti 34.227 stotom v prejšnjem letu. Največ hmelja je izvozila Nemčija v Srednjo in Južno Ameriko, dočim izvoz hmelja iz Nemčije v razne evropske države vedno bolj nazaduje. Uvozila pa je Nemčija lani le 6095 stotov hmelja, dočim predlani še 25.241 stotov. Za določanje barve hmelja je izumil dr. Kokoška v Pragi poseben stroj, ki ga je sicer namenil v prvi vrsti za določanje barve raznih zdravilnih zelišč, ki pa se da enako dobro porabiti tudi za hmelj. Stroj se baje zelo dobro obnese, dočim je sicer s prostim očesom točno in nepristransko določanje barve zelo težavno, ker nekatero oko pač razpoznava bavre bolje, drugo pa zopet slabše. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Obrezovanje hmelja je v polnem teku, četudi je vreme še vedno zelo hladno. Zadnje dni preteklega tedna je padlo nekaj snega in dežja in je na ta način že precej izsušena zemlja zopet dobila najpotrebnejšo vlago. Vojvodina: S prvimi pomladanskimi deli v hmelj-■skih nasadih se polagoma pričenja. — V kupčiji je mimo. Češkoslovaška: Od tod zaradi priključitve češke in Moravske ter s tem vseh okolišev v nekdanji ČSR k Nemčiji ni več posebnih poročil. Vsi nekdanji hmelj-ski okoliši ČSR so zopet združeni in se bodo poslej tudi poročila iz teh krajev obravnavala pod Nemčijo. Nemčija: Tržišče izkazuje le malo prometa, ker je že skoro vse razprodano in ni nobene prave ponudbe več. Cene, četudi le bolj nominalne, so slej ko prej čvrste in prav tako je čvrsta tudi zaključna tendenca. V sudetskih hmeljskih okoliših je bilo še nekaj zaključkov za lanski pridelek Saaz do največ 63 din in tudi za starejše letnike, zlasti 1936 po 10-18 din za kg. Skupno je bilo oznamkovanih doslej 78.225 stotov lanskega žateškega pridelka. Francija: Na tržišču je sicer povpraševanje prej nekoliko popustilo, vendar je zadnje dni zopet oživelo. Kupuje se zlasti za ameriški račun ter plačuje za lanski hmelj alzaški že do 32 din in Nord do 20 din za kg, seveda šele iz druge ali tretje roke. Poljska: Zaradi nenavadno hladnega vremena s pomladanskimi deli v hmeljskih nasadih še ni bilo mogoče pričeti. Hmeljski rastlini damo polovico potrebne količine KALIJA sedaj spomladi po obrezovanju. Hmelj je izrazita kalijeva rastlina. Na 1000 rastlin trosimo 40 kg, ali 120 kg po enem aru, oziroma 200 kg na en hektar 40 - 42 %ne KALIJEVE SOLI ali še boljše 48-52% ŽVEPLENO KISLEGA KALIJA Če pa v jeseni nismo gnojili s kalijem, pa moramo dati še enkrat toliko. Če hmeljsko rastlino založimo dovoljno s kalijem, dobimo obilnejše in tudi glede kakovosti čim najboljše pridelke. Belgija: Pri bolj mirni tendenci notira lanski pridelek Poperinghe do 24 din in letošnji v predprodaji za oktober - november do 22 din za kg. Anglija: Tržišče je slej ko prej mirno in skoro popolnoma brez prometa. Amerika: Tržišče izkazuje slej ko prej le malo prometa, ker ni dosti povpraševanja, pa tudi ponudbe ne. Zaključna tendenca pa je ostala čvrsta in prav tako so ostale čvrste tudi cene, ki so deloma le bolj nominalne in nespremenjene. Za dobro voljo Dober odgovor. Mož pride pijan domov in žena ga krega: »Nikoli nisi sit pijače!« Mož: »Večkrat kakor ti!« Razumljivo. Tat: »Tega pa ne razumem, da sem dobil lani za ukradenega teleta samo tri mesece, letos pa pet!« Tovariš: »To je popolnoma razumljivo in pravično. Saj je vendar letos meso dražje!« Tehten razlog. Katehet: »Mihec, zakaj prosimo v molitvi vsakdanjega kruha, ne pa za ves teden ali kar za ves mesec?« Mihec: »Ker bi bil že star, trd in plesniv!« Čebelarji! Čebelar ji I Use čebelarske potrebščine, panje, točila za med, uoščeno satje itd. izdeluje po primernih cenah ■Jugoslovanska čebelarska industrija L. RITZmFJHH NOUI URBR5, Dunauska banovina Zahtguajte brezpločni ilustrirani cenik! l t Iranilnica Dravske banovine elje — Ljubljana — Maribor Za vloge in Pupilarno uaren zaucč. Obrestouanje najugodnejše. obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFAT KMF 18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEflO MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALHEUO SOL ¥0i% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju O prejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživiivijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopel delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Meslo Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fr. MilavecJ. Vsi v Celju