83. številka. Ljubljana, v četrtek 14. aprila. XX. leto, 1887. Izhaja v ;ik dan sveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t r i.£s ko-og ers ke dežele /a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za tetrt leta 8 gld. 30 kr.. nt jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefl, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ravni 5vo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, .Gledališka stolba". Uprav ničtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 26. marca st. st. [Izv. dop.] V Vašem cenjenem listu od 28. m. t. 1. čitam vest, da so „ Moskovski j a Vnl.", oziroma g. Katkov dobile opomin, da ne smejo več napadati Nemčije in vodstva ruske vnanje politike; češ, da je gosp. Giers, minister vnanjih zadev šel k carju in zahteval, da se Katkov zaradi njegovega postopka pokara, sicer, Giers, odstopi. O zmislu in vsebini članka g. Katkova pisal sem Vam v poslednjem svo jem dopisu podrobno; iz njega je vidno, da gosp. Katkov goreče zaščišča interese Rusije, napadov, vsaj premib, na g. Giersa pa v članku ni. Danes Vas lehko zagotavljam, da g. Katkov, oziroma njegovo glasilo, nikakega opomina ni dobil, vsaj v Rusiji o tem nihče ničesar ne zna, dasi se opomini, takozvana „predostereženija*, tiskajo vselej v vladnem listu. Vse izvestje že po svojej obliki pokazuje, da je izmišljeno na Dunaj i ali v Berolinu. Iti k carju in zahtevati, to v Rusiji ni mogoče, da bi minister prosil carja, da bode odstopil, ako se Katkov ne pokara, to se tudi ne da. Rusija je samodržavno carstvo, a ne laži-kon-stitucijonalno. Minister z demisijo ne more groziti, njemu se daje, kadar je višjej volji to ugodno ali sam hoče ali ne. Katkov nikakeršnega opomina ni dobil, in piše, kakor je pisal, ostro in odkrito proti Nemčiji. Ni izveatno, kdo ima v Rusiji več veljave, Katkov ali Giers; izvestno je le to, da je še jeseni gosp. Katkov dobil red Vladimira prve vrste izrecno za njegovo politično delovanje v pravem rusko-domoljubnem zmislu, in težko je v Rusiji še človek, ki bi v politiki imel tako značenje in tako važen glas, kakor Katkov. Absurdno bi bilo, dajati mu največji red, potem pa za ravno tisto patri-jotično delovanje karati ga. Organ Katkova je glasilo oficijozno in vse je posebno osupnilo, da je Katkov napal na glasilo vladno; to je najboljši dokaz, da je bilo „soobščenje" ne delo vlade, no jedne osobe. Kako važen glas ima g. Katkov, vidno je že iz tega, da je kurs rublja v Berolinu po Članku precej pal; torej v Beroliuu neso dajali pomena besedam Katkova kot publicista, nego kot pred-stavitelja narodne t. j. ruske stranke, ki je na krmilu, dasi morda k njej nekateri diplomati ne spadajo. Diplomati, ministri se odstavljajo, a Katkov dobiva rede in za njim v zadevah vnanje politike stoje vsi pravi Rusi, Rusi Slovani. Naj govori kak drug list kar hoče proti Nemčiji, kurs ne bo pal. Katkov je primoral finančnega ministra Bungeja, da je šel v pokoj, to je vsem izvestno; najivno je torej mnenje, da je drugemu ministru treba samo pritožiti se, pa bode Katkov dobil opomin. Sploh pa, kakor sem omenil, že sam način, po katerem je Katkov baje dobil opomin, dokazuje, da je izvestje to izmišljeno za mejo in razen tega, da si ga je izmislil človek, ki o ruskih razmerah in o značenji raznih veljavnih v Rusiji politikov in ministrov nema nobenega pojma. Uveriti Vas moram, da goBp. Katkov piše i danes, kakor je pisal vselej o Nemčiji. Vsi Rusi, vseh strank, so v vnanjej politiki jednega mnenja s Katkovom; drugače mislijo samo Nemci v Rusiji, no na-nje se Rusija ne more ozirati. Komur v Rusiji ni dobro, naj gre domov v „reich", nihče nikogar ne drži. Te dni čital sem spis o Bosni in Hercegovini v nekem mesečniku, no ker je natisnen dozdaj le jeden del, ne morem poročati o njem podrobneje, pridržujem si važneja mesta priobčiti, kadar bo spis ves v mojih rokah, se ve da v takem vidu in v takih mejah, da bi ne žalil nežnega in r&bloču-tečega čuvstva vašega g. cenzorja, ki je meni, v mojih nedolžnih dopisih, že nekolikrat usta zamašil; danes naj le povem gotovo zanimiva za vsakega, ki se nekoliko briga o tem, kar se dela v južnih okrajinah SlovanBtva, okoliščina, da so že pred 30 leti v Bosni in Hercegovini, ko je bil v Serajevu ruski agent slavni Hilferding, tam intrigovali nosi telji treh imen, ki smo jih to leto često srečavali v časnikih: Churchill, Jones (Džons) in mitropolit Dionisij. Churchill res ni letošnji Churchill, ki je po letu incognito dirjal po evropskih stolicah in podžigal „dobre prijatelje" Rusije k uničevaluej vojni proti Rusiji, kakor je nekdaj Peter Amijenski zbiral križarske vojske; no Jones in Dionisij sta še zdaj cela in zdrava in kakor sta takrat v Bosni in Hercegovini agitovala proti Rusiji, tako sta dozdaj ostala zakleta vraga njena. „Capitain Jones" je namreč v 1857. 1. iskal zaveznikov proti Rusiji v Serajevu, lani pa, v 1886. 1. iznašel je v Plovdivu Mutkurova, za katerega do teh dob živ krst ni znal, prepričal je tega topega podpolkovnika, da je velik genij, dal mu je denarjev, kupil mu vojakov in poslal ga v Sofijo posadit zopet cigana Batten-berga na prestol, s katerega so ga sami Bolgari brcnili. Ta „kepten" Džons je ekscentričen fanatik, ki razen Anglije nič na svetu ne pozna in ki pov-sodi vidi angleške „interese". Ta večno mladi „kepten", ki je drugi „večni žid Abasver", je tako zaljubljen v samega sebe in tako prismojen, da kadar se vidi v zrcalu, snema klobuk in se klanja samemu sebi; v tuj dom vselej bodi s "klobukom na glavi in s smodko v zobeh, kakor piše dopisnik „Journal des Debata". Zdaj, kakor je rečeno, živi ta zli duh v Plovdivu, kot generalni konzul „her gracious Majestv", kraljice Viktorije. Mitropolit Dionisij bil je v 1857. 1. mitropolit v Serajevu; on je Grk, fanarijot, Človek brez omike in podkupna, nizka duša, ki je vselej prodajal svoje slovanske ovce za angleške in — druge denarje in ki je pravoslavnim Srbom v verskih stvareh delal več hudega nego Turki. Kod se je klatil potem ta mitropolit, o tem drugo pot, za zdaj naj le povem, da je letos sel na — patrijarški prestol v Carigradu! „Sovremennija Izvestija" pišo o važnem napredovanji ruskega jezika mej zapadnimi Slovani; pri tej priliki sovetujo vnanje zbliženje slovanskih jezikov, in prvi korak k temu naj bi bilo zjedinje-nje vseh slovanskih azbuk. So vet je dober; no ne sme se pozabiti, da je protiven načelu „di-vide et impera", in v današnji čas splošnega svo-bodoljubja gotovo ne mislijo dovoliti, da bi na pr. Slovenci in Hrvati vsprejeli kirilico, kajti potem bi bila latinska azbuka izrinjena iz vseh južnih slovanskih narečij. Dovolj je prepovedati kirilico v uči-liščih ; da se, glede njih, lehko izdaio vsake naredbe, ko bi prav v lice bile §. 19, tej ironiji konstitucije, dokazuje naredba krunjske deželne vlade, ki hoče slovenske otroke pitati z nemškimi besedami, kakor purmana z orehi. Take naredbe imajo ravno protivne posledice; izvestno je sicer, da sila kolje lomi, LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) (Dalje.) Osmo poglavje. Kako čudovita so Božja skrivna pota! Strahujoča peč trpljenja Učila je tega mladega deklica srce slaviti Svojega Gospoda v rekah hvalo! Žalost in revščina in bolečina Morebiti zakrivajo očem blagoslov tekoč Od nebes na njeno lepo glavo; pa jasno V oko vere Be je žarilo. Izročimo Mabel umirjajočemu spanju! Sledimo deklici jednakih let, ki je v kaj različnih razmerah živela; ta deklica je o rani večerni uri sama, ne-čuvana in peš tekla tja doli po sosedni ulici. Ko je bila opravila vse dolžnosti tega dne, ko sta bila otroka zaspala iu je bila gospa popolnem oblečena, šla je žalostna Lidija v stanovališče gospe Vanekarjeve. Poprosivši blagosrčno služkinjo te gospe, naj jo v otroški sobi gospe Leroveve na-domestuje, pokrila si je star klobuk, zavila se v ogrinjalo (šal) ter obljubila, da se v jedni uri povrne. Potem je letela doli po zadnjih stopnjicah ter je nagloma zapustila gostilnico. Noč je bila temna in pot slaba, kajti na nekaterih mestih je bila mokra, na drugih pa zaradi na pol zmrznenega dežja opolzla. Ker je Lidija imela tanke Čevlje, prišla še ni bila daleč, ko so bile noge že vse premočene in mraza se je tresla po vsem životu. Bala se je tudi, da je tako pozno sama bila na ulici; in prišedši v ožje in temnejše ulice, ozirala se je vedno bojazljivejše okrog sebe. Jedenkrat jej je v naglici spodrsnilo in padla bi bila, ko bi jej ne bila pomogla močna, pa vender prijazna roka. In predno je lehko videla, kdo jej je nenadoma pomagal na uoge, odšel je bil dalje nje siromašno oblečen dobrotnik. Še bolj jo je vzne mirjalo, da je bila ta mala nezgoda opazovaoa; spustila se je v tek, ker je v svojej razdraženosti mislila, da so jo nekateri mimogredoči čudno pogledovali. Letela je bila že nekoliko, ne da bi se bila na levo ali desno ozrla, kar jo na oglu neke ulice močna roka nenadoma za ramo prime. Močno se je prestrašila, a kmalu jo je umiril glas znanega i jej smehljanja. Ustavila se je ter je vsa zasopljena, če prav očitno olajšana vzkliknila: „Ivan, kaj si ti? Kako si me ustrašil ?u „Česa se pa bojiš?" vprašal je drugi s pustim pa deškim glasom. „ Vsega se bojim," rekla je Lidija. „ Jaz nisem vajena zvečer biti zunaj hiše in ti bi tudi ne smel biti. Kdo je pri tebi ?" pristavila je na pol tiho zapazivši človeka, ki je blizu njega čakal. Ivan se je obotavljal, potem pa je odgovoril nekako nerad: „Bob Martin." „Oh, Ivan!" glasil se je odgovor deklice, a nje glas se je glasil, kot bi mu bila očitala. Brat nje, kajti to je bilo razmerje mej njima, uprl je oči v tla, z nogo je risal mali krog v sneg ter je molčal. „ Pojdi," rekla je Lidija, „jaz grem domov in mudi se mi. Izostaneni lahko le jedno uro. Ivan, pojdi z menoj!" Dečko se je nekako branil, da bi jo spremil; ob jednem pa je pomenljivo tovarišu zažvižgal. To je bil dosta večji dečko, ki je neskrbno iu bahato beudal doli po ulici, katero sta oba morala prehoditi. da bi pa mogla iz človeka narediti neumno orodje v rokah germanizatorskih kulturonoscev takih primerov dozdaj zgodovina ni fte dajala, čemur so Slo venci živ dokaz. O zjedinjenji s'ovanskih azhuk se torej zdaj ne more še govoriti, kajti „mari si bt die Freifceit vor lauter Freibeit nichtu. „Sovr. Izv." predlagajo kongres slovanskih učenjakov, misel lepa, no v sedanji čas se izpolniti ne da; treba počakati tistega časa, ko ho kongrese slovanskih učenjakov mogoče sklica vati na — aefo stacili, v „ svobodnem vzduhii", kniti naj bi bil tak kongres še tak*« nedolžen, pritisoiU mu bodo /ana-prej pečat paiislavi/uia; panslavizam pa je najhujša bolezen 19. veka, katere se nemško pleme boji ka kor azijske kuge. Pravijo, da so prvi kugo v Evropo prinesli cigani; meni pa, Bog mi grehe odpusti, kadar slišim besedo cigan, vselej na misel pride Batteuberg; ali ste slišali, da dolgov neče plačati ki jih je storil v Bolgariji ? Njegov upnik ga terja v ruskih listih javno. Vidite, stvar je tako-le: Ko je Batten-berg šel iz Bolgarije, ukral je poprej dva milijona franko«; ali žal mu je bilo, dotakniti se jih, češ, naj ostanejo „za stare dni in za kako bolezen" in vzel je na poso o pri nekem advokatu, ime sem pozabil, če se ne motim 40.000 frankov!! Jamčila sta zanj dva izvestna častnika, ki sta od regentstva zbežala v Busijo. Vse terjatve vsprejema „princ" z molkom. Tudi predsednik kišinevske zemske uprave, Aimenkov, ki je knezu na potu dal f>00 rubljev, se je pod nosom obrisal. Da. čistokrvni cigan je ta ljubimec nekaterih evropskih koncertautov; sicer pa je znano, da „usinus asinuin fricat" — osel se guli ob osla. K r u t o r o g o v. „Matice Slovenske' XXII. redni veliki zbor. bil je včeraj popoludne ob 4. uri v čitalnični dvorani. Ko se je konstatovalo zadostno število po pravilih določenih članov — bilo jih je do 00 navzoč-nih — otvori zborovanje predsednik profesor J. iftarn ter v daljšem govoru popisuje zgodovino tega velevažnega zavoda. Pričcnši s pokojnega Cafa prvim oklicem 1. 1845. v „Novicah" razpravljal je potem vse razne poskuse za ustanovitev „Matice", dokler je neso osobito štajerski rodoljubi 1863. 1. za trdno utemeljili. Govornik sp onina se potem družbe sv. Mohorja, ki šteje že 34.800 članov, za katero nas zi.vidajo sosedni mogočneji narodi in razlaga potem; kako je nastala potreba „Matice" same. Slednja morala je prestati, kakor vsako podjetje, veliko borb, katere tudi sedaj morda še neso končane. A borbe naj bode stvarne, velja naj gaslo „Inimicus causae, amicus personae", zlasti pa naj bi društvenih razmer ne dajali nasprotnikom v zobe. Predsednik Marn se potem laskavo spomina delavnosti vseh odbornikov, ki so ga vestno in marljivo podpirali, načelnikov književnega in gospodarskega odseka ter uspešnega delovanja blagajuikovega in tajnikovega. Vsem izreka hvalo. Naposled izrazil je željo, da bi se ugodnosti, naklonjene vsemu svetu po papeži Levu XIII, ki je odprl velevažne vati- kanske arhive, katere prebirajo in prelistavajo vsi narodi, samo Slovenci še ne. posluževal tudi kak Slovenec strokovnjak, ker bi utegnil nabrati mnogo / niiimcLia gradiva, (iiede .'dborove delavnosti priporočal je kritiko, a stvarno, naposled pa izrekel Žtljfo, da bi večni Bog, oče vseh narodov, blagoslovil delovanje ,,Matice Slovenske". Kot druga točka bil je na vrsti račun o dru štvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. janu-varja do 31. decembra 1886. Temu računu povzamemo nastopne važnije podrobnosti: Ustanovniki uplačali so 125, letniki 2560 gld. Obresti j od obligacij bilo je 445, od gotovine 140 gld. 83 kr., hiša na Kongresnem trgu vrgla je 2303 gld. 16 kr.. oni pa Bregu 907 gld 80 kr. dohodkov, z vsemi darili, s skupilom za knjige itd. bilo je 8551 gld. 53 kr. dohodkov. Upravnih troškov bilo je 744 gh 40 kr., za nagrade in korekture 1346 gld., za tisek društvenih knjig 2990 gld. 78 kr., za vezanje in razpošiljanje 495 gld. 84 kr., za davke, poprave in razne potrebe 1486 gld. 48 kr., za obresti in razne izdatke 153 gld. 78 kr. Vkupe troškov 7217 gld. 27 kr. Prebitek znaša torej 1334 gld. 27 kr. Društveno premoženje pa je naslednje: Hiši na Kongresnem trgu in na Bregu 38.469 gld., inventar iu kn;ige 4300 gld., v obligacijah 7100 gld., torej i gorenji m prebitkom vkupe 51.203 gld. 27 kr. Tuje premoženje, ki ga ima društveni odbor v oskrbi, je naslednje: Valentina Vodnika spomenik 5420 gld. 25 kr.; Miroslava Vilharja spomenik 313 gld. 93 kr. Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene 2370 gld. 77 kr.; dr. E. H. Coste spomenik 1111 glcL 97 kr.; vkupe 9216 gld. 92 kr., ki so naloženi pri obrtnem podpornem društvu v Ljubljani, v kranjski hranilnici in v posojilnici v i-Joštanji. Račun se brez mzgovora odobri ter potem volijo po vskliku gg. Kadil ni k, Valentin Čič in Žagar, da presodijo in potrdijo odborove letne račune. Tajnik E. Lab prečita letno poročilo ob od-borovem delovanji od 1. aprila 1886 do 31. marca t. 1., katero se bode jutri začelo objavljati. K tej točki poprime drustvenik Močnik za besedo, češ, naj bi se hiša na Bregu vender le prodala. Tajnik Lah pojasni, kako je bilo kupno pogajanje, odbornik L. Robič pa pravi, da ni nobene Bile. da bi se hiša prodala. Hiša je trdna, niti potres je ni omajal in dobilo se bode sčasoma še več za njo. Na g. Trstenjaka predlog izreče občni zbor g. Leg u v Pragi za dopos'ane češke knjige s slava-klici svojo zahvalo; tajnik Lah pa poroča o Kopitarjevem odseku Slednji, pomnožen po 3 zastopnikih mesta iu 1 zastopnikom dežele imel je jedno sejo. Glede prepeljave Kopitarjevih kostij obrnil se je na g. Navratila na Dunaji, kateri je na dotičnih mestih vse potrebno poizvedel in tudi to, da je za prepeljavo še čas do julija 1889. 1. — Letno poročilo se potem odobri. Pri 7. točki oglasi se A. llaič z nasvetom, da bi se stare češke šolske knjige podarile šolskim knjižnicam. Nasvet ostane v manjini. Pri dopolnilni volitvi v odbor „Matice Sloven ske" so dobili gg.: Fr. Hubad in Fr. Leveč po 400, L Robič in J. Šubic po 399, J. F1 i s in Ir. A. < iregorč ič po 398, dr. L. Požar, A. Se-nekovič in Fr. VViesthaler po 397 in A. Kr-žič 394 glasov in so tedaj izvoljeni za dobo štirih let v zmislu §. 12. društvenih pravil. Predsednik Marn zaključi potem s kratkimi besedami zborovanje, ki se je vršilo jako gladko in nam bilo v dokaz, da je sedaj poslovanje prvega našega literarnega zavoda v rednem tiru. Politični- razgled. \*n raiije o in deliti zakramente, kajti potem bi poljski in gališki redovniki lahko pri spovedi agitovali za poljsko stvar ter bi bili poljski zakoni iluzorićni. V po jakih pokrajinah bi mogla vlada, kakor misli „Post", le izjemno dovoljevati redovnikom opravljati duhovska opravila. Nov dokaz, kako strastno sovražijo Nemci Slovane. Kakor bi Šfmiiija že doma ne imela dovolj sitnosti, ko se v vseh Kotih pripravljajo zarote, dobila je vlada s Kube in Filipinskih otokov poročila, da se je bati ustaje Na Kubo je vlada poslala jedno topnjačo. Prebivalci Filipinskih otokov so jako nevoljni na španjske uradnike, ki kaj samovoljno postopajo, ne meneč se za zakone. Pogajanja zaradi urejenja riiHkoatgimakc meje so se začela. Ta meja je skoro povsod že uravnana, samo zaradi Khaamiabske doline, ki je po večjem rodovitna, se ne morejo sporazumeti. Rusi trdijo, da je po pogodbi 1873. leta ta dolina njihova, emir pa, da je afganska. Angleški komi sarji so nekda že pripravljeni odjenjati Rusiji, nko le Rusija dovoli emiru kje drugej kako odškodnino. Najbrž bodo pa Angleži popustili še to zahtevo, ker ima Rusija na afganski meji pripravljenih že dosti vojakov, da lahko s silo doseže, kar želi. Domače stvari. — (Gosp. Jurij Matjašič), infulovani stolni prost v Mariboru, praznuje dne 22. t. m. svojo osemdesetletnico. — (Vprašanje do đlavnega magistrata.) Pod tem naslovom se nam piše: „Več volilcev s fientpeterskega predmestja stavi do slavnega magistrata uljudno vpraŠ.nje, kdaj se že davno dovoljeni tlak na sv. Petra cesti vender že graditi začne ? Dalje so isti volilci radovedni, ali namerava slavni magistrat škropljenje ulic letos popolnem opustiti?" — (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj osmi večer v soboto 16. t. m. v hotelu Royal I. Singerstrasse 3 mezzanin na levo. Čital bode g. V. Raič: »Drobtinice o odnošajih v iztočnej Bosni". Začetek točno ob 8. uri. — (Vesela vest.) V „Obzoru" čitamo: „Kako iz pouzdana izvora doznasmo, Sveti je Otac udovoljio želji kneza crnogorskoga Nikole i barskoga nadbiskupa katoličkoga dozvoliv, da se u metropoli.) u barsku uvede liturgija rimskoga obreda u staro-slovenskom jeziku; da se za porabu uvedu liturgičke knjige sa ćirilskim pismom, o kojih se novom izdanju imade odmah raditi." — (Ameriški cirkus Fran kloff) ostane samo v soboto in nedeljo dne 16. in 17. t. m. v Ljubljani. Svoje predstave prične z jako zanimivim programom. Čudovito je, da ta cirkus, ki ima toliko osobja, živalij in voz, tako hitro potuje. Komaj je zadnja predstava končana, že je ves cirkus podrt in dalje poslan. Z veliko hitrostjo ide naprej. Tako bode že v ponedeljek dne 18. t. m. prva predstava na Vrhniki, dne 19. t. m. v Posto j i ni, dne 20. in 21. v Gorici, dne 22., 23. in 24. t. m. v Trstu. — (Iz Konjic) se nam piše: Pri volitvi v okrajni zastop izvoljeni so v kmetski skupini kljubu velikanski agitaciji nasprotnikov sami Slovenci in sicer gg.: Martin V i v o d iz Spodnjega Doliča, Jarnej Verčnik, župan Ljubniški; Fijavž Mat., župan Straniški; N a p o t n i k France iz Tepanjskega vrha; Bergtold iz Tepanj; F lis Matija iz Dobrave; Mlakar iz Oplotnice; Gosak Jurij izŽič; Jurij Mec, župan v Grušovji; Mat J ur še iz Ulič-nice; Jan. Zidan še k, posestnik v Suhabdji; P. D ob ni k iz Žreč. Po volitvi zbrali so se vsi slovenski volilci in narodnjaki Konjiški v posojilnici Konjiški, kjer je bilo mnogo naudušenih govorov in napitnic vrlim slovenskim domoljubom Konjiškim, posebuo gg. dru. Drag. Prusu in Sepicu. — (Pred porotnim sodiščem v C e I j i) bode dne 20. t. m. obravnava proti Tereziji Malus iz Drenovea na Bizeljskera ih proti njenemu ljub-čeku Antenu Geržaku, ki sta dne 27. oktobra 1. 1. Frana Malusa ubila, truplo razsekala. v vreči v Zagreb peljala ter ondu v Savo Vrgla. Glavo umorjenega soproga so. kakor smo že javili, pozneje našli in služila bode pri obravnavi kot „corpus delieti." — (C. kr. kmetijske družbe odsek za konjerejo) predložil je c. kr. kmetijskemu rai-nisterstvu, naj bode letos obdarovanje konj na Kranjskem v sledečih krajih ob sledečem času: 1. sept. v Radovljici, 2. sept. v Mengši, 3. sept. na Vrhniki, 5. sept. v Ribnici in 7. sept. v Št Jarneji. — (Razstava konj na I) u naj i) bode kakor vsako Uto tud letos. Razstava bode od 14. do 22. maja. Z razstavo vred bode veliko srečkanje; dobitki so: konji, konjska oprava itd. Podrobnosti se izvedo pri konjerejskem odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. — (H r p e 1 j s k a železnica,) ki bode v kratkem dodelana, je od postaje v Hrpelj' do postaje pri sv. Andreji 189 kilometrov dolga, tir ob morskem nabrežji pa 2 8 km. Daljava mej posamičnimi postajami je naslednja: II Ilrpelja do Drage 47, iz Drage v Boršt 5'3, iz Boršta do sv. Andreja 8 9 km. Na vsej progi je 87 objektov, mej njimi zidanih mostov, ki imajo od 1 do 9 oken od 6 do 12 metrov širokih. Železnih mostov je 14. Galerij v skalo usekanih je 5, njili dolgost 22 3, 47, 82 2, 97 in 224 metrov. Delo na tej železnici pričelo se je v novembru 18*5. leta in se bode dovršeno v državno upravo izročilo dne 30. junija t. 1. Na tej progi delalo je doslej povprek po 2400 delavcev. Hitrost vožnje določena je na 30 kilometrov v jedni uri, torej se bode iz Trsta v Hrpelje vozilo v pičlih 40 minutah. — (V Varaždinu) bil je te dni. kakor čitamo v listih krvav dvoboj. Bila sta se grof Janko Vojkffv iu nadčastnik od ulancev. Kakor se govori, je Vojkffv mrtev, od druge strani pa se čuje, da je težko ranjen. Vojkffv, zadnji član star hrvatske obitelji in grofa Fuggerja zet, je pred leti v Celovci v dvoboji z grofom Wolkensteinom zgubil desno roko. Izvežbal pa je levo roko, da je ž njo vozil v čveter, jel, se oblačil in opravljal vse tako spretno, kakor da bi imel Še vedno obe roki. Z levo roko je tudi izvrstno streljal. Povod dvoboju bile so nekda rodbinske razmere. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. aprila. Dopis iz Pariza v „Politische Correspondenz' poudarja, da se je politični položaj zboljšal. Vse vlasti delajo, dasi na razne načine, na to da se ohrani mir in razne črne pike so se na političnem obzorji že skoro popolnem pogubile. Ta veseli uspeh mora se poleg previdnosti evropskih državnikov sploh, v glavnem delu pripisavati Rusiji, ki je tunela varovati si popolno svobodo dejanja, a je pri tem stopila v jako dobre razmere s Francosko. Izrecna zveza mej obema državama ne zdi se morda umestna, a ker se sme domnevati, da bodeta v tem ali onem prepomem vprašanji vkupe postopali in ker so njijine vojne sile v ravnovesji z onimi drugih držav, je to dobro znamenje miru. — Nasproti neprestanim očitanjem nemških listov, da general Boulanger na vojno misli in da je le knez Bismarck pravi varuh miru, naglasa se v dopisu, da tudi v francoskih krogih ne dvomijo o nemškega kan-celarja mirnih namenili, da je pa na drugi strani ravno tako res, da je francoska vlada dala že formalna zagotovila, kakor tudi že dokaze, da ne misli motiti miru. Varšava 13. aprila. (Politische Correspondenz:) Francosk list naznanil je nedavno, da pojde generalni guverner Gurko zahodno rusko-gališko mojo nadzorovat. Dosedaj tega še ni storil, a gotovo je, da pojde v kratkem. — Zgradba strategičnih stranskih prog Brzec-Helm in Siedlec Malkinja je skoro dovršena. Obe proge se bodeta prve dni meseca julija oficijalno javnemu prometu izročili. Temesvar 13. aprila. Kumunska kraljica dojde te dni v Herkulove toplice obiskat cesarico. V „Franzenshof" je 14 osob za kraljico pripravljenih. Rim 13. aprila. Vesti, da se abisinske čete pri Asmari ali pri Gindi zbirajo, so neosnovane. Ras Alula se je sicer iz Adure v Asmaro povrnil, a od nobene strani se ni naznanilo, da bi se bile njegove čete kaj premaknile. Angleško brodovje odplulo je iz Napol j a v P i rej. Benetke 13. aprila. Angleški parobrod „Juchlong" jo pri uhodu v luko na kraj za-vozil in je močno poškodovan. Razne vesti. * (Drug od in pri nas.) Angleška je 1838. leta imela okolu 8000 milijonov državuega dolga, a daues se je dolg že za jedno milijardo znižal. Avstrija je isto leto imela 500 milijonov državnega dolga, dandanes naraste I je na pet milijard. Zjedi-njene države v Ameriki imele so po vojni 1864. 1. 2783 milijonov dolariev državnega dolga, danes ga imajo pa samo še 1514 miliionov dolarjev. * (Žrtve vojne.) Znani francoski pisatelj Jules Flammarion priobčuje v časniku „Annales I i t— teraireB" o tem predmetu jako zanimive podatke. Človeštvo je mej seboj v večnem boji iu nikdar ne misli, zakaj se pobija m uničuje. Oloveštvo si pušča kri kar v potocih. V nemško-francoski vojni 1870. in 1871. leta poginilo je 250.000 ljudij. V Krimske] vojni 1854- 1855. 1. palo jih je 785.000. V Italiji palo jih je v vojni 1859. leta 63.000. Boi „uiej bratoma" leta 1866 pozobal jih je 46.000. Vojna mej severnimi in južnimi državami ameriškimi 1. 1863 - 1864 zahtevala je 950.000 žrtev. V vojnah za Napoleona I. poginilo je do pet milijonov ljudij. Seštejemo li vso žrtve na bojnem polji samo v jednom stoletji v Evropi in v Zjedinjenih državah, pokaže se nam ogromna vsota 19,840 900 ljudij. Povprek je v vsakem stoletji v vojni poginilo 18 do 20 milijonov ljudij. Kolikor se da dognati, poui nilo je doslej v vojnah do 1200 milijonov ljudij. to je skoro toliko, kolikor je sedaj vsega prebivalstva na zemlji. * (Academie fran<;aise) Danes teden imela je francoska akademija sejo in vsprejela mej akademike pesnika Lecoute de V Isle na mesto umrlega Viktorja Iluga. Protigovor imel je Aleksander Dumas. * (Najbogateji človek na svetu.) V Montevideo izhajajoči list „Opperaio" trdi, da je kitajski bankir Rau-Kus, stanujoč v Kantonu, najbogateji človek na svetu. Njegovo premoženje znaša 1400 milijonov frankov. Poslano. V hi. 58 ^Slovenskega Narodu" z dne 12. marca 1887 bilo je rečeno, da je neki Janez Jager z Johauo Sedelčič deiiur, katerega je zadnja svoji gospodinji ukradla, »upravljal, i/, katerega mu je ona tudi črne hlače kupila. To dalo je povod nekaterim zlojezienikoin v Ivanjem selu, Uncu in sosednjih krajih, da so kar naravnost uieue obdolžili tega čina, brez vseh dokazov, in tu celo oni, kateri bi pač morali imeti toliko presodka, da bi pomislili, da jdi je več, ki se zovejo Janez Ji'gor, ali, če imajo žo tako slabo prepričanje o dijakih, da bi se preverili, kdo je bil dotični Janez .lager, predno skušajo človeka na tako nesramen način pripraviti ob dobro ime. V Ljubljani, dne 13. aprila 1887. (257) Ivan Jager. dijak. „LJUBLJANSKI ZVON" moji (192—12) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Jž^gr---- Umrdl no '% IJulHJaiil: 12. aprila: Marija Križaj, dekla, 74 let, Kravja dolina st. 11, za sta; ostjo. V deželnej bolnici: 11. aprila: Tine Kobal, gostač, 101 88 105 in; 126 100 178 18 107 223 50 HO 30 50 25 50 20 75 5d 50 75 Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji * pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj« I.* Kolovrratring 4. Poštne zveze. Odhod iz l.juhljam-. V Itovo mesto vsak dan ob 6. uri /m t raj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudij. V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob 7. nri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob «/t7- «H zjutraj. V Kamnik vsak dan ob «/,5. nri popolndne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. V Polhov gradeo in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob Vt5. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po ziini. Na Ig vsak dan ob ',5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. Prihod v l,jnP»lfauo. Iz Novega meflta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne I/. Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gredo* in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Odda se v najem v Toplicah na Dolenjskem na Glavnem trgu takoj ali z vso opravo. — Več o tem pove Marija Kallnger v Toplicah na Dolenjskem. (248—2) Svoje popolno priznanje izrekam slavnemu c. kr. privilegiranemu avstrijskemu zavarovalnemu druitvu na Dunaji za povoljno in naglo poravnanje škode, pouzročene mi ob požaru na Rečici. Ob jednem priporočam naj topleje vsakemu to renomirano društvo. Št. Peter v Savinjskej dolini, v aprilu 1887. (•255) Jože Lenlco, posestnik. St 11. Oznanilo. (249—2) Idrijski cestni odbor oddal bo na javni dražbi dne 25« aprila t. 1. ob 3. uri popoludne 420 metrov preložene okrajne ceste. — Varščina znaša 200 gld. Prevdarki stroškov, načrti in drugi pogoji razvidi jo se pri podpisanem. Jeličenvrh pri Idriji, dne 8. aprila 1887. Pavel Gruden, načelnik. Tujct: 13. aprila. Pri Nionai Reinhart, Rickl iz Bremena. — Lo-vith z Dunaja — Kleinler-cber iz Tirolskega. — Demšar iz Sopronja. — Fiecher iz Mokronoga. — Sorger z Dunaja. — Lacfaenbacher. Strassil, Loly iz Trsta — Kuckmann iz Pulja. — Rus iz Logatca. — Saus z Dunaja. — Kern, Manzoni, Raman iz Trsta — Blažič iz Reke. Pri naliv i t MUlIer iz Monakovega. — Kretsch-ner, Mandl z Dunaja. — Pochner iz Brna. — Bauer iz Gradca. — Langer iz Kočt-vja. — Gold, L(Jwy z Dunaja. — Ilavden iz Gradca — Brožovič iz Zagreba. — Hajdič iz Domžal. — Fuchs iz Rudolto-vega. — Kirchenberger z Dunaja. — Omischl iz Gorice. — Tschopp i« Postoj ine. — Frledrich a Dunaja. Evropa: Dianin iz Gorice. — Ravnikar iz Karlovca. Pri avstrijskem ee-aarji: Judnič iz Rado-vice. — Mušič iz Kočevja. Pri Virantu: Payer z Dunaja. — Sterk iz Celovca. — Smola, Kosiček iz Rudolfovega. — K lun iz Ribnice. — Jenko \% Višnjegore. — Roic iz Dolenje vasi. — Grebene iz Lasi o. Pri južnem kolo« dvoru t Meglic iz Borovnice. Rostgeber iz Gradca. V dolžnost si štejem, lavarovalnemu društvu „AJRIEIVl>ACfi pO tej poti javno zahvalo izreči, ker mi je to društvo po glavnem zastopniku gospodu Joalpii ProNencu v rjuhlfani škodo, katera me je vsled požara 10. t. m. zadela, že danes, to je tretji dan po nesreči, popolnem izplačalo. Jaz moram to jako solidno društvo vsem posestnikom prav gorko priporočati, kajti uverjen sem, da bode vsak zavarovanec, tako kakor jaz, z zavarovanjem pri „AZIEND1" popolnem zadovoljen. Godešie, dne* 18. aprila 1887. France Bergaiit, soseskiid mož, priča. Tvoren« Starman. (256) prodajata najboljše in najoenejie olJAafe* barvo p la3s@ £a £is lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—48) 1 TITU T TAVA ,Vk frančiškansko cerkvijo, v niči T TTTDT TAVA t LJ UJjJjdiirlii. gospoda J. Vilkar-ja hiš. štev. 4. lid UDLJfl.Il&. > ►ooooo»oo< Prednaznanilo. Podpisano ravnateljstvo dovoljuje si visokemu plemstvu, c. kr. vojaščini in ♦ p. n. občinstvu udano naznanjati, da pride T veliki ameriški cirkus Frankloff! V »<»t><»"to IO. t,, m. semkaj in zo isti dan ob 4"»Vt« |>oj>o- ludne bode prva velika Galla-predstava. Kaj več povedb veliki dnevni plakati in časnisko anonoe. ♦ (253) Z velespoštovanjem ravnateljstvo. # Cirkiis-ovu družbu se nikakor ne more dalje muditi v Ljubljani, ker J 90 za slednji dan že določene .predstave. Dno iS- aprila predstava na Vrh- i niki, dne 11*. v Postojini, v sredo 20. In v četrtek 21. v Ciorici, v + petek '-i-*, jedna, v soboto 2». in v nedeljo 24. po dve predstavi v Trstu. ♦ I Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! 8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil Šel v občno bolnico 9 Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej boljši, čez pet nnsecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Schiitze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to sdravilo tndi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo. Z velespoštovanjem Jan Ježek v llollcfrh. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuj« dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ttnmaic jretietvn, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč juko skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito {tri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in šelodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, ti upravlja kri zdravo in čiste in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tjutiskf eMaimmče sreeistvo postal in ae tplosno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja >e na frankirane dopise na vie kraje proti poštnemu povzetja svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovoga zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam , k črnemu dobi oe samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja* lekarna orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. U05—8. V Ljubljani: O. Pioooll, lekar; VilJ. Mavr, lekar; Crae. Birsohitz, lekar; Joe. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozjr, lekar. V Postoj 1 ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Bavnik, lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Joa. Hodnik, lekar. V Gorici: O. Ohri-■tofoletti, lekar; A. de Olronooli, lekar; B. Kttrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Id rij i: Josip Warto, lekar. V O gl e j i: Delia Damsno, lekar. V T r s t u: Ed. de Leltenbarg, lekar; O. Prendini, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Snttlna, lekar; Karol Zanetti, lekar. psF~ Vse lekarne v Avstro-OferskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. *W Da se izognejo rsakej I>re vari, opozarjamo vse častite naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega dir. Rosovega zdra-vilxs.egfSL "bmizama na jednej strani v steklo utlsueno mojo tlruio s zakonito »varovane mojo varstveno anamko (orel s ščitom na prsih, na katerem so črke ,,I>r. R.*6)« na nasprotni strani pa tu zraven natis-neno vigneto. Steklenica je zamafiena s kovinskim lanaikom, na katerem je tudi atlsnena moja varstvena maiuka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh: „Dr. Romov zdravilni balzam" Is lekarne B. Fragner-Ja, ,,pri črnem orla«*, v Pragi, št. 205—111., na konci škatljice je pa natisneta zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Čo ni vse popolnem tako, kakor je zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarejen Tam se tudi dobi: UPrsužlro <3.©zr3.SL6e :metziilo zoper bole, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali st rdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri uohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčeBov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nauje prilepi. V ikestVicah po S.i in 3S kr. (90—7) Hal%ttiii za uho. Skušeno in po innozih poskusih kot uajzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne". FL6Y 32 9