2,2as EDANJE ds sozd iskra ^ločilen planirani konvertibilni izvoz Eo pozdravnem pismu 12. kongresu ZKJ so delegati drugega zasedanja "Savskega sveta SOZD Iskra (bilo je v petek, 25. junija), najprej poslušali Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 31.3.1982. Delavski svet je prejel poročilo in ugotovil, da so doseženi rezultati še zadovoljivi, vendar ^ostreni gospodarski pogoji zahtevajo večje angažiranje vseh, ki so vklju-Cen' v poslovni proces. V sklepu so tudi poudarili, daje za nadaljnji nemoteni P^ttes proizvodnje odločilnega pomena izpolnjevanje planiranega konvertibilnega izvoza, zato je potrebno okrepiti prizadevanja za zagotovitev zadostnih izvoznih naročil. m ri.ZVezi s spremembami srednjeroč- |_____________________________ j! dokumentov za obdobje I^Podi . ^ Je delavski svet ugotovil daj j Jr3© doseženih rezultatov gospo-h{ja ji? v letu 1981 in prvega trime-y°2, da ni potrebe po spremembi Pravnega sporazuma o temeljih : polletju dosežen dinamični plan izvoza pa smo se v prvih petih mesecih soočali s težavami pri realizaciji te naloge zaradi pomanjkanja repromateriala iz uvoza in podobno. Ob tej točki je delavski svet tudi sprejel predlog za spremembo predloga za povečanje višine ,gi# d C dar.r ,ukal' ,36-e vl; a n'1.’ Pozdravna brzojavka pegatom 12. kongresa ZKJ : e‘egati delavskega sveta SOZDJskra, zbrani na svoji 2. seji, pošiljamo v dranU plovcev Iskre delegatom 12. kongresa ZKJ borbene in delavske poz-jds Ve 1,1 Ž^mo plodno in uspešno delo. Od kongresa ZKJ pričakujemo st*° opredeljene naloge in smernice za bodoče delovanje Zveze komuni-jL Jugoslavije v prizadevanjih za razvoj naše družbe, jali °Vez.uiemo se> da bomo v vseh organizacijah SOZD Iskre dosledno izva-Vo sPrejeto politiko in stališča Zveze komunistov, še zlasti pa se bomo odgo-fgjn° zavzemali za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in hitrejše y‘Janje socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. prLe tQko bomo lahko ohranili in razvijali temeljne vrednote naše samou-,Vne socialistične Jugoslavije in utrjevali njen ugled v svetu. Ljubljana, 25. 6. 1982 Delegati DS SOZD Iskra zufl' 1,1,1 lobjp^P^D Iskra za srednjeročno ob-očn® 198l—85, kakor tudi srednje-ljernfa Plana SOZD Iskra za isto sred-^no obdobje. Potrebne korekcije P° predvidevanju izvajali z let-^žno8ra,ni’ Igrali Pa n* izključena Ujem 3 ^a ne bi s ponovnim preverja-3eb' CtU sklepali o morebitni %>skih ^k re^a*ansu srednjeročnih j ni« ___ in 2» $Prejci ^Ei svet je ob tej točki nadalje ^3* enotno metodologijo in mi-■zcl-1 p, enotnih kazalcev, ki so potrebni spremljanje in uresniče-k tuj? ‘‘nov v SOZD Iskra, hkrati pa i’". Prog.. sPrejel sklep o pripravi letnega fl tiljev^a za leto 1983 za uresničevanje i, Športi obveznosti iz samoupravnega fcama 0 temeljih plana SOZD srednjeročno obdobje flOS|| , «lii Poznih*130*!0 0 realizaciji uvozno-• ja »Uar^^^^adolžitev Iskre v obdobju ja- 1982 je podal Ludvik ;iia- til poudaril, da doseženi izvozni iovj Ija D J Prvih petih mesecih predstav-V w z °7račitev dinamičnega plana nj hvezn a.°’ izpolnitev letne izvozne ;tne„ sb v višini 35 %, uvoz pa 29 % Plana. Kljub oceni, da bo ob interne izvozne stimulacije in sicer v višini 161 %, ki naj bi se uporabljala od 1. junija 1982. dalje. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu je delavski svet prav tako sprejel in ga z objavo v današnji številki »Iskre« dal v nadaljnji sprejem Iskrinim delovnim organizacijam. O predlogu pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v SOZD Iskra je na kratko poročal Boris Mužič, ki je nato delegate informiral tudi o načrtih ukrepov in aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje izjemnih razmer. Delavski svet je tudi sprejel akcijski program 5. internega posvetovanja o razvojno-inovacijski problematiki v SOZD Iskra (akcijski program smo objavili v prejšnji številki), ki ga je obrazložil Miloš Kobe ter navzoče delegate tudi informiral o stanju v Mikroelektroniki. Ob koncu je delavski svet sprejel tudi predlog o podelitvi nagrad Iskre v letošnjem letu, ki jih bodo podelili na dan Iskre m borca 3. julija v Semiču. Letošnje Iskrine nagrajence predstavljamo posebej v tej številki. Iskrine nagrade ‘82 Delavski svet SOZD Iskra je na svoji seji 25. junija potrdil sklepe komisije za nagrade in priznanja Iskre in odločil, naj se na podlagi samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra podeli Iskrine nagrade za leto 1982: nagrado Ure po 3. členu — Antonu Stipaniču, predsedniku KPO SOZD za ustvarjalen prispevek k razvoju Iskre v samoupravno trdno in poslovno uspešno organizacijo združenega dela nagrado Iskre po 5. členu — Marjanu Dvoračku, DO In- vest servis za izjemne dosežke na področju investicij, gospodarjenja in organizacije dela — Francu Ferkolju, DO Iskra Commerce za izjemne dosežke pri razvoju in trženju telekomunikacijskih sistemov in za doprinos k prodoru Iskre na sovjetsko tržišče — Francu Logarju, DO Elektro-zveze za izjemne dosežke v razvojno—raziskovalni dejavnosti s področja civilnega in posebej vojaškega programa — Julijani Peternel, DO Avtomatika za produktivno delo in samoupravno aktivnost — Vladimiru Zorcu, DO Kondenzatorji za izjemne tehnološko—tehnične dosežke in doprinos k razvoju DO Kondenzatorji OB DNEVU BORCA Dolg še ni poravnan Kot ranjeni sokol je padel v globel, nič več ni čutil da zadel ga je strel. Za njim zabrisane vse so sledi, le spomin nanj še orosi naše oči. Nekje v kamnu je vklesano njegovo ime, ki v soncu in jutranji rosi podobo junaka dobi. V deželi naši mnogo je kamnov z imeni junakov, katerim naš dolg za svobode dan še ni poravnan. Francka Tronkar A Ekipna zmaga na 18. letnih športnih igrah Iskre na Vrhniki je zasluženo pripadla športnikom DO Iskre Avtomatike. V torek, 29. junija se je v Beogradu končal XII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V štiridnevnem delu je kongres jugoslovanskih komunistov podrobno, kritično inmtvarjalno pregledal delovanje zveze komunistov med kongresoma, sprejel resolucije in izvolil novo predsedstvo CK ZKJ, kateremu bo predsedoval z enoletnim mandatom Mitja Ribičič. Na drugi strani objavljamo zaključno besedo Mitje Ribičiča na kongresu. Nagrada Iskre Antonu Stipaniču Anton Stipanič sodi v tisto generacijo naših partizanov, ki se je vključila v narodnoosvobodilni boj kot doraščajoči mladostniki, ki so stari komaj štirinajst, petnajst let kot aktivisti delovali v NOB. Njegova življenjska pot, od mladega belokranjskega fantiča, je vodila najprej od progovnega delavca, prek" uslužbenca odseka za notranje zadeve do šefa kabineta predsednika izvršnega sveta LRS in šefa kabineta v CK ZKS pa tja do našega konzula v ameriškem Pittsburgu in komercialnega direktorja Centromerkurja ter namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve, dokler ni prišel pred slabimi desetimi leti v Iskro. Vendar pa je bila ta, njegova na zunaj uspešna pot, vendar nelahka in polna odpovedi, saj je v vsem tem času nenehno študiral ob delu in tako končal ob njem celotno gimnazijo in pravno- fakulteto, kjer se je specializiral za javno mednarodno pravo. To je pot, ki ji jasno in nedvoumno pričala o tem, kako je Stipanič pravzaprav človek , ki je nenehno gradil, šolal in oblikoval samega sebe, brez pomoči kogarkoli. Ko se spominja teh časov, pravi, da je polovico dneva opravljal redno službo, drugo polovico dneva in tudi noči pa je posvečal študiju in je zavoljo tega lahko šele leta 1960 prvič odšel na zaresni dopust na morje, potem ko je leto poprej diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. S prihodom v Iskro 1973 leta na mesto direktorja Iskre Commerce se začenja njegovo trdo, ustvarjalno, odgovorno delo tudi v Iskri, saj je potekalo v burnih časih sprejemanja ustavnih amandmajev in priprav na sprejem nove ustave. Sledi obdobje od 1975 do 1979, ko je Stipanič kot direktor področja za marketing SOZD Iskra veliko prispevak k uvajanju in uresničevanju zakona o združenem delu v praksi, istočasno pa je kot namestnik predsednika KPO SOZD Iskra s svojim bogatim znanjem in izkušnjami ustvarjalno prispeval k reševanju številnih vprašanj in utrjevanju ugleda Iskre doma in po svetu. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra je postal Stipanič 1979 leta in krmari tudi zdaj to našo veliko barko uspešno in ustvarjalno kljub vsakoletnim, čedalje težavnejšim in vi-hamejšim gospodarskim razmeram tako doma kot v svetu. In morda prav v sedanjem trenutku, ko stoji na najodgovornejšem mestu v Iskri, prihaja našemu nagrajencu prav ce-lotno^hjegova življenjska izkušnja, znanje, trdo pridobljeno ob delu, k čemer se pridružuje še cela vrsta njegovih človeških lastnosti, ki so še kako potrebne in nujne za odgovornega človeka v tem trenutku in ta hip. Kajti Stipanič ni samo človek širokega pogleda in znanja, temveč je tudi strpen, demokratičen sogovornik, svojih mnenj in spoznanj ne vsiljuje, temveč jih uveljavlja z ustvarjalnim dialogom in znanjem pa tudi prepričevanjem, človeško je izredno komunikativen, hkrati pa tudi skromen, zna pa tudi pošteno prisluhniti nasprotnim argumentom. Pri vsem tem pa je tudi izredno delaven, ne zna reči ne nobeni prošnji in skuša človeško, humano razrešiti še takšne spore ali neprijetne dogodke. Na videz to niso očitne voditeljske lastnosti, čeprav v globini svojega razmišljanja, vodenja in ukrepanja zna samoupravno, demokratično in strpno le uveljavljati svojo voljo in odločitve, ki so še kako pomembne in odgovorne spričo njegovega položaja v Iskri. Pri vsem tem pa ima zelo malo časa zase, a vendar najde trenutek, tudi kratek razgovor o sebi, ki je zanj skoraj oddih v nenehni, delovni napetosti teh in priuhodnjih dni. Ko tako ob Aagradi nevezano klepetava o njem in našem času, mi prizna, da ga poleg dela in odgovornosti v Iskri privlači književnost zlasti klasika, da rad bere dobre knjige in tudi gledališka umetnost mu ni tuja. Pri vsem tem je prav tako strasten radioamater, rad pa se loti tudi sestavljanja kakega manjšega oddajnika ali sprejemnika, tako, da se tudi na Iskro, čeprav pravnik po stroki, tudi le malce spozna, kot smeje pripomni. Pa tudi smejati se zna, dovzeten je za dobro šalo, kar samo kaže na gibkost njegovega duha, je družaben in s slehernim enako prijazen in dostopen. Najsrečnejši pa je, kadar je lahko doma, na deželi, v svojem Gradacu, kjer uživa v naravi, zlasti, kadar lahko tudi kaj postori okrog domače hiše. In zato je tudi prav, da prejema danes prav v svoji rodni Beli Krajini, v Semiču, najvišje priznanje Iskre, ki si ga je nedvomno zaslužil v svojem desetletnem trdem in zelo zelo odgovornem delu v Iskri. Dušan Željeznov 1. Internacionala: zbor in godba 2. Pozdravna govora: predsednik KPO Kondenzatorji predsednik Sob Črnomelj Slavnostni govor: ing. Marko Bulc - predsednik GZS Dve pesmi: mešani pevski zbor Folklorni nastop: semiška ohcet Podelitev Iskrinih nagrad Predaja prehodne zastave 8. Položitev vencev v Lazah in Lokvi 9. Dve pesmi: zbor in godba O J I ITKE K DNEVU BORCA IN DNEVU ISKRE! 1 | Uresničevanje sklepov bo pisalo oceno kongresa Nuš kongres smo suče H s besedami, posvečenimi prispevku tovariša Tita in Kardelja k našemu revolueionamemu gibanju in soeialistični revoluciji, našemu boju sa svobodo in srečo človeka, za socializem in samoupravljanje. Zdaj, na koncu 12. kotigfesa, še bolj neposredno občutimo, da Tita ni z nami. Na vseh sedmih partijskih kongresih, organiziranih po zmagi naših narodov, je imel referate in zaključne govore vselej Tito. Te njegove besede so svojevrsten dokument naše sodobne zgodovine. Ko je Tito spremljal delo kongresa in razprave delegatov, je vedno na kTatko in jasno ocenil srž kongresa, razmerje sil v zvezi komunistov in družbi, pri čemer je opozarjal na glavne naloge naše prihod ne aktivnosti. Nihče od nas ne more, pa tudi ne namerava prevzeti te Titove ustvarjalne vloge, vendar danes, na koncu najvišjega sestanka komunistov naše države, vsi skupaj ne občutimo samo splošnega vzdušja ter razpoloženja delegatov in gostov temveč tudi odnos sil znotraj ZK in smeri naše aktivnosti. ki ustrezajo sedanjemu času ter političnemu [hiložuju v državi in svetu. Titova misel in Kardeljeve »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja* so bile več kot prisotne tudi v delu tega kongresa, v vsaki komisiji in besedah vsakega posameznika od več sto delegatov, ki so govorili na kongresu. V zadnjih štirih letih se je položaj v naši državi, in Še bolj v svetu, v marsičem spremenil. Vendar Titova vizionarska sposobnost danes aktualizira njegov refbrat. Še zlasti pa njegovo sklepno besedo na II. kongresu, ki predstavlja kažipot za naše delo tudi po našem, 12. kongresu. Tito je takrat opozori! 'udi na to. da bi lahko dosegli še več, če bi pravočasno odkrivali razne subjektivne slabosti, ki jih ni bilo malo. To lahko ugotovimo tudi za minulo mandatno obdobje, delegati pa so zelo kritično in konkretno opozorili na številne slabosti, ki so se nakopičile \ zadnjem času. še zlasti v republiških in pokrajinskih unlstvih, pa tudi v vodstvu Zveze komu-nistov Jugi ).sla \ ije Taki) kt>t v Tihnem sporočilu na II. kongresu. srni) tudi na tem kongresu odločno zahtevali, da je treba zaostriti odgovornost na vseh področjih in \seh ravneh, odgovornost vsakega p*)samcznika in organa, še zlasti pa odgovornost republik in pokrajin za našo skupno politiko in iz\rše\anje nalog, kise nanašajo na razvoj jugo-sh)\anskc socialistične samoupravne skupnosti v ceh ni. Titi) je na II kongresu dejal, da se je v zaicsti naših narodov in narodnosti globoko zakoreninilo spoznanje, da lahko najbolje izrazijo in uresničijo svoje pravice in interese samo \ socialistični, samoupravni in neodvisni zvezni Jugoslaviji Delegati so v duhu teh Titovih besed v s\ojih kongresnih komisijah zahtevali odločno m enotno ofenzivno fronto organiziranih socialističnih sil proti napadom nacionalistične ideologije in unitarističnih zablod. Marsikaj od tistega, kar se je dogajalo na Kosovu, je v različnih oblikah in z različno intenzivnostjo prisotno v večji ali manjši meri tudi v drugih delih naše države. Vendar pa nekaj zanesljivo drži - so ob koncu ugotovili delegati na našem kongresu - in sicer to. da neobčutljivost komu-nistoi in slabite\ borbene fronte socialističnih sil proti vsem oblikam nacionalizma ustvarja ugodne razmere za njegovo stopnjevanje v različnih okoljih. Dvanajsti kongres pa naj bo prelomnica v boju zveze komunistov proti vsem oblikam nacionalizma. V današnjih razmerah, kot je poudarjal Tito, je kabinetno vodenje v zvezi komunistov nevzdržno. Treba je med množice, med naše delovne ljudi, ki vidijo v zvezi komunistov svojo organizacijo, sposobno za reševanje tudi najtežjih problemov. Komunisti .morajo delovati v večmilijonski socialistični zvezi in v delegatskem sistemu. Te Titove besede so hkrati tudi zahteva našega 12. kongresa. Tito je v sklepnem govoru na 11. kongresu dejal: »Gospodarstvo je eno od ključnih področij in to vam vsem polagam na srce. Moramo sc bolje organizirati za nastopanje na tujem trgu. Bitko za gospodarsko stabilizacijo je mogoče dobiti samo z nujnimi spremembami v strukturi gospodarstva in razmerah gospodarjenja, z zvišanjem produktivnosti dela in usklajevanjem porabe z možnostmi. O tem govorimo že leta, vendar vam, tovariši, odkrito povem, da je to ena od najšibkejših točk v našem gospodarjenju«. Tito je terjal, da še naprej krepimo samoupravljanje na vseh področjih in da dosledno uveljavljamo politični sistem socialistične samoupravne demokracije. Vse institucije sistema morajo opravljati svoje dolžnosti in delovati v skladu s svojimi pooblastili. Vztrajati moramo pri teh smernicah in odločno preprečevati vse poskuse etatističnih, tehnobirokratskih in nacionalističnih sil, da bi zlorabljale oblast delavskega razreda. Ne smemo dovoliti, da bi porušili tisto, kar smo si s krvjo pridobili med vojno in revolucijo in kar si danes pridobivamo z žulji. To je najboljša pot v boju proti karierizmu in birokrutsko-liderskim ambicijam posamezni- kov, ki namesto da bi delovali v ustreznih institucijah sistema, delujejo mimo njih in skušajo vsiliti lastna stališča. Tovariši in tovarišice delegati, menim, da je bilo tudi ta Titova opozorila čutiti v vseh vaših razpravah in razpoloženju. Tudi ta kongres je odločno izrazil pripravljenost in zahteve po nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljana in izvajanju politike stabilizacije, kar mora biti poglavitna fronta naše bodoče akcije in temeljno izhodišče naše idejnopolitične diferenciacije. Jasno ste tudi izrazili stališče, da moramo biti enpini in dosledni v prizadevanjih za uveljavitev in učinkovito delovanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, kar narekuje nenehno in enotno delovanje zveze komunistov, uveljavljanje in pospeševanje kolektivnega dela in odgovornosti, nadaljnjo demokratizacijo našega sistema v celoti, zaostritev odgovornosti za vsa vprašanja in na vseh ravneh. V tem smislu imamo veliko izkušenj in jasne kažipote v programu ZKJ, v novi ustavi, zakonu o združenemu delu ter v resolucijah minulih kongresov in 12. kongresa. Vse to nas zavezuje k odgovornemu delu in vsestranski ustvarjalni dejavnosti, kajti ljudje so z vso pravico nezadovoljni in protestirajo proti odmikom od sprejete politike, zahtevajo, da bi se naše besede ujemale z dejanji. Komunisti morajo v teh resnih časih velikih preizkušenj še naprej delovati v prvih bojnih vrstah in biti za zgled drugim, kajti le tako jih bodo delovni ljudje cenili in spoštovali. Če bomo ravnali tako, bomo kot partija idejnopolitično enotnejši in trdnejši, kot družba močnejši, kot ljudje bolj svobodni in srečni, s tem pa bo tudi manj možnosti za sovražno delovanje. Zanesljiveje in bolj odločno bomo stopali naprej v smeri uveljavljanja svobodno združenega dela. Te bitke zveza komunistov ne more biti sama, niti v imenu delavskega razreda, temveč jo mora biti sam delavski razred pod vodstvom zveze komunistov. Delavski razred mora biti v celoti gospodar možnosti in rezultatov svojega dela in vplivati na vse odločitve in družbene zadeve, da bi se proizvajalci še bolj povezali na enotnem trgu m v enotnih proizvodno-gospodarskih odnosih, da bi ostali vez, ki tesno povezuje našo večnarodnostno skupnost. Na 11. kongresu je Tito poudaril, da bo Jugoslavija dosledno nadaljevala neuvrščeno politiko. saj ta politika vsebuje naše dolgoročne življenjske interese, ker s tem jugoslovanski komunisti tudi konkretno prispevamo k uresničitvi velikih humanističnih idealov, k napredku člo-veštva in človekovi sreči. V sedanjih zelo napetih mednarodnih razmerah je Titova neuvrščena politika postala edina možna in svetla alternativa v nasprotju z vojnami in razdejanjem. Dvanajsti kongres v tem smislu zagotavlja možnosti, da bi bila Socialistična federativna republika Jugoslavija tudi v prihodnje v prvih vrstah boja za mir in nove mednarodne odnose, da bi zavzeto prispevala k velikemu svetovnemu gibanju neuvrščenih držav in k uveljavitvi vloge Organizacije združenih narodov. Z gotovostjo lahko trdimo, da je naš 12. kongres, kongres enotnosti zveze komunistov in najširših socialističnih in demokratičnih sil, združenih v socialistični zvezi in drugih demokratičnih oblikah združevanja, kongres zaupanja delavskega razreda, kongres ofenzive komunistov za politično in gospodarsko stabilizacijo, kongres nadaljevanja socialistične revolucije, ki je napravil konec nedoslednosti, omahovanju in pragmatizmu, da je bilo to demokratično srečanje delavske avantgarde naše države in marksistični prispevek k iskanju najboljših poti v spremenjenih notranjih in mednarodnih razmerah. Velik ugled in zaupanje, ki ju je zveza komunistov spričo zmag in uspehov v našem dosedanjem razvoju deležna v vrstah delavskega razreda in vseh naših delovnih ljudi, pomenita ogromno moralno moč, vendar to ni renta, od katere bi lahko živeli danes, še manj pa jutri. »Živij eh je nenehno teče, napredka ni nikoli konec, vsak dan se spreminjajo objektivne razmere v družbi in le tista partija, ki je sposobna te nove objektivne možnosti čimprej spremeniti v nove subjektivne korake nadaljnjega družbenega napredka, tako da išče vselej nove in čedalje boljše in svobodnejše rešitve, lahko pričakuje, da bo zares vodilna in politična sila v družbi«. V duhu teh Kardeljevih besed moramo usposobiti sami sebe in svojo organizacijo za nadaljnji ustvarjalen razvoj Titovih smernic. Končujemo 12. kongres s trdnim prepričanjem, da je naša zveza komunistov sposobna najti in uresničiti takšne rešitve. Znova smo se prepričali, da zveza komunistov in naša družba že imata širok lasten fond marksističnih kadrov, čedalje več mladih in ustvarjalnih ljudi, ki so privrženi ideji socializma. Zagotoviti moramo, da bodo vse naše ustvarjalne, idejne, znanstvene in moralne sile sodelovale v enotni akciji vseh socialističnih in demokratičnih sil v naši državi za gospodarski in kulturni napredek Titove Jugoslavije. Izvozni načrt za 1.1982 moramo izvršiti! Novi ukrepi na področju zunanjetrgovinskega poslovanja in s tem v zvezi spremenjeni pogoji poslovanja v drugem polletju letošnjega leta ter realizacija izvozno-uvoznih zadolžitev v prvem polletju letošnjega leta je bila osrednja tema seje kolegija glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij, ki je bila v torek 29. junija in jo je vodil namestnik predsednika KPO SOZD Iskra Ljuban Artič. Omenjeni ukrepi so zelo zaostrili položaj in gospodarjenje ne samo v vseh iScrinih organizacijah združenega dela, temveč v celotnem našem gospodarstvu. Tako so postale uvozne možnosti zelo omejene, izboljšati pa jih je moč samo z večjim izvozom, zlasti na konvertibilno območje. Potem ko so direktorji posameznih naših delovnih organizacij podrobno predstavili trenuten položaj v njihovih DO, so ugotovili, da bo kljub določenim zastojem v proizvodnji celotna proizvodnja v Iskri še dokaj nemoteno potekala do konca leta in jih je v tem smislu bolj zaskrbelo,, kako bo prihodnje leto, ko seveda nikakor ni moč pričakovati ugodnejšega gospodarskega položaja kot je letošnji. Celotno razpravo in sedanje stanje v Iskri bi lahko strnili v en sam, toda pomemben in uresničljiv sklep: z vsemi silami e moramo potruditi, pa ne samo to, izvršiti moramo letošnji plan izvoza, med pripravami za izvozni plan v prihodnjem letu pa moramo pospešiti vse napore, da pri tem ne bomo prišli v zamudo, pri tem pa bo treba upoštevati še nov paket ukrepov, ki se pripravljajo. Zlasti pomembno pa je še dejstvo, da moramo kot Iskra nastopati enotno tako na zunanjem kot notranjem tržišču. D.Ž. Tehnologija Iskrinih avto-električnih izdelkov v Indiji? Pred dnevi sta generalni direktor Indijske firme Eicher Hb. S. Malhotra in pomočnik glavnega direktorja Iskrine delovne organizacije Avtoelektrika Ludvik Jelinčič podpisala predpogodbo o prenosu Iskrine tehnologije av-toelektričnih izdelkov. Edini pogoj je zdaj le še odobritev indijske vladi, ki mora izdati licenco, brez katere nihče v Indiji ne sme ničesar proizvajati, Indijski partner pričakuje, da bo njihova iada izdala licenco že v kratkem, tako da bi končno pogodbo podpisali oktobra letos. Omenjena predpogodba vsebuje že vse elemente. Avtoelektrika bo dobila za prenos tehnologije okoli 76.000 dolarjev. Firma Eicher, ki izdeluje zdaj v glavnem traktorje in nekaj malega av-toelektričnih izdelkov, seveda prihodnje leto še ne bo mogla osvojiti vse tehnologije. Sprva bo precej vezana na uvoz iz Šempetra, že leta 1987 pa načrtujejo precejšnje povečanje proizvodnje — 72.000 altematorjev, N12.000 dinam, 88.000 zaganjalnikov in prav toliko napetostnih regulatorjev. Kot že rečeno izdeluje firma Eicher predvsem traktorje in manjšo količino dinam. Firmo je ustanovila nemška družba Eicher po kateri je zadržala le ime, na leto pa izdela 18.000 traktorjev. Indijci načrtujejo zgraditev povsem nove tovarne avtoelektričnih izdelkov in to severneje od NevvDelhija. Večino programa avtoelektrike bodo vgrajevali v lastne traktorje, začeli pa so se povezovati tudi s proizvajalci lahkih komercialnih in osebnih vozil. V Indiji je zdaj glavni proizvajalec avtoelektrike firma Lucas—Indija, ki proizvaja po angleški licenci in pokriva približno 70% indijskih potreb. Vendar se te potrebe v zadnjem času znatno povečujejo, zlati po prevzemu avtomobilskih licenc od japonske Tojote in španskega Fiata—CEAT. Gostje iz Mehike in Venezuele v DO Telematika. Obrazložitve k letošnjim Iskrinim nagradam Vensi rtjest S kjer ANTON STIPANIČ, predsednik KPO SOZD Iskra Nagrada Iskre 1982 (po čl. 3) za ustvarjalen prispevek k razvoju Iskre v samoupravno trdno in poslovno uSP" sestavljeno organizacijo združenega dela .s|i! Anton Stipanič se je že s štirinajstimi leti vključil v NOB. Po vojni se je zap ^ kot progovni delavec, se nato šolal ob delu vse do leta 1959, ko kje diplom11"^ Pravni fakulteti v Ljubljani in se tri leta kasneje specializiral za javno mednar pravo. Do prihoda v Iskro je opravljal številne pomembne naloge. , pii Kot direktor Iskre Commerce v obdobju 1973-1975 je aktivno sodeloval reorganizaciji tržnih funkcij, oz. širše pri uresničevanju nove ustave in ima nerP 1 zasluge tudi za ustavno preobrazbo finančnih funkcij in oblikovanja Iskra jjn« Kot direktor področja za marketing SOZD Iskra je v obdobju 1975-79 ^ ^ prispeval k uvajanju temeljnih odločitev, zasnovanih na Zakonu o združenem v prakso in s tem h krepitvi vloge Iskre Commerce in uspešnemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Hkrati je kot namestnik predsednika KPO SOZD svojim bogatim znanjem in izkušnjami ustvarjalno doprinašal k reševanju štev vprašanj in utrjevanju ugleda Iskre doma in v svetu. „jpa- Kot predsednik kolegijskega poslovodnega organa od leta 1979 ima Anton s . nič pomembne zasluge za to, da je Iskra kljub vedno bolj zaostrenim nrtcnnrfarienia Hnepnla lenp llsnphp' nntranip sp ip Utrdila in se Š6 bolj CU .id gospodarjenja dosegla lepe uspehe: notranje se je utrdila in se še bolj °° -ji usmerila na svetovni trg. Velik je njegov doprinos k samoupravnemu preobliko ^ SOZD Iskra, kamor sodijo reorganizacija DO Elektromehanika Kranj, ustan j. Iskra banke in DO skupnega pomena ZORIN in v zadnjem času uspešno zdru je na področju računalništva. jna - A Anton Stipanič je član ZK od leta 1947 in je za svoje delo PreielJ/Liai liknvania- nrden hrabrosti red zaslug za narod lil. stopnje ter dvakrat red odlikovanja: orden hrabrosti srebrnim vencem. lOČii nfli, H ŠE tiaro tflad Ni L Ni 'oris kot N< Jtoir S Tele s MARJAN DVORAČEK, direktor DO Iskra Invest servis Nagrada Iskre 1982 (po čl. 5) za izjemne dosežke na področju investicij, gospodarjenja in organizacije dela ji Marjan Dvoraček je zaposlen v Iskri 28 let. Že v tovarni telekomunikacij 'r .igr- uspel organizirati lastne servise na Reki, v Zagrebu in Skopju. Z združitvijo ^ elektroindustrije leta 1961 v enotno podjetje Iskra, je v okviru Prodajno se ^ organizacije organiziral enotno servisno mrežo za celotno Iskro v SFRJ ter Pres. }fii in prodajo rezervnih in potrošnih delov na jugoslovanskem trgu prek speciahz prodajne mreže. kt0(ji Kot direktor splošnega sektorja in kasneje kot pomočnik glavnega oire ^ Iskre Commerce ima ključne zasluge za uspešno izgradnjo Poslovnega centra na Trgu revolucije v Ljubljani. _ ^je N] takr N lož Ne Ni N Teni N aPar K Od leta 1976 uspešno vodi delovno organizacijo Iskra Invest servis. V tem y-- ^ - med drugim organiziral vzdrževalne službe za TOZD na Stegenskem območju ,[! o i zavzel za optimalno zazidavo Stegen in njihovo infrastrukturo. Organiziral in N je tudi akcije v zvezi z gradnjo prizidka Iskre, ob sočasni gradnji Kulturnega Ivan Cankar. • bil ^ Marjan Dvoraček je družbenopolitično aktiven tudi zunaj svoje Do in je delavne uspehe že večkrat nagrajen. FRANC FERKOLJ, DO Iskra Commerce, TOZD Zunanji trg Nagrada Iskre 1982 (po čl. 5) ^ za izjemne dosežke pri razvoju in trženju telekomunikacijskih sistemov in za P vek k prodoru Iskre na sovjetsko tržišče Franc Ferkolj je dolgoletni sodelavec SOZD Iskra. Že v začetku svojega de ^ ja je z vso predanostjo sodeloval pri programski zasnovi in prodaji programa te munikacij, ki danes pomenijo enega od programskih stebrov SOZD Iskra. ^|,i Odločujoče je vplival na širjenje prodaje Iskrinih telekomunikacijskih naP/ jugoslovanskem prostoru in tako tudi bistveno pripomogel k pravilni usmeritvi P Mje ®ro N N ledi dela N rama telekomunikacij. v0dji Svoje bogato znanje s področja telekomunikacij je uspešno uporabljal kot ^ predstavništva Iskre v Sovjetski zvezi in tako ključno doprinesel k prodoru l$ P Is sovjetsko tržišče. nU r Rezultat njegovega dela so sklenjene pogodbe za dobavo central Erev* ^ Minsku v skupni vrednosti 25,50 milijonov klirinških dolarjev, pogodbe za .et I,, « X i F, 1 O Lsnn-ilnil-i rt * o I of /-»n V i h i rt anurflt O V . ' J. visokofrekvenčnih 12-kanalnih naprav, telefonskih in novčičnih aparatov, re ' programskih naprav za obdelovalne stroje itd. Celotni izvoz Iskre v ZSSR s®.L^ r-____r-___.. __i____I- , OOCI 1 CD miliinnnV KI" prihoda Franca Ferkolja v Moskvo do leta 1980 povečal od 1,50 milijonov kih dolarjev na ca 35 milijonov klirinških dolarjev. sekt1"'1 FRANC LOGAR, DO Elektrozveze, svetovalec razvojno raziskovalnega TOZD Antene in navigacija Nagrada Iskre 1982 (po čl. 5) . -os? za izjemne dosežke v razvojno raziskovalni dejavnosti s področja civilnega >n r bej vojaškega programa ^ Franc Logar je v Iskri že 29 let. V tem času je svojo energijo in znanje pu p pionirskemu delu na razvoju in proizvodnji številnih kompleksnih naprav za P JLA, PTT prometa in drugih uporabnikov. b,jC|^ Sodeloval je tudi pri prvem laserskem eksperimentu v Iskri leta 1963 in PUD razvojne dosežke Iskre v priznani strokovni literaturi. . Poleg številnih izvirnih razvojnih rešitev, ki so bile tudi pravočasno vpe'1 | v proizvodnjo, je zlasti pomemben njegov lik komunista in človeka, ki je vp'1^ vpliva na številne sodelavce, tako s strokovnega, kot tudi z družbenopoln vidika. JULIJANA PETERNEL, DO Avtomatika, delavka v TOZD Tovarna sestavnih ^ in delovnih sredstev Nagrada Iskre 1982 (po čl. 5) za produktivno delo in samoupravno aktivnost ^ji' JulijanaPeternel je že v rani mladosti doživljala nečloveška dejanja fašizm , bila leta 1942 izgnana v Nemčijo, od koder se je vrnila leta 1945. . . ^ V tovarni Iskra Aparati se je zaposlila leta 1964 kot delavka v strojni .4 * »-Fmszn In »n r\rti-o\/l t o rsfrl i Ana Hala IH nfl I OOP U tPmpl IHI f)fQAni73Cii I I ^ J. . flf V tovarni iskra Aparati se ie zaposnia leta iao- a- Ob tem delu se je praktično bQ,° delo in to je bilo zanj „usodno“. ii, ,lval je vse več vzdrževalnih nalog Tem °nčno je postal vodja servisa, v^. u Pa so počasi priključili tudi ser-jD ranjc za široko potrošnjo, radio-jPate, televizorje in drugo. [p k ob ■ vodstveni in vodilni delavec je J trj: ltltegraciji slovenske elektro- indus-iod* sJe aktivno sodeloval pri združevanju Podjetij v „ veliko Iskro". Ob ^^tvi je dobil nalogo organizirati d« 5110 mrežo velike Iskre po vsej j® d'h- Naloga je uspela in prav zato .dpi °b‘i državno odlikovanje - Orden ‘a 8 srebrnim vencem, jva"' tajg tem je v Iskri Commerce nas-le^i P°treba po vse širši dejavnosti in sposobnega mladega moža so zadolžili za vzdrževanje, gradnjo in investicijo v nove poslovne in delovne prostore. Iz te dejavnosti je nastala današnja delovna organizacija skupnega pomena za vso Iskro — Invest servis. Na čelu te delovne organizacije je Marjan Dvoraček vse od njene formalne ustanovitve leta 1976. Vmes je bilo trdo delo ob izgradnji naše poslovne stolpnice, ki dostojno predstavlja Iskro doma in v svetu. Prav zaradi tega pravijo v šali Marjanu Dvoračku „oče PPC, vhodnega objekta in prizidkov". So pa tudi taki, ki pravijo, da je nezakonski oče kostanjeviške Iskre. Sam pravi o 30-letnem delu v Iskri: „Lepe čase smo imeli v Iskri. Bila so obdobja nemirnega snovanja in realizacij načrtov Iskre. Trdo delo je bilo, a vendar čas potrjuje, da nismo delali narobe. Bili pa so tudi trpki časi, ki so zahtevali maksimalno odgovornost in delo brez urnika. Skratka, večino svojega časa smo preživeli in delali v Iskri, in to časa mladostnega zagona in si tako nabrali najlepših spominov. Moje življenjsko načelo pa je vodilo, ki mi ga je povedala pokojna mama: „Če komu ne moreš storiti dobrega, mu tudi ne naredi slabega." Tak pogled na soljudi meje naredil takega, kakršen sem. Mislim, da sem si ustvaril pošten odnos do soljudi in do narave, ki jo imam rad. Rad imam živali, vse od ptic, konj in govedi pa do psov. Prav zato se ukvarjam z vzrejo in razplodom nemških ovčaijev. Rad. tudi sodelujem v Društvu kinologov. Tudi svinčnik vzamem v roke in kaj napišem za glasilo Kinolog, ki ga tudi urejam že peto leto. Tako!" F. Kotar j^anc Ferkolj iz DO ^kra Commerce »vil > n# IO< 1'^ in# dan rd° 'n naporno delo je bilo to,« se sPominja Ferkolj,« saj gre za poln n ° traišče, kjer so dominanten plan Hase* et*le‘ Vendar se mi je posrečilo, cj D rn’ seveda ne sam, temveč s sodelav-1 Iskre tU(I' zavoljo ugleda in kvalitete te|„. ’ Plasiral na sovjetsko tržišče naše 2. S SEJE ODBORA ZA GOSPODARJENJE IN DOHODKOVNE ODNOSE PRI DS SOZD ISKRA Obravnava gospodarjenja v prvem trimesečju Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose pri DS SOZD Iskra je na svoji pni seji 23. junija najprej obravnaval poročilo o poslovanju SOZD Iskra v prvem četrtletju letošnjega leta. Iz poročila je razvidno, da je gibanje cen v obdobju I-HI1982 prispevalo tudi k visokim stopnjam rasti posameznih gospodarskih parametrov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Tako je v tem obdobju celoten prihodek porastel v primerjavi z istim obdobjem lani za 25,7%, materialni stroški so glede na nekoliko počasnejše rasti cen repromaterialov rastli počasneje, in dosegli 24,9% povišanje glede na isto obdobje lani. Dohodek je porastel za 21,4%, čisti, razporejeni dohodek pa le za 15,8%. Poslabšanje pogojev gospodarjenja in težave s preskrbo z repromaterialom za nejnoteno proizvodnjo pa se odražajo tildi v izgubah, ki ohranjajo raven zadnjega četrtletja 1981. Medtem ko je industrijska proizvodnja v Sloveniji po-rastla za 2,3%, je v elektroindustriji za 6 %, v SOZD Iskra pa kar za 12,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Zadovoljivi blagovni fondi so omogočili v prvem trimesečju dokaj ugodno rast prodaje, tako na domačem trgu kot na tujih trgih. Porast izvoza na konvertibilno področje je tako znašal 21,9%, celoten izvoz pa za 32,9%, s čimer je hkrati že izpolnjeno 20,6% letnega programa SOZD Iskra za letošnje leto. Uvoz repromateriala je bil ponovno zmanjšan in to na 78,1% lanske vrednosti v enakem obdobju. Uvoz s konvertibilnega področja je znašal samo 79,7% uvoza iz prvega trimesečja lanskega leta. Zaloge materiala so porastle v prvem trimesečju za 35,1%, zaloge nedokončane proizvodnje za 23,7% in zaloge gotovih izdelkov za 20,4% ter blaga za 77,8%. Nekaj so k tem porastom prispevale seveda predvsem višje cene, zaradi česar zaloge dejansko niso porastle toliko, kolikor prikazujejo indeksi. Pri zaposlovanju se še vedno držimo dogovorjenih meril in smo kljub živahnejši proizvodnji zaposlili le 1,8% novih delavcev. Restrikcije na področju naložb, ki so .značilne za zadnjo polovico preteklega leta kot tudi za obdobje I-III 1982 se v veliki meri odražajo tudi na investicijah v Iskri. Tako je bilo v obdobju I—III 1982 investirano samo 5,4% celotnih naložb, predvidenih za to leto. Člani odbora so v nadaljevanju seje menili, da naj poročilo kot takšno delavski svet tudi sprejme, sklenili pa so tudi, da naj strokovne službe ob predložitvi poročil o poslovanju SOZD Iskra na seje odbora seznanijo člane z aktualnejšo problematiko iz teh gradiv, da bi lahko racionalneje sprejemali ustrezne odločitve. Kot dodatek k poročilom naj strokovne službe izdelujejo tudi dodatne analize gibanja kazalcev gospodarjenja (ekonomičnost, rentabilnost, produktivnost ipd). V nadaljevanju seje se je odbor seznanil s predloženo analizo izpolnjevanja srednjeročnega plana 1981/85 s predlogom o spremembi in dopolnitvi srednjeročnega plana in predlagal DS SOZD, da zaenkrat še ni potrebe po spremembi srednjeročnega plana. Odbor je obravnaval tudi Navodilo za pripravo letnega programa v okviru enotne metodologije in minimuma enotnih kazalcev, ki so potrebni za planiranje, spremljanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra ter se ob kondu seje seznanil s predlaganim sklepom o pripravi letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 in oboje predlagal v sprejem na DS SOZD. MAK Gosti 12. kongresa ZKJ v Telematiki Tuje delegacije, ki so bile prisotne na pravkar minulem 12. kongresu ZKJ, so se odzvale tudi vabilom slovenskih občin. Kar 15 jih je obiskalo slovenske kraje in se seznanilo z življenjskim utripom naših delovnih ljudi ter z rezultati njihovih delovnih prizadevanj. komunistom Venezuele, katere politični program je v marsičem soroden dejavnosti naših komunistov. Pogovor je izzvenel v prepričanju, da sodelovanje komunistov različnih dežel lahko pomembno prispeva k bolj pravičnemu sodobnemu svetu. Isti dan je Iskro Telematiko obiskala tudi partijska državna delegacija LRD Koreje, ki jo je vodil predsednik vlade in član prezidija politbiroja CK Korejske partije Li Zong Ok. S predstavniki Srečanje uporabnikov računalniških sistemov Delta v Portorožu V dneh od 17. do 19. junija 1982 so se v Portorožu prvič sestali uporabniki računalniških sistemov DELTA, to so uporabniki računalniških sistemov DELTA in ISKRADATA, prav tako pa tudi uporabniki tujih računalniških firm DIGITAL in FUJITSU, katere zastopamo. Na srečanju se je zbralo prek 200 uporabnikov iz vse Jugoslavije. Delo je potekalo v več smereh. Uporabniki so bili zbrani v štirih delovnih skupinah, kjer so reševali specifično problematiko na svojih področjih. Poleg dela v skupinah, so bila organizirana tudi predavanja priznanih strokovnjakov s področja računalništva. V želji za boljše sodelovanje med uporabniki računalniških sistemov DELTA in s ciljem za enotno nastopanje, enotno izdelavo programskih paketov, nakup literature v tujini, za Oiganizacijo enotne programske knjižnice in še z mnogimi drugimi cilji je bilo že pred dvemi leti osnovano združenje uporabnikov. Na ta način izmenjujejo izkušnje, kar pa je najvažnejše, z enotnim delom prihranijo sredstva za nakup tujih programov, povečajo se vlaganja v razvoj domače računalniške industrije, prav tako pa se poveča neodvisnost od tuje tehnologije in uvoza. Uvajanje elektronske računalniške opreme v vse veje gospodarstva, industrije in družbenih dejavnosti je velikega pomena v borbi za stabilizacijo. Iskro Telematiko v Kranju sta 28. junija obiskala predstavnik Revolucionarne partije Mehike Jorge Alberto Lozoya in predstavnik partije Venezuele »Gioanje k socializmu« Viktor Ugo de Paola. V spremstvu predstavnikov SRS, občine Kranj in Iskre Tele-matike sta si ogledala proizvodnjo TOZD ATC in TEA, nato pa jih je predsednik OK ZK Kranj Jakob Vehovec v sejni sobi Telematike seznanil z dejavnostjo komunistov v našem družbenopolitičnem, oz. samoupravnem sistemu. Vprašanja, ki sta jih gosta zastavljala, so izražala veliko zanimanje za podrobnosti v odnosih v našem ekonomskem in družbenem sistemu, v katerem se vse bolj uveljavlja odločilna vloga delavca in delavskega razreda. Ideja o samoupravljanju je še posebej blizu Korejska delegacija v DO Telematiko. SOZD Iskra so si gostje ogledali proi- sodelovanja Iskre in LRD Korci^ zvodnjo Iskrinih telekomunikacij na gospodarskem področju. Ob slovcf, Laborah, nato pa jih je predsednik je predsednik korejske vlade VP' Vgj KPO SOZD Iskra Anton Stipanič sez- Iskrino spominsko knjigo. . j# nanil z nekaterimi možnostmi razvoja Kazimir ^ f ir"-.,:* : V Goste iz Koreje je pozdravil Anton Stipanič. V Semiču nad 600 IskrašeV iz Avtoelektrike Že več let nazaj se Iskraši iz Avtoelektrike množično udeležujejo našega praznika dneva Iskre in dneva borca. Lani, ko smo praznovali dan Iskre pod okriljem kranjske Elektromehani-ke v Kranju, nas je bilo iz Avtoelektrike prek osemsto, letos pa nas bo v idiličnem Semiču, po zadnjih podatkih — prek 600. To je vsekakor lepa udeležba, saj je niti organizatorji niso pričakovali. Bela krajina je namreč prav na nasprotnem koncu naše lepe domovine glede na lego Primorske in to seveda zaradi dolge vožnje nekoliko vpliva na udeležbo. Torej Belokranjci pripravite se, 600 udeležencev iz Avtoelektrike boste morali nahraniti in „napojiti!“ No, pustimo šalo ob strani in poglejmo še nekaj podatkov v zvezi z našo udeležbo na Iskrinem največjem praz-niku.“ Kako prepeljati 600 prijavljenih v Semič? Služba družbenega standarda v Avtoelektriki je navezala stike z novogoriško železniško upravo, kjer so nam obljubili poseben vlak. To je vsekakor najprimernejši način prevoza na tako dolgo ot, kar se je pokazalo že lani proti Kranju, zato je odveč dvomiti v napor in utrujenost zaradi vožnje. Zanimivo je bilo tudi izvedeti, zakaj se Iskraši iz Avtoelektrike tako množično udeležujejo našega praznika. Odgovor je preprost. Čim več nas je, tem lepše je, toliko lepše proslavimo dan Iskre, dan borca, kjer se skujejo nova poznanstva, kjer skupno obudimo spomin na naš narodno osvobodilni boj in kjer se prepustimo bolj sproščenemu poteku srečanja, ki smo ga vsi tako zelo potrebni. In še nekaj je. Nekateri člani kolektiva Avtoelektrike se teh srečanj udeležujejo že od vsega začetka. Zbirajo namreč lične skodelice, v katerih nam servirajo partizanski golaž in prav zaradi tega nočejo prekiniti te lepe tradicije, oz. nočejo pustiti nezapolnjenega prostora v vitrini, kjer hranijo skodelice. Kljub tem ugotovitvam, ki smo jih sedaj našteli pa smo povprašali nekaj udeležencev, ki bodo šli 3. julija v Se- mič, da nam povedo, zakaj sose. j jk čili za udeležbo na ta praznik ,j *dn od tega prijetnega dneva pričaj Najprej smo poklicali Ang6* j , dti ligoj iz delovne skupnosti s^t 8ltri služb. Povedala nam je, da so Pr^L ^ živetje in da je bila vsakokrat 0 j ^[ če je le mogla, prisotna na sr66 Najlepše dneve ima na lanski Pr^| ki je bil v Kranju, pričakuje p°> ^ prav tako prijetno tudi letos v Iz Tovarne malih zaganjalnik0^! f veliko prijavljenih, med njimi tuf n | Smrdelj, ki nam je dejala: ^ u prvega leta moje zaposlitve se lil udeležujem takih praznovanj. ‘ najde prijetna družba, na naj lep j0 , žni način počastimo oba prazni ^ se najde veselje in doživi prijetnei} nutke. Lepo je, ko vidiš nin . Iskrašev in si misliš; združeni močnejši.'1 , i, Jardan Strehar iz Tovarne u , nih sredstev nam je povedal, da letošnjega praznovanja udeležil tij^ Doslej je bil na praznovanju v j14 Loki in v Ljubljani. Takole PraVliej| ran: „Že podatek, da nas bo 1 j odšlo v Semič blizu 600 dovojjJ1: vorno priča, kako pomemben ^ vse nas je to, kjer bodo vsekakor c ke možnosti za pridobitev novin K ^ ^ nanstev, za obujanje tradicij naše ^ in seveda za zabavnejši del ptazfl ^ ja. Sicer pa počakajmo 3. julij!" ,, je ” Po številu udeležencev VSC^ „ li ban Po številu udeležencev prednjači Tovarna velikih zag^. kov saj je prijavljenih kar 150 ° j in delavcev. Med njimi je tudi J, ui uciavcev. meu njimi je ;( Ožbot, ki komaj čaka, kot je der'j pride dan, določen za naš prazn večkrat se je udeležil naših skvP srečanj in vedno so mu ostalav zabnem spominu. „Ne presene^. s da nas bo odšlo v Semič res dos11;., je prav, da se takih praznovanj žujemo čimbolj množično,* l. Janko in dodaja, da bo veselo tu „ to, ker imamo poseben prevoz, številčno pa bomo nadvse dostojn proslavili dan borca, dan Iskre. H s lest 1,3 Pi h “Ote lerj Pc cev, cij t Hlaj DS- S diiev Pros Marko Ra^ S REFERAT MILOŠA KOBETA NA 5. POSVETOVANJU O RAZVOJNO-INOVACIJSKI PROBLEMATIKI V ISKRI Inovacijska dejavnost Iskre v restriktivnih gospodarskih razmerah Rešitev tega problema moramo iskati samo v dveh smereh. Na eni strani moramo radikalno selekcionirati razvojne naloge po aktualnih, zaostrenim gospodarskim razmeram prilagojenih kriterijih. To so najprej ključni infrastrukturni projekti, na katerih temelji vgrajevanje domače večvrednosti v obliki znanja; to so zlasti ME, računalništvo, telekomunikacije, avtomatizacija, pri čemer moramo biti nadalje selektivni in dati prednost tistim ožjim programom, ki so neposredno ali posredno skozi lastno uporabo namenjeni izvozu in ki z velikim deležem lastnega znanja izboljšujejo globalni devizni učinek. Nadaljnja prednost gre projektom in nalogam, ki predstavljajo pomembno nadomestitev konvertibilnega uvoza; tu mislim na mnoge sodobne profesionalne komponente in materiale, z osvajanjem katerih bi prihranili pomembne devizne zneske pa še pri njihovem izvozu bi bili lahko konkurenčnejši. Končno, gre za razvojno obogatitev našega »železnega« izvoznega repertoarja, (Konec iz prejšnje številke) zlasti na področju elektromehanskih izdelkov, ki jih moramo posodobiti in s tem doseči bodisi višje izvozne cene ali pa večjo re-promaterialno neodvisnost. Iz naših razvojnih in proizvodnih načrtov pa moramo pričeti izločati nekatere kvazi-proizvodnje, v resnici pa dolga leta več ali manj preprodajne kombinacije, ki so sicer za dober dinarski dohodek, toda ob 80 ali 90 % devizni odvisnosti bile namenjene izključno domačemu trgu, ne da bi bili te izdelke tudi zares razvojno tehnološko osvojili in niti ne dodali pomembne lastne softwarske vrednosti. Zato bomo morali biti do razvojnih nalog, ki imajo kot cilj izdelek samo za domači, dinarski trg mimo lastnih izvoznih potreb Iskre na finalni stopnji in ki vsebujejo veliko uvoženega materiala in tujega znanja povrhu, še posebno kritični. Na drugi strani moramo posvetiti vso pozornost združevanju raziskovalno—razvojnih sil. Kljub vsem vrtičkarskim odporom moramo čimprej dokončati proces formira- nja RR enot na ravni DO, proces, ki je v teku še v Elektrozvezah, Telematiki in Kibernetiki. Nadalje moramo organizacijsko in pri-stojnostno utrditi sedanje teame strateških razvojnih projektov. Le-ti naj bi dobili ustrezna poslovodna pooblastila pri združevanju RR dela na področjih, kjer gre za vitalne skupne interese več DO, pri ustrezni selekciji in izboru novih projektov in tudi pri strokovni arbitraži, kadar bo ta neizogibna. Od sedanje pretežno volonterske in eviden-tirne dejavnosti morajo teami prerasti v trdna in vplivna strokovna programska telesa, ki morajo biti sposobna, prevzeti aktivno pospeševalno vlogo na strateško najpomembnejših področjih. S tem v zvezi jim je treba dati ustrezno samoupravno-pravno podlago, njihovo akcijsko moč pa okrepiti še z večjim obsegom združenih sredstev. Pri plasmanu teh sredstev bo v skladu s povedanim treba biti mnogo selektivnejši in podpreti predvsem tiste naloge, na katerih teče resnično skupno in koncentrirano razvojno delo. 3. Naslednji faktor neučinkovitosti je neustrezna motiviranost razvojnih delavcev, tako materialna kot moralna. Porast osebnih dohodkov zaposlenih v RR dejavnosti Iskre izkazuje v 1. 1981 nasproti 1980 indeks 120, vseh zaposlenih v Iskri pa 126, kar je očiten uravnilovski trend. Še hujše je, da tudi znotraj RR dejavnosti same ni dovolj selekcije. Predvsem mlajši razvojniki, ki so povsod v svetu glavni prožilci idej in nosilci prodornosti v izvedbi, ne prihajajo do izraza in posta- jajo resignirani, ker jim starejši razvojni vodje dostikrat dušijo pobudo. Pri določanju vodij projektov in nalog ter poverjanju poslovodnih funkcij se mnogo preveč opiramo na tradicionalni, v starih tehnologijah in pristopih sicer izkušeni kader, čeprav je tradicija v elektroniki praviloma konzervativna kategorija. Tudi izobraževanje razvoj-nikov skorajda ne teče; zato so razvojno-inovacijske metode zastarele, način razmišljanja neelastičen itd. Najhitreje moramo uresničiti že lani zastavljeni cilj formiranja interne Iskrine šole za RR delavcev na enak način, kot smo to uspeli urediti za ZT delavce. Ta šola naj skuša zapolniti vrzel v znanju o vodenju projektov, o računalniških razvojnih metodah, razvojni informatiki in podobnih nepogrešljivih atributih sodobnega razvoja. Ob vsem povedanem ni čudno, da je operativni projektni pristop pri ključnih inovacijskih nalogah v Iskri še vedno prej izjema kot pravilo. Te naloge so povečini še vedno individualizirane ter omejene na ožji razvoj, brez trajnega in že na začetku enakovrednega sodelovanja tržnikov, oblikovalcev, nabavnikov, zlasti pa pripravljalcev proizvodnje, tehničnih dokumentalistov, orodjarjev in vseh tistih, pri katerih se tako rado zatika po navidezno že dokončanem, toda proizvodno še neizpiljenem razvoju. Zavedam se, da te ugotovitve, zakaj je učinkovitost naše RR dejavnosti nezadostna, niso nove in so bile na tovrstnih posvetovanjih že večkrat omenjene. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah pa jih moramo danes močneje poudariti in pos^L hitrn izholišanie stania. Poeoi Ztn° r hitro izboljšanje stanja. Pogoj za|0 naše spoznanje, da znanje ni le dekla<,;l ^ ampak zares pravi in čedalje bolj 00 - J dobr( proizvodni faktor in da le-ta v elektr0 ^ 'a ''i i močno zasenčuje oba klasična f3*410^/ let n živo delo in družbeni kapital. Tega se j ^ dojeli, kljub očitnemu dejstvu, da jeP, J $|(ra! kateri od teh treh faktorjev je značilno za razvitost družbene rePr0°vjif | Pa j, vsake dežele v svetu. Za najmanj r3^ jisp|Q, značilna dominacija živega, zlasti a1 ^ rj^ nega dela, za najrazvitejše pa dejst^jj poleg kapitala (ki ga imajo tudi 3 j J ieva, naftno bogate, vendar ne dovolj raf goji,, žele) razvile predvsem znanje in ga »j či,^ zvodni faktor uspešno uporabile v |f svoje družbene reprodukcije. Toda * J bilo potrebno, da so ga vgradile v rep ^ cijsko funkcijo, da so ga ovrednotile J sistemskimi ukrepi omogočile, da f in reprodukcijsko učinkujejo. Če pogledamo, kako je s produkcij ctjs^ faktorji pri nas, potem lahko rečem0-J vloga dela v proizvodnji jasna ter ^ a^j, kito, % lekto nostno in funkcionalno opredeljen3- J tije f norme, pravilnike o delitvi OD, del0^ J konodajo in zaščito itd. Isto velja Z beni kapital v obliki denarnih ali alov( osnovnih sredstev: imamo kreditm 1 J cijski sistem, vračila in nadomestil3' j ^ cionalno in minimalno amortizacij0 v|0g( itd. Za oba omenjena faktorja ve!n0^iH l|i(ii vplivata na produktivnost, ta vphv. j H$tre izračunati in ga tudi upoštevati pn b, tjs ___kc ISK*! ISK ^ZGOVOR s ODHODU FRANCEM KRIŽNARJEM OB NJEGO- i Odstopimo mesta mladini Dolgoletni predsednik naše njih celotnega kolektiva na ta Dolgoletni predsednik_________ borčevske organizacije, znan in Cenjen politični delavec Franc Križnar, odhaja v pokoj. Gotovo je to trenutek, da se še enkrat pogovorimo z njim, ga vprašamo za njegovo pot v Iskri, za pot njego-Vega političnega delovanja in ne nazadnje, za smernice, ki jih kot Ukušen delavec na tem področju jahko posreduje tistim, ki osta-jajo aktivni delavci tako na proizvodnem, kot na političnem delovišču v naši SOZD. Franc Križnar se je pogovoru rad odzval in brez dlake na jeziku povedal marsikaj zanimivega. 11.1954. leta, ko sem prišel v lav • \SerT1 delal v rezkami, v ročni de-dei™jci> bil sem terminer delov, nato pa V *ipoLV.. nančm službi in v nabavi vse do se^tve. že od 1954. leta naprej g^^deloval tudi v samoupravnih or-ojk ac*iah. Bil sem član upravnega iilinh De) Elektromehanika, večkrat dej0,~, SOZD Iskra, vseskozi pa sem jflt v aktivu zveze borcev bil pred-ujtf Hek' . e organizacije v DO Elektrolit tadnan,ka- Kranj tajnik ZB SOZD in kuf Iskra *eta predsednik ZB SOZD az-f ' :‘C ■ kaLn j0yi 8r Se spominjate teh časov? .jnjil ko j °tovo je bilo najtežje 1965. leta, Centraliziranemu podjetju grozil m Po r V. .daj so se pojavile tendence ^bitju SOZD in prav aktiv zveze & »tiii O »a JJdrazilo zlasti v predlogu za p>osebni dvoj- Pon i'i" cev r,Hlein*)no vlogo je aktiv zveze bor-cij tkogal.tudi pri ohranjevanju tradi- d h!,a^e generacije .J Edicij, njih celotnega kolektiva na ta dan. Tako je dan Iskre postal največja manifestacija ob 4. juliju v Sloveniji.« V čem se je kazalo delovanje in vpliv ZB v Iskri? »Poudariti moram dolgoletno izredno uspešno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki, še posebej z mladino in sindikatom na vseh ravneh, pa tudi s poslovodnimi organi. Borci smo, kot sem že omenil, pripomogli k uspešnim integracijskim procesom, ko so se Iskri pridruževale nove DO, vedno pa smo bili proti dezinte-gracijskim težnjam, proti razsipništvu in nedisciplini. Prizadevali smo si tudi za manjšo odvisnost od uvoženega re-promateriala in za boljše funkcioniranje naše skupne organizacije Iskre Commerce. Da je bilo opozarjanje v teh smereh pravilno, nam danes potrjuje težka gospodarska situacija celotne Jugoslavije, vendar mislim, da je bilo v SOZD Iskra narejenega precej tudi v smislu dobrega gospodarjenja. To se odraža tudi v tem, da je Iskra vendarle v boljšem položaju kot mnoge delovne organizacije in SOZD po Sloveniji. Borčevska organizacija hitro upada. Od prek 1000 članov, kolikor nas je bilo pred desetimi leti, jih šteje le še okoli 350 v vsej SOZD. Aktivni člani na svojih mestih še delujejo in v naslednjih letih je na njih naloga, da po svojih močeh in izkušnjah pomagajo novi generaciji, da bi uspešno prevzela vodenje in samoupravljanje SOZD Iskra.« Niste še dopolnili let za pokojnino, pa vendar odhajate v pokoj? »Za upokojitev sem se odločil predvsem zato, ker bi rad dal vzgled starejšim delavcem, ki jim je potekla obveznost delovne dobe — to velja tudi za vse politične funkcionarje po Jugoslaviji. Mislim, da je prav, da se umaknemo mlajšim, ambicij polnim delavcem, ki bodo gotovo uspešneje vodili naše gospodarstvo. Pri tem me še posebej vodi misel, da je v Jugoslaviji danes mnogo mladih, ki svoje delo v tej družbi potrebujejo. Odločitev za odhod v pokoj gotovo ni lahka. Toda človek mora odnehati, ko je še cenjen. Vsi vemo, da ta bioritem pri starejših ljudeh deluje drugače kot pri mladih. Ko je človek navajen delovnega tempa, v katerem je preživel kar trideset let in se srečeval s prijatelji in sodelavci, je le treba spremeniti življenjske navade, da se navadi življenj a v pokoju. Zato je treba, da se človek psihološko preusmeri v druge dejavnosti sam, na primer sam sem precej angažiran pri delu krajevne skupnosti, ukvarjam se s športom (poleti čolnarim po Savi, pozimi smučam), poleg tega pa imam tudi vrtiček, prav vesel pa bo moje upokojitve tudi brat, ki ima kmetijo.« In beseda za konec? »Vsem članom ZB in delavcem SOZD Iskra ter poslovodnemu in družbenopolitičnemu vodstvu se zahvaljujem za zaupanje, ki sem ga užival kot predsednik aktivov ZB SOZD v vsem svojem obdobju.« Mak RAZGOVOR Z NOVIM ZB SOZD ISKRA ANTONOM PREDSEDNIKOM OROŽIMOM AKTIVA Tudi v gospodarski bitki moramo zmagati £ j t0 Jev je odigral pomebno vlogo, da se W Pa 'Z20dil°. Mnogo pomembnih stvari 6 vi' 6 z80dil° tudi od 1954. naprej. 110 (j lv Zveze borcev je predvsem skrbel ie odrazil' P°loŽaj članov ZB — kar se t' l%a%k . članom i roestl tc(jem, ki na svojem delovnem ' iia ' niso dosegali poprečnega OD — -j. ; Pase ■ Predsedstva aktiva ZB Iskre lik'; lw Uvedel tudi nnsehni dodatek za le#' bor'v le Uvedel tudi posebni dodatek za ^ reOllt^ltolrzarv* iii/rzNolz-tirourlraev* ' republiškem in jugoslovanskem prenosu te tradicije na Prav v ta namen je ’iidi t>S ° aktiva ZZES prišlo v sklepe tP do|Q.VZD in samoupravne akte tudi diw1 ^ 0 praznovanju dneva borca in ~-,a iskre, 4. julija. Za skromnimi na Visokem, Dražgošah, drugod, sedaj ohranjamo 1° naprej na vsakoletnih sreča- Ker je dosedanji predsednik aktivov ZB SOZD Iskra Franc Križnar odšel v pokoj, so v Zvezi borcev izvolili novega predsednika, Toneta Orožima. Da bi ga predstavili, tako glede na njegove tovrstne dosedanje funkcije, kot tudi glede na to, kako gleda na razvoj borčevske organizacije v bodoče, smo se oglasili za razgovor pri njem. Ljubeznivo nam je odgovarjal in že na začetku poudaril: V veliko čast mi je, da so mi zaupali tako odgovorno funkcijo v borčevski organizaciji. Se posebej zato, ker je ugled organizacije Zveze borcev velik. Prav borci so namreč tisti, ki so že doslej opozarjali na različne nepravilnosti in jih s svojo dejavnostjo in vso odgovornostjo tudi odstranjevali. Tudi danes borci gledamo kritično na današnjo situacijo,'' čeprav nam nekateri mlajši tovariši očitajo, da smo mi odgovorni za takšno stanje. Mislim, da se izogniti odgovornostim povsem res ne moremo, vendar bi svoj del bremena morale nositi tudi druge družbenopolitične organizacije. Vsi člani družbe imamo namreč pri odločanju enake pravice in dolžnosti.« Kaj menite posebej o vlogi borčevske organizacije v tem gospodarskem trenutku? »Vloga naše organizacije naj bi ostala vsaj taka kot je bila, treba pa bi jo bilo kvečjemu še potencirati, še posebej glede na to, da se nehote oddaljuje od vloge, ki jo je imela med NOB in po njej. Generacije niso več povezane z nalogami in dolžnostmi tako, kot so bile med vojno in po njej. Če govorimo o nalogah, s tem mislim tudi na to, da smo člani zveze borcev dolžni pridobitve in izkušnje pa seveda tudi naloge, ki nam jih nalaga tradicija NOB, prenašati na mlajše generacije. Res je namreč, ko se človek oddaljuje od strahot, kakršnim smo bili med NOB priča vsak dan, rad pozablja, treba pa je Vedno znova opozarjati prav zato na vse, kar je bilo hudega, težkega, grenkega, da se ne bi ponovilo. Izkušnje iz NOB nam torej nosijo sporočilo? »Seveda. Organiziranega skupnega dogovarjanja in odločanja je bilo tedaj nemalo. Tako smo laže zaščitili narod in tudi premagovali sovražnika. Izkušnja za današnji čas pa bi morala vzkliti predvsem iz spoznanja da, če smo znali premagovati tako hude težave tedaj, potem jih moramo znati premagati tudi danes in vsekakor tudi iz te bitke — na gospodarskem področju — iziti kot zmagovalci. Omenil sem že, da borci dostikrat opozarjamo na gospodarske nepravilnosti, na neracionalno obnašanje, tudi na to, da s sredstvi neodgovorno rav- (ilo1'1! Iel> ^ proizvoda. Žal, za znanje vseh ' niOT ^bm ?an’zmov nimamo in ne vemo prav ia1 ip 1(31111,1 kako bi z njim, ne vemo, ko-let, J Vredno danes in koliko bo čez nekaj erd lih r atnoniziramo ga, v domačih poslov-ga ne menjavamo itd. itd. % dobm z delom in kapitalom znamo — vitti Pa 1 s*abo — gospodariti; z znanjem, ki «3^; Moh Prv°razredni proizvodni faktor pa ji’ fittio * Sospodarimo. Ni slučaj, da govo-,La# IVinru evaniu delain sredstev, kar ko-!vite|l, *eianju 0 °|,vladujemo, ne pa tudi o zdru-' 8ojim* znanja, ki ga še kar naprej skromno ‘>j dudjm Vsak na svojem vrtičku, hkrati pa se I lil sn,0že- da ni dovolj učinkovito. Spoznali rod111 c'jskih ’ da ne 8re brez združevanja investi- ?dtužpvSredstev — da pa ne gre tudi brez laktov „atlia znanja, t.j. razvojnih sil in pro-Pa se nismo v praksi dojeli. •jJ sPodafr S' sistemskih mehanizmov za go-,C1 djskj ^znanjem v njegovi reproduk- 'V < teflV{y sl%(jrPh0Sti ‘n subjektivnih spoznanj po- II ^ ekon ‘n sam°upravnih vodstev, ne pa tajšnip ?mskih zakonitosti, ki zaradi dovče-vloge 2 konjunkture na domačem tržišču 11 /' 'Mi ninania niso posebno poudarile in zato ^trezn8'!]0 .^1*1 prisiljeni, da bi zgradili ^ tistem druzbeno-sistemske mehanizme, ki Hcii.v kl znanje vključuje v svoj repro-J ki proces, zagotavljali večji dohodek. (F' 'Mi f, s,. ... imuJciu v HJvguvi icpiuuu*.- Znan: Unkciji nismo oblikovali, vnašamo " »ktivj.^PHoizvodno funkcijo na volonterski, nje, r 'vi* in subjektivni način. Pridobiva-tiafljaV1!311]®« vrednotenje in uporabljanje 0 zato še vedno odvisni predvsem od 10» si^ Nastopajoče zaostritve pogojev gospodarjenja pa zahtevajo, da nemudoma poiščemo možnosti za večje aktiviranje produkcijskih faktorjev. Vemo, da je nadaljnje ekstenzivno zaposlovanje fizično omejeno in ekonomsko problematično, vemo tudi, da je investicijskega kapitala premalo. Ostane nam torej le možnost, da močneje aktiviramo inovacijsko znanje, ki ga nimamo tako malo, le da je razdrobljeno in v reprodukcijsko funkcijo slabo vklopljeno. In ker smo ugotovili, da pogrešamo za tako aktiviranje splošne sistemske ukrepe, moramo zanje poskrbeti sami. Iskra je bila vedno avantgardni sistem, ki je v svoji zgodovini vzpodbujala mnoge sistemske rešitve, saj ji takšno avantgardnost narekujeta tudi sam tehnološki razvoj panoge in usmeritev v izvoz. Zato moramo tudi pri ukrepih za uveljavitev znanja biti pred splošnimi sistemskimi rešitvami, saj bodo le-te vedno dimenzionirane na povprečje. Kaj torej moremo in moramo storiti sami, da bi čimprej prišli do prepotrebnih novih proizvodov in tehnologij, ki bi povečale našo konkurenčno sposobnost v izvozu in zmanjšale našo repromaterialno uvozno odvisnost: 1. Vsem materialnim omejitvam navkljub moramo za vsako ceno obdržati predvideni trend vlaganj v RR dejavnost, tako glede celotnih kot tudi združenih sredstev. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi bila RR dejavnost bodisi z dinarskimi ali deviznimi sredstvi ob najrazličnejših redukcijah bolj prizadeta kot vsi drugi produkcijski parametri. Ne zmanjšujemo obsega vlaganj, ampak ukrepajmo, da bo izplen dejavnosti večji! 2. Izboljšati moramo strukturo RR vlaganj s tem, da predvideno realno naraščanje sredstev usmerimo v RR opremo in vanjo od predračunske vrednosti vsake investicije vložimo vsaj 10 %. Vse RR enote v DO naj zato do septembra pripravijo operativne plane potrebnih vlaganj ter jih strokovno verificirajo na teamu, ki vodi akcijo za razvojno samoopremljanje. 3. Še letos moramo dokončati proces oblikovanja RR enot na nivoju DO. Pri tem procesu, ki ne poteka brez trežav, je treba jasno opredeliti, da mora biti tkim. spremljajoči razvoj za tekočo izboljšavo obstoječih programov lociran pri neposredni proizvodnji, v enoti na ravni DO pa mora teči razvoj novih proizvodov; enota s tem prevzema polno odgovornost za nove programe za pokrivanje proizvodnih potreb celotne DO. Hkrati moramo dosledneje uveljavljati projektni pristop z vključevanjem trženja, nabave, TPP in drugih ter smelejše kadrovati mlajšo generacijo na odgovornejša razvojna vodstva. 4. Brezpogojno moramo začeti š selekcijo RR nalog. To je mučna operacija, ki ji sicer nihče načelno ne nasprotuje, dokler ne zadene njegovega vrtička, vendar je ob polni odgovornosti do programskega asortimana vsake DO nujna. Ni mogoče sprejeti teorije nekaterih, naj vsak poskrbi zase in kdor se Anton Orožim. namo. Očenjujemo tudi, da bi težkih izgub v našem gospodarstvu bilo mnogo manj, če ne bi pri nas vedno govorili le o kolektivni odgovornosti, vse manj pa o individualni. Ne nazadnje velja opozoriti tudi na to, da smo živeli prebogato glede na to, kako smo delali. Zato je bilo stanje, v kakršnem smo se znašli, treba pričakovati. Vendar je narobe to, da nismo ukrenili dovolj, da bi tako stanje pre- prečili. Opozarjali smo sicer na politične gradnje, na gospodarske dejavnosti, ki niso imele življenjskih pogojev za naprej. Vsekakor pa s položajem, ki ga človek ima, moramo vedno poudarjati tudi odgovornost, ki k položaju sodi in se ne več skrivati za kolektivno in samoupravno odgovornostjo, kadar posamezniki delajo napak.« Kako ste začeli s političnim delom? »Že 1949. leta sem bil z dekretom premeščen iz Maribora v Ljubljano na ministrstvo za kmetijstvo. Ko se je le-to razformiralo, sem prišel v Agrotehniko in od tam k Slovenijašportu. Nato sem pri Iliriji nekaj let organiziral ekonomsko propagando in pred desetimi leti sem prešel k Zmaju. Ves čas sem politično deloval na terenu, saj sem bil sekretar OO ZK Vič, po borčevski liniji pa sem deloval tudi nenehno. Tako smo v času, ko sem bil na Viču, dosegli, da se osnovna šola imenuje po padlem Marjanu Novaku—Jovu. Bil sem iniciator te akcije. Sicer pa sem bil za svoje delo nadružbeno-političnem in še posebej na borčevskem področju tudi odlikovan — dobil sem red dela z zlatim vencem, zadnjim, ki ga je podpisal tovariš Tito.« Mak Aktivnost mladinske organizacije v Semiču Mladinska organizacija semiške Iskre je stara skoraj prav toliko kot delovna organizacija. Zatorej se ne smemo čuditi dejstvu, da so že med dvajsetimi ljudmi, enako kot danes med tisoč petstotimi, gojili samoupravne, enakopravne in solidarnostne odnose. Zavedamo pa se dejstva, da je potrebno med mladimi graditi bodočnost in zatorej mladi Iskre Semič, zbrani iz vseh koncev domovine, še posebej težimo k uresničevanju tega cilja. V letošnjem letu smo si v pro- kongresa ZSMS gram delovanja mladinske or- Priprave, ki smo jih mladinci Iskre ganizacije poleg manjših že delno tradi- Semič v tem obdobju imeli, so bile: cionalnih aktivnosti (pohodi, izleti, — volitve delegatov KOO ZSMS Iskra udarniške akcije, proslave ob kulturnih Semič, ki bodo v okviru OK ZSMS obeležjih), zapisali dve večji nalogi: predstavljali člane odbora za spremtja- — aktivna vključitev v priprave in nje razprav. spremljanje XI. kongresa ZSMS, Iz skupne liste predlogov delegatov — ugotoviti stopnjo razvoja socialistič- so bili na skupni seji predsednikov, se- nega samoupravljanja v okviru naše kretarjev in imenovanih delegatov v mladinske organizacije. okviru občine izvoljeni štirje delegati, Oktobra 1982 bo (kot je znano) zastopniki občine Črnomelj na XI. Novo mesto gostitelj udeležencev XI. kongresu. kongresa Zveze socialistične mladine Odbor za spremljanje in pripravo Slovenije. Namen tega, kakor tudi že razprav o osnutkih dokumentov za XI. predhodnih kongresov je ugotoviti bi- kongresse je sestal v maju in določil da-stvena nasprotja v razvoju sodobne so- turne razprav po posameznih OO, ki se cialistične družbe in njihove vzroke ter jih bodo udeležili tudi predstavniki od-možnosti, da bi jih odpravili. Potrdilo bora. Ker je gradivo precej obsežno, so dobre pripravljenosti kongresa sta tudi za razpravo izbrane le najaktualnejše ustrezna dokumenta, ki sta izšla že teme, ki so po mnenju članov odbora spomladi in sicer: specifične za določehe osnovne organi- — osnutek statuta ZSMS zacije. Tema, ki je bila na podlagi raz- — osnutek Programskih usmeritev XI. (Nadaljevanje na 6. strani) Motiv s semiške ohceti. lahko, naj se rešuje z »butik« proizvodnjo. V Iskri imamo 14.000 priučenih delavcev, ki so še kako vezani na serijsko proizvodnjo, za katero pa moramo poiskati ustrezne razvojne in tržne dimenzije, zato je napačno mnenje, da je znanje možno vgrajevati samo na vrtičkih! Pri selekciji moramo upoštevati že omenjene kriterije, izbranim RR nalogam pa trdno opredeliti cilje v obliki novega izdelka ali tehnologije, z ostro začrtanimi roki. To pomeni začeti z inovacijskim procesom poslovno, ne pa samo »gojiti« določenega strokovnega področja. Pri plasmanu združenih sredstev bomo morali bolj upoštevati zmogljivost izvedbenega potenciala, pri čemer se moramo še močneje in s konkretneje zastavljenimi cilji povezati z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami. Čeprav je težko kvantificirati, ocenjujem, da bi v letu dni morali v vsej Iskri reducirati povprečno število nalog vsaj za 15 do 20%. 5. Z vsemi sredstvi moramo podpirati skupno RR dejavnost med DO in preprečevati škodljiva razvojna podvajanja. Kjer le-ta obstajajo, jih je treba pretvoriti v skupne projekte s smotrno delitvijo dela in udeležbo na skupnih rezultatih. Kjer to zaradi strokovne in poslovodne netolerantnosti ne bo mogoče, bo treba uveljaviti tudi ustrezne arbitražne ukrepe ter samoupravno in poslovodno odgovornost. V tem pogledu je treba dati strateškim projektnim 4eamom ustrezna predlagateljska pooblastila — postali naj bi v pravem pomenu besede »krizni štabi« RR dejavnosti za posamezna pro- gramska področja. Zato se morajo redno sestajati in poslovati. Z njimi naj bi v bistvu nastajala zasnova funkcionalnih razvojno-pro-gramskih povezav na kompleksnih med-branžnih področjih. 6. Dokončati moramo programske priprave za prvo Iskrino šolo za RR delkavce, ki naj po že začrtani zamisli prične delovati še letos. To je obveznost, ki jo že dve leti dolgujemo in je ne'smemo več odlagati. 7. Vsi poslovodni organi v TOZD, DO in SOZD morajo kot železno točko dnevnega reda stalno in operativno obravnavati stanje vsaj najpomembnejših RR nalog in projektov, pri tem pa ugotavljati ovire in sprejemati ukrepe prav tako, kot to delajo za materialno proizvodnjo, za devizno oskrbo in za trženje. Naj ta, že kar predolga razmišljanja zaključim z mislijo, da moramo tudi v RR dejavnosti proglasiti »krizni položaj« in »izredno stanje«, usmerjeno na povečanje in pospešitev konkretnih rezultatov RR dejavnosti, v obliki novih proizvodov in tehnologij. Ne smemo pa si pri tem delati utvar, da bodo rezultati nastopili čez noč; spremembe obnašanja do znanja in pogojev za njegovo aktiviranje terjajo svoj čas. Toda zastaviti jih moramo danes kljub težavam, ki bodo nastopile, v polni zavesti, da nas dogoročno lahko izvleče iz zagate predvsem učinkovito gospodarjenje z najvažnejšim reprodukcijskim faktorjem bodočnosti in razvitega sveta, t.j. z znanjem. POGOVOR Z IVOM VIRTIČEM Pred pomembnimi nalogami sindikata v Iskri Commerce Iva Virtiča večini Iskrašev gotovo ni treba posebej predstavljati. V Iskri Commerce bo kmalu že dve desetletji, v tem času pa je opravljal številna vodilna dela tako na poslovnem kot samoupravnem in družbeno—političnem področju. Zdaj je že drugič predsednik Izvršnega odbora sindikalne konference osnovnih organizacij sindikata v Iskri Commerce, na delovnem mestu pa je koordinator prodaje sistemov in opreme v temeljni organizaciji Marketing. Večino pogovora smo namenili programu dela sindikalne organizacije v Iskri Commerce v prihodnjem dveletnem mandatnem obdobju, nikakor pa seveda nismo mogli mimo delovanja sindikalne konference in njenega izvršnega odbora v minulih dveh letih. In s tem sva naš pogovor tudi začela. »Aktivnost našega sindikata v minulem mandatu je potekala skladno z vsebinsko preobrazbo Iskre Commerce in programsko usmeritvijo sindikata, katero smo sprejeli na prejšnji konferenci. Značilni za to obdobje sta bili sklenitev določenega planskega ciklusa in priprava načrta za sedanje srednjeročno obdobje. To minulo obdobje sovpada tudi v pokongresno aktivnost, v kateri prihaja do izraza preobrazba v sindikalni dejavnosti in prenos težišča dela v osnovne sindikalne organizacije, torej tja, kjer delavec neposredno uresničuje svoje interese.« končamo še nedorečeno notranjo organizacijo dela in sistematizacijo del, oz. nalog. Prav tako je delo pri uveljavljanju in razvoju sistema delitve po delu in rezultatih dela eno od zelo zahtevnih in obsežnih področij. Pri tem smo že mnogo storili, vendar moramo akcijo odločno nadaljevati in vztrajati, da bodo elementi gospodarjenja in prizadevnosti pri delu postali merilo nagrajevanja.« Ivo Virtič. In katerim področjem ste v minulem obdobju namenili največ pozornosti? »Lahko bi rekel, da bolj ali manj vsem, ne bi pa posebej nobenega izdvajal. To pa so: samoupravna preobrazba, družbeno—ekonomski odnosi in samoupravno načrtovanje, izobraževanje in kadrovska politika, ljudska obramba in družbena samozaščita, družbeni standard, informiranje in delovanje delegatskega sistema ter nenazadnje sodelovanje s sindikalnimi sredinami.« Na sindikalni konferenci OOZS Iskre Commerce ste tudi že sprejeli program dela Izvršnega odbora sindikalne konference za sedanje mandatno obdobje. Program temelji na resoluciji III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, sklepih in opredelitvah Zveze komunistov in Zveze sindikatov, programu dela koordinacijskega odbora sindikata celotne Iskre in na programih posameznih osnovnih organizacij. Katerim nalogam ste dali prednost v obdobju 1982—1983? »Na prvo mesto bi vsekakor postavil izvajanje programa ekonomske stabilizacije in ukrepe za varčevanje, ki so osnovna naloga vseh delavcev v Iskri Commerce. Težiti moramo k temu, da vsak opravi svoje naloge res kvalitetno in pravočasno. Aktualni ekonomski in politični položaj zahteva, da so Zveza sindikatov, kot tudi ostale subjektivne sile maksimalno angažirane, da z vso jasnostjo in odločnostjo in v duhu stališč ZK in ZS rešujejo in izvršujejo naloge, ki so pred njih postavljene. Če pravimo, da je gospodarska stabilizacija bistveni pogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja in politično stabilnost, moramo imeti vedno pred očmi, da so naloge, ki so pred nami trajnega pomena in da je od njihovega izpolnjevanja odvisna tudi krepitev našega družbeno ekonomskega položaja. Poleg tega pa bi opozoril tudi na nujnost, da v Iskri Commerce čimprej do- Še katerim drugim nalogam boste dali prednost v prihodnje? »Na kratko so naslednje: — nadaljevati akcije za razvoj samoupravnih odnosov v naši DO, — ponovno aktivirati vse samoupravne in politične strukture pri uresničevanju ekonomičnosti poslovanja, zmanjšanju stroškov in varčevanju, — posebno pozornost posvetiti boljši izrabi delovnega časa, večji disciplini,. lastni in osebni iniciativi in seveda tudi osebni odgovornosti, — večjo skrb posvetiti strokovnemu usposabljanju delavcev, zlasti pa samoupravnemu in družbeno—političnemu izobraževanju, — zagotoviti objektivno in sistematično informiranje delavcev, — še aktivneje kot doslej delovati pri izboljševanju osebnega in družbenega standarda delavcev, njihovi zdravstveni in socialni zaščiti, pogojih dela, varstva pri delu, stanovanjski problematiki, družbeni prehrani, počitku in rekreaciji, pomoči delavcem itd., — zagotavljanju pomoči in zaščite članom ZS pri uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in skrb zanje v primeru bolezni, nesreče pri delu, kakor tudi pri reševanju njihovih osebnih ter družinskih problemov, — ustvarjanju pogojev za večji vpliv delavcev pri izgradnji samoupravnega in političnega sistema in delu samoupravnih organov, delegacij in delegatov, družbeno—političnih organizacij in drugih organov, — nadaljevati z razvojem aktivnosti v OOZS in krepitvi kolektivnega dela v izvršilnih telesih sindikata, čimprej zaključiti usklajevanje sistema nagrajevanja, ki sloni na sa-i moupravnih sporazumih o ustvarjanju in delitvi dohodka po delu v SOZD, oz. naši DO. —- na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite nadaljevati s preverjanjem varnostno—političnih ocen o stanju v TOZD. Katere naloge pa vam ostajajo iz prejšnjega mandata in katerim je treba dati vso pozornost? »Ni jih veliko, vsekakor pa bomo nadaljevali utrjevanje začete organizacijske povezanosti OOZS znotraj TOZD, oz. DO in njihovo akcijsko sposobnost, torej za utrditev in afirmacijo konferenc v TOZD, njihovo vertikalno, zlasti pa horizontalno povezanost in pa utrjevanje delegatskega sistema pri uveljavljanju stališč sindikata v samoupravnih organih, zlasti zaradi slabe povezanosti med sindikatom in delegacijami tako v SIS, zborih združenega dela ter drugih samoupravnih sredinah v občini, krajevni skupnosti in drugod. Lado Drobež KOORDINACIJSKI SVET ZSMS SOZD ISKRA Obravnavali družbenopolitično oceno SOZD Iskra Ob razpravah o kadrovskih vprašanjih v vodstvu Iskrine mladine se je izkristalizirala predvsem zahteva, da je treba organizaciji ZSMS zagotoviti vodstvo, ki bi po svoji starosti tej organizaciji najbolj ustrezalo. V pripravah na delo, ki bo ponovno zaživelo še posebej po letošnjih dopustih, je zato treba po vseh osnovnih organizacijah Aktivnost mladinske organizacije v Semiču (Nadaljevanje s 5. strani) prave izbrana za mladince naše DO, je »Specifičen družbenoekonomski položaj mladih«. Tema je izredno aktualna, še posebej za OO ZSMS v temeljnih OZD, saj obravnava načelo nagrajevanja po delu, stanovanjska vprašanja, vzgojno—izobraževalni sistem, brezposelnost mladih, ipd. To naj bi bile seveda le smernice za razpravo, ni pa nujno, da bi se ne pojavila vprašanja z drugih področij socialističnega samoupravljanja. Glede drugega področja delovanja, to je, ugotovitev stopnje razvoja samoupravljanja, si je mladinska organizacija določila nalogo, da ugotovi vzroke za prešibko mladinsko družbenopolitično aktivnost. Obravnavanje problema mladinske neaktivnosti je največkrat nerealno, formalistično, le redkokdaj se resnično vprašamo o vzrokih omenjenih problemov. Zagotovo lahko trdim, da je v mladinskih organizacijah vse preveč formalnega delovanja; velikokrat je aktivna le peščica ljudi (imenovana predsedstvo), znotraj temeljne sredine pa se delovanja ni čutiti. Čeravno velikokrat govorimo o od- govornosti nosilcev družbenih in družbeno—političnih funkcij, imenovanih funkcionarjev redkokdaj ali nikoli ne kličemo na odgovornost. Prepričan sem, da bomo, če bomo razrešili ta nasprotja in protislovja, ugodno vplivali na poživitev družbenopolitične aktivnosti mladih. V skopih besedah bi se dotaknil tudi osrednje prireditve dneva Iskre, dneva borca, ki bo letos spet v Semiču v Mladičkom brezju. Z udeležbo na prireditvi izražamo našo pripadnost Iskri ter se hkrati spomnimo njene bližnje in dalj-nje zgodovine. Mladinci Iskre iz Semiča se trudimo po svojih močeh pomagati k uspešni in nemoteni izvedbi prireditve, hkrati pa bomo tudi sodelovali s pohodno enoto, ki se bo pri spomeniku Staneta Rozmana na Lokvah priključila pohodnemu odredu »Partizanske delavnice 99 d«. Vsem udeležencem, še posebej mladincem, že vnaprej izrekamo dobrodošlico z geslom letošnje prireditve: ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI! pregledati realne kadrovske možnosti, delo pa v okviru SOZD seveda uskladiti. Tudi za komisijo za informiranje bo treba določiti drugačne, ustreznejše delovne metode, ki bodo morale konkretneje opredeljevati tudi dolžnosti vodstva koordinacijskih svetov delovnih organizacij. Izkazalo se je namreč, da so bili mladi informatorji v slabem in dobrem doslej pretežno prepuščeni sami sebi, kar je neizogibno prispevalo tudi k razvodenitvi jasnejše odgovornosti in izvrševanja dogovorov. V obravnavi tistega dela družbenopolitične ocebe SOZD Iskra, ki opisuje značilnosti mladinskega dela, so mladi posebej poudarili izkušnje pri dosedanjih organizacijskih oblikah dela ZSMS. To zlasti velja za delo predsedstva, ki je v preteklem mandatu — in še prej — učinkovito povezovalo in usklajevalo mladinsko aktivnost koordinacijskih svetov in tudi osnovnih organizacij ZSMS. Neposredna živa vez med vsemi osnovnimi organizacijami, ki jih je trenutno že 90, je resda zapisana v poslovniku, vendar je praksa pokazala uspešnejši način povezave prav preko predsedstva. Dokument bo tako verjetno treba dopolniti, uskladiti z izkušnjami. Predsednik Iskrinega sindikata Janez Kem je mlade seznanil tudi s pobudami za sodelovanje mladine kranjske DO Kibernetika, škofjeloške Široke potrošnje in mladino, ki na Goropekah v bližini Zirovskega vrha gradi planinski dom. Ta zgradba, ki baj bi postala dom družbenopolitičnih organizacij, bi lahko omogočala tudi skupno prostovoljno mladinsko delo, sodelovanje pri izgradnji itd. Kako naj bi sodelovanje konkretno potekalo pa se bodo dogovorili mladi sami. Jože Kambič Fleischman Republiško tekmovanje kovinarjev v Semiču V petek, 11. junija in v soboto, 12. junija je bilo v Iskri v Semiču organizirano 6. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije za rezkalce. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, saj so se organizatorji v TOZD Mehanski deli in naprave zares potrudili tako pri sprejemu udeležencev, kot pri organizaciji praktičnega dela tekmovanja. Zadnji tekmovalci so svoje izdelke oddali komisiji v ocenjevanje v soboto ob 15. uri. Kot organizatorji tekmovanja smo imeli tudi svojega predstavnika med tekmovalci — rezkalci Martina Šuštar- šiča, ki je dosegel odlično 4. Ves čas tekmovanja so kovifl B imeli veliko gledalcev, saj so si vanje prišli ogledat tudi krajani Se ■ in vsi delavci, zaposleni y .a. Semič. V času tekmovanja je bila ot nizirana razstava naših izdelkov- j tekmovalce pa je bil organiziran ogled proizvodnih prostorov in raZC. □darje' vor o današnjem trenutku gospo; nja. V prostoru, kjer je tekmovanju^ tekalo, je ves čas igrala glasba, ( tako lažje premagovali tremo, kat6| j|, rtri m a 7 n i h tpkfTlOV4* je kazala pri posameznih tekmov Organizatorji upajo, da so se te.-^ valci pri nas v Iskri dobro počutili i,. bodo s seboj odnesli prijetne spon Naš rezkar med tekmovanjem. Izkoristiti lastno servisno mrežo Mladi so na sestanku predsednikov koordinacijskih svetov ZSMS, ki delujejo v SOZD Iskra, podrobneje pretehtali problematiko skupnega mladinskega delovanja. V torek, 22. junija, ko je ta sestanek potekal, so mladi obravnavali družbenopolitično oceno SOZD Iskra, še posebej tisti del, ki podrobneje govori o delovanju ZSMS v Iskri. Številnim problemom, Id tarejo Iskrine serviserje, se je v zadnjem času pridružil še eden najhujših — pomanjkanje dela. Predvsem velja to za servisiranje široko-potrošnih izdelkov, zlasti televizorjev in radijskih aparatov. No, zdaj med svetovnim prvenstvom v nogometu imajo v delavnicah na desetine televizijskih sprejemnikov, vendar pa pred samim »mundialom« ni bilo v popravilu niti enega. »Problem nezaposlenosti oziroma viška zmogljivosti«, poudarja direktor servisne temeljne organizacije v Iskri Commerce Miro Stegnar, »rešujemo predvsem z dogovarjanjem in iskanjem dodatnih novih del, ki jih doslej servis ni opravljal v tolikšni meri. Zlasti imamo možnosti na področju montaže in servisiranja ojačevalnih naprav, potem se dogovarjamo z Avtomatiko o prevzemu servisiranja cestne signalizacije, so pa tukaj še usmemiška tehnika, rilne naprave in še kaj.« . ^ Seveda pa se Iskrini serviserji do zavedajo, da bo novi servisni pr° če bodo seveda pogovori uspešni, t® J določeno prekvalifikacijo kadrov. > strukturiranje bo vsekakor zahtev določena vlaganja, vendar so prepJJ.., ni, da jim bo uspelo prebroditi tudi problem. Najbolj nerazumljive pa se Iskri^ serviserjem zdijo želje oziroma odi01:. Ust tek Pal vec "a. • ‘i V tve nekaterih proizvodnih organizmi Iskri, da bodo same servisirale svoje delke. V tem primeru bi vsekakor šl° podvajanje servisne dejavnosti, p00 janje vlaganj, kadrov, objektov itd-, Ali naj spet ponovimo žal že Pre^ , krat izrečeno trditev, da je nekateri1®! Iskri malo mar, kaj kdo dela, kaj je v gal v skupne dejavnosti celotne Isli j kako gospodari in živi. Seveda s® TOZD servis v Iskri Commerce do zavedajo, da imajo probleme z nezS^. slenostjo tudi drugod v Iskrinih P^ zvodnih organizacijah, vendar pa P0" vajanje del nikakor ni rešitev. . Presenetljivo darilo ob upokojitvi Kaj predstavlja gornji posnetek? Novogoričani bodo verjetno uganili, da je to izredno posrečena in lepo narejena skulptura iz podsestavnih delov za izdelke, ki jih izdelujejo v novogoriški Iskri Avtoelektriki. Nenavaden izdelek je bil namenjen dolgoletnemu sodelavcu Radku Gulinu iz Tovarne generatorjev in elektronike, ki je odšel pred dnevi v zasluženi pokoj. Napak bi bilo, če ne bi povedali, kaj predstavlja skulptura. To je „vir energije11, to so tisti podsestavni deli s katerimi se je Radko Gulin srečeval in ukvarjal 23 let, torej od vsega začetka, od rojstva Iskre Avtoelektrike. To enkratno darilce so Radku poklonili prvi sodelavci, s katerimi je skupaj preživljal lepe in slabe trenutke, a ne samo tu v Avtoelektriki, temveč tudi v matični tovarni v Iskri Kranj, kjer so bili na priučitvi leta 1959. Skulpturo so Radku slovesno poklonili na skupnem srečanju — pikniku. Ob predaji je avtor skulpture dejal pred zbranim društvom in upokojencem: „Mar ni prečudovit občutek, da je za nami 23 let odkar smo se prvič srečali, spoznali. Ali ni v vsakem pio-nirju-čudaku (tako se namreč imenujejo prvi člani Avtoelektrike, jop. avtorja članka) skrit žlahten ponos, ki se razcveti prav ob takšnih srečanjih, ko se v prijetni družbi in dobri volji ozremo na prehojeno pot. In ta prehojena pot je resnično mogočna. Dragi Radko! Srečali smo se na vlaku, ki je peljal proti Gorenjski pred 23 leti in C 4i>i, % lepi ‘Okr P tov, % Po, kf(ti hio fia. K Vt 0 ti KO začeli v Kranju v prijaznem Zla1 : polju v senci borovega raja in s t® našimi srečanji prekrižali velik del pe Gorenjske in naše sončne Prir®0 ke.“ Seveda je bil Radko enkrat®®^ darila izredno vesel, povedati pa1110 mo, da je darilo nastalo pod vešč0 ^ ko Joška Bremca iz Tovarne del0^ sredstev. Darilo je vsekakor v® posnemanja. Joško je namreč dok^ da je možno iz raznih izmetnih d®' napraviti res prisrčno darilo, ki b1 .,0 kega še kako razveselilo, in sporninF■ na prehojeno pot v Iskri AvtoeleK Marko Rakuši S Vse % vsc| VS| 1ZVorjal ustr^remljanje novih prostorov z pre- teL Zno opremo bi moralo seveda po-valo pa k 1 vzporedno z gradbenimi deli, če ve(jo° 'udi res tako, danes v Sežani še ne ria ^ kajti sredstva še niso zagotovlje-'Jptimizma pa vendarle ne zmanj- )br» le*: &■ ji ta Nova stavba v Sežani. kontrola, proizvodnja serijskih ojače-valnih naprav. Hkrati z gradnjo novega skladišča bodo pričeli sanirati tudi poškodovani objekt, ki pa mu bodo spremenili namembnost. Vanj bodo namreč preselili finančno službo, ki je sedaj »na gostovanju« v Sežani, nekaj sto metrov stran. Del prostorov, ki jih bodo popravili pa bodo spet usposobili za proizvodnjo serijskih ojačevalnih naprav. Načrte imajo torej povsem zrele, riala, pridobili 300 kvadratnih metrov uporabnih površin. To bi moralo zadoščati ne le za razde-Ijevalnico hrane, temveč verjetno celo za lastno kuhinjo. Hkrati bi pridobili tudi prostor za sestanke poslovodnih, samoupravnih in organov DPO, ki ga močno pogrešajo. Tovarna je namreč brez prave sejne sobe tako, da so morali za vsak sestanek, ki se ga je udeležilo več ljudi, najemati prostore izven tovarne. S. Fleischman I Preteklega tedna se je od najožjih sodelavcev v TOZD Sistemi delovne organizacije ■ Polovil Slavko Munda. Vseh 28 let, ki jih je ob delu in aktivni družbenopolitični PbpJJ1 Prež‘velv iskri, ga je spremljala in spodbujala želja po uspešnem razvoju sredine, ki ji ,akru,n a Jr 1964 ie pričel kot TT mehanik, 1973. leta nadaljeval svoje delo kot projektant v P0 rern otfoju za Avtomatizacijo železnic in nato v TOZD Inženiring. 1 Zovo fopp&nizaciji delovne organizacije pa je opravljal dela in naloge v TOZD Sistemi. Nje-n?ga 0^oenopolitično delovanje je vezano na 14-—letno opravljanje nalog predsednika izvrš-Po njen D°r® sindikata, 4 leta je bil namestnik predsednika aktiva zveza borcev Avtomatike, 5 let Omenjena aktivnost ga je neposredno vključevala v samoupravni kot pro-biloprecra»°i delovne organizacije. »Vsklajevanje družbenopolitičnih in delovnih nalog je nh. 2.eij ^ naP°rno,« nam je povedal, »saj je zahtrevalo mnogo časa in osebnega odpovedova-% i„ J71 P. ^e’ ria bi tudi v bodoče gojili poslanico iz časov NOB, ki jo naš aktiv zveza borcev a bi na svojih delovnih mestih dosegali čim boljše rezultate,« je še dodal. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elekt razveze), Špela Dittrlch (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tlka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-Š25—Tisk: Časo-plsno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS jeglasllo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J Izpopolnjevanje o lastnostih in načinih preverjanja materialov V okviru sistematičnega izobraževanja delavcev na področju tehnologije kontrole kakovosti, ki se je pričelo že v letu 1980, je bilo minuli teden v Škofji Loki organizirano strokovno izpopolnjevanje o lastnostih in načinih preverjanja materialov. Štiridnevnega seminarja se je udeležilo 22 slušateljev iz proizvodnih delovnih organizacij v SOZD Iskra, predvsem tehnologov kontrole kakovosti, razvojnih delavcev, od kemijskih tehnikov do strojnih in elektro inženirjev in drugih delavcev, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologijo kontrole. Nosilec programa izpopolnjevanja je bila temeljna organizacija Razvojno—tehnološki center v sestavi DO Iskra Kibernetika v Kranju, vodja programa pa dr. Ciril Zevnik. Ta temeljna organizacija že presega okvire kranjske Iskre, saj je na tem področju najbolj specializirana organizacija v SOZD Iskra, čeprav še zdaleč ne pokriva vseh vrst materialov. Zato so na seminarju poleg strokovnjakov iz RTC predavali tudi zunanji sodelavci s fakultet in Metalurškega inštituta. Udeleženci seminarja so se seznanili z materiali, ki jih uporabljajo na področju elektroindustrije, z njihovimi lastnostmi in načini preizkušanja. Prikazani so bili tudi razvojni trendi uporabe in razvoja materialov v elektroindustriji, še posebej pa v elektronski. Izobraževalni program je bil zelo obsežen in zahteven. Tako so se slušatelji najprej seznanili z vplivom vezi m strukture na lastnosti materialov. Sledila so predavanja o kovinskih materialih in zlitinah, neželeznih kovinah, magnetnih materialih, kontaktnih materialih, mehkih in trdih spajkah, o steklih in keramiki v elektroniki. Posebej so obravnavali polvodniške materiale, umetne mase in področje korozije in zaščite materialov. Poudarek je bil dan kontrolnim načinom, čeprav se ni dalo izogniti predavanjem o lastnostih materialov in pol-vodniških elementov (magneti, keramika). Slušatelji so bili zadovoljni z izvedbo in vsebino izpopolnjevanja, čeravno je bil prenatrpan, predavanja so spremljali pozorno in resno, kar so dokazali tudi z izpitom, ki so ga opravili na koncu seminarja. Za tovrstno problematiko je veliko zanimanje tudi v kranjski Iskri, zato naj bi podoben seminar ponovili tudi za delavce teh delovnih organizacij. Alojz Boc ^ ISKRA—AVTOMATIKA ' OBVESTILO Vse delavce delovne organizacije Avtomatika obveščamo, da lahko vsak ponedeljek in sredo od 16. do 21. koristijo dvostezno avtomatsko kegljišče v prostorih Ljubljanskega elektro servisa na Glavanovi ulici. Služba za družbeni standard X______________________________/ ISKRA—Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Stegne 15b RAZPISUJE v študijskem letu 1981-1982 Nagrade dr. Vratislava Bedjaniča za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. Nagrada je namenjena doktorjem in magistrom elektrotehničnih znanosti ter diplomantom elektrotehniških fakultet. V študijskem letu 1981-1982 bomo podelili: — eno nagrado za doktorsko disertacijo v višini 18.000,00 din — dve nagradi za magistrska dela v višini po 15.000,00 din — šest nagrad za diplomska dela v višini po 9.000,00 din. Prijave za podelitev nagrad za doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela dajejo fakultete in sicer za tiste, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega razpis velja. Prijavi mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko, diplomsko delo z mnenjem fakultete. Vsaka fakulteta lahko poda največ 3(tri) predloge za diplomska dela. Komisija nagrajenih del ne vrača. Komisija za nagrado dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave, oz. predloge za podelitev nagrade v letu 1982 do vključno 15. oktobra 1982. Po sprejetju sklepa o podelitvi nagrad, obvesti komisija vse predlagatelje o sklepu. Vsak predlog za podelitev nagrade mora biti opremljen z naslovom kandidata in imenom in priimkom mentorja ter njegov naslov. Nagrada bo podeljena 15. decembra 1982 na dan smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci bodo prejeli še diplomo z navedbo imena dobitnika, dosežka za katerega se nagrado podeljuje z nazivom delovne organizacije. Prijave in predloge z ustrezno dokumentacijo je treba poslati na naslov: Predsedniku »Komisije za nagrado dr. Vratislava Bedjaniča«, prof. dr. ing. Antonu OGORELCU. Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25. Komisija za nagrado Predsednik DS DO Avtomatika: dr. Vratislava Bedjaniča prof. dr. Anton OGORELEC Tatjana VERBIČ v »temeljem razvoja samoupravnega obveščanja u°telematika Prganiziranje učinkovitega delegatskega delovanja (Konec iz 24. številke) [“Ravu . K0Vn,u\ za delovanje STRO- '•H SLUŽB vse JtiH°VL,e ^'•žbe se vključujejo enako v %> s*'ope delegatskega delovanja: v v$eh trr|?novano interno samoupravo na rtSls, DPsaVneh (TOZD- DO in SOZD), i 0vania .*n1druga področja delegatskega 9tjejo n. ■ v delegatsko delovanje se vklju-0* »adiva dva načina: vsebinsko (razlaganje i rjj" ' Vjnje (K^eznanjanje s stanjem, opredelje-lW (obiji?Vn'b Problemov) in organizacij-dnf i>r'lvnih 0l?_Vanie Pogojev za delo samou-zali il<* VSI" jjlo RA Včščanje r®anov> delegacij in delegatov, ob-^ed (je] Poslovodnih organov, vsklajevanje 'n delegacijami ter samou-N d‘[delegacijami SIS in ZZD so vna-fedeljn: em prdstavniki strokovnih služb ifedstavp P056*560 spisek). Ti v delegacijah ™r°čje in^l0, Posamezno strokovno po-&a,iizirajoraz a8aio problematiko ali pa or-J ustreznega predstavnika strokov- ISKR/ nih služb. Sicer pa so-delavci v strokovnih službah po delovni dolžnosti obvezni v vsem sodelovati z delegacijami in delegati. Informacijska služba (do njene ustanovitve v Telematiki njene posle opravlja sekretariat) s "svojim arhivom dokumentov in z obdelanimi informacijami nudi usluge delegatom, delavcem strokovnih služb, družbenopolitičnim organizacijam in poslovodnim organom. V sodelovanju z drugimi strokovnimi službami, predvsem pa v sodelovanju z vnaprej določenimi predstavniki za posamezno SIS in ZZD, pripravlja dovolj izčrpne informacije za objavo v internih informacijskih sredstvih. Sekretariat delovne organizacije skupaj z drugimi strokovnimi službami vključuje v program dela delavskega sveta DO skupno oblikovanje stališč in predlogov s posameznimi konferencami delegatov ali delegati (kadar so na dnevnih redih skupščin SIS in ZZD pomembnejša vprašanja), in poročanje o izvedbi dogovorjenih nalog v skupščini SIS oziroma ZZD. Najipanj enkrat letno or- dfLOVAJE mh.r. HULOV. SKUP/kiE CJUjAU! postov. IZAIJI Udeleženci v samoupravnem procesu ganizira poročanje na DS DO o delu delegacij v SIS in ZZD ter delegatov na drugih področjih delegatskega delovanja. Deli strokovnih služb, ki se strokovno pokrivajo s posamezno SIS, morajo takoj strokovno obdelati predloge, izkušnje ali de- tajle iz razprave v skupščini ipd., ki jih sporočijo vodje posameznih delegacij. V ta namen se vnaprej določeni predstavniki strokovnih služb za posamezne SIS povežejo z vodji posameznih strokovnih služb. Pred nedavnim sem prebral, da je »kriza« pokazatelj novega, kreativnega. Vendar, brž ko stopi noga z uhojene poti, se sproži ne-^otovoat, napetost, strah. Nastane razpotje: aD vrnitev na staro, ali začeti novo pot. Danes, ko politični dokumenti kritično razčlenjujejo razloge za ne dovolj hiter razvoj samoupravljanja, bi lahko rekli, da je delegatsko delovanje v tem razvoju prišlo do kritične točke, ko lahko uporabimo to prispodobo. Velikokrat bi bilo laže naprej po starih tirnicah. Pravimo, da je delegatski sistem preveč zapleeten, ali pa tako delovanje zahteva preveč priprav, da je vse skupaj predrago in pdobono. V vsakem od takih in podobnih pomislekov je delček resnice. V veliki meri pa so taki in podobni pomisleki posledica negotovosti o tem, kaj je sedaj tisto pravo. Nanizal bom nekaj opornih točk, ki bi morale biti prisotne pri vsakršni nameri narediti delegatsko delovanje bolj učinkovito: — Samoupravno obveščanje je temelj delegatskega delovanja. — Organiziranje bolj učinkovitega delegatskega delovanja predvsem pomeni ustvariti pogoje za dobro samoupravno obveščanje. — V delegatsko delovanje se morajo vrati tudi »drugi«, predvsem: družbeno politične organizacije, poslovodni organi, strokovne službe in delovne (informacijske, Sindikalne) skupine. — Nobena stvar ne pride sama, zato je tudi za organiziranje učinkovitega delegatskega delovanja potrebno trdo delo in ne le govoren je. Peter Polak TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Tri četrtine proizvodnje izvozijo Redko katera tovarna se lahko pohvali s tako visokim izvozom kot TOZD Upori v Šentjerneju. Nad 75 % svoje proizvodnje izvozijo na konvertibilni trg, medtem pa je uvoz komq omembe vreden. In kako gospodarijo? To vprašanje smo ob koncu prvega polletja zastavili vodji gospodarsko planske službe Marinki Unetičevi. Ze v novem servisu 1 v Rožni dolini m Marinka Unetič. Iskrini serviserji v Rožni dolini v Ljubljani so se te dni preselili v novi centralni servis, ki je v neposredni bližini starega objekta. S tem je Iskra pridobila kar 3100 m2 novih proizvodnih servisnih površin, z adaptacijo dosedanjega objekta pa se bo ta številka še precej povečala. Najprej se je opravičila, da še ni dokončnega obračuna, postregla pa nam je s strokovno oceno poslovanja letošnjega prvega pol leta. Izvoz teče v glavnem po načrtu in so količinsko in vredniostno izvozne načrte za prvo polletje izpolnili. Na domačem trgu pa ne dosegajo načrtovane prodaje, ker manjka naročil. Restrikcije namreč omejujejo proizvodnjo končnih izdelkov in zato seveda tudi proizva- obnašanja. Nad tri četrtine proizvodnje izvozi, uvozi le za nekaj procentov repromateriala in naši družbi prispeva lep delež deviznih sredstev. Ob tem pa gospodari na robu rentabilnosti. Nič novega ni, če zapišemo, da je izvoz še vse premalo stimuliran in da se še vedno najbolj splača prodajati doma. Domače surovine so kar praviloma dražje od uvoženih, cene količin izdelkov pa so na svetovnem trgu nizke. Zato bo treba na tem področju še marsikaj storiti, menijo v šentjemejskih Uporih. KF Za selitev v nove prostore gre pohvala zlasti samim serviserjem, saj so poprijeli za delo tudi po koncu delavnika in celo v soboto in nedeljo. Da so s tem prihranili Iskri marsikaterega tisočaka, verjetno ni treba posebej poudarjati. Novi objekt je zdaj že skoraj povsem končan. Nekaj problemov imajo le še z dvigalom, urediti morajo še dohod na južnem delu poslopja, zlasti pa imajo zdaj, na začetku težave s parkirnimi prostori. V kratkem bodo narisali talne oznake ter parkirišče pred poslopjem namenili izključno strankam. Najsodobnejša tehnologija v TOZD Upori. Z dograditvijo novega servisa pa del še ni konec. Prav te dni so začeli preurejati dosedanje servisne prostore. Takoj na začetku so naleteli na hujši problem, saj je bilo treba sanirati temelje starega servisa, ki so bili zaradi potresa pa tudi zaradi gradbenih del, nekoliko razmajani. V preurejeni, stari servis se bo čez poletje preselila delavnica električnih ročnih orodij, v njem pa bodo tudi službeni vhod za serviserje, garderobe, telefonska centrala ter vodstvo servisa Ljubljana in vodstvo TOZD Servis. O novem Iskrinem centralnem servisu v Rožni dolini bomo še obširneje pisali ob uradni otvoritvi, ta pa bo povezana tudi s prevzemom preurejenih prostorov dosedanjega servisa. LD jalci ne kupujejo elementov — uporov po predvidenih načrtih. Tako je na primer El Niš kupila le 65 % lanskih količin uporov. Podobno Gorenje in še nekateri. Izvažajo letos 25 % več kot lani, na domačem trgu pa načrtujejo 5 % višjo prodajo kot lani. Ob tečajih dolarja pa to pomeni, da bodo za prodane upore dobili nekako toliko, kot lani v istem obdobju. Lani so izržili 1,7 milijona dolarjev na konvertibilnem področju, letos pa predvidevajo 1,683 milijona dolarjev izvoza na konvertibilni trg. Sicer pa naj povemo, da v Uporih izvažajo skoro izključno na konvertibilno področje in da je klirinški izvoz izredno majhen. Marinko Unetičevo smo vprašali, kako bo na poslovanje vplival poostren režim izvoza in uvoza, oziroma manjša participacija deviznih sredstev. Odgovorila nam je, da njihova proizvodnja zaradi delitve deviznih sredstev po novem zakonu ne bo prizadeta. Vsaj na prvi poglea ne. Devizno so pokriti in pravtako uvoz repromateriala. Indirektno pa bodo prizadeti ker se bo verjetno pokazalo, ua bo teže dobiti domače materiale, .d jih v Uporih skoro izključno uporabljajo. V tem primeru pa bodo morali najbrž nekatere materiale uvoziti, če bodo hoteli, da bo proizvodnja in tudi izvoz tekla po načrtu. Tako je z umetnimi smolami in še marsičem. Ob vse večjem povečanju izvoza pa se bojijo, da bodo dohodkovno prizadeti, zaradi izredno nizkih cen na zahodnem trgu. Poleg tega imajo večino naročil za upore manjših dimenzij, kjer je ekonomika manjša in prihodek seveda tudi. Žal pa je premalo naročil za večje dimenzije, ki so dohodkovno bolj zanimive. Tudi metalfilm upori se manj prodajajo, čeprav je to novejša izvedba uporovnih elementov in za TOZD Upori je zlasti pomembno, da imajo sorazmerno dobro ceno na zahodnih trgih. Ob vsem tem pa jih v Uporih najbolj skrbi trganje reprodukcijske verige. Finalisti imajo manj uvoznih pravic, zato nekaterih izdelkov izdelajo manj, zato pa seveda kupujejo manj elementov, v našem primeru uporov. Letos so predvidevali povečanje osebnih dohodkov za 20% in toliko so jih že skoro dvignili. Po resolucijs-kih merilih bi bilo povečanje lahko večje, vendar so se temu odpovedali v korist akumulacije. Ob koncu se lahko vprašamo tisto, kar se zastavlja samo po sebi. Zakaj je TOZD Upori prikrajšana pri dohodkih prav zaradi doslednega resolucijskega ISKRA—AVTOMATIKA OBČINSKA PRIZNANJA Tudi v letošnjem letu sta Skupščina občine Ljubljana Šiška in občinski štab za civilno zaščito v okviru občinskega praznovanja podelila priznanja delavcem v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ki so s svojim delom prispevali k uspešnemu razvoju štabov, oz. enot za civilno zaščito. V TOZD Orodja delovna organizacija Avtomatika so v torek, 22. tega meseca ob prisotnosti poslovodnega organa TOZD Toneta Rauha in referenta za SLO in civilno zaščito Ivana Skobeta podelili priznanje z značko civilne zaščite naslednjim delavcem: Mariji Kremžar, Vladivoju Bocu, Milošu Blažiču, Milanu Novaku, Vinku Pre-skarju in Andreju Artelju. Miha Pirnat, vodja proizvodnje pa je na petkovi slavnostni podelitvi v prostorih Osnovne šole Riharda Jakopiča prejel zlato značko civilne zaščite. Vsem iskrene čestitke! S.D. Posvetovanje o elementih V torek, 6. in sredo 7. julija 1982. od 8.-14. bo v Iskri PPC, na Trgu revolucije 3. v Ljubljani (v pritličju v sejni sobi) posvet o proizvodnji, razvoju in porabi elementov. Posvetovanje je pripravil projektni tim Iskre za profesionalne elektronske in elektromehanske elemente. Namen posvetovanja je seznaniti razvojne delavce v Iskri, katere in kakšne elemente v Iskri proizvajamo, s poudarkom na novostih. Poleg tega bodo prisotni sez- nanjeni s tekočimi in načrtovanimi razvojnimi nalogami. Dragi namen posvetovanja pa je dobiti od Iskrinih razvojnih delavcev želje in predloge kratkoročnih in dolgoročnih potreb po elementih, s posebnim poudarkom na zamenjavi uvoženih z domačimi. Vabljeni so Iskrini razvojni delavci in konstrukteiji ter koordinatoiji in standardizeiji za uporabo in nabavo elementov v delovnih organizacijah in TOZD. h V novih prostorih servisa. Kako so poslovali v TOZD PMD V TOZD PMD so v prvem polletju zadovoljivo izpolnjevali plan, ob Je,^j nji posodobitvi opreme pa se jim odpirajo še dodatne možnosti, čepravp L tem močno ovira pomanjkanje kvalificiranega kadra in neprožen Pr®t^|) za nagrajevanje. Na naša vprašanja sta nam odgovarjala direktor J" PMD Milan Gamberger in vodja proizvodnje v Stegnah Marjan Lotn • Kako ste poslovali v prvem polletju? Kljub občasnim težavam zaradi pomanjkanja surovin in težav s pridobivanjem kvalificiranih delavcev v proizvodnji smo poslovali zadovoljivo. Večjih zastojev ni bilo, znaten del naših obveznosti pa smo bili primorani opraviti v podaljšanem času. Internih naročil je bilo v prvem polletju nekoliko manj, vendar smo uspeli dobiti dodatna zunanja naročila tako. da smo za nekaj mesecev naprej celo prezasedeni. Pri opravljanju nalog nam bodo v drugem polletju močno pomagali letos dobavljeni stroji na stegenski lokaciji, kjer smo še posebej veseli Strojana ravnanje in stroja za krivljenje pločevine ter numerično (CNC) krmiljenih stružnic. Pri uvajanju teh strojev imamo sicer nekaj težav, vendar jih bomo v kratkem odpravili. Glede na izjemno zmogljivost vaših novih strojev bi bilo zaželjeno, da bi bili čim bolj izkoriščeni. Kako boste to uredili? Stroji so namenjeni predvsem obdelavam na izdelkih za finaliste pri katerih je na prvem mestu kvaliteta. Vendar pa smo glede na kasnitve nekaterih programov primorani iskati zunanja naročila in si z njimi kriti poslovne stroške. Pri tem nam dobra izkoriščenost, predvsem naših visokoproduktivnih strojev, lahko bistveno izboljšala poslovanje in bomo tudi vse naredili, da to uresničimo. Toda tudi tu imamo težave. Predvsem ker zaradi nizkih OD ne moremo pridobiti dovolj kvalificiranih delavcev za drugo izmeno'. Pomagamo si z nadurnim delom, vendar se ob tem srečujemo z omejitvami. Ob spremembi pravilnika o OD bomo poskušali doseči tak način nagrajevanja, da bomo lahko dobili delavce za drugo izmeno. Otežujoče za nas je še dodatna izobrazba, ki jo zahteva ravnanje z novimi stroji, saj je ob praksi na obdelovalnih strojih nujno treba ustrezno obvladovati programiranje. To pa terja določen čas in izobraževanje v tej smeri in to tako v proizvodnji, tehnologiji kot tudi v vzdrževanju. Kako uresničujete plan storitev In kako sodelujete s finalisti? V prvem polletju smo presegli plan za 15%, pri čemer je bila vrednost del večja za 35 % glede na isto obdobje lanskega leta. Ocenjujemo, da smo obseg storitev fizično povečali v primerjavi z lanskim letom za 15 % ter, da bomo tudi v drugem polletju dosegali enake rezultate. To je še toliko ugodnejše, ker so zunanje storitve dobro plačane. Sodelovanje s finalisti je kljub občasnim težavam dobro. Imamo tedenske sestanke s planskimi službami s katerimi določimo prednostne naoge. Na ta način smo uspeli zmanjšati zamude, vsaj glede na lansko leto, ter tako omogočili finalistom prožnejše poslovanje. Po vsem izrečenem naj še dodamo, da poslujemo zadovoljivo in v interesu DO ter, da smo doslej še vedno priskočili na pomoč finalistom in prevzeli del bremena, ki ga imajo le-ti zaradi pomanjkanja uvoženega repromateriala. SPEKOL z računalniškimi enotami v Horjulu. Stanetu Končanu v slovo Zapustil nas je sodelavec Stane Končan, vodja vzdrževanja v TOZD PMD na lokaciji Horjul. Globok® pretreseni smo se poslovili od njeg9 20. 4. 82 na vrhniškem pokopališč®’ Dragi sodelavec Stane! Člani sindikata delovnega kolek' tiva Iskra—Horjul, kjer si bil zap°; slen, se danes skupaj s tvojimi rojak' Vrhničani za vedno poslavljamo 0 tebe in ti izkazujemo poslednjo čast- V našem 300 članskem kolektivU si bil zaposlen polnih 17 let. V začetku si delal v konstrukciji, kasneje pa v zadolžitvah, kjer je posebej prišlo do izraza tvoje tehnično znanje, zlasti pa smisel za red in natančnost, ki si ga kazal tako v službene®1 kot zasebnem življenju. Planira®3 rekonstrukcija naše tovarne je bil3 med drugim tudi ena od nalog na kateri si delal, dokler ti je to zdravje dopuščalo. Povsod ti je bil naprede osnovni cilj, blaginja sodelavcev i® kraja, kjer si bil zaposlen, življenjske vrednota. Vedeli smo, da si težko bolan, tod® kljub temu nas je boleče prizadel tvoj nenadni odhod. Čeprav si bil dan P°" prej še med nami in smo sc pogov®1" jali o delu in vsakodnevni problem3-tiki, si nas zapustil tako naglo, da56 nismo utegnili niti posloviti, nio seči v roke. Prijatelja in človeka zares sp°z namo šele ob slovesu. Takrat si ve® darle utrgamo minuto časa in se vimo v njegovo usodo, v njegovo človeško naravo. Tudi zate, naš dolgo- letni sodelavec, predvsem danes ugotavljamo, kako blizu si nam o': Spoznavamo, da ti življenjska pot 1,1 bila lahka, da je imela klance in r®2 polja. Šele danes, ko odhajaš iz n®5 srede, te v marsičem razumevan10’ občudujemo tvoj pogum in p1®23 devnost, ko si do poslednjega bitke s težko boleznijo vztrajal ^ svojem delovnem mestu. Šele dan se zares vživljamo v tvojo oseb®® dramo, v kateri ti je bila misel na s' iz dneva v dan zvestejša spremljev^ Slovo od prijatelja in znanca J težko. Ne moremo najti besed lažbe zase, še teže za tvoje najbl|Z) in najdražje v tej težki uri. Dragi Stane — Sodelavci kolek11'' Iskre—Horjul, kakor tudi vsi osu ki smo te poznali, te ohranjam® spominu kot dobrega tovariša, sk1®" mnega in plemenitega človeka. Slava tvojemu spominu! K.f' P la tiv Vse avt vo, obi avt no Zra Pta tet tor Pol Hei na t°zd magneti Kvalitetna in humanizirana Proizvodnja TOZD Magneti v Stegnah je lani zaključila popolno rekonstrukcijo tovarne in dozidala novo proizvodno halo. Smisel rekonstrukcije je bila avtomatizacija in humanizacija proizvodnje. V Koliko so načrti uspeli. nam je povedal vodja proizvodnje Polde Vukšinič. la nove strojne opreme že de- livn l^0'zvocinji. Vsa je visokoproduk-v 3 Ih v celoti avtomatizirana. Pred-at nam je prinesla veliko novost vQ°!?atska peč za termično obdela-°bd i ° cel°ten Proces termične avt e ave (šarjenja, ohlajanja) povsem no0matiziran) kar smo prej delali roč-ž’, °1) nemogoči vročini, v slabem Jj. ki je vplival na vso tovarno, pr 43aj Je zmogljivost mnogo večja in tetn ta^0 tu<^i zanesljivost, ,saj kvali-t0 ,a avtomatika praktično v tem pos-pQjU docela izključi človeški faktor. ne.e® toPlotne se tu opravi tudi mag-na obdelava, kar je bila prej poseb- Ta peč, ali bolj natančno proces avtomatske toplotne in magnetne obdelave sta dala izredne rezultate. Posebno je važna visoka stopnja kvalitete in zmanjšan izmet, kar je v tem procesu bistveno. Niso pa še uspeli v celoti pognati in izrabiti 5 posebnih naprav, tako avtomatskega področja za sintranje pa livne peči in nekaterih drugih. Odlične rezultate so dosegli na avtomatu za brušenje. To je tako imenovani diskus, ki jamči zelo ozke tolerance, kar je pri brušenju magnetov posebno pomembno. Zelo visoke tolerančne zahteve postavlja kranjska Iskra in tudi kupci v inozemstvu. Prej so na napol ročnih napravah mnogo teže ustregli zahtevam po zelo ozkih tolerancah, zakaj pa gre to avtomatično in zanesljivo. Vsa investicija je bila namenjena večanju zmogljivosti. Koliko jim je to uspelo je Polde Vukšinič povedal, da so od lani na novi opremi dosegli velik kvantitativen skok. Obseg fizične proizvodnje se je povečal za 67 %. Pri fizičnem povečanju pa ne smemo pozabiti visokega skoka kakovosti in zanesljivosti, s tem pa tudi relativnega 0ei novih naprav v Magnetih. S°ZD ISKRA •zobraževalni center Hubljaaa RAZPISUJE Posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe P° programu: beni standard pri izvršnem odbor ^ dikata in prav tako član delegacij; za kulturo in socialno skrbstvo- , ... dejavnost na področju družne p dej standarda nadaljuje še danes, . J namestnik predsednika komisija P ^ lavskem svetu temeljne organi lalf vrli »To področje je zelo zanimivo in L mično, zato ga skozi vsa leta akt' zag"' spremljam. Delavcem moramo \iti normalne delovne pogoj®’^ vrh ZVr: zaž DS smemo pa pozabiti tudi na njihov ^ sti čas, počitek, rekreacijo in raz^ j joč i ;<< v 1 Vida Nadbath: Že 18. leto mineva od takrat, ko je lo,« nam je povedala nasmejan, dobre volje, kakršno poznajo njen delavci na Savski cesti 3. ( Nagrajenkama iskrene čestitke-.p zve $te boi rna V Polprevodnikih so dobro poskrbeli za letovanje kol Dq spe Že pred nekaj leti se je trboveljska Iskra uspešno vključila v občinsko počitniško skupnost, ki ima velik dom na Velikem Lošinju. Zdaj se zvrsti kar lepo število IsKrašev v tem letovišču in letos je sezona že stekla. Precej nam je o tem povedal Anton Novak. ena stavba, ampak sklop hiš in*1' j; glavno stavbo. Letos so glavni povsem obnovili. Zabetonirali s° ^ strope, vgradili nova okna, vrata- -n išče in drugo tako, daje od star6 ^ ostala le lupina. Uspelo jim je k sezono glavna dela zaključiti to s,n že služi svojemu namenu. Fasaf V Počitniškem domu na Velem Lošinju ima trboveljska Počitniška skupnost 95 ležišč, od tega jih je kar 70 % v upravljanju in uporabi TOZD Polprevodniki. Tako imajo Iskraši 27 sob in seveda vse potrebne prostore v jedilnici, kuhinji in drugod. Predvsem je to letovišče zanimivo za delavce, ki si res želijo miru, počitka in sonca ter morja. Tu je mir, voda je zraven in letovalci so po cele dni le v kopalkah. Kdor pa želi v bolj razgiban kraj in malo „polumpati“ ima blizu mesto in ustrezne lokale. Seveda imajo v domačem domu tudi svoj bife in tudi družabno postane kak večer. Zanimanje za letovanje v Lošinju je tako veliko, da v glavni sezoni in zlasti med kolektivnim dopustom Iskraši zasedejo ves dom in celo še najamejo zasebne sobe, gostje pa se hranijo v počitniškem domu. Tudi letos imajo najetih precej zasebnih sob. Tako se v sezoni zvrsti prek 200 Iskra-šev ž družinami. Letos je prijavljenih nekaj čez 500 sodelavcev z družinami. Nekaj trboveljskih Iskrašev gre na dopust tudi v Dom IEZE v Poreču. Naredili pa so še eno zanimivo akcijo. Pri republiških rezervah so najeli nekaj počitniških prikolic in jih odpeljali k morju. Ta najem bo zanimal morda še kako tovarno. Sklad _ republiških rezerv ima za primer potresa, poplav ali drugih nesreč pripravljenih več prikolic. Lahko jih najamete, pod pogojem, da morajo biti manj kot 300 kilometrov od Ljubljane. Počitniško prikolico lahko najamete za nedoločen čas. Letna najemnina znaša za manjšo prikolico 8.500 din, za večjo — za 5 oseb pa 12.000 din. Seveda bi jih bilo treba v primeru potrebe takoj vrniti, sicer pa so najete za neomejeno uporabo. Letos so počitniški dom na Lošinju precej adaptirali. Pravzaprav to ni le Anton Novak. bodo ometali pozneje. Dvignili so ^ prostor nad jedilnico in pridobto sobe. Organizirali so nadalje delov"1^ cijo. Za soboto in nedeljo je na^j Lošinj odšlo avtobus mladincev, j očistili prostore, uredili okolico ^ pravili vse potrebno za začetek : ne, ki se je dobro začela. . Dom je bil zaseden z delavci,^ šli na preventivno okrevanje na, j ke tovarne. Sezona pa traja 0 junija pa do 19. septembra. b-e V zadnji številki našega glasila smo objavili širšo reportažo o poteku * j letnih športnih iger Iskre Avtoelektrike Nova Carica. Kot smo lahko zapisa, je na teh množičnih igrah sodelovalo okrog 400 delavk in uf" J vseh TOZD in DSSS, iz tehničnih razlogov pa nam ni uspelo objaviti f o predstavnikov ekip zmagovalcev. Naj mi bo oproščeno, ker to fotograf1!? M ijam z enotedensko zamudo. Prvo mesto v končni razvrstitvi moški in z? pripadalo ekipam iz AET Tolmin (v sredini), druge so bile ekipe iz ^ j Komerciala (levo), tretje mesto pa so osvojili tekmovalke in tekmo TOZD Inštitut. Ho ■>. IS fpp vid* J Zacif d# u? c4 ia],1! »rif ;acif Uspešno srečanjem Iskrinih športnikov na Vrhniki j. Letošnje 18. letne športne igre Iskre na Vrhniki so mimo. Z zadovoljstvom zapišemo, da so, kot je že tradicija, tudi dobro uspele. Zasluge za to gre (jelrn °rganizatorjem z Vrhnike in iz športne komisije SOZD, prav tako pa tudi Jstvu, daje Vrhnika dobro preskrbljena s športnimi objekti. Začelo Prinesi ^ l.pa godba (na prizorišču otvoritve je že uro prej imela koncert) so se w j'govorniki, ki so pozdravili nad 1.300 športnic in športnikov Iskre in jim ftt; veliko uspehov in športne sreče. Kot zadnji jih je pozdravil predsednik ^ OZD Iskra Jože Čebela in igre odprl. iger ~~^V1U 56 je z uspelim pristankom dveh drznih padalcev, ki sta na otvoritev i f Vrhnl^nesla državno in Iskrino zastavo. Po državni himni, ki jo je zaigrala .ti# i/ if s , vedi) j sobotna predtekmovanja so minila v pravi saharski vročini, toda nastopa-ria * so vztrajali in se odločno borili za čimboljšo uvrstitev. Zasluženo so se Sfeča |g 1 so vztrajali in se odločno borili za čimboljšo uvrstitev. Zasluženo $re.Cer.poveselili na zabavi ob kopališču, a kljub temu prihranili moči za finalna (, Canja v nedeljo. V nedeljo pa je naliv motil zlasti finale v nogometu. Toda nj . ost in vzdušje je bUo kljub temu na višku, kakršen je prav gotovo anjkal našim žogobrcarjem na Mundialu. kol P° 14. je bila v Mlečni restavraciji razglasitev rezultatov in podelitev D0ain posameznikom, plaket ekipam in pokalov zmagovalnim trem ekipam n Spej Pomniki so se potem razšli na svoje domove z obljubo, da se bodo ob letu srečali na 19. igrah v Novem mestu. -J. C,- ;..... .. ..v. ... ..x' v/aj-KvŠž:::-;::-*: žiis ec z Iskrino zastavo je pristal natančno - na sredi prizorišča. JV lin k s61 i <1 1 »ja Jr bednik DS SOZD Iskra Jože Čebela je odprl igre. "^1 ^d ženskami rokomet lepo napreduje. ^nariHEZE so letos „obrali“ vse druge. ■ ■ . i_____________ Med eno izmed košarkarskih iger. Reklame za naše igre je bilo dovolj. LEGENDA Tudi v poročanju z letnih športnih iger na Vrhniki se želimo vesti varčno, zato smo ob celotnih rezultatih z uporabo kratic skušali porabiti čim manj prostora. Kratice pomenijo: A V = Avtomatika AE = Avtoelektrika TE - Telematika ŠP = Široka potrošnja KI — Kibernetika KE — Kombinirana ekipa Iskre Commerce, Invest servisa in ZORIN IEZE = Industrija elementov za elektroniko EZ = Elektrozveze EO = Elektrooptika KO - Kondenzatorji Semič 1KM = Inštitut za kakovost in metrologijo Prva predstavitev kolesarske sekcije Investservisa. Zagrizen boj odbojkaric. Uspelo posredovanje vratarja - žoga ni šla v mrežo. Z REZULTATI Nogomet: nastopalo 10 ekip, tekmi v finalu: AE:ERO 1:3 in TE:AV (po enajstmetrovkah) 6:5; vrstni red: 1. TE, 2. AV, 3. ERO, 4. AE, 5. ŠP, 6. IEZE, 7. KE, 8. KI, 9. EZ, 10. EO. Odbojka-moški: nastopalo 7 ekip, tekmi v finalu: AV:AE 1:2 in KI:TE 2:0; vrstni red: 1. KI, 2. TE, 3. AE, 4. AV, 5. ŠP, 6. IEZE, 7. KE. - odbojka-žen-ske: nastopalo 8 ekip, finalni tekmi: KI:KE 2:1 in AE:TE 2:0; vrstni red: 1. AE, 2. TE, 3. KI, 4. KE, 5. IEZE, 6. ŠP, 7. AV, 8. EZ. Košarka-moški: nastopalo 10 ekip, tekme v finalu: EO:TE 40:60, KE:EO 56:62 in TE: KE 40:42; vrstni red: 1. TE, 2. KE, 3. EO, 4. EZ, 5. KI, 6. AV, 7. IEZE, 8. AE, 9. ŠP, 10. KO. košarka-ženske: nastopalo 6 ekip, tekmi v finalu: ŠP:AV 26:6 in AE:TE 11:33; vrstni red: 1. TE, 2. AE, 3. ŠP, 4. AV, 5. KE, 6. IEZE. Rokomet-moški: nastopalo 10 ekip, tekme v finalu: AV:ŠP 17:12, TE:AV 10:8 in ŠP:TE 10:17; vrstni red: 1. TE, 2. AV, 3. ŠP, 4. EZ, 5. KI, 6. KO, 7. KE, 8. ERO, 9. AE, 10. IEZE. rokomet-ženske: nastopalo 6 ekip, tekmi v finalu: AE:KE 2:17 in TE: IEZE 2:7; vestni red: 1. IEZE, 2. TE, 3. KE, 4. AE, 5. AV, 6. ŠP. Kegljanje moški, ekipno: nastopalo 12 ekip: vrstni red: 1. TE 2570, 2. AV 2536, 3. KI 2533, 4. ŠP 2520, 5. KE 2500, 6. AE 2481,7. EO 2453, 8. EZ 2442, 9. KO 2363, 10. Zmaj 2294, 11, ERO 2293, 12. IEZE 2243 kegljev; moški posamično: 1. Ven-gust-ŠP 469, 2. Pečar-TE 464, 3. Moj-škrc-EO 459, 4. Stregel-KE 453, 5. Še-mrl-TE 449, 6. Žnidarič-KE 448, 7. Blažič-AV 448, Bregar-KI 447, 9. Pen-ko-AV 445, 10. Zevnik-TE 444, 11. Zalokar-KI 442, 12. Vrhovnik-EZ 439, 13. Jamšek-AV 439, 14. Krom-pič-ŠP 439, 15. Peršolja-AE 436, 16. Končina-Zmaj 433, 17. Lavrič-IEZE 428, 18. Tomšič-ŠP 428, 19. Poren-ta-EZ 426, 20. Košlr-KE 424, 21. Draganjac-KO 423, 22. Puc 423, 23. Bremec-oba AE 423, 24. Planinc-TE 419, 25. Hkavc-KI 415, 26. Lebar-EO 415, 27. Fortuna-IEZE 414, 28. Fre-lih-KI 414, 29. Matko-EZ 412, 30. Potočnik—KI 410, 31. Rajgelj-AV 410, 32. Steržaj-KE 409, 33. Ši-menc-KO 409, 34. Pokozdi-EZ 408, 35. Plemenitaš-IEZE 406, 36. Križ-nar-ERO 406, 37. Skubic-KI 405, 38. Muelner-ŠP 404, 39. Peršelj-EZ 404, 40. Maraž-AE 402, 41. Prezelj-ŠP 402, 42. Hribar-EO 402, 43. Primc-Zmaj 401, 44. Sitar-TE 401, 45. Pavlin-EO 401, 46. Keber-ERO 400, 47-Bilodjerič-AV 400, 48. Farkaš-AE 399, 49. Močilnikar-AE 398, 50. Go-renc-EO 397, 51. Glogovšek-AV 394, \_______________________________________ 52. Jeglič-TE 393, 53. Pavlovič-KO 391, 54. Šuštaršič-ERO 389, 55. Hitl-KE 388, 56. Šprajcar-KO 385, 57. Drčar-Zmaj 384, 58. Škrinjar-KO 383, 59. Stare-ERO 382, 60. Gradišar-IEZE 380, 61. Strelec-EO 379, 62. Brelih-ŠP 378, 63. Pehar-KE 378, 64. Vidmar-KO 372, 65. Vehovec-ERO 364, 66. Kastelic-Zmaj 364, 67. Pajk--Zmaj 357, 68. Božič-Zmaj 355, 69. Hrasta-EZ 353, 70. Zupan-ERO 351, 71. Boltežar-IEZE 349; kegljanje ženske, ekipno: nastopalo 9 ekip; vrstni red: 1. KE 2208, 2. KI 2189, 3. ŠP 2176, 4. AV 2088, 5. AE 2028, 6. TE 1979, 7. KO 1941, 8. EZ 1830, 9. IEZE 1592 kegljev; ženske posamično: 1. Cej-TE 419, 2. Dalmacija 416, 3. Cenčič-obe AV 408, 4. Zore-KI 406, 5. Jesih-IEZE 404, 6. Peterka 401, 7. Juras-obe KE 399, 8. Šorn-KI 391, 9. Struna-EZ 388, 10. Petkov-šek-ŠP 380, 11. Jerlah-ŠP 378, 12. Kejžar-TE 378, 13. Fajdiga-ŠP 376, 14. Kranjc-KE 374, 15. Kogoj-AE 374, 16. Adamič-KE 373, 17. Novak--Kl 369, 18. Štrukelj-AE 362, 19. Šv-elc-KE 361, 20. Peterkovič-AV 360, 21. Setnikar-ŠP 359, 22. Trševič-KI 358, 23. Lužnik-KI 356, 24. Terpin--KO 355, 25. Sirc-TE 350, 26. Avsec--KO 348, 27. Jesih-ŠP 344, 28. Millč--ŠP 339, 29. Škobrne-AE 338, 30. Vi-dic-AV 332, 31. S. Vidmar-KO 331, 32. Laharnar-AE 330, 33. Fuks-EZ 323, 34. Kočevar-KO 322, 35. Dol-har-EZ 322, 36. Didovič-KO 315, 37. Terčič-AE 315, 38. Lumpret-TE 314, 39. Rovšček-AE 309, 40. Zadravec-KI 309, 41. Ravnikar-KE 300, 42. Hrovat-EZ 298, 43. Bevec-AV 287, 44. Krlst-AV 285, 45. Stankovlč-IEZE 281, 46. Lončarič-EZ 273, 47. Voglar-KO 270, 48. Murajagič-IEZE 269, 49. Petrovič-IEZE 266, 50. Krmelj-TE 262, 51. Zrim-TE 256, 52. Švajger-IEZE 234, 53. M. Matko-EZ 226, 54. Čubrllovič-IEZE 210, 55. Deželan-IEZE 194. Streljanje-moški ekipno: nastopalo 13 ekip: vrstni red: 1. AE 717, 2. KI 703, 3. TE 683, 4. AV 681, 5. Zmaj 656, 6. ERO 656, 7. EZ 625, 8. KO 622, 9. EO 619, 10. KE 575, 11. IEZE 561, 12. ŠP 527, 13. IKM 344 krogov ;moški posamično: 1. Rozman--Kl 185, 2. Žnldaršič-AV 185, 3. Hro-bat-AE 183, 4. Radelj-EZ 181, 5. Ožbolt-AE 181, 6. Hafner-KI 180, 7. Kante-AE 179, 8. Plestenjak-ERO 179, 9. Ivanetič-KO 178, 10. Poš-Zmaj 177, 11. Strniša-TE 174, 12. Ivančič-AE 174, 13. Hauptman-IEZE 174, 14. Lipovšek-TE 174, 15. Pav-šelj-EO 172, 16. Vovk-AV 170, 17. Grebenšek-TE 169, 18. Fojkar-KI 169, 19. Zupančič-KI 169, 20. Čik-AV 167, 21. Malovrh-TE 166, 22. Kutnar-Zmaj 165, 23. Beguš-ERO 165, 24. Lampe-EZ 160, 25. Valant--EO 160, 26. Stonič-KO 159, 27. Andronja-AV 159, 28. Bavdeš—Zmaj 159, 29. Šmld-ERO 157, 30. Moiič-nik-EO 156, 31. Alibegovič-Zmaj 155, 32. Pretnar-ERO 155, 33. Jakša-KO 154, 34. Rojsa-IEZE 147, 35. Kmetič--EZ 147, 36. Horvat-KE 146, 37. Pav-novič-KE 146, 38. Zorec-ŠP 145, 39. Schaffer-KE 142, 40. Šval-IEZE 142, 41. Stegel-KE 141, 42. Konestabo-IKM 139, 43. Podgoršek-EZ 137, 44. Možina-ŠP 136, 45. Bukovec-KO 131, 46. Sadar-1KM 131, 47. LazarevIč-EO 131, 48. Kemperle-ŠP 129, 49. Talar--ŠP 117, 50. Potočar-IEZE 98, 51, Merki i n-1 KM 74 krogov, ženske ekipno: nastopalo je 11 ekip: vrstni red: 1. TE 477, 2. AV 442, 3. ERO 424, 4. AE 419, 5. 418, 6. KO 411, 7. ŠP 360, 8. EO 342, 9. KE 297, 10. EZ 250, 11. IEZE 219 krogov; ženske posamič nol 1. Lovrenčič-TE 179, 2. Oblak-KI 165, 3. Marn-ERO 157, 4. Galle-AV 156, 5. Rozman-TE 153, 6. Šuler-AE 150, 7. Rajgelj-KO 150, 8. Malovrh-TE 145, 9. Zupan-AV 145, 10. Djordjevič-KO 143, 11. Plavc--ERO 142, 12. Kozlevčar-AV 141, 13. Mihelj-AE 138, 14. Bogataj-KI 132, 15. Konjedič-AE 131, 16. Kosem-ŠP 130, 17. Černeljc-ERO 125, 18. Ži-berna-EO 125, 19. Lango-ŠP 123, 20. Gabrijel-KI 121, 21. Frast-EO 120, 22. Gerovac-KO 118, 23. Drevenšek--EZ 117, 24. Vraber-KE 117, 25. Me-sec-ŠP 107, 26. Volčič-KE 98, 27. Lu-žar-EO 97, 28. Župan-IEZE 95, 29. Bombač-KE 82, 30. Kovačič-IEZE 80, 31. Fuks-EZ 79, 32. Logar-EZ 54, 33. Dolar-IEZE 44 krogov. Namizni tenjs-moški: nastopalo 8 ekip, tekme v finalu: AV:TE 5:4, KI:AV 2:5 in TE:KI 5:3; vrstni red: 1. AV, 2.sTE, 3. KI, 4. AE, 5. ŠP, 6. KE, 7. EZ, 8. ERO. — moški posamično: 1. Vidic-TE, 2. Štih-AV, 3. Trček--Kl, 4. Pogačar-TE, 5. Medja, 6. Matjašič; ženske ekipno: nastopalo 7 ekip, tekme v finalu: EZ:AV 3:0, KI:EZ 2:3 in AV:KI 0:3; ženske posamično: 1. Pompe-KI, 2. Bručan-EZ, 3. Trušnovec-AE. Balinanje: nastopilo 10 ekip, tekmi v finalu' AV:AE in KI:IEZE vrstni red: 1. IEZE, 2. KI, 3. AV, 4. AE, 5. EO, 6. TE, 7. ŠP, 8. IKM, 9. KE, 10. EZ. Šah: nastopalo 9 ekip, odstopili: EZ in KE; vrstni red: 1. AV 22,5, 2. KI 2Z, 3. IEZE 13,5, 4. ŠP 12,5 5. ERC 12,5, 6. AE 11, 7. TE 10,5 točk. KONČNI VRSTNI RED EKIP DO: 1. AV 1425, 2. AE 1350, 3. TE 1290, 4. ŠP 1255, 5. KI 1150, 6. KE 1060, 7. IEZE 980, 8. EZ 775, 9. EO 560, 10. ERO 515, 11. KO 460, 12. Zmaj 135, 13. IKM 105 točk. Praznična nagradna križanka Razpis nagrad za današnjo praznično nagradno križanko Ljubiteljev križank, ki jih v Iskri ni malo, ob dnevu Iskre in dnevu borca nismo pozabili. Pripravili smo jim celostransko skandinavsko križanko, katere pravilne rešitve nam pošljite najkasneje do 12. julija 1982 na naš naslov: Uredništvo „Iskra“, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 15. Kako bo odločil žreb, bomo objavili v 27. številki našega-glasila, 17. julija t.l. Žreb bo med reševalce križanke razdelil naslednje nagrade: 1 nagrada 2 nagradi po 5 nagrad po 800 din 500 din 200 din