271. številka. Ljubljana, četrtek 25. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljku in dneve po praznikih, ter volja po poiti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .JO kr. za Četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za ćetrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četitis opne pecit-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratu — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej ti idi št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativue stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej bili. Javna zemljisčna knjiga na Slovenskem. (Priporočilo slovenskim posUtncem.) Dunajsk list patetično piše : z nami, Nemci, vlada ne bode tako ravnala, kot s Slovenci! Začuden sem se vprašal, smo li mi Slovenci parija mej avstrijskimi narodi, tuko, da sme z nami pometati vsako ministerstvo, ter nas ignorirati vsak nadsodnijski prezident! Pred nekoliko meseci je bila pri nekej slovenske) sodniji vložena prošnja za plačilni ukaz. Bila je pisana v slovenskem, domačem jeziku, a rešila se je z nemškim odlokom. Prošnjik se je pritožil v Gradec, pritožil na Dunaj; pa odločdo se je v Gradci in na Dunaj i, da Slovencu nij pravice, da bi na slovenske svoje vloge terjati smel slovenske odloke. Sedaj pa Bi naj mislim, koliko hrupa bi nastalo, če bi se kje na Slovenskem nemška vloga rešila s slovenskim odlokom! Resolucije bi se kovale, partajtugi se sklicevali, in po vseh listih se kričalo, da se Nemštvo mej Dami zatira! Da pa mora Slovenec nemške odloke požirati, to se tem Nemcem dozdeva naravno, ker z Nemci se nikdar tako ravnati ne sme, kot b Slovenci. Javna zemljisčna knjiga je pri nas povsem nemška, če tudi nikjer nij zakona, ki bi slovenska vknjiženja prepovedaval. Od loške okrajne soduije na pr. ne dobiš v zem-Ijeknjižnih zadevah slovenskega odloka, če moledoval zanj na golih kolenih ! In ko je sod-nija ljubljanska slovensk odlok odposlala, da bi se v loškej zemljiščnej knjigi vknjižil, odbili so gospodje v Loki ta odlok, češ, loška zemljisčna knjiga je nemška, in s slovenskim od- Tri dni v Vrazovem zavičaji. (Spisal Vatroslav llolz.) II. (Dajje.) Tu je bilo vse živo. Na vseh straneh so se delale priprave za slovesni jutranji dan. Možje, pod vodstvom neumornega g. Kuko v ca, stavili so velikansk šator, gradili so navlašč za to svečanost orjaško peč in prostrano ognjišče; krčmar V a v potic je razkladal svojo posodo in omizje in množica brdkih deklet, sedeča v senci košatih jablan, spletala je vence, s katerimi so krasile hišo, šator in in slavolok. Bilo je veselje, gledati te vrle ljudi, s koliko navdušenostjo in radostjo so izvrševali svoje uloge; vsem se je brala na obrazili želja, pripraviti vreden in dostojen sprejem Vrazovim čestilcem. lokom početi kaj ne vemo! Naj se to Nemcu zgodi! Ministerstvo bilo bi v nevarnosti, in minister pravosodja bi bičan bil, tako, da bi moral krvavo potiti se! Pri nas pa je to vse naravno, „ker z Nemci se ne sme nikdar tako počenjati, kot s Slovenci!" In vendar imamo grofe, imamo kneze in barone in prihodnje ministre mej svojimi poslanci, imamo poslance, ki slavnoj vladi ne reko nikdar žal besede, in ki zanjo glasujejo, kakor, da bi to moralo biti ! Zadnji čas je, da naši gospodje poslanci slavnemu ministerstvu povedo, da so tu, in ne samo, da so oni tu, ampak, da je tudi slovenski narod še na svetu. In ali so naše terjatve tako grozne ? Ali terjamo svojega ministra ? Ali terjamo svojo ustavo, ali Bog ve kaj srditega še? Nič tacega ne. Pač pa terjamo, da se slovenskemu jeziku v javnem ž i v I j en j i določi prostor, ki ga pri svojem razvitji brez vsake težave In h ko zasede. Tu pa svojim gospodom poslancem pred vsem javno zemljiščno knjigo toplo na srce pokladamo. Zemljisčna knjiga je važen faktor ne samo v pravnem temuč tudi v ljudskem življenji. < )na je steber javnega kredita in njen glavni princip je ta, da je kolikor največ mogoče javna in vsakemu odprta. In uže zavoljo tega principa, zavoljo občne javnosti, ki je zemljisčna knjiga uživati mora, ako naj doseže svoje namene, bi človek menil, da so slovenske vknjižbe uže same ob sebi dovoljene. Ker to je pač jasno in sicer tudi tistemu, ki nij ju j rist, da je mej Slovenci le tedaj zemljisčna I knjiga javna, če je pisana v slovenskem jeziku. Pri nas pa pride kmet v zemljiščno knjigo; tam se mu vržejo pred obraz tisti „haupt-buhi" in potem naj bere, če je v stanu! In to naj je javnost, to naj je tisti „pu-blieitiits-princip", ki so ga nam na univerzi s takim navdušenjem v glavo vtepavali! Konec besedij je ta, da zakon za zemljiščno knjigo, uže sam ob sebi dovoljuje slovenske vknjižbe, ker se ravno s takimi vknjižbami princip javnosti ne le samo pospešuje, temuč naravnost tudi Še le vpeljuje. Brez slovenskih vknjižb nij tudi principa javnosti! In če je za Slovensko storjen sklep, da slovenske vknjižbe v javnej knjigi dovoljene nijso, tako je s tem sklepom zakon za javno knjigo ad absurd um dejan! In ali na Češkem in na Moravskem, in po laških pokrajinah ne velja ravno isti zakon ! Ali ima javne knjige zakon dva obraza, kakor Janus nekdaj! Čehom in Lahom se prijazno smeja, nam pa kaže kislo svoje lice! Ali so to pravne razmere, in ali je to pravično, Če jeden in isti zakon svoje dobrote z dvojnima korcema meri! Vsaj zakon nij zaljubljena ženska, ki z jednim koketno se spogleduje, dru-zega pa zaničuje! Kam pridemo, če se zakoni tako na dve strani koljejo! Pravica je vsem jedna in ista, pred njo velja Slovenec ravno toliko, kot Nemec! Prva naloga našim gospodom poslaucem je torej ta, da pri slavnem ministerstvu z vsem svojim uplivom pritiskajo na to, da se vpelje za slovenske pokrajine ista določba, ki na Češkem in Moravskem dovoljuje in ukazuje Češke vknjižbe v zemljiščnih knjigah. Mi Slovenci vendar ne bodemo vedno zadaj pri vratih tičali ter preža 1 i, kediij da bodo drugi pri mizi sedeči izpraznili sklede, Po kosilu predlagam g. dr. MarkoviČU pohoditi z mano „žerovinsko dobravo" kar gaje vrlo razveselilo. Zerovinška dobrava je prostran gozd, četrt ure na severnej strani od Vrazove hiše. Kos tega gozda je svojina Vrazova. Gozd, obsegajoč večjidel hrastje, razen tega bukve in topole, je na severno stran hriba ležeč in v dolini teče žerovinski potok. Bujna preproga mahu je prostrta po tleh, žolne, vuge in razne druge tjce žvrgole po visokih, košatovejnih drevesih. V tem mirnem gozdnem zatišji se je bavi] Vraz o spomladuih in poletnih dneh, čitajoč in piskajoč na priljubljeno piščalko, katero je vedno soboj nosil. Prehodila sva ves gozd, molče" in slastnim spominom udana, postajala pri tem ali onem drevesu, kjer je kak primeren prostor, ugibaje, da-li nij baš tu slavni pevec Čital „Ouu'ra za dne Ili Vile slušao do hore zapadne." Natrgavši velik šopek gozdnih cvetlic, s katerimi so drugi dan belo oblečene deklice obdarile goste, vrnila sva se na Vrazov dom in prišedša do slavnostnega šatora, zavzeta obstojiva: zbralo se je tu v časi najine od-sočnosti iz okolice kakih trideset deklic, ki so venčale stebrovje iu vhode šatora in zraven prepevale miloglasnc pesni. Tu se je slavni brvi tski pesnik prepričal, kako milo in krasno pojo Slovenke, o katerih pravi Vraz : „Čitav dan Slovenka pesme bi ml pč a, A ja bi jih volio nego spe v angjčla . . . Tko nij slnšao njeni' pčsamah ljubezni, Nij ljubavi čutio razblude, boljezni." G. Markovič se nij mogel dosti načuditi temu sladkemu petju. Ves vznesen jim je ploskal in jih prosil, du nadaljujejo. In dekleta nijso pele samo navadnih narodnih pesnij, nego vse naše umetno zložene napove so proizvajale pravilno in lepo. Posebno se tu odlikuje Vrazova najmlajša nečakinja l: a rika da bi potem mi zadnje dvomljive ostanke dobili i« njih. Naš veličastni vladar je izgovoril besede, da hoče pravičen biti vsem svojim narodom. Zatorej se bode pač Se dobil stol, če tudi samo lesen in ne mehko oblazinjen, na katerega Be vsede Slovenec, da se nasiti pri občnej mizi. Da se to doseže, mora biti skrb poslancem, ki jih je narod izvolil, da govorijo v njegovem imenu in za njegove interese. Krog ministerskih stolov hoditi io ekscelcneam poklone napravljati, nij težavno; a k takemu početju so sedanji časi preresni. Ministerstvo Tauffe je moralo uže prej vedeti, da ga slovenski poslanci samo zavoljo kratko-časa podpirali ne bodo. Če kje, tako velja v politiki princip : do ut des! Od slovenskih poslancev pa pričakujemo, da stopijo v novo sesijo pod praporjem, na katerem bodo ravno omenjene besede starega Rimljana z debelimi črkami zapisane! Dr. I. T. Resolucija konservativno - nemškega shoda v Lincu se glasi takole: „Nemško-konservativni strankarski shod izreka kot svobodni zbor konservativno mislečih nemških mož v Avstriji svoje prepričanje, da je samo ona politika vsestranski zdrava, katera celokupnost in moč države, a tudi avtonomijo dežel jednako skrbno goji ter pospešuje, ki spoštuje ustavno vladno obliko in ki politično volilno pravico po načelu občne pravice razvija ter razširja, katera državljansko svobodo primerno pospešuje in združuje redom, ki pospešuje uresničevanje opravičenih želja, katere bo velikrat uže izjavili konservativni poslanci v raznih zastopstvih glede poduka in odgoje mladine v ljudskih šolah, ka tera dela ravnotežje v državnem gospodarstvu s ščedljivostjo in s pravičnim razdeljenem davkov po merilu davkovske moči in ki z varovanjem pridobilne moči skuša marljivo zbolj Sati narodno gospodarstvo, posebno pa kine tijstvo in obrt „Nemško- konservativni strankarski shod je nadalje prepričan, da se more uspešno uresničevanje take konservativne politike samo od konservativne večine državnega zastopa v zvezi z jednako mislečim ministerstvom in samo potem pričakovati, ako se konservativna stranka ne prenagli v dosezanji svojih ciljev, nego dela zmerno a dosledno, da ne pospešuje samo interesov posameznih stanov ali delov prebivalstva, nego pospešuje jednako skrbno interese vsega prebivalstva, da ob popolnem in zvestem gojenji svoje nemške narodnosti spoštuje tudi pravice druzih narodnosti j in da pridobi veljavo nemškej narodnosti po naravnem razvoji in naravnej oliki, ne pa s prisilnimi zakoni, zato tudi nasprotuje v zvezi s konservativci drugih avstrijskih narod-nostij vsakemu ščuvanju in pritiskanju narodov. „Nemško-konservativni strankarski shod izjavlja, da stoji konservativna stranka zakonom zvesta na ustavnih tleh, da se priznava h konservativnim načelom, da z zvestostjo do cesarja in države združuje tudi zvestost do vsega prebivalstva ter je tako v najboljšem pomenu besede ljudstvena stranka. „Nemško-konservativni shod izjavlja, da ne more videti, da bi bili dozdanji čini zdanje vlade nemško nnrodnost kako žalili ali pretili jej. Ta shod odločno odbija predrznost nemško-liberalne stranke, ki se ohnaša, kakor da bi samo ona vse Nemce zastopala, izjavlja nadalje, da so trditve od nemško-libeialnega parteitaga na Dunaji sklenene resolucije, češ, da se je nemškega prebivalstva po vseh krajih Avstrije poprijela neka globoka vznemirjenost, da je parlamentna večina nemštvu, državnej celo kupnosti in svobodostnim ustavnim nače lom sovražna, in češ, da je končni cilj avto nomistične stranke, ki se krivo nazivlje fede ralistiška, raztrganje one vezi, ki zdaj veže vse Nemce v Avstriji ter odrekanje države — da je vse to neodgovorno sleparje nje pre bivaletva in obrekovanje avtonomistov, posebno nemško-konservativcev, ter se končno tu shod slovesno zavaruje zoper ono izjavo v nemško liberalne]' resoluciji, da more od nemških libe ralcev samih prozvani boj motiti in zavirati uspešno gojitev državnih in gospodarskih inte resov, posebno pa odložiti obrtska in kmetij ska vprašanja, ter izreka nemško-konservativni strankarski shod nadejo, da bodo v teh besedah izraženoj, najvišjim ljudstvenim težnjam pogubnej nemško-liberalnej tendenci odločno nasproti stopili konservativni poslanci vseh av strijskih narodnostij, da bode narodnosti! prepir obmolknil in da bodo konservativni poslanci vso svojo moč in ves svoj čas v zve Btem izpolnovanji svojih dolžnostij posvetili uspešnej gojitvi državnih in narodno-gospodar skih interesov, posebno pa zboljšanju kmetij Btva in obrtnosti in koncem v obrambo in po spešenje domačega dela na korist Avstrije in njenih narodov". Te resolucije so bile od 10.000 navzočnih Nemcev enoglasno sprejete. Politični razgled. V Ljubljani 24. novembra. Grof TaaiTe je imel z dopisnikom francoskega „National-a" razgovor, v katerem je Taaffe dejal: Osobno sem jaz konservativen, ali kot minister Cislejtanije skrbim le za to, da bi se naredila harmonija mej narodnostmi. Jaz hočem vsakej narodnosti odkazati pot, ki ej gre. Nemških liberalcev se ne bojim več. Moja politika je garancija mini; ona lebko pomiri Francosko in Rusijo, a in-imna alijanca mej Nemčijo in mej zključivo nemško Avstrijo bila bi evropska nevarnost. O avstrijskem notranjem po« I oženji piše rusko „Novoe Vreme" : Avstrija ima kot država sestavljena iz raznih narodnostij, poklic, da dokaže dejanski opravičenost novošegne narodnostne ideje s tem, da vsem vojim narodom da ravnopravnost. Ker je Avstrija sto in sto let zastonj germanizo-vala, uvideva potrebo, da teoretično prizna pravice posamnih nnrodov. V dejanji pa je Avstrija le polovičarska. Notranje glavno po-litiško vprašanje stoji tako, da se mora ravnopravnost dejanski izvršiti, ali pa je država vnanjim ter notranjim nevarnostim izpostavljena. Najhujši sovražnik pametne nove avstrijske notranje politike je bila zdaj razpadajoča nemška „ustavoverna" stranka. Dunajski nemški parteitag pa je dokazal, da ta stranka nema na nobeno stran več kaj vpliva, zato naj po-abi vlada to priliko in zadovolji avstrijske narode. V ■■»•■i J«1) držttve. Ko bi turške obljube sploh imele še kako vrednost, morali bi denes uže slišati, da je IlelnJ v črnogorskih rokah. Ali ker Turkom nij nič verjeti, zuto se sme tudi dvomiti o istinitosti glasu, da je mej Turki pod Derviš pašo in Albanci prišlo predvčeranjem do krvave bitke. Iz Carigrada se javlja 22. t. m.: Sultan je nemškemu poslaniku grofu Hatzfelda včeraj naznanil, da je Derviš paša zasedel most črez Mozuro, a denes pa da bode zasedel še Mozurske višine. Zasedenje Ulcinja da je blizu. Iz Aten se telegrafira dne 23. novembra, da je nemški poslanik lladovvitz svetoval ministru Komundurosu, naj se Grecija ne prenagli z vojsko. Neki drugi poslaniki bo temu pritrdili. Francoska zbornica poslancev je sprejela z 2U5 glasov zoper 169 člen 8. zakona 0 reformovanji sodniškega stanu. Ta člen daje vladi pravico sodnike odstavljati, ki delajo zoper republiko ter velja ta člen za jedno leto. Vprašanje je, ali bode ta člen odobril tudi senat. Garlbaldl piše v radikalne italijanske novine: „.laz sem socijalist, a čutim, da svojega cilja ne moremo doseči brez republike. Naravno pa republika ne sme biti končni cilj in njena sestričina Lizika Magdičeva, ki se je v umetnem petji izurila in vzbuja pri tamošnjem deklištvu veselje do milozvočnih naših pesnij. — Pozno v noč sva sedela tu v šatori v krogu teh vrlih deklic. Bila je lepa poletna noč, mehka in mila ! Po goricah okrog je pevalo tisočero čiričev, teh dobrih vinogradnih duhov, ki naznanjajo čas trgatve! — Na iztoku se je začelo uže svitati, ko nas je objel blagodejni sen in to v onih prostorih, kjer je stala zibelj Stanka Vraza. — — III. • „Slavna spomen Stanku budi, » Slava liri čija jeka Dakle bude avieta. vč-ka, Itlažit hoče nafie grudi." „Vnutova kan tata." Jarni streli možnarjev odmevaje na vse zgodaj od griča do griča so naznanjali slo- vesni dan Vrazove svečanosti. Ravno so prihajali gostje iz tamošnje okolice, zvedavo ogledovaje z venci opleteno hišo, prostrani šator in vse druge priprave. Dolgo se je uže govorilo o tej svečanosti, in ljudje so bili radovedni, kakšen je nje pomen in smoter; kajti, kakor sem uže rekel, Vrazove zasluge za slovenski rod, premda so ga v njega rojstnem kraji daleko na okrog poznali, na Slovenskem nijso bile znane. Tem večji učinek je napravilo na vrle njegove rojake to veličansko proslavljenje rojstnega mu doma. In v resni«, — bila je silno krasna in sijajna ta Vrazova svečanost katere se je udeležilo toliko tisoč ljudij ! Odlični gostje iz vseh krajev slovanskega juga so počastili posvečeno tvorišče pesnikovega detiristva! Kdo bi vedel navesti vsa slavna njih imena! Kdo popisati njih stališče, prikaz in značaj! Tu je stal pod orehom pred hišo iskreni prijatelj Vrazov, piesvitli gosp. Ivan pl. Kukuljevič Sakcinski, predsednik „Matice Hrvatske", slavni pesnik in neustrašljivi zagovornik hrvatske pravice; poleg njega plo-doviti dramatik hrvatski, g. profesor dr. Franjo pl. M ar kovic, goreč , česti lec Vraza; vele-zuslužni in učeni starec g. Bogoljub Šulek; neutrudljivi tajnik „Matice Hrvatske" g. Ivan K o s t. r e n č i č; sloveči pesnik in romanopisec g. Avgust Senoa, urednik „Viencu" ; dalje g. S m i č i k 1 a s , g. L o p a š i ć, vseučiliščni profesor g. Petračič, zastopnik sv. Jeronim-skega društva, g. Rubetič; slavnoznnni skladatelj hrvatski g. K i s e n h u t; tamo zopet svečenik in dalmatinski pesnik g. S. liuzzo-lič in pesnik Fra Ivan Despot iz Zadra; dalje g. dr. Fon, starosta zagrebškega „Sokola", g. dr. (J o r i č k i iz Siska, načelnik vatro-gasnega društva; ondi g. Anton Bezenšek, naš neumorni pospeševatelj jugoslovanske ste- naSih prizadevanj, nego ona naj bode most, fcrez kateri hodeč dosežemo svoj cilj. Kot socijalistu mi je republika sredstvo do cilja; ko bi potem republika protivila se socijalnim reformam, morali bi jo od sebe pahniti. V pruskem deželnem zboru se je nadaljevala debata o j ud i h. Poslanec Bachem je naglašal, da j udje bolj in bolj bogate, a ne na pošten način. Dvorni pridigar Stocker je dejal, da judovsko vprašanje se mora smatrati za socijalno - gospodarsko. Ljudstva ne žali premoženje judov, nego način, kako da sije pridobivajo. — Richter je dolžil Itismarka, da on sam stoji za celo antisemitsko ali zoper-judovsko agitacijo. Na Irskem v Ballinu je prišlo 22. t. m. do krvavega boja mej oboroženimi policaji in mej ljudstvom. Policija je hotela zapreti nekega člana deželne irske lige, ki je zbranim kmetskim najemnikom govoril o irskej zem-Ijiškej zadevi. Policajem kmetje nijso pustili govornika odpeljati v zapor. Več policajev je bilo ranjenih, ki so ljudstvo napadli sč sabljami. Naposled pa so člana deželne irske lige vendar odveli v zapor. Vlada še na dalje pošilja vojakov na Irsko. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima ■denes 2i». nov. zvečer ob 5. zborovanje. — (Dr. J. B1 e i w e i s u) na čast je Či talniški pevski zbor ob predvečeru njegovega godu pod vodstvom g. Valente vtorek zapel podoknico, katere se je udeležil tudi ljubljanski „Sokol". — (Za Zagrebčane.) Znana tukajšnja narodna trgovska firma Souvan je darovala za zagrebške uboge 100 kocev, katere je za grebški župan dal „društvu čovječnosti", da jih mej uboge razdeli, zlasti mej one, ki za voljo podrtih peči ne morejo kuriti. — (Občni zbor kranjske kmetijske družbe) vršil se je včeraj zjutraj 1 navzočnosti 40 udov. Za družbenega pod pred sednika je bil izvoljen g. Jožef Seunig. V cen tralni odbor pa gg: Andrej Brus, Pet. Lasni k, dr. Poklukar, Karel Neweklovsky, Fr. Souvan, Franc Vičl, dr. Max "VVurzbach, Vencel Goli in dr. Jožef Kosler. Za Častna člana sta bila jednoglasno z odobravanjem izvoljena: minister kmetijstva grof Julij Falkenhavn in deželni predsednik Andrej \Vinkler. Za dopisujoča člana sta bila izvoljena dr. Dragotin Ceh v Petrogradu in Jožef Dumek, urednik „Gospodarskih Novin** v Pragi. Obširneje poročilo hočemo še prinesti. — (GruberjeVega kanala stoletnica.) Denes je ravno sto let, kar je Gruberjev kanal ali „cesarski graben" bil narejen, skozi katerega se Ljubljanica odteka. — (Povodenj.) Dva dni je bilo zdaj vedro in solnčno, zato se voda hitro odteka in je upati, da bodo uže denes in jutri preplavljena na ljubljanskem močvirji rešeni. — (&tudentovskeštipendije.) Včerajšnji uradni list „Laib. Ztg* razpisuje 40 študentovskih štipendij, ki se s početkom prvega semestra šolskega leta 1 «80/81 oddade. — (Novi koroški deželni predsednik), dvorni svetovalec g. Schmidt-Zab ierovv, je bil ob času ministerstva Hohen-vvartovega predstojnik časnikarskega ureda (pressbureau) na Dunaji. Torej je jasno, da je odločen konservativec. „N. Fr. Pr." pravi o njegovem imenovanji, da je z njim ustreženo večkrat (tudi od nas) izrečenej Želji, da pride tudi na Koroško na Čelo deželne vlade pristaš grofa Tanrleja. — (V Komnu na Krasu) po rodoljubi osnovali čitalnico, kakor se nam od tam pile: Za predsednika je voljen gospod dr. Kavčič, kr. notar; za tajnika g. Anton Leban, nad-učitelj in za blagajnika g. And. Ferfolja, prvi kaplan. Za zdaj si naroči čitalnica sledeče liste: „Slovenski Narod", „SoČaB, „Edinost", „Novice", „Ljubljanski Zvon", „Politik", „Kikiriki", „Cittadino". Gospod kaplan Ferfolja bode prostovoljno dajal čitalnici „Ueber Land und Meer", a gospod Anton Leban pa „Vrtec", „Popotnika" in „Učiteljskega Tovariša". — (Slovanska Čitalnica v Trstu) naredi v soboto dne 27. novembra koncert s programom: 1. Pedrotti. — Sinfonija iz opere „Tutti in maschera", za dva glasovira, igrajo gospodiČine: K Popovič, A. Eugelhardt, S. in F. Schilbach. 2. Umlauf. — „Pozdravljam te", igra na citre gospod V. Vavpotič. 3. Itosseti. — „1 Foletti", igrati na glasoviru gospodičini E. Popovič in A. Engelhardt. 4. Hajdrih. — „Vodniku v spomin", čveterospev, pojo tržaški čveteropevci. 5. Kelterer in Hermanu. — Fantazija iz „Itigoletto", za glasovir in gosli. Igra gospodičina E. Engelhardt in gospod G. Dragutin, (i. Vavpotič. — wNjej z ljubezni", igra na citre gospod V. Vavpotič. 7. Fumagali. — „Fantazija", igrati na glasoviru gospodičini S. F. Schilbach. — Začne se ob J), uri zvečer. — Za tombolo dne 11. decembra naj blagovole gg. člani darove podeliti. Čist dohodek je na menjen za nakup jednega glasovirja. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) je imelo v sredo dne 24. nov restavraciji „zur hl. Dreifaltigkeit" (III., llngnr-gasse 27) svoj 3. redni zbor. Na vrsti: Berilo: „Kcce homo!" — novela, spisal g. Danilo M a j a r o n. Predlogi iii interpelacije. — (Slovenske pridige na Dunaji.) Z Dunaja se nam piše: Več nedelj sem so v tukajšnjej jezuvitskej ali univerzitatnej cerkvi slovenske pridige — našim vojakom Kuhnoveem in drugim dunajskim Slovencem, če hote poslušati. No, sedaj pa Slovanstvo res nij prazen strah in prav je imel stari renegat Dež man, da je pred tednom se svojimi najetimi prišel sem — nemštvo rešit! Vedite, da sem duševno polomljenega grablježa na mostu črez smrdljivo DunajSčieo srečal. — (O požaru v Danjah), katerega smo kratko uze omenili, poroča nam naš dopisnik iz Železnikov: Dne 13. t. m. o polunoči vnelo se je v Spodnjih Danjah pri Sorici poslopje Primoža Talarja. Ogenj so je tako hitro razširil, da je v četrt ure stalo devet hišnih in ravno toliko gospodarskih poslopij v plamenu. Vročina je bila takšna, da so se pri neknterih poslopjih tudi zidovi podrli ter se kamen v apno spremenil. Ker so ljudje vsi spali in vsled tega po požaru iznenađeni bili, nij bilo mogoče niti najmanjšega rešiti. — Zavarovani so bili samo trije pogorelci, in sicer: dva pri banki „Slaviji", jeden pa pri „Kiunione Adriatica". — (I z u b o š t v a m o r i I c c.) Dne 8. t. m. je gostač Franc Masko iz Bazgonice v ptujskem okraji umoril svojo ženo. Sodniji se je takoj sam oglasil in svoj zločin tako-le opisal: Stir-najst dnij nij imel uže nikjer prenočišča. Mej tem je njegova žena porodila dete, ki je petnajst dnij staro umrlo. Istega dne, ko je dete umrlo, je prišla tudi njegova žena iz bolnice. Stirnajst dnij je ž njo stanoval v nekej lopi in spal na stelji. Žena, ki je bila iz bolnice odpuščena neozdravljena, je še hujše zbolela. Ko ju je pa lastnik lope še od tod pognal, lotilo se ga je obupavanje. Videl je svojo ženo bolno pred soboj ležečo, a pomagati jej nij mogel. Poklekne, izmoli očenas, prime za sekiro ter ž njo dvakrat udari svojo ženo po glavi. Ker pa še nij umrla in se je mučila v zadnjih vzdihih, prereže jej še vrat. Tmil se je potem in šel k sodniji. Dejal je, da je bil za delo prestar, premlad pa, da bi beračil. Zahvala. Vzajemno zavarovalna banka „Slavlja" darovala ju tudi letos logaške} prostovoljnej požarne.) straži '20 gld. v podporo. Za ta znameniti dar izreka podpisani odbor slavnoj zavarovalnici najtoplejšo zahvalo. Dolenji Logatec, dne 23. novembra 1880. (69Q) Odbor logaške piostov. požarne straž«. nografije, sedaj v Sredci, stolnici Bolgarske, dr. Popovič iz Novega Sada in mnogi drugi; tu na levo mili Vrazov prijatelj, velečestiti zlatomašnik g. Muršec; prostodušni sanjulec o slovanskej vzajemnosti, g. Matija M a j a r in neupogljivi zastopnik koroških Slovencev gosp. Andrej Einšpieler iz Celovca, blagi prijatelj Vrazu g. dr. Ferdinand Domiukus, g. dr. Radaj, gg. prof. Maj cigar, slavno znani prof. dr. Krek, prof. Ž i tek, in ne-Stevilna množica druzih odličnjakov ! Memla je še nij bilo zbrane toliko inteligencije na tako majhenem prostoru, kakor tu na Vrazovem domu! Tu so bili zastopani vsi stanovi, odlični možje vteh slojev! Tu si videl častniške suknje poleg redovniških haljin, rdeče sokolske srajce tik Črnega fraka, dične poljaške čepice so se vrstile z elegantnimi cilindri! In mej to izbrano množico cvetoč venec ženskih krasotic iz hrvatskih in slovenskih mest! A to vse pomešano mej svečano oblečenem selskim ljudstvom, — kolik diven in slikovit prizor! — In ko se je vsa ta množica gostov ustavila pred olepšano hišo, ko so zavihrale pisanobojne zastave raznih društev in deputacij, ko je zasvirala godba in zaorila iz stoterih grl hrvatskih in slovenskih pevcev majestozna Vrazova kantata, a vmes so pokali možnarji — zaigrale so v tisočerih in tisočerih oreh Bvitle solze ginjenja in srčnega vznešenja! Bil je to silno krasen in veličasten trenotek! Toliko tisoč in tisoč ljudij iz vseh stranij jugoslovanske zemlje, Hrvatje in Slovenci, Srbi in Dalmatinci, in vse pro Sinja jedno in isto sveto čuvstvo, vse združuje jedna ideja, vzvišena ideja jugoslovanske vzajemnosti, vsem sveti jeden jedini smoter — skupno delovanje na zjedinjenje vseh Jugoslovanov! (Daljo prib.) platem onemu, kateri bi potem, kadar jo rabil KotliB-jeTO zobno toIo, a fhi<;oii :i5 kr., čutil Se kedaj zobne bolečine ali da bi mu iz ust dišalo. .loli. CJeornr Kolin*, dvorni liefenint r.a Dunaji, I., TietVr (iraben 37, I. (685—1) V Ljubljani: lekarnar g. TrakOaar« M Die Schreckenstage Agram's." Natančna porodila o potrcmi v /.nun-iMi dne 9. novembra in naslednjih dneh. Oblika knjige, 8°, prodajfl niliiiiiiiHtrifcvIJtt ...Vgrumcr Zcidm-" v Zagrebu. 100 i/.tisov "gld. 18.—, jeden iztis 25 kr. tranko. (.r>!>4—1) Pohištvo na prodaj. V IC«ir*<«l>. I>«jl>olJK<3 lit iilijupli^He^Jate Norvejjrsko iz kitovih jeter zoper škrolije, krvico, pljučnico, kašelj Itd. Ud., v »Ulciiicala a (iO Kr.. združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistili v sltlcnicali ti 1 {rlcl. prodaje G. PICCOLI, lekar „k angelu", (4i>o_7) na dunajskej cesti v Ljubljani. Henri Nestle-jeva otročja rcdilna moka. Telilil cnaltii diplom. Zlate _3ft/-^ i m. Veliko od različnih razšla v. Tvorniiko Najpopolnejši živež dojenčkom in slabotnim otrokom. Dunaj, L, Naglergasse I. atestov prvih zdravn. avtoritet. znamenje. Osrednja zaloga za Avstro-Ogersao: V Ljubljani v lekarnah Vilh. Mayr, 0. Piccoli, J. Swoboda in Jul. Trnkoczv. ter v vseh lekarnah celo dežele. Svarilo. SillllO |>l"fl V«l. i,n,lJ<» P«krovekl Ak»i- IHHMHIBSBSMi >M« l>°h'£ Stoječo IC^i.st lo- vano varstveno znamenje. NB. Pri nepravih ikatljioah ne nahaje se na etiquettl pokrovčka rokopis oentral-depo-sitira F. Berlyak-a. (561—0) (684—4) V Ljubljani, hotel ,,pri »slonu46 na ritinaj.skcj cesti št. 2, v prvem nadstropji v dvorani prodajalo se bode skozi ves teden zdanjega letnega semnja zdolej navedeno blngo iz najugodnejše konkurzne mase tekstilnih (tkanih) izdelkov. Res1 čudovito nizke cene prekose vsako u že bivšo razprodajanje. Koliko časa se bode prodajalo, to je odvisno od tega — kar se ob sebi razume — kolikor časa je kaj blaga. — Zato se ob sebi priporoča hitro nakupa vanje. KASTNEH & OEHLEH T IJiiblJaiii ob semnji „pri Slonu" na dunajskej cesti št. 2 v I. nadstropji v dvorani. VI. Ha lPini —-13 »i H —12 „ —. 2 —. 2 —.14 —.22 -.15'/, -.17 -.15'/, - ao»/, -. 2 -. 2V, 8«/t .18 -.28 -.18 -.22 -.2(5 -.13 -.88 -.05 —.10 —.IG —'. 3 —.16 —.13 .20 —.58 — .(iS —.23 —.28 —.33' —.17 1.15 —.83 —. 1 —.55 —.21 —.21 —.28 —. 4 —. 8 —. 7 —.21 -.17 —.88 —. 7 —.20 2.03 1.30 3— —.58 —.95 1.30 1.30 —.oh —.78 —.95 —/M 1.40 1.40 —.15' —!83 —.21 -.15«/, —.23 —.20 Izpisek iz cenika. 78 cttn. 1 met. Mrežast zdravstven spodnji život- nik za gospo in gospode . . „ —.85 Mcriuo-životniki za gospe i gospode „ —.75 Spodnji životniki, svilen finiš. . „ 1,10 . n i n hlače s pod- • šivom od kožuhovine . . . „ 1.20 Sirting siv in črn...... „ —.12 Moli, cel komad...... „ 1.20 Atlas, črn, prima kvalitet . . . „ — 05 Kotenina, perivnn, velika izber, izvrstno kakovosti . . . . „ —.10 Cela obleka od kretena, najboljša tkanina ...... . . „ 1.95 Hrisačc od surovega platna . . „ —.12 „ obeljene...... „ —.18 Platno 4/4 široko...... „ —.15 (iuuibi za srajco, dober cvirn . „ —.8 „ —.— Žepno rute z robom . . . . „ —. 5 „ —.— „ „ obrobljene . . . . „ —. 6 „ —.— Ovratniki za gospode, trigubni, kroj lep........ „ Sukno za žensko 7, -.28 , — 4 , —.25 ; —40 . -.13 — .20 —.28 —!l7 -."l5Va — .36 -.96 3.50 —.* 7 2.i»0 reflj zu zimo: posebno je velika zaloga Miknja, pregrinjalov in BvilenegS blSfTS. ugodna za nakupovanje bale in božičnib ter novoletnih daril, kajti cela zaloga blaga, obeezajuča modno, mnnilaktnino, svileno, sukneno iplo, ima se v kratko odmerjenem «hhu popolnem razprodati. Zato jo tudi cena odločena smelno m/ko. Prodaja se v Ljubljani v hotelu „pri Slonu" na dunajskej cesti št. 2 v prvem nadstropji v dvorani. Ta prilika je posebno blago in razne vrste Izdatelj in urednik Makso Ar mir. Lastnina in tisk „Narodne Utskarne". 626464