Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 17. aprila 1956
štev. 88. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urtdlltttvo in uprava: Maribor, Goopoakaul.lt / l atoton uredništva 3440, uprava 24*6 lakaja razen nadalje in prašnikov veak dan ob 14. uri / Valja maaačno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din. doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa soraiema tud! oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
99
VrJiiiiuiuo bju inun(idkinf
Finančno ministrstvo je izdalo g.ede izplačevanja pokojnin in invalidnin naslednja navodila:	*
Fo § 104 točka 4 finančnega zakona za leto 1936-37 se počenši od 1. aprila 1936 ustavlja vsak postopek za izplačilo onih Pokojninskih in invalidskih prinadležno-sti, ki so bile nepravilno izplačane do 1. aprila 1935. Zato se bo postopek za doplačilo nepravilno izplačanih pokojnin-: skih in invalidskih prejemkov za leto po j 1. aprilu 1937 nadaljeval tudi naprej po, obstoječih zakonskih predpisih, brez ozira na to, ali je do napačnega izplačila pri šlo po krivici koristnika ali po krivici na-redbodavca. polagača računov in ostalih uslužbencev, ki so po svojem službenem Položaju doprinesli k temu, da se nepravilno izplačilo izvrši. V vseh slučajih, kjer je brezdvomno ugotovljeno, da je napačno izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov izvršeno brez krivice koristnika, bo blagajna, ki je izplačala, takpj izdejstvovala pristojno odločitev o Ustavitvi nadaljnjega izplačevanja, odnosno državnega zahtevka, v kolikor to zahteva vsote izplačane do 1. aprila
1935.	Za izdajanje odločitve o ustavitvi nadaljnjega izplačila je pristojen načelnik oddelka državnega računovodstva za plače glavne državne blagajne, finančni ravnatelji pa za plače posameznih finančnih ravnateljev. Odločitev o ustavitvi nadaljnjega izplačevanja mora obsegat; izčrpne Podatke, iz katerih se bo jasno videlo, kako je prišlo do napačnega izplačila in s čimer se tudi ugotovi, da koristnik m zakrivil, da je bila ta plača nakazana. — Odločitev o tem se dostavlja splošnemu oddelku finančnega ministrstva, ki bo skrbno proučilo ves postopek in finančnemu ministru predložilo končno odločitev. Tako se bo postopalo tudi v slučajih, ko so pristojni državni organi zaradi krivde koristnika ali pa zaradi napačnega tolmačenja in izvajanja zakona Povzročili nepravilno izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov in jim je kot materijalno odgovornim osebam postavljena prepoved na prejemke in to sodnim ali upravnim potom. V slučaju, ie proti tem organom uveden postopek za povračilo škode državni blagajni ;,H pa, da škoda ni zavarovana s prepo-vedjo na prejemke in tudi ni uvedena 'Paterijalna tožba pri glavni kontroli, se bodo vsi spisi dostavili splošnemu odmiku finančnega ministrstva, da se u-j4avj končna odločitev. V slučajih pa, kjer je nepravilno izplačilo pokojninskih j11 invalidskih prejemkov izvršeno po krivdi koristnika, se bo izplačilo ugotov-'ienoga državnega zahtevka nadaljevalo bidi po 1. aprilu 1936, koristnikom pa sc b°> če to zahtevajo, Izdala utemeljena odločitev, proti kateri lahko uporabijo z zakonom predpisani pravni lek. Prav tako Se bo postopalo tudi v slučajih, kjer je broti odgovornim organom, naredbodav-&"hi, polagalcem računov in ostalim urad bikom vložena krivična prijava. Kaj se £1T>atra kot krivica, ki izključuje uporabo 7 104, točke 4 finančnega zakona, je raz-
joteno v odstavku 1. istega paragrafa.
r' tem je treba posebno pozornost postiti oceni, ali obstoji slučaj prikrivala dejstev, ki povzroče izgubo pravice .la Pokojninske odnosno invalidske pre-,e,"ke. V smislu S 104. se bodo smatrale ot Pokojninski prejemki tudi dobrotvor-e, osrbnine, življenjske rente, podpore. Fznanja in slično, ker se ti prejemki iz-iz državne blagajne.
Angliia	ne bo
benega	pritiska
ŽENEVA, 17. aprila. Po včerajšnji seji odbora trinajsterih se je izdalo službeno obvestilo o rezultatih seje. V odboru se je obravnavalo vprašanje spremembe italijanskih predlogov glede mirovnih pogajanj v smislu iniciative Paula Boncoura. Abesinska delegacija je odklonila laške pogoje v posebni noti, češ, da niso ti predlogi v skladu z duhom določb ženevskega pakta in da se morajo pogajanja vršiti izključno v okviru Društva narodov. Končno izreka odbor trinajsterih upanje, da se bo posrečilo omogočiti pogajanja v okviru Društva narodov. V teku današnje seje omenjenega odbora bo Edeii vztrajal na zahtevi, da se mirovna pogajanja med Italijo in Abesini-jo vršijo edino in izključno v okviru Društva narodov in v duhu določb ženevskega pakta. Anglija ne more v nobenem jirimeru dopustiti, da bi se na Abesinijo izvršil kakršenkoli pritisk. Ker pa Italija predvidoma ne bo hotela uvaževati te zahteve, bo Eden takoj zahteval poostritev sankcij proti Italiji.
Londonsko časooisše: preostaja še samo poostritev sankcij proti Italiii
LONDON, 17. aprila. Vse londonsko časopisje presoja ženevski položaj zelo pesimistično. Poskus Društva narodov za likvidacijo italijansko abesinske ga konflikta ie doživel brodolom. Včerajšnji laški predlogi so doprinesli dokaz, da je sporazum z Itaiijo nemogoč. Preostaja še samo poostritev sankcij proti Italiji. Vsi časopisi pišejo o tem kot o izvršenem dejstvu in pristaljajo, da je Francija takisto pridobljena za poostritev sankcij. Francija je do zadnje minute podpirala laške zahteve za ukinitev sankcij, dokler ni končno ob včerajšnji Mussolinijevi diplomatski ofenzivi mogla spoznati, da je angleško stališče edino pravilno.
Francija bi šla z Anglijo, zahtevala pa bi protiusluge
PARIZ, 17. aprila. DNB poroča: Laški poslanik v Parizu Cerutli je sporočil Flandinu, da je Italija pripravljena sodelovati v vseh vprašanjih, ki zadevajo Evropo, ako se Francija odloči, da ukine sankcije proti Italiji.
LONDON, 17. aprila. »Times« pišejo po informacijah iz Pariza: »Ako bi Velika Britunija zahtevala nove postopke proti Italiji, bi Francija najmanj zahtevala kot protiuslugo ekvivalent za mere proti Nemčiji.
Kako si Lahi zamajajo mirovna pogajanja
ŽENEVA, 17. aprila. Italija je v smislu informacij stavila predsedniku odbora trinajstorice Madariagi sledeče pogoje italijanske vlade za mirovna pogajanja: 1. Razgovori o premirju se morajo voditi neposredno med predstavniki ene in druge vojskujoče se države. 2. Pogajanja se lahko vodijo v kateremkoli mestu, samo v Ženevi ne. 3. Italija zahteva jamstvo, da se ne-gušu ne nudi možnost, da za časa premirju reorganizira svojo vojsko. Čim je abesinski poslanik izvedel za omenjene laške pogoje, je takoj izjavil v imenu svoje vlade, da te pogoje najodločneje odklanja.
Neguš — ras !m?u —. ras Alelu
PARIZ, 17. aprila. Iz Addis Abebc poročajo: Nič ni znano, kjer se nu-baja neguš, domneva pa sc, da se je s preostanki svoje vojske umaknil v gorovja zapadno velike karavanske ceste. Nu severu so še oddelki rasa Im-ruja, vzhodno od Tanskega jezera pri Debri Taboru pa se nahaja ras Ajelu.
ASMARA, 17, aprila. Laške čete so sc v smislu poročil prebile skozi Dnnakilsko pustinjo do Sarge, glavnega mesta province Ause.
V Avstriji politični umori brez konca in kraia
GRADEC, 17. aprila. V Št. Petru pri Gradcu je umoril brezposelni mesarski pomočnik Franc Macher stotnika Julijo Troho, prideljenega varnostni direkciji za Štajersko, ki je bil od leta 1934 poveljnik koncentracijskega taborišča Mcssendorf pri Gradcu. Morilec se je po izvršenem dejanju takoj prijavil policiji, kjer je izjavil, da je izvršil umor iz političnih razlogov. Morilce, ki se priznava za pripadnika narodno socialistične struje, je izpovedal, da bo vse nadaljnje izpovedal jired sodiščem.
Komunist Diaz grozi v parlamentu španskemu klerikalnemu voditelju z umorom
MADRID, 17. aprilu. Havas poroča: V teku včerajšnje seje ministrske-gu sveta je ministrski predsednik Azana izjavil, da so zadnji španski dogodki posledica spornzuftia med monarhistično zvezo in fašistično strnnko »Španska falanga«. Vlada je prepričana, da bo mogla držati red z izvaju-njem obstoječih zakouov in ji ne bo treba seči po izrednih ukrepih. Vladu bo ilok.azala svojo moč s tem, da bo prihodnji teden obnovila ustavna jamstva in ukinila cenzuro.
MADRID, 17. aprila. Večerna seja parlamenta se je nadaljevala ob 23.30. Predstavniki posameznih skupin levice in centra so podali izjavo, dn bodo glusovuli za vlado, s čimer je vladi zujnmčena večina. Zasedanje je bilo zelo razburljivo, zlasti ob govoru komunista Diazn, ki je med drugim grozil klerikalnemu voditelju Gilu Roblesu, rekoč: »Ne vem, kako bo umrl Gil Robles. Vem le to, da gu bo smrt dohitela na nogah ali vsuj v čevljih.« N« koncu je zahteval razpust vseb desničarskih borbenih organizacij.
BOŠKOVIČ HOČE VOJVODINSKI »DRŽAVICO«.
j Beograjska »Samouprava«, osrednje glasilo ,IRZ, se peča v svoji predvčerajšnji številki z vojvodinskimi razmerami in omenja takozvano vojvodinsko fronta Dude Boškoviča. ki je za svoje gibanje pridobil tudi buujevske Hrvate, ki jih v Subotici vodi Josip Gjido Vukovič. Med drugim navaja:	Oba	tesno
sodelujeta, četudi sta to dve različni stranki, ne samo idejno, ampak tudi miselno in socialno. Boškovič hoče vojvodinsko »državico« kot posebno vojvodinsko oblast, Vukovič pa zahteva, da se Subotica s Somborjem priključi Hr-vatski, Srbiji pa prizna Zemun. Vsi socialisti, levičarji in desničarji so pri zadnjih volitvah glasovali za dr. Mačka, čemur edino je pripisovati njihovo nepričakovano zmago v Subotici ter nepričakovani prodor Mačkovccv v Vojvodini. Vojvodina sama pa ne želi, da se odcepi ali pa da se kot posebna fevdalna državica oddvoji od jugoslovenske celote, ker prav dobro ve, da bi bila to njena nacionalna smrt. Separatistična pokret, umetno izzvan brez korenin v narodu, bo sam o,d. sebe ugasnil.«
UPOKOJENA.
Upokojena sta na predlog pravosodnega ministra predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Janko Bedekovič in podpredsednik Stola sedmerice ,v Zagrebu dr. Ivan Vrančič.
ORMOŽ NAJ POSTANE ZDRAVILIŠKI KRAJ.
V	Beograd je prispela posebna deputa-cija iz Ormoža, ki je intervenirala pri, merodajnih činiteljih, da bi se tudi Ormož proglasil za zdraviliški kraj, kar bi bilo zvezano z raznimi železniškimi u-godnostmi.
GERENT.
Mestna hranilnica v Ormožu je dobila gerenta v osebi zdravnika dr. Majeriča Za člane sosveta so imenovani dr. Ko-šan, dr. Obran, Staman, Munda in Zadravec.
KAJ JE BILO V NOVI GRADIŠKI.
Kakor poročajo nekateri zagrebški in ljubljanski listi so kmetje iz časi Agič Magi sporazumno prignali okrog 3(19 glav živine v gozd »Gložnik«, ki jc last imo-vinske občine v Novi Gradiški. Kmetje so hoteli s tem uničiti ta gozd in si zemljišče okoli 180 katastrskih juter prilastiti. Ravnateljstvo imovinske občine jo zaprosilo orožpištvo za pomoč. Orožniki so najpreje prigovarjali kmetom, naj odvedejo svojo živino iz gozda. Okrog 150 kmetov je navalilo na orožnike in jih obkolilo. Sledili so stneli in sta obležala mrtva kmeta Djura Luketič in Stjepan Magič. Nekaj je bilo tudi ranjenih.
SAMO ONI OKOLI »SLOVENKE ZEMLJE« SO ORTODOKSNI.
Dr. Maček je dal »Slovenski zemlji«, glasilu slovenskih Mačkovccv, sledečo izjavo: »Somišljeniki, ki se danes zbirajo okoli »Slovenske zemlje«, so bili prvi, ki so se izjavili za politično zavezništvo s Hrvati in prečanskimi Srbi pod mojim predsedstvom in so tudi to politiko dosledno izvajali od volitev 5, maja 1935 naprej. Zato morem samo njihov kmetsko delavski pokret priznati kot del skupnega pokreta Hrvatov in Slovencev pod mojim vodstvom
pjted sabat*, stoto** povite
Mesarski pomočnik F. Knapič se zagovarja radi gnusnega umora na državnem mostu
Bilo je dne 12. februarja t 1., ko je Maribor osupnil ob grozni novici, da se je našel človek, ki je pri belem dnevu, ko je promet uajživahnejši, na državnem mostu na edinstveno krut način zaklal in zmesaril človeško bitje radi borih nekaj stotakov denarja, ki jih je imel baje dobiti od svoje žrtve. Dogodek je še prav v svežem spominu in se je danes pred mariborskim velikim kazenskim senatom razodela vsa globoka tragika tega slučaja.
Krvavo dejanje, ki se je izvršilo dne 12. februarja t. 1. dopoldne na državnem mostu v Mariboru, je bilo danes dopoldne predmet razprave, ki se je vršila v razpravni dvorani št. 53 pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Pred senatom petih sodnikov se je moral zagovarjati 471et-ni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič iz Maribora, obtožen, da je dne 12. februarja 1936 v Mariboru po zrelem prevdar-ku s sunki z mesarskim nožem usmrtil Terezijo Konradovo. Za razpravo je vladalo izredno veliko zanimanje, tako da je bila razpravna dvorana nabito polna poslušalcev. Razprava je bila določena s pričetkom ob 10. uri. Knapiča je pripeljal jetniški paznik vklenjenega v dvorano. Predno pa je zavzel prostor na zatožni klopi, mu je paznik po zadevnih predpisih verige odvzel. Takoj nato. so stopili v dvorano sodniki in obravnava proti Knapiču se je pričela.
IZ OZADJA GROZNEGA DOGODKA.
Ozadje omenjenega groznega zločina na državnem mostu obširno opisuje obtožnica, iz katere povzemamo sledeče:
KNAPIČEVA MATI SE ZAVARUJE.
Mati obdolženca Ferdinanda Knapiča, Ana Knapič, se je zadnja leta preživljala'
v	Mariboru kot branjevka. Obseg njenega kupčevanja pa je bil zelo majhen; poleti je prodajala sadje, pozimi pa je pekla kostanj. Poleg sina Ferdinanda je imela Knapičeva še štiri hčerke in so vsi otroci bili odrasli ter se sami preživljali. Stanovala je Knapičeva v zadnjem času, nekako tri leta do konca leta 1931. pri svoji hčerki Elzi.. ki je poročena z brivskim mojstrom Ferdinandom Kose-mom v Mariboru. Ana Knapičeva je bila že stara in onemogla in je zato iskala zaslombe pri svojih otrokih. Kakih pri hrankov ali imovine Knapičeva ni ime la. Ker pa je od svojih otrok rabila pomoč, in ne bi rada videla, da bi zlasti tudi pogrebni stroški za njo padli v breme otrokom, se je že leta 1929. zava rovala pri »Ljudski samopomoči« v Mariboru za pogrebnino. Zavarovala se je treh razredih, in sicer v enem za 10.00') Din, v drugem za 10.000 Din, v tretjem pa za 2000 Din. Po njeni smrti bi torej omenjeni zavod izplačal v roke osebe, k’ hi jo ona označila za upravičeno, znesek 22.000 dinarjev.
Zavarovalne police oziroma sprejemne listke o zavarovanju je Knapičeva hranila pri svoji hčerki Elzi, ko je, bila še pri njej na stanovanju. Leta 1931. pa je Knapičeva prišla s hčerko Elzo navzkriž-radi česar se je od nje odselila in šla k svoji hčerki Rozi, ki je žena železničarja Kapla v Voitsbergu v Avstriji. Police so takrat ostale pri Elzi Kosem, toda Ana Knapičeva je izrazila željo, da bi ji]i prevzela hčerka Roza. Ta pa tega ni hotela storiti. Meseca marca 1932 pa sc je Knapičeva zopet vrnila v Maribor, ker si ie želela v domači kraj.
TEREZIJA KONRADOVA.
H Kosemovim pa se Knapičeva po svo jem prihodu v Maribor ni hotela več vrniti. Dasi je s svojim branjarstvom prav malo zaslužila, se je vendar hotela preživljati brez pomoči svojih otrok. Vedela je, da bo itak kmalu umrla in zato so zanjo tiste zavarovalne police predstavljale že neko vrednost. Samo zavarovalnih obrokov ni več mogla plačevati, tako da so nastali že precejšnji zaostanki, Iz tega položaja pa jo je rešila niona
znanka Terezija Konradova, ki je tudi branjevka in sta se dobro poznali. Konradova se je zavezala, da prevzame na-dalnje odplačevanje zavarovalnih obrokov in da bo tudi za Knapičevo skrbela in plačala za njo tudi pogrebne stroš ke, pod pogojem, da dobi zavarovalnino po Knapičevi smrti ona. Na podlagi tega dogovora ji je Knapičeva zares prepustila zavarovalne police, ki so se potem pri upravi »Ljudske samopomoči« prepisale na ime Konradove.
»RAZPRTIJE IN PRAVDE RADI ZAVAROVALNINE.«
Kakor pa zatrjuje obdolženec Ferdinand Knapič, je Konradova ob priliki omenjenega dogovora prevzela nase obvezo, da izplača od denarja, ki ga dobi po smrti Knapičeve od »Ljudske samopomoči« Kapi Rozi in obdolžencu Ferdinandu Knapiču po 3000 dinarjev. To je baje Knapičeva izrecno hotela, ker se je sinom Ferdinandom in hčerko Rozo vedno dobro razumela in sta oba po svo jih močeh zanjo skrbela.
Leta 1934. je Ana Knapičeva močno opešala in je morala v bolnišnico. Od tam je vzela Roza Kaplova svojo mater zopet k sebi v Voitsberg. Po treh mesecih bivanja pri Kaplovih, pa je Knapičeva izjavila, da se hoče vrniti v Maribor, ker se ji bliža smrtna ura. Odpotovala je nazaj v Maribor, kjer je kmalu za tem. in sicer dne 3. julija 1934 umrla.
Po njeni smrti pa je pravico do zavarovalnine začela uveljavljati hčerka Elza Kosem. »Ljudska samopomoč« na-prarn zahtevi Kosinove, da se posmrtnina'izplača njej, ni zavzela povsem odklonilnega stališča. Ker pa je bilo sporno komu gre posmrtnina, ali Konradovi ali Kosemovi, je Ljudska samopomoč« sklicala društveno razsodišče, ki je razsodilo. da dobi Konradova eno tretjino Kosemova pa dve tretjini. Takoj po tem sklepu »Ljudske samopomoči« je eno tretjino zavarovalnine tudi res likvidirala.
KONRADOVA DOBI PRAVDO.
Toda Konradova s to razsodbo ni bila zadovoljna ter je pri okrožnem sodišču v Mariboru vložila zoper »Ljudsko samopomoč« in zoper Elzo Kosemovo tožbo, s katero je zahtevala, da ji obe toženi stranki priznata, da je sklep razsodišča »Ljudske samopomoči« brez veljave, in da ji »Ljudska samopomoč« izplača ostanek na posmrtnini v znesku okrog 14.000 dinarjev. Na podlagi te tožbe je prišlo do obširne pravde, v teku katere pa se prav nič ni omenjala zatrjevana obveza Konradove, in sicer, da mora iz posmrtnine izplačati obdolžencu Ferdinandu Knapiču in njegovi sestri po 3000 dinarjev. Pravdo pa je Konradova v vseh treh instancah dobila.
Zastopal je Konradovo v omenjeni prav di odvetnik dr. Škapin. Iz obračuna, ki ga je dr. Škapin podal stranki, izhaja, da je Konradova dobila od Ljudske samopomoči« potom svojega zastopnika skupaj 16.000 dinarjev in bi morala dobiti le še 878 dinarjev na obrestih Iz omenjene pravde je tudi, razvideti, da je Konradova izdala na zavarovalnih prispevkih za Knapičevo nekaj nad 3000 dinarjev, dočim je za njeno preživlia-nje izdala okrog 5000 dinarjev. Mogoče pa je Konradova imela za Knapičevo še večje izdatke, ki jih pa v pravdi ni mogla izkazati. Verjetno je. da se je Konradova zaradi teh izdatkov, ki so se utegnili približati višini vsote, ki jo je zavarovalnica za Knapičevo prejela, branila izplačati obdolžencu in njegovi sestri po 3000 dinarjev.
STRAHOVITA MRŽNJA — RADI 3000 DINARJEV.
Obdolženi Ferdinand Knapič je po poklicu mesarski pomočnik in je imel v klavnici stalen zaslužek. Delal je pr skupini pomočnikov, ki jo nazivajo »par-
tijo« in ki dela na svoj račun. Dohodki te skupine se enakomerno razdelijo med člane. Obdolženec torej ni živel v kakem pomanjkanju, kljub temu pa ga je zelo jezila okolnost, da mu Terezija Konradova ni hotela izplačati tistih 3000 dinarjev. Terjal jo je večkrat in je baš zaradi teh potov k njej zanemarjal delo v klavnici, tako da so ga tovariši začeli gledati po strani. Okolnost, da se je tako zelo potegoval za tistih 3000 dinarjev, pojasnjuje obtoženec sedaj s tem, da si je nameraval s pomočjo tega denarja postaviti lastno mesarijo. Pri Konradovi pa Ferdinand Knapič kljub vsem svojim opominom ni veliko dosegel. Na njegova moledovanja mu je koncem januarja 1936 dala 120 dinarjev, njen brat Franc Samuh pa mu je približno v istem času po njenem naročilu dal 100 Din. Nadalje je Samuh po naročilu Konradove dal Rozi Kaplovi 350 Din. Obdolženec bi bil Konradovo, ako je smatral svojo zahtevo za utemeljeno, iahko tožil pred sodiščem. Tega pa. kakor pravi, ni hotel storiti, ker da mu je Konradova rekla, da ničesar nima. radi česar dr si je mislil, da bi bila tožba brezuspešna.
KNAPIČU ROJIJO MAŠČEVALNE MISLI PO GLAVI.
Ker Konradova ni hotela izplačati Knapiču denarja, do katerega je po njegovem mnenju bil upravičen, ga je to tako razkačilo, da se je začel pečati z mislijo, da Konradovo ubije. Te svoje namere niti ni preveč prikrival. Že kakih 14 dni pred izvršitvijo deiania. je Knanič kar zapustil delo v klavnici, kjer je bil zaposlen celih sedem let. Ključa svojega stanovanja ni več jemal s seboj, kadar je odšel iz hiše. češ. da se domov itak več ne povrne.
Francu Samu.hu je dne 21. januarja
1936.	takrat, ko je dobil tistih 100 Din. rekel, da bo Konradovo gladko ubil, ako mu ne da. kar od nie zahteva. Tudi Roza Kaplova je morala nekaj vedeti o obdolženčevih nakanah, kaiti takrat, ko ji je Samuh izplačal 350 Din. se je izrazila: »Kaj bo pa brat Ferdinand napravil. to boste pa že videli!«
Nekako 14 dni pred groznim dejanjem je Knanič • govoril na Glavnem trgu s sestro Konradovo. Veroniko Kubiševo. in ji je ob tej priliki deial. da bo Konradovo tako pretepel, da bo ostala pokveka. Ko mu oa >e na to Kubiševa pred očila, da bo dobil <*adi te«a lahko več mesecev zaoorne kazni, ji ie odvrnil: »O ne, dobil bom večio kazen, tako, da ne bom jaz nič imel in da ne bo ona nič imela«.
KAJ PRAVI POMETAČ MOSTA.
Terezija Konradova je stanovala na desnem bregu Drave in je tako večkrat dnevno prihajala preko mosta v mesto na Glavni trg, kjer je imela svojo stojnico. Zadnje čase pa je tudi oskrbovala gospodinjstvo svojemu zetu Josipu Kat lu, torbarju na Trgu svobode. Matija Pogelšek. ki pometa most, pa je že kake štiri dni pred dejanjem videl obdol žcnca. kako je postaja! na mostu in se oziral na obe strani, kakor da nekoga čaka. Z ozirom na vse to sc torej mora upravičeno sklepati, da se je obdolženec že več tednov, predno je Izvršil dejanje, pečal z mislijo, da Konradovo ubije. Zakaj pa je Konradovo hotel ubiti ravno na državnem mostu, pa se ne da ugotoviti.
USODNI 12. FEBRUAR.
Ferdinand Knapič se je dne 12. februarja zjutraj, na dan zločina hote ali slučajno sestal s Francom Samuhom in sicer v neki zajtrkovalnici na Aleksandro-
vi	cesti, kjer sta pila nekaj žganja Takrat se ie Knapič zelo skrivnostno obnašal in Samuhu rekel, da mu ima nekaj važnega povedati. Nato mu je začel praviti, da se je odločil od svoje partije v
klavnici iu se pustil izplačati. Ko ga je Samuh vprašal, zakaj da je to storil, mu je odvrnil, da on ve sedaj samo euo stvar, in sicer, da mu nikdar več ne bo., treba delati.
KRVAVI OBRAČUN NA DRŽ. MOSTU.
Po sestanku s Samuhom, se ]e mudil Knapič še nekaj časa v Sotlerjevi točilnici na Pobreški cesti. Nekaj po 11. uri je od tam odšel in se podal na državni most. V istem času pa je šla preko mosta Terezija Konradova v družbi Karlove hčerke. Kakor se je pozneje ugotovilo, je nesla svojemu zetu kosilo. Knapič je pospešil svoje korake in Konradovo dohitel. Čim pa je prišel do nje, je. ne da bi kaj spregovoril, potegnil iz žepa nož in ga začel kar slepo zabadati vanjo. Njegove kretnje in ves njegov nastop je bil tako nagel, da tudi očividci niso prav videli, kako se je vse to zgodilo. Konradova je šele potem, ko ie za-dobila več sunkov zavpila na pomoč. Obenem pa se je tudi že začela opotekati. Njen padec je preprečil Slavko Černetič, ki je slučajno šel mimo. Knapič pa je. ko je videl, da se Konradova seseda. izrekel še besede:
»TU IMAŠ KANAL JA!«.
nato pa nož, s katerim je zabodel Konradovo, vrgel preko ograje v Dravo, in mirno korakal dalje proti mestu. Na drugi strani mosta pa ga je na vpitje pa-santov aretiral stražnik. Ko ga je pozneje stražnik vprašal, zakaj je izvršil to grozno dejanje, je Knapič odvrnil:
»BABA MI JE ERBIJO POŽRLA, IN ZATO SEM TO STORIL!«
Smrt je pri Konradovi nastopila že kako minuto po dejanju.
OGROMEN NAVAL K RAZPRAVI.
Tako ogromnega odziva občinstva k sodni razpravi še zlepa ni bilo kakoi danes, ko je sedel na zatožni klopi F. Knapič. Razpravna dvorana št 53 je bila tako nabito polna, da so morali stražniki delati red in da so sc mnogi morali odstraniti, ker ni bilo mogoče dobiti dostopa v dvorano. Današnji razpravi je predsedoval S. o. s. dr. T o ni-b a k, prisedniki pa so bili s. o. s. gg. Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek Obtožbo zastopa državni tožilec Se-v e r, obtoženca pa brani ex otfo odvetnik dr. J a n.
Med zaslišanjem F. Knaoiča je predlagal zagovornik dr. Jan. da se zasliši tudi sodni izvedenec dr. Jurečko. Knapič je namreč med zasliševanjem navedel razne okolnosti. da je bil pred leti na opazovalnem oddelku graške bolnišnice, da je kot mesarski pomočnik v Voitsbergu večkrat padel v nezavest in da je bil v stanju traine neodgovorne nezavesti, ko je izvršil dejanje. Senat se je podal k posvetovanju in se je razora* va preložila v svrho ugotovitve obto-ženčeve bolezni kakor tudi njegovega duševnega stanja.
Htuiske, jkovite
Poštne vesti. Poštni uradnik Babnik Branimir je premeščen iz Ptuja na Su-šak. poštna uradnica Gselman Leopoldi* na v Šmarje pri Jelšah, poštna uradnica Pavla Kurinčičeva k pošti Murska Sobota, poštni služitelj Benčič Franc je premeščen k pošti Dolnja Lendava. K pod' Ptuj pa so premočeni poštni uradnik Rebec Ivan od pošte ‘Šmarje pri Jelšah, zvaničnik Černezel Anton od pošte D° • Lendava in poštni služitelj Vodopija >oS' od pošte Černomelj. _____________________ _
Hermes in Sloga sta se fuzionirala. ^
Ljubljani se je Sloga fuzionirala s Hermesom. Z združitvijo bo Hermes svoj nogometne, lahkoatletske in kolesarsK vrste precej ojačil.	_
•»«■>'•'	'■	"	11	""" i■ i>' i
Nestalnost
Nimaš pojma, draga prijateljica, kak° so današnji možje nestalni in brezo* ni. Nekoč mi je moj mož obljublja'-mi bo kupil avto. a danes mi noče j piti niti otroškega vozička...
a ribo t u, dne 17. IV. 1936
Mariborski »Večernfk« Jutra
Stran
Mcvtte
f Ana Majdičeva
V	Razlagovi ulici 4t. 23 je preminila Po dolgotrajni, težki bolezni blaga gospa W vzorna mati Ana Majdičeva, soproga znanega celjskega rodoljuba in veleindu-strialca Petra Majdiča. Blaga pokojnica je vse svoje življenje stala zvesto ob strani svojemu blagopokojnemu možu, kar pa je ni motilo, da ne bi bila istočasno posvetila vse svoje nežne skrbi, ljubezni >n pozornosti svojim hčerkam, za katere njeno zlato materinsko srce utripalo do Poslednjega diha. Šest dolgih let je glodala neozdravljiva bolezen na »jenem truplu, dokler ni podlegla in izdihnila. Za njo žaluje poleg sestre in brata petero hčera, od katerih je najstarejša soproga uglednega mariborskega primarija dr. H. Robiča, najmlajša pa soproga znane-£a industrijca g. Draga Paljage. Blago-Pokojna pa je bila tudi vneta podpornica 'h&dnih in siromašnih, ki so se k njej zatekal) za pomoč. Danes dopoldne so njene zemske ostanke prepeljali v Celje, kjer bo jutri ob 4. popoldne pogreb iz hiše žalosti v Spodnji Hudinji št. 4 na tamošnje okoliško pokopališče. Plemeniti rajnki bodi posvečen svetal in trajen sPomin, žalujočim naše globoko in iskreno sočutje!
Domačije gorijo
Okrog 23. ure se je nenadoma zasvi-talo nebo liad vasjo Pobrežje, kjer je Sorela domačija nekega majhnega posestnika. Komaj so prihiteli domači ga-'• silci na kraj požara, že se je zasvitalo nebo nad Sv. Vidom pri Ptuju. V gospodarskem poslopju, ki je last župnije Sv. Vid, je izbruhnil požar. V hipu so stali •rije gospodarski objekti v plamenu. Velika nevarnost je pretila cerkvi. Vrlim gasilcem iz Pobrežja, ki so prihiteli takoj, ko so preprečili nevarnost požara v Pobrežju, ter gasilcem iz Jurovcev iti domači gasilski četi iz Sv. Vida, se je zahvaliti, da je ostala cerkcv nedotaknjena. Škoda se ceni na Din 30.000 in je krita le deloma z zavarovalnino. — Vzrok požara še ni pojasnjen.
• Vinarsko društvo za Dravsko banovi-
"o v Mariboru bo imelo, dne 6. in 7. junija 1936. 10. redni občni zbor v Narodnem domu v Brežicah. V soboto 6. junija ko ob 17. uri seja glavnega odbora in delegatov vinarskih podružnic, nakar se Prične občni zbor.
Kino kavarna-bar. Danes popolnoma nov mednarodni spored, izborna jedila in pijače, solidne cene.
Kreditna zadruga državnih uslužben*
cev v Mariboru Rotovški trg 6 ima v soboto 18. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor, na katerega vabi svoje člane.
Mestno olepševalno društvo v Mariboru priredi v nedeljo 18. t. m. prvi promenadni koncert v mestnem parku od 11. do 12. ure. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika Žekarja.
Opereta na studenškem odru. Agilni dramski odsek, že dolgo časa pripravlja presenečenje za Studence. V soboto dne 18. in v nedeljo 19. priredi Ditrihovo ope reto »Kakor stari, tako mladi:. Opereta je polna zdravega hurnorja.
Poštarska tombola. Zarad; nepredvidenih težkoč, ki so nastale, se tombola preloži na nedeljo 26. april« za 14. uro popoldne na igrališču s Svobode •< v Mag-dalenskem predmestju Odbor
Družabni večer in obenem poslovilni večer bratom, ki odhajajo k vojakom bo v petek 17. tm. ob 20. uri v telovadnici. Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje poziva tem potom celokupno članstvo in prijatelje k polnoštevilni udeležbi. — Zdravo! Načelnik.
O krasoti Jadrana predava v sredo 22. aprila v dvorani Ljudske Univerze na? poznavalec lepe jadranske obale kapetan Gjuro Pany iz Sušaka. Predavanje bo ponazorjeval s serijo izredno lepih diapozitivov naš veljavni fotografski strokovnjak in priznani planinec gosp. Ljudevit Griesbach iz Zagreba.
Uprava oficirskega doma priredi dne 18. aprila ob 21. uri v prostorih Kazine svoj običajni družabni večer. Naši stalni gostje so vljudno vabljeni. Obleka poljubna.
tUuodka tfedoMm
»Princezka in pastirček« — zadnjič in po globoko znižanih cenah bo v nedeljo 19. tm. popoldne. To pestro delo je bilo deci kaj všeč. Vstopnina je tako nizka (najcenejši sedež velja le Din 4). da si predstavo lahko ogleda vsakdo.
Zadnja vprizoritev Straussova operete »Cigan baron« bo to nedeljo zvečer. Strauss še danes osvaja poslušalstvo s svojimi neizčrpnimi in bogatimi melodijami. Pa tudi vsebina nudi mnogo zabave. Za predstavo veljajo znižane cene.
0 U*h m ouetH
REPERTOAR.
Petek, 17. aprila. Zaprto.
Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Sv. Anton vseh zaljubljeni patron. Red A. Nedelja, 19. aprila ob »15. uri »Prineezka in pastirček« Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Cigan baron = Znižane cene. Zadnjič.
J. Kranjca »Direktor Čampa«, ki bo njegova mariborska premiera v teku prihodnjega tedna, je med najnovejšimi slov. dramskimi deli dosegel poleg Kret* tovih »Malomeščanov«. največji uspeh da katerega mu je razen odrske učinkovitosti pripomogla v prvi vrsti aktualnost problema, ki ga obravnava. Mariborsko vprizoritev pripravlja J. Kovič.
Smrtna kosa. V Delavski ulici 26 je preminila v starosti 74 let vdova po strojevodji državnih želez. Marija Pug-lova. Žalujočim naše toplo sočutje.
Ob priliki birme v Sv. Martinu na Dravskem polju v ponedeljek, dne 20. aprila 1936 bo vozil mestn avtobus Sr 7.00 uri iz Maribora, Glavni trg, iz Sv. Martina pa ob 14.00 uri nazaj v Maribor. Ugodna prilika za botre in birmance.
Kaj bo z javnimi deli? Mariborski sre-ski cestni odbor je že pred leti pričel graditi nekatere nove važne ceste in prometne zveze. Cesta Reka—Sv. Areh je deloma že dograjena, niso pa še končana vsa potrebna cestna dela. Začela se ie tudi gradnja cest Fram—Kopivnik, Sv. Peter—Ložane in zboljšana prometna zveza s Sv. Antonom v Slov. goricah. Nastopilo je že pred tedni ugodno vreme in delavci so se veselili zaslužka. Delo na omenjenih cestah pa počiva in merodajni činitelji se ne zganejo. Nekaj podobnega je tudi z modernizacijo državne ceste Maribor—Št. Ilj—državna, meja. Krediti so odobreni, zadeva pa se ne makne z mrtve točke. V interesu našega javnega prometa in v interesu našega brezposelnega delavstva bi bilo. da bi se cestna dela dokončala in da bi se čimprej pričelo z modernizacijo državne ceste Maribor—Št. Ilj.
Razpisana mesta za zdravnike. Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja interesente, da so razpisana tri mesta za zdravnike-doktorje vsega zdravilstva v aktivni službi pri kr. mornarici. Rok vlaganja prošenj traja do 15. maja t. 1. Reflektanti dobijo vsa potrebna navodila pri mestnem vojaškem uradu.
Zabodenega so pripeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico 28 letnega delavca Franca Leskovarja, ki ga je na Pragerskem neznanec napadel iz zasede in ga zabodel z nožem v levo prsno stran.
Kako bo z vremenom. Na zapadu in iugu najbrže še ponoči močne padavine in ohlajenje. drugod jutri. Padec temperature. V soboto najbrže zopet boljše vreme. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Grajski kino. Danes-zopet ifim, ki bo vsakogar zabaval
»VROČA KRI«
sijajna veseloigra, čardaš, ciganska godba, ljubezen itd. Glavne vloge so razdeljene med najboljše »Uiine« igralec. Marika Rock, Hans Stiiwe in Paul Kemp.
Kino Union. Danes zadnjič »Mala Katarina« — Frančiška Gaal. Soboto vele napeti senzacijski film »V džungli« s Harry Pielom.
Vlamljajo. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v barako železničarja J. Potočnika, ki jo je zgradil na svoji parceli nasproti Ježekove tovarne v Melju. Barako so silo odprli in odnesli iz nje razno orodje v skupni vrednosti 1300 dinarjev. Potočnik je prijavil vlom policiji.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Mavcrjeva iti Sirakova lekarna, jutri v soboto pa Vidmarjeva in Savo ■ stova.
Na današnjem ribjem trgu so se prodajale sardele po 12 Din za kg, škombri po 26, kabli je po 16. Razen tega so se prodajali tudi žabji kraki, venec po '2 Din.
h žMjeuja 'm sveto
*ri v.i '1 'A l T/T* . , JT *
40-urni delovni čas v Novi Zelandiji.
Laburistična vlada v Novi Zelandiji je izdala novi zakon, s katerim se uvaja 40-urni delovni čas na teden v vseh obra tih. Z zakonom so obenem regulirane mezde in plače delavstva in nameščencev na tako višino, da bodo lahko vzdrževali sebe, ženo in otroke. Novi zakon je stopil že v veljavo.
Kitajske dragocenosti se potapljajo.
Svetovne razstave v Londonu se je udeležila tudi Kitajska z mnogimi redkimi dragocenostmi iz zakladnic kitajskih vladarjev. Ladja, na kateri se vračajo kitajske dragocenosti v domovino, pa ie zašla te dni v valove razburkanega morja in se pričela potapljati. Še pravočasno so ji prihitele na pomoč vojaške ladje in jo rešile iz velike nevarnosti.
Hud boj za vsakdanji kruh.
V	Franciji grozijo delavci po vseh ladjedelnicah z generalno stavko. Stavkati bodo pričeli 1. maja, ker jim delodajalci kljub neštetim zahtevam nočejo zvišati mezd. Dosedanja pogajanja med zastopniki delavstva in delodajalci so bila brezuspešna. Zato je zveza delavcev francoskih ladjedelnic proglasila 1. maj kot začetek generalne stavke, ki bo trajala tako dolgo, dokler se delodajalci ne uklonijo zahtevam delavstva.
A* P. Čehov/
DuM
»Slab človek je ta naš Filip Filipovič«, vdihne Sonja. »Včeraj je zašel k nam v otroško sobo, a bila sem v sami sraj-Ci ■ ... Postalo mi je tako neprijetno!
. »Dobil sem igro!« zavpije nenadoma *riša jn vzame denar iz skodelice. »Za-del sem! Prepričajte se. če se vam 'iubi«.
Kuharičin sin povesi oči in prebledi. Ne bom mogel dalje igrati«, šepeče. Zakaj?«
»Zato. ker . . . zato ker nimam več denarja.«
»Brez denarja ne gre!« pravi Griša. Andrej poišče, še enkrat vse žepe, da ' bilo sigurneje. Ker pa ne najde ničesar 'azen drobtin in izgrizenega svinčnika, mu ustnice skrivijo in oči mučeni-0 zamežikajo. Bruhne v jok.
, %iPa zastavim jaz za te!« reče Sonja, ■ne more trpeti njegovega nuičeniškega raza. »Le glej, da boš dal pozneje na-Oenar je položen in igra se nadalje.
. *^di se, da nekje zvoni«, reče Anja in lr»ko odpre oči.
'si prekinejo igro in odprtih ust a-frne v odprto okno. V temi trepeta od-ev_ svetilke.
'^delo se ti je.«
»Ponoči zvonijo samo na pokopališču ' , reče Andrej.
»Čemu pa zvonijo tamkaj?«
»Da razbojniki ne vdero v cerkev. Zvona se boje.«
»A kaj bi razbojniki počeli v cerkvi?« vpraša Sonja.
»Znano je, kaj bi: pobili bi stražarje.«
Nastopi minuta molka. Vsi se spogledajo, se zgroze in se vrnejo k igri. To partijo zadene Andrej.
»Sleparil je«, zamrmra tebi nič meni nič Aljoša.
»Lažeš, nisem sleparil!«
Andrej prebledi, skrivi ustnice in udari Aljošo po glavi. Aljoši se zlobno za-iskre oči, skoči kvišku, se upre z enim kolenom ob mizo in udari Andreja v lice. Oba si dasta še po eno zaušnico in jameta rjoveti. Sonja, ki ne more prenesti takih grozot, udari v jok. V jedilnici se čuje večglasno jokanje. Vendar pa ne smete misliti, da se je igra zaradi tega zaključila. Ni minilo pet minut, pa so se otroci spet smejali in se mirno pomenkovali. Obrazi so še zajokani. ven dar pa jih to ne moti, da se ne bi smejali. Aljoša je prav srečen; torej je le prišlo do prepira!
Tedaj stopi v jedilnico Vasja, učenec petega razreda. Njegov obraz je zaspan, razočaran.
»Zoprna reč!« misli, opazujoč Grišo, ki sega v žep, kjer žvenkljajo kopejke,
»Kako je mogoče dajati otrokom denar.-' Se ii sme dovoliti, da otroci igrajo hazardne igre? Lepa pedagogija, daleč smo prišli. Zoprno!«
loda otroci igrajo tako mično, da še njemu samemu prihaja volja, da bi se jim pridružil in poskusil srečo:
»čakajte no, tudi jaz bi igral!« jim reče.
»Zastavi kopejko!«
»Takoj«, odvrne in brska po žepih. »Kopejke nimam, ali glejte, rubelj imam. Igrajmo za rubelj!«
»Ne, ne, ne . . . Kopejko stavi!«
»Norci, saj je rubelj v vsakem slučaju dražji od kopejke«, jim pojasnjuje gimnazijec. »Kdor izgubi, mi da drobiž.«
»Ne, prosim! Odrini!«
Učenec petega razreda skomigne z rameni in krene v kuhinjo, da si izposodi od služinčadi drobiž. V kuhinji nimajo niti kopejke.
»V takem primeru mi moraš menjati«, reče Griši, prišedši iz kuhinje. »Dam ti nagrado. No. prodaj mi deset kopejk za rubelj!«
Griša sumljivo premeri Vasjo; kaj če hoče opehariti in oskubiti nas vse?
»Ne menjam«, reče, in se prime za žep.
Vasja vzkipi in jame psovati; pravi, da so igralci* bebci in da imajo slamo v glavah.
»Vasja pomiri se. zastavim jaz zate!<-reče Sonja. »Prisedi!'
Gimnazijec prisede in položi pred sc dve karti.
Anja začne brati številke.
»Kopejko sem izgubil!« vzklikne Griša
Vzamejo svetilko in zlezejo pod mizo, da bi našli kopejko. Lovijo z rokami pljunke in orehove lupine; trkajo z glavami, a kopejke ni in ni. Iščejo znova in lazijo po tleh tako dolgo, da Vasja iztrga svetilko Griši iz rok in jo postavi na mizo. Griša išče še dalje v temi.
No, naposled je kopejka najdena. Igra: ci sedejo za mizo. da bi nadaljevali.
»Sonja spi!« oznani Aljoša.
Sonja je naslonila svojo kodrasto glavico tta roke in sladko zaspala, neskrbno in krepko, kakor da je bila zaspala že pred dobro uro. Zadremala je čisto slučajno — med tem, ko so drugi iskali kopejko.
»Pojdi, vleži se na mamino posteljo!« reče Anja in jo pelje pod pazduho iz jedilnice. »Poidi!«
Vs’ krenejo za njo. Čez kakih pet minut nudi mamv.a postelja dražesten prizor. Sonja spi. Tik nje smrči Aljoša. Naslonjena z glavo na njune noge spita Gr'ša in Anja. Zraven se je zleknil tudi kuhari^in sin Andrej. Kraj njih se valijo kopejke, ki so izgubile vso svojo s!'o tia do igre. Lahko noč!
(Konec.)
Evgenij saba-nov:
B&šceuakje fuofesotja Rataja
ROMAN
»Prekiniti morava tok v neizločenem zapiralu.«
»Kako?«
»Poizkusiva najprej mehanično. Dajte
mi gumijaste rokavice!«
Bonifacij Urban je skočil po svoje rokavice in jih dal inženjerju Galu, ki je vzel v roko ozko dleto, stopil na stolček in poizkušal doseči skozi tesno špranjo kontakt zapirala. Mučil se je na vse pre-tege več ko pol ure popolnoma brez vsakega uspeha. Potem je nehal, se zamislil in dejal:
»Dajte mi košček zelo tenke, a močne kovine!«
»Košček jeklene pločevine?«
»Da, ako jo imate.«
»Imam.«
Pilot je skočil v delavnico in se naglo vrnil z odrezkom jeklene pločevine.
»Pravite, da ste vstavili izolirni vložek tudi v to zapiralo?«
- »Tudi; samo šele v zadnjem hipu in je zato verjetno, da je vložen postrani, ali pa je pri zapiranju sploh izpadel.«
»Ako bi izpadel, bi moral biti na tleh.
Poglejte, morda ga najdete.«
Pilot je pričel preiskovati tla, in ko n'.1 ničesar našel, je storil isto še na zunanji strani, pred hangarjem.
Med tem je inženjer dalje poizkušat svojo srečo. Z veliko spretnostjo in naporom se mu je posrečilo spraviti drobno pločevino v tesno špranjo. Potem je otipaval z njo zapiralo, vendar brez uspe ha: ni se ganilo z mesta.
»Ste našli?« je vprašal pilota, ko se je vrnil v hangar.
»Ne.«
»Potem je vložek vendarle ostal v zapiralu.«
»Vsekakor.«
»Čudno.«
»Ga ne morete doseči?«
»Nekaj otipavam, a se ne da premakniti.«
Poizkusite s silo.«
»Bojim sc, da se mi jeklo zalomi. P°' tem bi vse pokvaril, namesto popravil.«
Inženjer Gal se je mučil dalje, nazadnje je pa opustil brezuspešno prizadevanje, stopil s stolice in dejal:
»Preostaja nama samo še eno: da zapil alo prežgeva . . .«
»In ako se nama vendarle ne posreči odpreti vrat?«
»Kaj potem?«
»Doktor bo opazil, da . . .«
»K vragu... Opazil bo itak, če ne drugega, vaše vložke. Prepričan sem, da ima v svoji skrivnostni centrali aparat-ki ga že ves čas z zvonjenjem opozarja na vaše delo. Čim se vrne, bo takoj vedel ...«	_ -
(Dalie sle‘di'
M—————filffUf 1111 1 lE
SS. Mednarodni table-tenis turnir v Mariboru
Danes zvečer meddržavna tekma Avstrija : Jugoslavija
gant). Naprošam sodnike, da poravnajo sekcijsko pristojbino od sodniških taks. Poverjenik.
Kakor smo že poročali priredi 1SSK Maribor dne 18. in 19. aprila velik} mednarodni table teniški turnir, ki bo po prijavah sodeč dosedaj največja tovrstna prireditev v naši državi. 2e samo dejstvo. da bo na tem turnirju sodeloval novi svetovni prvak Avstrije, katera reprezentanca je sestavljena iz istih igralcev. ki so pred tedni v Pragi osvojili letošnje svetovno prvenstvo, priča o važnosti in pomenu mariborskega turnirja. Za omenjeni turnir se je prijavilo okoli 150 tekmovalcev, in sicer člani klubov SK Ausiria (Gradec), ASK (Gradec), ZKD (Zagreb), Hermes (Ljubljana) Amaterski SK iz Zagreba, Makabi in YMCiz Zagreba, SK Ilirija, celjski klubi SK O.imp, SK Celje in SK .itgoslavija te- SK Vindobona iz Dunaja.
Uvod k pomembnim turnirjem bo nes v petek zvečer, in sicer se !>> 20.30 vršila v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici 2ksibiška tekma med reprezentancama Avstrije in
da-
ob
Jugoslavije. Barve Avstrije bodo zastopali igralci SK Vindobone iz Dunaja, ki so si osvojili svetovno prvenstvo, in sicer bo nastopila reprezentanca v postavi Bergman, Gobi, Hartinger in Morgen-rot. Jugoslovanska reprezentanca pa bo nastopila v postavi Marinko, IIext*er in Senekovič.
Sam turnir pa se prične jutri ,v soboto, v unionski dvorani. Tekmovanje se bo vršilo v soboto od 15. do 24. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. in od 14. ure naprej do konca.
Razno
BRZOJAV!
Danes sveže morske ribe: sarpena v brodetu s poijuto, cevoli na rešetki, , oradi, skombri, sardele marinirane in male ribice v gostilni Vi-cel, Rotovšk' trs 8.	1877
SK Železničar:Atletik SK. V lredeljo 19. t. m. se bo na stadionu SK Železničarja vršila predzadnja prvenstvena tekma v mariborski skupini in sicer se bosta srečala SK Železničar in Atletiki iz Celja.
Delegiranje sodnikov. V nedeljo dne 19. tm. v Ptuju: Drava - Mura ss Schuel ler (rez. Jančič); v Čekovcu: Gradjan-ski - Lendava ss Nemec Fr. (rez. Ber-
1ZJAVA.
Beograjska »Politika« jc te dni prinesla zmišljene in zleb ne klevete o mani v zvezi z Javno kuhinjo, ki so iili nekateri listi celo ponatisnili. Zoper vse sem vložil tiskovno tožbo radi klevetanja. Maribor, aprila 193Ci. ušlak Ferdinand.	IS94
LOKAL
primeren za mlekarno ali slaščičarno, iščem s 1. majem ali pozneje. Hitre ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mic karna«.	1841
Sobo odda
Soomnite se
Službo dobi
Dve lepi, parketirani SOBI
vsaka s posebnim vliodoin, ena eventuelno opremljena, s souporabo kopalnice, oddam. Trgovina Schmidi. Stolna tili-ca 4.	1878
MEBLOVANA SOBA
z zajutrkom ali brez njega, s souporabo kopalnice, se odda solidnemu gospodu s 15. majem t. I. StroBmajerjeva u!. 28, II. nadstr., stanovanje štsv. 9. __________  1867	___
SOBO, OPREMLJENO,
soltično, s posebni m vhodom, oddam stalnemu nameščcncu ali vpokojencu. Stritarieva ul. 5-1.	IS61
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Radvanjska cesta 30.	1872
SPREJMEM UČENKO
v trgovino s porcelanom steklom in kuhinjsko oosod ). -" Vicel, Gosposka 5.	1S76
Kožno fooians
uporabljajte
mazilo, mikstura, milo
izdelovalec lekafirMoiiii Slovenska Bistrita
0*1. reg. br. 728 od 5. III. 1935.
Širite „Večermk“ »»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»»»♦♦
Naša predraga in nad vse ljubljena mamica, sestra, tašča in omama, gospa
I II
ro|.
vdova veleindustrijalca in veleposestnika,
nas je včeraj ob 9, uri po dela in trudapoinem življenju, po dolgi in mučni bolezni zapustila za vedno. Pogreb se bo vršil v soboto 18, aprila 1936. ob 16. uri iz hiše žalosti, Spodnja Hudinja 4, na okoliško pokopališče. Sv maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 20. aprila 1936. ob 8. uri v župni cerkvi celjski.
Celje-Spodnja Hudinja, Maribor, Ljubljana, Jarše, dne 17. aprila 1936.
Marija Rosina, sestra;
Hugo Rtipschl, brat
Anica dr. Robičeva, Petka Pintar, Ruša Kunejeva, Milena B&hm in Deša Paljaga, hčerke; Or. Hugon Robič, Drago Paljaga, Rihard Bdhm, Slavko Pintar, zetje;
Dagmar, Peter, Jasna Kunej, Smilja in Jasna Robič, Milena Jokšič, Peter in Drago Paljaga in Marlenka Btthm, vnuki in vnukinje — in ostali sorodniki.	1S70
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJ A. Tiska Mariborska tiskarna d. d., P1
siawuk STANKO. DETELA^ vsi v Marj-botu.
cel'