Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2024, {tevilka 1, letnik 13 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2024 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog Žorž Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 4 Iz društva 9 Iz pouka DPS 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 V letu 2024, na Hrvaškem letu volitev – poleg parlamentarnih še evropskih in predsedni­ških –, za slovensko skupnost tudi tokrat, kot vse kaže, ni pri~akovati novosti, kar zadeva kandidaturo za saborskega poslanca v 12. volilni enoti, skupni za vso državo in namenjeni pripadnikom narodnih manjšin. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) namre~ kljub prizadevanju in ve~ sre~anjem med rojaki ni uspela pridobiti ustrezne kandi­datke ali ustreznega kandidata, toda dejavnost krovne organizacije je še vedno zelo uspe­šna. Predvsem to velja za podro~je slovenskega jezika in kulture, od vklju~evanja in izvajanja razli~nih projektov ter odzivnega literarnega nate~aja do vse ve~jega števila šol s poukom slovenš~ine po modelu C, novosti pri tem pa se obetajo tudi letos. Predsednica ZSDH in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) dr. Barbara Riman je med drugim sodelovala tudi v programu za No~ muzejev v Lipi, kjer se je z zanimivim pri­spevkom predstavila tudi kolumnistka Sopotij Dragica Jakseti~. Rubrika Iz društva spre­mlja praznovanje petnajstletnice delovanja obnovljene folklorne skupine (FS) KPD Bazovica v Hrvaškem kulturnem domu (HKD) na Sušaku, tam pa je bila uprizorjena tudi komedija Pamela v izvedbi gledališke skupine Prosvetnega društva Štandrež, ki sta jo ob kulturnem prazniku organizirala sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka in Primor­sko-goranske županije (PGŽ). Spremljamo še vrsto nastopov ~lanov glasbene skupine Mi-mo ritma, Zdenke Kallan – Verbanac in Ivana Hareja – Harryja, na Reki ter v Trstu, Splitu in Karlovcu, pa koncertni ve~er z zborovodkinjo Ingrid Haller ter MePZ društva in u~enci reške glasbene šole Ivana Mateti}a Ronjgova, dvakratni obisk ilirskobistriškega društva za tretje življenjsko obdobje na Reki ter dve predstavitvi: knjige Dotaknuti nebo - K zvezdam Darka Moharja pri rojakih v Trstu in dvanajste pesniške zbirke Marije Šenk. Februar je obeležil tudi dobro obiskan informativni ve~er o študiju v Sloveniji, planinska skupina (PS) pa poro~a o nadaljnji živahni pohodniški dejavnosti. V rubriki Iz dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) objavljamo prispevke, nagrajene na literarnem nate~aju ZSDH, rubrika Si-T pa omenja program Sveta za narodne manjšine za 2024, ki ima pod novim vodstvom zelo pomanjkljivo spletno stran, in decembrski pesniški ve~er v Pal~avi šiši, s katerim so sklenili še eno plodovito in uspešno leto. Rubrika Pogled z onkraj Snežnika prinaša razmi­šljanje Dragice Jakseti~ o nekaterih aktualnih izzivih in opozarja na nujno podporo politike in družbe podnebnim aktivistom. V Sre~anjih pa tokrat predstavljamo novo u~iteljico slovenš~ine Romano Turkuši} Škrab, ki se je polna energije lotila pou~evanja v šolah ma­tuljske ob~ine in skupini DPS za najmlajše v KPD Bazovica. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali druga~e vklju~iti in soustvarjati dejavnosti v kate­ri izmed skupin društva. Želimo vam prijetno branje. y Uredništvo Uvodnik 10. november, OŠ Pe}ine, Reka Z ravnatelji o pouku slovenš~ine Koristno sre~anje, arhiv OŠ Pe}ine V okviru dolgoletnega sodelovanja slovenske skupnosti z OŠ Pe}ine – temelje je leta 2006 uspešno postavila takratna ravnateljica, rojakinja Irena Margan – je na tej reški šoli pote­kalo še eno koristno sre~anje. Skupaj z vodstvom šole ga je or­ganizirala ZSDH in nanj povabila ravnatelje šol, kjer na podlagi manjšinske zakonodaje RH poteka pouk slovenskega jezika in kulture po modelu C. V prvem delu so se v krajšem kulturnem nastopu v okviru pro­jekta Branje na glas - slovenski pisatelji v hrvaških šolah z branjem priljubljene zgodbe o Muci Copatarici pisateljice Ele Pe­roci lepo predstavili u~enci, ki obiskujejo pouk slovenš~ine na reških osnovnih šolah Pe}ine in Kozala ter v Klani in Matuljih, u~enki iz OŠ Milana Langa iz Bregane pa sta recitirali pesmi Ne bodi, kar nisi Ferija Lainš~ka in Popotnik Toneta Pav~ka. Za nastop so jih pripravile prizadevne u~iteljice slovenš~ine: Simo­na Mahovi~ (OŠ Pe}ine, OŠ Kozala in OŠ Klana), Romana Tur­kuši} Škrab (OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i}, Matulji) in Lidija Vu~ajnk Škrobot (OŠ Milana Langa, Bregana). Omenjeni pro­jekt poteka na pobudo in v organizaciji ZSDH s ciljem, kot so zapisali v letnem poro~ilu, izboljšati bralne navade in osnovno­šolcem, ki obiskujejo pouk slovenš~ine, približati dela sloven­ske otroške književnosti. 17. november, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), Ljubljana Zaklju~ek projekta Mreža Alpe Jadran M. A. J. 2023 Projekt za mlade se uspešno nadaljuje, foto: www.gov.si Drugi del sre~anja je bil namenjen pouku slovenskega jezika in kulture, ki po mo­delu C poteka na šolah na Hrvaškem, ter izzivom pri tem. Razveseljiv je podatek, da število u~encev naraš~a, enako se pove~uje tudi število šol, ki imajo na ur­niku slovenš~ino. Še vedno pa so dolo­~ene težave, s katerimi se soo~ajo, kot denimo vprašanje ustreznega kadra ali prilagajanje urnikov oziroma organizaci­ja pouka, predvsem na ve~jih šolah z ve~izmenskim poukom, je med drugim za STA povedala dr. Barbara Riman, predsednica ZSDH in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), pristojne tudi za strokovnorazvojne na­loge na podro~ju pouka slovenš~ine na Hrvaškem. Sre~anja so se, kot navaja no­vembrski bilten ZSDH, poleg gostiteljice, ravnateljice OŠ Pe}ine Jasne Vukoni} -Žuni~, udeležili še ravnatelji Mladen Žu-pan (OŠ Kozala), Jelena Grb~i} Samardži} (OŠ Klana), Astrid Massari (OŠ Dr. Andri­ja Mohorovi~i}, Matulji) in Igor Matijaši} (OŠ Milana Langa, Bregana) ter gimna­zijska ravnatelja Tomislav Babi} (Gimna­zija Lucijana Vranjanina, Zagreb) in Dina Lini} U~ur (Prva reška hrvaška gimnazija na Sušaku). Velja dodati še novost, ki jo je na spletni strani šole navdušeno napovedal Igor Matijaši} - da bo Lidija Vu~ajnk Škrobot v Bregani v letu 2024 za~ela pou~evati slovenš~ino tudi za srednješolce in odra­sle – ter vse zainteresirane povabil k pri­javi. y Marjana Mirkovi} Projekt M. A. J. združuje mlade, stare med 15 in 21 let, ki živijo v Sloveniji in njenih sosednjih državah ter si želijo povezova­nja in sodelovanja na obmo~ju regije Al­pe-Jadran. Gre za platformo za ustvarjanje skupnih projektov, izmenjavo idej in pri­ložnosti. Mladi pridobijo vpogled v delo­vanje zamejskih organizacij, izobraže­valne možnosti in gospodarsko delo­vanje. Projekt je predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje, razvijanje idej in skupno razmišljanje, spoznavanje uspešnih primerov razvoj­nih, kulturnih, podjetniških in zaposli­tvenih pristopov ter priložnosti v regiji. Projekt vodijo slovenske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav Slovenije: Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in ZSDH. Dogodka se je skupaj s predstavniki ZSDH udeležila tudi skupina dijakov Prve reške hrvaške gimnazije na Sušaku, ki obiskujejo pouk slovenš~ine. Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi} 22. in 24. november, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica Slovenske urice v knjižnici V okviru projekta ZSDH Slovenske uri­ce v knjižnici in praznovanja tedna splošnih knjižnic v Sloveniji (20.-24. november), ki je leta 2023 potekal pod sloganom Knjižnica, klju~ do širokih ob­zorij, so v Knjižnici Makse Samsa v Ilir­ski Bistrici dvakrat gostili osnovnošolce, ki v šolah na Reki in okolici obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture po modelu C, organiziran na podlagi manj­šinske zakonodaje RH. Sodelovali so u~enci slovenš~ine na re­ških osnovnih šolah Pe}ine in Kozala ter OŠ Klana. Namen tega projekta je pove­~ati zanimanje za branje med osnovno­šolci in jih seznaniti s slovensko otroško in mladinsko književnostjo. Knjižnica Makse Samsa je ob tej prilo­žnosti med drugim predstavila svoje de­lovanje in pesnico Makso Samsa, po kateri se imenuje, ter pomembno gradivo na domoznanskem oddelku in sodobne slovenske avtorje mladinske literature. Za goste so pripravili tudi krajši nagra­dni kviz, ogled igrice Gusar Maksi v iz­vedbi knjižni~ark Tamare Hrabar in Ane Kalister Leskovar ter ustvarjalno delav­nico, je med drugim na spletni strani knjižnice www.knjiznica-ilb.si zapisala Katarina Škrab. y Marjana Mirkovi} 7. december, USZS, Ljubljana Sprejem predstavnikov slovenskih organizacij iz Hrvaške IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM M inister, pristojen za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Matej Ar~on je na USZS gostil predstavnike slovenskih društev in svetov ter drugih slovenskih organizacij iz Hrvaške, med njimi tudi vodstvo ZSDH, soorganizatorice dogod­ka, kot je zapisano v njenem biltenu. Ob tej priložnosti je beseda tekla tudi o aktualni dejavnosti, težavah in odprtih vprašanjih slovenske skupnosti na Hrva­škem, pa tudi o na~rtih za prihodnje. Dogodka so se poleg predsednice ZSDH Barbare Riman udeležili tudi vodilni ~la­ni devetih društev: Jasmina Dla~i}, tudi podpredsednica ZSDH (KPD Bazovica, Reka), Vasja Simoni~ (SKPD Snežnik, Lovran), Danica Avbelj (SKD Istra, Pulj), Miriam Pran (SKD Oljka, Pore~), Daniela Mar­kovi} (SKD Prešeren, Lokve), Polonca Margeta (SKD Stanko Vraz, Osijek), Cveto Šušmelj (SKD Triglav, Split), Boris Grželj (SKD Lipa, Buzet) in Damijan Malnar (SKD Gorski kotar), pa S sre~anja pri ministru,tudi drugi predstavniki. Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi} foto: www.gov.si 7. december, ZSDH: Literarni nate~aj 2023 Z domišljijo na potep Z SDH je literarni nate~aj za leto 2023 naslovila Z domišljijo na potep. Odziv je bil znova zelo dober, prispelo je štirideset del, osem srednješolskih in dvaintrideset osnovnošolskih, med njimi sedem iz nižjih razredov (1. skupina od 1. do 4. razreda OŠ) in petindvajset iz višjih (2. skupina od 5. do 6. razreda OŠ). Komisija pod predsedstvom Damjane Hliš je v 1. skupini prvo nagrado dodelila Dorotei Habunek (Domišljija zmore vse), dru­go Evi Šercer (Jaz na Havajih s psom), tretjo pa si delita Mario Bertovi} (Jaz v Afriki) in Martina Žagar (Moja pustolovš~ina). Kot je zapisano v poro~ilu, so se vsi sodelujo~i prepustili domi­šljiji in predstavili zanimive prispevke, pokazali zelo dobro zna­nje slovenskega jezika, prav tako pa ob~utek za pripovedovanje in pesnjenje. Z vezano besedo in obsežnim besediš~em nas je najbolj prepri~ala Dorotea Habunek, ki je s pesmijo predstavila, kakšno mo~ ima domišljija. Eva Šercer se je s teko~o pripovedjo v domišljiji odpravila na Havaje. Zaradi kakovosti izdelkov si tretje mesto delita Mario Bertovi} in Martina Žagar. Oba sta na izviren na~in predstavila zanimivo domišljijsko izkušnjo. V 2. skupini se je na prvo mesto uvrstila Kaja Vesel (Z domišljijo na potep), na drugo Igor Zubovi} (Dnevi brez skrbi) ter na tretje Klara ^op (Z domišljijo na potep) in Lorena Zubovi} (Pot v Lon­don). Tudi v tej kategoriji je prispelo kar nekaj izvrstno napisanih besedil, kot piše v poro~ilu, pa izstopa besedilo Kaje Vesel, saj je pokazala bogato besediš~e ter dober ob~utek za pisanje pesmi. Igor Zubovi} je s pripovedjo predstavil, kakšen bi bil svet brez skrbi. Prav tako sta druga~en pristop k pripovedovanju pokazali Klara ^op in Lorena Zubovi}, ki sta nas prepri~ali z domišljijskim potovanjem v ~arobni gozd in v London. Med srednješolci je bila najboljša Luana Lui} (Gregor v balonu), na drugo mesto se je uvrstila Victoria Frankovi} (Domišljija) ter na tretje Damir Mrzle~ki (Testo) in Anis Prezel (Ni potrebno). Poro~ilo navaja, da so tudi oni postregli z raznolikimi in zanimi­ 21. december Kdo je napravil Vidku sraj~ico, zaklju~ek projekta Z SDH je enega izmed projektov, namenjenih popularizaciji slovenske književnosti za najmlajše, leta 2023 namenila znani zgodbici pisatelja Frana Levstika Kdo je napravil Vidku sraj~ico, sicer prevedeni tudi v hrvaš~ino. Odziv je bil tudi to­krat velik, kot navaja decembrska številka biltena ZSDH, je bilo vklju~enih okrog šeststo otrok iz petnajstih vzgojno-izobraže­valnih ustanov, vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol iz vse Hrvaške. Naloga vzgojiteljev in u~iteljev, sodelujo~ih pri projektu, je bila skupaj z otroki prebrati zgodbico o Vidku v slovenskem in hr­vaškem jeziku ter se pogovarjati o njej. Na podlagi tega so risa­li, slikali in šivali sraj~ice, pa tudi uprizarjali like iz njene vsebine. Slikanica o Vidku, najmlajšem otroku v revni družini in zato vedno v ponošenem obla~ilu, ki mu živali pomagajo sešiti ~udovito lepo sraj~ico, je spodbudila nastanek vrste zani­mivih del. Izmed prispelih izdelkov je strokovna komisija ZSDH nagradila najboljše, in sicer v dveh kategorijah: vrtci in nižji razredi osnovne šole. ZSDH se je tudi posebej zahvalila vsem vklju~enim vimi izdelki, s katerimi so pokazali ljube­zen do slovenskega jezika, prav tako pa visok nivo znanja. Luana Lui} je Gregorja v balonu popeljala na nenavadno potova­nje, Victoria Frankovi} je s pesmijo in bo­gatim besediš~em predstavila, kaj vse zmore domišljija, Damir Mrzle~ki in Anis Prezel pa sta nas prepri~ala z zanimivo obliko pesmi, dobrim ob~utkom za verze in bogatim besediš~em. Damjana Hliš se je v imenu komisije in ZSDH sodelujo~im in mentorjem zahvali­la za izvirne in dobro napisane prispevke. Vsak u~enec si zasluži pohvalo, saj so po­kazali navdušenost in predanost jeziku. Prispevke je bilo navdihujo~e brati, saj so s svojimi besedami ustvarili domišljijske svetove. Pohvala za trud in spodbudo gre tudi vsem mentorjem, ki pou~ujejo slo­venš~ino - to so Simona Mahovi~, Mirja­na Žagar, Špela Brumec in Jure Plut. Prva nagrada v 1. skupini je letna naro~­nina na Cici zabavnik, v 2. skupini na revijo Pil in v 3. skupini na revijo Gea. Nagrada za drugo in tretje mesto v vseh skupinah so darilni knjižni boni v vre­dnosti 80 EUR oziroma 60 EUR, bone v nekoliko nižjem znesku pa bodo v za­hvalo za trud in sodelovanje prejeli tudi vsi preostali udeleženci. Del nagrajenih prispevkov objavljamo v rubriki DPS. y Marjana Mirkovi} v projekt, ki so imeli mentorsko, u~iteljsko in vzgojiteljsko vlogo, in spodbudili svoje skupine k sodelovanju ter prispevali k uspešni izpeljavi projekta. Prvonagrajeni v kategoriji vrtcev, Otroški vrtec (OV) Sušak, Podcenter predšolske vzgoje (PPV) Mor~i} z Reke, za nagrado prejme lutkovno predstavo zgodbe o Vidku in darilni knjižni bon, ostali nagrajenci (Podro~ni vrtec Veli Vrh, OV Pulj; OV Pjerina Verbanac, Labin; OV Bajka, Varaždin in OV Mali svijet, Pulj) pa prejmejo darilne knjižne bone. V kategoriji nižjih osnovnošolskih razredov prejme prvo nagrado OŠ Brod Moravice, in sicer lutkovno pred­stavo o Vidku in darilni knjižni bon, slednjega pa bodo kot drugo in tretjo nagrado prejeli podro~ni šoli (PŠ) OŠ Petar Zrinski ^abar v Trš}u in Prezidu, ~etrtouvrš~ena OŠ Rudolfa Strohala, Lokve in peta VI OŠ Varaž­din. Darilne knjižne bone v zahvalo za sodelovanje prejmejo tudi ostale vzgojno-izobraževalne ustanove, sodelujo~e v projektu. y Marjana Mirkovi} 26. januar, Spominski center Lipa pomni, Lipa No~ muzejev: Sosedje neko~ in danes S pominski center Lipa pomni (Lipa pamti), ki deluje v okviru Pomorske­ga in zgodovinskega muzeja hrvaškega primorja na Reki, je letošnjo no~ muzejev naslovil Sosedje neko~ in danes ter temo namenil slovensko hrvaškemu prijatelj­stvu in sobivanju ob meji. Gre za zgodo­vinsko in kulturološko povezan prostor, ki danes administrativno spada v tri ob~ine, Ilirsko Bistrico v Sloveniji ter Ma­tulje in Klano na Hrvaškem, ter v kate- IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM rem se prepletajo številne gospodarske, v sodelovanju z Marico Gaberšnik, aktivno v okviru ilirskobi­ družinske in prijateljske vezi, so med striške Univerze za tretje življenjsko obdobje. drugim zapisali v vabilu. Ob tej priložnosti sta bili predstavljeni tudi predavanji: Dragica Spominski center (SC) Lipa pomni je po-Jakseti~ iz ob~ine Ilirska Bistrica (in kolumnistka Sopotij) je sve~en tragi~nemu dogodku med drugo svoje naslovila Koliko meje prenesemo?, vodja reške enote INV svetovno vojno, poboju 269 prebivalcev dr. Barbara Riman, tudi predsednica ZSDH, pa je spregovorila 30. aprila 1944 in požigu vasi. Temelj o vplivu meje na prebivalstvo obmejnih krajev. muzeja so fotografije zlo~ina, ohranjene po zaslugi fotografskega studia iz Ilirske V kulturnem programu so nastopili zbor in folklorna skupina Bistrice in Suzane Maraž, ki je skrivoma (FS) OŠ Podgora Kuteževo, FS KPD Bazovica s primorskim in izdelala duplikate in jih razstavila po gorenjskim spletom, na harmoniko je zaigral Luka Šamani} iz vojni. Na ta slovenski prispevek h kulturi Lipe, zapeli so Hrušiški fanti, zaigral in zapel pa je še harmoni­ spominjanja, ki jo negujejo v Lipi, je uvo-kar Ivan Šuštar. doma med drugim opomnila vodja muze-Zbrane v dvorani so pozdravili ilirskobistriški župan dr. Gregor ja, višja kustosinja Vana Govi} Markovi}. Kova~i~, župan Matuljev Vedran Kinkela, predsednik Sveta slo-Vodila je tudi bogat program, pripravljen, venske narodne manjšine Primorsko-goranske županije Vasja kot je zapisano na spletni strani ilirsko-Simoni~ in drugi. Ve~: www.ilirsa-bistrica.si, https://ppmhp.hr bistriške ob~ine www.ilirska-bistrica.si, y Marjana Mirkovi} 2. februar, Pala~a Pata~i}, Varaždin Pouk slovenš~ine na osnovnošolski ravni FS popestrila dogodek, arhiv KPD Bazovica Nove pobude za uvedbo slovenš~ine, foto: www.varazdin. hr/novosti Zgodba o Vidku spodbudila ustvarjalnost, arhiv ZSDH N a pobudo slovenske skupnosti in s podporo saborske poslanke, rojaki­nje Barbare Antoli} Vupora, je v Varaždi­nu potekal sestanek na temo uvedbe pouka slovenskega jezika in kulture v tamkajšnje osnovne šole. Pod`upan Mi­roslav Markovi} je ob tej priložnosti go­stil vodstva sedmih osnovnih šol v mestu, Barbaro Antoli} Vupora, mag. Ta­maro Plankar, ministrico svetovalko za podro~je kulture na veleposlaništvu RS v IZ DRU[TVA RH, dr. Barbaro Riman, vodjo reške enote INV in predsednico ZSDH, in Martino Lesjak, predsednico SKD Nagelj iz Varaždina. Kot med drugim navaja spletna stran mestnih oblasti www.varazdin.hr, se je sre~anja udeležila tudi vodja upravnega oddelka za družbene dejavnosti Danijela Vusi}. Pouk slovenskega jezika in kulture bi potekal na podlagi manjšinske zakonodaje po modelu C, uvedba pa bi pomenila tudi mo­žnost u~enja jezika sosednje države in njeno spoznavanje v širšem pogledu. Kot so med drugim zapisali v novici o sestanku, bi to vsekakor tudi nasploh krepilo sodelovanje med sosedama in pozitivno vplivalo na razvoj medkulturne ob~utljivosti med u~enci ter jim s spoznavanjem novega jezika tudi širilo obzorja. Pouk slovenskega jezika in kulture pa v Varaždinu že ve~ kot desetletje uspešno poteka na Drugi gimnaziji. Ob tej priložnosti sta jo obiskali dr. Barbara Riman in mag. Tamara Plankar, ki je v imenu veleposlaništva RS v RH donirala del knjig, prejetih od Škofijske klasi~ne gimnazije iz Šentvida pri Ljubljani. y Marjana Mirkovi} Hrvaški prevod slikanice V naro~ju dobrega velikana Helene Janeži~ Z SDH je s ciljem pove~ati skromno ponudbo v hrvaš~ino prevedenih slovenskih slikanic ob koncu leta 2023 izdala dvojezi~no slikanico V naro~ju dobrega velika­na / U naru~ju dobroga diva avtorice Helene Janeži~. Kot navaja Bilten ZSDH, je pre­vod delo študenta na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Zagrebu Sebastiana Jajti}a v sodelovanju s tamkajšnjo lektorico za sloven-ski jezik Simono Gotal. Besedilo v hrvaš~ini je lektorirala dr. Kristina Riman s Fakul­tete za pedagoške vede Univerze Jurja Dobrile v Pulju, katere znanstveni interes je tudi književnost za otroke in mladino. Ilustratorka slikanice v izvirniku Polona Kosec pa je tudi pri dvojezi~ni izdaji poskrbela za grafi~no pripravo in oblikovanje. Slikanica je na javnem nate~aju Najlepša otroška pravljica Škofje Loke v letu 2021 prejela tretjo nagrado in ima na zanimiv na~in lokalno obarvano vsebino. Namenjena predvsem otrokom od tretjega do enajstega leta starosti bo slikanica vsekakor oboga­tila didakti~no gradivo za u~enje slovenš~ine, ZSDH pa za letos napoveduje tudi ve~ predstavitev te knjižne novosti vzgojiteljem in u~iteljem slovenš~ine ter v društvih. Helena Janeži~ je sicer s slovensko skupnostjo na Hrvaškem na dolo~en na~in že leta povezana kot skrbnica Zbirke knjižni~nega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), vrsta založniških naslovov slovenskih or­ganizacij na Hrvaškem in glasil (zagrebški Novi odmev, puljska Mavrica, splitska Pla- Oktober 2023-september 2026 nika in reška Sopotja) pa je na ogled tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), na naslovu www.dlib.si. Helena Janeži~ je v zadnjih letih v sodelovanju z reško enoto INV sodelovala tudi pri pripravi razstave in spremljajo~ega gradiva na temo Slo­vencev na Hrvaškem ter njenih predsta­vitvah. Marjana Mirkovi} Ciljni raziskovalni projekt (CRP) za slovensko skupnost na Hrvaškem O ktobra se je v okviru INV-ja za~el ve~letni projekt z naslovom Slovenska sku­pnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza socialno-ekonomskega po­ložaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulturne in politi~ne participacije. Vodja projekta je zgodovinarka, vodja enote INV Reka dr. Barbara Ri­man, ki tematiko slovenske skupnosti raziskuje skoraj dve desetletji. Naslov teme je Analiza stanja slovenske skupnosti na Hrvaškem s poudarkom na razvoju jezika in ohranjanja kulture. Pri projektu sodelujejo še raziskovalci z INV-ja, direktorica in jezikoslovka dr. Sonja Novak -Lukanovi}, sociologinja dr. Mojca Medvešek, vodja Specializiranega INDOK Centra in jezikoslovka dr. Sofija Zver ter mladi raziskovalec z reške enote, kulturolog Natko Štigli}. Kot med drugim navaja povzetek, popisni podatki prebivalstva kažejo na nenehni upad pripadnikov slovenske skupnosti in tudi govorcev slovenš~ine, kar vpliva na zmanjševanje dolo~enih manjšinskih pravic, to pa ovirata tudi njihova razpršena poselitev in strukturna heterogenost. Prou~evanje te tematike ni zanimivo ne za slovenske ne za hrvaške raziskovalce, izjema so le ob~asno in v manjšem obsegu raziskovani posamezni vidiki, kot denimo položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ali delovanje slovenskih društev v zgodovini. Projekt se osredoto~a na celovito prou~evanje te slovenske narodne skupnosti, ki poleg omenjenih od leta 1991 beleži ve~ drugih negativnih trendov, kot je med drugim nezainteresiranost rojakov za politi~no participacijo in mlajše generacije za dejavnosti v skupnosti. Namen je ana­lizirati socialno-ekonomski položaj pripadnikov slovenske skupnosti, ker ta po­membno vpliva na njeno vitalnost. V tem okviru je pri~akovati celovit vpogled v obstoje~a spoznanja ter ocenitev prednosti in slabosti že izvedenih raziskav. Analiza medijskega poro~anja o slovenski skupno­sti v dolo~enih hrvaških in slovenskih me­dijih bo predvidoma prikazala na~in, kako to poteka, in morebitne razlike v njihovem poro~anju. Tema prou~evanja bo tudi od­nos pripadnikov slovenske skupnosti do delovanja društev, slovenske kulture in je­zika nasploh, do politi~ne participacije in dejavnikov, ki vplivajo na vse omenjeno. Podatki bodo zbrani z anketiranjem in do­polnjeni z ugotovitvami na podlagi inter­vjujev. Sodelovanje raziskovalcev z raz­li~nih podro~ij zagotavlja interdisciplinarni pristop, rezultati projekta pa bodo javno predstavljeni v Sloveniji in na Hrvaškem ter objavljeni v publikacijah. Ve~: www.inv.si y Marjana Mirkovi} 22. november, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana Sredi domovine, ve~er z zamejskimi ustvarjalci: Natko Štigli} U rad Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu (USZS) v okviru ve~erov pod naslovom Sredi domovine gosti izjemne ustvarjalce s podro~ja lite­rature, glasbe in drugih umetnosti, ki ži­vijo in delujejo zunaj Slovenije. Tokrat se je na tem dogodku predstavil ~lan KPD Bazovica, akademski glasbenik in mladi raziskovalec na reški enoti INV Natko Štigli}. Pogovor z njim pa je vodila držav­na sekretarka na USZS Vesna Humar. Natko Štigli} se je ob tej priložnosti na kratko ozrl na svoje odraš~anje v Selcah pri Crikvenici, zgodnje navdušenje nad flamenkom in kitaro, uspešno glasbeno pot s številnimi nagradami doma in v tu­jini, sodelovanje s KPD Bazovica še od srednješolskih let in u~enje slovenš~ine v društvu, v katerem je pozneje tudi sam prevzel pou~evanje otrok. Slovenijo so mu sprva približali pogosti obiski z družino, pozneje pa študij v Ljubljani, kjer je poleg Akademije za glasbo diplomiral tudi iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede, tam pa zdaj nadaljuje doktorski študij. Seveda je pogovor lepo obogatil tudi z glasbo, sicer pa smo tega vsestransko dejavnega in zanimivega sogovornika predstavili tudi v prejšnji številki Sopotij, v rubriki Sre~anja. Ve~: www.gov.si/ y Marjana Mirkovi} 25. november, Hrvaški kulturni dom na Sušaku, Reka Petnajstletnica folklorne skupine KPD Bazovica O bletnica obnovljenega delovanja fol­klorne skupine KPD Bazovica je v slovesnem ozra~ju in z ve~ gosti potekala pred dobro obiskano dvorano HDK. Folklorna skupina v KPD Bazovica je bolj ali manj redno delovala od prvih let dru­štva, posebej uspešno in s priznanji pa v ~asu, ko jo je od leta 1973 do leta 1999 v razli~nih zasedbah vodila nekdanja bale­tna plesalka v reškem gledališ~u Sonja Kern Svoboda in z legendarno sestavo nastopala po vsej nekdanji skupni drža­ vi. Dodatno znanje je nabirala pri znani slovenski operni pevki in folkloristki Ton~ki Marolt ter je za svoje požrtvoval­no delo od Zveze kulturnih organizacij Slovenije dobila zlato jubilejno Marolto­vo zna~ko za ohranjanje in negovanje slovenskega folklornega izro~ila. Dejavnost se je z novimi generacijami mladih ob~asno nadaljevala ve~inoma v skupinah razli~nih vrst modernih plesov, a leta 2009 je nekda­nja dolgoletna ~lanica omenjene legendarne sestave, iz katere je izšlo kar osem zakonskih parov, Nataša Grlica, dala pobudo in zbrala skupino zainteresiranih. Obnovljenega delovanja so se v društvu lotili s pomo~jo KUD Zvir iz Jelenja, potem pa je skupino do danes prevzela Nataša Grlica. V sodelovanju s kore­ografinjami in spremljajo~imi glasbeniki imajo v repertoarju ve~ slovenskih plesov, med drugim tudi istrske in slavonske, na programu pa imajo tudi zaklju~no kolo opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Skupina se lahko pohvali tudi z ustreznimi narodnimi nošami za vse plese, med plesalci pa so tudi mladi obeh spolov. Redno nastopajo na odru KPD Bazovica, priredi­tvah in dogodkih v drugih društvih na Reki, drugod po Hrva­škem in Sloveniji ter v zamejstvu, gostovali pa so tudi pri rojakih in na festivalih v Bosni in Hercegovini, Severni Make­doniji, ^rni gori in Srbiji. Nataša Grlica je s posebnim zadovoljstvom ocenila prireditev ob jubileju, vesela, da se je na vabilo k sodelovanju odzvalo ve~ društev, ki so ob glasbeni spremljavi, nekatera tudi s petjem, obiskovalce popeljala po Hrvaški in Sloveniji, posebej po Istri in vse do Porabja. Natko Štigli} z gostiteljico, foto: www.gov.si Zbrani po lepem programu, foto: Istog Žorž Program je povezoval koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Ba­zovica Vitomir Vitaz, tudi sam nekdanji ~lan legendarne skupine v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob tej priložnosti je na krat­ko predstavil najprej FS KPD Bazovica, ki se je zavrtela v spletu gorenjskih plesov in ob koncu programa še z omenjenim kolom iz Gotov~eve opere, zatem pa tudi vse druge nastopajo~e skupine, najprej FS KUD Zvir iz bližnjega Jelenja, ki na obmo~ju Grobnika, Grobniš~ini, skrbi za vsestransko ohranitev krajevne dediš~ine. Lani je z vrsto dogodkov praznovalo petdesetletnico delovanja, ki ga je z vodenjem najprej zaznamovala raziskovalka krajevne kul­ture Alenka Jureti}, zatem pa uspešno do danes Martina Mi~eti} – Davidi} - obe sta s svojim sodelovanjem zaslužni tudi za uspešne korake obnovljene FS KPD Bazovica. Na prireditvi so predstavili del grobniške plesne tradicije. Zatem so se v spletu plesov v spo­min na mlada leta na odru zavrteli ~lani FS iz SKD Ajda iz Umaga, ki delujejo od leta 2016, vodi pa jih Evelin Semeši. Iz Istre prihaja tudi FS Oljka iz KD Hrvatini, ki pod vodstvom koreografa Ivana Fune ohranjajo razli~ne oblike istrske tradicije, del so je predstavi­ 25. november, ^eški dom, Reka Od Katarine do Boži~a V okviru sodelovanja z manjšinskimi organizacijami na Reki in v Primorsko-goranski županiji (PGŽ) je del glasbene sku­pine KPD Bazovica sodeloval tudi na prireditvi Od Katarine do boži~a, ki jo je organizirala reška podružnica Slovaške matice. V veliki dvorani ^eškega doma so se v programu predstavili 30. november, Slovenski dom KPD Bazovica Glasbeni ve~er V odenje MePZ KPD Bazovica je jeseni leta 2023 prevzela pri­znana reška glasbena pedagoginja in sopranistka Ingrid Hal­ler, profesorica solo petja na reški Glasbeni šoli Ivan Mateti} Ronjgov (GŠ IMR) in vodja tamkajšnjega oddelka za pihala, petje, tolkala in harmoniko. Tako se je za~elo tudi tesnejše sodelovanje KPD Bazovica s to glasbeno šolo, ki ima dolgo in bogato tradicijo in na kateri so med drugimi pou~evali tudi številni rojaki. Ingrid Haller sicer vodi tudi zbor mladih Schola Cantorum pri reški Skupnosti Italijanov in zbor župnijske cerkve Marijinega vnebov­zetja. Na glasbenem ve~eru ob koncu novembra se je nova dirigentka prvi~ predstavila s samostojnim nastopom MePZ KPD Bazovica in ob tej priložnosti še s skupino u~encev GŠ IMR. MePZ KPD Bazovi­ca je s krajšim nastopom uvedel v program in ga tudi zaklju~il, na odru pa so se zvrstili mladi in obetajo~i izvajalci: Marta Dragi} (flavta, klavirska spremljava: Ivan Bošnjak), David Prša (tenor, klavirska spremljava: Ingrid Haller), Ruben Mi~ka (klarinet, kla­li v svojem nastopu in se tudi oni spomnili mladosti. S porabskimi plesi se je predsta­vila FS Sakalovci, ki deluje v okviru Zveze Slovencev na Madžarskem. Združuje mla­de in poleg slovenskih ljudskih plesov ohranja porabsko kulturno dediš~ino in prekmurske plese. Vodi jih Jože Illés in re­dno delujejo ~etrt stoletja, strokovna vodja je zadnjih dvanajst let Dragica Kolari~, na harmoniki pa jih ve~ kot dve desetletji spre­mlja Boris Velner. Vsem nastopajo~im in obiskovalcem se je ob koncu, ko so se vse skupine še skupaj zavrtele na odru, zahvalila predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i}, tudi sama dolgoletna ~lanica FS, s povabilom na pri­hodnje sre~anje - ob dvajsetletnici FS ~ez pet let. y Marjana Mirkovi} nastopajo~i iz organizacij narodnih manj­šin in kulturnih društev z Reke in PGŽ: poleg organizatorja še Makedonsko kul­turno društvo Ilinden, ^eška beseda Reka, društvo Ruski dom, KD Rusinov in Ukra­jincev Rušnjak, KUD Zametski koren, ple­sna skupina Reške palade in v imenu Slovenskega doma KPD Bazovica del glas­bene skupine Mimo ritma: solistka Zden­ka Kallan -Verbanac, na kitari umetniški vodja skupine Ivan Harej -Harry in mladi glasbenik Luka Verbanac ter Teo Brusi} na klaviaturah. Programu so se tokrat pri­lagodili in obiskovalce med drugim pose­bej navdušili z nekdaj zelo priljubljeno pesmijo Kristinka. y Marjana Mirkovi} Nastop mladih razveselil ob~instvo, arhiv KPD Bazovica virska spremljava: Borjana Panteli}-Skladany), Lucija Bušljeta (sopran, klavirska spremljava: Ivan Bošnjak), Laura ^osi} in Tino Ku}el (tolkala), Florijan Nemarnik (trobenta, klavirska spremljava: Borjana Panteli}-Skla­dany) in Leonarda Bernobi} (sopran, klavirska spremljava: Ivan Bošnjak). Vsi nastopajo~i so obiskovalce navdušili s programom in izvedbo ter poželi številne pohvale in ~estitke za lep ve~er. Pri~akovati je, da se bo takšno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, z velikim zadovoljstvom in upanjem poudarjajo tudi v vodstvu KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 30. november, Vila Antonio, Opatija Darko Mohar: Zlati otok – Insula Aurea, predavanje V PD Opatija – vodi ga Ivana Eterovi} – so pripravili enaindvajseto javno predavanje, organizirano za promocijo planinstva in izobraževanje s tega podro~­ja za ~lane in širšo javnost. Tokrat je bil v gosteh vodja PS KPD Bazovica Darko Mo­har in v okviru dobrega in dolgoletnega sodelovanja s PD Opatija pripravil preda­vanje o Krku, ki ga spoznava od otroštva. Na otok se je njegova družina preselila iz Prekmurja in kot šestletnik se je takrat sre~al z morjem, ki je bilo njegova ljube­zen na prvi pogled. Otroška in mladostna leta je preživel v raziskovanju Krka, peš obredel vse bolj ali manj skrite koti~ke, ži­vljenje in naravo na otoku pa še vedno raziskuje in temu tudi danes namenja ve­liko prostega ~asa. Del svojega bogatega znanja s podro~ja narave in kulture Krka rad in na zanimiv na~in posreduje vsem zainteresiranim, zato tudi v otoških kro­gih velja za izjemnega poznavalca in za­nimivega pripovedovalca. Predavatelja je ob tej priložnosti predsta­vil Igor Eterovi}, vodja vodniške sekcije v PD Opatija in predsednik izvršnega odbo­ra Hrvaške planinske zveze. V vabilu pa so med drugim zapisali, da je Darko Mo­har svojo planinsko pot za~el med študi­jem elektrotehnike v Ljubljani, z uspešno 7. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje IZ DRU[TVA T udi ob koncu leta 2023 je društvo obi­skal Miklavž. Menda so bili otroci pri­dni, zato jim je prinesel darila in zabavo. Najprej so plesali v družbi Marjana Uljana in nestrpno pri~akovali Miklavža. Veselju ni bilo ne konca ne kraja, ko je kon~no pri­šel, se z njimi pogovoril in razdelil darila. Za najmlajše pa smo pripravili tudi razli~ne delavnice, ki so se jih z veseljem udeležili in pokazali, kako znajo biti ustvarjalni! Nastali so ~udoviti izdelki. Delavnice so pripravile in vodile ~udovite vzgojiteljice Dijaškega doma Kvarner z Reke in njihove pridne dijakinje. Sandra Grudeni} DARKA MOHARA ZLATNI OTOK (INSULA AUREA) kon~anim alpinisti~nim te~ajem v Alpinisti~nem odseku tamkaj­šnjega Akademskega planinskega društva. Alpinizmu se ni po­svetil, izkušnje s te~aja pa so bile dobrodošle pri uspešno prehojenih najzahtevnejših poteh v Sloveniji ter zimskih poho­dih in turnem smu~anju, pa tudi pri samostojni hoji po neoz­na~enih brezpotjih. Zadnjih dvajset let deluje v PS KPD Bazovica in je skoraj dve desetletji posebej uspešen kot njen vodja, z orga­nizacijo dvajsetih izletov letno, poleg Slovenije in Hrvaške tudi v Italijo, Avstrijo ter Bosno in Hercegovino, ter z usmerjanjem de­javnosti v navezovanje tudi ~ezmejnih planinskih vezi, posve~a se tudi fotografiranju in pripravlja številna predavanja, za seboj pa ima tudi ve~ ~lankov na temo planinstva in knjigo. Zanimivosti o Krku so po predavanju spodbudile tudi ve~ vpra­šanj in pogovor z obiskovalci, sre~anje z opatijskimi planinci pa je bilo tudi priložnost za nove dogovore, med drugim o pripravi Male planinske šole, ki jo v sodelovanju s tem društvom za svoje najmlajše ~lane pripravlja PS KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} Miklavž znova obdaril najmlajše, arhiv KPD Bazovica 9.-10. december, Maribor ^udovita dneva na adventnem izletu v štajerski prestolnici Marijina cerkev na Gorcah, foto: Darko Mohar S lej ko prej se vsaka dobrota, vsako sodelovanje ali druženje povrne. Bolj ko ~as mineva, bolj se avtorju tega zapisa ad­ventni izlet PS v Maribor zdi lepši in bogatejši. Mogo~e zato, ker ima zaradi korone ve~ ~asa za premišljevanje o njem? Ve~ ~asa za uživanje v narejenem? Ponavadi takoj po enem lepem doga­janju sledijo priprave za novo in ni ~asa za uživanje v tistem, kar je izvedeno prej. Eva je na vprašanje, kje naj bi prespali na adventnem izletu PS v Maribor, kratko odgovorila: "Javim takoj!" Nato je ~ez dan ali dva poslala telefonsko številko in e-naslov Teodorja Zorka, predsednika KD France Marolt iz Male~nika. KPD Bazovica s tem društvom sodeluje že vrsto let. Izmenjavali so se nastopi pevskih zborov, dramske skupine, prinesli so cepi~ najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ga posadili na dvoriš~u društva in še marsikje v PGŽ. Program, ki so ga planinci dobili od Teodorja, je izgledal lepo že na prvi pogled. A na terenu? Takoj po namestitvi v Male~niku so krenili v akci­jo: najprej ogled cerkve sv. Petra, ki se tu nahaja že od 13. sto­letja, a je sedanjo baro~no podobo dobila v 18. stoletju. Pod cerkvijo so katakombe s 64 grobnimi nišami, 14 od teh je zazi­danih, v njih pa so pokopani duhovniki in pomembnejši kraja­ni. Sledila sta še ogled preše v župnijski vinski kleti in pokušina doma~ih vin. Nad Male~nikom so si potem ~lani izleta ogledali še križev pot in Marijino cerkev na Gorcah, muzej klopotcev ter zaigrali zelo staro igro, imenovano Štrbunk. Mo­go~e bi se to igro lahko organiziralo tudi v Slovenskem domu na Reki? Tisti starej­ši so se spomnili štrbunkov, ki so jih ime­li doma v starih vaških hišah. Ve~erni sprehod po adventnem Mariboru se je nadaljeval še naslednjega dne, ko je Teodor ~lane skupine popeljal na krajši sprehod ob Dravi, do trte na Lentu, stare ve~ kot 450 let in vpisane tudi v Guinnes­sovo knjigo rekordov. V svoji zgodovini je preživela turška obleganja, požare, bombardiranja, trtne uši itd. Vino te trte je visoko protokolarno darilo Mestne ob~ine Maribor. Izlet se je nadaljeval z obiskom smu~ar­skega centra Rogla in sprehodom po Poti skozi krošnje, na kateri se lahko najbolje ob~uti utrip pohorskih gozdov. Pri vzpo­nu na razgledno ploš~ad pa se kar naen­krat za~nejo prikazovati Alpe in dale~ v ozadju bistriški Snežnik. Malo novoza­padlega snega je še polepšalo sprehod. Seveda se izlet ni mogel zaklju~iti brez slovenskih nacionalnih jedi, kremnih re­zin in krofov na Trojanah. Hvala Evi za predlog in Teodorju in nje­govim ~lanom za tako lepo pripravljena dneva na Štajerskem. y Darko Mohar 12. in 15. december, Slovenski dom KPD Bazovica Univerza za tretje življenjsko obdobje, obisk bistriških skupin R azli~ne slovenske organizacije se med obiski Reke in Kvar­nerja pogosto ustavijo tudi v KPD Bazovica, da bi ~lani spoznali delo društva in utrip življenja rojakov na tem obmo~ju. Decembra sta to na urnik svojega izleta uvrstili tudi skupini društva Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) iz Ilirske Bistrice. To se lahko pohvali z bogatim, ve~ kot ~etrt stoletja uspešnim delovanjem, z ve~ kot dvajsetimi sekcijami in števil­nim ~lanstvom. Širimo obzorja, združujemo ljudi, piše na njiho­vi spletni strani https://utzo-ilirska-bistrica.si/. Z raznoliko ponudbo izobraževalnih programov želijo med drugim spodbu­jati starejše k aktivnemu preživljanju prostega ~asa, zdravemu na~inu življenja, delovni ustvarjalnosti, osebnostni rasti in družbeni angažiranosti. 12. decembra je KPD Bazovica tako gostilo skupino Spoznavaj­mo svet in domovino bistriškega društva UTŽO, z mentorico Marijo Gaberšnik, tudi ve~letno dobro poznavalko slovenske skupnosti na Kvarnerju. Tajnica reškega društva Sandra Grudeni}, tudi sama Bistri~anka, je obiskovalce prisr~no poz­dravila in na kratko predstavila dejavnost KPD Bazovica, urednica Sopotij pa položaj slovenske skupnosti na Reki, v županiji in nasploh na Hrvaškem. Skupina deluje skoraj dvajset let. Poleg krajev v doma~em okolju so med drugim obiskali tudi Doli­no, Bazovico, Boljunec, Križ, Zgonik in Op~ine v Italiji, na Hrvaškem pa Pulj, Umag, Buzet, Labin, Lovran ter ^abar in Prezid, ter pri tem navezali tudi stike z ro­jaki. O tem, da je skupina dejavna tudi na drugih podro~jih, pri~a knjiga, ob tej prilo­žnosti podarjena KPD Bazovica, z naslo­ vom Skrivnost lesenega kov~ka - redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. 15. decembru pa je Reko obiskala skupi­na Kulturna klepetalnica, katere mento­rica je Nevenka L. Uj~i~, znana in priljub­ljena nekdanja bistriška profesorica slo­venš~ine, ki je KPD Bazovica sicer obis­kala prvi~, a je o živahni dejavnosti v društvu veliko izvedela že v Ilirski Bistri­ ci. Skupina si je ogledala Pala~o sladkor­ja, sprehodili so se po mestu in se pozneje, še polni lepih vtisov iz nove reške kultur­ne ~etrti, Art kvart, odpravili v KPD Bazo­vica. Sandra Grudeni} jih je seznanila z delovanjem društva, urednica Sopotij pa se je na kratko ozrla na življenje sloven­ske skupnosti na Reki in ohranjanje vezi s Slovenijo. Med obiskovalci je bila tudi nekdanja uslužbenka na Upravni enoti v 15. december, Mestna hiša, Reka Marija Šenk: Zlata leta, predstavitev zbirke R eška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo že dvanajsto pesniško zbirko, tokrat v hrvaš~ini in z naslovom Zlata leta (Zlatne godine). Predstavitev je tudi tokrat potekala v dvorani mestne hiše na Reki in bila znova dobro obiskana. Uvodoma je nastopil MePZ reškega dru­štva upokojencev pod vodstvom zboro­vodje Vinka Badjuka, v zboru pa že leta poje tudi Marija Šenk. V repertoarju ima­jo tudi Pesem reških penzi~ev, ki jo je na njeno besedilo uglasbil Robert Grubiši} in so jo zapeli tudi ob tej priložnosti. Moderatorka ve~era Tajana Mavrinac je na kratko predstavila Marijo Šenk in nje­ne zbirke ter povzela predgovor, ki ga je za to zbirko napisala Sandra Marman z reške filozofske fakultete. V njem je med drugim zapisano, da avtorico spremljamo v vsakdanjem življenju, ki ga avtorica pol-no živi, in v spominih na pretekla dožive­tja, kar vse je navdih za njeno ustvarjanje in jo osre~uje. Navzo~e sta pozdravila in priložnostno nagovorila tudi predsednik Hrvaške zveze društev invalidov dela in podpredsednik krovne organizacije oseb z invalidnostjo Ante Štuli} ter predsednik reške Matice upokojencev Emil Baumgartner. ^estitala sta avtorici in njeno vsestransko dejav­nost s pesmijo, plesom in pesniškim ustvarjanjem poudarila kot lepo spodbu­do in vzor za upokojenska leta. Ilirski Bistrici Majda Udovi~, svetovalka na oddelku za upravne notranje zadeve, ki se je zaradi njene prijaznosti, strokovne podkovanosti in prizadevnosti pri urejanju razli~nih zadev še danes z veliko hvaležnostjo spominjajo številni rojaki na Reki, z iskrenim in hvaležnim spoštovanjem pa tudi spodaj podpisa­na. Seveda je zato v poznejšem pogovoru stekla beseda tudi na omenjeno temo in o današnjih izzivih v zvezi s tem. y Marjana Mirkovi} Kulturni program sta z branjem poezije Marije Šenk obogatili tudi avtori~ini prijateljici Tatjana Mladeni} in Meri Marži}, po­sebej in v predprazni~nem vzdušju pa še u~enka glasbene šole Ivan Mateti} Ronjgov na Reki Gabrijela Brguljan z Boži~no pe­smijo na violini. je sklenil MePZ reškega društva upokojencev. Ob koncu dogodka se je Marija Šenk tudi tokrat odzvala na prošnjo dolge vrste ~akajo~ih in se podpisovala v zbirko, ki je prav tako spomin na lep ve~er, na vpogled pa je tudi na knji­žnih policah KPD Bazovica, enako kot vse dosedanje zbirke, od prve, ki je izšla leta 2012. y Marjana Mirkovi} Še en uspešen obisk, foto: Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA S predstavitve, foto: Marjana Mirkovi} Dejavnost PS pa je vpeta tudi v vrsto dru­gih skupin v KPD Bazovica, pri ~emer ve­lja posebej omeniti sodelovanje z likovno skupino, ki jo vodi Tihana Karlovi} in ka­tere ~lanice so lansko jesen v iskanje navdiha za novo ustvarjanje povedli na hribovje U~ke. Dela, nastala v miru in ti­šini narave v okolju osamele vasice, so bila na ogled na razstavi, ki je še oboga­tila prijetno vzdušje ve~era in prinesla Razstava nastajala na nove zamisli o na~rtovanju skupnih do­ obronkih U~ke, foto: Darko Mohar godkov v prihodnje. Ustvarile so jih Sla­vica Afri}, Liljana ^argonja, Renata Jerkov, Zdenka Kallan – Verbanac, Mirja­na Katalini}, Suzana Lunder, Ksenija Mr­kela, Štefi Sila – Zih, Vojka Smojev in Lidija Tuškan Mohar. y Marjana Mirkovi} 21. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Dean Jur~i}: Sledi spominov – poti miru, predavanje So~a sto let pozneje. Pripravil ga je kasta­vski planinec Dean Jur~i} in z besedo in sliko navzo~e popeljal po Poti miru v do­lini So~e, poti zgodovinskega spomina in opomina na prvo svetovno vojno, poti, ki povezuje prostor od Alp do Jadrana. Kr­vava vojna je zdavnaj minila, na obmo~ju nepopisne lepote reke So~e pa so ostali grobovi in številne sledi teh strahot. Pre­davatelj je ob~instvu predstavil šest mu­zejev na prostem, od Bovca do Tolmina, Dean Jur~i} po Poti ki pri~ajo o grozotah velike vojne, v kate­miru, foto: Darko ri so se politiki in generali igrali z usoda- Mohar mi milijonov ljudi. Naj se nikoli ve~ ne ponovi! y Darko Mohar 27. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Koncert udeležencev glasbenega te~aja N a samostojnem koncertu se je tokrat predstavila skupina obogatili tudi u~enki DPS v društvu. udeležencev glasbenega te~aja harmonike in kitare, ki se Te~aj harmonike vodi Bartol Buljan, ki Po uspešnem nastopu, arhiv KPD Bazovica je v KPD Bazovica za~el lani, program pa sta z recitacijama pou~uje harmoniko na glasbeni šoli Ivana Mateti}a Ronjgova na Reki, na oddelku za pihala, petje, tolkala in harmoniko, te~aj kitare pa ve~letni ~lan mlajše generacije v KPD Bazovica in diplomant ljubljanske akademije za glasbo Luka Verbanac. Za nastop sta pripravila udeležence, ki prihajajo iz razli~nih generacij, od naj­mlajše do tiste srednjih let. V bogatem programu so na harmoniki nastopili Ame­lie Matilda Karlovi} (^uk se je oženil, slo­venska ljudska), Mia Dobrnjac (Il Car­nevale di Venezia, italijanska, arr. Neno Atanaskovi}), Gordan Dla~i} (Val~ek, Al-bin Fakin), in Ivor Vodopivec (Na planincah, slovenska ljudska), na kitari pa Borna Prelec (Izidor ov~ice pasel in Na planincah, slovenski ljudski), Eni Šneler (Etuda št. 1, Luka Verbanac), Matija Maras (Andanti­no, op. 59, Mateo Carcassi), Arsen Krzyk (Val~ek, op. 241 št. 1, Ferdinando Carulli), Andrej Klobas (Haba­nera, Pascual Roch), Vito Mihajlovi} -Verbanac (Enjoy the Silence, Martin Gore) in Mirjana Katalini~ (Val~ek, op. 121 št. 4, Ferdinando Carulli). U~enki slovenš~ine, sestrici Enea in Aria Hunjadi, pa sta reciti­rali pesmi Dvoj~ka in U~enjak iz priljubljene slikanice Pedenjped slovenskega pesnika Nika Grafenauerja - za nastop ju je pripravila Andrea Šlosar. Ob~instvo je izvajalce lepo sprejelo in jim ~estitalo za uspešen nastop, vodstvo društva pa izrazilo upanje, da bo takšne ve~ere pri~akovati tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 29. januar, Društvo slovenskih upokojencev, Trst Darko Mohar: Dotaknuti nebo – K zvezdam, predstavitev knjige Navzo~e sta pozdravili predsednica Društva slovenskih upokojen­cev v Trstu Sonja Boži~ in predsednica Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT) Marinka Pertot. Avtorja je na kratko predstavil koordinator kulturnih dejavno­sti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz in tudi vodil pogovor z njim. Darko Mohar je med drugim spregovoril o pobudi za pisanje in vsebini obsežnega dela, široko razvejanem delovanju in ~ezmej­nih vezeh PS, dolga leta tudi s ~lani SPDT, kar je med drugim botrovalo tržaški predstavitvi knjige. Dogodek je bil tudi priložnost za spoznavanje bogate dolgole­tne in pestre dejavnosti reškega društva nasploh. Del te na glasbenem podro~ju sta z nastopom lepo ponazorila in tudi Sonja Boži} pozdravila navzo e, arhiv KPD Bazovica obogatila dogodek ~lana skupine Mimo ritma, solistka Zdenka Kallan -Verbanac in umetniški vodja skupine Ivan Harej -Har­ry na kitari. Prijeten ve~er sta sklenila pogovor z obiskovalci in druženje, namenjeno tudi sodelovanju v prihodnje, med dru­gim pomembni obletnici SPDT, ki letos slavi 120 let delovanja. y Marjana Mirkovi} 8. februar, Hrvaški kulturni dom na Sušaku (HKD) Carlo Goldoni: Pamela, gledališka predstava Prosvetnega društva Štandrež S veta slovenske narodne manjšine Me-snico in iluzijo. Pamela je idealna mešanica sestavin za popoln sta Reka in Primorsko-goranske župa-kaos in katastrofo … s sre~nim koncem. nije sta ob letošnjem kulturnem prazniku v Dobro obiskana predstava – na ogled je tudi letos prispelo ve~ av­goste povabila gledališko skupino Prosve­tobusov slovenskih društev iz Istre – je potrdila željo, da bi takšnih tnega društva Štandrež, ki jo vodi igralec dogodkov bilo ve~. Vabilu so se med drugimi odzvali tudi udele-Matej Klanjš~ek, z nagrajeno predstavo Pa­ženci DPS na Reki, ki ga vodi u~iteljica Vida Srdo~ in nam je posla­mela. Gre za komedijo, ki jo je leta 1750 la v nadaljevanju objavljeni prispevek Danijele in Dejana Jakši}a napisal beneški komediograf Carlo Goldoni na to temo, za kar se njej in avtorjema uredništvo Sopotij najlepše Prizor iz predstave, in je prav v Štandrežu aprila 2022 doživela zahvaljuje. y Marjana Mirkovi} foto: Dejan Jakši} slovensko praizvedbo. Prevod in priredbo besedila sta prispevala Myriam in Matej Klanjš~ek, avtor priredbe in režiser predsta­ve je Andrej Zalesjak. Ob predstavi je med drugim zapisal: Pamela je komedija o pre­povedani ljubezni, ki podira meje družbene sprejemljivosti in gledališki dogodek, ki po­dira predstavo o gledališki predstavi. Je na videz lahkotna igra, ki osvetljuje odnos med moškim in žensko, med gospodarjem in služabnikom, med razuzdanostjo in kre­postjo, med podlostjo in ~astjo, med slabo­stjo in vrlino, med preteklostjo in sedanjostjo, med igralcem in režiserjem, med gledališko igro in gledališ~em, med re- IZ DRU[TVA N a sedežu Društva slovenskih upoko­jencev v Trstu je bila predstavljena knjiga Dotaknuti nebo - K zvezdam av­torja Darka Moharja, dolgoletnega vodje PS KPD Bazovica. Pamela ^eprav naju gledališ~e in ta oblika umetnosti nikoli nista posebej zanimala, se zadnja leta trudiva prevzeti navado ob~asnega obiska gledališke predstave, najbolj pa naju zanima komedija. Letos, na Prešernov dan, sva se odlo~ila, da si ogledava predstavo, ki je bila izvedena v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku. Šlo je za komedijo Carla Goldonija "Pamela", ki jo je v slovenskem jeziku odigrala dramska skupina iz Štandreža pri Gorici (Italija). Ker gre za gledališko predstavo, ki je bila prvi~ uprizorjena leta 1750 v beneškem gledališ~u, je bilo pri~akovati, da ne gre za sodobno igro. Vsekakor pa so igralci odigrali dobro in po najinem mnenju uspeli dovolj nasmejati ob~instvo, da lahko re~eva, da je predstava uspela. Igralec, ki je igral plemi~a Binninga, je bil najin ljubljenec in je po najinem mnenju zagotovo glavna zvezda predstave. Predstava traja uro in pol, kar je precej utrudljivo, a je bilo dovolj zabavno. Po­hvaliva naj pobudo društva za takšen na~in praznovanja Prešernovega dne in se veseliva novih dogodkov. y Danijela in Dejan Jakši} 8. februar, Hrvaški dom, Split Duo glasbene skupine Mimo ritma, koncert V okviru sodelovanja z drugimi slovenskimi društvi na Hr­vaškem sta ~lana glasbene skupine Mimo ritma, ki deluje v KPD Bazovica, nastopila pri rojakih v Splitu. Odzvala sta se vabilu SKD Triglav in ob slovenskem kulturnem prazniku v ze­lo sve~anem vzdušju tamkajšnjega Hrvaškega doma priredila celove~erni koncert za ~lanstvo slovenskega društva in številne druge zainteresirane. Obiskovalce sta ob tej priložnosti nagovorila predsednik SKD Triglav Cveto Šušmelj, ki je ob tej priložnosti na kratko predsta­vil pomen kulturnega praznika za rojake v Splitu in nasploh, ter tajnica društva, tudi vodja dramske in literarne skupine, Ana Matusinovi}. Z recitacijo Prešernove poezije je sodelovala tudi v kulturnem programu, ki sta ga ve~inoma izpolnila gosta iz glasbene skupine Mimo ritma KPD Bazovica, solistka Zdenka Kallan -Verbanac in umetniški vodja skupine Ivan Harej -Har­ry. Z izborom slovenskega repertoarja in zimzelenimi uspešni­cami, tudi filmske glasbe, sta s svojim nastopom navdušila tudi tokrat ter požela številne ~estitke in pohvale rojakov za lep prazni~ni ve~er. y Marjana Mirkovi} 12. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Študij v Sloveniji Univerza v Ljubljani, foto: www.uni-lj.si Z aradi velikega zanimanja v društvu že trideset let poteka bolj ali manj organizirana predstavitev študija v Sloveniji. Na slovenskih univerzah se po neuradnih podatkih že leta izobražu­je tudi ve~ sto študentov iz Hrvaške, najve~ z Reke, tako da je društvo postalo pravo informativno središ~e tudi za to podro~je zadev s Slovenijo in telefonski klici se vrstijo že od zadnjih mese­cev v letu. Sre~anja se je udeležilo ve~ kot trideset dijakov in tudi staršev, ki jim je tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} posredovala okvirne Zdenka Kallan - Verbanac in Ivan Harej – Harry, arhiv KPD Bazovica informacije in jim predvsem priporo~ila obisk bližnjega informativnega dne v Slo­veniji. Odgovarjala je na številna vpraša­nja, od na~ina prijave, sprejemnih pogojev in preizkusa znanja slovenš~ine do možno­sti nastanitve in pridobitve štipendij. Vsem zainteresiranim je tudi prijazno ponudila pomo~ pri prijavi na vpis in vseh drugih, s tem povezanih vprašanjih, enako kot prej­šnja leta, za kar so ji bili nadvse hvaležni številni maturanti in njihovi starši. Svoje izkušnje in številne koristne predloge je ob tej priložnosti navzo~im posredoval tudi mladi profesor biologije in kemije na Prvi reški hrvaški gimnaziji in vsestransko dejaven pedagog Leo Šamani}, ki je po štu­diju na ljubljanski univerzi ostal tesno in aktivno povezan z društvom. Kot je na sre~anju med drugim napovedala Sandra Grudeni}, bodo nadaljnje informa­cije o študiju, prijavah in razpisu za štipen­dije tudi vprihodnjeobjavljenena Facebook strani KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 14. februar, Mestna knjižnica Ivana Gorana Kova~i}a, Karlovec Valentinovo I zmenjava kulturnih dogodkov med društvi in drugimi organizacijami po­gosto prinese nove stike in botruje nove­mu sodelovanju. Tako je razstava o Hinku Krapeku, ki jo je lansko jesen v KPD Bazovica organizirala Mestna knji­žnica Ivana Gorana Kova~i}a (MK IGK) iz Karlovca, spodbudila tudi vabilo duetu iz glasbene skupine društva za nastop ob valentinovem. V knjižnici, ki je sicer dobra tri desetletja tudi osrednja tovrstna ustanova za slo­vensko knjigo na Hrvaškem – zbirko vo­di Vedrana Vrana –, so za valentinovo letos pripravili razstavo klasikov ljube­zenske proze in poezije, knjižni~ni Klub ljubiteljev poezije pa je povabil na druže­nje v knjižni~ni kavarni Kava in knjige. Povabili so gosta z Reke, duet skupine Mimo ritma iz KPD Bazovica, solistko Zdenko Kallan -Verbanac in umetniške­ga vodjo skupine Ivana Hareja -Harryja, ki sta s svojim nastopom prijetno prese­netila organizatorja na odprtju omenjene razstave na Reki. Dogodka v Karlovcu se je udeležila tudi tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} in uvodoma na kratko predstavila dejav­nost društva. Zdenka Kallan -Verbanac IZ PLANINSKE SKUPINE vrhu, foto: Darko 26. november, Borisov izlet že dvajsetletna tradicija Mohar L eto gre proti koncu in že je prišel ~as, da Boris (Rumac, op. ur.) popelje ~la­ne PS v prelepe koti~ke U~ke ali ^i~arije. Tokrat se je odlo~il za ^i~arijo, kraje okrog lovske ko~e Brdo nad Veprincem. Son~en dan, le nekaj snežink od prejšnje no~i se je skrivalo po sen~nih zakotjih Zvon~evega vrha in nekoliko višjega Budišinca. V da­ljavi Snežnik in vrhovi Gorskega kotarja, še vedno v svoji zeleni obleki. Globoko spodaj se je lesketalo morje, iz katerega sta izstopala Cres in Krk. Sledi viharja, ki je pridrvel ~ez vrhove ^i~arije vse do Ve­princa, so nakazovala številna porušena drevesa. Po treh urah lahkotne hoje in uživanja v šušljanju listja pod nogami je sledilo še druženje ob Milanovem ražnju pri lovski ko~i. Vsak ~lan skupine je nekaj doprinesel, da je bil ta dan posebno lep. Timsko delo je tisto, kar veseli vodjo sku­pine. Pripravljeni pa so že tudi na~rti za leto 2024. y Darko Mohar IZ DRU[TVA in Ivan Harej -Harry sta se tokrat predstavila z romanti~no obarvanim izborom glasbe, ki so ga lepo dopolnjevale interpre­tacije ljubezenske poezije v izvedbi gostiteljskega kluba, z Ve­drano Vrana tudi v slovenš~ini. Na njeno prošnjo je eno svojih pesmi, Domovini, ob tej priložnosti recitirala tudi Zdenka Kal­lan -Verbanac. V zelo prijetnem ozra~ju in vedrem razpolože­nju so se številni obiskovalci med glasbo tudi zavrteli in se ob koncu izvajalcema zahvalili, ker sta jim oživila lepe spomine in jih vrnila v mlada leta. Vedrana Vrana je gostom iz KPD Bazovica med poznejšim dru­ženjem še razkazala lepe prostore, v katerih v okviru knjižnice deluje tudi oddelek za slovensko knjigo, in izrazila upanje na nadaljnje sodelovanje. y Marjana Mirkovi} Klepet na Zvon~evem Veselo na valentinovo, foto: https://gkka.hr 7. januar, Neznana Istra 2024 Pred rojstno hišo škofa Juraja Dobrile, foto: Darko Mohar T udi letos je izlet v neznano Istro privabil številne ~lane PS. Še malo ve~ bi jih bilo, ~e ne bi razsajali gripa, kovid ali druge bolezni dihalnih poti. Tokrat je pazinska ekipa PS – Mira, Silvin in Ago – pripravila ogled neposredne okolice Pazina. Za za~etek lažji vzpon na Veli vrh nad Limsko drago in izredno razgledno to~ko po celi osrednji Istri. Predvsem so lepi razgledi proti Kringi in Tinjanu, ki so ju planinci obiskali pred nekaj leti. V daljavi je nad vsem kraljevala U~ka. Z a~etek leta in tradicionalno sre~anje planincev prvega januarja na najviš­jem vrhu U~ke, Vojaku, v organizaciji ~lanov PD Opatija, PD Knezgrad in PD Li­sina, sta napovedala še eno uspešno pla­ninsko leto. Vreme je šlo na roko organizatorjem in udeležencem, zbralo se je ve~ kot sto petdeset planincev iz Za­greba, Liburnije, Reke in Istre, med njimi tudi devet ~lanov PS KPD Bazovica. y Darko Mohar Sledil je obisk rojstne hiše škofa Juraja Dobrile, zgodovinske osebnosti in zelo po­membnega za narodnostni ravoj hrvaške Istre ter obenem prijatelja še enega pomem­bnega moža v hrvaški zgodovini, škofa dr. Josipa Juraja Strossmayerja. O življe­nju Juraja Dobrile, rojenega v vasici Veli Ježenj, je obiskovalcem z zelo toplimi be­sedami spregovorila Mirjana Feren~i}. Ži­vljenjska pot tega kme~kega sina iz revne družine, ki ga je iz osrednje Istre pripeljala do parlamenta na Dunaju, je zelo impre­sivna, predvsem pa je spoštljivo njegovo delo na podro~ju izobraževanja hrvaškega prebivalstva na podeželju, zatiranega z italijanske, kulturno, politi~no in gospo­darsko mo~nejše strani. Pogovor z Mirjano Feren~i} se je nadalje­val v bližnji cerkvici Svete Lucije Pazin­ske, zgrajene v 16. stoletju med krajema Heki in Ježenj. Obnovljena je bila leta 1951, a je današnji videz dobila leta 2000, takrat so tudi uredili park v njeni okolici. Izlet se je kot ponavadi zaklju~il v Banih, ob zvokih harmonike in druženju. Lep vs-top v novo planinsko leto! y Darko Mohar 20. januar, Pot sedmih slapov, lepota tako blizu in tako neznana P o petkovi vremenski ujmi se je v soboto prikazal prelep dan, son~en, celo topel. Idealno vreme za izlet na Pot sedmih slapov v Istri pri Buzetu. Slapove je treba obiskovati, ko je v njih veliko vode! Žal se od ~lanov PS nih~e ni odlo~il za ta izlet. Na dogovorjeno mesto je prišlo samo štirinajst ~lanic in ~lan PD Postojna, ki jih je vodja skupine povedel ob obali reke Mirne v kanjon potoka Draga. Vode je bilo v Mirni veliko, obetali so se veli~astni slapovi. In tako je bilo od prvega z nazivom Zagon do petega v naselju Kotli. Za obisk šestega in sedmega slapa v kanjonu Mirne se niso odlo~ili. Mirno je bilo treba pre~iti na treh krajih, a pri visoki vodi to ni mogo~e brez sezuvanja ~evljev, v~asih tudi sla~enja hla~. Manjša podrobnost, ki ostaja za kdaj drugi~. Del poti pelje skozi tipi~no notranjo Istro z opuš~enimi vasicami, a obdelanimi polji. Mir in tišina sta zna~ilnost tega dela Is­tre. No, to privla~i vse ve~ ljudi, tako da turizem hitro prodira v ta pred leti pust kraj. V dolo~enem zgodovinskem ~asu je življenje pobegnilo iz vasic, kot sta Gli­stonija ali Š}aveti, in potem se vse spre­meni in življenje najde novo pot. Kot voda! Posebno presene~enje na poti je Napoleo­nov most ~ez potok Draga, ki se tu že imenuje Pivka. Ni znano, kdaj je zgrajen, je pa njegov visok kamniti lok pravo ~udo gradnje. Prelep most v prostoru, dale~ ni nobene vasi, pri~a o tem, da je po tej poti v starih ~asih le tekel velik promet. ^e je tretji slap Vela pe} najvišji, pa je ~etrti Mala pe} zagotovo najlepši. Vo­da ~ezenj pre~i pod spodmolom in tu napravi manjše jezero. Idealno mesto za meditacijo ob šumenju vode. Na koncu ni ostalo dovolj ~asa za obisk Huma, najmanjšega mesta na svetu. Nekaj je treba pustiti tudi za na­slednji obisk Istre in njenih lepot. y Darko Mohar Zagon, prvi slap, foto: Darko Mohar IZ DRU[TVA 28. januar, Pravo vzdušje na te~aju hoje v zimskih razmerah na Sviš~akih V organizaciji Reševalne skupine iz Te~aj na Kapitanovi Ilirske Bistrice, ki deluje v okviru bajti, foto: Luka Skori} Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana, je PS KPD Bazovica izvedla tradicionalni te~aj hoje v zimskih razmerah. Razen ~lanov skupine je na te~aju sodelovalo tudi ve~ ~lanov PD Opatija in predsednica ilirskobistriškega PD Snežnik Darinka Dekleva, ki pa je, žal, pred kratkim od­stopila s te dolžnosti. Planinci KPD Bazo­vica se ji najlepše zahvaljujemo za vse, kar je naredila za PD Snežnik in našo skupino, in tega ni malo. Seveda smo hvaležni tudi za veliko prijetnih trenut­kov v njeni družbi. Vajo so izvedli reševalci Vlado, Tomaž in Marko. ^eprav snežne razmere niso bile spodbudne, so le izvedli vzpon na vrh sko­raj 1800 metrov visokega Snežnika. Sam vrh je bil okovan v led, tako da je te~aj na koncu le imel svoj prakti~ni smisel. Po kon~anem vzponu je še sledila anali­za te~aja v obnovljenem domu na Sviš­~akih. y Darko Mohar Si-T Literarni nate~aj: Z domišljijo na potep V nadaljevanju objavljamo vse nagrajene prispevke nate­~aja Z domišljijo na potep v prvi kategoriji, od 1. do 4. r. OŠ, ter prvonagrajena prispevka v drugi in tretji kategoriji, od 5. do 8. r. OŠ in za srednješolsko raven. Uredništvo Sopotij ~estita nagrajencem in mentoricam ter se jim zahvaljuje za sodelovanje. Kategorija 1.-4. r. OŠ 1. nagrada Domišljija zmore vse V domišljiji tebi sije sonce, vse je tako lepo in ugodno! Tam ti edinstveno bije srce. V tem svetu vsi ti dajo pozdrav, tam sta najboljša pica in ~okolada. Recite mi, kakšen bi bil svet brez domišljije, kakšen? y Dorotea Habunek 3. r. OŠ Metel Ožegovi}, Radovan pouk SJ v Varaždinski županiji (Špela Brumec) 2. nagrada: Jaz na Havajih s psom Enega dne sem se pripravila na poletni dopust s psom. Od­pravila sva se na Havaje. Na Havajih sva se lepo imela. Zelo sva se zabavala. Lepo se nama je bilo plavati in potapljati. Zelo sva se zabavala na Havajih. y Eva Šercer 3. r. OŠ Petar Zrinski, Gerovo DPS (Mirjana Žagar) 3. nagrado si delita: Jaz v Afriki Enkrat ko sem bil v Afriki, sem videl leva. Prišel je k meni in sem ga pobožal po glavi. Nato sem se vrnil domov in sem zaspal. y Mario Bertovi} 3. r. OŠ Petar Zrinski, Gerovo DPS (Mirjana Žagar) Moja pustolovš~ina Enkrat na leto sem šla plavati v ocean. Takoj sem se za~ela "taliti". Kmalu sem zagledala nekaj nenavadnega. To je bil narval. Oh kako je bilo lepo. Tudi jezdila sem ga. Postala sva najboljša prijatelja. y Martina Žagar 3. r. OŠ Petar Zrinski, Gerovo DPS (Mirjana Žagar) S pouka slovenš~ine v KPD Bazovica, foto: Marjana Mirkovi} Kategorija 5.-8. r. OŠ 1. nagrada: Z domišljijo na potep Domišljija te popelje, kamor koli želiš tudi ~e na mestu sediš. Lahko si kralj ali miš kot astronavt po luni hodiš. ^e te v sanjah postane strah, ne skrbi, doma si znova v en mah. y Kaja Vesel 6. r. OŠ Petar Zrinski, Prezid DPS (Mirjana Žagar) Kategorija srednjih šol 1. nagrada: Gregor v balonu Preveril je plamen, preveril je balon, preveril je povezave in kon~no je za~el. Zemlja pod Gregorjem je postajala vedno manjša in manjša. Kmalu se je znašel sredi ni~esar, lebde~ na samem nebu, v svojem velikem balonu. Šel je naprej, in nedol­go nazaj je naletel na lete~e praši~e. Trije praši~ki so mu maha­li, nato pa so se vsi trije zbrali in ga odrinili v daljavo. Gregor je s svetlobno hitrostjo prepotoval dolgo pot, ne da bi vedel kje bo kon~al. Na poti je videl mesto Sladoled, mesto Oblakov, ^okoladno reko in Pravlji~ni gozd. Ko se je peljal skozi mesto Perja, je ena od štorkelj letela s svojim letalom in mu š~etkala balon. V balonu se je naredila luknja, zato je Gregor moral ne­kaj narediti. Splezal je na balon in ga za~el krpati. Edina stvar, ki mu je pomagala, je bila medena nalepka. Uspelo mu je in nadaljeval je pot. Potoval je dneve, tedne, mesece in po enem letu se je odlo~il, da se spusti na zemljo. Ko se je spustil na tla, se je njegova podoba narave pove~ala. Bil je presene~en nad velikostjo vsega okoli sebe. Prej je bilo vse kot drobne mravlji­ce, ki se ga niso dotaknile, zdaj pa se je moral soo~iti s sloni. y Luana Lui} 4. r. Prve reške hrvaške gimnazije na Sušaku model C (Simona Mahovi~) 15. december, Pal~ava šiša, Plešce Pesniški ve~er V okviru Etnološke zbirke rodbine ^op Pal~ava šiša v goranski vasici Plešce se je s pesniškim ve~erom zaklju~il lanski, znova zelo bogat sklop ve~ kot dvajsetih prireditev, organiziranih samostojno ali v sodelovanju, z ve~ kot šeststo udeleženci. V Plešcih in okolici na obeh straneh meje so se tako zvrstili vodeni pohodi, poveza­ni z zgodbami ~ezmejne kulturne dediš­~ine, turisti~na vodenja, projekcije doku­mentarnih in etnografskih filmov, stro­kovna predavanja in delavnice, pred­stavitve knjig, plesni ve~er, likovna raz­stava ter delavnice in terenske vaje s študenti etnologije in antropologije iz Slo­venije in Hrvaške ter tujine. Na ve~eru z naslovom Pesniki z obeh stra­ni meje so se zbrali vsestransko dejaven Davor Grguri} iz Delnic, pisatelj, ki poleg književne hrvaš~ine piše v delniškem in lokvarskem govoru, Zlatko Pochobradsky iz Gerova, ki že desetletja ustvarja prozo in liriko v gerovskem govoru, a tudi v hrvaš~ini, Peter Raspor iz Ljubljane, ki ustvarja svoje pesniške zbirke v knjižni slovenš~ini, in Miha Razdrih iz Loške do-line, ki nastopa v predstavah ter piše pe­smi in pripovedi v klenem in za koga surovem jeziku notranjskega podeželja. Z branjem svojih pesmi so predstavili svo­ 13. februar, Ministrstvo za znanost in izobraževanje RH Financiranje posebnih programov organizacij narodnih manjšin N a spletni strani Ministrstva za zna­nost in izobraževanje RH je objavljen razpis za sofinanciranje posebnih progra­mov organizacij narodnih manjšin v letu 2024. Skupno gre za sredstva v znesku 170.000 evrov, namenjena pa so za stro­kovno izobraževanje u~iteljskega kadra, ki na osnovnih in srednjih šolah pou~uje manjšinski jezik; potek zunajšolskih de­javnosti in tekmovanj v okviru tega pou­ka; proslave dogodkov, pomembnih za dolo~eno narodno manjšino, ter izdajo ti­skanega gradiva, namenjenega pouku in promociji manjšinskega jezika in kulture. Rok za prijave je 25. marec 2024. Ve~: https://mzo.gov.hr. Ministrstvo za znanost in izobraževanje RH je objavilo tudi razpis za izvajanje posebnih oblik pouka oziroma poletne šole za u~ence, ki jih za pripadnike naro­dnih manjšin v šolskem letu 2023/24 or­je delo in razmišljanja. Tokrat v obokanih prostorih nekdanje Pal~ave uoštarije, ki je bila v stoletju svojega delovanja marsik­daj središ~e kulturnega dogajanja v vasi in jo še vedno lepo ogre­je stara krušna pe~ ... Na ve~eru, ki se je podaljšal v no~, smo v pogovoru odstirali vprašanja o izzivih pisanja v lokalnih govo­rih, v katerih pesnik marsikdaj z grenkobo izraža ob~utke o izgi­njanju identitete svoje domovine – družbenega okolja in lastne minljivosti, do premislekov o izražanju v knjižni slovenš~ini ali hrvaš~ini. Tudi ta ve~er je bil ponovno priložnost ~ezmejnega povezova­nja ustvarjalcev, saj smo po dolgih desetletjih ponovno poveza­li prostore na poti iz osrednje Slovenije proti Kvarnerju in osrednji Hrvaški, ki so stoletja medsebojno komunicirali in se nadgrajevali. In za to se bomo trudili tudi v prihodnje. y Povzeto po zapisu, ki ga je poslal vodja Pal~ave šiše Marko Smole ganizirajo ustanove in društva s tega podro~ja. Na razpolago je slabih 160.000 evrov prora~unskih sredstev, znesek za posa­meznega u~enca pa je omejen na 235 evrov. Rok za prijavo je Poslopje ministrstva, 20. marec 2024. Ve~: https://mzo.gov.hr. y Marjana Mirkovi} foto: www.mzo.gov.hr V Pal~avi šiši pogosti kulturni ve~eri, foto: Marko Smole POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Svet dvojnih meril N edelja je. Pred Nedeljom u 2 je bila na sporedu kot vsako nedeljo kmetijska oddaja. Mladi kmet in njegova soproga sta dobršen del ~asa pojasnjevala, koliko ur svojega življenja morata prebiti za ra~unalnikom ali z mobitelom in aplikacijami na njivah, da kot dva birokrata, ne pa kmeta, beležita, kaj vse po~neta na svoji kmetiji s 600 kozami in ne vem še koliko hek­tarji in drugimi vrstami rejnih živali. Že na za~etku prispevka, ki je bil, kot praviloma vsi v kmetijskih oddajah, eno samo jamra­nje, sem naglas komentirala: "Zagotovo ne bo slišati ene številke o tem, koliko subvencij ta kmetija dobi." Seveda sem imela prav. Vljudni novinar tega nevljudnega vprašanja ni postavil. Koliko evropskih subvencij prejmete vi za to, s ~imer si zaslužite vsakdanji kruh, letni pri­hodek? Pa na primer za šolanje otrok in nji­hovo šolo v naravi? Koliko obrazcev bi bili voljni izpolniti za na primer 10.000 evrov iz­ravnalnih ukrepov? Seveda s slovenskimi kmeti in kmetijskimi oddajami ni ni~ druga~e. Kmet je danes v glavnem velika žrtev, mi pa z njimi zelo grdo ravnamo in se ne zavedamo, da smo živi predvsem zaradi njih, saj so samo oni tisti, ki nam proizvajajo hrano. Velja, da ni vljudno spraševati o prihodkih. Kaže, da ni vljudno spraševati o prihodkih, ni­ti ~e ti v žep kapne na desettiso~e ali stotiso~e javnega, davkopla~evalskega denarja. Toda Dragica Jakseti~ svet do vse ve~jih razlik med bogatimi, ki so vsak dan bolj bo­gati, in prikrajšanimi, ki so vsak dan bolj prikrajšani in revni, ni niti najmanj vljuden. Zato se moramo nevljudno pogovarjati pretežno o številkah, novinarji pa sploh! Namesto Ursule Von der Leyen, Scholza in Macrona so pod drobnogled številke vzeli nekateri politiki in ekonomisti, posa­mezniki, na katere kmetje zdaj zlivajo gnojnico. Odprem sple­tni Le Monda. Slavni francoski ekonomist Thomas Pikety je pogledal francoske številke. Povpre~ni prihodek francoskega kmeta znaša 56.014 evrov. Kar niti ne odstopa od francoskega povpre~ja. A kaj pokažejo še druge številke? Da so med kmetij­skimi proizvajalci dohodkovne neenakosti bistveno ve~je kot v drugih poklicih. ^etrtina kmetov ima prihodke višje od 90.000 evrov, deset odstotkov pa višje od 150.000 evrov. Dohodki v višini ve~ sto tiso~ evrov letno niso neobi~ajni, zlasti v kmetij­skih podjetjih, ki so prav tako upravi~enci do subvencij. Toda na drugem koncu lestvice je 10 odstotkov najslabše pla~anih kmetov, ki zaslužijo manj kot 15.000 evrov. Evropske kmete, pravijo, ogrožajo poceni kmetijski pridelki iz Ukrajine, ki se ji ni treba držati evropskih pravil o uporabi pesticidov. Kmetje so zahtevali odpravo davka na dizelsko gorivo in dovoljenje, da še naprej lahko uporabljajo pesticide, ki bi jih EU rada mo~no omejila zaradi varstva narave. Toda EU je pod kmeti hitro klec­nila. Restrikcije pri uporabi pesticidov ne bo, tudi davka na di­zelsko gorivo ne. EU je znižala svoje standarde v boju zoper konkurenco tujih pesticidov. Narava bo spet potegnila ta krat­ko, mogo~a uporaba pesticidov pa bo ti­stim, ki že zaslužijo 150.000 evrov, prinesla veliko ve~ denarja kot tistim, ki zaslužijo 15.000 evrov. Spet je podprla bogate, namesto da bi uvedla zaš~itne ukrepe, katerih cilj bi bil zagotoviti, da uvoz pla~a neupravi~eno korist, ki jo ima zaradi neskladnosti s francoskimi standardi. Odprem Delo. Kmetje so zablokirali vso Zahodno Evropo. Nemško ustavno so-diš~e je vladi naložilo nujno var~evanje, vlada je porezala subvencije povsod, ho­tela jih je tudi pri kmetih. A je vlada kmalu po prvih blokadah Berlina odsto­pila od ukinitve dav~ne olajšave za kme­te pri nakupih vozil in goriv. Pa ~eprav nemški kmetje s subvencijami ustvarijo tudi do 60 odstotkov prihodkov in so v poslovnem letu 2022/2023 v povpre~ju ustvarili 115.000 evrov dobi~ka oziroma 45 odstotkov ve~ kot leto prej. No, ve~ina Nemcev je tedaj trpela zaradi visoke in­flacije. Medtem ko je na blokade cest podnebnih protestnikov nemška vlada odgovorila s kazenskim pregonom in zo­per protestnike poteka ve~ sto kazenskih postopkov, je kmetom ob uporabi enake taktike cestnih zapor popustila. O ~em nam to govori? O tem, kdo v družbi ima mo~. V primeru podnebnih protestnikov je zapiranje cest kaznivo dejanje, zaradi katerega pristaneš v zaporu, v primeru kmetov pa legitimno sredstvo boja za la­stne interese. Medtem ko se podnebni protestniki borijo za vse nas, se kmetje le za lastne interese. Politika in družba bi danes morali podpi­rati podnebne aktiviste. Kmetje, ki bi morali biti najbolj povezani z naravo in bi morali najbolj razumeti posledice pod­nebnih sprememb, bi morali protestirati s podnebnimi protestniki z roko v roki. Ko kmetje poudarjajo, da brez kmeta ni hrane, pozabljajo, da hrane prav tako ne bo, ~e se bo ozra~je še naprej segrevalo. In, berem naprej, prav kmetijstvo bo ti­sto, ki bo do leta 2032 še najmanj zniža­lo izpuste toplogrednih plinov. Bistvo je v številkah, ne v vljudnosti. y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com R omana Turkuši} Škrab je nova u~iteljica slovenš~ine v PGŽ. Odrasla je v Ilirski Bistrci, diplomirala na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in se zaradi družine leta 2007 preselila na Reko, kjer živi na Kantridi. K sodelovanju pri pou­ku slovenskega jezika in kulture po modelu C, kot manjšinske­ga jezika na podlagi hrvaške zakonodaje, jo je povabila predsednica ZSDH in vodja reške enote INV dr. Barbara Riman, ki neutrudno širi število šol, ki ta pouk uvrš~ajo na svoj urnik, in z organizacijo seminarjev skrbi tudi za strokovno izobraže­vanje in povezovanje u~iteljskega kadra. Romana Turkuši} Škrab je tako lani jeseni prevzela pouk slovenš~ine na OŠ dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih ter na podružni~nih šolah (PŠ) v Juši}ih in Rukavcu, ki je v tem šol­skem letu novost. U~encev je veliko, najve~ v Matuljih (52) in po šest v PŠ. Pouk ima vsakodnevno, poteka v kar petih skupi­nah in za vse razrede, od 1. do 8.: "Za~elo se je uspešno. Prije­tno sem presene~ena nad zanimanjem in tolikšnim vpisom, otroci so pridni in najraje imajo dan, ko je na urniku slovenš~ina, zlasti v Juši}ih, kjer so u~enci s podeželja zelo razigrani in obenem zelo spoštljivi do vloge u~iteljice. V vseh skupinah veliko beremo, še ve~ pa prepevamo. Najbolj jim je pri srcu Sre~a na vrvici, želijo jo peti spet in spet, pa tudi Hudo mravljico in Hiško zidamo." Kraji v matuljski ob~ini so v bližini meje, zato otrokom slovenš­~ina zveni doma~e, sicer pa ima ve~ina takšne ali druga~ne vezi s Slovenijo, v glavnem sorodstvene. Kot pravi, tega ne preverja, je pa razbrala, da pouk obiskujejo tudi u~enci, ki na­meravajo nadaljevati izobraževanje na slovenskih šolah, med­tem ko je nekatere k u~enju pritegnila zaposlitev enega od staršev v Sloveniji, druge pa pogosti obiski z družino, ker pa~ radi hodijo v hribe, smu~ajo, kolesarijo ali gredo po nakupih, Januarja letos je za~ela pou~evati tudi DPS v KPD Bazovica, in sicer ob ~etrtkih uro in pol najmlajše: "Vprašali so me, ali bi sprejela, mi povedali, da Natko Štigli}, ki je pou~eval do zdaj, odhaja, in sem kar na hitro privolila, a mi ni žal. Društvo je odli~no organizirano, imam vso podporo, ekipa tukaj je prija­zna in pri pouku nam je prav zabavno. Tudi in predvsem pri tej starosti, ve~inoma gre za nižje razrede OŠ, se u~enje odvija ob igri in s pesmijo. Prijavljenih je osem otrok, ki so potomci slo­venskega rodu ~lanov društva in radi prihajajo, nekateri so tu še od vrtca! Imamo u~benike za u~enje slovenš~ine kot tujega jezika, najbolj priljubljena knjiga pa je Poigrajmo se slovensko, namenjena otrokom od 7 do 10 let. Vsebuje veliko nalog z risa­njem, nalepkami in malo pisanja. Presenetilo me je njihovo predznanje slovenš~ine, vidi se, da imajo nonote in none, ki govorijo slovensko, in pouk gre lepo naprej." Romana Turkuši} Škrab pohvali tudi sodelovanje s slovenski­mi organizacijami, predvsem ZSDH, ki organizira izobraževal­ne seminarje. Prvega se je udeležila jeseni ter pridobila koristna nova spoznanja in pomembne izkušnje ter navezala stike z drugimi u~iteljicami. Pri tem ji je posebej v pomo~ Simona Ma­hovi~, ki se na vse prošnje vselej odzove hitro in prijazno, za kar ji je zelo hvaležna. S skupinico nastopajo~ih otrok se je udeležila tudi sre~anja z ravnatelji šol, na katerih poteka pouk slovenš~ine, ki ga je ZSDH organizirala na reški OŠ Pe}ine. Romana Turkuši} Škrab: S skupnim trudom ohraniti jezik V Matuljih veliko podporo pouku zagotavlja tamkajšnji svet slovenske narodne manjšine, ki ga vodi Robert Bav~ar, števil­ne rojake pa je osebno spoznala na sre~anju ob koncu leta in za to priložnost u~ence pripravila za krajši nastop, sprejet z navdušenjem. Kot posebej pomembno za ohranitev jezika in kulture pa ocenjuje skupino najmlajših pri DPS v KPD Bazovi­ca, ki je to obliko uvedlo že za predšolska leta in se uspešno nadaljuje, sodelovala pa je tudi na letošnjih zimskih delavni­cah v društvu. Romana Turkuši} Škrab se je v okviru pouka vklju~ila tudi v projekte za dvig bralne kulture med najmlajšimi. S to željo med drugim na~rtuje tudi sre~anje s slovenskima pisateljicama, Ido Mlakar ^rni~ in Jano Bauer, matuljske šolarje pouka slovenš~ine pa bo ob koncu leta za nagrado odpeljala na izlet v Slovenijo, ki ga vsi že nestrpno pri~akujejo. Zanjo pa bo, kot pravi, najlepša nagrada, ~e se bo zanimanje za u~enje slovenš~ine nadaljevalo in število u~encev v priho­dnje pove~alo. "Živimo na obmo~ju, kjer je zelo pomembno, da se jezik ohrani, in prepri~ana sem, da nam bo ob tem trudu in skupnem prizadevanju za zdaj uspelo," optimisti~no sklene pogovor. y Marjana Mirkovi} LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA Foto: Darko Mohar