Živa Kham Omahen
Feriae Graecae Latinaeque AD MMXVII
Poletje 2017 je bilo za klasično filologijo nepričakovano plodno. V približno treh mesecih so se odvili trije veliki dogodki, dva od njih letos prvič, namenjeni v prvi vrsti dijakom in učencem tretje triade, hkrati pa odprti za vse ljubitelje klasične filologije in antične kulture in civilizacije. Vsak od njih je prinesel svoje vsebine, svoje kamenčke in barve - in nastal je čudovit mozaik. Upamo, da bodo dogodki (p)ostali tradicionalni in da se jim v letu 2018 pridruži vsaj še Noč raziskovalcev.
DELFI
Poletna šola klasičnih jezikov v Delfih1 je letos potekala drugič (prvič poleti 2016). Traja teden dni, namenjena je dijakom in profesorjem slovenskih in zamejskih gimnazij, organizirata jo Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (krajše FF UL) in Društvo za antične in humanistične študije.
Evropski kulturni center v Delfih,2 kjer poletna šola gostuje, je podrobneje opisal David Movrin v članku »Studenec besed: seminar o starogrški književnosti in kulturi v Delfih«.3 Prostor na udeležence deluje navdihujoče in sproščujoče, omogoča individualen stik z (antično) grško kulturo.
1	Več na: https://ff.classics.si/2016/02/20/poletna-sola-klasicnih-jezikov-v-delfih-2016/ (obiskano 21. nov. 2017) in https://ff.classics.si/2017/02/08/poletna-sola-2017/ (obiskano 21. nov. 2017). Lanska je potekala med 25. junijem in 2. julijem 2016, letošnja med 24. junijem in 1. julijem 2017.
Tukaj je objavljen tudi celoten program obojih Delfov.
2	Spletna stran Evropskega kulturnega centra v Delfih: www.eccd.gr.
3	Keria 16, št. 1 (2014): 155-158.
238
Živa Kham Omahen
Slika 1: Pela, 25. junij 2017 (foto Živa Kham Omahen)
DELFI 2016
D
SOB, 25. jun. 2016
Stobi: izkopanine
Delfi, popek antičnega sveta
D
SRE, 29. jun. 2016 Atene: Akropola, Partenon, Erehtej, Schliemannova hiša, Muzej kikladske umetnosti; rt Sunion
NED, 26. jun. 2016
Delfi: arheološko najdišče in muzej (dr. Rosina Kolonia)
PON, 27. jun. 2016
Klasična jezika in slovensko dvajseto stoletje (David Movrin)
Antični epski junaki (Katjuša Kolar)
Rimska civilizacija v zrcalu literature
Kopanje
Razmerje med staro in novo grščino
(Jerneja Kavčič)
Mit o Argonavtih
Odiseja
TOR, 28. jun. 2016
Pindarjeva poezija (Brane Senegačnik) Avtentična izgovorjava klasičnih jezikov
(Jerneja Kavčič)
Novejši trendi pri učbenikih klasičnih jezikov (David Movrin)
Kopanje
Antična tradicija v srednjem veku: Hildegarda Bingenska (Sonja Weiss)
Osnove novogrškega jezika
(Dragica Fabjan Andritsakos)
Grško gledališče
ČET, 30. jun. 2016
Latinske besedne igre (Marko Kastelic)
Antični motivi v moderni grški književnosti
(Dragica Fabjan Andritsakos)
Sokratov zagovor pri Platonu in Ksenofontu
(Polona Strnad)
Kopanje
Antični odnos do stvarstve in bivanja
(Dragica Fabjan Andritsakos)
Dvojezičnost in stiki med jeziki v antičnem svetu (Jerneja Kavčič)
Sapfo, deseta muza
PET, 1. jul. 2016
Solun: agora in forum, Arheološki in Bizantinski muzej
Skulpture s Partenona
SOB, 2. jul. 2016
Prihod domov
Slika 2: Program prve Poletne šole klasičnih jezikov v Delfih, 25. junij-2. julij 2016
D
P
P
D
D
Feriae Graecae Latinaeque AD MMXVII
239
Program ima pravzaprav nekako dva dela: pot tja in nazaj na eni strani in bivanje v Delfih z ekskurzijami na drugi. Poletna šola je zasnovana izkustveno, namenjena je temu, da dijaki in profesorji antično Grčijo spoznavajo in situ in doživijo v živo. Vožnjo z avtobusom krajšajo tematsko obarvana predavanja in filmi, ogledi muzejev in/ali najdišč ob poti in delavnice, v Delfih potekajo predavanja in delavnice, v Atene in v Tebe se gre na ekskurzijo.
Program poletne šole v Delfih je pripravljen tako, da se teorija (predavanja) in praksa (ogledi in delavnice) ves čas tesno prepletata, saj je ves čas možen intenziven stik s tisočletja starim izročilom, zdi se, kot da skoraj lahko čutimo antične Grke, da jih skoraj vidimo. Stanovati tako blizu antičnega preročišča in templjev pomeni, da jih lahko v prostem času tudi sam obiščeš in jih doživiš vsakič znova, vsakič drugače.
Letos je šestintrideset dijakov skozi predavanja in delavnice spoznavalo grško tragedijo in antično gledališče, stoiško filozofijo in Pindarjevo poezijo, osnove stare in nove grščine, izgovorjavo klasičnih jezikov in Kopitarjev odnos do grščine. Obiskali smo muzeje in arheološka najdišča v Peli, Delfih, Atenah in Solunu, Schliemannovo hišo v Atenah in tebanski arheološki muzej grške zgodovine.
DELFI 2017
D
D
D
P P P
D D
PON, 26. jun. 2017 Grška tragedija (Brane Senegačnik) Stoiško iskanje dobrega (Miha Debenak) Kopitar, Grki in grščina (Jerneja Kavčič) Kopanje
Delfi: arheološko najdišče, muzej Film/novogrški jezik
NED, 25. jun. 2017
Pela: arheološko najdišče, muzej
Dokumentarni film o Delfih
(Jonatan Rebec)
SOB, 24. jun. 2017
Delfi, popek antičnega sveta
D D
D P P D
SRE, 28. jun. 2017
Atene: Akropola, Partenon, Erehtej, Schliemannova hiša, Muzej kikladske umetnosti; rt Sunion Film/novogrški jezik
ČET, 29. jun. 2017
Antični umetnostni spomeniki
(Polonca Zupančič) Gledališke podobe antičnih dram (Andreja Inkret)
Pindarjeva poezija (Brane Senegačnik) Kopanje
Literarni večer Pindarjevih pesmi
(Brane Senegačnik)
TOR, 27. jun. 2017
"Avtentična" izgovorjava klasičnih jezikov
(Jerneja Kavčič)
Akropola (Polonca Zupančič)
Tragedija Ion in Delfi (Brane Senegačnik)
Kopanje
Bojotija, Tebe: arheološki muzej
Film/novogrški jezik
PET, 30. jun. 2017
Solun: arheološki muzej, muzej bizantinske kulture, izkopanine
SOB, 1. jul. 2017
Prihod domov
Slika 3: Program druge Poletne šole klasičnih jezikov v Delfih, 24. junij-1. julij 2017
D
P
240
Živa Kham Omahen
Dijaki so se razveselili možnosti kopanja, učenja grščine (stare ali nove) in prostega potepa po Atenah. Zaželeli so si nekaj več ukvarjanja z jezikom in možnost priprave dramskega dogodka. Posebno doživetje je bil literarni večer Pindarjevih pesmi, ko smo se v trdi temi zbrali v parku in pod zvezdnatim nebom poslušali antične verze.
Slika 4: Delfi, 26. junij 2017 (foto Živa Kham Omahen)
Feriae Graecae Latinaeque AD MMXVII
241
ANDRONIK
Andronicus4 je poletna šola prevajanja iz klasičnih jezikov, namenjen je dijakom z osnovnim znanjem latinščine in/ali stare grščine, pa tudi latinistom in grecistom, ki jih zanimata to področje in delo v šolstvu. Predavateljem pomagajo študentje demonstratorji. Traja pet dni,5 poteka v Ljubljani, predavanja se odvijajo na Oddelku za klasično filologijo FF UL, prepletena so z različnimi ekskurzijami po Ljubljani.
ANDRONIK 2017
PON, 21. avg.
Dokler in Wiesthaler: dve slovarski zgodbi za uvod
(Matej Hriberšek)
Prevajalski milje: Narodna in univerzitetnaknjižnica
(Urša Kocjan)
Uvod v delo z rokopisi
(Marjan Rupret)
Časovni stroj:
Mary Beard, Rimljani
Prvi koraki v prevajanje filozofskih besedil
(Sonja Weiss)
Samostojno delo:
I Katul/Sapfo
TOR, 22. avg.
Delo s slovarjem: zahtevnejši pripomočki
(Rok Kuntner)
Prevajanje klasikov:
Rimska tekmovalnost
(David Movrin)
Digitalne baze podatkov
(Srečko Bončina)
Časovni stroj:
Michael Scott, Grki
Prevajanje poezije
(Brane Senegačnik)
Samostojno delo:
Ciceron/Platon
SRE, 23. avg.
Uvod v epigrafiko (Matej Petrič)
Prevajanje klasikov:
Krščanska spoštljivost
(David Movrin)
Uvod v arhivsko delo
(Lilijana Žnidaršič Golec, Jure Volčjak)
Časovni stroj:
Podzemni Rim
Prevajanje tragedije
(Marko Marinčič)
Samostojno delo:
Plavt/Aristofan
ČET, 24. avg.
Delo s klasičnimi besedili
(Polonca Zupančič)
Prevajanje klasikov: Klasicistična samozavest (David Movrin) Latinski napisi
(Anja Ragolič)
Časovni stroj:
PET, 25. avg. Problemi s književnostjo
(Anja Božič) Delo s starimi tiski
(Mateja Demšar)
Prevajanje klasikov:
Romantično potujevanje
(David Movrin)
Časovni stroj:
Knjižnica v Herkulaneju Prevanjanje koledarja
(Nada Grošelj)
Sapfo in nova odkritja
Prevajanje komedije
(Jera Ivanc)
Samostojno delo:	Samostojno delo:
| Livij/Ksenofont	| | Gregor iz Naziana/Ambrozij
Slika 5: Program prvega Andronika, 21.-25. avgust 2017
4	Več na: https://ff.classics.si/2017/08/28/andronicus-2017-poletna-sola-prevajanja-iz-klasicnih-jezikov/ (obiskano 21. nov. 2017).
5	Letošnja poletna šola je potekala med 21. in 25. avgustom 2017.
242
Živa Kham Omahen
FESTIVAL ZNANOSTI
Festival znanosti je prostor promoviranja in predstavitve znanosti zlasti učencem višjih razredov osnovne šole in srednješolcem, odprt pa je vsem, ki jih od blizu zanima znanost v najširšem pomenu besede. Traja tri dni, vsako leto gostuje pri drugi inštituciji in prinaša preko sto najrazličnejših dogodkov, od predavanj preko delavnic in razstav do kavarne.6
Dr. Edvard Kobal7 je za radijsko oddajo Zanimivosti nočnega neba8 zapisal: »Festival znanosti je vsakoletna priložnost, da poklicni raziskovalci pritegnejo mlade in med njimi prepoznajo tiste, ki imajo potencial in voljo za delovanje v znanosti. Po drugi strani pa slovenski festival znanosti promovira odlične in v svetu že uveljavljene izkušene raziskovalce. Prav je, da jih spoznamo in razvijemo ponos nad tem, da pripadajo našemu narodu, a služijo v dobro vseh ljudi na planetu. Ena izmed trajnih nalog slovenskega festivala znanosti je tudi javna proslavitev velikih mislecev, znanstvenikov in inovatorjev, tako tistih, ki pripadajo ali so bili vpeti v slovenski etnični prostor, kakor tudi drugih, ki so naredili izjemno veliko za razvoj, mir ali sožitje med narodi. Na letošnjem festivalu se bodo tako udeleženci poklonili spominu na življenje in delo naravoslovca, podjetnika in mecena Žiga Zoisa, pravnika in filozofa Franca Samuela Karperja, misionarja, narodopisca in jezikoslovca Friderika Ireneja Barage ter inženirja raketne tehnike, Hermana Potočnika Noordunga. Od vrhunskih ustvarjalcev, ki so izšli iz drugih narodov pa irskemu kemiku Robertu Boylu, švedskemu botaniku Karlu Linneju, italjanskemu znanstveniku Luigiju Galvaniju ter ameriškemu izumitelju Thomasu Alvi Edisonu. Program festivala sestavlja več sklopov: vesolje, Zemlja, poštenost v znanosti, veliki ljudje znanosti, veselje s klasiko, mladi raziskovalci iz srednjih šol, 20 let slovensko-škotskega sodelovanja na področju popularizacije znanosti.«
Ena izmed novosti letošnjega festivala znanosti je bil sklop veselje z jeziki, znotraj katerega smo pripravili antični kotiček. Gospod Kobal, vodja organizacije festivala, je predlagal, naj se dogodki antičnega kotička odvijajo v svojem prostoru, kar se je izkazalo za odlično, saj nam je omogočilo zgoščeno druženje antikoljubcev in primerno ambientacijo. Trajanov steber, ki so ga v okviru antičnih dni 2017 izdelali učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja, gladiator v naravni velikosti, ki so ga v okviru projekta Emona 2000 izdelali učenci Osnovne šole Zalog, in izdelki učencev Osnovne šole Prežihovega Voranca so v suhoparno predavalnico Biotehnične fakultete vnesli ravno prav antičnega duha.
6	Celoten program 23. SFZ je dostopen na: http://www.u-szf.si/wp-content/uploads/2017/06/ Program-23.-sfz.pdf (obiskano 5. dec. 2017).
7	Dr. Edvard Kobal je direktor Slovenske znanstvene fundacije.
8	Več o oddajah Zanimivosti nočnega neba: http://audio.ognjisce.si/oddaje/Dozivetja_narave (obiskano 15. dec. 2017).
Feriae Graecae Latinaeque AD MMXVII
243
Slika 6: Antični duh na 23. Slovenskem festivalu znanosti: emonski oltarček, antični zemljevid, gladiator in Trajanov steber (foto Živa Kham Omahen)
Pri snovanju programa in dogodkov z antično vsebino sem sledila načelom kvalitete pred kvantiteto, raznolikosti in pestrosti (vsebin, oblik, metod, zahtevnosti, trajanja/dolžine, izvajalcev), privlačnosti in zanimivosti za obiskovalce. Skušala sem razbrati želje, zanimanja in potrebe (in nanje odgovoriti) tako osnovnošolcev in srednješolcev na eni strani kot odraslih na drugi. Želela sem pridobiti za vsako starostno skupino nekaj primernih vsebin. Odziv kolegov klasičnih filologov in ljubiteljev antike me je zelo prijetno presenetil - razpoložljive ure so bile hitro napolnjene z vsebino. Sodelovalo je petnajst izvajalcev, ki so pripravili sedemnajst dogodkov (deset predavanj in sedem delavnic).
23. Slovenski festival znanosti: ANTIČNI KOTIČEK
PON, 25. sept. 2017	TOR, 26. sept. 2017
9.00-9.30 9.30-10.00 10.00-10.30 10.30-11.00 11.00-11.30 11.30-12.00 12.00-12.30 12.30-13.00 13.00-13.30 13.30-14.00 14.00-14.30 14.30-15.00 15.00-15.30 15.30-16.00
ANTIČNA MITOLOGIJA ...
(Lucija Krošelj Kosec. Nataša Homar)
OTVORITVENA
SLOVESNOST
KLASIČNA JEZIKA & NJUNI POTOMCI
_(Jerneja Kavčič)_
GOVORIMO GRŠKO
(Dragica Fabjan Andritsakos)
RIMSKA VOJSKA
_(Miha Franca)_
VENI, VIDI ... ALI URA Z JEZIKOM, KI GA JE GOVORIL CEZAR
_(Bojana Tome)_
MEDICINA & KOZMETIKA
_(Nataša Gasi)_
OŠ Alojzija Šuštarja (Doroteja Novak)
IZUMI
(Dejan Češarek)
PER VIAS ANTIQUAS (Tea Kranjc)
COLLOQUIUM LATINUM (Josh Rocchio)
M. de CERVANTES IN ANTIKA
_(Bojana Tome)_
SRE, 27. sept. 2017
UČNA URA V EMONI
(Matej Prevc)
SKOK V ANTIČNO GRČIJO
(Maja Gril Juvan)
ODMEVI GLASBE IZ ANTIKE
_(Matej Prevc)_
ANT. DEDIŠČINA V SR. VEKU
_(Sibil Gruntar Vilfan)_
COLLOQUIUM LATINUM (Josh Rocchio)
Projekt DEBLAK
(Rene Masaryk, Matej Draksler)
Feriae Graecae Latinaeque AD MMXVII
245
Obiskovalci so spoznavali antiko skozi mitologijo, vojsko, medicino, kozmetiko, izume, glasbo, srednji vek, Cervantesa, projekt deblak in razmišljanje o klasičnih jezikih in njunih potomcih. Preizkušali so se v prvih starogrških, latinskih in novogrških stavkih, alfabetu, tisti z nekaj znanja latinščine pa so se preizkusili tudi v latinskem klepetu.
Slika 8: Kozmetični in medicinski pripomočki (foto Živa Kham Omahen)
Prepojenost vsakdana z antičnimi vsebinami predstavlja svojevrstno intenzivnost, ki udeležencu ponuja nove razsežnosti in poglobljeno dojemanje že znanega. Take skoncentrirane oblike druženja ob antiki so dragocene, ker nas za kratek čas popeljejo v neki drug svet in nam tam odkrivajo nova obzorja, ker puščajo globoke sledi v človeku in gradijo nove vezi, ker tkejo mreže prijateljstev in znanja. Intenzivnost večdnevnega raznolikega ukvarjanja z antiko v najširšem smislu omogoča medpredmetne in medgeneracijske povezave, ponuja globlji vpogled v klasična jezika, v njuno kulturo in civilizacijo, hkrati pa tudi približuje študij klasične filologije in raziskovanje antike mladim, ki se za poklic še odločajo.
FERIAS GRAECAS LATINASQUE AMAMUS - NON SCHOLAE SED VITAE DISCIMUS.