Concita De Gregorio, urednica dnevnika Unita, pisateljica in mama štirih otrok
/
15
Alenka Florenin tudi uradna županska kandidatinja sovodenjske Občinske enotnosti
/^16
Priznanja za zgodbo o uspehu
Pj C
Primorski
dnevnik
SOBOTA, 7. MARCA 2009_
Št. 56 (19.455) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
e-mail: redakcija@primorski.it
Internet: http://www.primorski.it/
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI 1,00 €
Aljoša Gašperlin
Na tržaškem sejmišču so včeraj slovesno odprli 3. sejem Olio Capitale. Ta se je v par letih sila razvil in v bistvu podvojil število razsta-vljalcev oz. ekstra deviških olj iz Italije in slovenske ter hrvaške Istre. Po besedah predsednika združenja Mesta olja Lupija bo letošnja prireditev prelomnica za Trst oz. promet z vzhodnimi državami. V tem smislu je poseben pečat sejmu dala udeležba deželnega predsednika Tonda, ki je na odprtju poudaril strateško vlogo dežele. Toda nujno je ustvariti sistem sejmišč v FJK in skupno načrtovati prihodnost, je dodal in naglasil, da mora dežela gledati na Slovenijo, Hrvaško in sploh ves Balkan.
Obeti so torej spodbudni, pa vendar je bilo na včerajšnjem odprtju nekaj nedorečenega. Nihče od govornikov ni omenil, da je velika večina proizvajalcev v občini Dolina in da ta proizvaja 60 odstotkov ekstra deviškega olja v FJK (in kar 80% v tržaški pokrajini), kaj šele da so to večinoma Slovenci. Prav tako so z izjemo predsednika sejemske družbe Bronzija, ki ga je pozdravil, spregledali Borisa Pangerca. Občina Dolina se je pod njegovim žu-panovanjem leta 2001 kot prva včlanila v združenje Mesta olja. Sam Pangerc je nato prispeval k njegovemu razvoju kot tudi oljkarstvu v Bregu. Organizacija pa je poskrbela še za cvetko. Ob vhodu je z ustreznimi barvami zastav reklamizirana brezplačna prevajalska služba za ogled sejma, namenjena tako podjetnikom kot obiskovalcem. Službo nudijo v italijanščini, angleščini, poljščini, ruščini, nizozemščini, francoščini in španščini. Pa saj vemo, na slovenskem in hrvaškem trgu že tako govorijo vsi italijansko.
italija - Med njimi je tudi tržaška logistična ploščad
Vlada odobrila paket infrastrukturnih načrtov
Berlusconi: Kriza ni tako tragična, kot jo rišejo mediji
sejmi - Na tržaškem sejmišču do ponedeljka
Odprli Olio Capitale
Skupno 230 razstavljalcevponuja 262 različnih ekstra deviških oljčnih olj
TRST - Na tržaškem sejmišču so včeraj odprli 3. sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, na katerem beležijo letos rekordne številke. Razstavljalcev, ki prihajajo iz
Italije ter slovenske in hrvaške Istre, je skupno 230 (leta 2008 jih je bilo 163) in nudijo v pokušnjo in v prodajo 262 različnih ekstra deviških oljčnih olj (113 lani). Sejem zaznamuje viso-
ka kakovost proizvodov in je v okviru nove strategije sejemske družbe, ki namerava zasledovati uveljavljanje specializiranih sejemskih prireditev.
Na 13. strani
RIM - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je včeraj odobril paket infrastrukturnih načrtov v skupni vrednosti 17,8 milijarde evrov. Na seznamu je poleg spornega mostu čez Mesinski preliv tudi tržaška logistična ploščad. Premier Berlusconi je ob predstavitvi paketa dejal, da kriza v Italiji ni tako tragična, kot jo mediji prikazujejo, in med drugim zavrnil predlog Demokratske stranke, da bi uvedli mesečne podpore za brezposelne. Voditelj demokratov Franceschini je to obžaloval, sicer pa je zatrdil, da Berlusconi živi v »pozlačenem bunkerju«.
Na 6. strani
Strokovni posvet slovenskih pediatrov
Na 8. strani
Zgonik: 20 let civilne zaščite
Na 9. strani
»Radovedna« soseda in trojna aretacija pred banko na Opčinah
Na 9. strani
Čezmejni kabel družbe KB 1909 med Vrtojbo in Redipuljo
Na 16. strani
Novogoriški HIT lani s preko štirimi milijoni evrov izgube
Na 17. strani
pokrajina - V svetoivanskem parku ob 8. marcu
Pomlad žensk ali poklon
njihovi ustvarjalnosti in inovaciji
TRST - Za svojevrsten poklon evropskemu letu ustvarjalnosti in inovacije sta se ob osmem marcu odločili tržaška pokrajina in Mednarodni dom žensk. V svetoivanskem parku se je včeraj začela tridnevna pobuda Pomlad žensk, ki želi v znamenju okroglih miz in pogovorov spregovoriti o zgodovini, dizajnu, podjetništvu in znanosti, področjih, kjer se ženska vse bolj uveljavlja.
Včeraj je beseda tekla o ženskah 20. stoletja, za prevajalsko delo pa je bila nagrajena Jolka Milič (na fotografiji tretja od leve, ob senatorki Blažina). Danes se bodo slovenske in italijanske gostje ob 16. uri pogovarjale o visokokakovostnih ekspresivnih dosežkih v dizajnu.
Na 7. strani
zda-rusija
Clintonova in Lavrov sta se prvič srečala
ŽENEVA - Rusija in ZDA lahko dosežeta skupno stališče o proti-raketnem ščitu, je po srečanju z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton včeraj v Ženevi povedal njen ruski kolega Sergej Lavrov. ZDA in Rusija sta ob tem dosegli dogovor o delovnem načrtu, s pomočjo katerega nameravata obnoviti Sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I. "Mislim, da lahko dosežemo skupno stališče, tako v kontekstu strateškega orožja kot tudi protiraketne obrambe," je na skupni novinarski konferenci povedal Lavrov .
Na 21. strani
V NASlH CENTRIH SHAKTI-AYURVEDA, ThaLasso, Wai Thai, Sauna Park in pokritih bazenih s
TERMOMINERALNO IN OGREVANO MORSKO VODO, BOMO POSKRBELI ZA VASE DOBRO POČUTJE, sprostitev IN POPOLN ODDIH.
LifeClass Hotels & Spa, Obala 33, 6320 Portorož tel.+386 5 692900 www.lifeclass.net LIFECLASS
HOTELS &.SPA
Kupona za bralce in Primorskega dnevnika 9.3. — 3.4.2\
thalasso center
40 % popust
vsefango obloge z brezplačnim
pregledom pri zdravniku ® • • • • ■
Wai Thai 20 % popust
masaža Wai Thai 50 min. od ponedeijka do petka
niKU
1 m in
2
Sobota, 7. marca 2009
ALPE-JADRAN
/
videm - Na pobudi Calendidonna o diskriminaciji žensk po svetu Iranka Firouzeh Khosrovani
Ženski liki v iranski kinematografiji pred in po islamski revoluciji
Predstavitev iranske režiserke, pisateljice in novinarke je potekala v knjigarni Odos
VIDEM - Ob mednarodnem dnevu žena prireja Občina Videm oziroma njeno odborništvo za kulturo v sodelovanju z drugimi partnerji, med katerimi je tudi Dežela FJK, že šestič zapored izredno zanimivo pobudo Calendidonna, ki se je začela v četrtek in se bo zaključila jutri. Vezna nit popularne večdnevne prireditve je diskriminacija žensk po vsem svetu, po Indiji, državah severne Afrike, Kitajski in Japonski pa so organizatorji tokrat izbrali Iran. Naslov letošnje izvedbe je Rosa di Persia, Iran di og-gi in je povzet po knjigi »Rosa e il colore del-la Persia. Il sogno perduto di una demo-crazia islamica« dopisnice Repubblice Vanne Vannuccini, ki je skupaj z bivšo odgovorno za kulturo na italijanski ambasadi v Iranu Felicetto Ferraro tudi pomagala pri sestavi programa. V Vidmu je bilo in še bo v teh dneh tako na sporedu več srečanj z iranskimi umetnicami in disidentkami, ogledov razstav, filmov in dokumentarcev, delavnica vezenja, vse pa se bo zaključilo jutri zvečer z gledališko predstavo Flying Shams, ki jo je znana iranska režiserka Pari Saberi posvetila pesniku Molani Jalal ad-Din Rumi-ju. Program je zelo pester in bo na verodostojen način prikazal stanje, v katerem trenutno živijo ženske v Iranu. Prav zaradi tega je zelo čudna odločitev Pokrajine Videm, da prireditve ne podpre. Predsednik Fon-tanini, ki programa v Italiji zelo priznane prireditve očitno ne pozna dovolj dobro, je namreč izjavil, da ustanova, ki ji predseduje, ne more biti pokrovitelj letošnje izvedbe Ca-lendidonna, »zaradi številnih diskriminacij na račun žensk, ki so za iranski režim še vedno manjvredna bitja v primerjavi z moškimi, organizatorji videmske prireditve pa tega vidika ne obravnavajo dovolj ali pa premalo kritično.«
Eno izmed številnih srečanj je bilo včeraj zjutraj v knjigarni Odos, ki jo je pred tremi leti odprl enaintridesetletni Slovenec Marco Vertavec, sin pokojnega dolgoletnega predsednika Kulturnega društva Ivan Trin-ko Marina Vertavca. Mladi Marco je v knjigarni uredil tudi neke vrste literarno kavarno, kjer je bil na sporedu pogovor z iransko režiserko, novinarko in pisateljico Fi-rouzeh Khosrovani. Po diplomi na umetnostni akademiji v Breri pri Milanu je Kho-srovanijeva opravila podiplomski študij novinarstva v Iranu, nato pa zaslovela s svojimi tremi dokumentarci. Prvi, Madre dei Martiri, obravnava vojno med Iranom in Irakom, drugi pa projekt o centru za psi-hosocialno pomoč, ki ga je Rdeči križ pripravil po potresu v Iranu. Največji uspeh je požel tretji dokumentarec, Rough cut, ki obravnava mutilacijo in obravnavanje ženskega telesa v Iranu pred in po islamski revoluciji.
Številno občinstvo, ki se je včeraj dopoldne zbralo v videmski knjigarni, si je najprej ogledalo dokumentarec Le donne del cinema iraniano (Ženske iranske kinematografije), ki ga je Carlo Damasco posnel leta 2006 v Teheranu, kjer je pripravljal reportažo o festivalu ženske kinematografije za Raisat. Gre za serijo intervjujev z desetimi Irankami, ki so se uveljavile kot režiserke, igralke, kostumografinje in v drugih poklicih, ki so vsi povezani s kinematografijo. Vse so se morale za uspeh pošteno potruditi, saj mora biti ženska v Iranu tako kot marsikje drugje vsaj dvakrat boljša od moškega, če se hoče uveljaviti, ker vlada do ženske še vedno veliko nezaupanje. Tudi iranski režim raje podpira filme režiserjev, kljub temu pa so na mednarodni ravni tudi režiserke dovolj dobro poznane.
Nato je Khosrovanijeva spregovorila o iranski kinematografiji pred in po islamski revoluciji leta 1979 oziroma o ženskih likih v raznih filmih. Na začetku je bila iranska kinematografija s kulturnega vidika na zelo nizki ravni. Ženske so morale biti takrat vedno pokrite in v javnosti sploh niso smele nastopati, filmi pa so prikazovali nekaj povsem drugačnega oziroma so vsiljevali zahodnjaške modele. Ženski liki so bili v glavnem plesalke v klubih in kabaretih, bile so skoraj v celoti slečene, tako da v iranskih tradicionalističnih krogih filmi niso bili dobro sprejeti. Do spremembe pa je prišlo po revoluciji, po kateri je prišlo do številnih požigov kinodvoran. Nadzor nad ki-
nematografijo je prevzel režim. V prvih letih ženskih likov v filmih sploh ni bilo, nato pa so začeli prikazovati, kakšna bi morala biti idealna Iranka (neke vrste Fatima). Ženske so morale tako v filmih vedno nositi ruto na glavi, celo doma in ko so šle spat, fizičnega stika med moškim in žensko na platnu ni bilo dovoljeno prikazovati, prav tako ne objema med mamo in sinom. Le poročena igralca sta se lahko objela, če sta tudi v filmu imela vlogi moža in žene. Tudi zdaj je cenzura še vedno zelo močna, tako da prikazujejo »uradni« filmi še vedno idealiziran tip ženske, ki ga v Iranu marsikje ni več. V določenih krogih je sicer ženska še vedno močno zapostavljena, v drugih predelih, na primer v severnem Teheranu, ki je že zelo razvit, pa je precej bolj emancipirana. Razlike med posameznimi socialnimi sloji so v Iranu ogromne. Filmi, ki niso v skladu z verskimi prepričanji in tradicijo, pa so prepovedani. Le občasno so v kakem filmu prisotne tudi z verskega vidika neprimerne ženske figure, te pa se morajo nato spreobrniti ali pa jih čaka tragičen konec.
Tjaša Gruden
V knjigarni Odos je včeraj o položaj žensk v Iranu govorila iranska novinarka, pisateljica in režiserka Firouzeh Khosrovani
nm
koroška - Odločno nasprotovanje zapiranju poštnih uradov
Brez pošt naj bi ostali tudi na dvojezičnem območju
CELOVEC - Po skoraj leto dni trajajočem zatišju - zaradi parlamentarnih volitev oktobra in deželnih volitev preteklo nedeljo na Koroškem, se je širom države vnovič začel boj proti načrtom avstrij-ške pošte, ki hoče še pred letošnjim poletjem v državi zapreti skoraj 300 poštnih uradov. Pošta svoj načrt zagovarja s tem, da mora po liberalizaciji poštnih storitev v Evropi ostati konkurenčna, edina rešitev pa je zaprtje negospodarskih poštnih uradov.
Na Koroškem je prizadetih približno 30 pošt, med katerimi so tudi številni poštni uradi na dvojezičnem ozmelju južne Koroške. Med drugim njihovo zaprtje načrtujejo v občinah Globasnica, Djek-še, Ruda, Tinje, Kotmara vas, Ško-fiče, Hodiše in Žihpolje. Napovedanim ukrepom je na Koroškem že sledil val protestov iz vseh političnih taborov. Zapiranje poštnih
uradov bi predstavljalo hud udarec predvsem za infrastrukturo na podeželju, je soglasen odgovor nasprotnikov zapiranja poštnih uradov.
V	Celovcu je v četrtek popoldne v dvorani zrcal v poslopju koroške deželne vlade prišlo do »poštnega vrha«, na katerega je vabil deželni glavar Gerhard Dorfler. Predsedniki deželnozborskih strank in župani prizadetih občin so preučili možnosti, kako rešiti 30 poštnih uradov pred grozečim zaprtjem, niso pa sprejeli nobenega sklepa. Najprej bodo proučili ponujeno nadomestilo v obliki tako imenovanih poštnih partnerjev, torej trgovine, gostilne, itd., ki bi prevzeli dosedanje ponudbe poštnih uradov.
V	boj proti zapiranju poštnih uradov na podeželju se je vključila tudi slovenska manjšina, prav tako nadstrankarski komite na čelu z Bernardom Sadovnikom, ki je že in-
terveniral na Dunaju pri pristojni ministrici za infrastrukturo Doris Bures. Dejal je, da imajo v kabinetu ministrice razumevanje za skrbi prebivalcev na podeželju ter da so mu zagotovili, da bodo podrobneje preverili argument, da imajo poštni uradi v dvojezičnih občinah še dodaten pomen, je dejal Sadovnik.
Proti zapiranju poštnih uradov je protestirala tudi namestnica govornika koroških zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling. Zahtevala je, da mora ostati še zlasti poštni urad na Djekšah, kajti pošta v tem dvojezičnem kraju je ena zadnjih življenjskih žil. Če bi po pošti zaprli še šolo, bi prebivalcem Djekš ne ostalo nič drugega, kot da zapustijo kraj, je prepričana Kuchlingova, ki je v izjavi za javnost obenem izrekla tudi vso podporo akcijam, s katerimi se želijo zoperstaviti zaprtju poštnega urada krajani v Glo-basnici. (I.L.)
celovec
Koroška poje jutri v spomin na Pavleta Kernjaka
CELOVEC - Osrednja pevska revija Krščanske kulturne zveze (KKZ) Koroška poje bo jutri v Celovcu na avstrijskem Koroškem v celoti posvečena
110-letnici rojstva in 30-letnici smrti skladatelja Pavleta Kernjaka. Njegova Rož, Podjuna Zila velja za himno koroških Slovencev, njegovo Mojcej pa je Slovenski oktet ponesel med Slovence po vsem svetu.
Skladatelj, organist, zborovodja in harmonizator ljudskih pesmi Kernjak se je rodil 9. februarja 1899 v Šentilju na severni strani Drave na avstrijskem Koroškem. Odraščal je v skromnih razmerah, glasbeno ustvarjanje pa ga je spremljalo skozi vse življenje. Kot so zapisali pri KKZ, je Kernjak že kot otrok "vsrkaval vase domačo ljudsko pesem. Značilni melos mehke rožanske pesmi je pozneje vlival s svoje številne har-monizacije in samostojne skladbe." Kernjak ni imel, kot je sam zapisal, "nobene, nobene teoretične podlage." Njegov edini učitelj v mladih letih je bil domači župnik. Avtor danes ponarodelih pesmi, kot so Rož, Podjuna, Zila, Moj-cej, Jaz pa moj glažek ali Mi smo mi, se je kasneje sam izpopolnjeval ob harmoniju.
Prve uspehe s priredbami in lastnimi skladbami je Kernjak doživel v 20. letih preteklega stoletja, ko je na domačem Koroškem zaslovel kot vodja različnih zborov in kot skladatelj. Že tedaj je s svojimi zbori nastopal tudi po takratni Jugoslaviji oziroma Sloveniji pa tudi med rojaki v Italiji.
Prihod nacistov na oblast v Avstriji leta 1938 ter prepoved slovenske besede in pesmi v javnosti sta utišala Kernjakovo javno delovanje. Po vojni je okoli sebe ponovno zbral pevce. Med letoma 1954 in 1962 je bil Kernjak osrednji pevovodja Slovenske prosvetne zveze (SPZ), druge osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev poleg KKZ. Leta 1974 je v domači občini Šentilj ustanovil nov zbor Mojcej. Decembra 1979 je umrl na svojem domu, kjer še danes dvorišče krasi velik lesen kip Mojcej - darilo pevcev Slovenskega okteta, ki so si na svojih koncertih med slovenskimi skupnostmi po vsem svetu utrdili priljubljenost tudi s Kernjakovimi skladbami.
Nedeljske pevsko revijo Koroška poje bosta poleg domačih koroških zborov oblikovala tudi Slovenski oktet ter Kernjakov vnuk Anton Kernjak, pianist, ki deluje v Baslu. Koncert bo ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu. (STA)
koroška - Po deželnih in občinskih volitvah
Zalka Kuchling (Zeleni) ostaja v politiki, Narodni svet koroških Slovencev gre v ofenzivo
CELOVEC - Koroške deželnozborske bolitve pri Zelenih, ki so le s pomočjo glasovnic po pošti obdržali oba dosedanja poslanska sedeža, ne bo povzročil kadrovskih sprememb. Na čelu ostaja - potem ko je predsedstvo stranke zavrnilo njegov odstop -deželni govornik Rolf Holub, prav tako tudi poslanka Barbara Lesjak. In tudi na naslednjih mestih ostaja vse po starem, kajti tudi tretjeuvrščena kandidatka, koroška Slovenka Zalka Kuchling, je sedaj povedala, da ostane v politiki. »Ljudje pričakujejo, da nadaljujem,« je dejala manjšinska govornica Zelenih in učiteljica na Slovenski gimnaziji, ki je po slabem rezultatu svoje stranke resno razmišljala celo o umiku iz politike. »Po zagotovitvi dveh mandatov v deželnem zboru in po objavi prednostnih glasov, sem našla novo motivacijo in zagona,« je poudarila Kuchlingova in menila še, da bo imel izid deželnih volitev na Koroškem daljnosežne posledice in da čakajo deželo težki časi.
Kadrovskih posledic - vsaj zaenkrat - ni imel niti katastrofalen poraz pri socialdemokratih, ki so pri deželnih kot tudi komunalnih volitvah izgubili skoraj deset odstotkov glasov, tri sedeže v deželnem zboru, en sedež v zveznem svetu in tudi nekaj županov. Po sklepu deželnega predsedstva SPO ostaja na čelu stranke hudo poraženi Reinhart Rohr, pričakovati pa je, da bodo na klavzuri strankinega vodstva padle odločitve, kako naprej. Po poročanju koroških medijev pa naj bi na čelu stranke prišlo do temeljitih sprememb.
Tudi znotraj manjšine so razprave o posledicah, predvsem glede izida deželnih volitev, očitno v polnem teku. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je za prihodnji torek že napovedal tiskovno konferenco na temo »Slovenska narodna skupnost po dežel-nozborskih volitvah«, na kateri bosta predsednik Matevž Grilc in podpredsednika Rudi Vouk in Karel Smolle sporočila, kako mislijo odgovoriti na dramatičen zasuk dežele v desno. Grilc je takoj potem, ko so bili znani izidi volitev, menil, da bodo koroški Slovenci »končno morali ustanoviti nove strukture, ki bodo ustrezale sodobnim zahtevam, se pravi skupno organizacijo za enotno nastopanje manjšine«.
Ivan Lukan
Zalka Kuchling se je po dokončnih rezultatih volitev na Koroškem odločila, da še naprej vztraja v politiki
Notesnik HP 6735
•	procesor semprom si • 40 2ghz • 1gb ddr 2 ram spomina, razširljiv na 8gb
•	120gb 5400rpm sata trdi disk • 15,4" 16:10 brightview zaslon
•	dvd super multi double layer • video kartica ati radeon 3200 shared
•	vgrajena avdio kartica • modem56k • lan 10/100 • wireless 802.11g
•	litijska baterija • Windows Vista home basic
poleg tega
branimo nase kupce
nizamo cene in dvigujemo kupno moc
cene za več kot 150 artiklov so pri nas
znižane m zamrznjene
JUTRI ODPRTO ^ ^^^^^do3i.marca2009 Hipermarket Emisfero
MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740	^^^^
ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30- nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI)
4
Sobota, 7. marca 2009
ALPE-JADRAN
/
slovenija - srbija - Prvi uradni obisk slovenskega premierja v Beogradu
Obisk predvsem v znamenju gospodarskega sodelovanja
Pahor od kolega Cvetkovica dobil zagotovila o zaščiti slovenskega premoženja v Srbiji
BEOGRAD - Slovenski premier Borut Pahor je bil včeraj na prvem uradnem obisku v Srbiji, ki je bil v znamenju gospodarskega sodelovanja, pomenil pa je tudi prvi obisk kakega slovenskega premiera. Srbski kolega Mirko Cvetkovič mu je zagotovil, da slovensko premoženje v Srbiji ne bo oškodovano, oba pa sta se strinjala, da pomeni obisk novo poglavje v odnosih med državama.
Premiera sta se strinjala, da pomeni obisk "simbolno gesto, ki odpira novo, pozitivno poglavje v odnosih med državama tako na političnem kot gospodarskem in ostalih področjih". Pahor je v izjavi po pogovorih dejal, da ne vidi nobenih ovir za to, da se ti odnosi v prihodnje ne bi pozitivno razvijali, s srbskim kolegom pa sta glede tega "velika optimista" in sta se zavezala, da bosta storila vse za izboljšanje gospodarskega in političnega sodelovanja.
Dejstvo, da gre za prvi uradni obisk v regiji, je po besedah Pahorja signal, da Slovenija vidi Srbijo kot pomembnega dejavnika za stabilizacijo regije in kot prijatelja na tem območju. V ospredju pogovorov je bila poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama, na gospodarski pomen obiska pa kaže tudi to, da je premiera spremljala močna gospodarska delegacija ter ministra za gospodarstvo in zunanje zadeve, Matej Lahovnik in Samuel Žbogar.
Premiera sta tako ob odprtju sloven-sko-srbske poslovne konference poudarila, da bosta državi storila vse, da se bosta nadaljevali dobro gospodarsko sodelovanje in trend rasti obsega menjave. Po besedah Pahorja je prvi korak k nadaljevanju dobrega sodelovanja podaljšanje časa za uveljavitev srbske uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik oziroma to, da bosta državi skušali na dvostranski ravni zagotoviti, da bodo zaščiteni interesi slovenskih podjetij.
Po protestih drugih držav, tudi Slovenije, so bile dražbe, ki so bile v skladu z uredbo sklicane za avgust in september, odpovedane, srbska vlada pa je postavila rok, do katerega morajo srbska podjetja, ki so si prilastila premoženja držav nekdanje Jugoslavije, urediti način vračanja. Rok, ki bi se moral izteči 27. februarja, so 23. februarja podaljšali za 90 dni. Pahor je napovedal možnost vnovičnega podaljšanja roka, če do konca meseca, ko se izteče sedanji, ne bi prišli do rešitev. To je za sodelovanje med obema državama in obema poslovnima skupnostma označil kot "zelo dobro sporočilo".
O tem vprašanju sta se pogovarjala tudi s Cvetkovičem, po pogovorih pa je Pa-
hor kot pomembno izpostavil tudi zagotovilo srbske vlade in njenega predsednika, da slovenski poslovneži in premoženje v Srbiji ne bodo v nobenem primeru oškodovani.
Pahor je na poslovni konferenci še poudaril, da je Slovenija zainteresirana za srbska vlaganja. "Naj vam povem, da ste v Sloveniji dobrodošli, tako kot so naša podjetja dobrodošla v Srbiji," je dejal srbskim podjetnikom, ki so se udeležili foruma. Cve-tkovič pa je izpostavil, da Slovenija za Srbijo predstavlja vstopnico na trg EU, obenem pa Srbija za Slovenijo predstavlja vstopnico na trg držav podpisnic Sporazuma o prosti trgovini v Srednji Evropi (Cefta), ki povezuje države Zahodnega Balkana.
Pogovor premierov, kot tudi zunanjega ministra Žbogarja s srbskim kolegom Vukom Jeremičem, pa je potekal tudi o političnih vprašanjih. Kot je povedal Pahor, sta s Cvetkovičem na hitro izmenjala stališča o Kosovu, ki so različna. O Kosovu sta govorila tudi Žbogar in Jere-mič, pa tudi Pahor in srbski predsednik Boris Tadič. (STA)
Predsednik slovenske vlade Borut Pahor in srbski premier Mirko Cvetkovic
bobo
torviscosa - Ukrepi za spopad z gospodarsko krizo
Bersani: Demokrati vztrajamo pri svojih treh predlogih
TORVISCOSA - Nadomestilo za brezposelnost, pomoč majhnim in srednjim podjetjem predvsem, kar zadeva javne upravve, in zagon krajevnih javnih del. To so trije predlogi Demokratske stranke za spopad z gospodarsko krizo, ki jih je včeraj v Torviscosi ob robu posveta o krizi tovarne Caffaro podrobneje predstavil odgovorni za gospodarstvo pri stranki Pierluigi Bersani). Bivši minister je glede krajevnih javnih del dejal, da je treba takoj aktivirati vse možne vire za krajevna dela, ki gredo lahko od vzdrževanja šolskih poslopij do krožišč in drugih posegov, ki lahko vsaj delno prispevajo k zagonu gospodarstva. »Most čez Messinsko ožino je nekaj velikega, čeprav ima o tem lahko vsak svoje mnenje, toda do tega še ne bo prišlo tako kmalu. Mi pa potrebujemo hitre posege,« je poudaril Bersani in dodal, da te stvari ponavljajo že osem mesecev in to ne zato, da bi rešili krizo, temveč, da bi se z njo čim bolj uspešno spopadli. »Na nobenega od teh predlogov od vlade nismo dobili pravega odgovora,« je bil še kritičen do Berlusconijeve vlade Bersani. Glede tega je dejal, da Berlusconi zamenjuje vzroke s posledicami. Pravi, tako Bersani, da nadomestila za brezposelnost spodbujajo odpuščanje delavcev. »Gre za izjave, s katerimi se skušajo izogniti reševanju resničnega problema. Italijane je danes strah in z besedami se tega strahu ne da odgnati,« je poudaril predstavnik DS. Glede sredstev, ki jih je vlada doslej namenila za socialne blažilce, pa je dejal, da gre za navaden balet številk.
Odgovorni za gospodarstvo pri DS Pierluigi Bersani
Jutri že 11. Povirski pohod
POVIR - Pohodniška sekcija ŠD Brinj iz Povirja prireja jutri že 11. Povirski pohod. Zbor pohodnikov bo pred prostori društva (na plošči) v Povirju ob 13. uri. Iz Povirja se bodo pohodniki s pomočjo domačih vodnikov podali skozi Osojnico po novi označeni stezi na vrh Starega tabra (603m). Tam bo postanek za ogled dveh kamnitih pastirskih hišk v Ukovi in Čevitnikovi lokavski ogradi. Pot bodo nadaljevali po stezi na Strmec, pod vrhom bo okrepčilo za vse pohodnike. Vračali se bodo skozi Marovec po stari angleški poti Povir - Lokev. Pohod se bo zaključil pri vaškem čebelarju, ki bo prisotnim filmsko prikazal Kras v podobi čebelarja. Za pohod, ki bo trajal približno tri ure z vsemi postanki, naj se pohodniki primerno obujejo. (O.K.)
V ponedeljek po TVSLO1 o volitvah na Koroškem
LJUBLJANA - V ponedeljek bo na TVSLO1 ob 15.10 na sporedu ponovitev oddaje Dober dan, Koroška, ki jo sicer pripravlja slovenski program ORF (oddaja bo na ORF2 na sporedu že jutri ob 13.30, ponovili pa jo bodo v noči na ponedeljek ob 3.55). V oddaji bodo analizirali rezultate, posledice in reakcije po volitvah županov ter občinskih in deželnoz-borskih volitvah na Koroškem. Predvajali bodo tudi posnetke s tradicionalne smučarske tekme Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« v Lepeni, ki je privabila spet staro in mlado od blizu in daleč.
Stanislav Kogoj iz Podjune pa bo izžrebal tudi sanjsko vilo, vredno več kot milijon evrov skupaj s tremi avtomobili v Brezjah blizu Klopinjskega jezera.
Z društvom Dobrnič ob dnevu žena
SENOŽEČE - Društvo Dobrnič in krajevna organizacija zveze borcev NOB Senožeče vabita jutri na počastitev mednarodnega dneva žena. Proslava bo ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti Senožeče. Navzoče bosta pozdravila predsednica društva Dobrnič Cvetka Gorup in slavnostni govornik predsednik sežanskega območnega borčevskega združenja Emil Škrl. V kulturnem programu pa bodo nastopili člani mešanega pevskega zbora Senožeče pod vodstvom zborovodkinje Ade Škamperle, učenci domače osnovne šole z mentorico Natašo Adam in članice društva Dobrnič. (O.K.)
slovenija - Predsednik ZZB po odkritju množičnega grobišča
Stanovnik: Povojni poboji
so se dogajali pod Titovo komando
LJUBLJANA - Poboji po drugi svetovni vojni so se dogajali pod komando Josipa Broza-Tita, je povedal predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. Kot je dejal, so bila "ta hudodelstva očitno izvršena v okviru t.i. Vojske državne varnosti, ki je bila v sestavi Jugoslovanske armade in je bila podrejena vrhovnemu štabu".
Stanovnik je zatrdil, da je ob odkritju posmrtnih ostankov v rudniku Barbara rov v Hudi Jami pri Laškem "prav tako zgrožen, kot je zgrožena celotna slovenska javnost". Na vprašanje, kdo bi lahko bili storilci, je predsednik zveze borcev odgovoril, da lahko sam veliko manj ve kot pa tisti, ki so to raziskovali. Po njegovih besedah je bil poboj v Barbara rovu očitno izveden tako, kot so bili izvedeni drugi množični poboji: "Torej v okviru Jugoslovanske armade oz. specialnih enot, ki so bile v okviru Jugoslovanske armade." Ob tem je dodal, da v času povojnih pobojev sam ni bil v Sloveniji, prav tako se s to stvarjo ni posebej ukvarjal, tako da enot ne bi mogel identificirati.
"Kako bi se to izvršilo v okviru partizanskih enot? Partizanske enote so bile s koncem vojne razpuščene." je Sta-novnik odgovoril na vprašanje, ali so bili poboji izvedeni v okviru partizanskih enot. Partizani, je nadaljeval, "so bili - kolikor jih je optiralo za to, da bodo ostali v vojski -potem vključeni v Jugoslovansko armado, ki je bila regu-
larna armada". Komandni kader Jugoslovanske armade je imel partizansko preteklost, večino vojske pa so sestavljali mobiliziranci, je poudaril, a dodal, da on ne trdi, da so mo-biliziranci vršili te zločine tam na Laškem. Po njegovih besedah so bila "hudodelstva očitno izvršena v okviru t.i. Vojske državne varnosti, ki je bila v sestavi Jugoslovanske armade in je bila podrejena vrhovnemu štabu", ki ga je vodil Tito.
Na vprašanje, ali je potem Tito odgovoren za poboje, je Stanovnik odgovoril, da "nikjer na svetu ni vojske, kjer bi se lahko eno tako masovno pobijanje zgodilo brez znanja vrhovnega vodstva".
Po mnenju predsednika zveze borcev je glede prikritih grobišč "edina stvar ta, da se vsa resnica odkriva". Dodal je, da je zveza borcev podprla identificiranje masovnih grobišč, pieteten pokop žrtev pobojev in da se "svojcem omogoči, da pokopljejo posmrtne ostanke svojih prednikov". Stanovnik je poudaril, da je treba delo v zvezi s prikritimi grobišči nadaljevati, "ampak ga je treba nadaljevati pietetno, ne pa tako, da to zlorabljamo za politično obračunavanje".
Predsednik zveze borcev še meni, da prav politično izrabljanje takih stvari izrabljati razdvaja Slovence. "Če se nekoga obtožuje, da je kriv, in če se reče, da smo partizani krivi za to, kar se je dogodilo v Barbara rovu, potem je to očitno zloraba, potem je očitno, da nekdo razdvaja narod," je dodal. (STA)
piran - Nenavadna nesreča
Balkon se ji je zrušil pod nogami
PIRAN - Včeraj se je v Piranu zgodila nenavadna nesreča. Po poročanju koprske policije je 33-letni voznik tovornjaka, ki se je na Trinkovi ulici umikal nasproti vozečemu vozilu, z zgornjim delom svojega vozila zadel v kamnit podpornik balkona stanovanjske hiše, ki je padel na tla. Ropot je slišala 51-letna stanovalka. Ko je stopila na poškodovani balkon, se je del tega pod njeno težo podrl in zgrmel na vozišče. Padla je tudi gospa, ki se je huje poškodovala. Odpeljali so jo v izolsko bolnišnico, ni v smrtni nevarnosti.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 7. marca 2009
5
SLOVENIJA TA TEDEN
Črnogledosti ni mogoče ubežati
Vojko Flegar
»Ne bi bil presenečen, če bi statistični urad za zadnje lansko četrtletje ugotovil negativno gospodarsko rast,« je na tiskovni konferenci ta četrtek med drugim dejal Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pri slovenski vladi. Za letošnje prvo, torej aktualno četrtletje pa. »Glede na pričakovanja in ocene so podatki, ki prihajajo iz finančnega in realnega sektorja, zelo slabi.« Sklep, ki se na podlagi tega ponuja sam od sebe, je nerazveseljiv, a ne pretirano presenetljiv: Slovenija je pravzaprav že v recesiji, čeprav uradno še vedno velja, da ima kot ena redkih članic evro-območja gospodarsko rast.
V februarski izdaji mesečnega biltena Ekonomsko ogledalo Umarjevi analitiki tako ugotavljajo, da se je zniževanje gospodarske rasti v evrskem območju v zadnjem tromesečju lanskega leta še pospeševalo in da so nazadovale prav vse najpomembnejše slovenske trgovinske partnerke, torej Nemčija, Avstrija, Italija in Francija. Zaradi tega je izvoz padel za skoraj petino, že drugo četrtletje zapored se je občutno znižala tudi industrijska proizvodnja, povečala pa sta se plačilni primanjkljaj in brezposelnost. Bolj naravnost: slovensko gospodarstvo je v bistveno slabši kondiciji, kot je kazalo pred mesecem dni, ko je vlada začela pripravljati »krizni« rebalans proračuna.
Tega je prejšnji teden navsezadnje poslala v parlament, a zdaj kaže, da je večina izhodišč zanj že »zastarelih«. Če ne bo predvidene gospodarske ra-
sti (po Umarjevi januarski napovedi 0,6-odstotne), namreč tudi predvidenih davčnih in drugih prilivov v proračun ne bo, bodo pa na drugi strani izdatki za socialne transferje še višji od predvidenih. Kot ena redkih držav evroobmočja bi Slovenija po tem rebalansu še ostala znotraj maastricht-skega merila glede sprotnega primanjkljaja, saj bi ta znašal 2,9 odstotka. Tudi to je zdaj, še preden je parlament sprejel predlagani proračunski rebalans, že videti zgodovina.
Nekdanji finančni minister Dušan Mramor ob tem vedno glasneje opozarja, da se razsežnosti krize, ki bo Slovenijo s svojim rušilnim valom šele dosegla, večina politikov, gospodarstvenikov in državljanov očitno še vedno ne zaveda. Mramor je ob tem že večkrat opozoril na skokovito rast zunanjega zadolževanja slovenskih bank in podjetij v preteklih štirih letih. Te dolgove je treba vračati, istočasno pa za financiranje gospodarskih tokov ni mogoče dobiti novih. To, da ima Slovenija zanemarljivo malo naložb v finančnih instrumentih, ki niso imeli ustreznega kritja, je po Mramorjevem mnenju sicer ugodno, vendar ni ključno. »Slovenska država in gospodarstvo s svojimi izredno povečanimi zadolžitvami v tujini morata namreč ta posojila odplačevati hitreje, kot to dopuščajo naložbe, za katere so bila porabljena. V normalnih razmerah delujočega trga kreditov sicer to načeloma ni sporno, če so naložbe dobre. Vendar v sedanjih kriznih razmerah kreditni trg ne deluje normalno, možnost
refinanciranja posojil je za finančni sektor in gospodarstvo zelo omejena in glede na krizo postaja vedno več naložb tudi potencialno slabih.«
Tudi ekonomist Jože P. Damijan opozarja, da je statistika o »zanemar-ljivosti« slabih kreditov v bilancah slovenskih bank zelo varljiva in da delež slabih kreditov v slovenskih bankah potencialno krepko presega delež slabih kreditov v ameriških bankah. Rečeno drugače, ko bo kriza s polno močjo dosegla Slovenijo, se znajo krepko zamajati tudi nekatera podjetja, ki za zdaj zgledajo solidno in tudi niso toliko občutljiva na padec izvoznih naročil, saj v glavnem poslujejo na domačem trgu.
Tako ne preseneča, da tudi slovenske banke, čeprav po zagotovilih centralne banke stabilne bolj kot večina evropskih, ne posojajo denarja. Januarja letos se je kreditna aktivnost bank v primerjavi z mesecem prej sicer nekoliko okrepila, vendar so neto tokovi še vedno dosegli le slabi dve petini vrednosti iz lanskega januarja. In čeprav je finančno ministrstvo pred tednom navzlic takšnim podatkom optimistično napovedalo začetek popuščanja kreditnega krča, je bila vlada že ta teden očitno primorana »popustiti pred dejstvi« in sprejeti nov izredni ukrep. Največja slovenska banka, pretežno državna NLB, je dobila državno poroštvo za obveznice, ki jih namerava izdati na tujih trgih in z njihovo pomočjo priti do svežega kapitala.
Medtem ko je pomlad že v zraku, bo optimizem očitno (malo?) zamujal.
koroška - Ugotovitve profesorja na celovški univerzi Wakouniga
Manjšinsko šolstvo v službi izrinjanja koroških Slovencev
CELOVEC - Manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem je bilo od samega začetka v službi marginaliziranja slovenskega jezika in manjšine, ugotavlja profesor pedagodike na univerzi v Celovcu Vladimir Wakounig (na posnetku). Kot je dokazal v svojem habilitacijskem delu, ki je izšlo tudi kot knjiga, obstaja za uradnim tudi skrivni učni načrt manjšinskega šolstva.
Skrivni učni načrt dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem po Wakounigovih ugotovitvah služi utrjevanju prevlade nemške kulture, slovenščino pa daljnoročno postavlja v vlogo manjvrednega jezika. Obenem manjšinsko šolstvo slovensko narodno skupnost oži na vlogo manjšine, trdi Wakounig, ki to ponazorja tudi z nemškim naslovom knjižne publikacije svojega habilitacijskega dela "Der heimliche Lehrplan der Minderheitenbildung" (Založba Drava 2008, Celovec). Stavek je mogoče razumeti tako kot "skrivni načrt manjšinskega izobraževanja" kakor tudi kot "skrivni načrt oblikovanja manjšine".
Profesor pedagogike na celovški univerzi skrvni učni načrt dokazuje z metodo dekonstrukcije in pri tem razkrije, da za uradno interpretacijo dogodkov in besedil tiči še druga, globlja plat resnice. Tako je na primer uradni učni načrt za manjšinsko oziroma dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem po Wakounigovi oceni povsem dober, saj med drugim za otroke, ki so prijavljeni za dvojezični pouk v ljudskih šolah, torej v prvih štirih šolskih letih, predvideva podajanje učne snovi v enakem deležu v slovenskem in nemškem jeziku. Dejansko pa se tega nihče ne drži, hegemonija nemščine je kljub drugačnim zakonskim določilom očitna, sankcij za to pa ni.
Wakounig trdi, da dvojezično šolstvo, ki je bilo leta 1945 na pritisk angleških zasedbenih oblasti obvezno uvedeno za vse šolarje na jugu avstrijske Koroške, od samega začetka ni služilo enakovrednemu poučevanju slovenskega jezika. Po eni strani naj bi namreč številni učitelji bili dvojezičnemu pouku nenaklonjeni, če ga niso celo sabotirali, po drugi strani pa naj bi bilo tedaj vsem jasno, da bo po odhodu Angležev prišlo do sprememb. To se je dejansko zgodilo leta 1958, ko so na zahtevo nemškonacionalnih sil s koroškim Heimatdienstom na čelu sprva omogočili odjave od dvojezičnega pouka, od leta 1959 pa se je za dvojezični pouk celo treba izrecno prijaviti. Tedaj so dvojezično šolstvo uradno poimenovali v manjšinsko šolstvo in ga s tem po Wakounigovi oceni "etnizirali". Namesto da bi dvojezični pouk zajel vse šolarje, je odtlej v praksi bil omejen le še na pripadnike slovenske narodne skupnosti.
Kakor je bila ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu leta 1957 izjemna pridobitev za koroške Slovence, pa Wakou-nig opozarja, da se je v vseh kasnejših desetletjih zanemarjala glavna šola, druga veja avstrijskega obveznega šolskega sistema. V Avstriji se namreč po štirih skupnih letih v ljudski šoli šolarji odločijo ali za štiriletno glavno šolo, ki je po učni praksi manj zahtevna, ali pa za osemletno gimnazijo z maturo. Med-
tem ko celovška Slovenska gimnazija omogoča celovito šolanje v slovenskem jeziku, pa je slovenščina na glavnih šolah omejena le na nekaj tedenskih ur prostega predmeta.
Wakounig je prepričan, da je glavna šola "sedaj šolska struktura, ki najbolj ponemčuje". Kakovostnega dvojezičnega izobraževanja pa manjka tudi v poklicnih šolah, ki sledijo glavnim šolam. Posledično slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem manjka kvalificiranega naraščaja v določenih poklicih, zlasti v rokodelskih, kot so avtomehaniki ali električarji, poudarja profesor pedagogike. Del krivde za uresničevanje skrivnega učnega načrta pripisuje tudi slovenskim političnim organizacijam na avstrijskem Koroškem, in sicer zato, ker nikakor "nimajo izobraževalnega koncepta in perspektiv" in ne zahtevajo izvajanja dosledne dvojezičnosti v dvojezičnem šolstvu. Pa tudi pristojne nadzorne oblasti - šolski nadzorniki za dvojezično šolstvo so sami pripadniki slovenske manjšine - ne preverjajo zadosti, če pouk poteka zares dosledno dvojezično.
Skrivni učni načrt, ki naj bi slovenščino čim bolj odrival na obrobje, je bil doslej izredno uspešen, ugotavlja Wakounig. Nenazadnje to potrjuje tudi vztrajna asimilacija. Profesor pedagogike pa svari tudi pred pretiranim navdušenjem nad porastom prijav za dvojezični pouk v zadnjih letih. Te namreč ne pomenijo hkrati enakopravnosti slovenskega jezika.
Za izboljšanje položaja Wakounig predlaga, da bi se uvedel obvezen dvojezični pouk za vse otroke na jugu avstrijske Koroške do 6. do 14. leta. Dodaten ukrep bi lahko bilo poučevanje v prvih dveh šolskih letih zgolj v slovenščini, kot se to na primer že dogaja pri Retoromanih v Švici. Nemščina je namreč v tako dominantni družbeni vlogi, da njeno obvladovanje ne bi utrpelo nobene škode. In Wakounig zahteva za bodoče dvojezične učitelje med izobraževanjem "obvezen semester, če ne celo leto v Sloveniji". Obratno pa bi lahko Avstrija zagotovila za bodoče učitelje nemščine v Sloveniji štipendije za izpopolnjevanje v Avstriji. (STA)
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Vzgojni izzivi
Kadar nanese pogovor na vzgojo, postaja iz komentarjev vse bolj razvidno, da so danes mnogi starši z njo preobremenjeni, pogosto pa njihov trud ne prinaša zaželenih rezultatov. Zlasti je značilno, da se kljub vzgojnim naporom svojih staršev mnogi mladi ljudje ne razvijejo primerno, ko naj bi postali dovolj samostojni in odgovorni člani družbe.
Včasih so bili pri vzgoji soudeleženi trije glavni dejavniki: zdravi medčloveški odnosi, nekakšna naravna avtoriteta in intuicija. Danes se je vse spremenilo in prej veljavni dejavniki ne učinkujejo več. Sodobni starši iščejo pomoč za svoj vzgojni prijem v pedagoških priročnikih ali - kar je slabše - postane njihov osnovni vzgojni pristop popustljivost.
Preobremenjenih staršev je čedalje več (pri tem vodijo matere), hkrati pa narašča tudi število otrok, ki jih morajo redno psihoterapevt-sko obravnavati.
Tudi iz zadnjih italijanskih polemik o ponovni uvedbi ocene v vedenju slišimo, da mnogi učitelji in profesorji nimajo več pod kontrolo svojih učencev in dijakov. Ti počenjajo v šoli, kar se jim zljubi. Kaj je to šola in zakaj zahajajo vanjo, ne ve nihče. Ponovno so oglašajo tisti, ki menijo, da so za neprimerno vedenje krive družine, ki prepuščajo le šoli skrb za vzgojo in oni, ki so nasprotno prepričani, da je vzgoja primarna skrb šole. O kakem premišljenem sodelovanju med obema se v dani tragični situaciji govori bolj malo.
Problem upornih učencev je čedalje resnejši, podobno kot problem tiranskih otrok, ki po svoji želji lahko ovijajo očeta in mater okrog prsta. Ne manjka tudi takih vzgojiteljev, ki merijo svoje obveznosti le po sindikalnih navodilih in se jih to, kar se dogaja pred šolo, pa naj bo še tako negativno, ne tiče. Vendar pa se vse vrača kot bume-rang in se neprimerno vedenje izpred šole vrinja čedalje bolj tudi v šolski prostor.
Starši iščejo pri raznih svetovalcih recept, kako naj bi otroke vzgajali na pravilen način. Takega pravilnega načina pa ni, če ne poiščejo najprej vzrokov za to, kaj jim je šlo doslej slabo od rok. Zlasti se zdi, da je modernim staršem premalo jasno, kaj je pri vzgoji otroka v kasnejšega polnoletnega in odgovornega odraslega najpomembnejše. Izvedenci menijo, da je to zrel človek, ki je na svoji stopnji avtoritete otroku vzor in ga vztrajno s primernimi navodili usmerja po pravi poti k osvajanju odgovornega načina življenja.
V šestdesetih letih se je avtoriteta na splošno močno skrhala, kasneje se je spreminjala oblika družine oziroma partnerske zveze, k temu pa moramo sedaj dodati še nestabilnost gospodarske situacije in negotovost načina življenja. Vse to zagotovo vpliva tudi na način vzgoje.
Mnogi starši si želijo le potrdila, da so dobri starši in iščejo strategijo za svojo vzgojo zdaj pri tej, zdaj pri oni (modni) pedagoški metodi, pri tem pa pozabljajo na naravni instinkt (ali pa mu ne dajo dovolj časa, da bi se prebudil). Kasneje pa se čudijo, da niso več gospodarji v svoji hiši. Take jih je naredila (poleg poklicnih zadolžitev in gospodarske nestabilnosti) tudi negotovost pri načinu vzgoje, hkrati pa je naredila svoje tudi nova podobo mladih, ki so se v zadnjih desetletjih tako rekoč »emancipirali« in so teže obvladljivi, tudi zaradi digitalnih instrumentov, ki jih sami odlično obvladajo, njihovi starši pa nekoliko manj. Upadanje natalite-te pa hkrati povečuje težnjo splošne skrbi za otroke. Ta pretirana skrb dela še prevečkrat iz otrok samodržce, ki držijo starše v svoji oblasti. To pa pomeni, da se je odnos med starši in otrokom že pre-
več preoblikoval v napačno smer. Matere gojijo pretesen odnos s svojimi otroki ali si od njih želijo samo ljubezni, očetje pa prevečkrat delajo iz sina ali hčere svojega partnerja. To postavlja razmerje med starši in otroki na glavo in se negativno obrestuje, ker nimajo otroci do takih staršev nobenega pravega spoštovanja in obzira. Otrok je bil vedno negovan v zaščitenem okolju, kakor da bi mu hoteli ohranjati neko otroško fazo razvoja brez odgovornosti. To se dogaja zlasti takrat, ko starši pozabijo, da je treba otroku postavljati meje vsak dan sproti in ne le v zadnjem trenutku, ko je že vse zavoženo.
V preprostih besedah povedano: kako naj se otrok, ko primerno zraste, naenkrat zaveda problemov življenja in težav drugih ljudi, če mu starši od rojstva čarajo in organizirajo vsak dan sproti življenje brez težav, brez prepovedi in brez odrekanja?
Ljubitelji živali vedo, da mora bitje, ki je od tebe odvisno, dobro vedeti, kdo je gospodar, da ne bo postalo nevrotično in nestabilno. Ne zaradi izkazovanja oblasti. Starši, ki se zavedajo svoje vloge »glavnega« v družini bodo dali sinu ali hčeri natančno navodilo »do tukaj smeš, od tu naprej nikakor!« Če se še dobro spomnim, so nekoč za otroka, ki je nenehno nekaj ušpi-čil ali se potikal tam, kjer je bilo prepovedano, radi rekli, da si prav išče zaušnico. Dejansko je tako: otrok želi, da mu nekdo točno pove, kaj je prav in kaj ni. Ni dovolj le enkrat (potrebna je vztrajnost), saj bo večkrat poskušal riniti v »prepovedano« in izzivati starševsko reakcijo.
Postavljanje mej se začenja že zgodaj. Ob obisku razstave ali muzejske zbirke naj že malček, tudi če še ne hodi v šolo ve, da se ne sme dotikati razstavljenih predmetov. V gostinskem lokalu naj starši otroku strogo dopovedo, da nima kaj motiti drugih ljudi in počenjati kar se mu zljubi. Konec koncev je lahko že samim staršem dovolj jasno, do kakšne mere si želijo, da jih njihov lastni otrok moti in vznemirja, zato so lahko toliko bolj pozorni do drugih ljudi. Z nekim notranjim občutkom lahko že sami starši izbirajo med pravim in nepravim vzgojnim pristopom, namesto da bi iskali najbolj moderno in priljubljeno vzgojno metodo v času, v katerem živijo.
Velika večina mater, ki se pritožuje, da njihovi otroci ne pomagajo pri domačih opravilih, si lahko zastavi vprašanje, kaj so storile za to, da bi bilo tako početje otroku prijetno in zanimivo. Samo s prepričevanjem o potrebi ali z opozarjanjem ne bomo veliko dosegli, boljša je »animacija« neko zabavno učenje, kako kaj postoriti doma.
Vzgoja ni le ljubezen do otrok, je tudi odgovornost do prihodnjega življenja novega bitja. Zavijati otroka v vato pred težavami v življenju, ni prava pot. Tudi starši si morajo torej postaviti meje - primerno morajo omejiti svojo ljubezen, tako da lahko svoje otroke vzgajajo s prave razdalje. Včasih botruje neprimerni ljubeči popustljivosti materin ali očetov občutek krivde, (ker se npr. ne more posvečati dovolj svojemu otroku), zunanji vpliv (kako delajo drugi?) ali prekomerna skrb (skoraj že histeričnih) staršev. V naši družbi postaja čedalje razvidnejša težnja po individualnosti, egoizmu, brezbrižnosti in upiranju zaradi upiranja samega. Mar ne koreninijo včasih vzroki za vse to v napačnem vzgojnem pristopu iz ranega otroštva? (jec)
6
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
gospodarstvo - Predsednik vlade predstavil nove protikrizne ukrepe
Berlusconi: Kriza ni tako tragična, kot jo občila rišejo
Premier zavrnil mesečne podpore za brezposelne - Franceschini: Berlusconi živi v pozlačenem bunkerju
RIM - Kriza obstaja, toda »sredstva javnega obveščanja jo prikazujejo v bolj dramatični luči, kot bi zaslužila«. Dovolj je pomisliti, da je »za padec borz kriva peščica delnic«. Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je priredil z nekaterimi ministri včeraj opoldne, takoj potem, ko je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) odobril paket infra-strukturnih projektov v skupni vrednosti 17,8 milijarde evrov, o katerem pišemo posebej.
Berlusconi je povedal, da je vlada tudi ustanovila strateški sklad za podjetja v vrednosti 9 milijard lir. Z njim bo razpolagal predsednik vlade, in sicer za izredne posege na gospodarskem področju. S tem skladom in s paketom infrastrukur-nih načrtov naj bi se učinkovito postavili po robu krizi, »podobno kot je svoj čas naredil Roosevelt«, je pojasnil gospodarski minister Giulio Tremonti. »Nihče v Evropi ni naredil več kot mi proti krizi,« je pristavil Berlusconi, ki je kritiziral javna občila, češ da prikazujejo krizo kot »dokončno in tragično«. »Le v Italiji državna televizija napada vlado,« je dejal.
Berlusconi je nadalje povedal, da je vlada nakazala dodatne 4 milijarde evrov za socialne blažilce, za katere je zdaj skupno na razpolago 9 milijard evrov. Odločno pa je zavrnil predlog Demokratske stranke, da bi uvedli mesečne podpore za brezposelne. »Takšne podpore bi spodbujale podjetja k odpuščanju delavcev,« je pribil.
Na besede predsednika vlade sta se takoj ostro odzvala voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini in odgovoren za gospodarska vprašanja v njej Pier Lu-gi Bersani. »Zaprt v svojem pozlačenem bunkerju Berlusconi očitno ne vidi, kaj se dogaja v državi,« je dejal Franceschini. »Kako je mogoče trditi, da kriza ni dramatična, ko vsak teden na tisoče ljudi izgublja delo, ko je vpis v dopolnilno blagajno v enem letu poskočil za 554 odst-kov, ko zapira na stotine trgovin,« se je polemično vprašal in obžaloval, da vlada sistematično zavrača konstruktivne predloge opozicije. Bersani pa je opozoril, da je vlada ustvarila t. i. strateški sklad za podjetja z denarjem, ki ga je pridobila z ustavitvijo drugih programov industrijske politike. Poleg tega bo po njegovem sredstva, ki jih je včeraj odobril CIPE, mogoče uporabljati šele od prihodnjega leta dalje. »Gre za sam dim, v vladnih ukrepih ni nič novega, niti enega novega evra,« je dejal.
infrastrukture - Na vladnem seznamu tudi Trst
Sredstva za tržaško ploščad, most čez ožino, avtoceste in železnice
Tako naj bi izgledal most čez Mesinski preliv
RIM - Da bi spodbudila gospodarsko rast, je italijanska vlada nekako po zgledu Rooseveltovega »New Deala«, kot je dejal gospodarski minister Giulio Tremon-ti, včeraj sprejela zajeten paket infra-strukturnih projektov. Z naložbami v višini 17,8 milijarde evrov namerava kabinet Silvia Berlusconija modernizirati Italijo in dati domačemu gospodarstvu v teh težkih časih nov zagon. 16,6 milijarde evrov bodo namenili infrastrukturam, milijardo gradbenim posegom na šolskih poslopjih in 200 milijonov gradnji zaporov. Med prednostne projekte sodi most preko morske ožine med Sicilijo in Kalabrijo, na seznamu pa je tudi logistična ploščad v tržaškem pristanišču.
Tržaška ploščad
Logistična ploščad je po splošnem mnenju poseg, brez katerega ni mogoče
govoriti o razvoju tržaškega pristanišča, saj se slednje že dalj časa sooča s kroničnim pomanjkanjem uporabnega prostora. Ploščad bo zavzemala 25 hektarjev površine, 14 od katerih naj bi zgradili na morju. Šlo bo za sodoben večnamenski terminal. V dokumentu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) piše, da bo država dvema ploščadma v Trstu in Ta-rantu namenila skupnih 435 milijonov evrov. Agencija ANSA je včeraj poročala, da je tržaška pristaniška oblast pred časom sporočila ministrstvu za infrastrukture, da za ploščad potrebuje 280 milijonov evrov. Novico je z zadovoljstvom komentiral deželni odbornik Riccardo Riccardi.
Most, hitri vlak, avtocesta
Most čez Mesinski preliv, ki je vseskozi predmet polemik, bo stal 6,1 milijarde evrov, vlada pa daje zaenkrat na vo-
ansa
ljo 1,3 milijarde evrov. Prednostna infra-strukturna projekta sta tudi proga hitrega vlaka Turin-Lyon ter dokončanje del za razširitev avtoceste na trasi Salerno-Reg-gio Calabria, ki se že več desetletij sooča s problemom pomanjkljive infrastrukture. Predsednik družbe ANAS Pietro Ciuc-ci je izjavil, da bodo dodeljena sredstva zadostovala za izvedbo del do leta 2012 ali 2013.
Expo in drugo
Vlada namerava poleg tega financirati gradnjo velike lombardske prometne osi Pedemontana. Cesta, ki bo povezala Bergamo z letališčem Malpensa, je največji evropski infrastrukturni projekt na področju cest. Med projekti, ki jih je predvidel odbor CIPE, so še druge avtoceste, hitri vlak Milano - Treviglio ter razstava Expo leta 2015 v Milanu.
Nejasnosti okrog zvišanja upokojitvene starosti žensk
RIM - Senatorka Ljudstva svobode Cinzia Bonfrisco je včeraj predložila popravek k zakonskemu osnutku za sprejem evropskih direktiv, ki predvideva postopno zvišanje starostne meje za upokojitev javnih uslužbenk s 60 na 65 let. V popravku je tudi predvideno soočenje s sindikati. Zanimivo pa je, da je minister za delo Maurizio Sacconi včeraj zanikal, da bi vlada kar koli sklenila v tej zvezi. Premier Silvio Berlusconi pa je na včerajšnji tiskovni konferenci sicer priznal, da vlada namerava sprejeti ukrepe na tem področju, tako da bi se Italija lahko izognila sankcijam Bruslja, sicer pa je časnikarje povabil, naj se za podrobnosti obrnejo na ministra Sacconija.
Poslanci bodo poslej glasovali s prstnimi odtisi
RIM - Poslanci bodo prihodnji torek v parlamentu začeli glasovati na podlagi prstnih odtisov, je sporočil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Kot je dejal, je nov sistem zelo preprost, veliki večini poslancev pa so že odvzeli prstne odtise. Z uvedbo novega načina naj bi zagotovili, da bodo poslanci glasovali zgolj v svojem imenu, ne pa tudi za odsotne kolege. Gre za boj proti »pianistom«, to je poslancem, ki so po parlamentarnih razpravah za zakon glasovali tudi v imenu svojih odsotnih kolegov, je pojasnil Fini in dodal, da z uvedbo novega sistema soglašajo vse politične stranke razen 19 poslancev.
Italija pa ni prva država, ki je uvedla glasovanje na podlagi prstnih odtisov. Takšen način glasovanja že imajo mehiški, brazilski in albanski parlament, pa tudi Združeni narodi.
Na Tirolskem zaprli avtocesto čez Brenner
INNSBRUCK - Avstrijske oblasti so zaradi nevarnosti plazu pri kraju Matrei am Brenner v avstrijski zvezni deželi Tirolska včeraj zaprle zelo prometno avtocesto v smeri Italije. Čas trajanja ukrepa zaenkrat ni znan, odtrgalo pa bi se lahko od 600 do 800 kubičnih metrov zemlje. Kombinacija mraza in odjuge je povzročila, da se je pobočje v dolžini okoli 50 metrov začelo premikati, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pojasnil tiskovni predstavnik podjetja Asfinag Alexander Holzedl. "Nestabilni material" bodo sedaj odstranili, koliko časa bo delo potekalo, pa zaenkrat ni znano.
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Le Monde: Demokratska stranka ni še dosegla sinteze za spojitev različnih tradicij, ki so se v njej zbrale |f
Sergij Premru_
Te dni nisem v tujih medijih zasledil kaj dosti zanimivega o Italiji. Zato bi se za trenutek povrnil k novici, ki sem jo zabeležil prejšnji teden, ko je francoska televizija Canal+ poročala, da naj bi Berlusconi na tiskovni konferenci s Sar-kozyjem namigoval na italijanski izvor Carle Bruni. Izkazalo se je, da je poročanje bilo netočno in da je italijanski premier v resnici francoskemu predsedniku namignil, da je obiskoval Sorbono (Sorbona pa ni »la tua donna«). Zbadljive komentarje o sicer neutemeljeni novici so objavili številni mediji po vsem svetu: italijanski premier je torej s svojimi neokusnimi šalami prepričal svetovno javnost, da je informacija o njegovem neprimernem nastopu vsekakor verodostojna.
Pa ostanimo v Franciji. »Demokratska stranka sredi viharja«, piše Le Monde. Veltronijev naslednik na čelu DS Franceschini je napovedal, da ne bo kandidiral za tajnika na jesenskem kongresu stranke, to pa je po oceni pariškega po-
poldnevnika dokaz težav stranke, ki se bo predstavila na junijskih evropskih in upravnih volitvah brez dorečene strategije v odnosu do centrističnega in levega dela političnega prizorišča. Namesto politične linije zaenkrat predlaga splošna načela, kot so sklicevanje na ustavo, kar je samo po sebi umevno, odprtje do Evrope, socialna pravičnost, laičnost ter neposredni izbor tajnika in kandidatov s strani vpisanih. Manjka resnična spojitev različnih tradicij, ki so se združile v stranki, sanje o enotnosti pa se razblinjajo zaradi notranjih trenj med voditelji in komponentami.
»Policija v Italiji mora ščititi mestne obhodnice«, je drugi naslov, ki ga Le Monde posveča Italiji, in sicer nedavnemu dogajanju v Padovi, kjer so karabi-njerji in policija preprečili hujše posledice »kratkega stika« med obhodnico Severne lige in levičarskimi oporečniki. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Pia-cenzi, kjer je prišlo do prerivanja s skupino Komunistične prenove. Francoski
časopis poroča o nezadovoljstvu sil javnega reda, ki morajo zagotavljati varnost prav tistim, ki naj bi zagotavljali dodatno varnost občanom, naslednikom »padskih obhodnic« populistične in ksenofobne stranke Severne lige. Istočasno pa je število policistov nezadostno, tako da je vlada lani že morala namestiti vojsko v nekaterih krajih polotoka, piše Le Monde.
Italijanska duhovščina predlaga vernikom nekaj povsem novega za postni čas, poroča The Guardian. Misijonski center iz Modene priporoča, naj verniki v tem času opustijo pošiljanje kratkih telefonskih sporočil sms, glede katerih so italijanski uporabniki s 50 sporočili mesečno drugi v Evropi, za Angleži. V Trentu pa so vernikom svetovali, naj se v postnem času odpovedo poslušanju glasbe na prenosnih aparatih vrste mp3 ter stikom prek internetnega Facebooka.
Pa še drug članek iz istega britanskega časopisa. Berlusconiju se nudi priložnost, da se izkaže kot heroj na pri-
hodnjem zasedanju G8. Gre za napoved oz. željo angleškega igralca Colina Firt-ha, ki je zaslovel v filmih kot Bridget Jones's Hand in Mamma Mia. Na tiskovni konferenci v Rimu je namreč izzval italijanskega premiera, naj na poletnem zasedanju, ki bo na otoku Maddaleni, uresniči obveznost, ki jo je svečano podpisal na vrhu G8 leta 2005, in sicer da bo povečal italijanski prispevek revnim po svetu. V resnici je od takrat Italija krepko znižala svoj doprinos mednarodnim skladom za humanitarno pomoč, pri tem sicer ni edina. Zato bi Berlusconi izpadel kot pravi junak v primerjavi z drugimi liderji, ko bi uresničil to, kar je obljubil, pravi Firth.
Tudi argentinski Clarín objavlja dva dopisa iz Italije, in oba sta posvečena osebnostim, ki niso prav zgledne. Prvi zadeva usodo Emilia Massere, nekdanjega admirala argentinske mornarice in enega od odgovornih za poboje desapa-recidosov. Rimsko sodišče je namreč odredilo, da mu bodo sodili v Italiji za-
radi umorov in mučenja treh italijanskih državljanov. Priletni mornariški častnik naj bi po izjavah zagovornikov bil ne-priseben in zato ni rečeno, da bo sploh prišlo do procesa, povsem izključeno pa je, da bi se admiral prostovoljno predal italijanskim oblastem. Vsekakor pa je pomembno, da početje vojaške hunte ne gre v pozabo.
V ospredju drugega dopisa pa je človek, ki je imel odlične odnose z argentinskimi krvniki: mojster tajne fra-masonske lože P2 Licio Gelli. Predstavnik italijanskega prostozidarstva se hvali, da je na začetku 70-ih let prejšnjega stoletja posredoval za vrnitev diktatorja Juana Perona v domovino in za sodelovanje z vojaškimi oblastmi. Medtem ko se je pečal z južnoameriškimi pučisti, je Gelli vodil stike tudi z vrsto italijanskih osebnosti, v okviru načrta, ki se je zgledoval po argentinskih nedemokratičnih metodah in ciljih. Kdo je med drugimi bil član prevratniške prostozidarske lože P2?
Sobota, 7. marca 2009	J
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Začetek tridnevne pobude Pomlad žensk
Ženske - vesolje, ki ga moramo šele spoznati
Ob okrogli mizi o ženskah 20. stoletja, so Jolki Milič podelili priznanje za prevajalsko delo
Za svojevrsten poklon evropskemu letu ustvarjalnosti in inovacije sta se ob osmem marcu odločili tržaška pokrajina in Mednarodni dom žensk. V svetoivanskem parku se je tako včeraj začela tridnevna pobuda Pomlad žensk v znamenju okroglih miz in pogovorov o zgodovini, dizajnu, podjetništvu in znanosti, v katerih se ženska vse bolj uveljavlja.
V svetoivanskem gledališču (pred žal skoraj izključno ženskim občinstvom) so se včeraj za mikrofonom oglasile ženke, tisto vesolje, ki ga moramo šele spoznati, kot je poudarila moderatorka, docentka Annamaria Vinci. Ženske kot matere, vojne vdove, neustrašne delavke, kulturne spodbuje-valke, protagonistke sprememb, predolgo nevidne, pri dogajanju pa vselej ključne. Srečanja so se udeležile tudi Slovenke, ki so italijanskim sosedam predstavile nekatere bolj zgledne ženske like. Prvih slovenskih feministk, pozabljenih pionirk ženskega pokončnega intelektualnega nastopanja, Marije Manfrede Skrinjar, Marice Nadlišek Bar-tol in Pavle Hočevar se je spomnila profesorica z ljubljanske univerze Marta Vergi-nella, raziskovalka Slovenske akademije znanosti in umetnosti Sanja Cukut pa se je zaustavila pri liku prve slovenske, svetovne popotnice, poliglotinje in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Profesorica na vi-demski univerzi Tatjana Rojc pa se je osredotočila predvsem na intelektualke Zofko Kvedr in Fanice Obid. Omeniti pa velja tudi posebno priznanje, ki so ga sinoči izročili prevajalki Jolki Milič, saj je slovenskim bralcem s prevodom omogočila spoznanje velikih tržaških in italijanskih avtorjev.
Kulturni program se bo danes začel ob 16. uri v paviljonu Villas (Ul. de Pastrovich), kjer bo srečanje o izrednih ženskih izkušnjah v dizajnu. O visokokakovostnih ekspresiv-nih dosežkih, ki so sad dela mnogih oblikovalk se bodo pogovarjale umetnostni zgodovinarki Laura Vasselli in Rossella Cuffa-ro, arhitektka Beatrice Mascellani, oblikovalke Mojca Tomažič, Urša Draž in studio Oloop iz Ljubljane, predsednica odbora Trieste Contemporanea Giuliana Carbi in založnica Eleonora Garavello. Ob arhitektki Chiari Lamonarca bosta posegli tudi umetniška kritičarka Maria Campitelli in arhitektka Gigetta Tamaro. Večer pa se bo zaključil s koncertom »Frauenlieder und ...«, ko bo med drugimi nastopila sopranistka Tamara Stanese. (sas)
Slovenske, italijanske in hrvaške predavateljice na včerajšnjem srečanju v svetoivanskem gledališču
kroma
Prireditve ob prazniku žensk
Ob obhajanju praznika žensk bodo danes na sedežu občinskega sveta (Veliki trg 4) ob 10.30 nagradili zmagovalke 5. mednarodnega literarnega ženskega natečaja, ki ga v sodelovanju z Občino Trst prireja tržaška ženska konzulta.
Krožek Auser za kraško območje vabi danes ob 16.30 ob priliki dneva žena na družabno popoldne v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini. Za ples in veselje bo poskrbel Duo Melody.
»Kaj bi mi brez žensk« je naslov zabavnemu večeru, ki ga prireja KD Kraški dom drevi v kulturnem domu na Co-lu ob 19.30. Za smeh in dobro voljo bodo poskrbeli Orjana in Feručo - Du jes ter Brajdimir in Berta, na harmoniko pa bosta zaigrala Gigi in Rado.
Pestro bo drevi tudi v Boljuncu. Zveza žensk Bolju-nec in SKD F. Prešeren vabita dekleta in žene v domače gledališče na družabnost ob kulturnem programu, smehu, plesu in loteriji; priložnostno misel bo podala Alenka Vazzi. Jutri pa bodo praznovale njihove sosede Dolinčanke, ki se bodo ob 17. uri zbrale v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V prostorih srenjske hiše v Gročani bo SKD Krasno polje priredilo osmo marčevski večer. Jutri bo ob 18. uri nastopila gledališka skupina Dekani s komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje v režiji Aleksija Pregarca. Vaščanke in prijateljice pa so jutri vabljene tudi v Športno-kulturni center v Lonjer, kjer SKD Lonjer-Katinara prireja ob 17.30 veselo družabnost.
Nasilen večer pri sv. Jakobu
V četrtek zvečer so karabinjerji z Istrske ulice odvedli v pripor romunskega državljana, ki je pri Sv. Jakobu skušal oropati Alžirca in se nato upiral prijetju. Izkazalo se je, da je pred tem tudi pretepel svojo bivšo partnerico.
Romunski državljan B. C. je z nožem v roki najprej skušal oropati alžirskega državljana na Ul. Caprin. Neuspešno je zahteval predajo denarnice in ključa avtomobila, nakar jo je ucvrl navzgor proti Trgu Sv. Jakoba. Tam je po informacijah, ki so jih zbrali karabinjerji, prav tako z nožem grozil še dvema tujima državljanoma. Karabinjerji so ga začeli iskati v okolici Trga Puecher. Ko jih je nedaleč od trga zagledal, je B. C. začel mahati z nožem. Karabinjerji so se pognali proti njemu in ga kljub njegovemu upiranju ustavili. Odvedli so ga v pripor zaradi poskusa ropa in upiranja javnemu funkcionarju.
Pozneje so s poizvedovanjem ugotovili, da je nasilnež istega dne tudi napadel in pretepel svojo nekdanjo partnerico, italijansko državljanko, s katero je imel pred časom razmerje. Blizu njenega stanovanja naj bi se nad njo znesel iz ljubosumja. Žrtev grobega napada se je takoj po dogodku zatekla v bolnišnico.
£Primorski
~	dnevnik
telovadnica
Poklon občine Sergiu Veljaku
Sergio Veljak
V prihodnjih mesecih bo ena od šolskih telovadnic v Trstu poimenovana po odbojkarju Sergiu Veljaku. Tržaška občinska komisija za kulturo in šport je podprla predlog, ki sta ga v tej zvezi skupno iznesla slovenski občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič in svetnik Nacionalnega zavezništva Andrea Pellarini, pozitivno mnenje pa je izrekel tudi občinski odbornik za šolstvo in vzgojo Giorgio Rossi.
Po Veljaku bo po vsej verjetnosti poimenovana šolska telovadnica italijanske nižje srednje šole Campi Elisi, kjer je odbojkar-profesor dolgo let poučeval telesno vzgojo, da se ga je tudi drugi svetnik Nacionalnega zavezništva, Bruno Rossetti, spomnil kot dobrega profesorja in pedagoga.
Odbornik Rossi in svetnika Furlanič in Pellarini si bodo prihodnji teden ogledali telovadnico na šoli Campi Elisi ter obvestili vodstvo šole, da namerava občinska uprava poimenovati občinsko telovadnico po Sergiu Veljaku, domenili pa naj bi se tudi za termin poimenovanja. Furlanič in Pellarini sta v svoji resoluciji zapisala, da je bil Sergio Veljak »gotovo eden od najboljših tržaški od-bojkarjev vseh časov«, po končani tekmovalni karieri, pa je ostal še nadalje v športnih krogih kot trener in profesor telesne vzgoje. »Kot profesor je vzgojil mnogo mladih odbojkarjev in jim je znal posredovati ljubezen do športa in športnih vrednot,« sta še zapisala Furlanič in Pellarini.
šolstvo - Sindikat FLC-CGIL opozarja na posledice vladnih ukrepov v FJK
Na prepihu kar 1.200 šolnikov
Sindikat: Dežela naj uporabi svoje pristojnosti za zaščito pravice do dela - Srečanje s Kocijančičem in Antonazom - Na Pomorski postaji javno srečanje DS
Šolska
problematika je bila tudi predmet javnega srečanja Demokratske stranke s poslanko Mario Letizio De Torre
kroma
Dežela Furlanija-Julijska krajina naj pristojnosti, ki izhajajo iz njenega posebnega statuta, uporabi za zoperstavljanje krčenju sredstev za šolstvo, ki je predvideno v državnem finančnem zakonu, in posledično za zaščito pravice šolskega osebja do zaposlitve. To je zahteva deželnega področnega sindikata delavcev znanja FLC-CGIL in Odbora prekernih delavcev v šolstvu, ki sta včeraj popoldne pred palačo deželnega sveta v Trstu uprizorila protestno manifestacijo proti vladnim krčenjem na področju šolstva.
Predstavniki sindikata opozarjajo, da zaradi vladnih ukrepov utegne biti v FJK ob službo kakih 1.200 ljudi (850 pripadnikov učnega in 350 pripadnikov neučnega osebja z nestalnim delovnim mestom), vse skupaj pa lahko kvarno vpliva na kakovost javnega šolstva v naši deželi. Napovedano krčenje je posledica ukinitve ur soprisotnosti v osnovni šoli zaradi uvedbe enega samega učitelja in zvišanja števila učencev v posameznih razredih. Vse to se dogaja, opozarjajo pri FLC-CGIL, medtem ko je nedavno zaključeno vpisovanje za prihodnje šolsko leto potrdilo, da imajo družine odločno raje celodnevni pouk in zavračajo model šolstva, ki izhaja iz reforme in vladnih odlokov. Zato od dežele zahtevajo, da zagotovi uvedbo tiste-
ga urnika, za katerega so se odločile družine ter da poseže s ciljem, da racionalizacija šolske mreže ne oškoduje pravice do izobraževanja, predvsem v bolj odročnih krajih in manj premožne družine ter da zagotovi dejansko delovanje vseh šol. Dežela naj tudi uvede primerne socialne bla-žilce za delavce brez podpor, opravi pa naj tudi ekonomske posege v podporo šol za zagotovitev potrebnega osebja in primerne vzgojno-izobra-ževalne ponudbe.
S protestniki sta se srečala tudi deželna svetnika Mavrične levice Igor Kocijančič in Roberto Antonaz, ki sta se obvezala, da bosta podprla zahteve prekernih delavcev, o problematiki katerih bosta opozorila vse politične sile v deželnem svetu in tudi deželno vlado.
Šolska problematika je bila tudi predmet javnega srečanja, ki ga je tržaška Demokratska stranka priredila popoldne na tržaški Pomorski postaji s poslanko Mario Letizio De Torre, ki je članica komisije poslanske zbornice za kulturo, znanost in izobraževanje. Na srečanju, na katerem so se spraševali, ali vladni ukrepi pomenijo reformo, pozabo ali krčenje šolstva v Italiji, so poleg De Tor-rejeve sodelovali še poslanec Ettore Rosato, tržaški tajnik DS Roberto Cosolini in Silvano Magnelli.
8
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
devinski grad - Najprej ogled Burla
Slovenski pediatri: strokovni posvet in obisk
Strokovnjaki so razpravljali o globalnem pristopu k prehranjevanju dojenčkov
Včeraj je v kongresni dvorani De-vinskega gradu potekal celodnevni strokovni sestanek slovenskih pediatrov, na katerem so strokovnjaki razpravljali o globalnem pristopu k prehranjevanju dojenčkov in o strategijah, ki jih na področju prehranjevalne politike izvaja Svetovna zdravstvena organizacija. Simpozij z naslovom Globalni pristop k prehranjevanju dojenčkov in malih otrok - Skupni projekt Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa je pripravilo Slovensko zdravniško društvo v sodelovanju z Združenjem za pediatrijo in njegovo sekcijo za socialno pediatrijo, na srečanju slovenskih pediatrov pa sta kot gosta nastopila tudi tržaški pediater dr. Riccardo Davanzo in znanstveni direktor Pediatrične bolnice Burlo Garofolo dr. Giorgio Tamburlini.
Zadnji nam je povedal, da je v jutranjih urah goste iz Ljubljane in Maribora sprejel v bolnici Burlo Garofolo, jim razkazal tržaško zdravstveno ustanovo ter predstavil njene dejavnosti in programe, ki jih bolnica sicer izvaja v
sodelovanju s podobnimi inštituti.
Strokovni program se je nato nadaljeval na Devinskem gradu, kjer je prisotne uvodoma nagovoril predsednik Združenja za pediatrijo dr. Ivan Vidmar, ki je za naš dnevnik povedal, da običajno organizirajo štiri strokovna srečanja na leto, od katerih eno vedno poteka v tujini. Za Trst so se tokrat odločili, ker so, kot je dejal naš sogovornik, menili, da so tržaški pediatri zelo močni v temi, ki jo je obravnaval včerajšnji simpozij, in da lahko s svojimi izkušnjami pomagajo slovenskim kolegom. Na vprašanje, ali slovenski pediatri sodelujejo s kolegi iz Trsta, je dr. Vidmar odgovoril, da je sodelovanje zaenkrat prisotno na področju genetike, ne-vrologije, delno tudi na področju otroške kirurgije, v prihodnosti pa bi si želeli več sodelovanja na področju intenzivne terapije in še na nekaterih drugih področjih. V nadaljevanju so navzoči prisluhnili referatom dobrih poznavalcev razmer v pediatriji, njihovi posegi pa so bili deležni priznanja občinstva,
Navzočim je bilo predstavljeno tudi Slovensko zdravniško društvo iz Trsta
ki je izrazilo zadovoljstvo s potekom konference z vidika akademske vrednosti. Dr. Tamburlini je zelo nazorno predstavil argumente v prid tezi, da je pravilna prehrana v zgodnjem otroštvu zelo pomembna za nadaljni telesni in mentalni razvoj otrok. Govornik je med drugim naštel tudi nekaj statističnih podatkov, po katerih naj bi letno za čisto običajnimi boleznimi po vsem svetu umrlo deset milijonov otrok, to otroško umrljivost pa bi v precejšnji meri lahko zmanjšala pravilna prehranjevalna strategija. V njen okvir sodi denimo promocija dojenja, je povedal dr. Tamburlini, ki se je na kratko ustavil še pri enem pojavu, ki je v zadnjem času vedno bolj pogost v razvitem svetu. Gre namreč za otroško debelost, ki dosega razsežnosti epidemije, zaradi česar morajo pediatri v še večji meri svetovati staršem, kaj naj otroci jedo in kaj ni priporočljivo, je ob koncu še povedal dr. Tamburlini. O pomenu dojenja in negativnih učinkih zdravil na materino mleko je predaval tržaški pediater dr.
Riccardo Davanzo, ki je med drugim poudaril, da ima dojenje številne koristi za dojenčka, saj zmanjšuje možnosti za razne infekcije, debelost, diabe-tis in otroško levkemijo, po drugi strani pa dojenje pozitivno vpliva tudi na mater. Nekaj besed o komplementarni prehrani v prvem letu življenja in prehodu na družinsko prehrano je spregovoril dr. Martin Bigec, ki je poudaril, da je za zdravje otrok treba upoštevati dva faktorja: zdrav način prehranjevanja in redno telesno dejavnost. Govornik je nato povzel tisti del svetovne resolucije o nacionalnem programu pre-hranske politike, ki govori o dopolnilnem prehranjevanju, ki naj bi se začelo ob dopolnjenem šestem mesecu starosti. Po besedah govornika ni dobro prej začeti z dopolnilnim prehranjevanjem, ker se materino mleko razredču-je in spodriva z drugimi tekočinami, zgodnje izpostavljanje dojenčkov nekaterim živilom pa lahko sproži tudi alergijske reakcije. Po drugi strani po besedah govornika ni dobro tudi predolgo odlašati z dopolnilnimi živili, saj materino mleko po določenem času ne zagotavlja dovolj energije in hranil, ki so primerna za normalno rast. V nadaljevanju sta spregovorili še dr. Vlasta Močnik Drnovšek in dr. Inka Lazar. Prva je predstavila resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 in priporočila za prehransko obravnavo otrok in mladostnikov, dr. Lazarjeva pa je predavala o problematiki malih otrok na parenteralni prehrani.
Nič manj pester ni bil popoldanski spored, ki je postregel z zanimivimi temami. Med govorniki je bil tudi dr. Rafko Dolhar, ki je navzočim predstavil Slovensko zdravniško društvo iz Trsta, drugi zdravniki pa so predavali o vlogi funkcionalnih živil v prehrani otrok in starejših (dr. Urška Pivk), encimskem nadomestnem zdravljenju li-zosomskih bolezni (dr. Mojca Tanšek Zerjav), pomenu maščob v otrokovi prehrani (dr. Nataša Fidler Mis) in o dojenju prijazni zdravstveni ustanovi (dr. Borut Bratanič). Po koncu strokovnega sestanka je sledil še vodeni ogled De-vinskega gradu in pogostitev v bližnjem gostišču. (sč)
znanost in šola - Projekt visoke šole Sissa in Pokrajine Trst
Znanost se predstavlja
S pomočjo predavanj jo bo dijakom sedmih razredov treh tržaških višjih srednjih šol približevalo dvajset strokovnjakov
Na splošno drži, da tako število znanstvenikov kot samo zanimanje dijakov za znanstvene vede v zadnjih letih upadata. Pri nas razlog tega trenda delno pripisujejo nezadostnemu italijanskemu šolskemu programu, ki ne nudi skorajda nikakršnega praktičnega vpogleda v znanstveni svet. Da bi mladi ponovno vzljubili znanstvene vede in odkrili svoje »znanstvene« sposobnosti se je zavzela tržaška visoka šola za napredne študije Sissa in s podporo tržaške pokrajine izdelala projekt Znanost se predstavlja (La scienza si presenta). Ambiciozni projekt, ki se bo začel 11. marca, obsega neposredno soočanje dvajsetih znanstvenikov z dijaki sedmih razredov treh tržaških višjih šol: dveh klasičnih li-cejev (Dante in Petrarca) in učiteljišča (Carducci).
Na četrtkovi predstavitvi, ki je potekala na sedežu tržaške pokrajine (na sliki KROMA), je odbornica za šolstvo Adele Pino izpostavila podporo pokrajine pri realizaciji in trajnosti takih projektov, ki spodbujajo mlade k nadaljnemu študiju na znanstvenem ali tehnološkem področju. Pokrajina je poskrbela (le) za kritje organizacijskih stroškov, sodelovanje strokovnjakov pa je prostovoljno. Dijaki bodo približno v enem mesecu dvakrat na teden sledili predavanjem različnih strokovnjakov, od fizikov, biologov, do matematikov, nato pa bodo obiskali po en znanstveni zavod in eno znanstveno podjetje na Tržaškem.
Končni namen pobude je, kot je poudaril vodja projekta Paolo Salucci, »najti način, da bo znanost dijakom in študentom bližja, 'prijateljska'«. Predavanja pa ne bodo namenjena predstavitvi le »glavnih« znanstvenih ved, temveč tudi njihovih vej: »Dijaki bodo to-
rej spoznali, da ne obstaja na primer le ena biologija, temveč da jih je več; od biofizike do biotehnologije,« je nadaljeval Salucci, »obenem bodo tudi dojeli, da ne drži, da je kreativnost lastnost le humanističnih ved.«
Direktor Sisse Stefano Fantoni je v svojem posegu opozoril na velik znanstveni potencial, ki ga mesto Trst nosi v sebi, saj v njem deluje kar osem tisoč znan-
stvenikov. In prav z ozirom na potrebo po krepitvi dialoga med šolsko stvarnostjo in raziskovalnim svetom je v izdelavi še projekt Preko šole (Oltre la scuola), ki bo nudil osmim »izjemnim« tržaškim dijakom individualna predavanja iz fizike, biologije, genetike in matematike, je zaključil Fantoni.
Jasmina Strekelj
Pet tisoč evrov za človekoljubni društvi
V	zborni dvorani otroške bolnišnice Burlo Garofolo je v četrtek potekala slovesnost, med katero so predstavniki Lions kluba Alto Adriatico in Rotary kluba iz Tržiča izročili pet tisoč evrov združenju Fondo di Gio in Fundaciji Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. Omenjena vsota predstavlja izkupiček nabirke, ki sta jo kluba opravila ob priložnosti pobude Zvoki in okusi, pokušnje v ritmu jaz-za, ki je februarja potekala v Pristanu sv. Roka v Miljah in ki se je je udeležilo preko tristo ljudi.
Slika za morski park
V	palači Costanzi, kjer je trenutno na ogled antološka razstava del tržaškega slikarja Roberta D'Ambrosia ob 40-letnici dejavnosti, je včeraj potekala slovesnost, na kateri je ta umetnik podelil eno od svojih del odboru za ustanovitev morskega parka, katerega je tudi sam prepričan zagovornik. Po besedah D'Ambrosia lahko namreč morski park in pristanišče združita moči za ponovni preporod Trsta. Slovesnosti se je udeležilo več predstavnikov tržaške občinske uprave na čelu z odbornikom za gospodarski razvoj in turizem Pao-lom Rovisom, prisotna pa je bila tudi predsednica odbora za morski park Michela Angelini.
Razstava Mit zemlje
V	prostorih državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII št. 6 bodo danes ob 11.30 odprli mednarodno slikarsko in fotografsko razstavo Mit zemlje. Umetnost in družba, ki jo prireja Italijansko združenje za raziskovanje in razvoj na kulturnem področju v Evropi Airsac na podlagi projekta kritika Carla Milica. Ob tej priložnosti bodo svoja dela razstavljali znani slikarji in fotografi Zvest Apollonio, Giorgio Celiberti, Bruno Chersicla, Klavdij Palčič, Cesare Serafino, Giorgio Valentinuzzi, Bruno Paladin, Wolfgang Bogner, Lorella Coloni in Jean Mill. Pobudo je podprla dežela FJK, svoje pokroviteljstvo pa sta dali tržaška občina in pokrajina. Razstava bo na ogled do 26. marca od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah pa od 8.30 do 13.30.
Umetnost in moda
V	rastlinjaku vile Revoltella bodo danes ob 16. uri odprli razstavo Umetnost in moda, na kateri bodo na ogled dela, ki so jih ustvarili udeleženci tečajev Univerze za vse starosti Auser. Razstava bo odprta do 23. marca od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10.30 do 12.30 ter od 15.30 do 17. ure. Vstop je prost.
Drugi postni koncert v stolnici sv. Justa
Jutri bo v stolnici sv. Justa ob 18. uri drugi koncert iz niza Postnih večer-nic. Nastopila bosta sopranistka Federica Volpi, članica stolnega zbora Cappella Civica, in stolni organist Roberto Brisotto, ki bosta izvajala dela Dietricha Buxtehuda, Johanna Sebastiana Bacha, Georga Friedricha Haendla in Luigija Boccherinija.
Natečaj Obalne straže
Obalna straža razpisuje likovni natečaj za učence osnovnih in nižjih srednjih šol z naslovom Državljani morja: lekcije pomorske državljanske vzgoje. Pobuda spada v istoimenski projekt spodbujanja osveščenosti mlajše šolske populacije obmorskih mest Livorno, Genova, Brindisi, Ca-gliari in Trst. Učenci bodo najprej sledili lekcijam iz ekologije in varnosti, ki jih bodo držali člani Obalne straže ter združenj Wista in Federagen-ti, nato se bodo udeležili tudi likovnega natečaja. Razpis je objavljen na spletni strani www.guardiacostie-ra.it, za informacije pa je na voljo telefonska številka 040-676616.
/
TRST
Sobota, 7. marca 2009
9
briščiki - Srečanje občinskih prostovoljcev
Zgoniška civilna zaščita ima tudi svojo prvo damo
Priprave na proslavo 20-letnice delovanja - Skupino sestavlja 54 prostovoljcev
Udeleženci sestanka civilne zaščite zgoniške občine v Domu Briščiki
kroma
zahodni kras - Kdo bo počistil enkrat tedensko ceste in ulice?
Super-pometač?
Odtočni kanali zamašeni, ob deževju se na cestah ustvarjajo nevarne luže
Čiščenje cest in ulic ter predvsem odtočnih kanalov je na Zahodnem Krasu pod vsako kritiko. Tako so ugotovili svetniki na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Sosvet je že večkrat vzel v pretres to vprašanje, predsednik Bruno Rupel je v zadnjem letu nekajkrat pismeno opozoril občinsko upravo, naj poseže, a nič ni pomagalo.
Niti decembrsko srečanje s Paolom Rovisom, občinskim odbornikom za odnose z družbami, pri katerih sodeluje tržaška občina, ni obrodilo sadov. Takrat si je odbornik ogledal stanje po vaseh, ugotovil, da marsikaj ni tako urejeno, kot bi moralo biti, in zahteval od pristojnega občinskega funkcionarja, naj poskrbi, da bo služba podjetja Acegas, ki ima čiščenje cest v zakupu, opravila svoje. Največ je bilo ner-ganja zaradi umazanih cest in zapolnjenih odtočnih kanalov, ki ob deževju ne dopuščajo, da bi voda
odtekala, tako ustvarja luže in mla-kuže. Pozimi je bilo najhujše ob vhodu na proseško pokopališče: voda ni odtekla, luža pa se je v mrazu spremenila v nevarno ledeno skorjo.
Svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Cattaruzza je konec februarja v resoluciji, v kateri zahteva, naj podjetje AcegasAps čimprej očisti prepolne odtočne kanale, opozoril na neprijeten dogodek ob pogrebu na Kontovelu. Deževalo je in voda je - vedno zaradi zapolnjenih jaškov - kot reka lila po cestišču, da je zalila pogrebce.
Po četrtkovem deževju so protestirali tudi svetniki Forze Italia, ker se je - vedno zaradi zapolnjenega jaška ustvarila luža pred vhodom v vrtec v Naselju S. Nazario.
Rupel je že v začetku februarja spet pisal občinskim uradom, ker se stanje na cestah na Zahodnem Krasu tudi po srečanju z odbornikom Rovisom ni izboljšalo. Odgo-
vora spet ni bilo, pač pa je rajonski svet prejel sporočilo o »novih terminih čiščenja cest in ulic po vaseh na Zahodnem Krasu.« Občina se je prvotno dogovorila s podjetjem AcegasAps, da bodo pometači dvakrat tedensko čistili ceste in ulice na Kontovelu, Proseku, v Križu in Naselju S. Nazario. Sprva je dogovor obveljal, zadnje čase pa je bilo na Zahodnem Krasu videvati pometače vse bolj redko. Po novih »navodilih« bo še slabše: v vasi bodo prihajali enkrat tedensko. Iz seznama je namreč razvidno, da bodo ob torkih čistili na Kontovelu, Proseku in v Naselju S. Nazario, dan kasneje pa v Križu. Ni pa jasno, ali bo vasi čistil po en po-metač, ali pa veččlanska ekipa. V prvem primeru bi bila zadeva kar se da smešna, saj bi morali na Zahodni Kras poslati pravega super-po-metača, da bi v enem dnevu počistil Kontovel, Prosek in ezulsko naselje.
M.K.
Bolj primernega datuma za sprejem prve ženske v doslej izključno moško ekipo prostovoljci zgoniške civilne zaščite ne bi mogli izbrati. V tednu pred osmim marcem so uradno potrdili vstop prve predstavnice nežnega spola v organizacijo, ki bo čez nekaj mesecev proslavila 20-letnico delovanja. Tako je Danjela Bogatec, doma iz Repniča, postala prva zgoniška prostovoljka. Ob njej so na četrtkovem sestanku v Domu Bri-ščiki sprejeli v ekipo (ter jim predali vso potrebno opremo) še tri mlade člane, da šteje sedaj skupina 53 članov in eno članico.
Zgoniški župan Mirko Sardoč se je uvodoma zahvalil prostovoljcem za njihovo vloženo delo in trud v preteklem letu, tako v poletnih mesecih, ob primerih požarov, kot v zimskih, ko so se morali spoprijeti s snegom.
Večji del srečanja je bil namenjen pripravam proslave 20-letnice delovanja zgoniške civilne zaščite. Ta bo sredi aprila, datum bo izbran tako, da se bo praznika lahko udeležil tudi tržaški prefekt.
Slavje bo razdeljeno v dva dela. V prvem, formalnem, uradnem bodo ob govorih oblasti podelili priznanja najbolj dejavnim prostovoljcem. Drugi del bo praktičnega značaja, s prikazom vaj, tudi s pomočjo brizgalke, s katero je opremljena zgoniška občinska ekipa civilne zaščite. Slavja se bodo udeležili koordinatorji ekip civilne zaščite iz drugih občin tržaške pokrajine, pa tudi predstavniki prostovoljcev iz čezmejnih občin Sežane in Komna.
Obeta se torej res lep praznik prostovoljcev, ki žrtvujejo del svojega časa za skupne cilje varstva nad ozemljem.
Na sestanku je bil tudi govor o tečajih, ki jih prireja deželna civilna zaščita za usposabljanje prostovoljcev. Teh tečajev je več. Eden je namenjen protipožarnemu delovanju, drugi uporabi motorne žage, tretji sodelovanju pri helikopterskih akcijah za koordinirane protipožarne in druge posege iz zraka in s terena. Nadalje prireja deželna civilna zaščita še tečaj za uporabo terenskih vozil in za iskanje pogrešanih oseb. Teoretični del tečaja bodo udeleženci lahko opravili preko spletnih strani deželne civilne zaščite, praktični pa na terenu.
Župan Sardoč je izrazil zadovoljstvo občinske uprave nad dosedanjim delovanjem ekipe civilne zaščite in tudi ponos, da v tako majhni občini šteje civilna zaščita toliko prostovoljcev.
M.K.
zelezarna
Dopolnilna blagajna: postopek se je začel
Vodstvo škedenjske železarne je včeraj sporočilo delavcem, da se je postopek za zaprtje plavža in uvedbo dopolnilne blagajne začel. Na dopoldanskem srečanju z enotnim sindikalnim predstavništvom je vodstvo razložilo, da bo v dopolnilno blagajno vključenih največ 380 delavcev, srednje število pa znaša 325 delavcev.
Pokrajinski tajnik sindikata UILM Vincenzo Timeo je povedal, da je bodo delavci predebatirali vsebino včerajšnjega srečanja na skupščini, ki bo v četrtek ali morda še prej. »Glede števila delavcev v dopolnilni blagajni, se bomo skušali še nekoliko pogajati,« je dejal in pristavil, da bodo pogodbe za določen čas ostale nedotaknjene. Umberto Salva-neschi (FIM-CISL) je povedal, da bo dopolnilna blagajna trajala 13 tednov: to pomeni do 14. junija. Podjetje je večkrat obljubilo, da bo do tedaj pripravljen obnovljeni tretji plavž. »Ali bo plavž takoj polno deloval, to bo odvisno od razmer na trgu, povpraševanja in drugih dejavnikov,« je povedal Salvaneschi. Tiziano Scotti (FIOM-CGIL) trdi, da podjetje pristaja na nekatere zahteve sindikatov, saj je postopek za dopolnilno blagajno uvedlo pred napovedanim rokom.
CUB, COBAS in SDL za pravico do stavke
Kakih 50 aktivistov sindikatov CUB, COBAS in SDL je včeraj popoldne pred tržaško prefekturo demonstriralo proti vladnemu zakonskemu osnutku o pravici do stavke. Po mnenju baznih sindikatov je zakonski osnutek protiustaven, ker naj bi ciljal na ukinitev pravice do stavke (slednjo ščitita 39. in 40. člen ustave). V Italiji stavke niso problem, piše v noti sindikatov, saj je v letu 2008 stavkalo le 250 od 1500 prevoznih podjetij. »V Italiji pa so pravila že tako najstrožja v Evropi. (... ) Dejanski namen vlade je prisiliti delavce k molku, medtem ko beležijo v sektorju prevozov (železnice, Alitalia, Tirre-nia) na tisoče odpustov in podobnih ukrepov,« so še zapisali sindikalisti. Delegacijo protestnikov je sprejel pre-fektov vikar Millotti, ki jim je prisluhnil in obljubil, da bo njihove pomisleke posredoval vladnim orga-
ul. commerciale, opčine - Na Trgu Škavenca karabinjerji presenetili romsko družino
88-letna soseda preprečila goljufijo
Gospa sprožila akcijo, v kateri so sodelovali sin priletne žrtve goljufije, bančna uradnica in direktor openskega Unicredita - Oče, mati in sin v priporu, mladoletna snaha z otrokoma v sprejemnem centru
Cela družina Romov je v sredo potrkala na vrata stanovanja v Ul. Commerciale. Obiskovalci so z običajno zvijačo prepričali 81-letnika, naj dvigne z bančnega računa 800 evrov in jim jih podari, njihove načrte pa je prekrižala 88-letna soseda, ki je dokazala, da ima še vedno odličen sluh in sprožila usklajeno verižno akcijo občanov in karabinjerjev. Prisebna starostnica, nato pa še sin ogoljufanega, bančna uradnica in direktor openske bančne poslovalnice zavoda Unicredit so s hitrim prenosom informacij omogočili karabinjerjem trojno aretacijo na openskem Trgu Škavenca.
41-letni M. Z., njegova 36-letna žena C. L., njun 19-letni sin M. Z. in 16-letna snaha s še ne dveletnima otrokoma v naročju so se priletnemu občanu z Ul. Commerciale predstavili kot stari prijatelji in ga povabili ven na razgovor. Vdovec živi sam in se že nekaj let spoprijema s kognitivnimi težavami. »Žrtev so dobro izbrali in ne izključujemo možnosti, da so gospoda v preteklosti že ogoljufali,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal poveljnik nabrežinskih karabinjerjev, kap. Fabrizio Pinori. Romi, ki
imajo romunsko državljanstvo in stalno bivališče v kraju S. Pietro in Gu pri Padovi, so 81-letniku pripovedovali, da potrebujejo denarno pomoč in ga zlahka prepričali, naj sede v avtomobil. Namenjeni so bili na Ul. Car-ducci, kjer ima gospod tekoči račun v banki Unicredit.
A zlikovci niso vedeli, da je za njimi z bližnjega okna ves čas oprezala 88-letna gospa, prav tako vdova, ki je že 50 let sosedova prijateljica in mu zaradi njegovega šibkega zdravja pogosto pomaga. Takoj je doumela, kaj se dogaja in brez oklevanja telefonirala sosedovemu sinu. Slednji je enako hitro poklical v banko in dejal, da bo oče pod pritiskom sumljivih ljudi dvignil denar. Starejši moški je po nekaj minutah vstopil v banko v Ul. Carducci, ni pa prišel do denarja, ker je banka preventivno blokirala račun. 81-letnik je dejal, da bo pač poskusil na Opčinah. Uradnica mu je sledila do izhoda: videla je, da je starčka pred banko čakal možakar, ki mu je z roko pomagal v avto. Prizor so posnele tudi videokamere. Uslužbenka si je izpisala registrsko tablico in model avta: chrysler voyager.
»Pravočasno nas je obvestil klientov sin, kar dokazuje, da je včasih dobro zaupati bankam. Ko so mi iz Trsta najavili prihod domnevnih goljufov, sem poklical openske karabinjerje in jim posredoval informacijo,« je povedal direktor agencije Uni-credit na Opčinah, ki je želel ostati anonimen. »Gospod je stopil k blagajni, dvignil 800 evrov in odšel, medtem pa so se pred banko zbrali karabinjerji v civilnih oblačilih,« je povedal direktor. Okrog poldne so karabinjerji na Trgu Škavenca presenetili zli-kovce ravno v trenutku, ko jim je žrtev predala bankovce. Očeta, mater in sina so aretirali zaradi prevare nesposobne osebe in sodelovanja v goljufiji v obtežilnih okoliščinah. 16-letno snaho in njena mala otroka so odvedli v sprejemni center za mladoletne.
Kapitan Pinori je podčrtal, da je uspeh sad cele serije hitrih odzivov občanov, začenši s priletno sosedo. »Varnostne organe je treba obvestiti ob najmanjšem sumu,« je spomnil. Karabinjerji preiskujejo podobna dejanja, do katerih je prišlo v FJK in Venetu. Ni izključeno, da so v sredo prijeli storilce večjega števila goljufij. (af)
Tiskovna konferenca poveljnika nabrežinskih karabinjerjev Fabrizia Pinorija kroma
10
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
milje - Prejšnjo soboto v cerkvi sv. Frančiška
Koncert dua Zonta-Zuppin uvod v dneve slovenske kulture
Že vrsto let jih prireja Društvo Slovencev miljske občine - V dvorani Roma razstava del otrok
Kakovosten nastop priznanega klavirskega dua je premagal tudi nizke temperature in ogrel poslušalce
kroma
V soboto zvečer je koncert klavirskega dua Zonta - Zuppin uvedel v letošnje dneve slovenske kulture v Miljah, ki jih že vrsto let organizira Društvo Slovencev miljske občine. Pred začetkom koncerta je v imenu DSMO pozdravila predsednica Mirna Viola, za župana in občinsko upravo je publiko pozdravil slovenski svetnik Danilo Šavron.
Duo sestavljata mednarodno priznani pianistki Beatrice Zonta in Milj-čanka Vesna Zuppin. Študij klavirja sta dokončali na Glasbeni matici v Trstu v razredu prof. Aleksandra Rojca ter odlično diplomirali na tržaškem kon-servatoriju G. Tartini. Izpopolnjevali sta se tudi pri profesorjih M. Volchoku (Rusija), P. Langu (Avstrija), L. Toffolu, I. Lo Portu, in R. Risalitiju (Italija). Lansko leto sta dokončali dvoletno fakulteto Visoke glasbene izobrazbe na beneškem konservatoriju B. Marcello v razredu prof. M. Somenzija z odliko in pohvalo ter prejeli nagrado kot najboljši diplomantki. Izredno uspešno sodelovanje sta začeli leta 1990, ko sta se udeležili tekmovanja za dijake glasbenih šol Slovenije v Velenju v kategoriji dva klavirja in zmagali absolutno prvo nagrado. Med profesionalno potjo sta poželi veliko državnih in mednarodnih priznanj.
Na miljskem koncertu v akustični, čeprav mrzli cerkvi sv. Frančiška, sta pianistki prisotne ogreli s skladbami C. De-bussyja Petite Suite, F. Schuberta Fantazija v f molu op.103 in S. Rahmani-nova Šest skladb op.11. Doživeto igra-
opčine - Večer slovenske pesmi in besede v Finžgarjevem domu
Dan kulture v čast Slomšku
Petje in recitacije domačih zborov in skupin ter zbora liceja Slomšek - Govor Ivana Peterlina
Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej že po tradiciji izbirata zadnje dni v mesecu februarju, da se z Večerom slovenske pesmi in besede poklonita pesniku Prešernu oziroma se vključita v praznovanja slovenske kulture nasploh. Izrecno Prešernu so ponavadi ti večeri posvečeni ob okroglih pesnikovih obletnicah, drugače pa pade izbira na kako drugo vidno kulturno osebnost (v zadnjih letih so to bili npr. Župančič, Gregorčič, Pahor, Merku, Trinko itd). Letos je bil kulturni večer posvečen Slomšku.
Seveda bi bilo skoraj nemogoče in tudi preveč omejevalno, če bi celoten program ubrali le na Slomškovo literarno in skladateljsko produkcijo, saj je poklon je veljal Slomškovi osebnosti v celoti. Večer se je začel z nastopom najmlajših. Najprej je Mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan ubrano zapela v pozdrav dve pesmi, nakar je sledil splet Slomškovih pesmic, ugank in rekov, ki so jih prav živahno podali otroci igralske skupine Tamara Petaros. Tudi v naslednjem nastopu so zaz-
veneli sveži glasovi, saj je občinstvo presenetil res številčen zbor mladih deklet, ki so zapela pod vodstvom profesorice Irene Pahor. To je bil šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, vabljen pa je bil prav zato, ker nosi ime po slavljencu.
Na vsaki proslavi vlada še posebno zanimanje za priložnostni govor, v katerem govornik ponavadi izpostavi marsikaj, na kar smo morda v vsakodnevnem hitenju premalo pozorni. Letos je bila ta naloga zaupana profesorju Ivanu Peter-linu. V zelo energičnem nastopu je govornik izpostavil pomen, ki ga imajo v naši skupnosti in v vsem slovenskem občestvu pokončnost in narodni ponos, s tem v zvezi pa predvsem skrb za jezik. V veliko težjih časih je starejša generacija znala zgraditi vse, kar imamo sedaj; slovenska šola in Glasbena matica sta vzgojili generacijo, ki se je izkazala na kulturnem in znanstvenem področju. To bi moralo vlivati mlajši generaciji zaupanje v organizacije naše skupnosti. Nasprotno pa se med našimi ljudmi prevečkrat širita mlačnost in nezaupanje, iz želje, da
nje na klavir je bilo prepričljivo in je publiko nadvse prevzelo, zvok je zazvenel kot enota, štiriročno igranje je bilo v ritmu in zelo usklajeno, kakor do tega pripelje le več let skupnega igranja, dinamično, mirnejšim delom so sledili zelo živahni in celo razburjeni in razburljivi. Mojstrska izvedba skladb, napisanih za štiriročno igranje, se je pri pianistkah kazala tudi pri kljubovanju nizkim zračnim temperaturam. Številna publika, ki je prisluhnila njuni izvedbi in napolnila cerkev, je ob zaključku koncerta prosila še za dodatno skladbo in se nato veselo odpravila po mestnem jedru s polno dušo naužitih lepih trenutkov, ki jih je ravnokar preživela ob glasbi klavirja. K uspehu večera so poleg DSMO in Občine Milje prispevala še Zveza slovenskih kulturnih društev in Zadružna kraška banka, ki že vrsto let redno sodelujeta s slovenskim lokalnim društvom.
Društvo vabi občinstvo, naj se udeleži naslednje pobude v sklopu dnevov slovenske kulture v Miljah, in sicer odprtja razstave del otrok iz vrtca in učencev Celodnevne osnovne šole Albina Bubniča, ki so letos sledili trem delavnicam: likovni delavnici pod mentorstvom Štefana Turka, glasbeni pod mentorstvom Nede Sancin in fotografski pod mentorstvom Robija Jakomina. Odprtje je potekalo včeraj popoldne v dvorani Roma na Trgu Republike 8 v Miljah. Dela bodo na ogled še danes in 14. marca od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 15. marca, od 18.30 do 22. ure.
dan kulture
Tudi
v Rojanu
proslavili
Prešerna
»Stremimo in hrepenimo po dobrem, po boljšem. Zaupajmo naši mladini in dajmo jim možnost spoznanja, rasti in uveljavljanja.« S temi spodbudnimi besedami je Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice, zaključil svojo priložnostno misel na Prešernovi proslavi v Rojanu. V Marijinem domu so jo skupaj priredila društva in ustanove, ki delujejo v Rojanu (Društvo rojanski Marijin dom, KŠD Ro-janski Krpan in Glasbena matica). Kralj je v svojem nagovoru izpostavil potrebo po proslavljanju dneva slovenske kulture, istočasno pa tudi, da naši skupnosti ne more biti vseeno, če so sodelujoči mladi »le izvrševalci idej in potreb starejših« ...
Na rojanskem odru sta se med letošnjo Prešernovo proslavo prepletali beseda in glasba. Za glasbene točke so poskrbeli gojenci Glasbene matice: na klavir sta zaigrali Marija Viviani in Samant-ha Gruden (iz razreda prof. Tamare Ra-žem), na sporedu pa je bil tudi duo Neža Zobec (violina) in Matjaž Zobec (klavir) iz razreda prof. Jagode Kljuder. Urška, Mojca in Boštjan Petaros, Martina Ferluga ter Maja, Zala in Jakob Bole so na prisrčen način podali splet otroških pesmi Miroslava Košute, mladi igralki Elena Husu in Jasna Pangerc pa sta se prestavili s spletom recitacij, med katerimi je izstopala moderna verzija mita o lepi Vidi.
Spored, ki ga je povezovala Valentina Sancin, je zaključil Otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja; pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi prof. Nede Sancin je zapel pet zahtevnih pesmi. (pd)
Poleg domačih skupin je nastopil tudi pevski zbor liceja, ki nosi ime po Antonu Martinu Slomšku
bi se zbližali z večinskim narodom se odpovedujemo lastnim pravicam. Z besedami Prešernove nagrajenke Štefke Drol-čeve je govornik poudaril, da brez kulture ni naroda in da jo moramo torej ohranjati in gojiti za mladi rod.
Večer se je začel s pesmijo in pesem ga je tudi zaključila. Domači zbor Sveti Jernej se je predstavil najprej v mešani zasedbi, potem pa še kot moška pevska skupina. Za mešani zbor je dirigent Janko Ban pripravil spored pesmi, katerih besedilo so napisali izključno duhovniki, najprej seveda Slomšek, potem pa še Gregorčič, Trinko in Miklavec. Ubrano petje je zaradi bolezni dirigenta Janka Bana tokrat vodil Mirko Ferlan, ki je tudi stalni dirigent moške skupine istega zbora. Ta se je predstavila z izborom zelo prijetnih pesmi, ki so navdušile občinstvo.
Po zaključnih akordih Vrabčeve Zdravljice so se izvajalci in gledalci združili v prijetnem klepetu na družabnem delu večera.
Lučka Susič
komen - Šoli A. Šibelja Stjenka in I. Gruden
Veselo skupaj
Praznovanje dneva slovenske kulture 15. februarja v Komnu
Učenci Osnovne šole Antona Šibelja Stjenka iz Komna so v nedeljo, 15. februarja, sooblikovali dan slovenske kulture z vrstniki Nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine. Prireditev je potekala v Zadružnem domu v Komnu, kjer so se nekdanji izgnanci obenem spomnili 65. obletnice požiga vasi (15. februarja 1944).
Skupno praznovanje dneva slovenske kulture za obe šoli ni novost, ampak skorajda že več kot desetletna tradicija. Letošnje je bilo odeto s Kosovelovo poezijo, ki so jo v odlomkih podali učenci obeh šol, in z narodnimi pesmimi obeh šolskih zborov. Rdeča nit pesniških vložkov je bil refren dečka s sončnico na rami, rumenim cvetom, ki ponazarja sonce, sonce pa vesel in mladosten pogled v prihodnost, ki so ga ob zaključku nastopa podkrepile
še vihrave rumene trobentice. Med izvajanjem obeh skupin šolarjev je tkala vezi pevka Damjana Godnič. Slavnostni govor je bil zaupan komenskemu županu Urošu Slamiču, ki se je spomnil tragičnih dogodkov, ki so jih Ko-menci doživeli med zadnjo vojno. Podčrtal pa je pomen, ki naj ga za nas ima spomin na preteklost, ki nam je v opomin, ko gledamo v svojo prihodnost.
Ravnateljema obeh šol, Nives Cek in Zvonku Legiši, ki plodno sodelujeta z organizacijo skupnih pobud svojih učencev, je predstavnica DIS Krajevne skupnosti Komen, Sabina Godnič, poklonila sveži izvod Pesmi domačina Slavka Turka ter se zahvalila mentoricam obeh šol za vložen trud.
Na sliki: utrinek s februarskega praznovanja v Zadružnem domu v Komnu
/
TRST
Sobota, 7. marca 2009
1 1
sv. ivan - Med dnevom kulture in dnevom žena
Od Marice Nadlišek do Eveline Umek oz. Po sledeh fate morgane
Izjemen prikaz stanja in duha, bi lahko zapisali o prisrčno/slovesni predstavitvi dela Eveline Umek Po sledeh fate morgane (zal. Mladika 2008) v četrtek, 5.marca na Stadionu 1.maj. Večer so namreč umestili med dnevom kulture in dnevom žena in ga že s tem opomnili kot svojstven prikaz ženskega doprinosa kulturnemu utripu tega kraja. Časovni lok od Marice Nadlišek (o njej govori predstavljeno delo) do Eveline Umek je namreč posejan s kopico izstopajočih svetoivan-skih osebnosti, in v tem pogledu je lokalno društvo seveda privilegirano, ker ob katerikoli priložnosti lahko črpa kar iz svojega. V tem smislu je bila eksaltacija svetoivanskosti tokrat še povečana, ker so predstavitev glasbeno obogatili dijaki svetoivanske nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki so z mentorji Paolom Bem-bijem (kitara), Štefanom Bembijem (harmonika), Silvio di Marino (flavta) in Aljo-šo Starcem (klavir) pripravili skupinsko izvedbo skladbe J. de Haana Pavana in solistično Carullijev Valček (Martina Pincer, kitara), Glinkovo Mazurko (Marta Jerjan, harmonika) in Pessinovo Sertango del Sertao (Barbara Ban, flavta).
Šola kot temelj opismenjevanja, izhodišče za stremljenje po višjih ciljih je predstavljala poklon nekdanji cirilmeto-dovi šolski tradiciji in učiteljem/učiteljicam, ki so prosvetljevali, med njimi pa je bila tudi Marica Nadlišek, predmet opisa in junakinja romana Eveline Umek.
Počastitev kurirke
Na Opčinah se bodo danes spomnili mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve, aktivistke in kurirke, ki so jo ubili leta 1944. Pred spominsko ploščo v Narodni ulici 28 (v bližini tramvajske postaje) bodo ob 10. uri položili spominski venec. Nastopili bodo učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Franceta Bevka, priložnostno misel pa bo podala Majna Pangerc.
Razstava dizajna znamke Brionvega
V Miljah bodo ponovno prišli na svoj račun ljubitelji dizajna. Danes ob 19. uri bodo namreč odprli razstavo Brionvega: elektronski izdelki med identiteto in inovacijo, ki jo je uredil Alessio Curto. Na ogled bodo inovativni projekti, ki jih je priznana znamka italijanskega dizajna naročila študentom turinskega Evropskega inštituta za dizajn.
Razstava bo odprta do 5. aprila (od torka do sobote, od 17. do 19. ure, ob četrtkih in nedeljah pa od 10. do 12. ure). Vstop je prost.
Predsednica društva Bogomila Kra-vos je o avtorici in delu govorila iz lite-rarnoteoretskega zornega kota, bežno nakazala zgradbo romana in izpostavila problem odmevnosti t.i. zamejskih del v osrednjem slovenskem prostoru, v kolikor bi sprejemanje tržaškega ali zamejskega literarnega diskurza lahko dodajalo in širilo osrednji tekst kulture. Pisatelj Dušan Jelinčič pa se je delu približal s her-menevtičnim pristopom in preko Barto-love trilogije Mladost pri Sv. Ivanu analiziral odnos mati - sin. Jelinčič je nakazal kompleksnost odnosov med močnimi in ambicioznimi osebnostmi in se spraševal o razlogih, ki so Nadliškovo pri-
Včeraj danes
U Kino
Danes, SOBOTA, 7. marca 2009
FELICITA Sonce vzide ob 6.33 zatone ob 18.00 -Dolžina dneva 11.27 - Luna vzide ob 13.39 in zatone ob 4.30.
Jutri, NEDELJA, 8. marca 2009
DAN ŽENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 990,4 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C.
[I] Lekarne
Še danes, 7. marca 2009
Istrska ulica 18 (040 7606477), Škedenj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Čestitke
AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.20 »The Wrestler«.
ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'onda«.
CINECITY - 15.30, 18.30, 21.30 »Watchmen«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 15.30, 17.40, 20.00, 22.05 »The Wrestler«; 15.20, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 22.15 »Iago«; 17.40, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 17.40, 20.00 »The Reader«; 15.20, 17.40 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inc-hiostro«; 15.30, 18.30, 21.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 15.30 »Viaggio al centro della Terra«.
FELLINI - 14.45 »Impy Superstar - Mis-sione Luna park«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »The Millionair«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«.
GIOTTO MULTISALA3 - 16.20, 19.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00, 23.20 »Krožna cesta«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 23.55 »The International -Mednarodna prevara«; 15.40, 17.30, 19.20, 21.10, 23.00 »Toše - The Hardest Thing«; 15.00, 16.50 »Povest o Despereauxu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 14.30 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 2: 14.30, 16.00, 19.10, 20.40, 22.20 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Watchmen«; Dvorana 4: 17.30 »Iago«; 14.30, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Verso l'Eden«.
SUPER - 15.45, 20.40 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«; 17.30, 22.20 »Il mai nato«; 18.55 »Giulia non esce la sera«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.00 »Watchmen«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »I love shopping«.
NIKA, danes boš upihnila tvojo prvo svečko. Voščimo ti vse najboljše in želimo, da bi bila vedno srečna in veselo razposajena. Noni, nonota, bižnoni, stric in teti.
Danes na Opčinah MAJA polnoletnost proslavlja in se od prvih 18. let poslavlja. Mi se za njo veselimo in ji iz srca želimo zdravja, ljubezni in sreče polne vreče. Vse najboljše Martina, Robi, Niko in Tomaž.
Včeraj je naša INKA drugič doktorica postala in z vsemi nami veselo praznovala. Še polno življenjskih uspehov ji želimo vsi pri SKD F. Pre-
VSesljanu imamo ohcet.
Tomaž Legiša
se s
Cristino
oženi.
Vso srečo jima želimo vsi
Avtorica knjige med Bogomilo Kravos in Dušanom Jelinčičem
kroma
vedli do pisateljskega molka. Njegove teze so bile idealno izhodišče za pogovor z avtorico, ki je izpostavila svoj odnos do literarne junakinje, začeten stik/idejo ter dolgotrajno brskanje po knjižnicah in arhivih. Njena pripoved o vprašanjih, ki si jih je zastavljala ob pisanju, o težavah pri ubesedovanju čustvenega življenja ženske v času osamosvajanja, ko je individualno samostojnost bremenila cela vrsta družbenih predsodkov, je izčrpno prikazala ustvarjalni proces in (ker ima pisateljica za sabo že obsežen opus) kako predstavlja vsako upovedovanje zastavljene tematike nov izziv.
BK
Naša
Marisa
jih danes 50 ima. Vse najboljše iz srca!
Mož Peter, hčerki Ivana in Petra ter mama Cilka
H Šolske vesti
9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Ca-ravaggio, tel. in fax 040-567500) in na naslovu www.cirilinmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
M Izleti
POHOD DEKANI-SOCERB - SPDT vabi člane na pohod Dekani - Tinjan -Osp - Socerb, ki ga organizira Obalno planinsko društvo Koper ob 60-le-tnici ustanovitve. Pohod bo v nedeljo, 8. marca. Odhod članov SPDT bo ob 7. uri s Trsta, Trg Oberdan in ob 7.15 z Domija (izpred sedeža društva Ven-turini). Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Na Socerbu bo sledilo druženje s kulturnim programom, z obiskom jame, prikazom plezanja pred jamo in prijetno družabnostjo. Med 15.30 in 17. uro je predviden avtobusni prevoz do Dekanov. V kombiju je še nekaj prostih mest, za rezervacijo tel. 040/2176855 ali 333/5994450 - Vojka.
SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it ali na tel. št. 335-8180449(Erika).
GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Pao-la Sosija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450.
KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafi-
SKD TABOR
DANES, 7.marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PREMIERA
gledališke predstave
C. Goldoni
CAMPIELLO
Prevod in režija Sergej Verč.
Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 in v soboto, 14. marca, ob 20.30.
čnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
ZIMSKI VZPON NA POREZEN- SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«.
SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123.
VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166.
KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072.
SK DEVI N prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
12
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
KD KRAŠKI DOM
vabi ob 8. marcu na zabavni večer
Za smeh bodo poskrbeli Orjana in Feručo - Du jes ter Brajdimir in Berta, s harmoniko pa ga popestrila Gigi in Rado.
Kulturni dei na celu danes, 7. Marca, ob 19.30
Ü3 Obvestila
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih.
KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabreži-ni. Za ples bo igral »duo Melody«.
LJUDSKI DOM PODLONJER vabi danes, 7. marca, ob 20. uri, na večerjo ob priliki mednarodnega dneva žena. Za rezervacije pokličite tel. št.: 040572114.
TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA danes, 7. in v nedeljo, 8. marca, organizira društvo Noe. Info: 349-8419497.
VZPI - ANPI OPČINE - ob 65-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo danes, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodelujejo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Bevka pod mentorstvom Ane Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. Vabljeni!
ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena danes, 7. marca, ob 20. uri v društvene prostore gledališča F. Prešeren. Priložnostno misel bo izrazila Alenka Vazzi, sledil bo kulturni program, smeh, ples in loterija.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo danes, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Francesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org.
BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca, kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820.
DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. Vabljene!
POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Am-brosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 3284559414, info@melanieklein.org.
SKD VESNA IN KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabita članice in prijateljice na »večerno družabnost« v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri, v domu Alberta sirka v Križu. Prostovoljni prispevki za golaž in ansambel.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. marca, na večer s prof. Marto Ivašič na temo: »Na Bonomovem domu - Trubar v Trstu«. Pričetek bo ob 20.30 v Peter-linovi dvorani, ulica Donizetti, 3.
OBČINA DOLINA vabi na predstavitev projekta Lokalne Agende 21 - »Par-tecipAssieme - Sodeluj Skupaj« na tematiko trajnostnega turizma in energetske varčnosti. Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Za dodatne informacije: 0408329231 ali e-mail: »mailto:agen-da21@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it«.
RAJONSKA LEGA S.P.I.-C.G.I.L. SV.IVAN Ul. S. Cilino 44/A, prireja namesto tradicionalnega praznika
včlanjevanja in 8. marca, dneva žena, v ponedeljek, 9. marca, od 9. do 12. ure, razdeljevanje mimoz in slaščic vsem ženskam. Lega Sv. Ivan sporoča obenem, da bo ves teden od 9. do 12. ure na razpolago vsem državljanom za predstavitev problemov, ki tarejo naš rajon.
ZDRUŽENJE HOSPICE ADRIA-ON-LUS vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri, v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, na zelo aktualno predavanje »Pravice težkega bolnika in podporni upravitelj«. Govoril bo univerzitetni profesor za civilno pravo na ekonomski fakulteti v Trstu Paolo Cen-don. Vljudno vabljeni.
FOTOVIDEO TRST prireja začetniški tečaj uporabe programa Photoshop. Vršil se bo ob torkih od 20. ure dalje in trajal bo od 7 do 8 lekcij, vsaka po 1.30 - 2 uri. Vodila ga bo Mirna Viola. Začel bo v torek, 10. marca, ob 20. uri v ul. San Giorgio, 1. Za prvo lekcijo naj tečajniki vzamejo s seboj fotoaparat in knjižico z navodili. Kdor ima prenosni računalnik, ga bo tudi potreboval. Za informacije in vpisnine, pokličite na 247-7937748. Število je omejeno.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Vabljeni!
DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi vse članice in člane ter vse zainteresirane na redni občni zbor v četrtek,
12.	marca, v prostore Športno-kul-turnega centra v Lonjerju. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo od 20. uri. Toplo vabljeni!
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR v sodelovanju s podjetjem IN.CO iz Trsta in z Deželno agencijo za okolje Fur-lanije-Julijske krajine, prireja informativno srečanje za predstavitev rezultatov projekta merjenja koncentracije radona po vaseh občine Re-pentabor. Govor bo tudi o metodah za preprečevanje onesnaževanja stanovanjskih prostorov z radonom. Srečanje bo v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu.
CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30.
O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »TOCAI - TO-KAJI« z degustacijo. Za člane
0.N.A.V.	sprejemamo rezervacije do
13.	marca, za nečlane in prijatelje od
14.	marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Pujs v mlaki«, avtor Martin Waddell. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in
1.	razreda osnovne šole. Vabljeni v petek, 13. marca, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prinesi leseno kuhalnico. Vstopnina 2,00 evra.
KD »F. VENTURINI« - DOMJO vabi v soboto, 14. marca, ob 20.30 na večer včlanjevanja. Predvajali bomo posnetek iz osrednje prireditve ob priliki 40-letnice »Prizori društvenega vsakdana«. Vabljeni člani in bodoči člani!
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira 14. marca, ob 19.30 v občinskem gledališču
»F.Prešeren« v Boljuncu »Koncert zbora vsedržavnega združenja karabinjer-jev - sekcija Trst«. Toplo vabljeni!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo,
18.	marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek,
19.	marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami.
VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včlanjevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko.
TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek,
20.	marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
0 Prireditve
PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Op-čine, MePZ dr. Frančišek Lampe -Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: danes, 7., in v soboto, 14. marca, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, nedelja, 15. marca od 18.30 do 22. ure.
KD KRAŠKI DOM vabi ob 8. marcu na zabavni večer »Kaj bi mi brez žensk?« Za smeh bodo poskrbeli: Orjana in Feruco - Du jes ter Brajdimir in Berta, s harmoniko bosta večer popestrila Gigi in Rado. Prireditev bo v soboto, 7. marca, v kulturnem domu na Co-lu s pričetkom ob 19.30.
SKD TABOR - danes, 7. marca, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opči-nah, premiera gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca, ob 20.30.
KD SKALA-GROPADA, KD SLOVAN-PADRIČE IN VZPI-ANPI TRST prirejajo v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 v prostorih KD Skala v Gropadi, predstavitev knjige partizanke Marije Su-ligoj iz Volčje Drage »Spomini«. Knjigo bo predstavil pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Bir-
sa. Sodeluje MPZ »Slovan«. Ob spremstvu harmonike in protifašističnih pesmi bo sledila zakuska. Toplo vabljeni!
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na praznovanje Dneva žena, ki bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.uri, v prostorih srenjske hiše v Gro-čani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani s komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje v režiji Aleksija Pregar-ca. Toplo vabljeni tako ženske kot moški!
SKD LONJER-KATINARA prireja v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju praznovanje ob dnevu žensk. Vabljene vaščanke in prijateljice!
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco v Šempola-ju, na »Kulturni večer ob 8. marcu«. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Dekliški pevski zbor Kraški slavček.
SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev romana Sergeja Verča »Mož, ki je bral Disneyjeve stripe«. Ob avtorju in predstavniku založbe Modrijan bo o delu govorila Matejka Grgič v torek, 10. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Gregorič, sopra-nistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Co-tič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Matej-ka Bukavec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Večer vodi Rossana Paliaga. Začetek ob 20.30.
SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Večer bosta oblikovala pisatelj Boris Pahor in oktet Odmevi.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ŽPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta.
BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zulia-na »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Fe-ri in Aljoša Saksida.
S Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v Dolini skladišče 80 kv.m. Tel. št.: 040-228390.
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584.
IZGUBIL SEM ČRN PLAŠČ znamke slam, v soboto, 21. februarja, v zgo-niškem šotoru, ob priliki pustovanja. Prosim poštenega najditelja naj pokliče v popoldanskih urah tel. št.: 3393036533.
IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve
osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah.
NA OPČINAH prodajamo štirisobno stanovanje (105 kv.m) v tretjem - zadnjem nadstropju, z dvigalom, teraso in garažo. Sončna lega, pogled na zelenje. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-212183.
NA PUSTNI TOREK je nekdo pozabil-izgubil jopič v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453.
ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040-200156 ali 335-6858408.
PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583.
POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 338-6868225.
PRODAM dvosedežni avtomobil tas-so, ne potrebuje vozniškega dovoljenja, prevoženih 4.100 km, avtomatični menjalnik, garažiran. Tel. št.: 3488050998.
PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079.
PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo s priključki. Pokličite od 13. do 14. ure na tel. št.: 040-231984.
RESNA IN IZKUŠENA GOSPA srednjih let, z referencami, išče delo kot negovalka starejše osebe, 24 ur na 24, s tedenskih počitkom. Tel.: 3488020428.
V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043.
S Poslovni oglasi
DAJEM V NAJEM zdravniško ambulanto v centru Opčin.
335-8379311
GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe.
Tel. 00386-5-7144284
V VASICI KILOMETER OD KOMNA dajemo v najem takoj vselji-vo samostojno hišo z gospodarskim poslopjem, možnost obdelave kmetijskih površin. Cena po dogovoru.
00386-(0) 31261563
ZAPOSLIMO KUHARJA z izkušnjami. Zahtevamo resnost, nedelja zaprto.
Tel. 340-7821543 ali
348-8769910 14.00-16.00
ITI Osmice
BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375.
OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23.
OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. 040-299800. Vljudno vabljeni!
PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439.
RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444.
V	ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman.
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti drage žene in mame Nadje Gojča-Petelin daruje družina Gojča 50,00 evrov za MPZ Skala-Slovan.
Namesto cvetja na grob Ivanke Žagar - Fonda daruje sestra Pepka 30,00 evrov za KD Škamperle in 30,00 evrov za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob tete Ivanke Žagar daruje Stojan Žagar z družino 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na teto Ivanko daruje Darko Grgič z družino 25,00 evrov za KD Škamperle.
V	lep spomin na drago Milko Goicia darujejo Karlo, Lidia in Danjel 30,00 evrov za KD Skala v Gropadi.
V	drag spomin na preminulega moža in očeta Franca Draščka darujejo žena Marta in hčeri Laura in Ljana z družinama 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na Mitjo Bitežnika darujeta Anica in Klavdij Cibic 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
/
GOSPODARSTVO
Sobota, 7. marca 2009
13
trst - Odprli sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale
Specializirani sejem olja v znamenju visoke kakovosti
Skupno 230 razstavljalcev in 262 različnih olj iz Italije ter slovenske in hrvaške Istre
TRST - »Izbira po razstavljanju ekstra deviškega olja v Trstu je bila pravi izziv. Naposled pa smo bili uspešni in je zato letošnja prireditev prava prelomnica za mesto v luči prometa z vzhodnimi državami.« To je v očeh predsednika državnega združenja Mesta Olja Enrica Lupija postal sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki so ga uradno odprli včeraj dopoldne na tržaškem sejmišču. Letošnji sejem je namreč že tretji zapored in so na njem zabeležili rekordne številke. Razstavljalcev, ki prihajajo iz Italije ter slovenske in hrvaške Istre (teh je 47), je skupno 230 (leta 2008 jih je bilo 163) in nudijo v pokušnjo 262 različnih ekstra deviških oljčnih olj (113 lani), ki bodo tudi ocenjena na natečaju. V tem okviru bo do ponedeljka zvečer, ko se bo zaključila prireditev, več kot 900 srečanj s kupci iz številnih evropskih držav, od Avstrije do Finske, Nemčije, Poljske, Romunije in ZDA, pa seveda tudi Slovenije in Hrvaške. Večja je tudi razstavna površina, in sicer 4 tisoč kvadratnih metrov namesto lanskih 3 tisoč. Skratka lep uspeh za to področje, na katerem se nekako ponavlja uspeh, ki so ga v zadnjih dvajsetih letih želi vinogradniki.
Če je bil prvi sejem še v okviru vzorčnega sejma in drugi pravzaprav prvi samostojen, je letos prvi zrel specializiran sejem, osnovan na kakovosti, je poudaril predsednik sejemske družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi na slovesnem odprtju prireditve Olio Capitale. Odprtja so se udeležili mnogi gostje. Med temi so bili dolinska županja Fulvia Pre-molin, predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec in Edi Bukavec, milj-ski občinski odbornik Edmondo Bussani, poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga in Boris Pangerc, ki je leta 2001 kot njen župan dal pobudo, da se Občina Dolina vključi v združenje Mesta Olja kot prva na Tržaškem. V naslednjih letih so se vanj včlanili tudi Občina Trst, Občina Milje, Pokrajina Trst in tržaška Trgovinska zbornica, ki pa je pred nekaj meseci izstopila iz združenja. Na odru so poleg Bronzija govorili tržaški občinski odbornik Paolo Rovis, Manlio Romanelli v imenu TZ, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, Enrico Lupi, predsednik Dežele Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo in podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia.
Namen sejemske družbe je stopiti na novo pot, in sicer v uveljavljanje specializiranih sejemskih prireditev, je povedal Bronzi. Olio Capitale, ki sta ga priredila sejemska družba in združenje Mesta Olja, ima v tem smislu trojni namen: povečati število obiskovalcev, spodbujati kulturo olja in prispevati, da se njegovo poznavanje razširi na vzhodu. Temu so poleg srečanj s kupci posvečeni tudi mnoga srečanja, degustaci-je in predavanja. Rovis je v svojem posegu naglasil, da deželna vlada »v petih letih ni storila ničesar« za sejmišče in se zato zahvalil Tondu. Godina je nato poudaril pomen pobude Olio Capitale in njene vloge, ki ne sme biti politično obarvana. To je vsekakor pomemben prispevek za razvoj tržaškega sejmišča, toda v prihodnosti je nujen subjekt (nanašal se je na deželno upravo), ki bo znal usklajevati in načrtovati sejemske prireditve v deželi FJK, je še menil Godina. S tem je Bronzi soglašal, odzval pa se je tudi Tondo. Ta je poudaril, da morajo videmska, goriška, tržaška in por-denonska sejemska ustanova delovati v sistemu ob ohranjanju lastne specifike. Vloga dežele FJK je namreč strateška in se bo morala v prihodnosti še zlasti odpreti na Slovenijo, Hrvaško in ves Balkan, je povedal Tondo in dodal, da bo zmagovit adut vsekakor kakovost. Kras razpolaga z vrsto kakovostnih nišnih proizvodov, od sirov do vina, in to velja tudi za deželo FJK, je dejal. Naloga politike je, da to proizvodnjo utrjuje, tudi ker bo s proizvodi, vezanimi na lastno zemljo, lažje kljubovati krizi.
A.G.
Na tržaškem sejmišču so včeraj slovesno odprli sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale
kroma
Ekstra deviško oljčno olje? To je edinstven prehrambeni proizvod, prastar in obenem nov. Prihaja iz davnine, saj ga proizvajajo preko dvatisoč let, predvsem na območju Sredozemlja.
Na nek način je tudi nov, saj je splošno poznano poimenovanje »ekstra deviško oljčno olje« v resnici stvar bližnje preteklosti, nastalo je leta 1960 v Italiji z zakonom, ki je pozneje postal splošno raz-
Novinar in pisatelj Luigi Caricato je letos eden izmed uglednih
udeležencev sejma Olio Capitale
portorož - Ob dnevu pomorstva
Vlačič: Slovenija je bila, je in bo pomorska država
PORTOROŽ - Slovenija je vedno bila, je in vedno bo pomorska država, je na slovesnosti v Portorožu ob letošnjem dnevu pomorstva, 7. marcem, poudaril minister za promet Patrick Vlačič. "Svojo pomorsko identiteto bo v prihodnje še bolj potrjevala z izobraževanjem pomorščakov, saj je v Evropi ta poklic postal deficitaren," je dejal.
Minister Vlačič je izpostavil uspešen in učinkovit razvoj koprskega tovornega pristanišča, ki je ključnega pomena za celoten obalni in širši slovenski prostor. Kot je napovedal, bo ministrstvo za promet še v letošnjem letu izdelalo strategijo nacionalnega razvoja pomorstva in nacionalni program razvoja upravljanja oskrbnih verig. Glede vpetosti v EU je prometni minister poudaril, da je ministrstvo v času posvetovalnega obdobja o zeleni knjigi, ki je bila uvod v pripravo modre knjige o bodoči pomorski politiki skupnosti, izjemno aktivno sodelova-
lo z najširšo zainteresirano javnostjo in da je bilo več kot 90 odstotkov naših pripomb tudi upoštevanih in vključenih v modro knjigo.
Slovenija aktivno sodeluje tudi pri pripravi strategije razvoja pomorskega prometa EU v obdobju od 2009 do 2018, so sporočili z ministrstva za promet.
Ob dnevu pomorstva, 7. marcu, se v Sloveniji spominjajo sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije leta 1991, v kateri je med drugim zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen in da naj bo tak tudi v prihodnje. Resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije formalno predstavlja prvi korak k pomorskemu uveljavljanju Slovenije, hkrati pa oznanja opredelitev države do dogodkov na in ob morju. Slovenija se je z razglasitvijo dneva pomorstva leta 1996 pridružila večini obmorskih držav, ki imajo določen dan posvečen morju in pomorstvu. (STA)
širjen, ko ga je prevzela Evropska skupnost. Novo poimenovanje dejansko ni spremenilo značaja proizvoda, ki je čisti sok iztisnjenih oljk.
Vsakakor je bil to potreben in neizbežen prehod, od splošnega poimenovanja navadnega oljčnega olja do ek-stra deviškega ni prišlo slučajno. V preko štiridesetih minulih letih je namreč dosežena stopnja tehnološkega razvoja omogočila vse višjo kakovost in to je bil razlog za novo klasifikacijo. Kakovost ek-stra deviškega olja je postala v vsakem pogledu višja, bodisi kar zadeva čutno preizkušnjo, aromo in okus, kakor tudi hranilno vrednost. Z izboljšanjem tehnike je proizvodnja dosegla visoko raven odličnosti.
Sedaj je treba vse to le vzeti v vednost, izkoristiti vse te izboljšave in izbrati to, kar je najboljše, brez vsakršne zadrege zaradi cen, ki lahko na prvi pogled izgledajo visoke, vendar glede na kakovost prizvoda nikdar niso neumestne. Temu sledi, da bodisi v kuhinji kot pri mizi ni več mogoče mimo visoke kakovosti. Olja, ki jih pridobivajo iz oljk, poleg tega odražajo zelo specifičen čutni profil glede na območja, iz katerih prihajajo in, tako kot velja tudi za vina, glede na različne vrste oljk, iz katerih ga pridelujejo.. Tako prihaja do nadaljnjih razlik in klasifikacij z ozirom na arome in okuse.
Glede na povedano je sedaj na vrsti nov prehod, da se zavaruje in ovrednoti tako žlahten proizvod. Gre namreč za to, da se izrecno izbirajo, kupujejo in uporabljajo samo najboljša ekstra deviška olja, ki jih tržišče daje na razpolago. Številne so države, ki imajo oljkarstvo vi-skokega profila in vse seveda dajejo kakovostne proizvode, pri čemer stavijo predvsem na kakovost in posebnosti teritorija, na katerem se olje proizvaja.. Danes je torej v tem pogledu velika izbira, največja, kot si jo je mogoče predstavljati. Veliko je oljčnih vrst, ki so razpoznavne po edinstvenih značilnostih, kar je za sodobnega porabnika velika prednost. Rad bi pa zaključil z obveznim priporočilom: nikdar se ne sme nasesti na ceno, kajti izbiro je treba narediti glede na značilnosti okusa in arome. ki morata odgovarjati parametrom visoke kakovosti: Aroma mora biti čista, okus harmoničen in obstajati mora ravnovesje med grenkimi in pikantnimi odtenki. Ob visoki kakovosti pa pridobimo tudi na zdravju, saj so takšna olja nosilci za človeški organizem izredno koristnih kislin. Se vam zdi malo?
Luigi Caricato
EVRO
1,2658 $ +0,82
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. marca 2009 evro (povprečni tečaj) valute 6.03. 5.03.		
ameriški dolar	1,2658	1,2555
japonski jen kitajski juan	122,53	124,71
ruski rubel	8,6581 45,2865 65,4360	8,5885 45,0615 64,9970
danska krona	7,4505 0,89000	7,4506 0,89030
švedska krona	11,7135 8,9530	11,4825 8,9060
češka krona	28,038 1,4637	27,744 1,4765
estonska krona	15,6466	15,6466
poljski zlot	4,7311 1,6258	4,7225
avstralski dolar	1,9783 1,9558	1,9573
romunski lev	4,2915 3,4528	4,2793 3,4528
latvijski lats	0,7076 3,0244	0,7071 2,9954
islandska krona	290,00 2,2650	290,00 2,2080
hrvaška kuna	7,4224	7,4211
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
6. marca 2009
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	0,54625	1,2925	1,85375	2,15375
LIBOR (EUR)	1,38625	1,73188	1,87063	1,98688
LIBOR (CHF)	0,29667	0,485	0,63333	0,94333
EURIBOR (EUR)	1,398	1,726	1,842	1,957
ZLATO
(999,99 %%) za kg
23.842,44 € +124,34
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
6. marca 2009
ekstra deviško olje - Edinstven proizvod, prastar in obenem nov
Dragoceni oljčni sok
Novinar, pisatelj in izvedenec za oljčno olje Luigi Caricato posebej za Primorski dnevnik
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,20 INITEDIII IDriDA Q ->«		-3,30
KRKA 1 1 IKA KOPER	51,44	+2,74 -1,44
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	20,03 148,00	-3,70 -1,25
TELEKOM SLOVENIJE	245,08 126,87	-2,00 +0,70
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 25,06 DELO PRODAJA - ctni		+0,56
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 1Q _"> ->r»		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,93 h/ll imntcct		-0,63
KOMPAS MTS - - mil/a		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA	45,70 10,83	+2,74 +2,07
SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	225,98	-0,72
IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	70,00 13,45	+0,14 -3,58
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. marca 2009 -4,27		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	0,992 3,385	-0,80 -5,12
ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS	9,975 2,08	-0,65 -8,67
BCA mpj BCA POP MILANO EDISON	0,833 2,9575	-4,64 +3,05 +2 12
EDISON ENEL ENI	0,7 3,455 12 3	-4,49
FIAT FINMECCANICA	3,94	-5,75 +0,25 -041
FINMECCANICA GENERALI IFIL	9,79 10,43 1 501	-5,87
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,452 13 52	-7,40
LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET	9,69	+6,71 +0,83 -4 19
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	3,26 5,34 1 41	-4,64
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,1529	+0,21 -3,04
rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	6,35 11,4	+2,50 -6,71
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,885 3,105 0 8185	+0,91 -1,74
TENARIS TERNA	6,34	-3,42 +1,28 -1 67
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,35 0,2865 631	-4,66
UNICREDIT	0,7235	-8,02 -8,85
SOD NAFTE
(159 litrov)
45,80 $ +0,61
IZBRANI BORZNI INDEKSI
6. marca 2009
indeks
zaključni tečaj sprememba %
SLOVENIJA
SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana
3.482,83 825,88
-0,94 -1,20
TRG JV EVROPE
CROBEX, Zagreb BIRS,
FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje
1.283,45 907,82 1.359,89 386,44 168,05 1.607,10 9.357,66 1.709,26
-1,27 -2,31 -0,95 +0,10 -2,67
DRUGI TRGI
Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj
6.618,26 1.060,10 683,04 700,456 3.666,41 3.530,73 2.534,45 1.419,03 643,4 1.817,24 7.173,10 1.513,12 11.921,52 2.193,01 8.325,82
+0,36 -1,34 +0,07 -3,04 -0,79 +0,87 -1,37 -1,86 +0,58 -1,89 -3,50 -0,36 -2,37 -1,26 +1,56
14
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
TOMIZZOV DUH
Tomizza, inssoma
Milan Rakovac
Diese anni dopo la morte de Ful-vio Tomizza, ghe dara' Trieste a lu' una via, una targa, un monumento?
Bo kdaj Trst, italijanski Trst, sprejel Tomizzo? Sprejema ga svet, Evropa, Italija, Hrvaška in Slovenija - kot lastnega pisca, bi lahko rekli. Je, kot je sam pisal, še vedno na delu »zastrupljen zob« lokalnega nacionalizma, ki Tomizze ne more sprejeti, saj vendar priznava obstoj slovenske in hrvaške kulture v Istri in Trstu?
Pripremamo deseti Forum Tomizza. Kao i do sada, nastupit cemo u Umagu, Kopru i Trstu. Dakle i Trst je uključen u Forum. Dio talijanskog Trsta, i slovenski Trst. Pitam se, ipak, kada ce Tomizza dobiti spomenik, kao Saba i Svevo, kao Kosovel? I kada ce, recimo, biti postavljeno neko njegovo djelo na scenu, na film?
Kao što je to slučaj s ove strane Soče: TV Koper-Capodistria (talijan-ski program) vec je emitirao dva dokumentarna filma o Tomizzi, i sada snima film i radio-emisiju o njemu, oba na oba ambijentalna jezika, na sloven-skom i na talijanskome. Slovenski ci-neasti iz Gorice snimili su odličan do-kumentarac o Bratini i Tomizzi.
Uz desetu godišnjicu smrti Ful-vija Tomizze i desetu godišnjicu Foruma Tomizza, još dva izvrsna poteza; u Trstu i u Puli. Dvije kazališne predstave po motivima dvije slovensko-tali-janske Tomizzine knjige, obje situira-ne u Trstu. Dvije Tomizzine tršcanske priče igraju se u dva pogranična kaza-lišta ove 2009. godine. Prva, umorstvo mladog para Vuk, koje je Tomizza sjaj-no romansirao, igra se na slovenskom jeziku u Trstu. Druga, pod naslovom »Tomizziana«, o Ljubljančanki koja posjecuje svog moguceg oca u Trstu, igra se u Puli na hrvatskom jeziku
O predstavi u Trstu, koja čini mi se izvrsno rekonstruira doba fašizma, kao i gradanski slovenski krug - komunist Pinko, kršcanin Stanko... Ra-zgovaram sa osobom iz antifašističkog talijanskog, židovskog ambijenta, i ostajem zapanjen:
Veli mi ta osoba da što je to tre-balo stavljati na scenu, da to ni Tom-izza ne bi dopustio, da je to samo pod-grijavanje animoziteta prema Sloven-cima, da, tobože, sa slovenske strane pak ni familija nije zadovoljna, a neki Slovenci da kažu kako je trebalo staviti izmišljena imena i prezimena...
O ja, seveda, če bi to bili norveški judovski antifašisti in če bi se drama dogajala v Stavangru, no, potem pa lahko!
/
ri?
Ma ča da tako i danas stoje stva-
Ma znate ča eu van reci, alora me je propio sram!
Ma ča je Fulvio Tomizza poša pisati te grde naše stvari nostrane-do-maee?
Ma ča su mu potribni Vergerio i Santin i don Stipe, pak ča fameja Vuk i Tomažič, i ča Frančiška e tutti quanti; ter znamo da črni su bili črni, ma i da crleni su bili crleni!
Ma jur kad je meštar ča ni pisa vee pozitivno!
Roba incredibile! Ma cossa se bu-temo tutti quanti nella foiba mentale dell'amnesia storica voluta e selettiva?
Sriea u sven ten da su se domislili Pahora, i sad ta blistavi, kripki starina dela girotonde po 'Taliji i njin špje-giva ('Talijanon) ča su delali ('talijanski) fašišti.
Ter forši se tako Trst jenega dana domisli i drugih velikih Triještini, kako ča su bili Angelo Vivante i Fausta Cialente?
Jur je dišperanih i mrež nas u Forumu; ma da ča mi to delamo, ma ko-ja convivenza kad el Nuovo Qualun-quismo maršira ponosnog pogleda a u očima boje nacionalnih trikolora!
Mi digo da piena sad Forum Tomizza dobiva suoju punu fuorcu, in-spiraciju, motiv, razlog okupljanja razumnih obmejnih ljudi.
U pasanih devet lit na Forumu je bilo vee od dvi stotine ljudi, iz našega ambijenta, Balkana i cile Europe. A na četiri internacionalna literarna kon-kursa Lapis Histriae došlo je blizu dvi stotine i pedeset literarnih radova. Vol dir da delamo propio uno ča rabi delati, ako želimo da ljudi na uvih kunfi-ni jopet žive kako ljudi; kako ča su živili sve do 1918. lita.
Tri nacionalne politike i njihovi mediji, doduše, uspjeli se efikasno rekonstruirati i pogranične nacionalizme, koji više nisu samo »povlastica« vla-dajueih nomenklatura sadašnjih »de-mokratura«, nego se kao hobotnica, La Piovra - tanto piu' pericolosa de que-la mafiosa! - šire u dubine kolektivnog živčevlja.
Insomma, Tomizza je odgovor, Forum je formula, tu dvoma ni. Lepo in lahko je delati v Forumu, kajti tudi ponosna nacionalna srca bolj umirjeno bijejo ko prisluhnejo kako jim naše napeve pojejo Rudi Bučar, Alfredo Lacosegliaz in Tamara Obrovac. Forum je serum proti strupu, preventivni serum. Je alternativa, ki nima alternative.
ljubljana - Založba Goga
Izdali pet knjig in štiri cd jazz glasbe
Založba Goga je bogatejša za pet knjig, v glasbeni zbirki pa so izdali štiri zgoščenke jazz zasedb.Strokovno delo sociologa Keržana Spočetje novih oblik sorodstva je njegov prvenec, hkrati pa tudi prva knjiga v zbirki Anagoga, je povedala urednica nove zbirke Irena Rožman. Knjiga je predelana verzija Keržanovega doktorata, v njej pa je želel, kot je povedal, opisati vpliv nove genetike na sorodstvena razmerja. Antologija bosanske sodobne kratke proze z naslovom Konec stoletja, začetek tisočletja vsebuje dvajset zgodb pisateljev različnih generacij, rojenih med letoma 1930 in 1978, je pojasnila prevajalka zgodb Barica Smole. Kot je dejala, se zgodbe, ki so večinoma vpete v vojni čas, berejo kot pripovedi o tragičnih dogodkih in človeških usodah, »predvsem pa o tistem, kar preostane po vseh nesrečah«. Roman A spiš ? hrvaške pisateljice govori o dilemah in žrtvah vojne, je povedala Smoletova, ki je poleg antologije prevedla tudi roman
Kardumove. Prevajalka romana slavne kubanske politične emigrantke Zoe Val-des, Nina Kovič je povedala, da ji je prevajanje kubanskega romana predstavljalo najtrši oreh v sicer dolgi prevajalski karieri. Pojasnila je, da je roman večplasten ter da avtorica uporablja številne zvrsti jezika, vse od pogovornega, žurnalističnega, knjižnega pa vse do dokumentacijskega. Mladinski roman Dušana Čatra Pojdi z mano je po besedah pisca spremne besede Gorazda Trušnovca pisan bolj filmsko kot večina filmskih scenarijev.
Urednik glasbene zbirke Goga Musica Marijan Dovic je predstavil štiri zgoščenke z jazz glasbo. Pri založbi so lani izdali zgoščenko zasedbe Bonaventura & Obalni komorni orkester z naslovom Je vse res, zgoščenko Gašperja Bertonclja »The Swingers of Jazz«, prvenec Janija Modra in 4teta z naslovom Momentum ter zgoščenko Jazzon VI Gašper Bertoncelj Jazzon Seksteta. (STA)
PREJELI SMO
Razmišljanje ob predstavi Zaljubljeni v smrt
Cenjena gospa Colja,
Minilo je že kar nekaj časa, odkar ste me poklicali in sem nekaj dni zatem prebral Vaše pismo, v katerem nas v Vašem in v imenu vseh sorodnikov in potomcev Danice Tomažič, njenega brata Pinka ter njenega moža Stanka Vuka odkrito in iskreno opominjate na bolečino, ki smo jo povzročili Vam in nekaterim drugim z uprizoritvijo predstave "Zaljubljeni v smrt". Že v samem trenutku, ko ste me poklicali in mi izrazili svoje ogorčenje, nisem nikakor ostal ravnodušen, saj sem že preko vašega glasu z mislimi segel v spomin in se neposredno povezal z Vašim bratom Stoja-nom, s katerim sem zadnjih deset let delil svoje profesionalno življenje in odhod katerega me je močno prizadel, kot je tudi prizadel vse nas, ki delujemo v Slovenskem stalnem gledališču. Ko ste mi takrat po telefonu razčlenjeno povedali Vaše stališče v zvezi z omenjeno predstavo, mnenje, katero sem kasneje tudi prebral v časopisih, sem občutil še večjo odgovornost do dejstva, da smo nekomu povzročili bolečino, kar ni bilo nikakor v našem namenu, saj nam predstavlja sleherni človek v celoti kot edinstveno in kompleksno, a neponovljivo bitje primarno vrednoto, zaradi katere se tudi posvečamo gledališki umetnosti. Ob iskrenem obžalovanju, da smo prizadeli Vas in druge sorodnike ter potomce družine Tomažič in Vuk, dovolite mi kratko refleksijo, v kateri bi vam rad izrazil svoje stališče do predstave "Zaljubljeni v smrt", ki pa je tudi tesno povezano z mojim dolgoletnim bivanjem v tržaškem prostoru oziroma v celotnem italijanskem prostoru, v katerem smo Slovenci.
Mislim, da se je ob predstavi, ki je vzbudila toliko debate tudi zunaj konteksta sorodstvenih vezi, vredno soočati tudi z drugimi oblikami bivanja vseh nas, a naj bo že na samem začetku tega razmišljanja jasno, da povsem razumem in spoštujem Vaše stališče, saj se zgodba "mladoporočencev iz Rossettijeve ulice" tiče predvsem Vaših osebnih vezi in spomina, ki jih globoko spoštujem, obenem pa moram nujno podčrtati dejstvo, da je zgodba sama stopila v širše območje kolektivnega spomina polpretekle zgodovine in dosegla mitske razsežnosti, ki seveda predstavljajo čustveno oporo in trdno vez z vero in s koreninami slehernega naroda. In znotraj tega mita kakor tudi znotraj zgodovinsko nesporno katarzičnega dejanja, ki ga je zato, da smo danes še živi kot narod, za nas opravila Narodnoosvobodilna borba, je raslo in se razvijalo tudi moje življenje, podobno kot življenje tisočev drugih, ki poznamo, na srečo ne na lastni koži, grozote fašizma, ki ga žal človeški rod še ni povsem iztrebil v dušah in mislih ljudi, ki zmeraj znova obujajo svoja pritlehna načela in nas načrtno porivajo v preteklost ter nas posledično ne pustijo živeti našega življenja. Mislim, da se je nujno spominjati vsega, kar nam je to obdobje zapustilo groznega, hudo pa je, ko je potrebno zmeraj znova ostajati na barikadah naših spomenikov, katerim gre seveda vsa čast bivanja v sedanjosti in bodočnosti, a ne zato da bi predstavljali zid, skozi katerega ne smemo, in se zato mora naše življenje razvijati pred njim, a da bi predstavljali pomembno zavest zgodovinskega mejnika in spomina, ki pa tudi dopušča pretok razvoja in idej ter življenja v času, ki ga živimo. V slednjem morata seveda prebivati tako spomin kakor tudi svoboda. Svoboda, ki smo jo kot narod
dosegli v NOB, po mojem mnenju ne sme ostati vklenjena znotraj same sebe, a mora živeti vzporedno s svobodo duha mladih ljudi, kakršna sta bila svojčas tudi Danica T. in Pinko ter kakršen je bil tudi Stanko V. Toda otroštvo mnogih izmed nas, ki smo sinovi sreče de-set-petnajstletnega obdobja, ki je ob razočaranjih vendarle sledilo osvoboditvi, je bilo kljub nevsiljivosti spomina naših staršev ali sorodnikov vendarle zaznamovano s tistim zgodovinskim obdobjem, ki je mnogim zapustilo ne-zaceljive rane oziroma pogoltnilo v svoje brezno na tisoče in mili-j one življenj. Obletnice, odkritja spomenikov, čuvanja spomenikov pred fašističnimi mazači, partizanske pesmi, ki imajo danes, kot pravilno ugotavlja Manca Košir, katarzično in osvobajajočo dimenzijo, vse to je bilo praviloma in pravilno na dnevnem redu našega odraščanja v takrat tako imenovanem zamejstvu. A takrat, v otroštvu, se veliko nisem spraševal, kaj vse še obstaja onkraj teh vrednot, in sem se odpravil na študij v Zagreb. Šel sem v Jugoslavijo, ki mi je, po pravici povedano, z vsebinskega vidika odprla pogled v širši svet veliko bolj kot katera druga bližnja dežela. In tega ne govorim zaradi nostalgije, temveč zaradi dejstva kot takega.
Ob povratku v Trst se je moja zavest o tržaškem prostoru razvijala v prepričanju, da se ne da nič storiti v tem mestu. Bil je čas, ko je Občino Trst upravljala Lista za Trst, osemdeseta leta, za moje pojme najbolj mračna, kar sem jih preživel, na ustvarjalnem nivoju. Poskusil pa sem reagirati in se lotil dela. Toda tudi znotraj nas samih, naše slovenske stvarnosti, se stvari niso kaj prida razvijale, nasprotno: z ene strani so se ponavljali rituali obletnic, kar ima za vsak narod posebno vrednost, in tudi zame, če je ob njih le še kaj, kar ti daje verjeti v neko bodočnost, z druge strani pa je takratni poskus malomeščansko-meš-čanskega razvoja določene družbene stvarnosti dosegal svoj vrhunec, ki se je kasneje izpel v popolni finančni polom. Malokje, razen v gledališču, sem čutil kakšen prostor svobode in razvoja, četudi sem se v svoji mladostni pre-dimenzioniranosti prepuščal kritikam. Toda edino tako, z nekim uporom, ki je za mnoge izmed nas predstavljal tudi upor zoper ne-gibnost in samozadostnost naše stvarnosti, ki se kljub bedenju in čuvanju s strani takratne jugoslovanske prestolnice nekako ni želela spustiti v dialog z drugim svetom. Vem, ni bil lahek ta dialog, če je sploh bil možen, a vendar so bile v tem mestu, kot so še danes, tudi napredne intelektualne sile znotraj italijanske stvarnosti, s katerimi je bilo nujno, kakor je nujno tudi danes, vzpostaviti dialog. Skratka, borba za dostojanstven obstanek in razvoj naše slovenske družbe v Italiji je bila in je še zmeraj izjemno naporna, vendar nekaj, v kar sem globoko prepričan, je tudi to, da je bilo takrat in je še danes potrebno, ob zavedanju lastnega splošnega položaja in ob zavedanju političnega napora za uveljavljanje naših pravic, odpirati poti razvoja mladim k avtentičnemu življenju in intelektualnemu razvoju, ker do njega imajo pravico! Seveda, lahko postane bitka za to pravico tudi relativna, če je mladim vseeno.
Verjamem, da je tudi v naši skupnosti veliko takih družin in mladih, ki živijo na robu materialne eksistence, prepričan sem pa tudi, da je veliko takih, ki jih poln trebuh in televizija v najslabšem pomenu besede, če se omejim le na dve podobi, povsem in dovolj zadovoljita, le da je zraven dovolj pijače. Obstaja pa zagotovo tudi dober del družbe, kateremu, če je le zadoščen s
spodobno, kar ne pomeni veliko materialno eksistenco, na srečo vse to ni dovolj. Ti ljudje si želijo nekega dialektičnega odnosa z družbo, ti ljudje želijo živeti svoj čas, svojo mladost, svoje življenje, kot sta si to svoj čas želela Danica in Stanko, katerima ni bilo usojeno, da bi to udejanjila. Njuno smrt sem v romaneskni obliki dodobra dojel šele ob romanu Ful-via Tomizze in sem jo med drugim že takrat, toliko bolj pa danes, doživljal kot simbolično smrt, ki je podoba naše slovenske družbe, seveda tudi družbe vseh nas, ki živimo v Italiji, katerim se zdi nemogoče, da bi poiskali skupni cilj med dvema različnima političnima opcijama, kakršen bi se v svoji simboliki udejanjil pri Danici in Stanku, ko bi le ostala pri življenju. Odkar delujem v Slovenskem stalnem gledališču kot umetniški vodja, si prizadevam, včasih bolj uspešno, včasih manj, včasih pa povsem neuspešno, da bi bil gledališki prostor tisti, v katerem se med drugim dialektično soočamo z našim bivanjem, tesno povezani s sedanjostjo, s spominom in z bodočnostjo. Odločitev, da ponudimo občinstvu predstavo, ki sloni na življenju in smrti resničnih ljudi naše polpretekle zgodovine, kateri so, kot rečeno, za-dobili že mitsko razsežnost, je pomenila željo, da se v gledališču, ki je prostor soočanja, zavestno kon-frontiramo s pomembnim obdobjem naše polpretekle zgodovine na način, ki bi ne ponudil dokumentarne ali faktografske drame, temveč na način, ki bi življenjsko dramo Danice in Stanka povrnil v areno sodobnosti, tudi na nivoju demistifikacije, a z ohranjanjem človekovega dostojanstva vsakega izmed protagonistov predstave, tako znotraj zgodovinskega okvira kot v območju individualnih osebnosti ter posledično likov v predstavi. Demi-stifikacija z ohranjanjem dostojanstva ljudi, oseb, ki so zaznamovale našo kolektivno zavest, je po mojem mnenju paradoksalno nujna, če želimo, da te osebe, ki so bile tako kot mi iz mesa in krvi, ostanejo v naši kolektivni zavesti, predvsem pa, da stopijo v zavest mladine. Kot ljudje, ne pa kot liki na papirju ali spomeniku, ker so nam predvsem kot ljudje dali največ za našo bodočnost. Moje mnenje je, da v predstavi ni nobenemu liku odvzeto dostojanstvo in da ni spreobrnjena nobena življenjska filozofija. Pri liku Stanka V. morda res pogrešam nekoliko večji razpon med telesnostjo in duhovnostjo, a ravno ta namerna čezmerna telesnost mu narekuje tudi nižjo raven konflikta v trenutku, ko Pinku očita nekakšno incestuozno razmerje, ki pa nima nikakršnega stvarnega dokaza. Z našo predstavo se preprosto in resnično nismo želeli vulgarno ukvarjati s spolnostjo posameznih likov, temveč je spolnost v predstavi naravna posledica vsečloveške želje in pravice mladih ljudi, ki med iskanjem in uveljavljanjem svojih misli, idej in prepričanj želijo živeti svoje življenje. In v tem življenju, ki pred očmi gledalcev teče svojo pot, je veliko tudi radosti in smeha pa tudi veliko solza, ki ne tečejo vselej in samo po obrazih likov, ampak pogostoma jih je zaznati tudi med gledalci, katerim je ta predstava povrnila v zavest tragično zgodbo Danice Tomažič, Pinka Tomažiča in Stanka Vuka in jim jo ni izbrisala, zabrisala ali umazala.
Čez nekaj dni bo potekala obletnica smrti Danice Tomažič in Stanka Vuka.
Cenjena Majda, verjemite, da bomo z mislijo z vami, sam pa bom poskusil tistega dne zastati in pomisliti na vse nas in na pokrajine bodočnosti. Verjamem, da bodo polne sonca.
Marko Sosič Umetniški vodja SSG
KULTURA	Sobota, 7. marca 2009 1 5
naš intervju - Pogovor s Concito De Gregorio ob jutrišnjem 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk
»Težave vsake družine so temeljne težave vsake družbe«
Odgovorna urednica dnevnika Unita je nasilju nad ženskami posvetila svojo zadnjo knjigo
Ta intervju se najbrž ni rodil pod srečno zvezdo: odstotek vloženega truda in pričakovanj ni vedno garancija za uspeh. Ponedeljkov obisk rimskega uredništva dnevnika Unita je sovpadal z novo finančno krizo, ki ga je zajela. Po hodniku so se nervozno sprehajali novinarji (skupno jih je pri časopisu zaposlenih 105), preklinjali dopolnilno blagajno in načrtovali stavko, odgovorna urednica Concita De Gregorio je bila zasedena na sestanku. Po dobri uri je končno napočil čas za pogovor, a ga žal vseeno ni bilo dovolj: od pripravljenih vprašanj je tako večina ostala brez odgovora. Concita De Gregorio, toskan-ska novinarka, dolgoletna dopisnica dnevnika La Re-pubblica, od avgusta lani prva ženska na čelu dnevnika Unita, avtorica treh knjig in mama štirih otrok, pa se je vseeno izkazala kot prijetna sogovornica.
Začniva pri novici zadnjih dni: dnevniku Unita grozi zaprtje.
Dnevnika Unita ne moreš sanirati v šestih mesecih. Če bi bil Unita družina, bi rekli, da potroši več kot zasluži. Časopisi so od nekdaj kompleksna podjetja, ki so težko tudi produktivna, saj so stroški izredno visoki: osebje stane, njegova kvaliteta tudi, zelo visoki so industrijski stroški. Dobiček zagotavljata le reklama, ki pa je je vse manj, in bralci, ki so v Italiji že leta eni in isti. Število bralcev ostaja nespremenjeno: če jih kak časopis pridobi, jih drugi zgublja.
Unita je, tako kot ostali italijanski dnevniki, zadolžen. Razlika je v tem, da so založniki ostalih časopisov tudi lastniki sanitarnih klinik, mineralnih vod, telefonskih družb, s katerimi krijejo izgube časopisne hiše. Unita ne. Aprila lani bi časopis zaprli, če ga ne bi odkupil založnik, ki je bil pripravljen investirati vanj okrog trideset milijonov evrov. Obstajala je sicer tudi možnost, da bi ga odkupila družina Angelucci, lastnica dnevnika Riformista, ki se sedaj nahaja v hišnem priporu ...
Podatki kažejo, da je bila zamisel uspešna: število bralcev je danes znatno večje.
Ločevati moramo med dvema različnima vidikoma. Na eni strani je založniška ponudba, ki doživlja izreden uspeh. Pravkar sem v roke dobila podatke o prodaji ...
Posredovali ste jih v nedeljski izdaji dnevnika: +12%
Res, ampak rada bi pokazala grafe, ki so veliko bolj povedni. Na prvem je označen potek prodaje med januarjem 2002 in junijem 2008: upad prodaje je konstanten. V uredništvo dnevnika Unita smo prišli konec avgusta: od takrat in vse do danes je tendenca povsem spremenjena, prodaja se je povečala, kar predstavlja izjemo v italijanski panorami. Okrog naše spletne strani in našega bloga se zbira ogromno ljudi. Povprečna dnevna prodaja je v zadnjem februarskem tednu dosegla skoraj 53 tisoč izvodov, kar je 12 odstotkov več. Vse to je za nas, ki ustvarjamo časopis, razveseljujoče in pomembno.
Zato bi rada izpostavila to, kar se mi zdi, da ne prihaja dovolj do izraza (tudi zato, ker je italijansko novinarstvo postalo skoraj barbarsko): lo-čujmo, prosim, med krizo podjetja, ki jo bo treba rešiti tudi z reorganizacijo dela, kar bo nedvomno sprožilo nasprotovanje uredništva in tudi direkcije, če bi sovpadala s padcem kvalitete. Pred nami so nedvomno težki meseci, a nobenega dvoma ni, da želimo sanacijo časopisa: če hočemo biti svobodni, moramo biti zdravi.
Na drugi strani so podatki o prodaji, ki so zelo dobri: paradoksalno bi to bil najboljši trenutek za investicijo v časopis Unita. Kajti, če si pred šestimi meseci investiral v časopis, ki je bil na robu propada, jih danes vložiš v živ projekt, ki se razvija in rase. Inteligenten in premožen podjetnik ve, da lahko s tremi ali štirimi milijoni evrov sanira časopis in istočasno dobi nov, svež, lep izdelek, čeprav tega
Mesečno večanje izgube pa se je kljub temu nadaljevalo, medtem se je sesul tudi svetovni ekonomski sistem: kriza posojil, uslužbenci Lehman Brothers, ki zapuščajo svoje urade z lepenkastimi škatlami ... Res nismo imeli sreče: nova avantura dnevnika Unita se je začela, ko ponovno doživljamo leto 1929, ko se soočamo s petimi milijoni brezposelnih, ko reklama izginja s časopisnih strani. In ko se marsikdo odpove svežemu časopisnemu izvodu.
Ob globalni krizi in fizioloških izgubah časopisa je založnik pred nekaj dnevi opozoril, da ne more sam kriti izgube. Rad bi, da bi v družbo vstopil še kak investitor, predvsem pa, da bi časopis sanirali.
Kaj pomeni reorganizirati tak časopis? Grafično revolucijo ste že uvedli, ko ste povsem spremenili format časopisa ...
V tem uredništvu sem šest mesecev in ne morem sanirati podjetja: to je naloga izvedencev, administratorjev, ki so seznanjeni s stroški, potrebnimi za papir, tiskarno, distribucijo, osebje, skratka celotno strukturo. V teh mesecih sem se ukvarjala tudi z distribucijo, zbiranjem reklame in drugimi podjetniškimi zadevami, moja naloga pa je ustvarjati časopis.
Unita je bil nedvomno potreben reorganizacije. In to ne samo grafične, saj je grafika le hiša vsebin. Potrebne so bile konceptualne spremembe: na to mesto so me poklicali, ker so želeli, da bi Unita postal neke vrste trg, kjer naj bi ljudje iz opozicije, široko gledano vse leve sredine, lahko gradili skupno identiteto. In sestavili tisto mrežo vrednot, znanja, rešitev in predlogov, ki predstavljajo alternativo tej vladi: kajti čeprav iz različnih razlogov, nam ljudje, ki vodijo to državo, niso všeč. To je demokratična vrednost kritične, konstruktivne opozicije.
seveda ne bi smela govoriti jaz, saj sem za to najmanj poklicana.
Kako se počutite kot prva ženska za krmi-Iom tega časopisa? Ali lahko pri ženski urednici govorimo o neki dodani vrednosti?
To vprašanje mi postavijo med vsakim intervjujem, a nanj nimam odgovora. (smeh) Ko je predsedniški kandidat McCain predstavil svojo namestnico Sarah Pallin, je Unita izšel z naslovom Non basta dire donna (Reči ženska ni dovolj). Kajti tudi v ženskah se zrcalijo različne človeške lastnosti: ženska je lahko neumna, dobra, pametna, antipatična, podkupljiva, kratkovidna. Ženske, podobno kot mladi, niso sinonim za dodano vrednost. Je pa res, da tako mladi kot ženske dolgo niso bili v igri: v naši družbi napredujejo moški in starejši, zato razpolagamo z bogatim rezervoarjem neuporabljenih mladih in ženskih talentov.
Zrasla sem v okolju, ki ni delalo razlik med moškimi in ženskami: med mojimi brati in mano ni bilo razlik, vsi smo bili deležni enake vzgoje, izobrazbe, enakih možnosti. Nikoli me ni prešinil dvom, da bi lahko kot ženska dobila kako priložnost manj.
Morda zato, ker ste rojeni sredi 60. Iet prejšnjega stoIetja ...
Moja generacija je bila srečna, saj je bila deležna vseh pozitivnih pridobitev aktivnega feminizma. V 80. letih sem bila mlado dekle in zdelo se nam je, da so razlike med spoloma odpravljene. Ko sem bila stara šestnajst let, sem zvečer pohajala, ne da bi mislila, da bi me kdo lahko napadel: danes ni več tako, starše mladih deklet je strah, posledično je strah tudi najstnice ... In mi se vračamo v čas naših babic in prababic.
Problem razlik med spoloma se ponovno pojavlja danes, ko sem stara nekaj več kot štirideset let. Zrasla sem v prepričanju, da smo moški in ženske
enakopravni, danes pa ni več tako. V svetu, kjer bi se morale ženske sprehajati z elektronsko zapestnico, postajam ponovno simbol. Čeprav se nisem borila za to vlogo, razumem, da mi javna vloga daje veliko odgovornost. Da simboliziram stavek: torej je le mogoče. Dokaz, da je mogoče, predstavlja eno največjih prevratniških dejanj, saj zamaje temelje tistega sveta, ki nas prepričuje, da ni mogoče ...
Toliko bolj pri tem časopisu, ki je politični dnevnik: vemo, kakšen odnos vlada med ženskami in politiko. Dovolj, da pogledamo ministrstva: v redkih primerih, ko jih ponudijo ženskam, gre za ministrstva za socialo ali šolstvo, skoraj nikoli pa ne za ekonomsko ali zunanje ministrstvo. In to kljub temu, da so ženske sposobne tkati diplomatske odnose in igrati na šahovnicah kompleksnih situacij ...
Ste v teh mesecih ob-čutiIi kako obIiko diskriminacije?
Ne, tega ne morem trditi. Opažam pa neke vrste presenečenje, podtalno mišljenje: ženska je lahko tudi urednica, a če tega ne bi delala, se vrne domov k svojim otrokom. O moških, ki izgubijo službo, pa nihče ne pomisli, da bi se lahko posvetili domu in družini.
Dnevnika Unita pred vašim prihodom nisem redno brala, v zadnjih mesecih pa se mi zdi, da posvečate veIiko pozornost nasilju nad ženskami. Je to pečat avtorice knjige Ma-Iamore - Esercizi di resistenza al dolore?
Ta tema je zame poglavitna, del vzgoje sožitja. Najbrž tudi zato, ker sem mama štirih fantov in so mi zelo pri srcu osebe, s katerimi bodo nekega dne delili svoja življenja. Zato hočem, da postanejo nosilci nekaterih vrednot: predvsem spoštovanja, solidarnosti, odgovornosti, sposobnosti poslušanja. Naša družba se v tem smislu vrača v preteklost in nas prepričuje, da močnejši vedno zmaga: politika "del condono', s katero je v zameno za denar pozabljeno tudi kaznivo dejanje, podoba bogataša, ki mu je vse dovoljeno, ki je nedotakljiv in si zato lahko privošči tudi katero koli žensko. Kajti v zadnjih letih je v javnost prodrlo to sporočilo: zvezdnika simbolizirajo lep avto, lep motor in lepa ženska. To je povratek v nadvladovanje žensk in to je tudi vezna nit knjige Malamore: zakaj so ženske, ki imajo na voljo vsa sredstva, s katerimi bi se lahko uprle nadvladi in nasilju, pripravljene potrpeti in trpeti? Zakaj so ju, kljub temu, da so izobražene in ekonomsko samostojne, pripravljene sprejeti? Kot če bi to bila cena, ki jo morajo plačati v zameno za emancipacijo; kot da bi jim bilo enkrat za vselej zabičano pravilo, kdo je lahko zunaj in kdo noter, kdo zgoraj, kdo spodaj ... In če skušaš ta zakon spremeniti, če skušaš položaj uravnovesiti, moraš pač plačati odškodnino. Na primer tako, da sprejmeš domače nasilje, ker imaš v javnosti pač pomembno funkcijo, ker si odvetnica, menedžerka, profesorica. Kot v ti-
stem lepem filmu Ti do i miei occhi, v katerem mož gleda svojo ženo, ki je vodička v muzeju: obiskovalcem navdušeno govori o umetnosti in kulturi, o lepoti ...in on, ki prodaja hladilnike, se spremeni v nasilneža. To je zelo delikaten premik v moškem mišljenju, ki proizvede nek način obnašanja. S Cristi-no Comencini sva se pred kratkim pogovarjali ravno o tej živalskosti, ki se skriva v človeku. Kako lahko moški uživa ob spolnem nasilju z imobilizirano in terorizirano žensko? Obratno ne bi bilo mogoče.
Očitno nas čaka veliko dela, poglobiti se moramo v ta vprašanja: a ne tako, da spodbujamo strah med ženskami, ampak tako, da povečamo moško odgovornost. Vlada ne more reči: nasilje nad ženskami je dejstvo, če ga hočemo preprečiti, mora ob vsaki lepi ženski stati vojak. Kot bi bilo samoumevno, da je vsaka lepa ženska lahko tarča nasilja: ampak, saj ni tako! Jasno mora biti, da je nasilje nad ženskami prepovedano, in da se problem ne skriva v žrtvi, ampak v krvniku. Kdor misli, da lahko napade žensko, mora vedeti, da bo za to kaznovan: ne samo s strani države, ampak tudi družbe. Družba mora izolirati nasilneže
Najbrž bi morali podobno ukrepati tudi na področju sprejemanja tujih priseljencev.
Res je. Izhajam iz ugotovitve, da je v vsaki skupnosti tudi odstotek kriminalcev. Podobno se je dogajalo tudi italijanskim priseljencem v Ameriki ali Nemčiji: v ZDA so izvozili mafijo, v Deusburg ca-morro in n'drangheto, kajti v vsaki skupnosti najdeš skupino ljudi, ki se prilagodi lokalnemu kriminalu. Danes pri nas cveti preprodaja prostitutk, ker jo to-lerirajo italijanski kriminalci.
Skoraj banalno se mi zdi reči, a vendar: tako kot so z Al Caponejem prišli v Ameriko tudi pošteni Italijani, tako je danes med Romuni tudi veliko takih, ki ne posiljujejo otrok in žensk. Preganjati moramo posamezne kriminalce, ne celotne skupnosti. In delati na integraciji: preprečiti moramo kriminalna dejanja pri drugi generaciji priseljencev, pri čemer lahko šola odigra odločilno vlogo.
Dolgoletna novinarka, danes urednica, avtorica treh knjig, mama štirih otrok: kje tiči skrivnost?
Nikjer, skrivnosti preprosto ni. Pomembno je, da se s težavami soočiš postopoma, da vzpostaviš lestvico prioritet. Otroci so zame sinonim za zakoreninjenost v realnost. Ko imaš otroke, ti postane zelo jasno, kaj je pomembno in kaj ni: če si mama, ne moreš štiri ure sedeti na seji. In izkaže se, da so tudi enourne seje enako učinkovite.
V redakciji pa večkrat ponavljam, da so realni problemi povsem drugačni: izguba službe, bolan otrok, nezanesljiva šola, socialni sistem, ki na ženske rame naprti dojenčke in bolne dedke. To so velike težave, ki bi jih morala družba rešiti: analiziranje odnosov na delovnem mestu so dodatek za vse, ki imajo voljo in čas zanje, pravi problemi pa so drugje. In temeljne težave vsake družine so temeljne težave vsake družbe: če poznaš te težave, poznaš državo ... in jo lahko posreduješ bralcem. V družinskem življenju je zelo jasno, kaj pomeni, če ostane oče brez službe, če ne moreš izplačati posojila, če se je mesečna avtobusna karta tako povišala, da si ne moreš več privoščiti varuške in se zato raje odpoveš službi.
Poljanka Dolhar
1 6 Sobota, 7. marca 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - ANMIL in INAIL ob mednarodnem dnevu žena
Ženske, žrtve nesreč, so potrebne večje zaščite
Leta 2007je bilo skupno 2.454 delovnih nezgod, v 499 primerih so ponesrečenke bile ženske
gorica - Mimoze jo spominjajo na nezgodo
»Sramovala sem se in doživljala izključevanje in pomilovanje«
»Grozo vzbujajo vladne napovedi, da bo delovno obdobje žensk podaljšano. Že spet se ignorira in zanikuje dejstvo, da je na ženskah poleg službe tudi družinsko breme.« Tako pravi pokrajinska odbornica Licia Rita Morsolin, ki se je včeraj udeležila javne pobude goriškega združenja delovnih invalidov ANMIL. Namen le-tega je bil ob mednarodnem dnevu žena mimo prazničnih mimoz opozoriti javnost in predvsem institucije na položaj žensk, ki so žrtve nesreč ali bolezni na delovnih mestih. Da bi bile besede letos učinkovitejše, so k sodelovanju povabili Goričanko, ki je v službi utrpela hudo nezgodo in se je iz še hujše stiske, ki je sledila nesreči, pobrala tudi s pomočjo organizacij, kakršni sta ANMIL in INAIL. Ni dovolj skrbeti za preprečevanje nesreč na delu, ki se jim žal ne bomo nikoli do konca znebili, potrebno je zagotavljati ponesrečenkam večjo varnost na delu in večjo socialno zaščito po nesreči, brez katere jim bo prizade-jana dvojna škoda, je včeraj na goriški pokrajini v svojem uvodnem nagovoru poudaril pokrajinski predsednik ANMIL-a Emil Jelen.
Statistične podatke o številu delovnih nesreč v letu2007 - lanski podatki niso še dokončni - je navedla direktorica zavoda INA-IL, Carmen Labella. »Sicer beležimo rahel upad delovnih nesreč v goriški pokrajini, vendar so razsežnosti problema še vedno zaskrbljujoče,« je opozorila. V letu 2007 je bilo skupno 2.454 nesreč (leto prej 2.543), v 499 primerih so ponesrečenke bile ženske (leta 2006 jih je bilo 536), enajst ponesrečenk pa ima trajne posledice. Največ nesreč utrpijo ženske v starosti od 35. do 49. leta - kar 211 primerov -, medtem ko je 173 ponesrečenk starih od 18. do 34. leta. Do najvišjega števila nezgod prihaja v industrijskem in obrtnem sektorju (87), dalje v trgovskem sektorju (87), sledijo nepremičninski in gradbeni sektor (65), gostinstvo in hotelirstvo (57). Beležijo pa porast nezgod v javni upravi; le-teh je bilo leta 2007 kar 58. Vendar to so podatki o nesrečah v redno prijavljenih delovnih razmerjih in ne upoštevajo dela na črno, so včeraj opozorili.
Jelen je še poudaril, da je ženska bolj izpostavljena nezgodam tudi zaradi utrujenosti, ki je posledica dela in skrbi za družino in dom. To je potrebno upoštevati na delovnih mestih, vzpostavljati je treba pogoje za večjo varnost in preprečevati vsako spolno diskriminacijo, tako pri ženski delavki kot ponesrečenki, je zaključil.
Včerajšnja pripoved Giordane Bagon, ki je leta 1981 utrpela hudo nesrečo na delu, je bila pravi poziv k prevzemu večje družbene odgovornosti do žensk, ki so žrtve delovnih nesreč.
Rojena je v Johannesburgu. V Južnoafriško republiko sta se odselila njena starša, ki sta bila po rodu iz Ronk. »Veliko sta mi pripovedovala o svojih rodnih krajih, tako da sem že kot otrok vzljubila Goriško in Furlanijo-Julijsko krajino,« je povedala in svojo pripoved tako nadaljevala: »V Italijo sem prišla leta 1981 in se kmalu zaposlila v sladoledarni. Med delom pa mi je naprava izruvala vse lase in trajno poškodovala uho. Za 24-letno dekle je bila to neznanska tragedija. Takoj po nesreči sem preživela tri
dolge mesece v bolnišnici, doživela sem 21 kirurških posegov. Namesto ušesa so mi namestili protezo. Življenje se mi je korenito spremenilo, izgubila sem vso svojo samozavest, padla sem v hudo depresijo. Sramovala sem se, ker sem utrpela nesrečo. Na vsakem koraku sem se spopadala z izključevanjem ali pa pomilovanjem. Zaradi vsega tega se nisem več prepoznavala kot oseba. Nazadnje sem zaradi sramu zbežala v Južnoafriško republiko. Vendar sem v sebi zbrala moč, reagirala sem in zavrnila občutek sramovanja. Prijatelji in najbližji so mi bili v oporo, ravno tako moj sin, ki je tudi sam utrpel posmehovanje zaradi položaja svoje mame. Iz stiske sem se potegnila s študijem, z umetnostjo, z delom, ki sem si sam
Emil Jelen (levo) med včerajšnjim nagovorom na goriški pokrajini in Giordana Bagon (prva na desni); njena pripoved je bila pravi poziv k večji družbeni odgovornosti pri obravnavanju žensk, ponesrečenih na delovnem mestu
bumbaca
sovodnje
Alenka Florenin županski kandidat
ustvarila, in s potovanji. Pogosto sem v Angliji, kjer opažam večjo občutljivost za ranjene ali ponesrečene osebe. Sprejemali so me brez zadržkov in mi tako veliko pomagali. Pomagala sta mi tudi ANMIL in INA-IL, pri katerih so se zavedali moje človeške stiske in mi posledično pomagali.« Danes Giordana Bagon poučuje angleščino zdravnikom, je kiparka, razstavlja po Italiji in Sloveniji, poročena je z Doberdobcem in z družino živi v Ronkah, v hiši, ki jo je podedovala od pradeda. Ker se je ponesrečila 9. marca 1981, jo mimoze spominjajo na nezgodo, vendar je iz njene pripovedi zaznati, da je ponovno zaživela, da želi s pripovedjo o svojem spremenjenem življenju predvsem pomagati ženskam v stiski.
Alenka Florenin
bumbaca
Člani in somišljeniki sovodenj-ske Združene levice oz. Občinske enotnosti, kakor želijo ponovno preimenovati to gibanje, so se pred kratkim sestali na vsebinsko bogati seji, na kateri so obravnavali strategijo za prihodnje občinske volitve in potegnili črto glede oseb, ki bodo prevzele odgovornost oblikovanja liste in volilnega programa. Na večeru je bilo za županskega kandidata uradno predlagano in soglasno potrjeno ime sedanje odbornice za kulturo Alenke Florenin, ki bo v naslednjih tednih opravila vrsto obiskov po vaseh in prisluhnila potrebam in željam teritorija. Seja je nudila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o bodočih korakih, možnih zavezništvih in koalicijah, izražena pa je bila hkrati nuja, da se gibanje opremi z močnejšo organizacijsko strukturo in ljudmi, ki bodo pozorneje sledili politično-družbenemu življenju in se odzivali na številna vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Znano je torej ime županske kandidatinje sovodenjske Občinske enotnosti, priprave pa seveda tečejo tudi za določitev ostalih kandidatov, ki se bodo potegovali za župansko mesto. Poleg Sovodenj se bodo letos junija obnavljale krajevne uprave še v trinajstih občinah goriške pokrajine, med temi pa sta tudi Doberdob in Šte-verjan. Tako kot Igor Petejan v So-vodnjah zaključuje svoj tretji županski mandat tudi Hadrijan Corsi v Šte-verjanu, zakon pa jima četrtega ne dopušča. Doberdobski župan Paolo Vi-zintin je po svojem prvem mandatu naravni kandidat, o čemer pa še ni uradne potrditve.
gorica - Projekt so predstavili na sedežu industrijcev
Čezmejni kabel
Speljali ga bodo od Vrtojbe do Redipulje - Gre za načrt slovensko-italijanskega konzorcija, glavni pobudnik pa je KB1909
tržič - Zaradi domevne prodaje mamil
Trojica osumljenih na prostosti
Na goriškem sedežu zveze goriških in-dustrialcev je bil včeraj uradno predstavljen projekt kabelske povezave, ki teče preko slo-vensko-italijanskega teritorija. Njegov glavni pobudnik je finančna delniška družba KB 1909 iz Gorice.
Načrt konzorcija slovenskih in italijanskih družb je bil izpeljan z ozirom na evropske direktive, ki so usmerjene v združevanje javnega in privatnega sektorja. Konzorcij sestavljajo družbe KB 1909, IRIS, SDAG, ki so italijanski partnerji pri projektu, slovenski partnerji pa so Istrabenz-Go-renje Energetski sistemi, Holding Slovenske Elektrarne in Lux Energy.
Kabelska povezava bo v celoti dolga šestnajst kilometrov in bo potekala od Vrtojbe na slovenski strani do Redipulje v Italiji mimo goriške in sovodenjske občine ter preko Zagraja in Špetra ob Soči. Infrastruktura predvideva speljavo zemeljskega kabla z maksimalno močjo 200 MW, ki zaradi trikotne formacije polaganja kabla v zemljo zmanjšuje elektromagnetno polje in tako skoraj popolnoma izničuje negativne učinke na okolje, pojasnjujejo v družbi KB 1909. Omenje-
na kabelska povezava je pomembna pri povezovanju dveh teritorijev, slovenskega in italijanskega, ki sta sicer razvila lastna elektroenergetska omrežja, ki pa se bosta sedaj dopolnjevala. Nova infrastruktura bo omogočila kontinuiteto iz elektroenergetskega vidika med primorsko regijo v Sloveniji in po-soško regijo v Italiji, kar bo privedlo do zmanjšanja stroškov električne energije. Realizacija kabelske povezave bi lahko tudi prispevala k elektrifikaciji železniškega omrežja iz Nove Gorice v Sežano, kot predvideva dopolnilna proga petega koridorja.
Projekt - postopek je v končni fazi odobritve s strani dežele FJK - bo javnosti predstavljen prihodnjo sredo na sedežu goriške storitvene družbe IRIS.
Kot znano, goriška delniška družba KB 1909 je finančni holding, ki predstavlja krovno družbo Skupine KB 1909. Skupino KB1 909 poleg matične družbe sestavlja še 30 odvisnih in povezanih družb; poslovanje družbe in Skupine KB 1909 je osredotočeno predvsem na območje dežele FJK in Slovenije ter še na nekatere druge trge srednje in jugovzhodne Evrope.
GORIŠKA ZAVETNIKA
Nagrada Muzzolinijevi
Letošnja prejemnica nagrade mestnih zavetnikov, svetih Hilarija in Tacijana, je Bruna Muzzolini, Goričanka, rojena leta 1922, vdova po kirurgu Mariu To-masiniju. Včeraj so večdnevno praznovanje zavetnikov predstavili na občini, kjer je župan Ettore Romoli posebej spomnil, da je prvo nagrado prejel leta 2001 Zoran Mušič, zadnjo pa lani Paolo Maurensig. Povedal je, da je bil oče Brune Muzzolini usmrčen med drugo svetovno vojno pri Postojni med diplomatsko misijo v imenu italijanskih oblasti pri Titovih odpornikih. Muzzolinije-va, ki je tudi pesnica, pa je za Gorico zaslužna predvsem zato, ker je tu ustanovila Center za študij in restavriranje papirja, ki dosega visoko strokovno raven ter sodeluje tudi s Slovenijo in Hrvaško. Svečana podelitev nagrade bo 16. marca ob 20.30 v deželnem avditoriju.
Videmski zapor so včeraj zapustili trije od šestih mladeničev, ki so jih 17. februarja aretirali v Tržiču zaradi domnevne preprodaje mamil, zlasti hašiša in marihuane. To so Stefano Micheluz, Cristian Massimo in Francesco Francioso. Sklep sodnika na sodišču za revizijo postopka je prišel le nekaj ur po četrtkovi obravnavi v Trstu, včeraj dopoldne pa so sklep o izpustitvi na prostost prejeli v videmski kaznilnici. Trije pripadniki gibanja Entrata Libera so sedaj na prostosti, vendar se morajo tri dni na teden zgla-siti na policijskem komisariatu v Tržiču. Razlog za sodnikov sklep še ni znan.
Vest so s posebnim zadovoljstvom sprejeli prijatelji in somišljeniki trojice mla-deničev, ki so v minulih dneh priredili vrsto protestnih pobud, javnih srečanj in debatnih priložnosti, včeraj pa zanje tudi praznik na sedežu socialnega središča v ulici Natisone. »Sodnikov sklep dokazuje, da ni bilo pravih razlogov za priprtje fantov,« je včeraj zadevo komentiral odvetnik Giovanni Iacono. O usodi ostalih treh še vedno priprtih fantov pa bo sodnik na sodišču za revizijo postopka odločal 10. in 12. marca.
TRŽIČ
Preprodajal hašiš
Tržiška policija je v minulih dneh aretirala italijanskega državljana L.V., pri katerem je našla sto gramov hašiša, sodstvu pa prijavila R.O.; oba sta po rodu iz Kampanje in sta že imela odprte račune s pravico zaradi posesti in razpečevanja droge. L.V. so policisti zalotili v tržiški četrti Panzano, medtem ko je preprodajal dozo hašiša. V nadaljnji preiskavi so odkrili, da je pri sebi skrival zavoj s stotimi grami mamila, ki so ga zasegli. Nato so se odpravili na njegov dom, kjer je sobival z R.O; med hišno preiskavo so našli še dodatnih 40 gramov hašiša, tehtnico za drogo in vrsto zavojčkov, pripravljenih za razpečevanje. Ob prihodu agentov je R.O. vse skupaj odvrgel skozi okno, a zaman. Doletela ga je ovadba, L.V. pa pripor, ki ga je goriški sodnik že potrdil.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 7. marca 2009
17
vrh - Priznanja SDGZ-ja ob jubilejih Kosičev, Čaudkov in Miklusov
Uspešno prehojena pot naj bo zgled za podjetja
Deželni predsednik SDGZ Tenze potrdil prizadevanja za premostitev trenj med Trstom in Gorico
Temelji vsake skupnosti slonijo na obstoju, delovanju in razvoju. To je še posebej zaznavno v gospodarstvu, na področju, kjer - še posebej danes - životarjenje vodi v propad. Slovenci na Goriškem smo vedno bili aktivno soudeleženi pri rasti tukajšnjega gospodarstva, v nekaterih okvirih celo med vodilnimi dejavniki. Veliko je slovenskih trgovin, delavnic, profesionalcev in podjetij, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnim stažem in uspehi. Pred poldrugim letom oživljena pokrajinska sekcija SDGZ-ja se zaveda pomena dolgoletnega staža podjetij in je zato trem med najbolj razpoznavnim podjetniškim družinam na Goriškem - Ko-sičem, Čaudkom in Miklusom, ki so lani slavili šestdeseto, štirideseto in trideseto obletnico delovanja - v četrtek pri Čotovih na Vrhu podelila posebna priznanja.
Številne prisotne je nagovoril tajnik goriške sekcije SDGZ-ja Tomaž Mucci, ki je spomnil, kako so ravno člani treh omenjenih družin bili med najbolj aktivnimi pobudniki za ponovno vzpostavitev SDGZ-ja na Goriškem. V sedanjem obdobju gospodarske krize so prav vse tri družine ali podjetja v veliko spodbudo in oporo, da se v teh nelahkih časih iščejo nove poti in pozitivni odgovori na nove izzive. Z delom se namreč ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta, to pa je najbolj konkreten način podpore za našo narodnostno skupnost na Goriškem. Izredno pozitivno in spodbudno je dejstvo, da je v vseh treh družinah prvi generaciji uspelo prenesti na mlajši rod podjetniško žilico, zagon in navdušenje za dobro opravljeno delo. Tako pomembne rezultate so podjetja Kosič, Čau-dek in Imsa dosegla z vraščenostjo v domači teritorij in z izkoriščanjem priložnosti, ki so se pokazale z odpiranjem mej, ko so načrtovali razvoj na daljše obdobje s prilagajanjem novonastalim razmeram ob upoštevanju trdnih etičnih načel. Zelo lepo bi bilo, da bi njihov način dela postal sestavni del poslanstva SDGZ-ja in vseh naših podjetij, je zaključil Mucci.
Prisotne, med katerimi so bili tudi domači župan Igor Petejan, pokrajinska predsednika SKGZ-ja Livio Semolič in SSO-ja Walter Bandelj ter član upravnega odbora Čedajske banke Diego Marvin, je pozdravil novi deželni predsednik SDGZ-ja Niko Tenze. Potrdil je prizadevanja za premostitev trenj med Trstom in Gorico ter se zavzel za čim bolj tesno sodelovanje, ki naj stremi v neobremenjen pogled v prihodnost. Zgodovino in uspešno prehojeno pot treh podjetij je izčrpno in sproščeno orisal Aleš Waltritsch. Kosiči so trgovino v Raštelu odprli leta 1948, danes so Andrej Kosič in pet sinov angažirani v vodenju kar sedmih
gorica - Travnik
Nekajdnevno
zaprtje
Kinemaxa
V Hiši filma vneto pričakujejo na dokončanje obnovitvenih del na Travniku, v pričakovanju na umik gradbišča pa se bodo še sami lotili le-potilnega posega. Zaradi tega bo goriški Kinemax od ponedeljka, 9. marca, do petka, 13. marca, zaprt zaradi obnove veže. Multikino, ki ga upravlja družba Transmedia, bo ponovno odprt v soboto, 14. marca.
»Po trinajstih letih od obnove bivšega kina Vittoria se goriški Ki-nemax prenavlja tudi ob skorajšnjem ponovnem odprtju Travnika, to pa zato, da bo naša ponudba še boljša,« je včeraj - sicer nekoliko optimistično glede na počasno napredovanje del na trgu - povedal Giuseppe Longo, Kinemaxov upravitelj. Po lepotil-nem posegu v veži kina načrtujejo obnovo dvorane 3 v avgustu, proti koncu leta ali prihodnje leto pa še obnovo prve in največje dvorane. Opremiti se obenem želijo tudi za digitalno 3D projiciranje.
Nagrajenci (zgoraj), Tomaž Mucci (spodaj) in izročitev priznanja Ivanu in Bojanu Miklus, med njima je Niko Tenze
bumbaca
trgovin v Gorici in v nakupovalnem centru Qlandia v Novi Gorici. Franc Čaudek si je stroko pridobil v tovarni Vouk, leta 1968 pa je doma odprl kovinsko delavnico. V štiridesetih letih so Čaudkovi prišli do današnje velike tovarne na Malnišču, kjer sinovi upravljajo računalniško vodeno dodelavo in predelavo kovin. Ivan in Bojan Miklus sta Imso ustanovila leta 1978. V tridesetih letih je goriško podjetje postalo pravi evropski koncern s podružnicami v sed-
mih državah in s prisotnostjo v vsej vzhodni Evropi. Poleg trgovanja s stroji za steklarje in s steklom so tudi sami proizvajalci viso-kokakovostnih steklenih izdelkov s tovarnama v Mariboru in na Reki. To so tri čudovite in nazorne zgodbe o uspehu, katerim je seveda treba dodati še druge, kot so tiskarna Grafica Goriziana, zlatarna Šuli-goj, kleparska delavnica Mucci in Zadružna kreditna banka Doberdob-Sovodnje, ki so v zadnjih letih ravno tako slavile po-
membne jubileje, kot tudi na Kmečko banko, danes družbo KB 1909, stoletnica katere poteka prav letos.
Po podelitvi diplom je predsednik SDGZ-ja za Goriško Karlo Devetak nazdravil nagrajenim podjetjem. Srečanje se je nadaljevalo ob odličnih prigrizkih gostilne Devetak, ki bo v prihodnjem letu slavila kar 140 let obstoja. Stati inu obstati je torej v našem gospodarstvu povsem uresničen moto.
nova gorica
HIT lani
v M • •	•
s štirimi
• ■ • • •
milijoni izgube
Po predhodnih podatkih, ki jih je včeraj obravnaval nadzorni svet Hita, je novo-goriška igralniška družba lani ustvarila 206 milijonov evrov bruto realizacije in zabeležila 4,1 milijona evrov izgube. Kljub rdečim številkam so nadzorniki z delom uprave lahko zadovoljni, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Hita Viktor Baraga. »Hit je likvidna in finančno sposobna firma,« je izjavil predsednik uprave Niko Trošt. Kljub načrtovanih več milijoni evrov dobička je Hit lani ustvaril 4,1 milijona evrov izgube, kar v družbi glede na trimilijonsko polletno izgubo ocenjujejo kot sprejemljivo. Zabeležili so 1,652 milijona gostov, kar je celo nekaj tisoč več kot leto prej. S predstavljenimi številkami, načrtom poslovanja za leto 2009 in ukrepi za omilitev posledic krize so nadzorniki lahko zadovoljni, je ocenil Baraga.
Po besedah Trošta je Hit v prvih dveh mesecih letos posloval za 10 odstotkov pod načrti, saj se nadaljuje trend zmanjševanja porabe gostov. V letu 2009 sicer načrtujejo prek 200 milijonov evrov bruto realizacije in ob učinkovitem obvladovanju stroškov -za sponzorstvo in donacije bodo namenili za 70 odstotkov manj denarja kot leta 2007 - pol milijona evrov dobička. Tako predvidevajo zmanjšanje števila delavcev za 200, o čemer se bodo dogovarjali s svetom delavcev in sindikati.
Hitovi nadzorniki so včeraj sprejeli odstop članice uprave Nevenke Črnko, ki se je za to potezo konec februarja odločila iz osebnih razlogov. Čeprav v upravi ob Troštu sedi le še delavski direktor Marjan Zahar, novih kandidatov ne iščejo. Znano je že, da naj bi novogoriškega župana Mirka Brulca na Hitovi skupščini 24. marca zamenjal Andrej Miška, vse več pa je govoric, da naj bi lastniki zamenjali celoten nadzorni svet. »To morate vprašati lastnike,« je dejal Baraga. Trošt pa ni želel komentirati namigov o svojem odstopu, češ da se o tem ugiba že dve leti.
Sicer pa v Hitu znova opozarjajo na po njihovem mnenju prekomerno sistemsko obdavčitev igralništva. Ob 206 milijonih evrov bruto realizacije so lani plačali skoraj 100 milijonov evrov različnih dajatev, od tega kar 55 milijonov evrov posebnih igralni-ških dajatev, so poudarili. Tudi zato je Trošt predsedniku vlade Borutu Pahorju, ministru za finance Francetu Križaniču in ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku poslal pismo s predlogi nujnih sprememb zakonodaje. Predlagajo premislek o strategiji razvoja igralništva, saj je sedanja strategija skupaj z zakonodajo zastarela, na kar tudi kažejo velike težave vseh slovenskih igralniških družb. »Obdavčitev je bistveno previsoka in ni razvojno naravnana,« je poudaril Trošt.
gorica - V palači Pokrajinskih muzejev spomin na Doro Bassi
Umetnost z življenjem spojena
Kitzmüller, dolgoletni umetničin prijatelj, je očrtal njen lik in poetiko - Bila je slikarka, kiparka in pisateljica, hkrati se je odlikovala s pronicljivim razmišljanjem
Arhivski posnetek Dore Bassi (levo) in Hans Kitzmüller (zgoraj), ki je v Pokrajinskih muzejih orisal umetničin lik in njeno poetiko
bumbaca
»Umetnost in življenje sta v meni tako zraščeni, da s težavo ločim eno od drugega,« je o sebi pravila Dora Bassi. Ravno ta misel je bila rdeča nit spominskega večera, ki je potekal prejšnjo sredo v Palači At-tems Petzenstein v Gorici. Tega si je Hans Kitzmüller, dolgoletni prijatelj Bassijeve, omislil kot pogovor, dialog z leta 2007 preminulo umetnico, ki je oživela z glasom in nastopom Marioline de Feo.
Bassijeva ni bila samo slikarka in kiparka, ki se je preizkusila v različnih kodeksih druge polovice 20. stoletja, od neo-realizma do informela in konceptualne umetnosti vse do poslednjih mistično filozofskih del, v katerih prevladuje svetloba, luč kot simbol presežnega, večnega. Odlikovala se je tudi z izjemno pronicljivim in globokim razmišljanjem, bila je živahna in izzivalna sogovornica, razgledana in širokih obzorij, in, nenazadnje, bila je hkrati pisateljica, ki se je v leposlovju dotaknila tudi bolj čutnih in erotičnih akordov. Za seboj je pustila številne intervjuje, pogovori z videm-skim fotografom Gianfrancom Ellerom so doživeli samostojno knjižno izdajo, objavi-
la je roman, uglašen na žensko tematiko, roman, ki razpreda usodo sodobnega umetnika, pa je obležal v predalu. Iz vseh teh del je Kitzmuller odbral odlomke in citate, s katerimi je očrtal njen lik in poetiko, ki je bila istočasno umetnostna in življenjska. Svojo razpetost med podobo in besedo je tako opisala: »Na nočni omarici imam dve knjigi, Zenovo izpoved Itala Sveva in Picassa: sramežljivost in natančnost prvega doživljam ob slikanju, absolutno svobodo drugega ob pisanju.« Tej ugotovitvi pa je takoj hudomušno pristavila, da ima še veliko drugih ljubimcev, saj da je strastna bralka.
V srečanje v palači Pokrajinskih muzejev je uvedla Roberta Demartin, odbor-nica za kulturo pri goriški pokrajini, ki je naglasila pomen takih pobud za osvetlitev muzejske slikarske zbirke in obenem potrdila, da je uprava tudi v letošnjem letu nakazala denar za odkup del sodobnih goriških avtorjev. Prvovrsten dogodek pa se obeta tudi prihodnjo sredo, ko bosta v okviru niza srečanj o umetnosti med 20. in 21. stoletjem nastopila režiser Francesco Macedonio in pisatelj Pino Roveredo.
18
1 6 Četrtek, 5.	marca 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica-nova gorica-šempeter - Spletni portal je plod čezmejnih sinergij
Trijezični Eurocampus bo informiral in motiviral
Saksida: Premalo sodelovanja med univerzami - Vprašanje infrastrukture zaenkrat ni prioritetno
V prostorih Primorskega tehnološkega parka na mednarodnem prehodu Vrtojba bodo v ponedeljek dopoldne predstavili nov trijezični spletni portal Eurocampus, na katerem so zbrane informacije o visokošolskih in raziskovalnih ustanovah ter študentskih namestitvenih zmogljivostih v goriškem čezmejnem območju. Spletne strani sta pripravila Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola ter Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske (VIRS Primorske), med katerima bo prišlo v okviru predstavitve tudi do podpisa dopolnitve sporazuma o sodelovanju pri izvajanju promocije in razvoja skupnih čez-mejnih visokošolskih in raziskovalnih aktivnosti v prostoru med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo iz leta 2005.
Predstavitve so bodo udeležili goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, državni sekretar v službi vlade Republike Slovenije za evropske zadeve Rado Genorio, župani vseh treh občinskih uprav in novi predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Enrico Agostinis.
Uroš Saksida, direktor VIRS Primorske, je v zvezi s spletnim portalom, ki ga bodo podrobneje predstavili v ponedeljek, povedal, da so ime Eurocampus, izbrali, ker se jim je zdelo najbolj primerno. »Ob besedi Eurokampus večina takoj pomisli na staro goriško bolnišnico in te zadeve, a vprašanje infrastrukture zaenkrat ni prioritetno. To je lahko naslednji korak, če se bo izkazalo, da je ta stvar zanimiva za vse institucije, ki delujejo v našem prostoru,« pravi Saksida in dodaja, da na obeh straneh meje opažajo, da bi lahko sodelovanje, ki je zdaj bolj la-tentno, okrepili in spodbudili. Navedel je še, da je na italijanski strani goriškega območja sedaj okrog 2.400 študentov, na slovenski strani pa okrog 2.000, kar skupaj že predstavlja neko kritično maso. »Neko sodelovanje trenutno poteka, a prav veliko tega zaenkrat ni,« je še povedal Saksida in pristavil, da bi si želeli vsaj dva do tri skupne podiplomske programe, skupne konference, in podobno ter poudaril, da je od univerz in fakultet odvisno, ali se bo to prijelo.
Nace Novak
solkan - Prepoved uporabe prostorov
Mostovna čaka na uporabno dovoljenje in lepše vreme
Zaprti prostori solkanske Mostovne
foto n.n.
Pred dobrim mesecem so na no-vogoriški mestni občini, ki je lastnica prostorov Kulturnega centra Mostovna, s katerim upravlja Zavod Masovna, prejeli odločbo inšpektorja o prepovedi uporabe objekta, ker ta nima uporabnega dovoljenja.
Načelnik oddelka za družbene dejavnosti na novogoriški občini Vladimir Peruničič je s tem v zvezi povedal, da na podlagi gradbenega dovoljenja iz preteklih let ni bil nikdar opravljen tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. »Mi smo delali na tem, da bi pridobili uporabno dovoljenje, a nas je inšpekcija pač prehitela,« je še povedal Pe-runičič in pojasnil, da je za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil v rabi, potrebnega skoraj toliko časa kot v primeru novogradnje. Poudaril je, da si na oddelku, kjer urejajo to zadevo, intenzivno prizadevajo, da bi uporabno dovoljenje za Mostovno čim prej pridobili, za kar je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih 40.000 evrov, če to ne bo dovolj, pa bodo ob rebalansu sredstva še povišali. O tem, kdaj naj bi Mostovna ponovno zaživela v svojih prostorih, pa ni želel ugibati.
Direktor zavoda Masovna, Edvin Pozderovic, je v zvezi z zapleti povedal, da so v zavodu na ta problem ves čas opozarjali, in da se kljub nastali situaciji vseeno trudijo z izvedbo prireditev. Od izdaje odločbe so dogodke nekajkrat priredili pod najetim šotorom na vrtu Mo-stovne, kar pa se ni izkazalo za najboljšo rešitev, zato zdaj komaj čakajo na lepše vreme, ko bo mogoče koncerte in podobne prireditve organizirati pod pokritim zunanjim odrom. »Na žalost je goriška mladina ostala brez svojih prostorov, in to ravno v obdobju, ko se je začel obisk Mostovne povečevati,« je še povedal Pozderovic in pojasnil, da bodo že dogovorjene večje dogodke v prihodnjih mesecih zagotovo izpeljali, zaradi obstoječe situacije pa bo najkrajši konec potegnila lokalna scena. Ta in prihodnji teden bo Mostovna mirovala, že čez tri tedne pa se bo na njenem vrtu morda spet dogajalo kaj zanimivega. (nn)
solkan - Župan Brulc z donacijo opozoril na težave Materinskega doma
Manj denarja, večja stiska
K njim se zateka vse več žensk z otroki - Nabavili bodo nekaj kosov pohištva za sobe uporabnic, nekaj denarja pa bodo porabili za stroške bivanja
Novogoriški župan Mirko Brulc je včeraj dopoldne obiskal Materinski dom v Solkanu in zavodu Karitas Samarijan za program Materinski dom Solkan izročil bon v vrednosti 2.000 evrov. Sredstva bodo Materinskemu domu v Solkanu nakazana iz občinskega proračuna iz postavke, ki je sicer namenjena protokolarnim nabavam. S tem dejanjem je hotel župan opozoriti na stisko te ustanove, ki se zaradi splošne gospodarske in finančne krize sooča z manjšimi prilivi, obenem pa se k njim zateka vse več žensk z otroki, ki iščejo njihovo pomoč. Donacijo sta v imenu doma sprejeli direktorica zavoda Karitas Samarijan Milena Bavcon in vodja Materinskega doma Solkan, Tanja Zorž.
Kot je ob tej priložnosti povedala Milena Bavcon, bodo s pomočjo donaci-je nabavili nekaj kosov pohištva za sobe uporabnic, nekaj denarja pa bodo porabili tudi za delovanje centra, saj so postali stroški bivanja izredno dragi. Dodala je, da se že dve leti trudijo, da bi dom obnovili, in da so šest sob v tem času že obnovili. Povedala je tudi, da v domu tre-
nutno gostijo osem žensk in sedem otrok, sicer pa so v materinskem domu, ki je svoja vrata odprl leta 2.000, do zdaj prvo zatočišče ponudili že 130 ženskam in 115 otrokom. »Vsaka od njih je prišla iz težke situacije in povprečju ostala najmanj leto dni. Kriterij je leto in pol, po potrebi pa jim čas bivanja podaljšamo, dokler si ne uredijo normalnih bivanjskih razmer,« je še pojasnila in dodala, da so trenutno vse kapacitete zasedene in da prosilke za vstop v dom čakajo na čakalni listi. Povedala je še, da v zavodu skrbijo tudi za varno hišo na tajni lokaciji na Goriškem, kjer je prostora za sedem žensk, podobna varna hiša pa deluje tudi na Ajdovskem, a bi na Severno primorskem koncu glede na potrebe potrebovali še kakšno. Bavcono-va je izrazila tudi potrebo po svetovalni pisarni, saj je zaradi povečanega nasilja v družbi, potreba po svetovanju zelo velika. »Donacij smo veseli, saj brez njih ne bi zmogli nakupov izven rednih stroškov,« je ob prejetju donacije povedala Bavco-nova in potarnala, da zaradi finančne krize ti viri v zadnjem času usihajo. (nn)
nova gorica
Gledališče: negativno mnenje za Kobala
Brulc predaja donacijo Bavconovi
foto n.n.
Boris Kobal
kroma
Strokovni svet Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je na včerajšnji seji podal večinsko negativno predhodno mnenje k imenovanju Borisa Kobala za pomočnika direktorja za umetniško vodenje. Kobala je predlagal direktor Mojmir Konič. Svet se je tako odločil po pogovoru s kandidatom ter po »poglobljeni in tehtni razpravi«. En član strokovnega sveta je podal pozitivno mnenje, štirje so glasovali proti, en član, ki se seje ni mogel udeležiti, pa je pozitivno mnenje o kandidatu podal predhodno v pisni obliki, je razvidno iz zabeležke po včerajšnji seji, ki jo je podpisala predsednica strokovnega sveta SNG Nova Gorica, Tea Rogelj.
Na vprašanja, kako na slovenskem ministrstvu za kulturo komentirajo dogajanje v SNG Nova Gorica, kjer sami priznavajo, da spori in nesoglasja med zaposlenimi hromijo delo gledališča, ali ima direktor Mojmir Konič podporo ministrice za kulturo Majde Širca in ali nameravajo kakorkoli poseči v dogajanje glede na to, da v proračun gledališča večino denarja prispeva ministrstvo za kulturo, kjer je svet zavoda v četrtek resno opozoril direktorja Koniča, naj upošteva tudi kritike in izboljša delovni proces, so odgovorili, da »ministrstvo za kulturo preko predstavnikov v svetu zavodov uresničuje ustanoviteljsko nalogo, sveti zavodov pa so tisti, ki se opredeljujejo do dogajanj v zavodih«.
Obvoznica ima prednost
Obvoznica pri Marianu je prioritetna, v kolikor je povezana s prekvalifikacijo bivše državne ceste 56, ki je sedaj v deželni pristojnosti, na odseku med Villanovo del Ju-drio in hitro cesto Gorica-Vileš. Zato se goriška pokrajina odpoveduje programskemu dogovoru z deželo za posege na ostalih cestah in bo vsa sredstva preusmerila v obvoznico pri Marianu. To sta se dogovorila predsednik pokrajine Enrico Ghreg-hetta in deželni odbornik Riccardo Ric-cardi, ki bo o tem seznanil deželo.
Danes in jutri ob dnevu žena
Danes ob 10.30 bo na sedežu goriške pokrajine izredno zasedanje pokrajinskega sveta, na katerem bosta sodelovali Car-melina Caliva, predsednica združenja Da Donna a Donna, Emanuela Miniussi z goriške kvesture in goriška sodnica Emanuela Bigattin. Seja bo posvečena zaščiti žensk, ki so žrtve nasilja. Tudi goriška občina se pridružuje obeleževanju dneva žena. Jutri bo odbornica Silvana Romana pospremila najstarejšo občanko, 107-letno Bice Bra-daschia, v porodnišnico na obisk najmlajše Goričanke, ki je pravkar privekala na svet. Občina je tudi sklenila, da bo predala združenju SOS Rosa v brezplačno uporabo del rastlinjakov v občinski lasti ali zemljišče v Ločniku, zato da bodo tam poklicno usposabljali ženske na področju gojenja rož.
Nesreča zaradi izsiljevanja
V četrtek okrog 19.30 je 28-letni voznik Fia-ta punto s križišča peljal po Vojkovi cesti in zavijal levo na Kidričevo ulico v Novi Gorici. Tedaj je nasproti pripeljal 53-letni voznik Hyundai elantre, nakar sta vozili trčili. Lažje se je poškodovala sopotnica v Fiatu. Med ogledom nesreče je 53-letnik kraj zapustil, vendar je v avtu pustil potni list. Plačal bo kazen, ker je zbežal, kaznovan pa bo tudi zato, ker je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi izsiljevanja prednosti, povzročitve nesreče in poškodovanja sopotnice pa so 28-let-niku napisali položnico.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 7. marca 2009
19
števerjan - Danes na Bukovju
Ženski pogledi skozi objektiv
Ženski pogledi bodo tudi letos obiskali dvorano na Bukovju v Števerjanu. Fotoklub Skupina 75 in kulturno društvo Briški grič prirejata danes srečanje, s katerim bosta počastila 8. marec, mednarodni dan žena. Prireditev je že stalnica v ponudbi obeh društev. Z letošnjim letom pa se njuna dejavnost še bolj prepleta, saj je z ureditvijo sedeža na Bukovju fotoklub Skupina 75 pridobil števerjansko »državljanstvo«.
S prireditvijo Ženski pogledi si društvi prizadevata, da bi proslavljanje dneva žena ne ostalo le pri puhlih deklaracijah, temveč da bi ob tej priložnosti prišla do izraza ženska ustvarjalnost na umetniškem področju. V lepih prostorih na Bukovju so v vseh teh letih nastopile predstavnice različnih umetniških zvrsti, od likovnic in fotografinj do ljubiteljic petja in plesa. Skratka, Števerjan je tudi iz tega vidika postal kraj, kjer svoje mesto in potrditev za svoja prizadevanja najdejo številne ustvarjalke in predstavnice ljubiteljske kulture.
Letošnji Ženski pogledi bodo na programu nocoj ob 20.30, na predvečer ženskam posvečenega mednarodnega praznika. S svojimi deli se bodo predstavile fo-tografinje z obeh strani državne meje. Iz Furlanije prihaja Elisa Paiero, Sara Occhi-pinti je v Gorici živeča Sicilijanka, Polona Ipavec je doma v Ajdovščini, Lorella Co-loni in Loredana Prinčič pa sta članici Skupine 75, prva je iz Trsta, druga pa Gori-čanka. Slavnostna govornica bo letos Lucia Rita Morsolin, odbornica pri goriški pokrajinski upravi. O razstavljenih posnetkih bo spregovorila umetnostna kriti-čarka Cristina Feresin, svoje poezije v fur-lanščini pa bo prebirala Marlene Vittor. Za glasbeno popestritev večera bosta nazadnje poskrbeli pevka Mirjam Pahor iz Ru-pe in pianistka Barbara Peršič iz Števerja-na; glasbenici se bosta predstavili s pesmimi francoske pevke Edith Piaff.
Števerjanski večer bo ponudil tudi priložnosti za ogled stalne razstave kmečkega orodja in kuhinjskih pripomočkov Brincelj, ki zaseda zgornje prostore kulturnega centra na Bukovju. (vip)
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341.
H Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+
TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59
ŠKOCJAN
ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN
IP - Ul. III Armata 58
kulturni dom
»Abba Show« z bendom Abba-zzia
V ponedeljek ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu glasbeni spektakel »SOS - Abba Show« s hrvaško pop skupino Abba-zzia, ki bo prepevala uspešnice legendarnega švedskega benda Abba.
Skupina Abba je bila ustanovljena leta 1972, z delovanjem pa je prenehala 1982. Bil je najbolj uspešni švedski bend, hkrati pa tudi eden najbolj popularnih na svetu. S 140 do 500 milijoni prodanih plošč - ocene se razlikujejo - so na drugem mestu po tržnem uspehu, uspešnejši so le še Beatli. Skupina Abba-zzia pa obstaja od leta 2005 in jo mnogi poznavalci uvrščajo med najboljše izvajalke glasbe švedskega ansambla; da takšne trditve niso iz trte zvite, pričajo številni video in zvočni posnetki. Mlada hrvaška skupina polaga posebno pozornost na izvirnost zvoka ter na dovršeno izvajanje glavnih in spremljevalnih vo-kalov, po katerih so bili Abba poznani. Nastopajo po vsej Evropi, v zadnjih časih tudi v državah bivše Sovjetske zveze. Zelo so se tudi izkazali na koncertu, ki so ga priredili ob zimskih olimpijskih igrah v Sestrieru leta 2006.
Ponedeljkov glasbeni spektakel prireja goriški Kulturni dom v okviru festivala Across the Border v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica, Folkclubom iz Buttria, zadrugo Maja, ZSKD-jem, Trgovinsko zbornico in deželo FJK. Za vstopnice (10 evrov) je precejšnje zanimanje, še so na razpolago mesta; zainteresirani naj se obrnejo na urad Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
~M Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: sreda, 18. marca, ob 20.45 »A Chorus Line«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30.
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v torek, 10. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Dreams - Il meglio del Teatro Nero di Praga«.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: danes, 7. marca, ob 16.30 bo predstava »Storie in sca-tola; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280).
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Watchmen«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«.
Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »I Love Shopping«; 20.00 »Giulia non esce la
sera«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Watchmen«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La Pantera rosa 2«.
Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Love Shopping«. KRMIN
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 - 20.00 »Space Chimps«.
n Razstave
Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika.
MEDNARODNO FOTOGRAFSKO RAZSTAVO »ITEREST - IL VIAGGIO ANTICIPA L'ARTE« bodo odprli danes, 7. marca, v muzeju teritorija v Krmi-nu. Razstavljal bo Michael Inmann, predstavila ga bo Silvie Aigner. Razstava z naslovo Left Spaces bo na ogled do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro.
V	KULTURNEM DOMU je na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-le-tnici smrti Ignacija Borštnika; do 18. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami.
V	MODRA'S GALERIJI društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja; do 13. marca med 18. in 21. uro.
V	PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 13. marca, ob 18. uri odprtje razstave iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Mauri in Ve-znaver, predstavila ju bo Cristina Fe-resin; na ogled bo do 27. marca.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
~M Koncerti
NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 8. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Il suono errante«; nastopil bo pianist Sandro Zanchi.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 7. marca, ob dnevu žena nastopila Big Band GD Nova pod taktirko Miloša Rijavca in priznana pevka Damjana Golavšek; na sporedu bodo zimzelene melodije, jazz standardi in izvirne skladbe Damjane Golavšek; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3353016 in na spletni strani www.kulturnidom-ng.si.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: Dom krajanov N. Nemec Bilje, 7. marca ob 20. uri, nastopajo mešani pevski zbor Tončka Čok Lonjer, vokalna skupina Kraški šopek Sežana, moški pevski zbor Štmaver, mešani pevski zbor SKUD Triglav Split, moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, mešani pevski zbor Zdravko Munih Most na Soči; Kulturni dom Branik, 8. marca ob 17. uri moški pevski zbor Izola, moški pevski zbor Kazimir Na-nut Kanal, ženski pevski zbor Spodnja Idrija, moški pevski zbor Tabor Opčine, moški pevski zbor Valentin Vodnik Dolina, mešani pevski zbor Quo vadis Razdrto, mešani pevski zbor Lojze Bratuž Gorica; v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca ob 20.30; nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kan-tadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta.
S Izleti
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš).
H Čestitke
Igorju in Eleni se je pridružil mali GABRIEL. Da bi zrasel zdrav in priden mu želijo stric Diego, nona Jo-ška, nono Luciano in pranona Marica. Srečnima staršema voščimo vse
najboljše.
□ Obvestila
DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet, bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost!
GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ul. - ponedeljek, 9. novembra, 10.00-11.00.
PROMETNA POLICIJA bo danes, 7. marca, merila hitrost vozil z napravo autovelox na državni cesti 677 Redi-pulja, na deželni cesti 56 in na goriškem delu avtoceste A4.
ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Župančič praznovanje v Bu-dalovem domu v Štandrežu 14. marca od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 0481-21407 (Marta, ob uri kosila).
OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen, v prvi vrsti je namenjen prebivalcem občine Zagraj.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v ponedeljek, 9. marca, zaprta. Knjižnica je običajno odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure.
ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJ-SKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481882119.
0 Prireditve
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo 11. marca, ob 18. uri priredili večer s Pinom Roveredom in Francescom Macedoniom.
V	KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka.
GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Žensko delo v ajdovski industriji, ki se bo predvajalo od 10. do 24. marca v gostinskih lokalih b 52, Ajdovščina (urnik predvajanj: od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 17. ure) in bar Vogal, Ajdovščina (od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure), kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah.
KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533).
KD JEZERO iz Doberdoba prireja v petek, 13. marca, ob 20. uri ob mednarodnem dnevu žena dvojno predavanje profesoric Tržaške univerze Giovanne Paolin in Terese Tonchia o ženskem liku v zgodovini v Modra's dvorani v Doberdobu. Nastopil bo dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine, mlada goriška umetnica Ilaria Fedele pa bo razstavljala svoje slike, ki bodo na ogled do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro.
KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Lojzka Bratuž.
NAGRAJEVANJE NATEČAJA GLAS ŽENSKE bo v sredo, 11. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskega sveta na korzu Italia v Gorici. Sodelovala bosta predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in odbornica Licia Rita Morsolin.
OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri.
PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608.
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) vabi na prvo srečanje iz ciklusa Odlično vodenje: primeri dobre prakse v petek, 13. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra na korzu Verdi 51 v Gorici. Predaval bo direktor Cankarjevega doma v Ljubljani Mitja Rotovnik; prijave in informacije na info@slo-vik.org ali na tel. 334-2825853.
V	HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli 1 v Gorici bo v organizaciji Državne knjižnice, Sklada Dorče Sardoč in Centra Gasparini v četrtek, 12. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Dorice Makuc »Le nostre ra-gazze vanno in Germania. La memoria della deportazione femminile dal Gori-ziano«. Ob avtorici bo prisoten za Center Gasparini Dario Mattiussi.
V	SEJNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE bo v ponedeljek, 9. marca, ob 17. uri predstavitev publikacije »L'ecosistema fluviale nel Collio go-riziano. Ambiente, territorio, paesag-gio«, ki jo je uredila Sonia Kucler.
H Poslovni oglasi
PRODAJAM SVETLO STANOVANJE v centru Gorice - Korzo Italija, zadnje nadstropje.
Tel. 348-7145017
ZOBNA AMBULANTA BINN
Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici
tel. 00386-70865339
Prvi pregled brezplačen.
Hi Osmice
KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
Pogrebi
DANES V GORICI: 12.30, Giovanni Gorijan na glavnem pokopališču.
DANES V PEVMI: 10.10, Anton Klanjš-ček (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 9.00, Ivana Bran-dolin vd. Pacella (iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na goriškem pokopališču; 11.00, Letizia Mian vd. Marega (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU. 9.30, Liliana Franza vd. Cortesini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 11.30, Rosa Mauri por. Marini v cerkvi in na pokopališču.
Kulturni dom v Gorici in športno združenje Dom (Gorica)
izrekata Valdiju Klanjščku, Dragici, Valentini in Heleni iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta in nonota Antona
20
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
združene države amerike - Prejšnji mesec je delo izgubilo 651 tisoč ljudi
Stopnja brezposelnosti februraja dosegla 8,1 odstotka
Stanje je preseglo črnoglede napovedi analitikov - Gre za najslabši podatek po letu 1983
WASHINGTON - Stopnja brezposelnosti v ZDA se je februarja povzpela na 8,1 odstotka, kar je največ v zadnjih 25 letih. Februarja je v ZDA delo izgubilo 651.000 ljudi, so sporočili z ameriškega ministrstva za delo. Svetovalka predsednika Obame za ekonomska vprašanja Christina Romer je dejala, da gre za »krute podatke«.
Februarja so odpuščali vsepovsod, razen v vladnih službah, izobraževanju in zdravstvu. Gradbena podjetja so ukinila 104.000 delovnih mest, tovarne so pokazale vrata 168.000 delavcem, maloprodaja ima 40.000 manj zaposlenih, turizem 33.000, poslovne in druge storitve so revnejše za 180.000 delovnih mest, samo finančna podjetja pa za 44.000.
Poročilo ministrstva za delo je preseglo celo črnoglede napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo stopnja brezposelnosti povišala na 7,9 odstotka. Ministrstvo je prav tako popravilo številke o odpuščanjih v decembru in januarju ter sporočilo, da je bilo takrat ukinjenih 681.000 oziroma 655.000 delovnih mest.
Od začetka recesije, torej decembra 2007, je bilo ukinjenih 4,4 milijona delovnih mest, od tega polovica v zadnjih štirih mesecih. Delodajalci ne le odpuščajo, ampak uporabljajo tudi druge prijeme, kot je krajšanje delovnih ur, zamrznitev ali znižanje plač. Brez dela je trenutno 12,5 milijona ljudi, 8,6 milijona ljudi pa ne dela polni delovni čas.
Februarska izguba 651.000 delovnih mest sledi množičnim odpuščanjem v predhodnih dveh mesecih. Decembra lani je po včeraj objavljenih revidiranih podatkih delo izgubilo 681.000 ljudi, januarja letos pa dodatnih 655.000.
Medtem ko delodajalci ne kažejo zanimanja za zaposlovanje, se je stopnja brezposelnosti povzpela na 8,1 odstotka, potem ko je januarja znašala 7,6 odstotka. To je bilo največ po decembru 1983, ko je bilo brez dela 8,3 odstotka za delo sposobnih Američanov.
Odpuščanja so zajela vse izobrazbene skupine - od tistih brez srednje šole do univerzitetno izobraženih; med slednjimi je stopnja brezposelnosti sicer le 4,1-odstotna. Povprečni delovni teden znaša sicer le 33,3 ure. Gospodarski podatki so prepričali strokovnjake in analitike, med
njimi tudi ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), da se okrevanje ne bo začelo pred koncem leta. Tudi ob gospodarskem okrevanju - BDP se je v zadnjem četrtletju lanskega leta znižal za 6,2 odstotka - se bodo učinki na trgu dela pokazali z zamikom. Podjetja tradicionalno začnejo po recesiji najemati šele, ko so povsem prepričana, da se je okrevanje začelo.
Do konca leta naj bi se stopnja brezposelnosti zvišala ali presegla devet odstotkov in ostala na visoki ravni do konca 2011, šele leta 2013 pa naj bi se vrnila na normalno raven okrog pet odstotkov.
Ameriška vlada se skuša proti gospodarskemu nazadovanju boriti na vseh frontah. Kongres je potrdil 787 milijard dolarjev vreden paket spodbud gospodarstvu, 75 milijard dolarjev je namenjeno imetnikom hipote-karnih posojil, da vztrajajo pri odplačevanju obrokov. Fed in druge agencije pa so v boj proti finančni krizi vrgle več tisoč milijard dolarjev.
kitajska
Coca Cola bi vložila 2 milijardi dolarjev
PEKING - Največji svetovni proizvajalec brezalkoholnih pijač Coca Cola načrtuje, da bo v prihodnjih treh letih na Kitajsko vložil dve milijardi dolarjev, poleg tega pa si želi prevzeti proizvajalca sokov Huiyuan Juice. Prevzem, vreden 2,4 milijarde dolarjev, čaka na dovoljenje kitajskih regulatorjev trga. Če bo Coca Cola za prevzem dobila "zeleno luč", bo to največji prevzem kakšne kitajske zasebne družbe s strani tujih konkurentov. Coca Cola bo omenjeni dve milijardi dolarjev vložila v novo proizvodno linijo pijač in ustvarjanje prodajne infrastrukture, s čimer si želi dodatno okrepiti tržni delež na kitajskem trgu brezalkoholnih pijač. Coca Cola je sicer vodilna na kitajskem trgu brezalkoholnih pijač z mehurčki, in sicer s 54-odsto-tnim tržnim deležem. Sledi Pepsi z 31 odstotki. Ameriška družba je od leta 1979 v državo z 1,3 milijarde prebivalcev vložila 1,6 milijarde dolarjev.
zda-nemčija - Medtem ko nemška vlada razmišlja o pomoči proizvajalcu avtomobilov
GM predal Oplove patente ameriškemu finančnemu ministrstvu
BERLIN/FRANKFURT - Ameriški avtomobilski gigant General Motors, čigar usoda je zaradi gospodarske krize vse bolj negotova, je patenete nemškega proizvajalca avtomobilov Opel predal ameriškemu finančnemu ministrstvu kot jamstvo za državno pomoč, je včeraj poročal nemški časnik Bild. Nemška vlada medtem še vedno premleva morebitno državno pomoč Oplu.
Ameriška tiskovna agencija Dow Jones Newswires, ki se sklicuje na neimenovan vir pri nemški vladi, pa poroča, da naj bi GM, ki ima v lasti Oplove patente, te prodal finančnemu ministrstvu v upanju, da jih bo kasneje lahko odkupil nazaj.
GM in njegov ameriški tekmec Chrysler, ki sta zaradi slabih poslovnih odločitev in učinkov gospodarske krize v hudih težavah in jima je ameriška vlada doslej že odobrila skupaj 17,4 milijarde dolarjev pomoči, sta sredi februarja oddala načrta za prestrukturiranje, s katerima želita pridobiti še enkrat višjo državno pomoč, tako da bo njena skupna višina znašala 39 milijard dolarjev.
zdravstvo - V obliki praška ga je prvi sintetiziral nemški kemik Felix Hoffmann
»Čudežno zdravilo« aspirin
včeraj praznovalo svoj 110. rojstni dan
LJUBLJANA - V letu 1899, ko so bile možnosti zdravljenja zelo omejene in ko sta bili odkritji inzulina in penicilina še vedno zelo oddaljeni, se je rodil aspirin, ki je včeraj praznoval svoj 110. rojstni dan, je na novinarski konferenci ob visokem jubileju tega analgetika dejala produktna vodja v podjetju Bayer HealthCare Margareta Guček Zakošek.
Aspirin so razvili leta 1897 za blažitev artritisa in je po vsem svetu hitro postal pojem sredstva proti bolečinam, je povedala Guček Zakoškova in poudarila, da aspirin ne le lajša bolečine, znižuje zvišano telesno temperaturo in zavira vnetje, ampak tudi vsako leto reši življenje na tisoče bolnikom, ki doživijo srčno kap. "Naslednjih 70 let je bil aspirin najpriljubljenejše sredstvo proti bolečinam in se je znašel celo na krovu Apolla 11, ko je človek prvič pristal na luni," pravi Guček Zako-škova.
Med pomembne mejnike v razvoju zdravila je Guček Zakoškova izpostavila letnico 1971, ko je sir John Vane odkril celoten mehanizem delovanja aspirina. Za to odkritje je Vane po njenih besedah leta 1982 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino, privedlo pa je tudi do priznavanja ugodnih učinkov aspirina za preprečevanje srčno-žilnih dogodkov. V poznih osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja rezultati treh dodatnih večjih študij dokazali, da aspirin pre-
prečuje srčno možgansko kap, tako pri moških kot ženskah.
"V110 letih je to čudežno zdravilo postalo eno najbolj obširno raziskovanih in predpisanih zdravil na svetu. V času umetno ustvarjenih zdravil je ta majhna organska molekula, pridobljena iz skorje vrbe, še vedno v središču zanimanja laboratorijev in kliničnih študij po vsem svetu,"je dejala produktni vodja, odgovorna za kardio aspirin, Jana Štoti. Kot je pojasnila, je aspirin leta 1899 v obliki praška sicer prvi sintetiziral nemški kemik Felix Hoffmann in ga uporabil za blaženje očetovih revmatičnih bolečin.
Aspirin še vedno pomaga preprečevati, zdraviti in uravnavati druge bolezni, polegsrčno-žičnih obolenj tudi nekatere vrste raka, vključno z rakom debelega črevesa, alzheimerjevo in sladkorno bolezen. Po njenih besedah v Bayerju nenehno raziskujejo tudi možnosti njegove dodatne uporabe kot zdravilo proti vnetju, proti bolečinam in kot antiagregacijsko zdravilo. Aspirin je najbolj raziskovan analgetik na svetu, saj je bilo doslej več kot 200 kliničnih študij, v katerih je sodelovalo več kot 200.000 bolnikov, je navedla.
Aspirin je danes povsod na svetu odobren kot sekundarna preventiva srčno-žilnih dogodkov, kot so srčne in možganske kapi, v 38 državah pa celo kot primarna preventiva teh dogodkov, je navedla Štotijeva. (STA)
GM naj bi do konca prestrukturiranja potreboval skupaj 30 milijard dolarjev državne pomoči. Med drugim namerava prodati ali ukiniti znamke avtomobilov, kot so Saab, Hummer in Saturn, ostali pa bi mu Chevrolet, Cadillac, GMC in Buick ter Pontiac z dvema ali tremi modeli. Ukiniti nameravajo tudi 47.000 delovnih mest po svetu in zapreti pet tovarn v ZDA.
Opel, ki je v lasti GM, je nemško vlado zaprosil za nekaj več kot tri milijarde evrov pomoči, ki bi mu pomagali iz finančnih težav. Opel si prav tako prizadeva zamenjati lastnika in izstopiti iz sistema GM, kjer zaradi težav giganta iz De-troita le s težavo vidi svetlo prihodnost. O prošnji sedaj premleva nemška vlada. Prav včeraj so se v Berlinu sestali predstavniki GM, Opla in nemške vlade. Srečanja se ni udeležila nemška kanclerka Angela Merkel, je pa nemški gospodarski minister Karl-Theodor zu Guttenberg po srečanju povedal, da je bil pogovor odprt in konstruktiven, a je obenem še vedno veliko nejasnosti.
Po pisanju časnika Financial Times (FT) Deutschland je Guttenberg po srečanju povedal, da bo odločitev o morebitni državni pomoči Oplu padla šele čez nekaj tednov. "Strinjali smo se, da sedaj govorimo o procesu, ki bo trajal še tedne," je poudaril. Načelno se velika nemška koalicija krščansko-demokratske unije in sestrske krščansko-socialne unije (CDU/CSU) ter socialdemokratov (SPD) strinja s pomočjo Oplu, vendar pa o podrobnostih še ne želijo govoriti. Vladna koalicija kakršnokoli obliko državnega reševanja Opla pogojuje tudi z jasnim in vzdržnim konceptom o prihodnosti podjetja.
Sanacijski koncepti, ki so jim jih doslej predstavili v GM oz. Oplu, vladi v Berlinu zaenkrat ne zadoščajo, iz Berlina pa po pisanju FT Deutschland prihajajo tudi sporočila, da vodstvo Opla preprosto ne obvladuje več razmer. Po pisanju Bilda so v vladnih krogih celo ogorčeni nad Oplo-vimi načrti in jih ocenjujejo za sramotne. Najbolj oster je bil v današnjem pogovoru za nemški časnik Handelsblatt notranji minister Wolfgang Schäuble. "V primeru, kot je Oplov, je treba resno razmisliti o možnosti stečaja. To bi bila boljša rešitev od državne pomoči," je dejal in dodal, da stečaj ne pomeni propada Opla, ampak ohranitev ekonomske vrednosti podjetja.
Opel v Nemčiji zaposluje okoli 25.000 ljudi, poleg tega pa ima svoje obrate tudi v Belgiji, Veliki Britaniji, na Poljskem in Portugalskem. (STA)
/
SVET
Sobota, 7. marca 2009
21
evropska unija - Ameriška državna sekretarka na obisku v Bruslju
Clintonova evropskim voditeljem: »Drug od drugega črpamo moč«
Predsednik Obama se bo 5. aprila v Pragi srečal s celotnim vrhom evropske povezave
BRUSELJ - ZDA in Rusija imata priložnost sodelovati pri zagotavljanju protiraketne obrambe, skupaj raziskovati in razvijati sodelovanje in morda nekoč celo doseči dogovor o skupni namestitvi protiraketnega ščita, je včeraj v Bruslju pred srečanjem z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi poudarila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
"To je 21. stoletje. Pripravljeni moramo biti na zagotavljanje vzajemne in učinkovite obrambe in še naprej bomo raziskovali različne načine za to," je poudarila. Če se izkaže, da deluje, je po njenih besedah protiraketni ščit lahko del tega.
Češka in Poljska, kjer naj bi ZDA namestile dele protiraketnega ščita, sta po njenih besedah dokazali "vizionar-stvo s prepoznavanjem novih groženj" in pomembnosti tega, da se zagotovi varnost Evrope, je menila. "S tem argumentom grem na pogovore z Rusijo. Če ne bi bilo Poljske in Češke, z Rusijo ne bi mogli sodelovati pri tem," je dejala.
Vodja ameriške diplomacije je sicer po trojki EU in ZDA na skupni novinarski konferenci z zunanjim ministrom predsedujoče EU, vodjo češke diplomacije Karlom Schwarzenbergom, visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano ter evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benito Ferre-ro-Waldner poudarila, da sodelovanje EU in ZDA prehaja "na novo raven".
Novi ameriški predsednik Barack Obama in jaz "nameravava vnesti novo energijo v odnose z EU", je poudarila. "Lekcija, ki smo se je naučili, je jasna: drug od drugega črpamo moč," je dejala. Clintonova je posebej izrazila podporo EU za vzpostavljanje enotnega energetskega trga in diverzifikacijo energetskih poti ter pohvalila vlogo EU pri reševanju januarske plinske krize.
Ferrero-Waldnerjeva je izrecno izpostavila nov pristop ZDA pri soočanju s podnebnimi spremembami. "S to administracijo je prišel zelo drugačen pristop," je dejala in izrazila prepričanje, da bo na mednarodni podnebni konferenci decembra dosežen dober dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste toplogrednih plinov. Ameriška državna sekretarka je pred srečanjem trojke EU in ZDA v Evropskem parlamentu prejšnji ameriški administraciji Georgea Busha očitala, da je zanemarila podnebne spremembe.
Schwarzenberg je sicer včeraj spet
potrdil udeležbo ameriškega predsednika Obame na vrhu celotne EU in ZDA, ki bo 5. aprila v Pragi po vrhu zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu ter po vrhu industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev v okviru skupine G20, na katerih bo Obama sodeloval prvič. Na vrhu EU in ZDA naj bi po njegovih besedah govorili tudi o Zahodnem Balkanu.
V ospredju približno 90-minu-tnih pogovorov trojke EU in ZDA so bili še Afganistan, Iran, razmere na Bližnjem vzhodu ter finančna in gospodarska kriza. Govorili so tudi o sprejemanju terorističnih osumljencev iz oporišča v Guantanamu na Kubi v državah članicah EU.
Clintonova se je EU zahvalila za sodelovanje v povezavi z Guantana-mom. Poudarila je, da ZDA želijo to nalogo opraviti, kot je treba, in preučiti dosje vsakega zapornika posebej. Če bodo pri tem ugotovili, da so potrebne premestitve zapornikov v druge države, bodo o tem, ko bo čas za to, govorili s part-
nerji, tudi EU, je pojasnila.
EU je včeraj posebej poudarila zavezanost delovanju policijske misije v Afganistanu, je povedal Schwarzenberg.
Vodja ameriške diplomacije je sicer včeraj v Bruslju mnoge navdušila s poznavanjem terminologije in politike EU - med drugim je posebej izpostavila misijo Eulex na Kosovu, ki je prva misija EU, v kateri sodelujejo tudi ameriški vojaki, in očarala z nastopom v Evropskem parlamentu, kjer se je udeležila razprave z mladimi Evropejci.
"Evropo danes marsikdo dojema kot čudež," je menila. "Enotnost tega velikega eksperimenta je res nekaj posebnega za tiste med nami, ki smo ga opazovali z druge strani Atlantika," je poudarila.
"V svetu obstaja vodstvena kriza. ZDA in Evropa morata po mojem mnenju imeti vodilno vlogo na toliko področjih," je včeraj v Evropskem parlamentu še dejala Clintonova. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering se je na
Javier Solana, Hillary Clinton in Karel Schwarzenberg
ansa
to odzval z navdušenjem: "Kar ste rekli, bi lahko rekel Evropejec. To kaže, da je
tistega, kar nas združuje, precej več, kot tistega, kar nas deli." (STA)
zda-rusija - Obetajoče prvo srečanje z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton
Lavrov: Rusija in ZDA lahko dosežeta skupno stališče o protiraketnem ščitu
Clintonova je Lavrovu podarila gumb z napisom reset-peregruzka za nov začetek v odnosih med državama ansa
ŽENEVA - Rusija in ZDA lahko dosežeta skupno stališče o protiraketnem ščitu, je po srečanju z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton včeraj v Ženevi povedal njen ruski kolega Sergej Lavrov. ZDA in Rusija sta ob tem dosegli dogovor o delovnem načrtu, s pomočjo katerega nameravata obnoviti Sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I.
"Mislim, da lahko dosežemo skupno stališče, tako v kontekstu strateškega orožja kot tudi protiraketne obrambe," je na skupni novinarski konferenci povedal Lavrov in dodal, da si bosta Rusija in ZDA prizadevali za preprečevanje širjenja jedrskega orožja v Iranu in Severni Koreji.
Clintonova je pogovore z Lavrovom označila za "svež začetek" v oživitvi odnosov med svetovnima silama. Kot je pojasnila, sta z ruskim kolegom govorila o pospeševanju jedrskega razo-roževanja, razvijanju jedrskega orožja v Iranu in nestabilnosti v Afganistanu.
Vodji ameriške in ruske diplomacije sta se dotaknila tudi sporazuma Start I, ki se mu bo decembra iztekla veljavnost. "Dogovorili smo se o delovnem načrtu," je dejala Clintonova in pohvalila delo, ki je bilo na tem področju že storjeno. "Do konca leta nameravamo doseči spora-
zum, to je največja prioriteta naših vlad," je pojasnila Clintonova. Prepričanje, da bo sporazum oblikovan pravočasno, je izrazil tudi Lavrov.
Zunanja ministra ZDA in Rusije po besedah Clintonove nista dosegla nikakršnih formalnih dogovorov, obe strani pa sta izrazili interes za ponovno oživitev pogovorov o neširjenju jedrskega orožja. Clintonova je ob tem izrazila hvaležnost zaradi pripravljenosti Rusije, da ZDA preko njenega ozemlja v Afganistan dostavi nevojaško opremo, potem ko je Kirgizistan zahteval zaprtje ameriškega vojaškega oporišča na svojem ozemlju, v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu.
Clintonova se je pred tem danes mudila v Bruslju, kjer je poudarila, da imata ZDA in Rusija priložnost sodelovati pri zagotavljanju pro-tiraketne obrambe, skupaj raziskovati in razvijati sodelovanje in morda nekoč celo doseči dogovor o skupni namestitvi protiraketnega ščita.
"To je 21. stoletje. Pripravljeni moramo biti na zagotavljanje vzajemne in učinkovite obrambe in še naprej bomo raziskovali različne načine za to," je poudarila. Če se izkaže, da deluje, je po njenih besedah protiraketni ščit lahko del tega. (STA)
zda-rusija - ZDA bi lahko opustile načrt, če bi Rusija pomagala reševati iransko jedrsko vprašanje
Obamova ponudba o protiraketnem ščitu postavlja rusko vodstvo pred pomembno odločitev
MOSKVA - Novi ameriški predsednik Barack Obama je v minulih dneh poskrbel za zanimiv preobrat v zgodbi o ameriškem protiraketnem ščitu v Vzhodni Evropi. Ruski politični vrh je s ponudbo, da bi ZDA lahko opustila omenjene načrte, če bi Rusija prevzela večjo vlogo pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja, postavil pred zanimivo in težavno odločitev.
Obama, ki v predvolilni kampanji o protiraketnem ščitu ni govoril veliko, naj bi v zaupnem pismu ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu pred tedni namignil, da bi ZDA lahko odstopile od načrtov namestitve delov protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, če bi Rusija pomagala prepričati Iran, naj se odpove jedrskemu in raketnemu programu.
Rusija je načrtom o protiraketnem ščitu, ki jih je pripravila že administracija nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, ves čas ostro nasprotovala. Moskva namreč meni, da je ščit usmerjen proti njej in da bi lahko
ogrozil ravnotežje med državami, ki posedujejo jedrsko orožje.
Medvedjev je v prvem javnem odzivu na pismo ameriškega kolega v torek sicer dejal, da povezovanje reševanja iranskega jedrskega vprašanja in vprašanja protiraketnega ščita ni produktivno, vendar pa je obenem zvenel precej optimistično. "Naši ameriški partnerji so o problemu pripravljeni razpravljati in že to je pozitivno," je v okviru obiska v Španiji dejal ruski predsednik. "Več mesecev nazaj smo poslušali drugačne signale: 'Odločitev je bila sprejeta. O ničemer ne bomo razpravljali. Storili bomo tisto, za kar smo se odločili.' Sedaj upam, da je situacija drugačna," je dejal Medvedjev. Ob tem je pojasnil, da Rusija z ZDA deli zaskrbljenost glede Irana in širjenja jedrskega orožja.
Vendar pa se pri tem pojavlja vprašanje, ali je Rusija v zameno za otoplitev odnosov z ZDA, ki so se po ru-sko-gruzijski vojni avgusta lani znašli na najnižji točki po razpadu Sovjetske zve-
ze, pripravljena ogroziti odnose z Iranom. Moskva in Teheran dobro sodelujeta na področju trgovine - Rusija namreč velja za glavno dobaviteljico vojaške opreme Iranu. To bi Moskvi sicer dalo veliko več moči pri izvajanju pritiska na Teheran, kot bi je imela večina drugih držav.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da razlike med ZDA in Rusijo v odnosu do Irana niso le taktične narave. Mnogi namreč menijo, da Rusija Iran vidi kot garant stabilnosti na Bližnjem vzhodu, medtem ko ga ZDA in njeni zavezniki smatrajo za vir nestabilnosti in podpornika terorizma. Vodja moskovskega Inštituta za strateško ocenjevanje Aleksander Konovalov po drugi strani meni, da v odnosu Moskve do Teherana morda prihaja do sprememb. Rusija je po njegovem mnenju namreč vse bolj zaskrbljena zaradi iranskega programa bogatenja urana in nedavne izstrelitve prvega v Iranu izdelanega satelita, zaradi česar bi lahko do islamske republike zavzela bolj oster položaj.
Eden vodilnih strokovnjakov o Iranu na neodvisnem moskovskem think tanku PIR Center Anton Hlopkov pa po drugi strani meni, da bi se Rusija v najboljšem primeru odločila za posredovanje v pogovorih med Iranom in ZDA. Podobno meni tudi ruski politolog in strokovnjak za ZDA Aleksander Nagornij. "Ne vidim nobenih sprememb v ruskih stališčih do Irana," je dejal Nagornij, ki ponudbo Obame razume kot preizkus za rusko politično prizorišče.
Ponudba ameriškega predsednika bi namreč lahko privedla do nesporazumov med Medvedjevom in ruskim premierom Vladimirjem Putinom. Kot poroča tednik Der Spiegel, naj bi do napetosti v njunem odnosu prišlo že v minulih tednih. Medvedjev bi tako v času, ko po mnenju nekaterih opazovalcev poskuša zmanjšati moč nekdanjega predsednika Putina, v primeru odstopa ZDA od načrtov o protiraketnem ščitu dosegel pomembno diplomatsko zmago.
Dogovor med Moskvo in Was-hingtonom bi lahko posledično okrepil tudi sodelovanje med Rusijo in ZDA v Afganistanu. Rusija se namreč že po tradiciji boji širjenja militantnega islama iz nekdanjih sovjetskih republik na rusko ozemlje. Največjo državo na svetu je močno prizadela tudi svetovna gospodarska kriza, cene nafte, ki predstavlja večino ruskega izvoza, pa so upadle.
"Rusi bi morali biti v tem času močno zainteresirani za okrepljeno sodelovanje," je za spletno izdajo tednika Der Spiegel dejal Charles Kupchan z Univerze v Georgetownu. Vendar pa bi dogovor med Moskvo in Washing-tonom glede Irana oslabil prizadevanja Rusije, ki se na mednarodnem odru želi pozicionirati kot protiutež ZDA, kar je Moskva s pridom izkoristila tudi za krepitev odnosov z Venezuelo, Nikaragvo in drugimi državami v tako imenovanem protiameriškem taboru.
Franja Zagorc (STA)
22
Sobota, l. marca 2009
PRIREDITVE
/
trst - Slovensko stalno gledališče
Kreutzerjeva sonata
Nova produkcija SSG bo na sporedu od 13. marca do 4. aprila - Gre za peto abonmajsko predstavo
Kreutzerjeva sonata Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828-1910) je peta predstava v letošnjem abonmaju Slovenskega stalnega gledališča, pogled na sence in strasti klasika svetovne literature 19. stoletja, ki razkriva bolečine človeškega duha, vpetega v družbene konvencije, iz katerih ne more pobegniti.
Zgodbo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo z novo produkcijo, na sporedu od 13. marca do 4. aprila. Slovenska praizveda je nastala v priredbi in dramatizaciji Branka Jordana, po prevodu Severina Šali-ja. Režijo je podpisal Miha Golob, režiser mlajše generacije slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki že drugič sodeluje s SSG-jem po uspešni postavitvi slovenske praizvedbe teksta Edoarda Erbe Maraton v New Yorku, na sporedu v lanski sezoni.
Zgodbo Kreuzerjeve sonate narekuje ritem vlaka, ki prekorači literarno progo, da bi se usmeril v tirnice Tolstojeve življenjske zgodbe, njegovega pobega od doma, žene in samega sebe, ko je bil star 82 let in ga je smrt doletela na postaji Astapovo. V ospredju je zakonski odnos Vasje Pozdniševa in ljubosumnost, ki ga privede do umora. Razvoj dogajanja, ki tragično izbruhne v končno dejanje, se odvija na nivoju notranje razklanosti človeka. Pozdnišev predstavi ženi prijatelja glasbenika, a ljubosumnost zaradi njune skupne ljubezni do glasbe ga začne obsesivno preganjati. Beethovnova Kreutzerjeva sonata za violino in klavir je povod za usodni razvoj samo domnevne zakonske nezvestobe, a čisto realne, nasilne smrti, ki jo krivec po-doživlja in analizira s svojim pripovedovanjem. Tolstoj, ki v svojih dnevnikih priznava, da je v Sonato preti-
hotapil vse dileme svojega zakona s Sofijo Andrejevno, je ob bok zgodbi zapisal: »Naj si vsakdo prizadeva, da se ne poroči, če pa je poročen, naj živi z ženo kot brat s sestro. Ugovarjali mi boste, da bi to pomenilo konec človeškega rodu. No, velika sreča! Predpotopne živali so izginile z zemlje, človeške živali bodo tudi izginile.«
Interpreti Kreutzerjeve sonate so čalni umetniškega jedra SSG-ja Vladimir Jurc (Lev Nikolajevič Tolstoj), Maja Blagovič (Sofija Andrejevna Tolstoj), Romeo Grebenšek (Vasja Pozdnišev), Nikla Petruška Panizon (Elena Pozdnišev), Primož Forte (Sergej Ivanovič Ta-najev/ Sergej Truhačevski) in Lara Komar (Lisa), ob ni-ju bo nastopil tudi gost Ivo Barišič (Jegor). Oblikovalec luči je Peter Korošic. Avtor scenografije Branko Hoj-nik, kostume je podpisala Jelena Prokovic, avtor glasbe je Vasko Atanasovski.
Nova produkcija Slovenskega stalnega gledališča bo v petek 13.marca ob 20.30 premierno zaživela na velikem odru tržaške gledališke hiše kot peta predstava v letošnjem abonmaju. Ostale ponovitve: sobota, 14. marca ob 20.30-red B, nedelja, 15. marca ob 16.00-red C (z varstvom otrok), torek, 24. marca ob 20.30 -Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi), četrtek, 2.aprila ob 19.30-red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), petek, 3. aprila ob 20.30- red F, sobota, 4. aprila ob 20.30-red T (z italijanskimi nadnapisi). Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča: ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302; info@teaterssg.it HYPERLINK "http://www.tea-terssg.it/" www.teaterssg.it.
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 13. marca ob 20.30 »Kreutzerjeva Sonata«, po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok.
Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli
Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: od torka, 10. do sobote, 14. marca ob 21.00, v nedeljo, 15. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 7. ob 20.30, jutri, 8. ob 16.30, v torek, 10. ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom
SKD Tabor - danes, 7. marca ob 20.30, premiera gledališke predstave »Cam-piello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v jutri, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca ob 20.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 10. in v sredo, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage.
V	ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 /
Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ Avditorij
V	soboto, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavena dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Kobal.
SEŽANA Kosovelov dom
V	ponedeljek, 9. marca ob 20.00 / SNG
- Drama Ljubljana nastopa z delom Juliana Barnesa »Prerekanja«.
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Danes, 7. marca ob 10.30 in 16.00 /
Goriški vrtiljak - Brata Grimm - K. Au-litisova: »Trnjulčica«. Gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana; ob 20.00 Iztok Mlakar:»Duohtar pod mus!«. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Jutri, 8. marca ob 18.00 / Duško Rok-sandic: »Ženitev«. Gostovanje Dramske skupine Branik.
V	četrtek, 12. marca / Predstava »Hudobna Mačeha in dobra pastorka«, ki bi morala biti ob 10.00 je preložena v april; ob 20.00 Iztok Mlakar: »Duhotar pod mus!«. Koprodukcija z Gledališčem Koper.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 7. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«.
V	petek, 13. ob 19.30 in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
Mala drama
Danes, 7. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater.
V	ponedeljek, 9. in v torek, 10. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«.
V	sredo, 11. marca ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«.
V	četrtek, 12. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
V	petek, 13. in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 7. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Vstopnice je potrebno zamenjati!
V	torek, 10. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	sredo, 11. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«.
V	četrtek, 12. marca ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	petek, 13. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«.
V	soboto, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«.
V	nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«.
Mala scena
Jutri, 8. marca ob 19.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«.
V	ponedeljek, 9. ob 21.00 in v torek, 10. marca ob 16.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	sredo, 11. marca ob 21.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«.
V	petek, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	soboto, 14. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 7. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka« (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc.
V	torek, 10. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik.
V	petek, 13. marca ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
»Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: v sredo, 11. in v četrtek, 12. ob 20.30, v petek, 13. ob 15.00 in 20.30, v soboto, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Slava's Snowshow«, muzikal / Zamisel in prireditev: SLAVA. Režija: Viktor Kramer. Urnik: danes, 7. ob 16.00 in 20.30 in jutri, 8. marca ob 16.00.
Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: od torka, 10. do petka, 13. marca ob 20.30, v soboto, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hesperion XXI. Dirigent: Jordi Savall
V	sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim
Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 9. marca ob 20.30 /
Glasbeni spektakel »S.O.S. Abba show« s skupino ABBA-ZZIA iz Opatije. Info: Kulturni dom Gorica Tel.: 048133288.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 7. marca ob 20.00, Glavna dvorana / Koncert ob dnevu žena - Vlado Kreslin in Mali bogovi. LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 8. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Tereza Kesovija, koncert.
V	torek, 10. marca ob 16.00 in 18.00,
Gallusova dvorana / Mladi mladim z Orkestrom slovenske filharmonije -Rusko popoldne. Dirigent: Tošihiro Jo-nezu, solist Matic Anžej - violina.
V	nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski,
grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Bambičeva galerija, Proseška ul. 131:
do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne.
DOBERDOB
Modra's galerija: do 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro.
GORICA
Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami.
V	Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bo danes, 6. marca, ob 18. uri odprtje razstave Tina Piaz-ze; na ogled bo do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
Zadružna banka Doberdob in So-vodnje (Korzo Verdi 55): Roman Gergolet bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika.
KRMIN
Muzej teritorija: danes, 7. marca, bodo odprli mednarodno fotografsko razstavo »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann, predstavila ga bo Silvie Aigner. Razstava z naslovo Left Spaces bo na ogled do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN
V	Galeriji 75 na Bukovju 6 bo ob dnevu žena danes, 7. marca, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Ženski pogledi. Razstavljale bodo Lorella Colo-ni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu . Slavnostni govor bo imela Licia Rita Morsolin, od-bornica na Goriški pokrajni. Kulturni program bodo še sooblikovale glasbenice s petjem ob klavirski spremljavi, recitatorka pa bo ponudila literarni trenutek v furlanskem jeziku. Razstava bo na ogled do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
KOPER
Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028.
SEŽANA
Kosovelov dom, Velika galerija: do 11.
marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici.
Kosovelov dom: na ogled medregijska razstava JSKD slovenskih likovnih ustvarjalcev »Svetloba«.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00.
AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in
13.	uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro.
ŠMARTNO
Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od
14.	do 18. ure. KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00.
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Sobota, 7. marca 2009
APrimorski
~	dnevnik
23
nogomet - Triestina nadaljuje z zelo uspešnimi nastopi v B ligi
S tremi goli v prvem polčasu Tržačani povozili Cittadello
Od 15. do 37. minute so zadeli Della Rocca, Granoche in Milani - Le dve točki od vrha!
Cittadella - Triestina 0:3 (0:3)
STRELCI: Della Rocca v 15., Granoche v 25., Milani v 37.;
CITTADELLA (4-4-2): Pierobon; Manucci, Pesoli, Cherubin, Teoldi; Oli-veira, Iori, Castiglia, Carteri (v 70. Ge-rardi); Bonvissuto, Carparelli (v 46. De Gasperi). Trener: Foscarini.
TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Milani 7 (v 87. Petras), Cottafava 6,5, Mi-nelli 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 7,5, Gorgone 7 (v 59. Allegretti 6), Princivalli 7, Testini 7,5; Della Rocca 7 (v 65. Stankovič 6), Granoche 6,5. Trener: Maran.
SODNIK: Tommasi iz Bassana del Grappa 6,5; OPOMINI: Castiglia, Bon-vissuto, Cottafava, Oliveira; GLEDALCEV: 3.500.
Kdor visoko leta, nizko pade, a let Triestine se vsaj za zdaj nadaljuje. In nikakor se ne zdi, da ima kdo izmed Ma-ranovih varovancev vrtoglavico, saj so v Cittadelli Tržačani verjetno celo dosegli doslej najvišjo točko. Moštvu iz Veneta so zadali pravo nogometno lekcijo, saj so že po 37 minutah igre vodili s 3:0, si tako zagotovili nove tri točke in zabeležili šesto zmago v gosteh. Triestina ima zdaj na lestvici 48 točk - na tretjem mestu je dohitela Parmo in Sassuolo - le dve točki manj kot vodilna Livorno in Bari.
Triestino so vezali na Cittadello bolj grdi spomini, saj je ravno moštvo iz bližine Padove v sezoni 1997/1998 preprečilo Triestini napredovanje v C1-ligo. V finalu (igralo pa se je v Ferrari) je bil izid neodločen, a Cittadella je napredovala zaradi boljše uvrstitve v rednem delu
Včeraj se je lahko veselil gola tudi branilec Andrea Milani
prvenstva. Vendar so to zdaj le spomini.
Nobenega presenečenja ni bilo v postavi Tržačanov, med domačimi pa sta v napadu igrala Bonvissuto in Carparel-li, saj Meggioriniju ni uspelo pravočasno sanirati poškodbe.
Na malem stadionu z ozkim igriščem Tombolatu sta ekipi tekmo začeli s kar visokim ritmom. Prav zaradi manjših prostorov po pasovih so pri uvodnih napadih Tržačani privilegirali srednji del igrišča. In prvi strel na vrata Della Roc-ce (v 2. minuti) so Maranovi varovanci zgradili prav z igro v globino na tem delu pravokotnika. Tako Testini kot Anto-nelli sta se prav zaradi tega večkrat z žogo premikala proti srednjima napadal-
cema in manj iskala predložke s kril. A v 15. minuti se je Testini drugače odločil. Prišel je do dna igrišča in od tam podal proti sredini kazenskega prostora. Za Granocheja je bila žoga previsoka, a za njim je bil odlično postavljen Della Roc-ca, ki je lahko brez težav od blizu premagal nemočnega Pierobona. Samozavestni igralci Triestine so se po doseženem golu nekoliko premaknili nazaj proti obrambi, a so bili vedno pripravljeni, da vsako prestreženo žogo spremenijo v hiter protinapad. Prav enega izmed teh je uspešno zaključil Granoche. V 25. minuti je čakal pravi trenutek in nato s šestnajstih metrov streljal: žoga je našla pot med Cherubinovima nogama in
zatresla mrežo v bližini desne vratnice Pierobonovih vrat. Dvanajst minut kasneje je Pierobona premagal še Milani. Gol je v veliki meri Antonellijeva zasluga, saj je vezist Triestine preigral dva nasprotnika in potem z zunanjim delom stopala podal krasno žogo v globino do Milanija, ki je domačega vratarja pogledal v obraz in ga ukanil. Učinkovitost Triestine je bila na izredno visoki ravni, saj so Princivalli in soigralci v bistvu izkoristili tri od štirih pravih priložnosti, ki so jih ustvarili. Tržačani pa niso bili le učinkoviti v napadu. Obrambna vrsta je zadnje čase pravi berlinski zid - v prvih 45 minutah je moral Agazzi le enkrat poseči - na sredini sta Princivalli in Gorgone gospodarila, medtem ko sta se Antonel-li in Testini poigravala oziroma preigra-vala nasprotnike.
V drugem polčasu je Cittadella poskušala doseči vsaj častni gol. Še najbližje temu cilju je bila z De Gasperijem v 56. minuti, a mu je zadetek preprečil s spretnim posegom Agazzi. Vratar Trie-stine je bil ravno tako na mestu po strelu z glavo Cherubina. Maran je v zadnjem delu srečanja izkoristil priložnost, da je na delu videl tudi mladega Marka Stankovica, ki je sinoči opravil svoj krstni nastop v rdečem dresu s helebar-do.
TOP: Težko je nagraditi posameznika, a »asistenca« Antonellija pri tretjem golu Triestine je res omembe vredna.
FLOP: Nihče.
Iztok Furlanič
formula 1
Anglež Ross Brawn kupil moštvo Honde
TOKIO - Anglež Ross Brawn, nekdanji inženir pri Ferrariju in Rena-ultu, je kupil moštvo Honde v formuli ena. Novo moštvo bo nosilo ime Brawn GP Formula One Team, voznika pa bosta Jenson Button in Rubens Barrichello.
IDEALNA POSTAVA - Na in-ternetno anketo Paninija o tem, kdo je najboljši nogometaš v Italiji, je odgovorilo 200.000 ljudi, izbrali pa Alessandra Del Piera. Idealna postava pa je sledeča: Buffon (Juventus), Gamberi-ni (Fiorentina), Chiellini (Juventus), Maicon (Inter), Kaka (Milan), Ned-ved(Juventus), Hamsik (Napoli), Doni (Atalanta), Del Piero (Juventus), Ibra-himovic (Inter), Lavezzi (Napoli).
SNAIDERO - Košarkarski A1-ligaš Snaidero iz Vidma bo nocoj (ob 21.00) v domači telovadnici Carnera gostil Scavolini iz Pesara.
KOŠARKA B2 - Tržaški košarkarski B2-ligaš Acegas Aps bo nocoj (ob 21.00) gostoval v Vareseju. Ostale deželne ekipe bodo igrale jutri. Goriški NPG bo igral v gosteh proti ekipi Riva del Garda, rožaški Calligaris pa proti Moncalieriju. Falconstar pa bo v Tržiču (18.00) gostil Castellanzo.
ROKOMET - Tržaški rokome-taši Pallamana Trieste bodo nocoj (20.30), v okviru 19. kroga A1-lige, gostovali pri ekipi Mezzocorona Metall-sider, ki zaseda s 25 točkami sredino lestvice.
DAVISOV POKAL - Slovenska teniška reprezentanca vodi z 2:0 v dvoboju 1. kroga druge evroafriške skupine Davisovega pokala proti Egiptu. Italijanom pa je v Cagliariju proti Slovaški včeraj nagajal dež. Slaba novica pa je, da se je poškodoval Andreas Seppi.
a-liga - Udinese danes v Rimu
Proti Romi bo spet branil Handanovič
Inter gost Genoe, v Turinu mestni derbi Juventus-Torino
Naslednji teden so na sporedu povratne tekme osmine finala lige prvakov, tako da bodo Roma, Inter in Juventus že danes igrale redni 27. prvenstveni krog. Kot prvi bodo stopili na igrišče Spallettijevi varovanci, ki bodo ob 16. uri gostili Udinese. Pred enim mesecem bi bila ta tekma povsem enosmerna, a stvari so se medtem precej spremenile, tako da bo za Romo zdaj precej bolj zahtevna. Fur-lani so namreč po daljši krizi znova začeli igrati učinkovito in bi želeli boljšega tekmeca presenetiti. Domači trener ne bo razpolagal s Tottijem, ne more pa si niti privoščiti pretiranega kroženja igralcev, saj se Roma bori za uvrstitev v prihodnjo ligo prvakov. Vrata Udineseja bo po saniranju poškodbe znova branil Handanovič, medtem ko Marino ne bo mogel računati na Quagliarello.
Dve uri kasneje bo Inter igral v Genovi. Genoa zaseda trenutno peto mesto le točko od Fiorentine, na domačem terenu pa je sila neužiten nasprotnik (12 tekem, 8 zmag in 4 neodločeni izidi). Na Marassiju je Inter pred samimi tremi dnevi, sicer v italijanskem pokalu proti Sampdorii, doživel pravo blamažo. Nedvomno bodo Mourinhovi varovanci tokrat bolj motivirani in v popolni zasedbi. Tekmi bodo zelo pozorno sledili v taboru Juventusa. Črnobeli, ki so ostali zadnji tekmeci Interja v boju za naslov, bodo ob 20.30 igrali mestni derbi proti Torinu. Seveda so take tekme brez pravega favorita, čeprav je po kakovosti posamznikov Juventus precej boljši od Torina. Granatni pa so z No-vellinom nekoliko bolj urejeni in so nanizali nekaj pozitivnih rezultatov.
Beckham naj bi ostal v Milanu
Ranieri naj bi dal krog oddiha Amau-riju (igrala bosta Del Piero in Treze-guet), Novellino pa skriva začetno postavo (v napadu so za dve mesti v igri Rosina, Stellone, Ventola in Bianchi).
Jutrišnji program je potemtakem precej ohromljen. Milan, ki bo skoraj gotovo obdržal Beckhama do konca sezone, bo na San Siru gostil Atalanto; Ancelottijevi varovanci morajo po zadnjih spodrsljajih nujno zmagati. Tretje mesto je pod vprašajem, po izločitvah v italijanskem pokalu in pokalu Uefa pa ostaja uvrstitev v ligo prvakov edini preostali cilj, ki verjetno v vsakem primeru sedanjemu trenerju milanskega društva ne bo zadostoval za potrditev. V boju za obstanek bo prišlo do odločilnega dvoboja med Leccejem in Reggino. Ob novem porazu bi se najbrž nogometaši iz Reggio Calabrie že sedaj poslovili od A-lige, a tudi Lecce si poraza ne more privoščiti. (I.F.)
atletika - Dvoransko evropsko prvenstvo v Turinu
Kar nekaj presenečenj
»Azzurra« Legnante ni ubranila
TURIN - Prvi dan 30. dvoranskega evropskega prvenstva v Turinu so podelili prve štiri komplete odličij. Nemka Petra Lammert je v metu krogle dosegla najboljši izid sezone na svetu (19,66 m). Peteroboj atletinj je po pričakovanju dobila Rusinja Ana Bogdanova (4761 točk), v finalu na 60 m ovire pa sta bila najhitrejša Belgijka Eline Berings (7,92) in Francoz Ladji Dou-coure (7,55). Italijanka Assunta Le-gnante ni ubranila naslova v metu krogle; z 18,05 m je bila šele šesta, na vrhu pa jo je nasledila Lammertova, ki je imela le dva veljavna poskusa. Zmago si je izborila že v prvem, v zadnjem pa je orodje vrgla 19,39. Na visokih ovirah je Doucoure, svetovni prvak na prostem leta 2005, šele po fotofinišu ugnal branilca naslova Gregoryja Sedoca, saj sta oba tekla 7,55. Med atletinjami je v tej disciplini Beringsova dosegla državni rekord, drugo češko odličje dneva je prav tako z državnim rekordom pritekla Lucie Skrobakova (7,95), pod osmimi sekundami pa je tekla le še bronasta Irka Derval O'Rourke (7,97).
Veliko presenečenje se je zgodilo v moškem troskoku, saj je že v kvalifikacijah izpadel Francoz Teddy Tamg-ho, pred EP daleč največji favorit za zlato.
Prvi dan so si finale zagotovila vse štiri slovenske tekmovalke, ki so nastopile. Uspešne so bile Marija Šestak, ki lahko poseže tudi po zlatu v trosko-ku, Nina Kolarič, ki je izboljšala slovenski rekord v skoku v daljino (6,67 m), Sonja Roman (1500 m) in Snežana Rodič (troskok). Od »azzur« je v tro-skoku izpadla Magdelin Martinez. Pri skoku s palico je se je Anna Giordano Bruno uvrstila v finale in izenačila državni rekord (4,40 m).
naslova v metu krogle - Vse štiri Slovenke v finalu
alpsko smučanje - Boj za globus
Raich in Kostelič
izenačena na vrhu
Včeraj 4. mesto za Tino Maze v VSL in Andreja Jermana v smuku
KVITFJELL - Pred finalom sezone svetovnega pokala v švedskem Aare-ju se začenja hud boj za veliki kristalni globus v moški konkurenci. Hrvat Ivica Kostelič, ki mu smuk ne predstavlja paradne discipline, je včeraj v Kvitfjellu ostal brez uvrstitve in točk, s čimer se mu je zamajalo tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. V smuku se ni izkazal niti drugouvrščeni Avstrijec Benjamin Raich, a je bil vseeno boljši od Ko-steliča in je osvojil ravno toliko točk, da se je izenačil s hrvaškim smučarjem. Oba jih imata 837. Domačin, strokovnjak za hitre discipline Svindal se je s hitrim in dovršenim smukom v skupnem seštevku zelo približal vodilnemu hrvaško-av-strijskemu dvojcu. Za Kosteličem in Raic-hom zaostaja le še za 26 točk, do konca sezone, vključno s finalom pa manjka še šest tekem, od teh štiri v hitrih disciplinah.
Včerajšnji smuk, ki je nadomestil odpovedani smuk v Garmisch-Parten-kirchnu, danes bo na Norveškem še eden, je osvojil Kanadčan Manuel Os-borne-Paradis, Tržičan Andrej Jerman pa je s 4. mestom (stopničke je zgrešil za pičlih enajst stotink) dosegel najboljšo uvrstitev slovenskih smučarjev v moški konkurenci v tej sezoni.
Izidi smuka: 1. Manuel Osborne-Paradis (Kan) 1:47,09 min. hitrost: 102,03 km/h; 2. Michael Walchhofer (Avt)
+0,31; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) +0,37; 4. Andrej Jerman (Slo) +0,48 ; 5. Robbie Dixon (Kan) +0,51; 6. Werner Heel (Ita) +0,61; 7. John Kucera (Kan) +0,74; 8. Peter Fill (Ita) +0,80.
Ženske so v nemškem Oftersch-wangu tekmovale v veleslalomu. Slovenka Tina Maze je s 4. mestom potrdila odlično formo, čeprav jih je lahko žal, da ni stopila na zmagovalni oder, saj je bila po prvi vožnji prva. Zmagala je najboljša veleslalomistka v tej zimi 22-let-na Avstrijka Kathrin Zettel. To je bila namreč njena že četrta letošnja zmaga v tej zvrsti. Od slovenskih predstavnic se je v finale uvrstila le še Mateja Robnik, ki je osvojila 17. mesto, obe pa bosta nastopili tudi na finalu v Aareju. Finalno vožnjo je slabše odpeljala tudi »azzurra« Manuela Molgg, ki je po tretjem času po prvi vožnji zdrsnila na končno sedmo mesto.
Tudi po sedmem veleslalomu sezone na vrhu v skupnem seštevku svetovnega pokala ni bilo sprememb. Američanka Lindsey Vonn, ki je z osmim mestom popravila deveti čas po prvi vožnji, je še vedno trdno v sedlu.
Izidi veleslaloma: 1. Kathrin Zettel (Avt) 2:36,48; 2. Elisabeth Gorgl (Avt) +0,12; 3. Tanja Poutiainen (Fin) +0,52; 4. Tina Maze (Slo) +0,78; 5. Denise Karbon (Ita) 1,28; 6. Viktoria Re-bensburg (Nem) 1,59; 7. Manuela Molgg (Ita) 1,78; 8. Lindsey Vonn (ZDA) +1,85.
24
Sobota, 7. marca 2009
KULTURA
/
nogomet - Danes v Repnu v okviru promocijske lige
Ponziana ena zadnjih ovir za Kras Koimpex
Danes še Mladost v Zagraju - Vesna v Koprivnem za play-off - Zarja Gaja proti vodilnemu
DANES
PROMOCIJSKA LIGA
KRAS KOIMPEX (55 točk) - PONZIANA (26) - V prvem delu so na tržaškem Ferriniju gledalci videli kar sedem zadetkov. Kras je slavil zmago s 5:2. Tudi tokrat se obeta zanimiva tekma. Kras nevzdržno hiti proti elitni ligi, Ponziana pa se bori za obstanek. Obe ekipi bosta torej dali vse od sebe. Pri Krasu bosta odsotna poškodovani Gia-comi in Cipracca, ki je med tednom zbolel. Mosca pa se je poškodoval na zadnjem treningu in bo tekmo začel na klopi. Tudi trener Ponziane Milan Micussi bo imel nekaj težav s postavo, saj je kar nekaj igralcev lažje poškodovanih. Pod vprašajem je nastop sežanskega nogometaša Antončiča. Sodnik: De Reggi iz Vidma.
3. AMATERSKA LIGA
SAGRADO (46) - MLADOST (27)
-	Nogometaše Mladosti čaka danes težko gostovanje v Zagraju. Trener Fabio Sambo je optimist: »Domov bomo odnesli vsaj točko.« Pod vprašajem je nastop Vitturellija, De Meio pa je diskvalificiran. Dobra novica je, da je znova na razpolago kapetan Bressan. V prvem delu: Mladost - Sagrado 0:1.
DANES ŠE - Elitna liga: Manzanese
-	Tricesimo; promocijska liga: Mariano -Virtus Corno; 1. AL: Isonzo - Gradese; 2. AL: Torre - Castions, Villa - Ruda.
JUTRI
PROMOCIJSKA LIGA
CAPRIVA (12) - VESNA (31) - Ekipa kriškega društva cilja jutri na osvojitev vseh treh točk. »Le tako bomo lahko še upali v uvrstitev v play-off. V Koprivnem smo sicer vedno naleteli na težave. Upam, da tokrat ne bo tako,« meni športni vodja Paolo Vidoni. Trener Veneziano ne bo imel na razpolago le Spadara. Capriva je morala ta teden seči v žep in zaradi besednega napada na sodnika plačati kar visoko denarno kazen (350 evrov). Sodnik: Venturini iz Tol-meča. V prvem delu: Vesna - Capriva 1:0.
PERTEGADA (31) - JUVENTINA (26) - Trije zaporedni pozitivni izidi so nogometašem Juventine precej dvignili moralo. Trener Tomizza bo jutri v Latisani imel znova na razpolago kapetana Pantusa, odsoten bo le Masotti. Sodnik: Pizzolongo iz Vidma. V prvem delu: Juventina - Pertegada 0:0.
1. AMATERSKA LIGA
SAN GIOVANNI (32) - SOVODNJE
(35) - »Obstanek je že skoraj matematično zagotovljen. Odslej ne smemo več skrivati svojih ambicij. Smo drugi na lestvici in skušali se bo uvrstiti v play-off, čeprav ne bo lahko,« je dejal predsednik Zdravko Ku-štrin. Trener Sari bo imel na razpolago vse nogometaše. Sodnik: Ferecin iz Červinja-na. V prvem delu: Sovodnje - San Giovanni 3:1.
MEDEA (30) - PRIMOREC (26) -
Primorec bo skušal v Medeji iztrgati pomembne točke v boju za obstanek. Trener Sciarrone, ki zaradi kazni ne bo sedel na klopi, ne bo imel na razpolago prav tako di-skvalificiranega Meole. Sodnik: Sabbadini iz Vidma. V prvem delu: Primorec - Medea 0:1.
2. AMATERSKA LIGA
ZARJA GAJA (37) - FOGLIANO (48) - Vzhodno-kraška enajsterica bo skušala presenetiti vodilni Fogliano, ki ni v optimalni formi. Trener Di Summa bi moral imeti na razpolago vse varovance. Sodnik: Castellani iz Vidma. V prvem delu: Foglia-no - Zarja Gaja 2:2.
PORPETTO (39) - BREG (34) - Bre-
Krasov vratar Michele Contento kroma
žani se že celo sezoni upadajo s številnimi poškodbami. Tokrat pa bo za trenerja Vi-tuliča še posebno hudo, saj je seznam odsotnih kar dolg. Odsotni bodo: Barbato, Cermelj, Poljšak, Sestan, Bursich, Pernorio,
Sovič, Matelich in Gellini. Sodnik: Penz iz Červinjana. V prvem delu: Breg - Porpet-to 1:0.
CHIARBOLA (26) - PRIMORJE INTERLAND (27) - Če bo Primorje zmagalo, potem se jim skorajda ne bo treba več bati za obstanek v ligi. Jutri bosta odsotna Fratnik in Aljoša Čok, pod vprašajem pa je Mihic. Sodnik: Furlani iz Trsta. V prvem delu: Primorje - Chiarbola 0:0.
DEŽELNA MLADINSKA SELEKCIJA - Krasov nogometaš Orlando je bil povabljen na trening deželne izbrane vrste, ki bo 18. marca ob 15. uri v Viscu.
DEŽELNI POKAL ZA 2. AL - Breg bo v polfinalu (18.3.) igral v gosteh (ob 20.30) proti ekipi Buiese, ki vodi na lestvici skupine B. Druga polfinalna tekma je Porcia - Fogliano.
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - Pomlad se bo v play-outu deželnega prvenstva v skupini C pomerila s San Giovannijem, Sanvitesejem, Azzanesejem, Pro Cervi-gnanom in Monfalconejem. V 1. krogu (15.3.) bodo igrali v gosteh proti Cervi-gnanu. (jng)
»naša napoved« - Vesnin fizioterapevt Alex Sedmak
Verjame v play-off
Leone in Degrassi nista razočarala - Venturini glavni adut - V prostem času kolesari in plava
Alex Sedmak je pri kriški Vesni pravi »factotum«. Vsi ga sicer poznamo za Vesninega fizioterapevta. Ko se nekdo poškoduje je prvi, ki priteče na igrišče in igralcu nudi prvo pomoč. Pri kriškem društvu pa 40-le-tni Alex iz Križa opravlja še odbor-niško delo. Fizioterapevt je pozitivno ocenil Vesnino sezono. Še posebno po prihodu trenerja Roberta Veneziana. »Odkar je Veneziano prevzel ekipo so se nam stvari obrnile na bolje. Ekipa se še bori za uvrstitev v play-off, tako da gre dejansko vse po načrtih. V nedeljo bo treba premagati Caprivo, v prihodnjem krogu pa še Mariano. Le tako bo boj za tretje ali četrto mesto še odprt,« meni Sedmak, ki se obenem ne strinjal, da so letos klju-
čni igralci nekoliko razočarali. »Leone in Degras-si sta bila na začetku prvenstva v slabši formi. Oba pa sta za nas zelo pomembna igralca. Brez obeh bi bili v velikih težavah. V letošnji sezoni imamo mogoče manj kvalitetne mlade, ki pa se zelo potrudijo. To se pozna predvsem na sredini igrišča. V odlični formi pa je Venturini, ki je naš glavni adut,« je še dodal Sedmak, ki se v prostem času posveča kolesarstvu, plavanju in nordijski hoji. »Ko-
lesarim pri klubu Running World iz Bazovice. Letos bi rad speljal do konca vsaj tri ali štiri kolesarske maratone. Še posebno rad bi nastopil na Carnia Classic. Moja skrita želja pa je, da bi prekolesaril najvišje dolomitske prelaze.« (jng)
ALEXOVA NAPOVED: Kras Koimpex - Ponziana 1 (2:1) Capriva - Vesna 2 (0:1) Pertegada - Juventina 1 (2:0) Medea - Primorec X (1:1) San Giovanni - Sovodnje X (1:1) Porpetto - Breg 1 (3:1) Zarja Gaja - Fogliano 1 (3:2) Chiarbola - Primorje Interland 2 (1:2)
Sagrado - Mladost 1 (2:0)
hokej - A1
ZKB Kwins danes doma proti prvaku
Na openskem Pikelcu se bodo Poletovi hokejisti na ro-lerjih danes zvečer (pričetek ob 21. uri) pomerili z državnim prvakom, moštvom Asiago Vipers. »Za nas bo to zelo težka tekma, saj se po igralskem kadru ne moremo primerjati z nasprotnikom, naš cilj pa je, da do-kažemo, da lahko merimo moči tudi z najboljšimi ekipami v ligi. Sicer pa smo doma proti Asiagu vedno igrali dobro in nekajkrat bili blizu osvojitvi točke,« je pred tekmo dejal kapetan kwin-sov Samo Kokorovec.
Na tekmi proti Asiagu bodo skušali preveriti učinkovitost izboljšav, ki so jih v igro moštva vnesli po porazu v pokrajinskem derbiju proti Ederi. »Ko igraš proti močnejšim, pride na dan tudi tvoja realna moč, učinkovitost kombinacij in natančnost vsakega igralca, zato so takšne tekme lahko dobra priprava za naslednje tekme proti Forliju, Torinu in Ferrari, ko bodo možnosti za zmago večje,« je še povedal Kokorovec.
Danes bosta manjkala Poloni in Corazza. Dež prejšnji dni je spet zalil Poletovo kotalkališ-če, prostovoljci pa so v četrtek dopoldan izpraznili vrče z vodo, v katerih se je zbirala voda, ki je kapljala s stropa, in posušili ploščad.
Tržaška Edera bo danes popoldne gostovala pri okrepljenemu Forliju, ki jo bo skušal presenetiti.
Kar se tiče mladinskega delovanja je ŠD Polet razpisalo seminar z vratarje, igralce in trenerje. Seminar bo na Opčinah od 9. do 11. aprila, namenjen pa je registriranim igralcem različne starosti iz vse Italije. Pripravili bodo vrsto predavanj z uglednimi predavatelji iz Italije in Slovenije.
Naš

je včeraj okrogla leta slavil.
Vse najboljše mu želijo odbor, trenerji in vsi igralci NKKras
odbojka - Deželne lige
Pomemben krog
V igri »vroče« točke za play-off in obstanek v različnih ligah - Debut Jerončiča na klopi Olympie
Prvi marčni krog v deželnih odbojkarskih ligah bo za šest naših ekip, ki bodo danes stopile na igrišče (slogaši v D ligi ta teden ne igrajo), zelo pomemben. Razpored tekem je tak, da bi lahko v tem krogu naši predstavniki dosegli zelo veliko točk, povsem možna pa je tudi skrajno negativna varianta, po kateri bi vse slovenske ekipe izgubile.
V moški C ligi bi lahko prvič do točk prišle prav vse naše ekipe. Goriške ekipe čakajo srečanja v boju za obstanek, na katerih morajo nujno ciljati na zmago. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo gostila tržaški Ferro Alluminio, proti kateremu je v prvem delu dosegla svojo prvo letošnjo zmago. Tržačani imajo sicer na lestvici več točk, so pa gotovo v dometu Battistijevih varovancev, ki so že novembra v Trstu igrali v okrnjeni postavi. Takrat ni bilo Testena, tokrat sta pod vprašajem Valentinčič in S. Čer-nic. Zadnjeuvrščena Olympia Tmedia, pri kateri je po zadnji tekmi na trenerski klopi Zoran Jerončič nadomestil Claudia Conza, bo gostovala pri Riguttiju, ki je v ligi prav tako novinec. Če hočejo Goričani še upati na obstanek v ligi, si poraza proti dvanaj-stouvrščenim Tržačanom, proti kate-
rim so bili že v prvem delu na pragu zmage, ne morejo privoščiti. Možnosti za zmago ima tudi Val Imsa, čeprav bo igral brez Florenina in morda brez Radetiča, Masi in Marget pa sta komaj prebolela trebušno gripo. Ma-kučevi varovanci bodo gostovali v Porcii, ki je v prvem delu zbrala že toliko točk, da je trenutno lahko brez večjih skrbi. Njeni zasledovalci bodo verjetno težko dosegli toliko točk, da bi se spet vpletla v boj za obstanek. Glede na to, da so valovci v zadnjih nastopih dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z boljšimi v ligi, pa je zmaga proti Porcii gotovo v njihovem dometu, v boju za obstanek pa pravzaprav tudi obvezna. Danes pa je na sporedu cel kup bojev med najboljšimi v ligi, tako da bo verjetno po tem krogu že bolj jasno, kdo ima dejansko največ možnosti, da si zagotovi nastop v play-offu. Eno izmed takih srečanj bo v Prati, kjer bo gostovala Sloga Tabor Televita. Riolino in soigralci se bodo pomerili z zelo homogeno ekipo, ki jih je v Repnu doslej edina premagala. Prata je pred prvenstvom veljala za enega izmed glavnih favoritov za napredovanje, njeni rezultati pa so bili nato slabši, tako da mora nadoknaditi nekaj točk
zaostanka, če se hoče uvrstiti v končnico. Zato bodo njeni igralci gotovo motivirani in zelo odločni, to pa bo nedvomno veljalo tudi za slogaše, ki bodo skušali ohraniti visok položaj na lestvici. Obeta se torej zelo zanimiva tekma.
V ženski C ligi čaka Slogo List po nepričakovanem porazu proti San-giorgini, zaradi katerega se je znašla čisto na dnu lestvice, popravni izpit. V Repnu bo namreč gostila Tarcento, ki si je obstanek v ligi praktično že zagotovil, je pa v dometu naše ekipe, če bo seveda pokazala, kar zna. Slogaši-ce si zdaj pravzaprav ne smejo več privoščiti spodrsljajev in morajo na vseh tekmah igrati maksimalno, še posebno proti tistim s spodnjega dela lestvice.
Na zahtevno gostovanje pa se odpravlja združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka. Njen nasprotnik bo tokrat drugouvrščeni Fadalti iz Pordenona, ki ga je v prvem delu premagala po tie-breaku. Domačinke imajo na lestvici sicer štiri točke več, dosegle pa so enako število zmag. Pla-ve, za katere bodo naslednji krogi verjetno odločilni, jih bodo skušale tudi danes premagati, saj bi bile nove točke lahko zelo pomembne v boju za mesto v play-offu. (T.G.)
»naša napoved« - Igor Florenin (Val)
Čez šest, sedem let z novo garnituro
Dolgoletni Valov drugoligaš Igor Florenin (letnik 1975)se je ekipi svojega društva pridružil šele januarja, kljub temu pa, da v dogovoru s trenerjem Makucem trenira samo enkrat na teden, se njegova prisotnost na igrišču krepko pozna, saj igra zdaj Val kot prerojen. »V napadu moj doprinos ni najboljši, ker imam kronične težave z ramo, moj doprinos pa je bolj opazen v sprejemu, tako da igra ekipa bolj samozavestno,« je povedal Igor, ki misli, da se Val kljub hudemu zaostanku še vedno lahko poteguje za obstanek v ligi. »Zakaj pa ne? Do konca leta nismo dobili niti seta, po njem pa smo v šestih tekmah osvojili osem točk. Če ne bi doživeli nesrečnega poraza v derbiju proti Olympii, ko smo sicer manjkali jaz, Radetič in Marget, (pekoč poraz nas je sicer zdramil), bi nas zdaj od Soče ločile le tri točke,« razmišlja Florenin, ki danes ne bo mogel nastopiti na pomembnem dvoboju za obstanek v Porcii, a vseeno upa, da bodo njegovi soigralci zmagali. »Boljše kot na začetku sezone igrata zdaj tudi Marget in Masi. Prvi več trenira, drugi pa se počasi privaja na korektorsko vlogo, ugodno pa
me je presenetil tudi napredek centra Danjela Na-nuta,« meni valovec, ki dosti možnosti v boju za sam vrh pripisuje tudi Slogi
Tabor, opozarja pa, da v morebitnem play-offu bolj stavi na izkušene igralce San Giovannija, še posebej, če bodo odločilne tekme igrali na svojem neugodnem domačem igrišču.
Kaj pa Valova bodočnost? Na mladinski ravni imamo deset let »luknje«, a je zdaj v Doberdobu in Štan-drežu ogromno otrok. Čez šest, sedem let bomo spet imeli dobro in mlado ekipo, usoda sedanje članske ekipe pa je odvisna od tega, kdo bo še igral in pa od sredstev. Letos smo finančno pipo privili do skrajnosti.
IGORJEVE NAPOVEDI Prata - Sloga Tabor 0:3 Soča - FerroAlluminio 1:3 Rigutti - Olympia 3:0 Porcia - Val 2:3 Sloga - Tarcento 3:2 Pordenone - Bor Breg 1:3
/
ŠPORT
Sobota, 7. marca 2009
25
košarka - Državna moška C-liga
Neugodno za Bor in Jadran
Borovci danes pri razpoloženem Spilimbergu, Jadran jutri v Rovigu
V desetem krogu povratnega dela državnega prvenstva C lige bosta oba naša predstavnika igrala v gosteh, Bor Radenska (18 točk na lestvici) danes popoldne v Spilimbergu (24), Jadran Mark (20) pa jutri popoldne v Rovigu (26). Oboje čaka na papirju zelo težka, vendar ne nemogoča naloga.
Borovi košarkarji se bodo danes že ob 18.30 (sodnika Maffei in Chiara Maschietto iz Trevisa) spoprijeli z ekipo, ki je ta čas brez dvoma v najboljši formi. Spilimbergo je novembra in decembra preživel dva črna meseca, ko je nanizal osem zaporednih porazov. Na Prvem maju so ga tedaj borovci ugnali z zgovornim 105:80, potem ko so že vodili tudi za 40 točk. Uprava je sklenila trenerja De Prophetisa nadomestiti z izkušenim Zanonom, s katerim je moštvo zmagalo devet od preostalih enajstih tekem in ima za sabo kar sedem zaporednih uspehov. Furlani so dokaj izkušeni, glavni nosilci so prekaljena branilca Musiello in Vua-nello (najboljša strelca), mlada play-makerja Accardo in Bagnarol, pod košema pa postavni veteran Sguassero (208 cm, 40 let, vendar še vedno strahovit skakalec) in koristni Idelfonso, Cominotto ter Sandrin.
Stanje v Borovem taboru še naprej ni rožnato. Predvidoma bo stopila na igrišče deseterica, ki je igrala zadnje tekme, čeprav so Stefano Babich, Davide Monticolo in Giancarlo Visciano zaradi že kroničnih poškodb med tednom v glavnem mirovali. Pozitivno je, da sta po mesecu dni začela počasi trenirati Gianluca Giacomi in Martin Devčič, Ivan Kralj pa bi se moral vrniti domov čez dva tedna. Trener Andrea Mura je ponovno ležal z gripo (naposled pa bi moral biti prisoten na tekmi), tako da je nepopolno ekipo na treningih in sredinem prijateljskem srečanju proti C2-ligašu Ar-diti vodil pomočnik Lucio Martini.
Jadranovci bodo jutri (sodniški met ob 18. uri, pravico bosta delila Ambrosi iz Mantove in Spinelli iz Pavie) potovali v Ro-vigo na najbolj oddaljeno gostovanje sezone. Nasprotnik jih je na Alturi tesno premagal z 72:75. Njegovi stebri so nedvomno trije zunanji igralci višjega formata, in
Alen Semec spet na razpolago Jadranovega trenerja Popoviča
kroma
sicer prodorna DAffso in Pappalardo (oba sta igrala več sezon v višjih ligah) ter ostrostrelec Massimo Guerra (40 let, z dolgo kariero v A ligi, kjer je branil tudi barve Trsta), z 22 točkami na tekmo prvi strelec C skupine. Pod košema pa opravljajo koristno delo krilna igralca Bortolami in Braggion ter center Gagliardoni. Ekipa je izrazito napadalna, tako da je uspešna zlasti ob visokih izidih (v prejšnjem krogu je v Margheri na primer zmagala z 80:95) in ostrem ritmu.
Trener Boban Popovič bo predvidoma imel na razpolago celoten izbor igralcev vključno z rekonvalescentom Alenom Semcem, pa tudi s Francescom Cocom in Petrom Francom, ki sta imela med tednom lažje zdravstvene težave. Po dveh zaporednih uspehih je seveda vzdušje v slačil-nici vedro in fantje so se primerno pripravili na nov pomemben nastop. Cilj Jadra-nove čete je s čvrsto obrambo iz zadnjih nastopov omejiti učinek Roviga in ga tako skušati presenetiti.
UNDER 13 MOŠKI Dom - Monflacone 47:83 (10:18, 18:44, 33:53)
DOM: Forchiassin, Zavadlav, Osso 8, Abrami 6, Kocijancic 2, Bensa 14, Anto-nello L. 6, Antonello M. 2, Peteani 5, Na-nut, Primosig 4, Pintar, trenerja: Peter Bru-men in Matevž Čotar.
Domovci so v prvem krogu povratnega dela doživeli proti močnemu nasprotniku visok poraz. Po dobrih nastopih v prejšnjih krogih nihče ni pričakoval tako visoke koš razlike. Brumno-vi in Čotarjevi varovanci so tokrat nastopili precej nezbrano in slabo delovali predvsem v obrambi, tako da so nasprotniki zlahka polnili Domov koš. Poleg tega so izgubili veliko žog v napadu. Pozitivna je bila le tretja četrtina, ko so se Bensa in soigralci enakovredno borili z nasprotniki in prikazali čisto drugo plat kot v preostalih treh četrtinah tekme. (av)
košarka - D-liga
Brežani do točk, slabi igri navkljub
Dinamo Gorica - Breg 63:76 (16:15, 36:30, 51:58)
BREG: Cerne 11 (2:2, 3:6, 1:1), Sila 11 (4:6, 2:5, 1:4), Ciacchi 16 (0:1, 6:9, 1:2), Cociancich 2 (-, 1:3, -), Glavina n.v., Grazioso n.v., Klabjan 7 (3:3, 2:4, -), Lokatos 9 (1:2, 4:6, 0:4), Zeriali, Klarica 20 (3:3, 7:10, 1:6), Petaros n.v., trener Krašovec.
»Čeprav nismo igrali najbolje, to velja predvsem za prvi polčas, smo osvojili novi točki. Ze v prihodnjem krogu pa nas čaka najzahtevnejša tekma drugega dela prvenstva, saj bomo igrali proti drugouvrščenemu San Vitu. Nastopili pa bomo brez Elvisa Klarice, ki bo ves teden zaposlen na turnirju v Bosni,« je po tekmi dejal predsednik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi.
Tekma v Gorici se ni najbolje začela za Brežane. Slabo so igrali v obrambi in še slabše v napadu. Gostitelji pa so zadevali iz vseh položajev in posebno uspešni so bili pri metu za tri točke. Breg je tako ob polčasu zaostajal za šest točk.
Po odmoru so Brežani vendarle stopili na igrišče s pravim pristopom do tekme in s consko obrambo 3-2 spravili v težave gostitelje. Krašovčevi varovanci so tudi v napadu končno igrali, kot znajo, in dobili četrtino z 28:15 ter po-vedli za sedem točk. Tudi v zadnji četrtini so nadaljevali z uspešno igro, si zagotovili tudi ta del srečanja z 18:12 in novi točki sta bili tu.
Od posameznikov sta se izkazala Ciacchi in Klarica, ki sta bila tudi najboljša strelca Bregove ekipe s 16 oz. 20 točkami. Ostali so igrali pod svojimi sposobnostmi. V naslednjem krogu proti San Vitu brez najboljšega strelca Klarice pa gotovo ne bo lahko in potreben bo drugačen pristop do tekme. (lako)
boks - Danes v goriški dvorani UGG ob 22. uri poklicni dvoboj Vidoz - Zeprezalka
Vidoz: »Hočem zmagati!«
Poljak je 10 centimetrov višji in 7 kilogramov težji od težkokategornika iz Ločnika - Ob 20. amaterji FJK in Slovenije ter ženske
Goričan Paolo Vidoz (levo) in Poljak Zaprezalka med tehtanjem
bumbaca
»Nasprotnik je zahteven in močen, vendar hočem zmagati, ker bi imel nato možnost, da se spet potegujem za evropski naslov,« je na tehtanju pred današnjim dvobojem v goriški dvorani UGG proti Poljaku To-maszu Zeperzalki povedal ločniški boksar težke kategorije Paolo Vidoz. Kot smo že poročali v četrtek je namreč sedanji celinski prvak Anglež Matt Skelton, ki je Vidoza že gladko premagal, nepričakovano izgubil naslov, Goričan pa zdaj upa, da bo spet med izzivalci in da bo novo priložnost dobil že pred koncem leta. 38-letni Vi-doz pa mora danes najprej premagati Poljaka, ki je 10 centimetrov višji in
sedem kilogramov težji od njega (119 proti 112 kg). »Njegov slog sem preučil preko interneta,« je povedal Vidoz, na včerajšnji predstavitvi dvoboja pa sta bila tudi župan Romoli in od-bornica za šport pri Pokrajini Sara Vito. Boksarski miting se bo v dvorani UGG pričel ob 20. uri, na sporedu pa bo več amaterskih dvobojev med boksarji iz FJK in Slovenije ter ženski dvoboj, Vidoz in Zaprezalka pa bosta prekrižala rokavice okoli 22. ure. Vstopnina znaša 10 evrov, prodaja se prične ob 17. uri. To bo prvi Vidozev dvoboj v Gorici in eden redkih profesionalnih, kar jih je doslej gostilo mesto ob Soči.
smučanje - Deželni finale SK Brdina
S požrtvovalnim delom spravili slalom pod streho
Pri Smučarskem klubu Brdina so spravili pod streho prvi dan deželnega smučarskega finala za kategorije miškov, mišk, cicibanov in cicibank. Na progi Ci-macuta v kraju Forni di sopra je bil včeraj na sporedu slalom za pokal ZSŠDI. Na progi, kjer je bilo v četrtek 50 cm novega snega, se je ponoči nabralo še dodatnih 30 cm tako, da je bila potrebna številčna ekipa za ureditev tekmovalne proge. Ze od zgodnjih jutranjih ur so tako poleg Promotujevih operaterjev na progi pomagali se Brdinini člani in trenerji društev, da je tekma lahko ob 11.30 nemoteno stekla. Dela so se nadaljevala tudi med tekmo, saj je brez prekinitve snežilo do 12.30.
Udeležba tekmovalcev naših klubov je bila skromna, nastopili so le člani SK Brdina v kategorijah cicibanov in cicibank. Med slednjimi se je Katrin Don uvrstila na visoko 9. mesto, s časom 33,62 je za zmagovalko Laro Della Mea (Lus-sari) zaostala za dobre štiri sekunde. Njena klubska tovarišica Lorenza Jez je bila štirinštirideseta. Med cicibani se je Jan Ostolidi uvrstil na 30. mesto, Igor Gre-gori je bil 35., Carlo Francesco Rossi 36., Matej Kalc (vsi Brdina) pa 43. Zmagal je Francesco Gentilli (Sella Nevea). Prvakinja med miškami je Elisabetta Tosoni (Cimenti), prvak pa Kevin Cimenti (Cimenti).
Danes je na vrsti gimkana za pokal Brdina, ki se bo prav tako odvijala na progi Cimacuta s pričetkom ob 10. uri. Organizatorjem so tokrat vremenske napovedi naklonjene. Za gimkano je vpisanih 189 tekmovalcev za skupno 18 klubov. Nagrajevanje slalomske tekme , kot tudi ostalih dveh (jutri bo še veleslalom za pokal Koimpex), bo jutri na glavnem trgu V Forni di Sopra .
ŽUŽEK - Športni direktor deželnega odbora FJK je medtem sporočil imena reprezentantov za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v kraju Corno alle Scale od 16. do 20. marca. Od naših klubov je bil Štefan Zužek (SK Devin) med naraščajniki izbran kot rezerva.
LUSSARISSIMO - V trgovskem središču Il Giulia v Trstu bodo danes ob 10.30 predstavili letošnjo izvedbo tekmovanja Lussarissim,o ki bo prihodnji teden na Višarjih.
Domači šport Danes
Sobota, 7. marca 2009 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Ponziana
3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Zagraju: Sagrado
-	Mladost
DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Sevegliano; 15.30 v Štarancanu: Staranzano - Kras; 17.00 v Križu: Vesna -Fincantieri
ZAČETNIKI - 15.00 v Trstu, sv. Ivan: San Giovanni
-	Pomlad KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Spilimbergu: Spilimbergo - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Trstu, U. Macelli: 69ers - Bor Art Group
UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Dolini: Breg -
Servolana
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Prati: Prata - Sloga Tabor Televita; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Ferro Allumino; 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Rigutti - Olympia TMedia; 20.30 v Porcii: Porcia - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Tarcento
ŽENSKA DLIGA - 20.30 v Pordenonu: Pordenone
-	Bor Breg Kmečka banka
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Gorici, Spacapan: Govolley Kmečka banka - Villesse
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 na Opčinah: Sloga -S. Andrea
3.	ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Poggi 2000
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -OMA A; 18.00 v Trstu, Ul. Miani: Virtus - Kontovel UNDER 13 ŽENSKE - 15.30 na Proseku: Kontovel
-	S. Andrea; 18.00 v Nabrežini: Sokol - S. Andrea
UNDER 12 MEŠANO - 15.30 na Opčinah: Sloga
-	Brunner
HOKEJ NA ROLERJIH
MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Asiago Vipers
Jutri
Nedelja, 8. marca 2009 KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Rovigu: Rovigo -Jadran Mark
PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, Suvich:
Libertas Barcolana - Sokol
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Pordenonu:
Sistema PN - Jadran ZKB
UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Vidmu, Marangoni:
Snaidero - Jadran ZKB
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Latisani: Pertegada
-	Juventina; 15.00 v Koprivnem: Capriva - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Medeji: Medea -Primorec; 15.00 v Trstu, sv. Ivan: San Giovanni -Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Primorje Interland; 15.00 v Porpettu: Porpetto - Breg; 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Fogliano
NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - San Canzian
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Kontovel
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	PoggiOma
UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Aurora - Sloga Multinvest
UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Tržiču: Fincantieri -Sloga; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Soča Rast
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia FerStyle - Futura Cordenons; 16.00 v Trstu: S. Andrea - Sloga Rast UNDER 13 ŽENSKE - 10.00 v Trstu, Rocol: Virtus
-	Bor Co.A.La
□ Obvestila
SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto 14. marca 2009 v Forni di Sopra za 4.tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it, ali 335 8180449(Erika)
SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538
ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSŠDI-ja organizira jutri, 8. marca 2009 v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Pričetek ob 14.30.
2 6 Sobota,
7. marca 2009
RUBRIKE
ta teden edinost pred 100 leti
FILMI PO TV
Sobota, 7. marca, Ital
Il dottor Doli
Režija: Betty Thomas
Te dni je politično društvo Edinost priredilo v Rojanu javni shod. »Shod je otvoril imenom političnega društva Edinost njega predsednik in državni poslanec dr. Rybar s kratkim pozdravnim govorom, v katerem je predlagal predsednikom g. Mikeliča iz Rojana, zapisnikarjem pa g. Mateja La-vrenčiča. Po kratkem nagovoru, v katerem se je zahvalil na ogromni udeležbi, je predsednik podelil besedo državnemu poslancu dr. Rybarju, ki je imel nad uro trajajoč, na široko zasnovan govor. Gospod poslanec je v živih barvah slikal sedanji zamotani politični položaj v državi in vzroke, ki so doveli do te splošne zmešnjave. Povedal je kako da sedanji na podlagi splošne volilne pravice izvoljeni parlament ni izpolnil nad, ki so se sta-vljale vanj. Kakor glavne vzroke temu je navel: ustrojstvo monarhije, volilno reformo in poslovni red zbornice. Drastično je slikal nestrpnost in nez-nosljivost nemških strank, ki je edino kriva, da ne
Vse osebje, tako upravno kot operativno, Rdečega križa na tržaškem področju stavka v znak protesta proti krčenju reševalne službe Rdečega križa in znižanju števila osebja, ki ga je napovedal upravni komisar te ustanove. Uprava Rdečega križa je zagotovila, da bo poskrbela za nujne primere, ker je vse osebje te ustanove sklenilo, da se bo udeležilo stavke brez izjem. Da bi rešili spor, je bil te dni sestanek na Uradu za delo, toda upravni komisar Rdečega križa se ga ni udeležil. Vprašanje reševalne službe na tržaškem področju se je začelo zaostrovati, ko je komisar ukinil nočno reševalno službo v Miljah, ne da bi se prej posvetoval s predstavniki zaposlenega osebja. Ta ukrep je postavil na dnevni red še druga vprašanja, ki so dozorevala s prihodom novega komisarja, a so se pojavljala že mnogo prej. »Glede tehnične opreme in zadevnih pomanjkljivosti reševalne službe je že dalj časa slišati hude pritožbe. Odgovornost za tako stanje
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
more priti do zaželjenega narodnega pomirjenja. Pojasnjeval je, kako da ne more priti ta parlament do večine, bodi sestavljene po narodnosti, bodi po političnih somišljenikih. Razlagal je bistvo ob-strukcije kakor skrajnega parlamentarnega sredstva. Povedal je v kakih slučajih je obstrukcija opravičena in v kakih frivolna. Posebno pa je na-glašal, da so bili Nemci prvi, ki so posegli po tem sredstvu in sicer za krivično stvar. Največe hinavstvo je torej, ako se sedaj Nemci zgražajo nad obstrukcijo. Nadalje je pripovedoval, kako vse drugače se vedejo socijalni demokratje sedaj, ko so močna skupina in morajo nositi odgovornost. Tudi nemške krščanske socijalce je govornik trdo prijemal.«
V zaključku svojega nagovora je poslanec odločno potrdil, »da mi Jugoslovani ne smemo želeti razpada države, pač pa delati na to, da pridemo v tej državi do primerne veljave«.
ni mogoče naprtiti osebju, ki je, spričo razmer, zelo požrtvovalno, ampak izključno direkciji. V Trstu je zdaj devet rešilnih avtomobilov, od katerih pa uporabljajo samo tri, ker za ostale ni dovolj osebja. To je vzrok, da včasih v primerih prometnih nesreč ni na razpolago reševalnega avtomobila in mora pohiteti na kraj nesreče dežurni zdravnik skupno z bolničarjem s svojim avtomobilom. Tržaška hranilnica je pred časom podarila Rdečemu križu moderno opremljen rešilni avto, ki pa zaradi pomanjkanja osebja stoji v garaži, medtem ko se Rdeči križ v nujnih primerih zateče za pomoč k policiji. Proti takemu stanju je osebje Rdečega križa že večkrat protestiralo, zlasti ker mu preti stalna nevarnost odpustov. In to je tudi namen novega komisarja, ki je bil pred kratkim poslan iz Rima. Komisar je namreč že napovedal nove odpuste, ker sta po njegovem mnenju pri vsakem reševalnem avtomobilu dovolj le en šofer in en bolničar.«
ia 1, ob 19.BC
Igrajo: Eddie Murphy, Ossie Davis in Oliver Platt Eddie Murphy doživi to, kar si veliko ljubiteljev živali od nekdaj želi. Na lepem se zave, da ga šti-rinožci razumejo in da mu na pasji način tudi odgovarjajo. Vse lepo in prav; le da v določenem trenutku Eddie to svojo nadnaravno sposobnost razodene tudi ostalim. Temnopoltega zdravnika kaj kmalu opredelijo za norega in ga posledično tudi zaprejo v norišnico. A ker gre tudi pri Tho-masovem delu za komedijo, ... se stvar srečno konča...
Sobota, 7. marca, Tv Slo 1, ob 20.05
Lovec
na krokodile
Režija: John Stainton
Igrajo: Steve Irwin, Terrilrwin in Magda Szu-banski
Avstralski pustolovec, ljubitelj živali in lovec na krokodile Steve Irwin, reši krokodila pred lovci, ki so bili že na tem, da ga pokončajo. Pri tem sicer Steve ne ve, da je žival par ur prej pohrusta-la tajno satelitsko napravo ameriške vlade in da so lovci pravzaprav tajni agenti, ki morajo napravo dobiti nazaj.
Nedelja, 8. marca, Rai 4, ob 21. uri
The Aviator
Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo Di Caprio, Alec Baldwin in Cate Blanchett
Howard Hughes, očarljiva osebnost 20. stoletja je bil industrijec, uspešni filmski producent in neustavljivi ameriški inovator - predvsem pa je bil pilot.
V tem spektakularnem epu se je režiser Martin Scorsese osredotočil na najplodnejše obdobje Hughesovega življenja - to je bil čas izjemnih inovacij v letalstvu, divjih ljubezenskih zgodb (vključno s tisto z Katherine Hepburn) in neusmiljenih korporacijskih bitk. Film si je zagotovil pet oskarjev.
Ponedeljek, 9. marca, La 7, ob 14. uri
Il cucciolo
Režija: Clarence Browm
Igrajo: Gregory Peck, Jane Wyman, Claude Jarman Film, ki si ga je nedvomno v skoraj šestdesetih letih, odkar so ga posneli, ogledalo nekaj milijonov otrok po vsem svetu, ostaja še vedno aktualna, poučna in tudi ganljiva zgodba o dečku, ki se naveže na mladega jelena. Poskočna živa-lica poškoduje nasade njegovih staršev, kar povzroči celotni družini neverjetno denarno škodo. Oče se tako odloči, da bo živalico z lepa ali z grda, oddaljil...
Torek, 10. marca, Tv Slo 2, 21.25
Državljan Havel
Režija: Miroslav Janek in Pavel Kautecky Dokumentarni film 2008 Film je portret češkega dramatika, političnega di-sidenta in kasnejšega predsednika Češke Vacla-va Havla. Nekdanji politični zapornik in priljubljeni pisec dramskih del je po »Žametni revoluciji« jeseni 1989 stopil na čelo najprej Češkoslovaške, po ločitvi od Slovaške pa še Češke republike.
Četrtek, 12. marca, Rete 4, ob 23.20
Parla con lei
Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Javier Camara, Dario Grandinetti, Le-nor Watling Rosario Flores in Geraldine Chaplin Almodovarjev celovečerec, ki si je leta 2003 zagotovil oskarja za najboljši scenarij, pripoveduje o Benignu, mladem medicinskem asistentu, ki skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Bolničar se s časom zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje vsakodnevne dogodivščine. Potem sreča svojega soseda Marca, čigar dekle Lydia je po nesreči ravno tako v komi. Oba moška čakata, da se njuni dekleti prebudita iz globokega sna. (Iga)
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SESTAVIL LAKO
IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI
PRISTANIŠCE V JU2NI ITALIJI
REKA, KI TECE SKOZI MÜNCHEN
MARK TWAIN
MOLILNICA; VEČDELNA GLASBA
VRSTA ZAČETKA V02NJE RICCARDO ILLY
FOTO KROMA
KIRURŠKA STRGALKA, GREBLJICA
PREBIVALEC
GRŠKE PRESTOLNICE
NAKODRANA VOLNENA TKANINA
ANGLEŠKI IN IRSKI PLES
TEGA LETA
POMENO-SLOVCI
VEUKA ROPARSKA PTICA UJEDA
KAJETAN KOVIC
DALJŠE OBODBJE, VEK
TRINIDADSKI ATLET BOLDON PRVI RIMSKI ZASLO2NIK
JAPONSKI BORILNI ŠPORT
GRŠKA BOGINJA NESRECE POLJEDELKA
TAZIO NUVOLARI
PROŠNJA ZA UDELE2BO ŠKODLJIVA PADAVINA
FIZIKALNA ENOTA
LJUBKOVA1NO MOŠKO IME
ODPRTJE PRIREDITVE
MESTO V ŠPANIJI, OB REKI DUERO
LETOPIS, KRONIKA
REKA V FRANCIJI
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
GLINASTA PIŠCAL
NAŠ ŠAHIST (PINO)
SLOV. ESEJIST (DRAGO)
LESLIE IRVING SIMBOL, ZNAK DR2AVE
ŠVEDSKA IGRALKA (LENA)
ETIOP. ATLET (ABEBE)
AM. IGRALEC PACINO
AMERIŠKI RE2ISER COEN
DE2ELA V JU2NI ITALIJI
PRIPRAVNIK ZA
DUHOVNIŠKI POKLIC
DEL PERILA RIMSKI BOG SMRTI
RICHARD OWEN
ANATOLIJ KARPOV IGOR KOMEL
KRAJ PRI POREČU NAUK O GIBANJU TELES
ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI
OTON TRABANT SOSEDI FRANCOZOV
ZADNJI RUSKI CAR (DRUGI)
ITALIJANSKI
SUKAR (GIORGIO)
ANTON CEHOV
TE2A OVOJNINE
LETOVIŠCE PRI OPATIJI
VSTOPNICA, VOZOVNICA
IMMANUEL
KANT INDIJANSKO PLEME V ZDA
NAŠ PUBLICIST (MARIJ)
DIADEMI, OGRLICE ITD.
ZBIRKE STARIH LISTIN NAJVECJI GRŠKI OTOK
PRVOTNA PREBIVALKA APENINSKEGA POLOTOKA
NASELJE PRI RAKEKU PLIN BREZ BARVE
VENO TAUFER
BORIS KOBAL GRŠKI BOG VOJNE
LAHEK ŠPORTNI COLN EVA SRŠEN
NABREŽINSKI
ŽUPAN (GIORGIO)
IZVRŠNI ORGAN
RICHARD EGAN
GRIGORIJ ČUHRAJ
JADRANSKI OTOK
AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA DELE2
UGANKARJI
TR2AŠKI NOG. DRUGOLIGAŠ
SPIELBERGOV VESOLJČEK
VISOKA IGRALNA KARTA
MREŽEKRILCI,
KI IMAJO ZELENKASTA KRILA
JAPONSKI RE2ISER KUROSAVA
NAŠ PESNIK MERMOLJA
KRAJ PRI ZADRU
ZMIKAVT, KRADLJIVEC
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
LOJZE ABRAM
ITALO SVEVO
SLOVARČEK - ATIK = rimski založnik • BAJT = slovenski esejist * ERG = fizikalna enota za delo • OLIN = Švedska igralka • RATINE = nakodrana volnena tkanina * ROA = mesto v Španiji • TENČIČARICE = mrežekrilci
SEL
ESTONEC
ta teden primorski dnevnik pred 50 leti
A PRIMORSKI DNEVNIK
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 7. marca 2009
27
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Jabolko
20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Aktualno: Sabato & Domenica
9.35	Aktualno: Settegiorni
10.25	Aktualno: Aprirai
10.40	Aktualno: Tutto benessere
11.30	Aktualno: Occhio alla spesa
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Easy Driver
14.30	Aktualno: Effetto Sabato
17.00	Dnevnik in vremenska napoved
17.10	Aktualno: A Sua immagine
17.40	Dnevnik L.I.S.
17.45	Dok.: Passaggio a Nord Ovest
18.50	Kviz: L'eredita
20.00	Dnevnik in športne vesti
20.35	Kviz: Affari tuoi
21.30	Resničnostni show: Ballando con le Stelle
0.05	Dnevnik
0.10	Aktualno: Applausi
V^ Rai Due
6.20	Aktualno: L'avvocato risponde
6.30	Aktualno: Inconscio e Magia
6.45	Variete: Mattina in famiglia
10.15	Aktualno: Sulla via di Damasco
10.45	Aktualno: Quello che
11.25	Aktualno: Aprirai
11.35	Variete: Mezzogiorno in famiglia
13.00	Dnevnik
13.25	Šport: Dribbling
14.00	19.00 Resničnostni show: X Factor
15.30	Nan.: Scalo 76
17.10	Aktualno: Sereno variabile
18.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.10	Nan.: The District
19.35	Variete: Scorie di scorie
20.25	Žrebanje lota
20.30	23.20 Dnevnik
21.05	Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti
22.40	Šport: Sabato sprint
23.20	Nočni dnevnik
23.30	Dok.: Tg2 - Dossier
0.15	Aktualno: Tg2 Storie
1.00	Tg2 - Mizar
^ Rai Tre
7.00 8.45 Risanke
8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco
8.45 Variete: Accipicchia, ci hanno ru-bato la lingua!
9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest
11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura
12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved
12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledita
Bellitalia in Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, sledi Magazine Champions League 16.35 Kolesarstvo: Eroica di ciclismo, Siena
17.00 Turin: EP v atletiki v dvorani 18.10 Šport: 90 Minuto Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved
20.00 Variete: Blob
20.10 Variete: Che tempo che fa
21.30 Dok.: Speciale Ulisse - Il piacere
della scoperta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.. Un giorno di pretura
(J Rete 4
6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.25 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente
7.40 8.10 9.00
10.00 11.30 11.40 13.30 14.05 15.00
17.00 18.00 18.45
19.35 21.30
23.50 0.40
Nan.: Vita da strega
Nan.: Mac Gyver
Aktualno: Tv moda, sledi Stasera a
teatro
Aktualno: Vivere meglio 15.00 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Ricomincio da me Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot - Carte in tavola (srh., V.B., '91, i. D. Suchet, T. Gemmill Nan.: Detective Monk Variete: Aspettando Miss Padania 22.25 Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Law & Order: Unita speciale
Šport: Guida al campionato Film: Una casa sulle colline (tril., ZDA/Lux., '93, i. H. Slater)
Canale 5
6.00
8.00 8.50 9.30 10.00
10.05
13.00
13.40
14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10
23.55 1.35
Dnevnik - prometne informacije in
vremenska napoved
Jutranji dnevnik
Glasb.: Loggione
Aktualno: Nonsolomoda (pon.)
0.00 Aktualno: Speciale sul film La
matassa
0.05 Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved
18.15 Resničnostni show: Grande Fratello
Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: La Corrida - Delitti allo sbaraglio
Variete: Se ve li siete persi Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.25 Nan: Still Standing 6.55 Risanke
10.45 Nan.: Dharma & Greg 11.20 Nan.: V.I.P.
12.25 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Anni 90 - Parte II (kom., It.,
'93, i. M. Boldi) 16.15 Film: Il piccolo panda (pust., ZDA,
'95, r. C. Cain, i. R. Slater) 17.50 Aktualno: Speciale sul film La ma-tassa
17.55 Nan.: Selvaggi 18.30 20.30, 22.05, 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Il dottor Dolittle (kom., ZDA,
'98, r. B. Thomas, i. E. Murphy) 21.10 Film: Boog & Elliot a caccia di ami-ci (anim., ZDA, '06, r. J. Culton, i. R. Allers, A. Stacchi) 22.40 Film: Pipistrelli vampiro (groz., ZDA '05, i. L. Lawless, D. Neal)
Tele 4
7.00
8.10 10.35 12.05 12.50 13.10 13.50 14.00 14.10 14.25 14.50
8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik
Storie tra le righe Nan.: Don Matteo 6 Palco, gli eventi in TV Volley Time
Conosciamo i nostri ospedali Snaidero, passione basket Qui Cortina Videomotori Ski Magazine Šport: Hard Trek
17.00	Risanke K2		smučarski skoki, ekipno
19.00	Udin e Conte	19.55	Nova Gorica: nogometna tekma li-
19.10	Musica, che passione!		ge Telekom: Hit Gorica - domžale
20.00	Musa Tv	21.50	Bleščica, oddaja o modi
20.30	Deželni dnevnik	22.20	Slovenski magazin
20.55	Film: Il mastino di Baskerville (i. B.	22.45	Film: Prevaranti (pon.)
	Rathbone, N. Bruce)		
22.55	Qui Tolmezzo		
23.30	Stoa'		Koper
La 7
6.00 7.00
10.10 10.45 12.30 13.00 13.30 15.30
17.40
20.00 20.30 21.00 23.00
0.50 1.15 1.50
Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus Week-end, sledi Ombibus Life Aktualno: L'intervista Nan.: Alla conquista del West Dnevnik in športne vesti Dok.: Animal face off Nan.: Jack Frost
Film: Per piacere... non salvarmi piu la vita (kom., ZDA, '84, r. R. Benjamin, i. C. Eastwood, B. Reynolds)
Film: I tre moschettieri (pust., ZDA, '48, r. G. Sidney, i. L. Turner, G. Kelly) Dnevnik
Dok.: Crocodile Hunter
Nan.: L'ispettore Barnaby
Film: Delitti inutili (pol., ZDA., '80
r. B. Hutton, i. F. Sinatra)
Nočni dnevnik
Aktualno: M.O.D.A.
La 25.a ora - Il cinema espanso
(T Slovenija 1
6.15	Kultura, sledi Odmevi
7.00	Zgodbe iz školjke (pon.)
7.30	Lutkovno-igrana nan.
9.40	Kino Kekec: Samson in Sally (pon.)
10.45	Polnočni klub (pon.)
12.00	Tednik (pon.)
13.00	Poročila, vremenska napoved in
športne vesti
13.15	Oddaja: Tranzistor
13.50	14.15, 18.40 Risanke
14.00	Film: Maratonka
14.20	Film: Kako uloviš Šefinijo
15.55	17.20 Sobotno popoldne
16.10	Labirint
17.00	Poročila, vremenska napoved in
športne vesti
17.15	Ozare
17.30	Na vrtu
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.55	Dnevnik, vremenska napoved,
Utrip in športne vesti
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Film: Lovec na krokodile
21.30	Ars 360
22.00	Poročila, vremenska napoved,
športne vesti
22.30	Hri-bar
23.35	Nad.: Deadwood
0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 07.03.1991 0.50 Dnevnik 1.10 Dnevnik zamejske Tv
(t* Slovenija 2
7.35 Skozi čas
7.45 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 07.03.1991 8.10 Polemika (pon.) 9.50 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 1.vožnja 11.25 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju, smuk (M)
11.55 Lahti: SP v nordijskem smučanju,
smučarski teki, sprint (M in Ž) 13.50 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 2.vožnja 15.00 Turin: EP v atletiki v dvorani 18.00 Lahti: SP v nordijskem smučanju,
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti
14.20 Euronews, sledi Pogovorimo se o... 15.10 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju,
smuk (M) 16.10 23.30 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus
18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku)
18.35 Vremenska napoved
18.40 Primorska kronika
19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik
19.25 Šport
19.30 Jutri je nedelja
19.45 Vzhod - Zahod
20.00 Košarka NLB
21.30 Alter ECO
22.15 Turin: EP v atletiki v dvorani 0.15 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
11.30	Dnevnik TV Primorka in vremenska napoved
12.00	23.30 Videostrani
18.00	Kultura
18.30	Akcija - reakcija: Pust (pon.)
19.15	Settimana Friuli
19.40	Kulturni utrinek (pon.)
20.00	Duhovna misel
20.15	Tedenski pregled
20.30	Film: Hip hop vročica
22.00	Znanstveni večeri (pon.)
23.10	Objektiv (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Rokometno prvenstvo; 10.00 Ženski lobi Slovenije; 11.00 Pogovor z osebnostjo Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved;
8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 10.05 Kvitf-jell: SP v alpskem smučanju, smuk (M); 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Obvestila; 12.00 Lahti: SP v smučarskih tekih (Ž); 12.50 Turin: EP v atletiki v dvorani; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.26 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž); 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 Lahti: SP v smučarskih skokih; 16.45-18.00 Turin: EP v atletiki v dvorani; 17.40 Zagreb: rokometna tekma lige prvakov, Croatia Osi-guranje vs. Celje Pivovarna Laško; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.22 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Baritonist Riccardo Stracciari; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00Koncert; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28
Sobota, 7. marca 2009
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
vremenska slika
1010
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
'ATENE 'M.
, JI/17 ^ - '1000, , * _ •• "t
K
Konec tedna bo nad našo deželo iznad severne Evrope dotekal bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 18.00
Dolžina dneva 11.27
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 13.39 in zatone ob 4.30
A
Nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka s severnimi vetrovi bolj suh zrak.
BIOPROGNOZA
Danes bo vreme najbolj občutljivim še povzročalo manjše težave, ki se bodo kazale kot nerazpoloženost, manjša delovna storilnost in slabša zbranost.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.59 najnižje -12 cm, ob 7.23 najvišje 34 cm, ob 14.02
najnižje -56 cm, ob 20.47 najvišje 41 cm. Jutri: ob 2.31 najnižje -22 cm, ob 8.09 najvišje 42 cm, ob 14.35 najnižje -63 cm, ob 21.15 najvišje 48 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................880
Vogel.................405
Kranjska Gora.........80
Krvavec..............330
Cerkno...............165
Rogla.................195
Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............250
Piancavallo ..........5GG
Forni di Sopra ........ 29G
Zoncolan ............42G
Trbiž..................2BG
Na Žlebeh ...........64C
Mokrine..............B7G
Podklošter...........24C
Bad Kleinkirchheim . 1BG
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
močan
mm, sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
TOLMEČ O
-1/7
S

CELOVEC
O 0/8
TRBIŽ O
-2/6
o -3/6
KRANJSKA G.
JJ
O
TRŽIČ
3/11
O
GRADEC
3/1D
&
O" 2/8 S. GRADEC
CELJE 2/11
o .
o
o
LJUBLJANA
3/12 N. MESTO 2/11
MARIBOR
O 4/10
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/9

ZAGREB 3/9 O
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V hribovitem svetu bo ponoči lahko nastala poledica. V visokogorju bo pihal okrepljen severni veter, ki bo občasno lahko zapihal tudi po dolinah. Maksimalne dnevne temperature bodo narasle bodisi po nižinah kot po dolinah.	Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Pod Karavankami in v severovzhodni Sloveniji bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 6, v alpskih dolinah do -4, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
	
o
GRADEC
-2/12
M. SOBOTA
O-2/12

K
(NAPOVED ZAJUTRI
Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme z jasnim nebom. Pojavljale se bodo lahko le visoke koprene. V gorskem svetu je možna poledica. Ponoči in zjutraj bo še mrzlo tudi v nižinskem pasu.
Jutri bo precej jasno. V ponedeljek se bo od zahoda pooblačilo, zjutraj in dopoldne bo prehodno deževalo, nad okoli 700 metrov nadmorske višine pa snežilo. Popoldne se bo pričelo jasniti.
zDa - Vrnili naj bi se v indijo
Na dražbi v New Yorku prodali Gandhijeve predmete
NEW YORK - Dražbena hiša Antiquorum je v četrtek v New Yorku prodala osebne predmete nekdanjega indijskega voditelja in mirovnika Mahatme Gandhija za 1,8 milijona dolarjev.
Osebne predmete, med katerimi so ponošeni usnjeni sandali, žepna ura, medeninasta posoda in krožnik ter očala, je prodajal zasebni zbiralec James Otis, ki je dejal, da potrebuje denar za promocijo mirovništva. Predmete je kupil indijski poslovnež V.J. Mallyja, ki je preko zastopnika sporočil, da jih bo podaril indijski vladi.
Kalifornijski poslovnež Otis je najprej napovedano dražbo skoraj preklical, vendar pa si je premislil, dražbena hiša pa je sporočila, da je bil nakup legalen. Otis je skoraj preklical dražbo, ker je v Indiji sprožila hudo ogorčenje, saj bi morali predmeti po mnenju Indijcev soditi v muzej kot del nacionalne dediščine. Če je verjeti kupcu, se bo to tudi zgodilo. (STA)
Osebni Gandhijevi predmeti, ki so jih prodali na dražbi
ansa
velika britaniJa - Priznanje
Elizabeta II. bo Kennedyju podelila viteški naziv
Washington, 6. marca (STA) - Britanska kraljica Elizabeta II. se je odločila dolgoletnemu ameriškemu senatorju Edwardu Kennedyju podeliti viteški naziv, je naznanil britanski premier Gordon Brown. V govoru pred ameriškim kongresom je Brown tudi hvalil Kennedyja za njegova prizadevanja za dosego miru na Severnem Irskem in razširitev zdravstvenega varstva na milijone Američanov.
"Za vse te stvari imamo velik dolg do življenja in poguma senatorja Edwarda Kenne-dyja," je v nagovoru dejal Brown.
77-letni Kennedy zvezno državo Massachusetts v senatu zastopa od leta 1962, kar je najdlje za senatorjem iz Zahodne Virginije Robertom Byrdom. Kennedyju, ki je mlajši brat leta 1963 ubitega predsednika ZDA Johna Kennedyja, so sicer lani odkrili tumor na možganih in se je odtlej bolj kot ne umaknil iz javnega življenja. (STA)
Edward Kennedy