If rthm tet t "GLA8IL0 K. S. S. JEDNOTE" 1004 N-. Chicago StrteU JOLIET, ILL. Hm krc««t Slovenian Weekly in tko United State. of Amarka. Foratdbm 7*«Hy. ...$1.20 Pe. mmm mmmbmn.......$2.00 Faniia Countrie*_____$3 00 Tolophono 1048 __S Največji iloTcaiki tednik V Združenih državah. Izhaja vsako čredo. Naročnina: OF THE GRAND CARNIOLIAN SLO VE NI AN CATHOLIC UNION i Entered aa Second-Claas Matter December 9, 1920,at tho Port Office at Joliet, lllinoi«, Under the Act of Angmt 24, 1»12 1004 N. Chicago Street, Joliot, IIL Telefon; 1048 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT 8PE0IAL RATE 0F P0STA0E PR0VIDED FOR IN SE0TI0N 1103, ACT 0F 00T0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918. štev. 19. — No. 19. JOLIET, ILL., 9. MAJA (MAY) 1923. Leto IX.—Volume IX. 13. Maja Materin dan.. I, V Združenih državah je že več let lep običaj, da so drugo nedeljo cvetočega meseca maja posvetili materam. Ta dan je dolžnost vsakega, da se spominja svoje ljube matere, naj-sibo še živa, ali ne. Kdor je tako srečen, da ima svojo drago mater poleg sebe, naj ji ta dan izrazi svojo hvaležnost, udanost in lju'bezen; kajti, — dosti je prestala zate. Razveseli jo ta dan s kakim darilcem ali rožami. Če tvoja mati živi v kakem drugem kraju, ob išči jo, ali piši ji gotovo za Materin dan; pošlji ji svojo sliko in kako spominsko darilce. Kako ga bo vesela! Ako pa tvojo ljubljeno mater že krije črna zemlja, hiti ta dan na njen grob če mogoče. Okrasi ji njeno zadnje počivališče, z zelenjem, moli za pokoj njene duše in obljubi ji,da ne boš nikdar pozabil njenih zlatih naukov. Smrtna kosa. D L te 6. t. m. je po daljšem bolehanju v Ivankekee bolnišnici umrla 76 letna rojakinja Ana Plut, rodom iz vasi Mačkove« pri Suhorju na Belokranjskem. Po smrti svojega soproga Matije se je pred 28 leti preselila k svojim otrokom v Ameriko; v Clinton, Iowa je živela 3 leta, v Jolietu, 111. pa 25 let. V našem mestu zapušča dva sina (Martirta in Jurija) ter e-no hčer Marijo, omož. Gas-picli; v Minnesoti pa enega sina (Marka). Naše sožalje prizadeti družini. Lahka ji bodi tuja žemljica. N. v m. p.! Razstrelba v rudniku. Pueblo, Colo., 5. maja — V mali prcmogarski naselbini A-guilar, Colo. se je v South\ves-tern rudniku, lasJt R. M. Fuel Co. včeraj popoldne pripetila laaatelba vsled strupenih plinov; v rovu se je nahajalo za eaSa katastrofe 13 premogar-jev; trem se je posrečilo še pravočasno abežati na varno. Izmed preostalih 10 žrtev raz-strelbe so danes dva mrtva premogarja prinesli na površje, ostalih osem je pa še zasutih. Razstrelba se je pripetila 1500 čevljev globoko pod zemljo. Rešilno moštvo je skušalo z največjo silo dospeti do ponesrečencev; 't ml a, vsled dima in strupenih plinov niso doslej zarnogli dospeti do cilja. Na pcmoe pričakujejo še en oddele k državnega rešilnega moštva iz Trinidada. (Op. uredništva: Po naši sodbi, je med ponesrečenci gotovo tudi kak Slovenec, ker v Aguilarju živi tudi nekaj naših rojakov.) Slovenski deček zmagal v tekmi. Zadnjo soboto popoldi\e je priredil list 4'Joliet. Herald News" posebne vrste tekmo za prvenstvo pri igranju z nika-mi (mib shooting) Te nedolžne otroške igre se je vdeležilo 18 najboljših igralcev, 16 iz ljudskih šol, 2 pa iz farnih šol. Prvo nagrado je dobil 13-letni Anton Mu.tz, učenec naše slovenske farne šole, sin znane Mutzove družine na 1411 Nic-liolson St. Lahko si predstavljajte njegov ponos, ker je bil proglašen za najboljšega metalca nik v celem mestu. Kongresnik Rainey umrl. Chicago, 111., 5. maja. — Sinoči je umrl v bolnišnici sv. Bernarda zrtani kongresnik 4. 111. okrožja, John W. Rainev, star 43 let; bolehal je samo dva tedna za pljučnico. Pokojnik je opravljal službo kongresnika zadnjih 5 let in je med tem česom storil dosti dobrega za ljudstvo. Bil je v-net iri praktičen katoličan ter je kot tak osobito lansko leto strogo nastopil proti Kukluk-sovcem v naši državi. Njegova zasluga je, da je bila v zakonodaji sprejeta postava, ki prepoveduje zborovanje članov tajnih organizacij, ako nastopajo našemljena, ali v markiranih opravah. Pokojnik je spadal v oni vo-ilni okraj, kjer se nahaja tudi pretežna večina slovenskih vo-ilcev. Tukaj v Chicagu zapušča ženo in tri hčere. N. v m. p.! Pueblski rojaki povzdignili čast naše slovenske pesmi. Kakor znano, je bil minuli teden (od 22. do 29. aprila) posvečen glasbi in petju širom Združenih držav. V to svrho so se vršili v raznih večjih mestih koncerti iu druge prireditve ne samo Amerikanccv, ampak tudi tujerodcev. Med temi naselbinami ie .zopet častno rešila svejo ulogo naša znana zapadna slovenska metropola, mesto Pueblo, Colo. z nastopom tamošngega pevskega" d ruštva '' Prešeren' \ Eden izmed članov tega društva nam je doposlal izrezek lista "The Pueblo Ohieftain" z dne 29. aprila, kjer je na strani 13 pri vrhu označena slika oztmčeuega društva s sledečo pohvalno opombo:" To povsko društvo je nastopilo v mestnem avditoriju v zadnji točki programa glasbenega tedna, ter jo svojo stvar odločno in izborno pogodilo. Ime društva je Slovensko pevsko društvo '4Prešeren". Pod sliko so označena imena pevcev: Pevovodja Mr*tt Jerman; Ed. Mencinger, Peter Čulig, Jos. Pritekel, John Starr, Karol Z< btc, "VVaitejr Predovicli, John Russ, Dan Predovich, John Germ, Jos. Steblaj, Tonv Prijatel Jos. E-gan, John Roitz, John D. But-kovich Jos. Russ in Hammond, Ind., 5. maja. — Znana Jones and Laughlin jeklarska družba iz Pifctsburgha. Pa. je v Lake okraju blizu Mic higan jezera kupila 319 akrov državnega zemljišča, kjer namerava zgraditi veliko novo ieklarno. Državne oblasti so ponujeno ceno $375.— za en aker že odobrile. Indijanci tožijo vlado za velikansko odškodnino. Washington, D. C., 5. maja. Na zapadu živeči Sioux Indijanci bodo vložili proti vladi tožbo za odškodnino v znesku 750 milijonov dolarjev. Njih odvetniki pravijo, da so bili Indijanci države Južna Dakota ogoljufal za 8 milijonov akrov zemljišča v pošte v ši Blaek Hills gorovje, kjer se je kmalu po minuli državljanski vojni odkrilo zlato rudo. Za tako veliko svoto ni bila vlada Zdru ženili' držav še nikdar tožena. Večni predsedniški kandidat. Indianapolis, Ind., 5. maja. — Domov se vrnivši vodja socialistov, Evgen Debs je danes izjavil, da bo pri prihodnjih predsedniških volitvah (1924) zopet kandidiral lrta socialističnem tiketu. Debs namerava zase pridobiti močno, novo tretjo politično stranko iz vrst nezadovoljnih republikancev in demokratov. Bojkot v Bel hiši. Washington, D. C., 7. maja. — Vsled profitarstva sladkor-mh baronov so ženske zadnji čas širom dežele napovedale splošen bojkot s tem, da ne bo do za nekaj časa kupovale in rabile toliko sladkorja. Kakor se je izvedelo, se je tej armadi pridružila tudi predsednikova žena, Mrs. Har-ding. V Beli hiši se namreč zadnji čas skrajno varčuje pri vporabi sladkorja. ~ Za znižanje davkov. Washington, D. C., 6. maja. — Glavni program administracije povodom prihodnjega kongresi!: tega zasedanja bo v-prašanje, na kak način bi se dalo v obče znižati razne davke. Vlada zatrjuje, da bo letos 30. junija v državni blagajni najmanj za 60 milijonov čistega prebitka, vsled česar se >0 v prvi vrsti dohodninski davek za nekaj znižalo. Plačevanje vojaškega bo-nusa". Springfield, 111., 5. maja. — Guverner Small se je danes posvetoval z nekaterimi uplivni-mi chikaškimi bankirji v zadevi izplačevanja vojaškega "bo-nusa". V to svrho bo država že prihodnji mesec izdala za 10 milijonov 4*4% bon/lov, katere bo laliiko vsakdo podpisal, ozir. kupil. S plačevanjem bonusa se bo pričelo letos, dne 1. julija. Polet okrog sveta. Los Angeles. Calif., 5. maja. - Poročnik Mac Ready naznanja, da nameravajo častniki državnega letalnega oddelka prihodnjo spomlad prirediti polet okrog stveta. Za to tekmo sta se že prijavila dva letalca: poročnik John Mac Ray in Oak lev Kelly, ki sta minuli četrtek s svojim monoplar.jcm T2 prele tela ves kontiment* (iz New Torka do San Diego, Calif) ne da bi se kodaj ustavila. Brezsrčna mati. New Orleans, La — Poštne oblasti so v Opolusas, La. aretirale 18-letno učiteljico Josipino Fultz, ker je svojega ne-tzakonlskega novorojenčka zadavila in poslala na nek nas-ov v Duucan, Okla. Ta mis-terijozen zavitek je bil odposlan, dne 14. aprila t. 1. Ker pa v Duncan, Okla. ni .bilo mogoče niaslovljenca najti, je on-dotni poštar zavitek odprl in našel na svoje veliko začudenje že malo nagnito truplo ot roka. Brezsrčna morilka je svoj grozen čin že priznala. Bivša cesarica Žita dospela na Ogrsko. Dunaj, 4. maja. — Budini-peštanska policija je bila sinoči brzojavno obveščena, da je bivša avstrijska cesarica Zi.ta s svojim sinom Ottonom v avtomobilu križala mejo. Nave-denka potuje pod imenom Julija Koenig in nima poleg neke ženske nobenega drugega spremstva. Kakor znano, je Iskrena Ziti-11 a želja, da bi Ogri postavili na prestol njer.pga starejšega sina Ottona, katerega je večkrat sama proglasila za ogrskega kralja. Pozor lastniki 4% Victory Loan kuponov! Razne večje banke naznanjajo v svojih oglasih, da bodo, dne 20. maja t. 1. potekli kuponi 4% "Posojila Zmage" (Vi-ctory Loan Coupon Notes) in sicer serije G. H. I. J. K. L. Kdor ima te kupone v svoji posesti, naj jih takoj zamenja v kaki banki, kajti po 20. maju ne bodo donašali več obresti •! 11. . .J' .j Masarykova žena zbolela. Praga, 1. maja. — Danes je zadel mrtvoud soprogo predsednika čehoslovaške republi ke prof. Masaryka v toliki meri, da ne bo mogla več vsta ti. Mrs. Charlotte Masarvk je rodom Američanka; doma iiz Brooklyna, N. Y. Njeno dekliško ime je bilo Garrigue. Ford najbogatejši človek na svetu. New York, N. Y., 5. maja.— vo je Fordova motorna družba priobčila v "Wall St. Vourna-u" svoje finančno stanje z dne 28. febr. t. 1., so proglasili tukajšnji finančniki Forda za najbogatejšega človeka na svetu. Fordova družba izkazuje namreč z zgorajšnjim dnem >536,351,939 skupnega premoženja; samo gotovega denarja ima $159,605,689 na rokah. Fordova tvornica avtomobi-ov je bila ustanovljena pred 20 leti z $100,0000 glavnice; tedaj je ta tovarna lastovala 28 akrov zemljišča in štela 311 u-ilužlbeucev; prvo leto je bilo narejenih in prodanih 1700 avtomobilov, od onega časa do 7 aprila t. 1. jih je označena družba prodala že nad 6 milijonov. Lansko leto je naredil Henrv Ford okrog 120 milijonov dol. Hstega dobička, ali povprečno 10 milijonov na mesec. Ford in njegov sin Edsel imata 172,-465 delnic v svoji posesti; njih nominalna cena je bila $100.00, lanes je pa vredna vsaka delnica $690.00. Veščaki zatrjujejo, da ima Henrv Ford danes od 600 do T50 milijonov dol. skupnega premoženja, kar cel« prekaša premoženje John D. Rockefel-erja. Francija vabi redovnike nazaj. Pariz. — Nedavno je francoski ministerski predsednik odobril zakonski načrt, da so mejo štiri, svoječasno iz dežele izgnane redovne družbe vrniti razaj na Francosko; te so: Afriški misijonarji, ali "Beli očetje", frančiškani, Afriški milijonarji iz Lvonsa in misijonarji iz Levanta. Poleg teh redovnikov bo vlada sčasoma dovolila še drugim zopetni po* vratek v domovino. Žrtvo ognja. Chicago, IU. — Neki statistik je na podlagi merodajnih dokazov izračunal, da se v Združenih državah vsled po žarja do smrti ponesreči vsake pol ure ena oseba. Izmed v-seh žrtev je 83 odstot. žena in otrok. Lansko leto je znašala skupina materijelna škoda vsled poaarja 505 milijonov dol. Anglija svari Rusijo. London, 5. maja. — Angleška vlada je poslala Rusiji ostro protestno noto, ker so bljševiki zadnji čas zasegli več angleških ribniških ladij nedaleč od ruskega obrežja. Anglija je Rusiji zagrozila, da bo v ponovnem slučaju pretrgala medsebojno diplomatično zve- Število duhovnikov v evropskih mestih. Rim, Italija. — Vatikanski list " Osservatore Romano'' poroča da pripada v Italiji na vsakih 8300 katoličanov po en duhovnik; v Cologne na 8920; v Berlinu na 10,422 v Milanu iu Bruslju na 14,440; na Dunaju na 22,500, v Parizu na 22,600 in v Budimpešti na 32,000. z o. Prodaja avtomobil za smodke. Nedavno je moral vsled potratnega življenja prodati svoje obširno posestvo "Dream-wold" blizu Bostona, Mass. znani zapravljivec Thomas W. Lauson. Upniki so ga celo pritirali do prodaje njegovih avtomobilov. V to svrho je obelodanil na-vedenec v nekem listu sledeči oglas: "Do te prodaje me silijo denarne zadrege.. Moji upr.aki zahtevajo, da naj prodam svoje avtomobile. — Ker mi je pa tudi zaloga finih smodk za letošnje polačje pošla, dam najlepši avtomobil za 5000 smodk po $1 _ namesto za gotovi denar." ■■■■■■■■^mHB^BBIB Društvena naznanila in dopisi^ VAŽNO NAZNANILO. Prememba naslova vrh. zdravnika K. S. K. J. Nas sobrat Dr. Jos. V. »Grahek in vrhovni zdravnik nam poroča, da je s 1 majem t. 1. premenil svoj stari naslov in i-ma svojo pisarno v sob i" št. 303 American State bančnem pslopju na 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Uradniki (ice) krajevniih društev ali posamezni člani (i-ce) K. S. K. Jednote naj se torej poslužujejo naslova, kakor sledi: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Dalje so prošeni tajniki, da naj stari naslov vrhovnega zdravnika na kuvertah in dopisnicah v 'tem smislu popravijo. NAZNANILO.. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Janeza Kivtnika, št 11, Auro-ra, 111., da bomo imeli skupno velikonočno spoved, dne 12. maja zvečer in dne 13. maja sv. obhajilo. Zatorej opozarjam vse člane in članice našega društva, da se zanesljivo udeležijo t« spovedi in sv. obhajila, kar se vrši v nemški cerkvi sv. Jožefa, kamor spadamo tudi mi Slovenci. Pridite v polnem številu prihodnjo nedeljo, da skupaj pristopimo k mizi Gospodovi! Z bratskim pozdravom, Martin Zelenšek, tajnik. NAZNANILO. Kakor je večini članom dr. sv. Roka, št. lajfč. S. K. J. v Pittsburghu znano, priredi o-mesnjeno društvo dne 29. maja t. 1. veliko plesno veselico v Slovenskem Domu, na 57. cesti. S tem se poživljajo vsi člani našega društva, *la se prihodnje seje vsakdo vdeleži, da se izbere dovolj članov za delo na veselici in da se vse potrebno za veselico pripravi. Ob enem še enkrat prosim vele člane, katerim je mogoče pridobiti se katerega novega člana za društvo, naj se vsak potrudi to storiti do prihodnje seje, ker potem bode prosta pristopnina v društvo razveljavljena. Pozdrav vsemu članstvu društva in K. S. K. J. Vinko Besal, tajnik. dobrog sklenili za našu K. S. K. Jednotu i njezinog članstva. Opominjam sve one, koji po-šaljeju uplačila po Otrokih, da bi jih poslali ranije — od 12 sata, jer ima otrokov, ki done-seju po 20 — 30 knjižic sobom, koje poberu tri ili četi rim fa-milijam; onda se dugo zateže sa deccm jer nitko nežna kako mu etariši naročiju, i tako zgubim vrijeme več sa enem o-ti okom nego sa 5 člani; zato jih pošaljito točno od 12 do 1 sata; ja ču biti tučno prisutan. Morda bi došao prije kak sta-riši član; ja ču biti na mjestu piije pudue za ubirati vplačila. Isto opominjam vse člane (i-ce), da mi ne zaboraviju oddati izpovedne listeke izpunjcne kakor treba; ja jih ne bom išal pohirati od kuče_ do kuče. Kojih budu, bum je predal duhovnemu vodji do 25. maja; elan( ica), ki mi dotlje ne preda naj ga sam pošlje na pravo mjesto. Opominjam vse članove, koji duguju 2—3 mjesece, da podmire na prihodnji sjednici, ako ne, ž njimi če se postunati po pravilima K. S. K. J. i društveni odredbi; poslije naj sami sebe krivi ju. Sada su bolje priljike i zaslužbe, pak bi se naj i bolj redno plačivaio. V susipendaciji izgubi se sva prava pri društvu i Jednoti; a v. suspendaoiji se trefi članu najprej nesreča, zato budite bračo i sestire oprezni. Još opominjam članove i članice, ki še nisu trudni, i ki r/iso pripeljali ovo cijelo vrijeme nobenog novog člana u dru-j stvo — još je samo inijesec i pol, dok traja ova kampanja — neka se požuri.te za veliku ko rist dništva i Jednote i samog prosilca(k) i njihovih dedičev a lijepa polivalu zasluži pred lagatelj od samog društva i Jednote. Sada je lijepa pri ljika za pristupiti. Bračo, i sestre, požurite se! S tem pozdravljam vse članove i članice našega društva i K. S. K. Jednote. * Matt Brozenič, tajnik. NAZNANILO. Iz nrada dr. sv. Jožefa, št- 53, Waukegan, 111. Tem potom naznanjamo v-sem članom, da se bode naša prihodnja seja dne 13, maja pričela točno ob eni uri popol-dnie in da se bo pričelo pobirati asesment točno ob pol eni (12:30), da s tem ustrežemo želji in prošnji Slov., Dramatičnega Kluba, ki priredi na ta dan krasno narodno igro "Krivo-prisežnik" ob pol treh (2:30) popoldne. Prosimo, da vsak član vpoš-teva to naznanilo. Z bratskim pozdravom, Fran Jerina, predsednik. Augtusfc Cepon, tajnik. Ia nrada društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Naznajam članom i članL cam, da se vrši prihodnja sjod-nica, dne 13. maja točno u 2 sati posije pudne u obični prostori,] ima Na istn sjednicu so povabljeni članovi i članice, da se udeležiju u punem broju jer imamo več važni točka na dnevnem redu, in da bi nesto razmotrivali v prilog prihodnje (XV.) konvencije. Pak prosim vse, da bi došli svesni z dobrimi predlogi; da bi nest o VELIKE PREDPRIPRAVI IN VELIKO ZANIMANJE za slavnost dr. sv. Frančiška Sal. št, 29. Zadnjo nedeljo tekočega me-cea, (dne 27. maja) bo za na-o jolietsko naselbino zopet velik dan. Naše vrlo društvo >v. Frančiška Sal. št. 29, K. S. i\. J*., ki je po številu članstva >beh oddelkov največjo slovensko podporno društvo v Jo-ietu, in tudi največje društvo pri K. S. K. Jednoti, bo ta dan razvilo svojo novo društveno n ameriško zastavo. Dasiravno dela društveni odbor bolj tajiLo in za kulisami, ia bi se ta slavnost bolj veličastno in impczaiitno vršila, se .iam je tudi na skrivem način posrečilo izvedeti glavne po-latke o tej slavnosti. Za to je jilo treba i>osebiia noč in dan, da bo nastopila udi z znanimi slovenskimi ko-nadi. Če bo 27. maja lepo vreme, e vrši popoldanska veselica v iivals parku; ob slabem vremenu pa v "Slovenia" dvo-ani. Kaka pijača bo vdeležencem a dan na razpolago, to je pa na izmed največjih tajnosti in krirvnesKi. Rečemo samo to, .a naj se vsak povabljenec v-iciieži te. redke slavnosti, — pa e bo osebno prepričal! dilo; ros, sama božja volja je bila to, aii pa — čuidež. Ko je bilo pet nit žice okoli moj« noge ovitih, se je takoj zatem v-seh pet nitij naenkrat pretrgalo, kakor bi odstrigel. Moj "boss" me je tedaj opomnil, da naj tako ne kričim; jaiz sem ga pa zavrnil, če«, če bi bil ti sedaj na mojem mestu bi še bolj Boga klical na pomoč, ker sem so boril na življenje in smrt. Ko bi se ne bilo tako zgodilo, bi bil jaz danes že brez desne noge in morda mrtev; zatorej: čast in hvala Bogu in Materi Božji! Pri tej priliki sem dolžan izraziti javno zahvalo vsem o-nim osebam, ki so me prišli v bolnišnico obiskat. Ker mi je nemogoče označiti imena vseh onih uglednih oseb, naj omenim samo nastopne kakor sledi: Rev. John Plevnik, Rev. M. Butala, Frank Gospodarič, župan iz Rockdale, naš rojak in sobrat Simon Šetina, kot zastopnik dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, K. S. K. J.; Geo. Cesar iz Mihvaukee, Wis.; Ana Pe tan iz Cardiff, 111.; Jakob Šega, Josip Božič, Frank Duša. Jaz nisem nikdar mislil, da imajo moji prijatelji toliko ljubezni do mene; zato jih bom ohranil do smrti v hvaležnem spominu vseh 97 rodoljubnih src. Še enkrat: iskrena hvala vsem skupaj. Bog Vam plačaj na dušnem in telesnem zdravju! Živeli! Frank Videč, ,613 Hickory St. Joliet, 111. Canonsburg, Pa. naše srede smo izgubili e-lega brata, Nikolaja Novak-a, d je po dolgi bolezni na jetrah Jne 24. aprila t. 1. previden s v. izakramenti v Gospodu za-tpal. ' Pokojnik je bil doma iz vasi Hudo, Prečenska fara na Do-enjskem; tukaj zapušča soprogo, 5 sinov in dve hčeri; spa-lal je k društvu sv. Jeronima 4. 153, K. S. K. J. Pokojnik naj v miru počiva, sorodnikom pa naše sožalje! J. P. Joliet, 111. Nikdar nisem bil aa to, da bi se podajal v javnost; zatorej ^cm prisiljen storiti to danes iit to samo zaradi mojega bližnjega. Stvar jo bila takole: Jaz, Franc Videč, čez 33 letni Jolietčan sem delal 33 let v žicami (American Steel & Wi-re Oo) na Scott St.; kjer sem bil ves čas se dosti srečen. 23. februarja 1.1. me je pa nesreča zadela, da mi jo žica vjela desno nogo pod kolenom, kar mi je silno pretisnilo kite in žile; spredaj mi je pa eno kolo ravno pod "šajbco" zdrgnilo poldrugi palec globoko luknjo, vsled česar sem moral ležati 60 dni v bolnišnici s\\ Jožefa, in še dva meseca ne bom sposoben za v-eako delo. Ker sem pa ob moji nesrečni uri silno klical Jezusa in Marijo na pomoč; se je to .tudi zgo- AVaukegan, 111. Spoitovani g. urednik! Kaj pa je z vašo Komarjevo Špelo? Mislim da kuje nekaj za vašim hrbtom; zato vas opozarjam, da dobro pazite nanjo, kajti ona vam zna kaj "naš-pilaii" kakega lepega dne. Alfo m vse. Tudi našo naselbino je vznemirila. Da boste stvar bolje razumeli, vam tu prilagam i:\jeno pismo, ki ga je pisala "Kr javlju". — •— Pismo je nedolžno na pivi pogled, a temu ni tako. Le poslušajte kaj se je potem zgodilo Naša Urška lzpodklanca vam ni neznana. Da je to dobro, miroljubno dekle, mi ni treba še posebej omenjati. Največji ugled in spoštovanje uživa v naši naselbini. A, ko je zvedela o skrivnostnem pismu, ki ga je Špela pisala Krjavlju, je pa zrastla kot huda ura, (Kr-javelj je baje še nekaj o toči tožil!) iu (bi je tako vzrojilo, ne smete čuditi, kajti vzroka je imela dovolj. Urška je namreč, že več Časa v srcu nosila neko skrivno željo ali "piko" na Krjavlja, in sedaj pa pride tako .zahrbtno Špela in ji hoče uničiti vse upe in nade?! Da iie pride še do večjega "konflikta", morate Vi vašo špelo po očetovsko posvariti, ■ er jo v "VVaukegan pripeljati, da se z Uršiko spravi in pobota. Saj je naša Urška dobrega srca, in je že obljubila, da ako Špela pride v Waukegan 13. maja, in ako se ji bo še Kr-avelj dopadel, ko ga bo videla ia lastne oči, kako tihotapi u-kradeno blago (v igri "Krivo-•>risežnik" namreč) ji ga iz sr sa privošči'. Torej dobri stvari na ljubo, vas prosim, da jo pripeljete semkaj, da so to stvar poravna. Tudi za vas se bo kaj lobilo. Ta dan, 13. maja na-iireč priredi Slov. Dramatični klub veliko narodno igro "Krivoprist žnik" s petjem v treh dejanjih, oziroma 7. sli kali. Ker je ta igra povzeta iz realnega kmetsikega življenja, so v nji kaže marsikaj: kam privede človeka lakomnost in sovraštvo, in kaj je v-aega zmožen storiti v pohlepu no bogastvu, četudi lastnega 5-ina ustreli, samo da bi pred judmi veljal za pravičnega in poštenega. In kaj je plačilo akomnosti in oderuštvu?-- Smrt v obupu in grozi--. Ta igra je pa tudi prava slika, kaj premore nesebična čista IjubezeiJu Da bo pa tudi i&ra dobro i-grana vam garantirajo igralci in igralke Slov. Dram. kluba; kajti vsi so na svojem mestu. Torej no pozabite, v nedeljo 13. maja; ob pol tretji uri, točno, se s predstavo prične. < Pa ne samo Vi, ampak pripeljite s Seboj tudi svoje znance in prijatelje, naj tudi oni prežive par veselih uric, in hvaležni vam bodio. Vabljeni so vsi, stari in mladi, od blizu in daleč, da se te velezanimive igre udele-. Zapomnite si! Igro se bode vprizorilo le enkrat, in "sicer ob pol treh popoldne, v Frank Svetetov.i dvorani. Ti-koti so na prodaj pri članih (i-eali) kluba po 50c. in je želeti, da si ga vsakdo omisli pravočasno. Kaj pa po igri, ali bo kaj zabave? Seveda bo — vsako vrstni in tud iizvrstna godba za podplate brusiti; tudi neka izvanredna zabava ali rečeno "šala", za katero &e gotovi krogi pripravljajo že dalj časa bodo vprizorilo (kar je seveda stroga tajnost,) okrog 11. ure zvečer. Tudi za lačne iu žejne, bodo dekleta poskerbe-la, da se ne bo v tem oziru nikomur krivioe delalo. Torej na veselo svidenje v nedeljo popoldne v Svetetovi dvorani! Math. Ivanetič. Orested Butte, Colo. Ker so .tako redki dopisi iz našlo naselbine, st^m se jaz namenil Liekaj napisati kako se i mamo v t An visokem snegu kjer vlada zima celo 13 mesecev. Delavske razmere so še pre-cOjj. ^voljne; v- rovih trdega premoga delamo večinoma v-sak dan; pri mehkem premogu pa komaj 2 do 3 c pričakuje, da se to veselice udeleži vsak Slovenec in Slovenka, posebno ker je vstopnina tako nizka; samo 25c. Zabave lx>de dovolj, posebno šaljiva igra "Baron in njegov slu ga," hode zbudila obilo smeha Torej na svidenje prihodnjo nedeljo, 13. maja, v Narodni dvorani. Odbor. SEDAJ JE ČAS, da daste popraviti, izčistiti ter vglasiti svoj piano. To delo Vam naredim najboljše in po zelo ldzki ceni. Ako želite, da se Vaš deček ali deklica nauči igranja na piano najhitrejše in po najvspeš-nojši metodi, naj se prične učiti pri meni; moja 27 letna praksa Vam garantira, da bo v speli povoljen. Za vse druge informacije se oglasite v "Slovenija" poslopju, 805 N. Chicago St., prvo nadstropje, ali pa telefonajte na številko 1048. Rafko Znpanec, organist in pevovodja. Joliet^ IU. (Ad vertis.) _ NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem • naznanjava sorodnikom in znancem širpnil Amerike o smrti naju-iicga prvorojeneka, siučka Petra, kateri je izdihnil svojo mlado, nežno dušo, dne 26. aprila t. 1. Zahvaljujeva se sorodnikom prijateljem za darovane vence, botrom Mrs. in Mr. Jolin Mu-s-ich, Mrs. in Mr. Joe Kolenc, Mrs in Mr. John Kapele, Mr. Mike Musich, in vsem drugim. Zahvaljujeva se vsem onim, ki so nama pomagali in naju tolažili v najuni nesreči in žalosti." > Žalujoči starši: Barbara in Peter Musieh. Joliet, UI.. dne 28. aprila 192:5. J. M. Trunk: "V delavnico sem Tvojo zrl.-" (Nadaljevanje.) ni. SOLNCE. Kako se nam solnce kaže? Površje solnca. Pege. Protu- * berance. Baklje. Pitagora n. pr. je oenil to daljavo le na 18 .tisoč geografič-nih milj ali 130 tisoč kilometrov. Aristarh in Hiparh sta jo podaljšala na 1,146 zemeljskih polurnetrov, torej 2 miljo-na milj ali nekako 14 milijonov kilometrov. Skozi ves sred nji vek o tem vprašanju niso mnogo govorili in, razmotrlva-li. Šele fizik Lacaille (Lazej) se je zopet lotil tega vprašanja in leta 1751. zračunal solnčno daljavo na 17 milijonov milj. Zanimati so se začeli še drugi zvezd ogledi ter 1. 1769. preračunali daljavo na 20 miljonov geografičnjih milj ali 140 miljonov kilometrov. Ta številka je približno resnična Najbolj ugodna prilika za to preračunjena, dasi ,to ni edino sredstvo, so nudi, kadar Ve nera (Dai^cri) gre ravno preko solnčne plošče. Tak prehoc so mogli opazovati 1. 1882.. prihodnji bo šele v 122 letih, namreč dne 8. rožnika 1. 2004 Že zdaj imajo vse preračunje-no in določene kraje, kjer bodo svoječasnio ta redki prizoi opazovali. Reči pa moramo, da so bila opazovanja 1. 1874 in 1882, tako uspešna in natan-etnja, *dva se preračunanje sohilčne daljave komaj kaj iz-premerjilo. Solnčna paralak ea znaša približno 8" in na nej podlagi jo zračuna, kako daleč je do solnca. Težko le si moremo to dalja vo pojmiti. Brzovlak, ki prevozi 50 kilometrov na uro, b: dospel na solnce šele v 337 letih. Ce bi bil torej tak vlak odrinil z zemlje na solnce dne 1. prosinca 1. 1587., bi dospel na solnčni kolodvor začetkom 1. 1924. Koliko rodov bi med to vožnjo pomrlo! Za most od zendje na solnce hi bilo treba nakopičiti 11,650 zemeljskih krogel. Topova krogla b: preletela na solnce šele v IC letih. Ko bi mogli dati kake (zmamenje na solnce, bi glas prispel tja šele v 13 letih in 9 me secih. "Solnčarji" so toret lele nekako 1. 1923 začuli prvi strel topa, ki so ga 1. 1914 v začetku svetovne vojske Avst rijci sprožili proti Srbiji, ir ko bi mogli čuti ves dirindaj. bi morali to poslušati ravno zdaj in še nekaj let! Daleč, zelo daleč je solnce. Ako pa primerjamo to daljave z daljavo nepremicnice od nas. je tudi solnčna daljava le — malenkost! Če gledamo solnce na sinjem nebu s prostim očesom, se nam kaže kot okrogla plošča, veli ka približno ko polna luna. V se površje se neznansko blišči Zdravo oko tega blišča ne more prenašati, in — bi bilo nevarno dalj časa gledati v solnce. Mnogi zvezdogledi so pri opazovanju solnca oslepeli. Dolgo niso mogli najti sredstva, da bi oko obvarovali. Zdaj rabijo barvana stekla in še druga sredstva, s katerimi skn šajo odstraniti tudi preobilno gorkoto, ki se nakopiči po so-lnčnih žarkih v daljnogledih. Solr.tcno površje žari. Po tem žarenju in blišču bi sodil, da je. solnce nekaj gorečega, ko ognjeno morje, ki pošilja po svojem silovitem ognju na ze mljo in druge premičnice. svok lobo in toploto. > Odtod prihaja, tako sklepamo, da oko solnca tega ognja ne more prenašati, rad i tega naipoci takoj noč postane tema, kadar solnce eatone, njegova luč ugasne; odtod, mislimo, da nas ogrejejo pomladanski solnčni žarki, ker so postali krepkejši, tako se nam pač zdi, tako sodimo po zunanjih prikaznih na solncu, po zunanjih čutih. A čuti nas varajo. Iz učinkov solnčnih žarkov še ne moremo spoznati, kaj so ti žarki, in kaj je solnce, iz katerega prihajajo. Ako aas solnčni žarki grejejo, še ne dedi, da so res tudi gorki, ker lahko razvidimo iz tega, da sami solnčni žarki na visokih gorah ne morejo raztopiti snega in, lekiu. Šolnice torej, dasi mri, greje in) razsvetljuje, ne nore biiti kako ognjeno morje, goreti, vsaj ne, kakor si mi kaj akega predstavljamo. Tre->a je torej iti preko naših ču-.ov korak dalje, a pri tem ktfbno zasledovati vse, kar na -olncu zapazimo. Ljudem pred nami je bilo ocela neznano, kaj je pravza->rav solnce, opazovali pa so .e davno na solncu neke temne >ege. Menili so, da so te pe-^e premičnice, ki so na svojih :otih prišle med zemljo in sonce. Seve sio »e varali. Še-d začetkom 17. stoletja se je >osrečilo nekaj več izvedeti eh sobičnih pegah. Pred-sean so brezelvomno dognali, a se te pege javljajo le na »recej ofzkem pasu južno in se erno od solnčnega ravnika. Cavadno se vidijo ko posame-ne okrogle pike, a se poge>sto-la združijo tudi v pravcate kupine. Notranji del take »oge je teman, črn; temu pra-ijo jedro, ali tema. Zunanji el je napol svetel; imenujejo a poltema ali penumbra, ker 3 znatno slabši svet, kakor rugi deli solnca. Skupine ta ih peg se večkrat razprostrejo ez prav velik kos solnčnega ovršja, da postanejo večje, aikor je površje zemlje ali ce-) površjevlupitrovo. Ob solnčnemu robu se prika-ejo pe*gostoma tudi svetle ži-j. Astronomi jih imenujejo olnčr.e baklje. S pegami so - tesni zvezi. Vobče se po-avljajo pege in baklje na vz-.odnem delu solnčne plošče, se •omika jo proti središču pribli-no v sedmih dneh in se skri-ajo v isti dobi izopet na za-•adnodobna peresom vrbe. Čas. • katerem nastane med zrni jega, je jako različen. Znani ezuit ■Secchi je opazoval vča-ih med zrni neko nemirno vrenje; v par dneh je nastala a tem mestu pega. A pogo-. toma so nastale pege hipoma n navidezno zelo silovito. Po natančnih opazovanjih so lognali, da pege ne nastanejo oMko na solnčnem površju, a-i v njem, temveč prihajajo z iOtranjih delov solnca, izvira-o od iznotraj. Z globočin sonca se dvigajo neznanske sile zgornje mase. Zunanji uči-lek tega dviganja so pege in aklje. Ako se te pege jav-jajo v skupinah, so tako goro-tasne, tako obsežne, da bi v ako eidprtino. vrgli lahko več :emeljskih krogel, a bi komaj ;aj zapazili v tem, ker odprti ia bi zijala kakor prej v vsem svojem orjaškem obsegu. L. '858. je nastala pega, ki se je uogla videti s prostim očesom. 3ila je 144 tiBoč milj, ali nad nilijon kilometrov dolga, tako la bi se v nastalo odprtino sp-•avilo lahko 16 zemeljskih kro-el. Največjo pego pa so brezelvomno opazovali in fotografirali na zvezdami v Green wichu na Angleškem meseca svečana 1.1892. - Dolga je bila 150 tisoč milj, široka pa 75 ti-soč milj; trajala je tako dolgo, da se je solnce petkrat zavrtelo, preden je izginila. Čudovite in zelo zanimive prikazni na solncu so tudi ta-koimenovane ''protuberance Kaj so? Kje in kako se javljajo? (Beseda protuberance znači v angleščini: pomol, izrastek, grča.) Na solncu razločujemo tri plasti. Vidno meja solnčne oble je. tam, kjer vsled kondeirziranja soparjev spodnje plasti plinov niso več prozorne. Ta zunanja plast se imenuje fotosfera. Nad njo •ie razprostira manj gosta plast kovinastih soparjev; to je atmosfera. Nad atmosfero je plinasta plast predvsem vodi kovih plinov; to je kromosfera, ki pa je primeroma le tanka Zadnja se nekako izgubi v še bed j proizomi plasti, ki se lepo vidi, kadar solnce mrkne; to i menujejo krona (Corona). Protuberance se javljajo ob zunanji strani kromosfere. O-pazujejo se namreč .tam številni mali ognjeni žarki, brezštevilni plamenčki. Zdi se kakor bi gorelo polje, kjer je raz-prostran lan ali slama. S prostim očesom in tudi z daljnogledom se morejo ti prizori opažena t i le, kaelar solnce popolnoma mrkne, namreč če lu-.a zakrije vso solnčno ploščo. Protuberance so preiskali pome>čjo takozvanega spekt-. oskopa ali šarogloela. To je •udovita naprava. Luč nam eč, ki prihaja exl kakega preel-neta ili gre skozi šarogled, napravi, kamor paele, gotove črte Fraunhofferjeve črte). Iz eh črt se lahko spe>zna, kakšen je predmet, oziroma kakšne so snovi v predmetu, od coder luč prihaja. Kaj je e*dkril šarogled v pro-tuberancali? Pokazalo se je Ia obdaja fotosfero e>zračje razbeljenih vodikovih plinov. V cm eraračju vlada neznansko rvenje' in drvenje plinastih nas, kajti silovite moči elviga o, kakor v strašnih viharjih odikove razbeljene mase. A co dospe ta moč prav elo kovi tastih plinov, se pogostoma Ivignejo kvišku tudi ti plini To so kovinasti izbruhi, "do-t 7 'im so pni vodikovi izlivi Ti izbruhi so naravnost goros asni. Opazovalci zastrmijo co gledajo te grozne solnčne iharje. Da so pravcati vi !iarji, je razvidno iz tega, da se protuberance kar hipoma iz >remene, švigajo sem in t je in najajo ob solnčnem robu. .Zvezdogled. V. Young je opa oval dne 17. septembra 1. 1869 elikansko, 48 tise>e mil dolgo /erigo protuberane, ki se je ivigala 5,000 milj (35,000 kilo metrov) nad solnčno površje Enako je Young opazoval dne 7. septembra 1. 1871. na soln u vihar, ki je bil tako grozo /it in lut, da prekaša vse, kar i moremo o kakem viharju predstavljati. Bilo je nekako jb dveh popolelne, ko je grozovit izbruh odspodaj strgal v male kosce 21,700 milj (150,000 'cm.) dolgo in 11,700 milj (80,-000 km.) široko protuberanco. Ognjeni jeziki in stebri plamenov so švigali v sekundi 36 milj (252 km.) hitro navzgor, tako !a je segal plamen 5,800 milj (320,000 km.) visoko. Tudi jezuit O. Fenyi je zasnoval v dneh 19. in 20. septembra 1. 1893. na zvezdami v Calosi na Ogrskem protube-anci, ki sta bili ravno ob nasprotnem solnčnem robu. Dru->;a je sledila prvi približno 19 ir poizineje, a obe sta bili primeroma enaki. Prva se je Ivigala neznansko hitro 360.-")00 kilometrov visoko, druga ; začetno hitrostjo 350 km. v ekundi celo do višine 500,000 'cm. "Na podlagi mnogih o->azovanj velikih izbruhov", pravi Fenyi, "ki sem jih zas-edoval, se mi zeli, da prihajajo ti siloviti izbruhi od tod, da se plasti pod pegami in lisami razlete, razpočijo z orjaško si-o. Ta sila zgrabi protuberanco potem odspodaj, jo stere na kosce in tako hipoma uniči." Najsilovitejši orkani na zemlji, ameriški "blizardi" in "tornadi", najgrozovitejši morski sunki so v primeri s sončnimi viharji pravcati poh-evni pihljaji in zgolj nedolžni vrtinci, ki igrajo na cesti s slamnato bilko. Mala podobica teh silovitih prikazni v solnčuem ozračju bi morda bili vrtinci. Kakoršni se v manjši meri seve večkrat opazujejo tueli v našem ozračju. Zdaj lahko odgovorim na v-p raša n je: kaj je solnce? Solnce je razbeljena, goreča krogla, ki je na površju brez-dvomno plinasta, a v sredini v-sled silnega pritiska tekoča. Zunaj obdajajo to kroglo razbeljeni plini in kovinasti sopa-rji raznih snovi. .. Te snovi se ujemajo s kemičnimi elementi, kakoršni se nahajajo na zemlji. To nam spričuje šarogled. (Dalje sledi.) Najboljše Cigarete AKO vas tare revmatizem, glavobol, bolečina v križu, pri izpahkih in ranah, rabite: Motturas Liniment ENRICO MOTTURA, SPECIJALIST ZA REVMATIZEM. Cena ene steklenice $1.25 6633 Manhattan Bldg. Duluth, Minn. Zastave, bandere, regalije is zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL VABILO na dobrodelno VESELICO, ki jo priredi Slovenska Trgovska Zveza, CHICAGO, ILL, V NEDELJO DNE 13. MAJA 1923. v Narodni Dvorani, 18th St. in Racine Ave. Pričetek ob pol sedmih zvečer. Igra Zajckova godba. Vstopnina 25c. Poleg drugih zelo zanimivih točk je na programu tudi šaljiva igra: BARON IN NJEGOV SLUGA. Ves dobiček te veselice se bode porabil edino za Slovenske reveže v Chicagu, zatorej se pričakuje obilne udeležbe. DOBRO DOŠLI. Odbor S. T. Z. Ali ima vaš otrok pravilno težo? AKO NE, MU NAJBRŽ HRANA NE PRIJA. Za materno mleko ne more biti popolnega nadomestila. Toda če se izjalovi, ni nobeno boljše kot mleko, ki prihaja v sterilnih kanah ter se imenuje Eagle Mleko. Zdravje in razvoj otroka sta v glavnem odvisna od hrane, ki mu jo dajejo. Na Eagle Mleko se lahko zanesete, kajti zdravniki po celi deželi ga predpisujejo in priporočajo materam, ki ne morejo dojiti otrok. Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako pripravljati Eagle Mleko za otroke vseh starosti. Ce hočete ta navodila, izpolnite spodnji kupon ter jra nam pošljite danes. THE BORDEN COMPANV Borden Building, New York Eagle Mleko je slavno kot hrana za otroke že nad tri generacije. Več otrok je bilo hranjenih in vzre-jenih z Eagle Mlekom kot z vso drugo hrano skupaj. Ne delajte poskusov s hrano za otroka, ampak takoj začnite uporabljati Eagle Mleko. Stotere in tisočere evropske matere po vsej deželi ga uporabljajo z najboljšimi uspehi za hrano svojih otrok. Tudi vi ga uporabljajte, če ne morete dojiti otroka. Kt^ON Označite, kakšna ojasnila želite. NAVODILA KNJIGA ZA HRANJENJE O OTROCIH Ime Naslov ^ Mark of The Borden Btg. V. e. Pat. Qf. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja Tiako sredo. i-astnina Krtnjsko-SIovenake Ka^oMke Jednote v ameriKdh. Ždruiemh državah . 4004 N. Chicago St Uredniitro in toprtTnHtTO: Telefon 1041. JOLIBT, IU> Za člane, m leto Naročnina: Za nečlane __ t**k Z* inozemstvo --'■ of the GRAND CARNIOLIAN SL0VENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES ©F AMERICA Mainted by and ia the iflttre* of the order. Issued trtty Wedne»day. OFFICE: Phone: 1048 1004 N. Chicago St JOLIBT, ILL. Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote. XXI. Forest City, Pa. , Ko zasledujemo razna razmotrivanje glede 15. konvencije, vidimo dosti zelo dobrih nasvetov, kakor tndi nasprotno; toda, ker ima vsak pravico svoje misli in nasvete izraziti, akoravno ne bodo ugajali vsakemu posameznemu, raditega si ne smemo predstavljati, da je večina nasprotna, če se krat-komalo ne strinja, oziroma ne potrdi kake točke; ako bi bili vsi enakih misli in bi imeli vsi enake nazore, potem bi še konvencije ne bilo treba. Zatorej se tudi društvo sv. Jožefa, št. 12, v Forest City poslužuje razmotrivanja in izraža nekaj nasvetov, kar je bilo debatirano na redni seji meseca aprila. 1.) Veliko se piše glede o-peracij iu podpore istih. Gotovo, da tudi mi ne nasprotujemo "večjim" podporam, toda premisliti moramo: zadostuje li sedanji asesment za povišanje podpor?, ker vsakteri zna, da ako ni "novaca ni mu-zike", in brez dela ni plačila; tako tudi brez zadostnega sklada ni kje vzeti za izplačilo podpore, a z zvišanjem ases-menta bodemo pa gotovo načeli zelo bolečo rano, posebno pri starejših članih. Rodi tega upamo, da vsi, kateri so za večje operacijske podpore, da tudi dajo nekaj nasvetov v po-, kritje istih, 2.) Gotovo, da se popolnoma strinjamo z bratom gL tajnikom glede uvedbe 20-letnih polic, (ako mogoče) ker to bode eden največjih korakov napredka, kar jih moremo sedaj storiti. Mladina bode gotovo bolj z veseljem sprejela tako zavarovalnino pri pošteni katoliški organizaciji, kakor pa morebiti ' pri kaki židovski kompaniji, ako moremo dati naši mladini iste ugodnosti ir isto zavarovalnino kakor "In-suranče" kompanije. Navedene točke naj zadostujejo za sedaj, ker po prihodnji seji mislimo, da bodemo zopet posegli v vrsto s kakim malim nasvetom. Z bratskim pozdravom ostajamo za dr. sv. Jožefa, št. 12: A ml rej Oražem, preds. Frank Ziidar, tajnik. Gregor Verhovšek, blag. Martin Muhič, zastop. 41 eta v roskMi ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaijevanje.) Kako so boljševiki plenili in ropali. Pravi vzrok lakote na Ruskem. V selu Rieok, 7 km. od naše vasi proti jugu so brezvestni boljševiki tudi oropali več kmetov in Čelo pravoslavnega duhovnik vzeli vse _______i , . .... Stepa n Timaf-i.jevrČa, katerega so malo prej oropali za denar, — so potem pobrali še živino in žito, tako, da je nazadnje stko-ro postal berač. Dalje je bil oropan posestnik Jak Iva novic, enako kot drugi bogatejši posestniki v okolici. Vse naštete posestnike, ki so bili oropani od boljševikov sem jaz o-sebno poznal in videl, kako se je vršilo to vražje delo v i-menu "svobode" ter "bratstva." —Živelo .tako 4 bratstvo 1 Pa tudi v naši vasi ni bilo brez ropov. Ko so vse velike posestnike v bližini vasi na samoti oropali, so se zatem spravili še na manjše posestnike v vasi; tujdi tem so pobrali najprvo žito. Ti našj, sosedje so bili: Josip Mlbajhmč) Fitfijp Ermalajevič, Gavruha, ter moj gospodar Peter Mihajlovič. 0-menjini posestniki so imeli precejšnih zalogo žita ker niso vsega prej razprodali. Ker so imeli vobče nekateri kmetje bolj pičle zaloge žita, so pričeli razmišljati, kako bi boljše porabili svobodo, da jim ne bo treba težko delati, pri tem pa dobro živeti za tuje žulje. V-sled tega so pričeli nazivati bogatejše sosede m buržuji in kapitalisti, sebe pa so nazivali za proletarce. Nato so pričeli kričati nad bogatejšimi rekoč: "Glej, koliko žita ima la, ali oni, mri pa nic. Pojdimo, pa mu vzemimo kar ga ima preveč!" Tako so rekli, sklenili. Prej so pa ti proletarci sklicali vaško sejo sploh za v-se vaščane; na tej in tudi še na drugih sejah sem bil navzoč tudi jaz iz same radovednosti. Tu so se vršile ostre debate zaradi žita; revnejši so zahtevali od bogatejših, da naj jim dado žita. Seveda slednji niso bili pri volji ugoditi želje kajti žito so le s trudom pridelali, med tem ko so cLugi bolj lenarili. Pa ni bilo drugače. Kričavi proletarci so končno zmagali, ter določili zaplembo žita pri bogatejših posestnikih; sprva so se veleposestniki branili temu, toda končno so se morali vdati sili manjših posestnikov ko so kričali: "Žita nam dajte vi vražji buržuji, mi smo lačni, če ne, vas zatožimo pri sovje-tih, da ste buržuji; zdaj smo vsi enaki, sa je proletarijat z -magal!—Živijo boljševizeral' \ Za odškodnino so določili samotno nizko ceno, katere lastniki žita niso marali sprejeti. Ko je bilo določeno, da se v-zame omenjenim posestnikom žito, so vašČani zapregli vozo-" ve ter se podali na plen. Žalostno so gledali lastniki žita, kako propada delo njihovih rok. Moj gospodar je tedaj gledal skozi okno proti žitnici ter jokal pri prizoru ko so "proletarci" nakladali vreče z ržjo in pšenico. Posestnik Jos. Mihajlovič se je sprva branil lizročiti ključe od žitnice, o zanetili da ga ^ m raahi.foto »vrata; se le zatem seT jim je mož vdal ; tudi dva druga posestnika sta s« roparjem uprla, a ni nič pomagalo. Slično ropanje se je vršilo tudi po drugih vaseh. Rea da ni bilo tako dobre letine 1917. in 1918. kot prej, ker je bilo bolj suho vreme, toda take trile le ni bilo, da ne bi i mel ta, ali oni kaj jesti;.koli kar jaz vem, ni bilo treba nikomur straidati. Vsi ti proletarci pa niso žita ropali samo za kruh, zase, ampak istega se je dosti porabilo za kuhanje "vodike", ali žganja. Ljudje so ®atem hiteli v parni mlin Bjrišev, kjer je bilo treba ved no čakati da pridejo na vrsto; in ko je bila rž zmleta, pa hajc domov! Tu so iz moke napra vili testo iu pustili kake 4 dni, da se je nekoliko skisalo, potem so iz njega kuhali vodko, Ker niso imeli za to pripravljenih kotlov, so si omislili naVad ne železne lonce; spodnji je služil za kotel, drugi, na vrhu pa za kapo; ta lonec so prevrtali in vtaknili vanj cev puške, skoai katero se je pretakala "vodka"; vse odprtine na okoli so pa zamazali a ilovico. Naravno, da to žganje ni bilo prvovrstno, ampak navadna brozga, podobna rjavi dežnici na ces/ti. Ko sem včasih ogledoval to žganjekuho, sem rekel Rusom, čemu tako kvarijo fino rženo moko? Odgovorili so mi pa, da v Rusiji žita "hvati (dovolj.) Ko so nakuhali te brozge, so se zbrali kje na kakem vrtu, ter pili, da so bili vsi pijani. Koliko so Rusi na ta In zem in proletarijat!" zmagali so kričačL Drugi dan zarana so že pričeli ropotati z vozmi okoli sel skega skladišča; komaj so čakali prihoda oskrbnika s kiju 6i nakar se je pričela delitev žita, pšenice in rži. Nekaj dni je bilo vs£. žito pred .tem skla diščein ko je naložen voz iza vo zom odhajal, tako da je posta lo občinsko skladišče v krat kem do cela izpraznjeno; vra ta so ostala na stežaj odprta saj jih ni bilo treba več zapi rati, in tudi oskrbnik je bil nepotreben. To prazno, na stežaj odprto skladišče je stalo na višini nad vasjo, kakor kako strašilo in nema prikazen napovedajoča težke dneve lakote, ki so se vsled nerazsodnosti ruskega ljudsitva naglo bližali. Ti ljudje, ki so tako hladnokrvno opravljali to delo, . niso prav nič pomislili na strašne posledice, ki jih bodo zadele. V svoji zaslepljenosti ti so drli naprej kot norec proti globokem prepadu, neopa-zivši ga, dokler vanj ne pade. Oelo meni, tujcu, je bilo tesno pri srcu, ko sem opazov al to početje nerazsodnega in zape-janega ruskega ljudstva. Je potem takem mogoče priča kovati blagostanja? Nikakor ne. — Jaz sem že naprej znal, la bo Rusijo zadela strašna katastrofa (lakota), ki bo pre-resla ves svet; kdo naj pa pri takem redu pričakuje kaj bc-jšegat Žito se jo plenilo, ikladišča z žitom so se prazni- nam pokvarili žita za ono i Mžganjekuho); prej rodo- brozgo; pri tem so pa vedno govorili, kam bi šli po žito. Ni čuda, da so Rusi vsled pijančevanja pokvarili velike množine žita. Stvar je zavzemala že tak obseg, da je morala vlada poseči vmes v tem, da je prepovedala žganjekuho; za kršilce te postave je bila dolo-čem smrtna kazen. Toda v-kljub tako strogi kazni se je še dosti žganja skuhalo v kakem skritem kraju. Jaz se nič ne čudim, ako so Rusi stradali potem ko so tako ravnali z žitom, kar sem sam opazoval. Ko je žita pri bogatejših zmanjkalo, so se spravili pa še na selsko žitno skladišče (ma-gazej), ki je bilo še polno žita. V onih krajih, kjer sem jaz služil, so imeli kmetje to lepo navado, da so napravili iz selskih dohodkov veliko leseno poslopje za selsko žitno skladišče za slučaj kake lakote. V to skladišče je moral ob dobri letini vsak posestnik dati go-ovo količino žita za slučaj slabe letine. To skladišče je bilo polno žita, ki je pa bilo koncem septembra 1918. popolnoma izpraznjeno. Pijani proletarci so vpili: "Skladišče iiaj "ge sprazni, kaj bi žito ležalo notri in se morda kvarilo? Naj se razdeli ljudem!" Pri tem je seveda prva kričala vaška mladina in vojaki, zahtevajoči, da naj se žito razdeli med ljudstvo. Stari možaki sto temu nasprotovali in ugovarjali, da naj se žito vpo-rabi lev Skrajni sili ali lakoti; toda mladina in wjaštvo je obstajalo pri svoji zahtevi, da *aj ee žito razdeli. Neko nedeljo popoldne se je vnela med občinstvom naše va->i ostra debata; stari in izkušeni možje so svarili mlajše, da naj puste selsko žito za slabe .?ase; t č ela vse izaman. Razni 'eričači so vpili,xda naj se občinsko žito razdeli med proletarijat. "— Ljudje stradajo, žito pa leži v skladišču" — tako so vpili širokoustneži, ki niso prav rde pomislili, kakšna bo bodočnost. Ko so stari in izkušeni možje še vedno ugovarjali, češ, da bodo na "ta način še stradali; drugi so pa med tem vpili: "Sedaj nam 'nebo uič manjkalo, saj so boljševiki na krmilu; zdaj bo vsega dovolj! Živijo boljševi- vvtru posejana žitna polja so odfahi neobdelana in osat je prerastel vse. V jeseni leta 1918. je bil pogled na ruska po-: ja žalosten ; ko jo dozorel osat, je veter raz naša l kosmiče, da je bilo videti kakor bi sneg padal na polje; vse je bilo pusto in prazno, kakor bi vse izumrlo. Čemu pa tudi ne? Bogatejši posestniki niso hoteli ejati več rekoč: "Kaj bomo r.cjali in se mučili zastonj; če kaj pridelamo, nam pa drugi oropajo; če bomo že mi delali in stradali za druge, naj stradajo pa še oni, ki ropajo, lenarijo in dobro živijo". — Poleg tega pa tedaj tudi ni >ilo ugodno sejalti kolikor bi ialo hotel, če prav bi želel, ker bo se bali, da bi ne postalo preveč bogatinov; revnejši, ker niso imeli ne živine ne orodja, pa tudi niso nič obdelali in tako tudi ničesar pridelali; ti niso imeli sredstev za to, prvi (veleposestniki) pa niso hoteli; in« tako je bilo obširno rusko polje v onih krajih po večini prazno, poleg tega so za kruh potrebno žito porabili za "Vodko" in tudi suša je na labo letino dosti vplivala. Ni torej čuda, da je v žifnici Ev-rope v bogati Rusiji potrkala la vrata lakota; nad vse čutno bi bilo, da bi ne, pri takih okoliščinah in gospodarskih razmerah. Jaz sem že tedaj pričel stvar resno razmišljati, kako bi prejkomo^oce bežal iz te dežele, da tudi mene ne doleti kaj hujšega; vslcid tega sem vedno čakal na ugodno ; < ril i ko in trenotek. (Dalje sledi.) KAJ, KDAJ IN KAKO JE TREBA JESTI? Spomladni dnevi so tukaj, in žt:(jimi oni posebni čut, ki nas navdaja v spomladi. Vsakodnevne dolžnosti dozdevajo se nam kot prava nadloga. Ropotajoče tovarne in poslapol-no. pisarne zdijo se neznosne, ko jo tako prijetno posedovati po parku ob ogrevaj očem solncu in opazovati, kako trava postaja bolj zelena in listje večje in večje. Kaj dela večina ljudi, da si olajšajo oni čut utrujenosti? Či.ta jo glase o patentnih (zdravilih in prepričavajo se, da ker njihovo telo potrebuje., je kako zdravilo. Ona takozvana 'sigurna zdravila' morejo začasno ublažiti utrujeni sistem, toda ga ne okrepčavajo za »talno. Telesni sistem pa v spomladi potrebuje tako o-krepčanje. Ko je kdo utrujen, nima oporne sile proti boleznim kalim. Zlasti kali tuberkuloze rade uspevajo, ko je telo izčrpano. Mesto poskušati zdravila z vabečim imenom je, mnogo bolj pametno, da si človek postavi vprašanje, kedaj in kako maj je. Eden izmed najboljših in najstarejših načinov da se telo okrepča in postane zmagovito proti biljonom tuberkuloznih kali, prežeči h na telesno zdravje, je oni, da se pre-bavljanje spravi v red. Uživanje lahkih, zmernih in redil-nili jedi je najboljša metoda proti spomladanski utrujenosti. Poskusite sledečo enostavne nasvete na samem sebi in na vaši družini. Kaj naj se je: Zauživajte polno svežega sadja in sveže iobre kuhane zelenjave. Koncerti rane jeStfvine kot meso in sladčice ne dajejo zadostnih snovi za povspešitev prebave. Ako sto zaprti, zauživajte ot-robne počence, fige, maslo in alatna olja. Ne rabite odva- prel>avni sitem razvija. Za vžijte najmanj šest kozarcev vode na dan. Kedaj naj se je: Jejte red-po trikrat na dan. Zauživan-je hrano med enim obedom in drugim je škodljivo dobremu prebavi jan ju. Ako ste lačni, predno greste spat, je dobro piti gorkega mleka, ali slabtf je jesti soiMne hrane, ki dela -.panje nemirno. Kako naj se je: Treba jesti počasi in ožvekati hrano tako nadrobno, da sklizne lahko dol po grlu. Dobro je zauži-vati vode v zmernem obsegu tekom jela ali ni dobro splaviti hrano v želodec s pomočjo vode. Odložite skrbi in sit-uositi, kadar jeste, Smeh in družabnost sta boljša kot jeter-ne pilule. Iz življenja novoporočencev. Mr. Smith ml. se je poročil s potratnim dekletom. Prvi teden ji je od svoje plače dal $14.—, en dolar je pa zase obdržal. Drugi teden je pa naredil lavno naobratno, vsled česar se je njegova žena zelo hudova-la, češ, da ne more samo z $1.— izhajati ves teden. Na to ji mož odgovori: "Rad ti verujem, tudi jaz sem imel zad- nteden bolj slabe čase; zdaj jalnih kroglic, ker se po njih pa za enkrat menjajva. Uradno naznanilo. ODLOŽITEV KONVENCIJE NA 20. AVGUSTA. Temeljem pravil K. S. K. J., točka 12, stran 27, bi se pri-lodnja konvencija K. S. K. Jednote, morala pričeti 15. avgusta tekočtaga leta; ker pa pade 15. avgusta ravno na sredo, oziroma sredini tedna, kar je zelo neprilično za pričetek zborovanja, zato tem potom uradno naznanjam, da sean da podlagi pravil točke 13, stran 27, dane mi pravice določil pričetek XV. glavnega zborovanja Jednote na 20. avgusta (pondeljek) t. 1- Od-ožitev konvencije je odobrila večina krajevnih društev, zaradi tega se tem potom opozarja in olbvešča vsa cenjena krajevna društva, da blagovolijo vpoštevati, da se bo pričelo 15. glavno zborovanje K. S. K. Jednote v pondeljek dopoldne dne 20. avgusta 1923 in sicer v "Grdinovi" dvoraaii, St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Josip Sitar, gl. predsednik K. S. K. Jednote. Joliet, Illinois, 7. maja 1923. UVEDBA POSEBNEGA ZAVAROVALN. RAZREDA. Razmotrivanje v prilog prihodnje konvencije postaja od dne do dne živahnejše. Društva kakor tudi posamezni člani se prav pogost orna oglašajo z raznimi nasveti in priporočili. Z veseljem zasledil,jem vsa razmetrivanja in priznati moram, da nekateri nasveti in priporočila so prav na mestu, priporočljivi in koristni za napredek Jednoto, drugi pa so zopet neumestni in ncizpeljivi. Moj namen danes ni kritizirati eno ali drugo točko, priporočeno od enega ali drugega društva ali posameznega člana, marveč kakor vsak drugi član, tako bi tudi jaz rad aekaj točk priporočal, katere mislim, — da, če se jih pravilno tolmači — so velike važnosti za napredek naše dične organizacije. Izmed več 'točk, ki jih mislim predložiti delegaciji prihodnje konvencije v razpravo, se hočem danes dodakniti samo ene, o drugih poročam iii. spregovorim pozneje. Že pri seji glavnega odbora Jednote, meseca jan. t. L sem omenil, da bi> bilo -zelo umestno in koristno za napredek naše organizacije, če bi se uveljavilo pri naši Jeldnoti takozva-no 20 letno plačilno zavarovalnino. Ko sem o tem omenil, so bili zbrani glavni uradniki Jednote istega mnenja kakor jaz, da bi biJa 20 letna plačilna zavarovalninja največjega pomena za našo Jednoto. Ko je bilo o tem v zapisniku sej gl. odbora poročano in je prišlo tako v javnost, se je idejo od raznih strani z največjim veseljem pozdravilo; navlrugi strani pa so se oglasili kritiki in si pričeli stvar popolnoma z napačne str ar £ tolmačiti. Odkrito moram priznati, da na tako kritiziranje se veliko ne oziram, ker sem istih navajen. Ko sem priporočal ustanovitev Mladinskega oddelka, odobritev in sprejem vplačilne lestvice National Fraternal Oongress, razklasiflkacijo članstva itd. bil sem ravho tako kritiziran, toda prvo, kakor zadnje moje priporočilo se je skazalo, da je bilo v prospeli za napredek Jednote, in tako sem uverjen tudi danes, da, kakor hitho bo zadeva o 20 letni plačilni zavarovabiini dovolj pojasnjena, bodo tudi oni člani, ki se danes s to idejo ne strinjajo, prišli do zaključka, da je važnega pomena in zelo koristna za K. S. K. Jednoto. Ako pogledamo okrog sebe, uvideli bodemo, da naša nnla-dina vedno bolj dorašča. Mladina rojena in vzgojena na ameriških tleh, je priučena ameriškim razmeram in šegam. Če hočemo to mladino obdržati v našem delokrogu, ako hočemo, da bo mladina pristopala in ostala pri naši Jednoti , je neobhodno potrebno, da se seznanimo z željo in zahtevo naših mladih A-merikancev. Ako hočemo, to storiti, moramo sistem pri naši Jadnoti v toliko izpopolniti, da bo odgovarjal željam in zahtevam našega mladega naraščaja. Z drugo besedo rečeno, naš sedanji sistem zavarovanja moramo izpopolniti v tofilko, da bo sličen, ako ne boljši, sistemu naših sosedov. Kar naš sosed Obljubi, moramo tudi mi dbljuibiti; kar naš sosed da, moramo tudi mi dati. Če to storimo, nam je napredek in stalen obstandk zagotovljen Slovenski Amerikanci se veliko več zanimajo za "Life Insurance kompanije" kakor pa za 'bratske podporne organiza-cije.Marsikateri izmed naših agitatorjev se je osebno prepri- K. S. K. Jednota s Ustanovljen* t Jolieta, IIL, dne 2. aprila 1894. Inkorponrs** t Jolietu, državi Illinoi«, dne 12. januarja 1898 URAD: JOLIET, III. ' Telefon 104«. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 10027%. Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,189,865.00. GLAVNI URADNIKI: Glavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL h podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. PitUborgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet 111 Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620-10th St., Waukegan, IIL .Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Av«. ttsburgh Pa. NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42-48th St., Pittsburgh, Pa John Wnkshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo >nj glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL, dopis«-društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" F S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet. IIL čal, da je to res. Ko se vpraša tega ali onega sloven^ega A merikanca, da naj bi pristopil v Jednoto preinnogokrat se dot> odgovor, da se bo zavaroval, ali da je že zavarovan pri "Lift Insurance družbi". Zakaj to? Zaradi tega, ker se mu nudij< gotove udobnosti, kakoršnih ni zamogel dobiti, pri bratskih podpornih organizacijah. Ena izmed teh udobnosti je 20 letin plačilno zavarovanje. Ta vrsta zavarovanja je poleg drugih tudi med našim narodom dokaj priljubljena, in po mojem mnen ju, če se jo uvede pri naši Jednoti, bo zopet storjen lep in velil-korak napredka. Povedano mi je bilo, da je na seji gotovega društvi razmotrivalo o tem, toda kritiki so 20 letno plačilno zavarovan je članstvu predstavljali v popolnoma drugi obliki, kakor je "v resnici. Zatrjevalo se je, da mora član, živeti in plačevati ce lih 20 let, prej ko bi bili dediči opravičeni do zavarovalnine Tako tolmačenje 20 letne plačilne zavarovalnine je popolnonn napateno, in člani, ki kaj takega trdijo so o stvari napačno in formirani, ali pa je sploh ne razumejo. Dvajsetletno plačilno zavarovanje pomeni naslednje: 1.) Recimo, da si član izbere te vrste zavarovanje za vsot« $1000,00. Tak član je zavarovan ravno tako, kakor je edei ali drug član Jednote zavarovan do sedaj. Kadarkoli takeg? člana dohiti nesreča — smrt, so njegovi dediči deležni do po smrtni ne. Slučajno pa, da član živi 20 let in plačuje mesefc ne asesmente, je s tem vplačal vse, kar se od njega zamore eali te vat i in tako dobi takozvani "PAID UP CERTIFICATE" z; celo vsoto $1000,00. Tak član po preteku 20 let ne rabi pla čevati nobenega asesmenta več v kolikor se posmrtnine tiče V teku 20 let je spolnil svojo dolžnost in kadarkoli ga dohit smrt, se dedičem izplača pclna vsota zavarovalnine označene t certifikatu. 2.) Pri navadnem zavarovanju kakoršnega imamo danes član plačuje svoje asesmente več let; naenkrat ga dohiti bo lezen. Asesmentov ne more več plačevati; kaj se zgodi z njim Na podlagi pravil se ga suspenda. Vse drugo je pa pri 20 let nem plačilnem zavarovanju. Recimo, da član plačuje svoji ases. štiri ali več let. Od vplačilnih asesmentov ima gotov« rezervo. V slučaju onemoglosti, se takega člana ne sme in ih more suspendati, dokler se ne porabi v pokritje njegovih ases mentov cele vsote iz njegove rezerve. 3.) Član, ki plačuje gotovo dobo let, naenlkrat oslabi, n< more več plačevati asesmentov, v takem slučaju1 lahko zahtev* takozvani "paid up certificate", kateri se nra izda za vsoto, dr katere je opravičen na podlagi vplačanih asesmentov. Kadar koli tak ičftan umrje, se zavarovalnina označena v "paid up cer tifikatu izplačan dedičem. Iz omenjenih treh točk je razvidno kaj vse se nudi član stvu v smislu 20 letnega plačilnega zavarovanja. Zaradi teg; smelo rečem, če se te vrste zavarovanje vpelje pri naši Jednoti bo zelo veliike važnosti za napredek in procvit organizacije. Več o tem zopet prihodnjič! Josip Zalar, tajnik. PREMEMBE ZA MESEC APRIL 1923. Pristopili. K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 10566 Kolar Karoliua, roj 1907 R 16 $1000. 24566 Zahkar Josip, roj. 1907, H. 16, $1000. 24567 Kučič Martin, roj. 1907, R. 16, $1000. 24568 Falc Ivan, roj. 1904, R 19, $500. 24569 Majcen Arrton, roj. 1898, R. 2o, $o00. Spr. 7. apr 1923. Dr. šteje 227 61. . K dr sv Jožefa št. 2 v Joliet, IU., 10567 Gertiovic Ana, roj. 190/ R 16 $500. 10568 Videtič Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 2457( Terlep Anton, roj. 1907. R. 16, $1000. 24571 NemanJch Emil, roj 1907, R. 16, $1000. Spr. 11. apr. 1923 Dr. šteje 443 čl K dr sv Cirila in Metoda št. 4 v ToAver, Minn., 24o<2 Vaida Ma-tiia roi 1907, R. 16, $1000. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 108 61. K dr sv Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 24573 Culig Peter ml. roj 1906 R 17 $1000. Spr,-15. apr. 1923. Dr. šteje 475 čl. K dr sv Cirila in Metoda št. 8 v Jblitf, 111.. 24574 Konopek Tvan roi 1900 R 22, $1.000. Spr. 15. apr. 1923. Dr. šteje 106 či. K dr sv Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, III., 10569 Rudman Jožefa, roj 1902, R. 21. $500. 24575 Jake« Viktor F., roj. 1907, R i« 4iinnn Snr <>1 anr. 1923. Dr. šteje 76 cl. K dr sv Roka št 15 v Pittsburgh. Pa., 24576 Hajdusek Franc. • ioni R^ 22 $1000 Spr. 20. apr. 1923. Dr. £teje 141 r0J> HV.svjincTkrstiika št 20 v I—d. Mich, 10570 Anici- Helena, roj. 1906, R. 17, $1000. . 10o71 Ulasjch Ana^o, «06, R.17 «innn lOVT'* Miloknoia Katarina, roj. lJUi, k. li. $iuou. judo $1000. 10o<> MijoKnojH j Lalič Neža, roj. 1890 Kukar Katarma, roj. 1892, R.'jo, , j R. 33, $1000. 10575 Kalčič Helena, roj. 18t>b, Iv. U, $10UU. fcpr. _o. apr. i923. Dr. šteje 84 čl. K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 24577 Mertich Franc, roj. 1902, R. 21, $500. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 51 čl. K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 10576 Nose Franca, roj. 1907, B. 16, $500. 24578 Gabrenja Ivan, roj. 1880, R. 42, $500. 24579 Poniikvar Franc, roj. 18b9, R. 53, $250. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 442 članov(ic). ✓ K dr. sv, Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 10577 Horvat Ana, roj. 1907, R. 16, $1000. 24580 Tomec Josip, roj. 1907, R. 16, $1000. 24581 Judnič Josip, r«j. 1907, R, 16, $500. 24582 Lauš Anton, roj. 1907, It. 16, $1000. 24583 Stiglič Albert, roj. 1907, R. 16, $1000. 24584 Machak Alojzij, roj 1902, R. $21, $1000. 24585 Crnkovič Fr. roj 1902, R. 21, $1000. 24586 Crnkovič Ivan, roj. 1900, R. 23, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 424 čl. K dr. Marije Device, št. 33 v Pittaburgh, Pa., 24587 Jakovčič Ivan roj. 1904, R. 18, $1000. Spr. apr. 1923. Dr. šteje 146 čl. K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 24588 Kos-merl Josip, roj. 1907, R. 16, $1000. 24589 Petek Matija, roj. 1882, R. 40, $500. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 108 čl. K dr. sv. Jožefa št. 41, v Pittsburgh, Pa., 10578 Basel Franca, roj. 1904, R. 16, $500. 24590 Jordan Mihael, roj. 1900, R. 23„ $1000. Spr. 16. apr. 1923. Dr. šteje 102 čl. K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 24591 Kambich Alojzij, roj. 1907, B. 16, $1000. Spr. 18. apr. 1923. Dr. šteje 243 čl. K dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, IU., 24592 Nemanich Franc, roj. 1901, R. 22, $1000. 24593 Klauzar Joeip, roj. 1891, R 32, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 190 čl. K dr. sv. Frančiška št. 46 v New York, N. Y., 10579 Roje Marija, roj. 1905, B. 18, $1000. 10580 Pirnat Terezija, roj. 1898, R. 24, $500. 10581 Kovach Rozalija, roj. 1898, R. 25, $500. 10582 Rupnik Antonija, roj. 1884, R. 39, $500. 24594 Kovach Karol, roj. 1894, R. 29, $500. Spr. 14. apr. 1923. Dr. šteje 84 čl. K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, IU., 24595 Praih Josip, roj. 1901, R. 22, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 101 čl. K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 10683 Delale Jožefa, roj. 1888, R. 35, $1000. 24596 Muhich Frank, roj. 1904, R 19, $1000. 24597 Radocaj Tomaž, roj. 1901, R. 22, $1000. 24598 Belavich Jurij, roj. 1898, R. 24, $1000. 24599 Cadonič Marko, roj. 1889, R. 34, $1000. Spr. 10. apr. 1923. Dr. šteje 311 čl. K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 10684 Flajs Marija, roj. 1890, R. 33, $1000. 24600 Zore Viktor roj. 1907, R. 16, $500. 24601 Lambert Josip, roj. 1899, R. 24, $500. Spr. 4. apr. 1923. Dr. šteje 127 čl. K dr. sv. Jožefa št. 53 v \Vaukegan, 111., 24602 Camernik Ivan, roj. 1906, R, 17, $1000. 24603 Ogrin Andrej, roj. 1891, R. 31, $1000. 24604 Dobnikar Jakob, roj. 1888, R, 35, $1000. Spr* 8. apr. 1923. Dr. šteje 190 čl. K dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 10585 Koshak Katarina, roj. 1886, R. 37, $1000. 24605 Meglrn Janez, roj. 1878, R, 45, $250. Spr. 14. apr. 1923. Dr. šteje 151 čl. K dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 24606 Baronitza Josip ml.,»roj. 1904, R. 18, $1000. 24607 Nakrst Ignac, roj. 1881, R. 42, $500. 24608 Baronitza Josip, roj. 1877, R. 46, $250. Spr. 14. apr. 1923. Dr. šteje 133 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 10586 Petrich, Margareta, roj. 1878, R. 45, $1000. 24609 Miroslavič Franc, roj. 1907, R, 16, $1000. 24610 Anzelc Adolf, roj. 1907, R. 16 $1000. 24611 In-tihar Josip, roj. 1907, R. 16, $1000. 24612 Petrich Edvard, roj. 1902, R. 21, $1000. 24613 Petrich Pri-moz, roj. 1878, R. 45, $1000. Spr. 13. apr. 1923. Dr. šteje 196 čl. K dr. Vit. sko Aurelija, roj. 1888, R. 34, $1000. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 60 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., 24615 Ostir Jakob, roj. 1887, R. 36, $1000. Spr. 7. apr. 1923. Dr. šteje 41 čl. K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 24616 Jazavac Jurij M. roj. 1905, R. 18, $1000. 24617 Jazavac Josip T., roj. 1902, R. 21, HOOO. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 99 čl. K dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa., 10595 Ivankovič Barbara. roj. 1901, R. 21, $1000. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 79 čl. K dr. Frid. Baraga št. 93 v Ohisholm, Minn., 24618 Kenda Franc, poj. 1906, R. 17, $1000. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 125 čl. K dr. Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 24619 Kral Robert, roj. 1675, R. 48, $250. S-pr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 38 čl. ,ko Aurelija, roj. 1888, R. 31, $1000. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 60 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 10596 Pezderc Marija, roj. 1903. R. 20, $1000. 10597 Muc Marija, roj. 1886, R. 37, tflOOO. 24620 Muc Ivan, roj. 1880, R. 43, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 66 čl. K dr. sv. Jožefa št. 103 v Milvvaukee, Wis., 24621 Florjane Avgust, roj. 1895, R. 28, $1000. 24622 Gruden Josip, roj. 1892, R. 31, HOOO. Spr. 7. apr. 1923. Dr. šteje 119 čl. K dr. sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., 10598 Skriba Jožefa, roj. 1899, R. 24, $500. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 70 čl. K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, IU., 10590 Russ Marija roj. 1907, R. 16, $1000. 10600 DuSa Katarina, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 5'. apr. 1923. Dr. šteje 144 čl. K dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 24623 Semrov Alojzij, roj. 1881, II. 42, $1000. 24624 Sterle Jernej, roj. 1871, R. 52, $250. Spr. 15. apr. 1923. Dr. šteje 74 čl. K dr. sv. Srca Marije št. 111 v Barberton, Ohio, 10601 Pavlic Franca, roj. 1907, R. 16, $1000. 10602 šuštaršič Antonija, roj. 1906 R. 17, $1000. 10603 Semrov Marija, roj. 1886, R, 37, $1000. 10604 Drobnič Johana, roj. 1884, R. 38, $1000. 10605 Skerl Johana, roj. 1880, R. 43, $500. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 83 čl. K dr. Marija Milosti Polna št. 114 v Steelton, Pa., 10606 Restak Katarina, roj. 1906, R. 16, $1000. 10607 Zuljevič Amalija, roj. 1894, R. 29, $1000. Spr. 18. apr. 1923. Dr. šteje 60 čl. K dr. sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., 10608 Sivič Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10601) Zalar Eva,'roj. 1907, R. 16, $1000. 10610 Planinsek Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10611 Lasickv Rozalija. roj. 1906, R. 18, $1000. 10S12 Gnidica Fannie, roj. 1903, B. 20, $1000. Spr. 15. apr. 1923. Dr. šteje 19-1 čl. K dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 2462o Hren Chas. L. roj. 1896, R. 27, $1000. 24626 Klobučar Anton, roj. 1887, R. 36, $500. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 119 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wkt, 24627 First Rudolf, roj. 1899, R, 23, $500. Spr. 3. apr. 1923. Dr. šteje 149 čl. K dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., 24628 Opijrchat Andrej, roj. 1887, R. 35, $1000. Spr. 3. apr. 1923. Dr. šteje 41 čl. K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleeland, Ohio, 24629 Pesker Alojzij A., roj. 1907, R. 16, $1000. 24630 Turk Mihael, roj. 1893, R. 30, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 132 čl. ' K dr. Marije Pomagaj št. 147 v Raukin, Pa., 10613 Butcher Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10614 Kovačič Katarina, roj. 1906 R. 16, $1000. 10615 Krize Franca, roj. 1906, R, 17, $1000. 10616^ Lesnik Marija, roj. 1883, R. 40, $1000. 10617 Lat in Marija, roj. 18 <8, R. 45, $250. 10618 Transalator Mildred, roj. 1875, R. 48, $2o0. Spr. 12. apr. 1923. Dr. šteje 54 čl. . -» . K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 10619 Kociper Terezija, roj. 1895, R, 27, $500. 10620 Horvat Ana, roj. 189d, R. 28, n000. 10621 Pucko Bessie, roj. 1892, R. 30,. $500. 10622 Horvat Terezija, roj. 1887, R. 36, $500. 24631 Gerič Josip, roj. 1894, R, 29. *1000. 24632, Horvat Josip, roj. 1894, R. 29, $1000. 24633 Koraj Štefan, roj. 1891, R. 32, $1000. 24634 Draskovič Štefan, roj. 1891, R. 32, $1000. 24635 Nežič Ivan, roj. 1889, R. 34. $500. 24636 Pucko Štefan, roj. 1888, R, 34. $500. 24637 Kociper Štefan, roj. 1885, R. 18. $500. 24638 Smej Štefan, roj. 1882, R. 40„ $500. Spr. 16. apr 1923. Dr. šteje 93 čl. K dr. sv. Ane it. 150 v Cleveland, Ohio, 10623 Glavič Rozalija, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 15. apr. 1923. Dr. šteje 96 čl. K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canondburg, Pa., 10624 Recelj Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10625 Toplišek Marija, roj. 1895, R. 28, $500. 34639 Afclin Josip, roj. 1907, R. 16, $1000. 24640 Zigon Ivan, roj. 1866, R. 55, $260. -Spr. 14. apr. 1923. Dr. šteje 79 čl. K dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 10626 Ribich Marija, roj. 1893, R. 29, $500. Spr.' 14. apr. 1923. Dr. šteje 96 čl. K dr. Marija Čistega Spočetja št. 160 v Kansas Cky, Kans., 10627 Kaizar Antonija, roj. 1899, R. 23, $1000. Spr. 2. apr. 1923. Dr. šteje 29 čl. K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10628 Fortuna Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10629 Knapp Jeainie, roj. 1906, li. 17, $1000. 10630 Gregovac Franca, roj. 1906, R. 17, $1000. 10631 Kuhel Ana roj. 1908, R. 19, $10C0. 10632 Modic Marija, roj. 1900, R. 23, $1000. 10638 Hrovat Marij«, roj. 1898, R. 24, $500. 10634 Stiftar Ana, roj. 1889, R. 33, $1000. 10635 Galtraza Uršula, roj. 1878, R. 44, Spr. 2. apr. 1923. Dr. šteje 375 čl. K dr. sv. Mihaela št. 163 v PittsJjurgh, Pa., 10636 Bunčič Štefanija, roj. 1906, R. 17, $1000. 10337 Prebeg Katarina, roj. 1905. R. 17, $1000. 10638 Ferderbar Marija, roj. 1902, R. 21, $1000. 10639 Stojkovič Ljuba, roj. 1893, R. 30, $1000. 10640 Draskovič Helen, roj. 1892, R. 31, $1000. 10641 Poje Milka, roj. 1879, R. 43, $1000. 24641 Draskovič Frank, roj. 1894, R. 29, $1000. 24642 Stojkovič Marko, roj. 1889, R. 34, $1000. 2464-tMamič Jakob, roj. 1876, R. 47, $250. Spr. 12. apr. 1923. Dr. šteje 215 čl. K dr. Marije Pomagaj št. 16-1 v Eveleth, Minn., 10642 Koehevar Franca L. roj. 1907, R. 16, $500. 10643 Zomlen Filipina roj. 1901, R. 22, $500. Spr. 19. apr. 1923. Dr. šteje 74 čl. K dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West AUis, Wis., 10044 Rupnik Evangeline, roj. 1899, R. 24, $500. Spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 59 čl. K dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 24644 Kuzmič, Jos. 1891, R. 32, $1000. Spr. 1. apr. 1923. Dr. šteje 39 čl. K dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 24645 Zuzek Ivan, roj. 1894, R. 29, $500. Spr. 28. apr. 1923. Dr. šteje 23 čl. K dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 10645 Nosan Marija roj. 1902, R. 21, $1000. 10646 Gabriel Elizabeta, roj. 1889, R. 33, $500. 10647 Bolta Fannie, roj. 1888, R. 34, $500. 10648 Tratnik Marija, roj. 1888, R. 31, $1000. 10649 Less Helena, roj. 1888, R. 35, $1000. 10650 Legan Marija, roj. 1878, R. 44, $500. 24646 Nosan Anton, roj. 18%, R, 27, $1000. 24647 Less Josip, roj. 1888, R. 35, $1000. Spr. 2. apr. 1923. Dr. Šteje 60 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 1638 Novak Ana, R. 43, $500. Zopet spr. 7. apr. 1923. Dr. šteje 442 čl. K dr Antona Padovanskega št. 72 v Elv, Minn., 4386 Skube Marija, R. 22. $500. 8936 Skube Ferdinand, R. 28, $1000. Zopet spr. 11. apr. 1923. Dr. šteje 106 čl. K dr. Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, 111., 3060 Kos Jožefa, R. 47, $500. 7118 Kos Josip, R. 48, $1000. Zopet spr. 15. apr. 1923. Dr. šteje 38 čl. K dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10044 Ri-tonia Ana, R. 18, $500. 4949 Korbar Franca, R. 27, $1000. Zopet spr. 8. apr. 1923. Dr. šteje 59 čl. Prestopili. Od dr. sv. Jožefa št. 12 v F. Snsp. 24. apr. 1923. Dr. šteje 424 čl. Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 19570 Stipec Andrej, R. 36, $100>0. Susp. 2. apr. 1923. Dr. šteje 224 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 21104 Lesh Franc, R. 30, $1000. Susp. 20. apr. 1923. Dr. šteje 103 čl. Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh. Pa.. 21588 Mi-helčič Mihael, R.16, $1000. 22423 Kralj Anton, R. 18, $1000. Susp. 8. apr. 1923. Dr. šteje 311 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 9166 Fintz Marija, R. 16, $500. 34149 Mlinar Alojzij Rev., R. 49, $250. Susp. 14. apr. 1923. Dr. šteje 151 čl. Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Ciiicago, 111., 9764 Farkaš Cecilija, R. 20, $500. Susp. 18. apr. 1923. Dr. šteje 211 čl. Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 71 v Pittsburgh, Pa., 9355 Adle-šič Margareta, R. 16, $1000. 7609 Adlešič Barbara, R. 17. $1000. 7918 Radočaj Katarina, R. 30, $1000. Susp. 22. apr. 1923. Dr. šteje 177 čl. Od dr. sv. Alojzija št. 88 v Moha\vk, Mich., 9799 Smuk Ivan, R. 32, $1000. Susp. 22, apr. 1923. Dr. šteje 27 čl. Od dr. sv. Družine št. 109 v Aliquippa. Pa., 19759 Vrečar Jožef, R. 27, $1000. Susp. 24. apr. 1923. Dr. šteje 29 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 112 v Flv, Minn., 23821 Cernič Nikolaj, R. 17, $1000. Susp. 24. apr. 1923. Dr. šteje 61 čl. Od dr. sv. Pavla št. 118 v Little Falls, N. Y„ 8329 Furlan Amalija, R. 36, $1000. Susp. 21. apr. 1923. Dr. šteje 19 čl. Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Iromvood, Mich., 7886 Vranic Barbara, R. 19, $1000. Susp. 8. apr.' 1923. Dr. šteje 17 čl. Od dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 22639 Ce:nik Ivan, R. 17, $500. Susp. 9. apr. 1923. Dr. šteje 73 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport. Conn., 22795 Schmurrer Janez. R. 28, $1000. Susp. 15. apr. 1923. Dr. šteje 93 čl. Od dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland. Ohio. 5592 Perko Zofija, R. 20, $500. Susp. 15. apr. 1923. Dr. šteje 95 čl. Od dr sv. Mihaela št. J52 v So. Deering. IU., 9090 Rupeič Katarina R 16, $1000. 7472 Pešut B< žica, R. 33. $1000. 21433 Janjčič Anton R 22, $1000. 22284 Rupčič Peter, R. 22, $1000. 21737 Per-šič Mile, R. 19, $1000 ; 217% Peršič Anton. R. 22,. $1000. 19432 Pešut Lovrenc, R. 41, $1000. Susp. 26. apr. 1923. Dr. šteje 63 čl. Od dr. Kraljica Majnika št. 157 v Shebovgan, Wis.. 8868 Slak Cecilija, R, 28 $1000. Susp. 11. £pr. 1933. I)r. šteje 96 čl. Od dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West AUis. Wis., 10363 Zalar Ivana, R. 36, $500. Susp. 8. apr. 1923. Dr. štjee 59 čl. Od dr. Presv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicasro, IU.. 24027 Jergovič Ivan, R. 30, $1000. Susp. 23. apr. 1923. Dr. šteje 39 čl. Odstopili. Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, IU., 6312 Mashek Ivana, R. 25, $1000. Odstop. 15. apr. 1923. Dr. šteje 211 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio 24047 Lintol Ivan, R, 20, $1000. Odstop. 15. apr. 1923. Dr. šteje 74 čl. Od dr. sv. Petra in Pavla št. 62 v Bradlev. IU.. 11737 Gerdešič Franc, R. 28, $1000. Izloč. 17. anr. 1923. Dr. šteje 24 čl. Od dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich., 15222 Gregorčič Martin, R. 36, $1000. Izloč. 22. apr. 1923. Dr. šteje 27 čl. Zvišala zavarovalnino. Pri dr. Martfe Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., 8183 Gregorič Franca, R. 35, z $500 na $1000. Zvišala 1. apr. 1923. Josip Zalar, gl. tajnik. VESTI IZ JUGOSLAVIJE | Avtomobilska nesreča pri Medvodah. . V soboto 31. marca ob desetih zvečer se je šofer komandanta dravske divizije, Josip Zupančič, odpeljal z avtomobilom iz Ljubljane na izlet proti Kranju. Žnjim je šel tudi šofer pri vojaškem avto-odelenju v Ljubljani Anton. Jerina, v avtomobilu pa sta sedela redar Bevc in njegova soproga. Vožnja ni bila službena in sta si šoferja kar na svojo roko izposodila avtomobil pri avto-odelenju dravske divizijske oblasta. Družba se je ustavila v Kranju in se proti polnoči vračala zelo dobro razpoložena nazaj v Ljubljaaio. Avtomobil je dirjal z vso naglico proti Medvodam. Tu se je pri znanem klancu zgodila nesreča. Zupančič je mislil zavirati v serpentine, vendar oči vidno ni obladal položaja. Avtomobil se je z vso silo zaletel v tamkaj snjo gost dno. Posledica je bila strašna. Avtomobil se je prevrnil in razbil ter pokopal pod seboj oba šoferja, ki sta s težkimi poškodbami na glavi obležala nezavestna. Policaju in njegovi soprogi se ni zgodilo nič hudega, ako izvzamemo prestani strah. Oba težko ranjena so prenesli takoj v go-stibio, kjer so jima podelili prvo pomoč. Bila sta oba močno okrvavljena. Postaja na kolodvoru v Medvodah je takoj obvestila ljubljansko rešilno postajo, nakar sta se službujoča nastavi jer.tca Zdravič in Cotman odpeljala ob pol enih ponoči v vozom na kraj nesreče. Oba ponesrečenca sta močno hropela. Naložila sta ranjenca v voz in prispela ž njima v nedeljo ob pol 4. zjutraj v Ljubljano in ju oddala v bolnico. 0 nesreči je t>ilo takoj obveščena tudi komanda dravske divizije, ki je odredila strogo preiskavo pri avto—odelenju. Avtomobil komandanta polkovnika Vučkoviča je ležal še 3. apr. razbit v Medvodah. Poškodbe šoferjev Zupančiča in Jerine so težke. Prvi ima velike rane na Čehi in na ramah, drugi pa na očesu. Vrh tega ima močno raztrgane ustnice. Vendar pa njihov položaj ni kritičen in ne obstaja nobena neposredna nevarnost .Vsekakor pa je "črna" vožnja končala dovolj tragično za praznike. Vojak ustrelil civilista. K^ se je vračal na velikonočni pon deljek 24—letni mehanik Stani plav Vodnik iz Ježice v Ljubljano, mu je zaklical vojak, ki ie bil na straži pri smodnišni-ci: "Stoj!" Vodnik se je takoj uftavil, toda vojak je takoj ustrelil. Voduik je bil na mestu mrtev. Malo manj odločnosti tudi vojakom ne bi škodovalo. Smrtna nesreča. Nočni čuvaj v Tonntesovli tvornici, 58 letni Jurij Fajdiga se je vrnil 5. a-prila domov i i službe. Ko si, je odpasal samokres, mu je ta padel po nesreči na tla in se sprožJil. Kroglja je predrla Fajliigu desno nogo pod kolenom in mu prebila žilo. Pozvana je bila rešilno družba. Med vožnjo v bolnišnico je Faj diga v vozu umrl. Prenesli so ga nato v mrtvašnico k sv. Krištofu. Širjenje nemške posesti v Mariboru. V hiši mariborskega Nemca Pirhana v Gosposki ulici je bila doslej podružnica "Slovenske banke", ki pa se je sedaj združila s 4'Slavensko banko". Krasne prostore pri Pirhanju je zasedel nemški trgovec s pohištvom Karol Prajs. — Lepe prodore kavarne "Beograd" na Aleksandrovi cesti, doslej tudi v slovenski posesti, bo v poletju -zasedel nemški trgovec s pohištvom Karol Wesiak. — j Pri mariborski požarni hrambi je še vedno v rabi nemška komanda in to kljub protestu slovenskega občSnstva in slov. listov. Nova iznajdba. Posestnik mlina žage in elektrarne v Bistrici pri Podbrezjah g. Franc Aljančič je pravkar prijavil patent na pomembno znajdbo elektrotehničnem polju. Izna-el je zredno praktičen avto-matčen regulator za vodne e-iektrične centrale, ki se pa da uporabiti tudi v parnih električnih centralah. Glavna prednost nove iznajdbe je enostavnost in cenost. Male podeželsko vodne električne centrale dojlej niso imele regulatorjev, ker s!tanejo ti ogromne vsote. Vsled tega so morale električ-centrale okoli 10. ®večer, ko večina že ni rabila luči, pripre-li vodo, ali pa obrat sploh us-aviti, da ne bi bila napetost prevelika. Posledica je bila potem ta, da je bila električna ii č v še ostalih žarnicah toliko ncdlejša, vsled česar pritožb ni bilo konca. S pomočjo no-\ oga regulatorja se pa elektri-č »i tok avtomatično regulira z : a. j večjo točnostjo in natanc-rozrtjo, kakor pri dosedanjih '-cmpliciranih in drugih regu-';?.t>rjih. Novi regulator de-irj?, kakor rečeno, popolnoma ■vtomatično in ne potrebuje i ilraike strežbe. Enostaven je ako, da bo stala njegova na-•r. va komaj nekaj tisoč kron -1 si ga bo mogla omisliti tudi ^manjša električna ceutrala. > centrali v Bistrici deluje re-n ator že dva meseca popol-i na brezhibno. Umevno je, p. vzbuja iznajdba g. Aljanči-i v strokovnih in interesira-!i krogih največje zanimanje, » j pomenja na polju elektro-Iiuike silen napredek. ZANIMIVOSTI IZ STARE LJUBLJANE. (Konec.) Frančev most pred frančiškansko cerkvijo) o zgradili leta 1842. iz 88,000 entov obsekanega kamena. Robbov vodnjak obelisk s tremi vodoizlivajo-'•imi možmi in delfini) so po-tavili leta 1733. Kipar Fran-esco Robba je prejel honorar 2400 goldinarjev, a ga je delal ikoro 10 let. Razen plače so nu dali še meščanstvo in sedež v svetovalstvu. Stolna cerkev sv. Nikolaja, j3 bila zgrajena na prostoru nekdanje kapelice ljubljanskih ribičev. Začeli so jo zidati leta 1399.; a kupolo so zgradili šele leta 1841. Slikarji Jul. Qua-l.a, C. Carlini, domačin Matej Langus ter kipar Francesco Robba i. dr. so okrasili cerkev. Frančiškanska cerkev jo bila zgrajena leta 1646. na stroške barona Konrada Rues-sensteina, in sicer na razvalinah leta 1499. po Turkih razrušene avguištinske cerkve, ki j > je bil leta 1366. zgradil deželni grof celjski. Avguštince co leta 1784. (12. junija) odstranili, cerkev in samostan zaprli; a že 1. novembra 1784. sr> prevzeli cerkev in samostan Frančiškani, ki so še danes tukaj. Frančiškani so bili dotlej v poslopju kasnejše nekdanje stare gimnazije (liceja) na današnjem Vodnikovem trgu. Tam so imeli tudi cerkvico. Kesneje je potres gimnazijo .azrusil ter se je poslopje po-Irlo. Slikarji Laugrus, Gol-lenstein, Val. Mencinger, Po-očnik, Herlein, Frohmueller, 'cipar de Georgio so okrasili ;erkev s slikami in kipi, oziro-na skulpturami. Uršulinsko cerkev n samostan je dal zgraditi jubljanski trgovec Jakob pi. Schellenburg. Nakupil je vrtove kneza Auersperga in kneza Uggenberga ter Fabjaniea ter začel zidati leta 1713. samo- stan, leta 1748. pa cerkev. Zidanje je bilo šele leta 1748. gotovo ter je stalo le 93,547 goldinarjev. Veliki oltar sam pa je veljal 11,136 goldinarjev in 39 krajcarjev. Schellenfbourg in njegova žena Katarina imata svojo grobnico v tej cerkvi. Sv. Petra cerkev je zgrajena na prostoru, kjer je stala že prej cerkev enakega imena, ki so jo pa Turki leta 1472. zažgali in razrušili. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1700. Župnik je bil vedno takratni škof. Okoli cerkve je bilo včasih pokopališče, dokler se ni začelo pokopavati pri Sv. Krištofu. V cerkvi so slike Mencingerja, Jelovška i dr. Cerkev sv. Krištofa je iz leta 1497. Pokopališče je bilo tudi od leta 1779. (4. maja. Prva je bila pokopana neka Marija Brecelj). Dne 10. marca 1797. so pokopališče razširili. Za pokopališčem je bila včasih tako zvana turška šanca, jarek z utrdbami. To so tbaje Ljubljančani leta 1584. premagali turško tolpo. V spomin na to zmago so včasih vsako leto na velikonočni pondeljek ljubljanski meščani v zidovja ometovali v jarku se loveče dečke z jabolki in pomarančami. Cerkev nemškega viteškega reda (na Valvazorjevem trgu) stoji baje na mestu rimskega Neptunovega templja. Z&rajena je bila baje že leta 1292. od templja rjev in leta 1313. sprejeta v last nemškega viteškega reda. — Toda cerkev je s časom razpadla ter so jo leto 1714. porušili ter nadomestili z novo, današnjo. Zgradil jo je Benečan Dcmenico Rossi v obliki malteškega križa. Oltarske slike so Mencingerjeve. Cerkev na Rožniku O njenem postanku ni nič znano. V zakristiji nad vrati jo številka 1742 in neki napis pravi, da jo je posvetil leta 1747. knezoškof Ernest Ama-dej, grof Attems. Florjanska cerkev je bila iz leta 1660.; njen stolp iz leta 1672. sv. Janeza Krst. je postala 1785 župna cerkev. Leta 1848. je bila še zelo neznatna in podobna slabši vaški cerkvi. (Zlepšala, dozidala in povečala sta jo župnika Karan in Vr-hovnik. Magistrat je iz 'leta 1718. (že tretji v Ljubljani.) Stoji na prostoru rotovža, ki so ga podrli leta 1717. Škofji dvorec je zgradil škof Ravbar leta 1512., razširila in dvignila pa škofa Buchheim in Hert)er-stein. Botanični vrt ob Karolinški cesti so ustanovili Francozi leta 1810. Prst so dali tja prepeljati z vrta bivšega kapucinskega samostana. Kolizejsko poslopje je bilo otvorjeno leta 1846. Lastnik - je bil arhitekt Jos Bened. Withalm, tovarnar iz Gradca. V poslopju je bila velika kavarna, jezdalinica, pekarna, plešišče in deloma tudi kasarna. Kolizej je bil včasih elegantno zabavišče; danes služi le še za stanovanja. Razsvetljava Mesto je dobilo razsvetljavo (petrolejke) dne 1. januarja 1793. Leta 1847. je goreflo po mestu že 90 latern, po pred mestih pa 212. Zvezda. V rimski dobi je bila tudi javma kopel; v srednjem veku (1602 do 1608.) je stala tu kapucinska cerkev s samostanom. Leta 1810. so Francozi rabili samostan za kasarno. Nato so samostan s cerkvijo porušili in po 1. 1822. je nastal drevored "Zvezda," spočetka iz samih akacij. Tu je bilo otroško i-grišče, javna promenada in prostor za javne koncerte vo- jaških orkestrov. "Zvezdo" je dal zasaditi guverner baron Schmidfeurg. Lattermamov drevored. so zamislili Francozi in izvršili že natančne načrte za razvrstitev drevja. Ideje pa niso več izvršili, a jo je uresničil general Lattermann leta 1815, dne 1. marca. Grad Podturn. so leta 1847. restavrirali in povečali. Prej je stalo ondi manjše poslopje. Imeinuje se Podturn, ker je stal višje v gozdu turn (stolp) viteza Jurja Apla ternerja. Tisti turn (menda trdnjav-ski) je leta 1440. grof Friderik celjski porušil. Spodnji grad je zgradil škof Uren iin so ga leta 1703. prevzeli jezuitje. V njem so se vršile tudi dijaške gledališke predstave, baje celo prve slovenske predstave. Gradič Leopoldsruh (Cekinov grad) je dal zgraditi leta 1720. deželni glavar Leopo/ld grof Lamberški. Potem je gradič kupil ritmojster pl. Zegoeni (po katerem ga še dandanes imenujejo "Cekinov grad"). Nato je gradiiS prehajal iz rok v roke dokler ni ostal Koslerjev. Naj starši hotel je bil: "Bidelmonov" (der wil-de Man, t. j. Herakles!) na Glavnem trgu št. 313 (tik magistrata—na levi). Hotel "pri slonu" se je včasih imenoval Misbaba. Prisilna delavnica je obstajala od leta 1847; tam je ibil včasih Gardnerjev mlin. Poslopja na levi so še ostala po mlinu. Kazina > je bila Ograjena na inicijativo Karla grofa \Velsperg Raite-naua. Zidati so jo začeli leta 1836. in jo 1838. dovršili. Stala je 70,000 goldinarjev. f r Strelišče je obstojalo že 14. julija 1562.; strelsko društvo je bilo zelo odlično, elitno. Hiša je opetova-no prezidana. Kasneje so služili spodnji prostori za javno ljudsko in študentovsko kuhinjo, zgornja dvorana s stranskimi prostori za elitne plese, za razstave, kot gledališče i.dr. 1,000 kronski bankovci kot etikete. Na Češkem so začeli nrodajalci slaščic ovijati kartone za slašcice v reklamne .-vrhe s !,•'(*• kronskimi avstrijskimi bankovci. NAZNANILO THE GREA1 NORTHERN STEAMSHIP C0MPANY a še izmij s toplo vodo, ki si; ji pridjal nekoliko sode, ter splaknil 12 mrzlo. Steklo postane popolnoma čisto. Uporaba stekla razbitih šip. Pri vsakem gospodinjstvu se dobijo razbite šipe, katere se pravilno rezane porabijo kot šipe pri podobah; še manjši ko Eci pa za pokrivanje številk pri tomboli. Šipe prav lahko nizrežeš, ako postopaš na sledeči način: Vzemi poln škaf vode in reži z navadnimi škarjami steklo pod vodo. Pa žiti moraš le, da so škarje, steklo in roke popolnoma pod vodo. Steklo se ti bo rezalo kakor navaden, bolj debel papir; niti škarje se ne skrhajo. Na ta način lahko razrežeš vsako steklo na različne, tudi okrogle oblike. Umivanje stekla. Oljnate steklenice se najlepše očistijo, - ako jih izkuhamo v pepelu in apnu. Če moramo samo eno steklenico, očistiti, vzamemo lahko kos belega pivnika, ga raztrgamo na male kosce, raz-močimo v vodi in vlijemo v steklenico, ki jo lahko pretresamo; pivnik se navzame maščobe iz steklenice, katero še po-plaknemo z mlačno vodo in steklenice se čistijo z razredčeno solno kislino. -K) do 50 kapljic kanemo v pol litra vode. Steklenice, v katerih je bilo mleko, se osnažijo s pepelom in z razdrobljenimi jajčnimi lupinami. Cilindre svetiljk je treba včasih umiti z vodo, v ka-.teri je raztopljene nekoliko sode; paziti je treba, da jih dobro zbrišemo, ker drugače lahko počijo. Ogledala, šipe pri oknih ali pri porabah, kakor fino stekleno posodo najbolje očistimo z vodo, v katero smo vlili nekoliko salmijaka; navadno »e računa na en liter vode desetina (ena desetinka) litra salmijaka. Sipe pri oknih tu4i lep° očistiš z izmeno, ki si jo naredila iz drobno na-• strgane krede, salmijaka in vode. V to zmes pomoči nalašč vanijo izkopava največ premo najbolje usnjato — katero ga država Wtlt Virginia, nam-sprati splakuješ v vodi; na reč devet i'J opl odstotkov od zadnje zbriši šipe še z mehko vsega biturninoznega premoga ruto. Šipo se očistijo na ta Združenih držav, način hitro in z malim trudom. Antracitni premogovniki se Zelo napačno je celo okno pos- laliajajo v severo-vzhodni taviti v votlo, kakor je pri nas Pennsvlvaniji. Drugje se an na deželi navada, ker se pokva- :racit nahaja le v neznatnih ri okvor in se okna tožko in količinah v Alaski' Colorado slal>o zapirajo. Nikdar ne u- in Ne\v Mexioo. Antracit je mivaj šip, kadar sije nanje lajloljši premog za hišno ra solnce. Z ogledala, katerega bo, ker je prost prahu in saj hočeš - očistiti, zbriši najprvo in gori toliko dalje kot drug prah, potem ga obriši z mo- premog. Koliko časa bodo se krim usnjem, usnje splalini, do- izkopavali antracit? Sedaj se bro ožmi in še enkrat odrgni o- se prideluje pribkno 80 mili-;ledalo; ko je steklo suho, na- U«nov ton antracita na leto, 111 moči gobico v žganje ali špirit ako bo nadaljevala v sedanjem in podrgni z njo po ogledalu; 1 razmerju, Do zaaosu aniraoiia potem lialahko potresi prav drobno posejanega pepela od drv in drgni ogledalo tako dolgo, da so lepo sveti. To je najboljši način čaščenja ogledal. Ogledala se dolgo svetijo, ako jih vsak dan nato zbrišeš s snažno ruto. Kozarec.] od piva čilsto umiješ v vodi, v kateri si prevrela malo pres-lice in sode. Vsako posodo, ki jo umiješ, ne pozabi dobro splakniti z mlaČn-o vodo. A ko te nimaš pa oplakni vsaj z mrzlo. še za dobo od 60 do mogoče 100 let. Bituminozni ali mehki pre mog Appalachian pogorja se *toji iz raznih vrst premoga nekatere vrste so primerne za koks, druge za plinarne Iruge zopet kurivo za lokomotive; izkopava se tam tudi *emi bituminozni premog t. j 3ni mehki premog, ki se z ozi rom na veliki odstotek ogljika rajbolj približuje antracitu. Druga skupina premogovni kov je v takozvani notranji premogovni pokrajini, ki vse buje e rabi za kurivo iti tovarne v mestih ob reki Missiesippi in ob velikih jezerih. Ta premogovišča so prispela k razma hu takih industrijalnih sre lise, kot so Chicago, St. Loui in Kansas City. Premogovišča na Rockv evropskih, razun v antracit-nih premogovnikih. Ugodnejše razmere dovoljujejo obsežno rabo premogovniških strojev in elektrike za podzemeljsko prevažanje. Od skupnega števila premogarjev morda več kot tri petine obstoji iz tujerodcev. V desetletju 1880—1890 so obde-avali naše premogovnike tukaj rojeni Amerikanci, Ang-eži, Irci, Škoti Velši in Nemci, ki so bili navadno izurjeni premogarji, še prodno so se priselili v Ameriko. Od 1880-90 pa so te narodnosti nadomestili Slovaki, Madjari, Poljaki, Italijani, Hrvati, Slovenci, Srbi, Rusi, Poljaki, 'Ukra jinci itd. Prvotni premogarj So zapustili Penn sy Ivani j ska premogovišča in se izselili na zajpadna premogovišča ali pa u so ostali, zavzemajo večinoma vodilna mesta kot predde-avei in inženirji. J. O. F. L. I. S. TUJERODČEVI OTROCI DAJEJO DOBER VZGLED. Statistika o nepismenosti za-popade vse prebivalcev Združenih Držav, ki so stari čez de set let. Po zadnjem ljudskem štetju je nepismenost v Združenih državah znašala 6%. To pomenja, da izmed vsakih >to prebivalcev čez deset let starosti je bilo šest nepisme-tih. Ako pa jemljemo v po^ tev lo otroke tujerodnih siari-;ev, najdemo, da razmerje ne usmenosti mekl njimi znaša le >soni desetink od enega odstotka. Z drugimi besedami: od prebivalcev Združenih Držav, kalterih stariši so bili tujerodci ______o___________ ______ ie le 8 nepismenih izmed vsa- Mountains so tako daleč v novih tisoč prebivalcev, dočim za | tranjosti dežele, da tam izko-' se prebivalstvo skupaj to raz merje znaša šest izmed vsakih Od 1. 1910 do 1. 1920 se je raz merje nepismenosti znižalo o;l 7.7 odsto na 6 odsto. Ako sc bo nespLsmeniost znižala v vsakem desetletju v istem razmer-ru, bo treba 40 let, dokler ne pismenost popolnima ne izgi ie, in morda 30 let, dokler se pani premog ne bi mogel tek movati s premogom na vzhodu in zapadu. Ta premogoviščf -e raztezajo od južnega dela Montane, če^ Wyoming, Uta Colorado in New Mexico. Dr zava Wyoming je i>o narav )em bogat stvu na premogu bržkone druga država v Uniji orva v tem pogledu je Nort Dakota- Premog v držav » , _ ■ —---- ---- — » ------o ---- larOdna mera nepismenosti od Wyoming je raznovrsten, oc ' odsto zniža na ono stopinjo, manjvrednega rjavega premo la jo danes izkazujejo otroci (lignit) do biturninoznega, tujerodnih starišev — namreč ločim v North Dakoti je sam osem desetink od enega odstot- lignit. Premogovišča ob pacifični obali so v državi Washkigton Oregonu in Californiji je le malo premioga. Važnost tega premoga obstoja v tem, da je blizu morja. Koliko je pre moga v Alaski, ni še danes ka. To je gotovo v čast tujerod-cem in njihovih otrokom. PREMOGOVNIKI V ZDRUŽENIH DRŽAV. Premogovišča Združenih Držav so največja na svetu; povr-1 znano sina, pod katero se nahajajo Premogove naslage v sever sklade premoga pokriva 3430, 111 veliki planjavi se razteza 000 kvadratnih nilj, kar bi ;o po obeh Dakotah in po de-približncf odgovarjalo skupni lih držav Montana in Wyo površini Italije Jugoslavije i ming. Premog jo tukaj veči-R11 mlinske. Vso vrste premo- nema le rjavi, lesenasti proga so zastopane od šote do an- mog„ vsebuje^ mnogo vlage tracita. Premog se nahaja v | Na zapadu in na jugu se tu 29 državah v zadostni količini za večje trgovske svrhe in v sedmih 'dri^gih državah v ome jenih količinah. Najbolj važna premogovna di ogromne naslage lignita ki pa se jako malo izkopava I razun za lokalne potrebe Premog se v Združenih dr žavah izkopava vobče ob jako svojih otrok vsled česar ne bo trega čistiti jih neprestano. Po šestem mesecu se lahko irčisti usta otroka s cisto cunjo, a brre-z uporabe site in ko se prikažejo zobje, je tudi dovoljeno izčiščenje z mehko krtačico. Kakor hitro pa je otrok zmožen učiti se, naj se ga privadi uporabi rednega čiščenja zob. Različne kopeli. Kopelj s »odo. — Kopelj s sodo je zeto uspešna v slučajih srbečice, na kateri trpe številni otroci tekom poletnih mesecev. V ta namen je treba dodati veliko žlico sode-bikarbone k vsaki pol galoni vode, katero se u-porabi za kopelj. Temperatura vode mora biti ona katere je otrok vajen. Dve do štiri minute v vodi zadostuje popolnoma. Otroka je treba posušiti z mehko brisačo. steJjo. D c=> CO Tukaj so moji nasveti za trgovinsko geslo Trinerjevega Grenkega Vina: r.ZDRAV'JE-V DRUZIHAI OTOK ZAKLADOV EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave. New York City. Vsakdo, ki želi dobiti svoje rojake semkaj iz starega kraja, naj mu pošlje affidavit of support Jaz izdelujem vsakemu, kdor pri meni šifkarto kupi Affidavit v angleškem in slovenskem jeziku BREZPLAČNO in preskrbim potrdilo teh listin po jugoslovanskem konzulatu. Pristojbina pri konzulu znaša $2.60. Jaz prodajem v SIFKARTE Za dopremo rojakov iz kraja in za potovanje kraj PO ORIGINALNIH CENAH SIFKOMPANIJE Sprejemam denar na uloge ter plačam 4% obresti. Pošiljam denar po pošti in brzo- javu. Pišite po informacije. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave. New York City. Poslovenil J. M. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu iu )kolici naznanjava, da sva oj prla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla-£0 po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, HI. "Le bližje, Havkins", je dejal večkrat, "le semkaj in poslušaj zgodbe, ki ti jih pove John. Nihče ni bolj dobrodošel kakor ti, sinko moj. Sedi sem in poslušaj. Tukaj je kapitani Flint, ki prerokuje u-speh našemu potovanju. Ali ne, kapitan?" In papiga je začela kriče odgovarjati: "Pijastri! Pi jastri! Pijastri! Pijastri! *' dokler ni vrgel John svojega robca čez kletko. "Ta ptič", je rekel, "je morebiti dvesto let star, — oni žive večinoma dolgo; in če je kdo videl večjo hudobo, je moral to biti zlodej sam. Vozil se je z Englandom, morskim roparjem. Bil je že na Madagaskarju, v Malabaru, v Suri-namu, v Providenci in v Por-tobelo. Bil je pri najdenju ponesrečenih ladij. Pri teh prilikah se je naučil "Pijans-tri!" iiA ni se čuditi; tristo in petdeset tisoč jih je bilo, Haw-kins! Dalje je bil pri odhodu indijskega podkralja v Goa; da, če pogledaš to jiapigo, bo! mislil, da je še zelo mlada. To da vohala je že smrdmk — ali ne, kapitan?" Papiga je odgovarjala meni nerazumljive stavke. "Ah, lepa žival", je rekel kuhar ter ji dajal sladkorja iz svojega žepa in nato je začel ptič kljuvati drog in kleti ne-men