CELJSKI TEDNIK CELJE, 7. aprila 1961 Leto XL štev. 13 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEXI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETTJJi .CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Se dan, dva in popis prebivalstva bo končan. To delo pa ni bilo lah- ko, saj so popisovalci naleteli na najrazličnejše težave preden so od nekaterih ljudi dobili vse potrebne podatke. Velikokrat se je zgodilo, da so zaman pritiskali na zvonce in čakaU, da bi jim kdo odprl vrata. Drugod spet, niso pripravili vseh listin in dokumentov. Raču- najo« da je nad sedem sto popiso- valcev popisalo ckoli 207.000 ljudi y v celjskem okraju. Koristno napotilo v toreik popoldne in v Kredo so se na Te'harju zbrali filaini občin- rfc€ga kamiitĐja Zveze fcomumstov v Celjiu na 'seminarju, ki ga je pri- pravil komite v sodelovanjiu z de- lavg'co univieirzo. Po lujvodnem referaitai, ki ga je v torek ipadal sekretar otbčinskeiga komiteja ZKS Tone Skok, so člani facmiteja živahno razipiraviljali o nalogah čilainov Zveze komainisitov, nepiraviiLnositiih, ki se pri deLu p'0- rajao'0, vlogi član-ov Zveze komu- nistov" v delavskem iin družbenem tupravljanju, komumalnem sistemu itd. Znova so poudarili, da mora komunist v organizacijah in dru- štvih skrbeti, da se izvajajo na*- predna stališča, toda to naj dela le s smotrno politik© prepričanja. Avtoritete Zveze komunistov v ta namen ne bi smeli izrabljati. Občinski komite Zveze komtuni- stov bo moral bolj kot doslej ana- lizirati položaj v gospodarskih or- ganizacijah, pa tudi na terenu, in ugotoviti, kakšno je tam delo os- novnih organizacij. Ne mere nam- reč biti res, da je delo osnovnih organizacij dobro, če ne opazijo nobenih problemov, če govore, da je na njihovem območju vse v redu itd. Enoinpoldnevni seminar za čla- ne občinskega komiteja Zveze ko- munistov je dosegel svoj namen. Člani so razpravljali prepirosto in tako živahno, da bo seminar res koristno napotilo pri delu občin- skega komiteja Zveze komunistov v naslednjem razdobju. S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Vloga okraja pri reševanju skupnih nalog Perspektivni in družbeni plan ter proračun so sprejeti Konec minulega tedna je bila pod vodstvom predsednika RIKA JERMANA najprej skupna, zatem pa še ločeni seji obeh zbo- rov Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Na skupni seji so od- borniki na predlog komisije za volitve in imenovanja potrdili imenovanje komisij za gradnjo stavb okrajnih sodišč v Žalcu in Mozirju ter prav tako imenovanje tov. Sonje Moškono- ve za sodnika Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Podpredsednik OLO Celje — Miran Cvenk V nadaljevanju zasedanja je podpredsednik MIRAN CVENK obrazložil predlog perspektivnega plana za razdobje 1961. do 1965 ter predloga družbenega plana in proračuna okraja Celje za leto- šnje leto. Po predlogu programa perspektivnega razvoja se bo druž- beni proizvod v 1965. letu pove- čal v primerjavi z 1960. letom za 85,2 odstotka, oziroma od 49,5 na 91,7 milijarde dinarjev. V pov- prečju pa se bo vsako leto povečal za 13,3 odstotka. V enakem od- stotnem razmerju na leto se bo povečal tudi narodni dohodek, ki bo 1965. leta znašal že 85,2 mili- jarde dinarjev. Po družbenem pla- nu za letošnje leto je predvideno povečanje družbenega bruto pro- izvoda za 13,8, narodnega dohod- ka pa jpa 11,7 odstotkov. Proračun okraja Celje v letošnjem letu bo imel eno milijardo 57 milijonov dinarjev dohodkov ter eno mili- jardo 17 milijonov izdatkov in 40 milijonov dinarjev dotacije za šmarsko občino. Kakor izvajanja tovariša Cven- ka, tako je bila zelo hvaležna in pomembna hkrati tudi načelna razprava o predlogih jprograma Fjerspektivnega razvoja, nadalje (liužbenega plana in proračuna za letošnje leto, ki je iskala v prvi \rsti odgovor na vprašanje, kak- šno mesto in vlogo naj zavzame okraj pri izvrševanju vseh pred- videnih nalog glede na to, da so pristojnosta in materialna sred- stva prenesena na komune. V tej z\ezi so se odborniki seznanili z asnutkom resolucije, ki nakazuje osnovne smernice ne samo pri iz- vrševanju skupnih naiog, temveč tudi vlogo okraja kot skupnosti komun ter posameznih občin. Ra- zumljivo je, da o tej resoluciji še niso glasovali, ker bodo o njej prej razpravljali in sklepali ob- činski ljudski odbori. Ne glede na to, pa je slej ko prej prišla do iz- raza potreba po sktipnem reše- vanju zlasti tistih problemov in nalog, ki jih zaradi značaja in na- mena ne bo mogla uspešno rešiti niti ena občina v celjski skupnosti komun. Ta ugotovitev pa seve ter- ja razjasnitev položaja Okrajnega ljudskega odbora kot skupnosti komun zlasti še v okviru prizade- vanj občin pri reševanju proble- mov nerazvitih območij, kot obso- teljskega predela, laške, šentjur- ske in mozirske občine ter nadalje v skupnih naporih za zboljšanje nekaterih nerazvitih gospodarskih panog kot turizma in kmetijstva brez hmeljarstva. Odborniki, med njimi predvsem predsedniki občin, so izjavili, da bi bilo prav, če bi v tej zvezi po- trdili resolucijo, ki bi nakazala ta- ko vlogo okraja kot skupnosti ko- mun kakor tudi dolžnosti obč'n pri izvrševanju skupnih nalog, to je tistih, ki ne zadevajo samo ene, temveč več ali pa vseh občin sku- paj. Pri tem so se odločili, da re- solucije ne more sprejeti okrajni ljudski odbor dokler je ne obrav- navajo tudi občinski ljudski od- bori in dokler se ne izmenjajo in vskladijo stališča med razvitimi in nerazvitimi komunami Sicer pa so menili, da naj bi se ta skup- na prizadevanja nanašala pred- vsem na investicije v industrijo. Med sejo okrajnega zbora kmetijstvo in turizem, nadalje v reševanje skupnih nalog na pod- ročju družbenih služb, kjer med drugim izstopajo zahteve srednje- ga in visokega šolstva itd. V ena- kem smislu naj bi ta prizadevanja veljala za reševanje kulturnih in zdravstvenih problemov ter za ne- katere komunalne službe. Ureditev vseh teh problemov bi lahko izenačili z neposredno in praktično realizacijo zaključkov petega kongresa SZDL Jugosla- vije, ki so med drugim postavili cbčino kot komuno za osnovnega nosilca družbenih nalog, okraju pa dali vlogo skupnosti komun. Po tej načelni razpravi so od- borniki obeh zborov nadaljevali razpravo o predlogih perspektiv- nega in družbenega plana ter pro- računa na ločenih sejah, kjer so vse tri predloge potrdilL -an. SVETOVNI DAN ZDRAVJA Nesrečam se lahko izognemo Svetovni dan zdravja p'-azaujemo vsako leto kot spomin na 7. april 1948, ko je stopila v veljavo Ustava svetovne zdravstvene organizacije. Letošnji svetovni dan zdravja praznujemo pod ge- slom »Nezgode in njihovo preprečevanje.« Med nalogami usta- novne listine je tudi ta naloga vpisana in je posebno pereča za vso Evropo, pa tudi za nas. Tudi v Jugoslaviji so nezgode eden najvažnejših vzrokov smrtnosti prebivalstva in so na tretjem mestu po pogostnosti. V starosti od 5 do 44 let terjajo nezgode največ ž-tev in so po po- datkih iz leta 1954 v tej siarostni skupini celo na drugem mestu. Zaradi nezgod ima Slovenija letno na 100.000 prebivalcev 50 ali celo več smrtnih primerov. Za nezgodami umirajo ne-le starejši, temveč predvsem mladi ljudje. Smrt za-adi nezgode preti vsa- kemu. Vsaki dve minuti se v Franciji dogodi po ena sm^-tna ne- sreča. Čeprav za nas točnih podatkov nimamo, lahko upravičeno domnevamo, da v tem pogledu pri nas ni mnogo bolje. Jugoslavija se razvija v industrijsko deželo z neverjetno naglico. Razvoj prinaša izredne koristi, pa iudi nevarnosti. Ne- s-eče se množijo zaradi novega načina življenja, zaradi priliva delavcev v tovarne. Ji strojem, ki pogosto zahtevajo svoje ž'tve. Z razvojem se širi uporaba novih proizvodov, naprav, električnih aparatov, kemičnih snovi, ki često povzročajo pri nepravilni upo- rabi nezgode. Pri nas raste promet in s tem število prometnih nesreč. V kmetijstvu uvajamo nove stroje, nove postopke, nova kemična zaščitna sredstva in vse 4o terja svoj davek. Tudi način življenja se je v zadnjih letih že bistveno spremenil. Pred nezgo- dami niso varne niti žene doma v gospodinjstvu, niti predšolski in šolski otroci. Na vsako smrtno nesrečo se dogodi vsaj še sio težjih po- škodb. Poškodbe, ki ne povzročijo sm'-ti, terjajo težak davek, po- vzročajo nesposobnost za delo, zdravljenje in ogromne napore družbe, zelo pogosto pa puščajo tudi trajne posledice v iznakaže- nosti in invalidnosti. Analidičnih podaikpv o nezgodah pri nas nimamo dovolj, ven- dar že bežne številke iz zdravstvene statistiJie lahko povedo, da so nezgode trajna, strašna epidemija, ki od nas terja ne le živ- ljenja temveč tudi druge žrtve. V ambulantno poliktiničnih ustanovah celjskega okraja smo v zadnjih treh letih registrirali veliko število nezgod. Poškodb pri delu je bilo 1958. leta 9445, predlani 9377 in lansko leto 9076. Poškodb izven dela za 1958. leto 13.170, predlani 13.695 in lani 12.273. Verjetno je število vseh nezgod še večje, saj prav gotovo ne pride vsaka nezgoda zdravstvenemu delavcu v roke. Med mo- škimi je nezgod več kot med ženskami in ob različnem letnem času se število spreminja. Točnejše podatke o poškodbah pri delu za zavarovance zbira Zavod za socialno zavarovanje in jih tudi analizra. Letno poro- čilo za leto 1960 navaja samo za celjski okraj izgubo narodnega dohodka v znesku 376 milijonov dinarjev in še dodatno izgubo v stroških za zdravljenje v znesku 225 milijonov. Te številke nam povedo, da je pojav nezgod zelo draga davščina, ki jo pla- čuje skupnost. Iz teh nepopolnih podatkov lahko naplavimo zaključek, da so nesreče in nezgode množična bolezen, kateri pa se moramo z združenimi močmi postaviti po robu. Neizpodbitno je, da se nezgode morejo p'-iprečLti. V ta namen nas čaka še obilo dela. Predvsem bomo morali združiti vse sile za vzgojo, ki je edini način zdravljenja take bolezni. Z načrtnim delom in vztrajnostjo bomo lahko omilili posledice, ki jih nesreče povzročajo in zmanj- šali davek, ki ga nezgode terjajo od vseh. Svetovni dcn zdravja, 7. april naj bo začetek in vzpodbuda za vsestransko mobilizacijo sil na področju preprečevanja ne- zgod. Naj bo opomin vsakemu in priznanje vsem tistim, ki že sedaj delajo na tem torišču. Dr. Franc FLudernik KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ZENA V CELJU Proč s staro miselnostjo v ponedeljek je bila v Celju občinska konferenca za družbeno aktivnost žena. Konferenco je prioravila komisija za delo z ženami pri občinskem odboru Socialistične zveze, pričel pa jo je predsed- nik občinskega odbora Drago Spendl. Osnovna vprašanja o ženski ena- kopravnosti so bila rešena že med narodnoosvobodilno vo'^'no, pa ven- dar je ta pojem še danes več ali manj relativen. »Vidimo namreč,« je v uvodnem referatu ugotovila pred- sednica komisije za družbeno aktiv- nost žena pri občinskem odboru So- cialistične zveze tovarišica Križni- kova, »da se žene najbolj uveljav- ljajo v stanovanjskih skupnostih, v proizvodnji pa kljub velikemu šte- vilu še ve4no niso našle svojega mesta. Da je tako, so nekaj ne- dvomno krive same, toda marsika- tero ženo ddo doma toliko obreme- njuje, da se ne more tako družbeno uveljavljati, kot od nje pričakujemo Zato bo prva naloga vseh, ki raz- pravljajo o družbeni aktivnosti že- na, da bodo poiskali možnosti, ka- ko bi žene razbremenili tam, kjer jih delo najbolj obremenjuje — do- ma. Razumljivo pa je, da ne bo dovolj, če. bo družba -ceševala_..pra-. bleme družine, žene bo treba tudi v bodoče izobraževati za upravljanje in stroko. Seie veliko znanje bo od- pravilo mursikaiere predsodke. Pri obojiskem zavodu za zaposlo- vanje je prijavljenih skoraj štiri sto žena. Nekatere od teh prihajajo iz podeželja, želijo se zaposliti v to- varni in s tem večajo število neza- poslenih. Zavod ima pri zaposlova- nju veli'ke težave. V gospoda-skih organizacijah namreč še vedno raje zaposlijo moško delovno silo tudi tam, kjer bi laže delale ženske. Do- godi se celo, da zaposlujejo mimo zavoda za zaposlovanje, ali pa sprejmejo žene, ki jih zavod pred- laga le, če smejo zaposliti tudi do- ločeno število žena oziroma mož, ki jih sami želijo. Problem nezaposlenosti se nave- zuje na vrsto drugih. V zadnjem času je opaziti, da nekatera de- k'leta. ki so šele končala osemletno šolanje, pa se nimajo kje zaposliti, odhajajo na stranpota. Morda bi lahko problem vsaj nekol^iko omilili z ustanavljanjem servisov pri sta- novanjskih skupnostih, ustavljanjem dotoka s^jodež&lj^ iid. - ~ Zavedati se moramo, da je ena osnovnih funkcij žene še vendarle materinstvo in da je mati vzgojite- ljica mladega rodu. Od njene vzgoje je odvisen nov človek in njegova dejanja so nedvomno njen odraz Prav zaradi tega bo treba ženi-ma- teri mnogo bolj pomagat; in sveto- vati. Konferenca za družbeno aktivnost žena celjske občine je bila živahna in je k novim nalogam žena v na- slednjem razdobju nedvomno mno- go koristila. Ob koncu so izvolili še štiri delegatke za zvezno konferenco žena, ki bo v Zagrebu. Izbrale so tovarišico Lojzko Jančič, ing. Pani- ko Jugovič. Vinko Simonič in ing. Desanko kozič. ZA 1. MAJ V LAŠKEM Pod predsedstvom Zvoneta Kam- puša se je pred dnevi sestala v La- škem komisija za izvedbo proslave 20. obletnice ljudske vstaje in ob- ravnavala praznovanje prvega maja Tako so sklenili naj bi bilo to praz- novanje č;m svečanejše. Zato bodo na večer pred prazrakom prvega maja priredili po mestu baklado, v kateri bodo sodelova^li delovni ko- lektivi, člani kmetijske zadruge, čla- ni-množičnih organizacij in d-uštev ter člani telesnovzgojnih društev. Po bakladi bo v veliki dvorani TVD Partizan svečana akademija, na kateri bodo izvajala program čla* ni Svobod in prosvetnih društev. V času, ko bo trajala svečana akade- mija, pa bodo po vseh hribih in vrhovih obsežne občine zagoreli kre- sovi, ki bodo dali praz^novanju prve- ga maja še svečanejši izgicd. s.. VREME za čas od 6. do 16. aprila Okrog 11. je pričakovati mrzel val s snegom in pozebami. Dru- gače bo do 9. aprila v glavnem suho vreme, a od 10. dalje slabo vreme s padavinami. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 18 — 7. aprila 1961 POMOČ manj razvitim KOMUNAM ena od glavnih nalog programa perspektivnega razvoja okraja Celje ZADNJA SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU JE BILA V PRVI VRSTI POSVEČENA RAZPRAVI IN SPREJEMU PROGRAMA PERSPEKTIVNE- GA RAZVOJA OKRAJA V RAZDOBJU OD 1961. DO 1965. LE- TA TER DRUŽBENEGA NA CRTA IN PRORAČUNA ZA LE- TOŠNJE LETO. VSE TRI PREDLOGE JE V UVODNEM PO- ROČILU UTEMELJIL PODPREDSEDNIK MIRAN CVENK. Razprava o družbenem načrtu za letošnje leto in programu per- spektivnega razvoja za naslednjih pet let sovpada z začetkom izva- janja novega gospodarskega in družbeno ekonomskega sistema. Njegov cilj je v odpravi še obsto- ječih administrativnih ukrepov v gospodarstvu. Z njihovo odpravo pa bo sproščena ustvarjalna pobu- da posameznikov in kolektivov, obenem pa dana možnost bolj ob- jektivnega merjenja vrednosti de- la, stopnje racionalnosti in ren- tabilnosti proizvodnje. Gospodarstvo se osvobaja ad- ministrativnih posegov državno upravnih organov. Ta, kot vsak drug prehod iz navajenega na iz- S seje zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora popolnjeni način gospodarjenja povzroča trenutne težave. To je tudi naravno. Vendar se bodo tre- nutne težave glede neenakosti med posameznimi podjetji že v kratkem pokazale v povsem dru- gi lučL Slabo organizirana pod- jetja z nizko storilnostjo imaijo velike notranje rezerve; objektiv- na ekonomska merila pa jih bodo prisiljevala, da bodo revidirala svojo organizacijo, kadrovski se- stav in ostale proizvodne činitelje. Metode pri sestavljanju per- spektivnega programa so prilago- jene tem načelom. Z monografsko obdelavo jp bila dosežena enot- nost programiranja med podjetji, občinami in okrajem. Občine bodo namreč v bodoče kot skupnosti proizvodnih proizvajalcev imele nad poslovanjem podjetij večji in- teres, kot doslej. Poslej bodo sred- stva občin v večji meri odvisna od višine doseženega dohodka, kot pa od števila zaposlenih. Zato bo tudi interes občin, da bodo pod- jetja dosegla čim večji čisti do- hodek na osnovi popolnejše izra- be proizvajalnih sil, modernizaci- je, z racionalnim zaposlovanjem ter s čim večjo storilnostjo, ki pa bo dosežena s spodbudnejšo no- tranjo delitvijo dohodka. Glede na vse to bo moralo priti v gospodarjenju gospodarskih or- ganizacij do novih kakovostnih sprememb, do mnogo večje odgo- vornosti in s tem do mnogo več- jih rezultatov. Težišče razvoja v letošnjem in naslednjih letih je na porastu in- dustrijske in kmetijske proizvod- nje. V bodoče bo glavni poudarek na investiranju iz lastnih sred- stev podjetij in lokalnih investi- cijskih skladov. Ker okrajni pro- gram in letni družbeni plan ob- ravnavata razvoj gospodarstva ter družbenega standarda celotnega področja skupnosti komun, mora nujno priti do sodelovanja med komunami, posebno do pomoči razvitih manj razvitim. Tu ne gre za socialno pomoč. Istočasno, ko dvigamo gospodarski potencial manj razvitih komun, utrjujemo tudi položaj razvitih. To smerni- co zastopa perspektivni program. Zato naj nerazvite komune pri- pravijo konkretne predloge za svoj razvoj, aktivne pa predloge o konkretni pomoči. Razumljivo je, da se bodo morali vsi ti predlogi vskladiti v okviru skupnosti ko- mun. V perspektivnem, kakor v let- nem načrtu je dan pri investi- ranju poseben poudarek rekon- strukcijam z namenom, da se pro- izvodnja mehanizira, avtomatizira in specializira. V kmetijstvu so predvidene investicije določene za tiste namene in objekte, ki naj bi izboljšali preskrbo potrošnih središč s kmetijskimi pridelki in zagotovili pomemben napredek pri socialistični preobrazbi kmetijstva ter za razširitev gozdnih cest. In- vesticijska vlaganja v gozdarstvu so predvidena za osnovanje plan- taž hitro rastočega drevja, za kr- čitev relativnih gozdnih površin ter za razširitev gozdnih cest. In- vestiranje v gradbeništvu pomeni mehanizacijo podjetij, v prometu izboljšanje cest, servisnih uslug, ureditev avtobusnih postaj ter na- bavo avtobusov. Z vlaganji v tr- govino, gostinstvo in obr^pa bo poskrbljeno za modernizacijo tr- govin s prehodom na samopostrež ne, nadalje za gradnjo hotelov ter za dograditev žičnice na Okrešelj. Vsa skrb je zagotovljena tudi Lo- garski dolini, Dobrni, Rogaški Sla- tini in Laškemu. V obrti bodo ustanovljeni ustrezni centri. Vzporedno z investicijami v go- spodarstvu se bodo vlagala tudi sredstva v družbeni standard. Pr- venstvena skrb bo veljala gradnji stanovanj, šol in objektom za te- lesno vzgojo. Osebna potrošnja pa naj bi se povečala za 51 % v pe- tih letih, od tega za 18,5 odstot- kov letos. Petek, 31. marca NA JESENICAH so na slavnosten na- čin odprli novo okrajlTo sodišče. Sobota, 1. aprila ZAČELA se je letošnja delovna akcija jupslovanske mladine pri gradnji na- daljnjih 138 Lra ceste .Bratstva in cnot- nosti<. Nedelja, 2. aprila NA LETNI SKUPŠČINI mladinskih in študentskih klubov OZN so ugotovili, da je število teh klubov samo v Sloveniji naraslo o'd 28 na 72. Prav tako se je znatno povečalo število članov. Ponedeljek, 3. aprila NA KONFERENCI delovnih kolektivov DOZ iz Slovenije so med drugim sklenili, da bodo v vseh podružnicah izvolili svete delovnih kolektivov. Podružnice pa bodo po sprejemu novega zakona poslale sa- mostojni zavarovalni zavodi. Torek, 4. aprila NA POSVETOVANJU, ki ga je sklical sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, so predvsem poudarili potrebo po krepitvi vloge obratov in ekonomskih enot ter sodelovanje proizvajalcev v oblikovanju in ^ razdelitvi dohodka, kar vse skupaj naj vpliva na hitrejši razmah kmetijske proiizvodnje. Sreda, 5. aprila OB ZAKLJUČKU svojega praznika so beograjski študenti priredili še slavno- sten sprevod skozi mesto, katerega si je ogledalo pol milijona ljudi. JUGOSLOVANSKE PIONIRSfvE IGRE Številni natečaji - spodbuda za še boljše delo Kako bogata je otroška domišlji- ja in kako hvaležna je lahko njena ustvarjalna pobuda, kažejo med dru- gim tudi programi, ki so jih pionir- ski odredi sprejeli na čast Jugoslo- vanskih pionirskih iger. Delo. ki se odvija v odredih na šolah, bi lah- ko primerjali s pisanim mozaikom, v katerem vsak kamenček prispeva k popolnosti in lepoti celote. Zdaj so vso to pisano ustvarjal- nost spodbudili nekateri nagradni razpisi in natečaji, ki so jih pripra- vile komisije pri Okrajnem odljoru Jugoslovanskih pionirskih iger. Go- tovo je, da bodo prav ti natečaji da- li-vrsto novih spodbud za še boljše delo pionirskih organizacij in njenih mladih članov. tako je celjska podruž^^nica Slavi- stičnega društva razpisala natečaj iz področja literarne dejavnsti, ozi- roma v izdajanju odrednih glasil, v prirejanju razstav mladinskih knjig, v ureditvi in obogatitvi šolar- skih knjižnic, v zapiskih ljudske tvornosti in končno v samostojnih literarnih sestavkih. Okrajni odbor Ljudske tehnike, Komisija za tehnično vzgojo mladi- ne ter celjsko foto-kino društvo pa 'so objavili razpis razstave pionir- ske fotografije pod znanim geslom Jugoslovanskih pionirskih iger »Moj kraj —- TČeraj, danes, jutri«. Raz- stava bo odprta v Mesecu tehnike. Najboljše fotografije pa bodo na- gradili. Zelo zanimiv nagradni natečaj je pripravila tudi celjska Glasbena šo- la. Nanaša pa se na najboljši uspeh na instrumentu, nadalje na vključe- vanje v glasbene skupine, na glas- beno sodelovanje pri proslavah, akademijah in mladinskih priredit- vah ter na redno obiskovanje kon- certov. Tudi dela, ki bodo zbrana na okrajni razstavi otroških likovnih izdelkov bo ocenila posebna žirija. Za najboljše izdelke so pripravljene lepe nagrade. Gotovo je, da bo pomemben de- lež k boljšemu delu prispeval tudi razpis o tekmovanju pionirskih dramskih krožkov. V organizaciji celjskega Olepše- valnega in turističnega društva bo izvedena javna prireditev pod na- slovom »I^ovej, zapoje zaigraj«, na kateri bodo najboljši spet prejeli pri- merna priznanja. Tekmovanje mladih matematikov bo v Celju v začetku junija. Zajelo pa bo tri skupine — učence šestega, sedmega in osmega, razreda osnov- nih šol. Tekmovalci bodo reševali naloge iz obveznega učnega gradi- va. V okviru letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger bo organizirana še okrajna razstava učil in učnih pri- pomočkov, ki jih za pouk raznih predmetov izdelujejo učenci-a»li uči- telji. Za razstavo pridejo v poštev samo kvalitetni izdelki. Najboljši bodo nagrajeni, nekateri pa celo od- kupljeni za tako imenovani okrajni ogledni center. Zelo obsežen je tudi razpis za najrazličnejše prispevke (pismeni, literarni, fotografije, makete in po- dobno) s področja spoznavanja do- mačega kraja pod geslom Jugoslo- vanskih pionirskih iger. In končno — v vrsto vseh. teh hvaležnih spodbud sodi tudi- razpis natečaja za najboljši planinski spie, ki bo tematično povezan z NOB. To je samo bežen pogled v raz- pise in natečaje, ki jih bo te dm vsem pionirskim odredom poslai Okrajni odbor za izvedbo Jugoslo- vanskih pionirskih iger. V POČASTITEV DNEVA ŽELEZNIČARJEV SEST dni, SEST doživetij v počastitev 15. aprila — dneva železničarjev so pripravili železni- čarji celjskega bazena pod pokrovi- teljstvom Okrajnega komiteja Zveze komunistov v Celju izredno lep in pester program pod geslom »SEST DNI — SEST DOŽIVETIJ«. Proslave in prireditve se bodo za- čele 10. aprila s pozdravom iz že- leznih grl (pisk lokomotiv) ter s slavnostnim koncertom velikega or- kestra Srednje glasbene šole iz Ljubljane pod vodstvom prof. Vinka Sušteršiča, ki bo ob osmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Enajsti in dvanajsti april sta po- svečena športu in šahu. Tako se bo 11. t. m. začela ob 16,30 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom beograjskega Parti- zana, ki je trenutno na prvem mestu lestvice prve zvezne lige ter doma- čim ZNK Celjem. Ob šestih zvečer pa se bo na igrišču pri Skalni kleti začel košarkarski turnir ženskih ekip Ljubljane, Maribora in Celja. Drugi dan, to je 12. aprila, bo sekretar Ša- hovske zveze Slovenije Ernest Ka- pus vodH razgovor o šahu, pri ka- terem bosta sodelovala letošnji dr- žavni prvak dr. Peter Trifunovič ter mladinski prvak Bruno Parma. Raz- govor bo združen s predvajanjem filma o turnirju kandidatov na Ble- du, v Zagrebu in Beogradu. Razgo- vor bo v veliki unionski dvorani od 15. do 15,40 ure, kajti dvajset mi- nut zatem bo v ma'li unionski dvo- rani alternativna simultanka na 50 deskah dr. Trifunoviča in Parme. Trinajstega aprila, se bo ob osmih zvečer začel v Narodnem domu kon- cert društva »France Prešeren«, združen z originalnim žrebanjem bogatih daril celjskih podjetij. Peti dan — to je 14. aprila — je rezerviran za družabno prireditev v belo-rdečem siju, ki bo v Narodnem domu. Petnajstega aprila bo ob -treh po- pal'dne pred železniškim postajnim poslopjem koncert godbe na pihala »France Prešeren«. Komemoracija bo ob štirih pred spominsko ploščo na peronu postaje. Ob petih pa se bo v Celjskem gledališču začela zaklju- čena predstava »Zakonskega vrtilja- ka«. Zvečer bo še prijateljski sesta- nek pri osvetljenem Starem gradu. Kot vse kaže, so se celjski želez- ničarji zares potrudili pri sestavlja- nju programa. Dobiti najboljše ju- goslovansko nogometno moštvo v Celje res ni malenkost. Posebno po- zornost pa zasluži tudi nastop le- tošnjega državnega prvaka v šahu dr. Petra Trifunoviča in mladega mojstra Bruna Parme. Mimogrede povedano — Trifunovič bo kar iz Celja odpotoval- v Izrael na velik turnir. Prav zaradi teh edinstvenih posebnosti priporočamo celjskim šo- lam, da v teh dnevih omogočijomla- dini ne samo ogled nogometne tek- me, temveč obisk šahovskih priredi- tev. Teldnovanje v počastitev ljudsice vstaje Krajevna organizacija SZDL Cen- ter v Celju je v počastitev dvajset- letnice vstaje organizirala tekmova- nje med svojimi osmimi podružni- cami. Tekmovanje se je začelo 25. marca in bo trajalo do 5. novembra. Štiri najboljše podružnice bodo na- gradili z denarnimi nagradami. Tekmovale pa bodo pri povečanju števila članov, v pobiranju članari- ne, v pomoči sekcijam in komisijam, v idejno vzgojnem delu, v delu z mladino in ženami ter v čim bolj- šem sodelovanju s člani, kakor tu- di z odborom krajevne organizacije. Da bi sproti spremljali delo, bodo vsak mesec objavljali rezultate tdk- movanja. Čeprav je od začetka tekmovanja minulo le nekaj dni, pa se vendarle že zdaj vidi na tem območju živah- nejše delo vseh podružnic. Tudi ti- ste, ki se doslej niso kdovekaj zna- šle, so pričele z izvajanjem tekmo- vanja, ki pa je hkrati tudi delovni program. Tako so iz sedme podruž- nice poročali o ustanovitvi pionir- skega hišnega sveta v Ključavničar- skem bloku. Nadalje je prva podruž- nica pobrala skoraj vso članarino za prvo tromesečje itd. To so zjrčetki. Prvi koraki kažejo, da uspehi ne bodo izostali. Prav go- tovo pa je, da bodo še lepši, če bo- do pri izvajanju nalog sodelovali prav vsi člani in ne samo odbori. Zaželeno je, da bi se člani obra- čali na krajevno organizacijo z vse- mi prošnjami in problemi. Zato ima krajevna organizacija dežurno služ- bo, in sicer vsak petek od 16. do 18. ure v pisarni v Zidanakovi ulici šte- vilka 27. Z. P. Sekretariat za izvedbo poho- da »Ob žlici okupirane Ljublja- ne« je že razposlal obrazce za prijavo. Samo Okrajna zveza za telesno kulturo v Celju je naročila sto obrazcev, kar po- meni, da pričakuje, da bo na letošnjem pohodu sodelovalo okoli sto ekip športnih in parti- zanskih društev iz celjskega okraja. Sicer pa ne pozabite, da je rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev 0 15. april za pionirski in mla- dinski pohod ter 0 25. aprila za vse ostale ka- tegorije pohoda. Vprašanje Laosa se po svetu kratko imenuje — laoska kriza. V zgodovini je bil pojem »kriza« ved- no združen z neposredno vojno ne- varnostjo, ki tudi pri laoski krizi ni izostala, čeprav se nam zdi, da je to nemogoče. Zahodni listi, posebno skrajni desničarski v Nemčiji, so, na priliko pozivali SEAT O pakt, naj s ».pendrekom v raki« vrže nazaj ko- muniste v Laosu, ne pa s pogaja- nji. Sile Patet Lao so napredovale da je v zahodni tabor udaril plat zvona. ZDA so istočasno ubrale pot pogajanj in vojaških ukrepov. Ken- nedy je naslovil na SZ apel, v ka- terem je zagrozil, da ZDA Laosa ne bodo prepustile »komunističnim silam«. Macmillan je odletel v Za- hodno Indijo in v Severno Ameriko istočasno pa prevzel staro angleško vlogo posredovalca med Vzhodom in Zahodom. Ameriški zunanji mi- nister Rusk in angleški Home sta bila v Bangkoku, nazaj grede se je Rusk ustavil pri Nehruju in se z njim sporazumel glede Laosa ^ in Konga. Hruščev je pazljivo p'-eštu- diral angleški predlog o rešitvi lao- ske krize, posebni odposlanec Ken- nedgjev Harriman je prinesel Nehru- ju posebno poslanico, ameriška voj- ska na Filipinih pa je že pripravila padalce v Tajlandu. Skratka velika vihra, a tudi veliki napori, da bi ne bilo prevelike škode. Se zasedanje SEAT O pakta je poudarilo, da je treba držati obe železi v ognju, in namignilo, da Zahod rad pristane na nevtralnost v Laosu, nekako ta- ko, kakor se je zgodilo z Avstrijo. Vidi se, da je tu Zahod brez mo- či, zato ponuja. Drugače je seveda v Kongu. Tu imajo agenti neokolo- nializma uso potuho in ravnajo ta- ko, da se bo ta bogata dežela ved- no bolj ugrezala v nered in dezor- ganizacijo. OZN še vedno, kljub naporom Indije, neodločno gleda od strani, kako se teptajo vsi spora- zumi. Combe je izjavil, da zanj tudi sporazum o konfederaciji ne velja več. Njegov namen je, zbrisati s Konga legalno vlado. Kdo stoji za vsem tem, kaže odločitev Francije ki noče prispevati za akcije OZN v Kongu. To se zdi napačno celo Ste- vensonu. ZDA bi rade ohranile pri vsem tem lep obraz. Do alž:rsfio-francoskih pogajanj najbrž ne bo prišlo. Čeprav je še do nedavna bilo mnogo optimiznia kljub De Gaullovemu pojmovanju alžirske neoavisnosti, ki naj bi še trpela francoska vojaška oporišča ga te dni ni več. Teden pred poga- janji, ki naj bi se začela 7. aprila so francoski desničarji, ki že nekaj let s terorističnimi sredstvi ovirajo proces alžirskega miru, naredili bru- talen atentat v Evianu: S peklenski- mi stroji so razstrelili evianski ma- gistrat, župan Camille Blanc, velik zagovornik miru v Alžiru, pa je bil pri tem ubit. Kaže, da mora Fran- cija, čigar ugled je po 1. 1941 itak močno padel, danes prenašati še eno sramoto: Desničarski teroristič- ni krogi predstavljajo nekak fran- coski fašizem, nedvomno pregrd ma- dež na zastavi stare svobodnjaške Francije. Istočasno kot SEAT O pakt je za- ključil svoje zasedanje tudi Varnost- ni svet. V sklepih so obsodili vedno večje oboroževanje NATO pakta in oboroževanje Zahodne Nemčije, ki pomeni glavno žarišče vojne nevar- nosti v Evropi. Varšavski pakt je s svojim stališčem do azijsko-afriških d'-žav podprl zasedanje vseafriške konference, ki si je začrtala enoten akcijski program za neodvisnost Afrike: podporo Alžiru, Gizengi v Kongu, bojkot Južne Afrike, obsod- bo portugalskega režima v Angoli in Gvineji in revizijo ustanovne li- stine OZN, da bi tudi Afrika dobila ustrezno mesto v Varnostnem svetu. Naša država te sklepe podpira ne samo v besedi, ampak v dejanju. To potrjujejo Titove izjave in govori in njegovo povezovanje neodvisnih afriških d'-žav z našim gospodar- stvom in kulturo. V naši zunanji po- litiki je bil pretekle dni zelo opazen obisk našega zunanjega ministra v Kanadi. Kanada ubira na Zahodu lastno pot, je proti blokadi Kube, je za sprejem LR Kitajske v OZN, za učinkovito pomoč nerazvitim drža- vam, proti atomskim poskusom in za hitrejši proces dekolonizacije Naš obisk v Kanadi utegne imeti ugodne posledice v gospodarskih kulturnih in znanstvenih odnosih s Kanado. Podobna stališča kot Ka- nada ima tudi največja južnoameri- ška dežela Brazilija. Predsednik Quadros stoji na stališču »zaintere- sirane nevtralnosti«, zavzema se za osvobodilno gibanje v Afriki in pri- znava »realnost, vitalnost in dina- mizem socialističnih držav.« Naj na koncu omeriimo še zani- mivo potezo situacije na Zahodu: Zahodna Nemčija in njen minister Erhard v uvodnih člankih objavlja- ta, da je vojna škoda Anglije po- ravnana, Nemčija je torej včeraj po- magala sanirati dolar, danes funt. T. O Števiiice o ljudeli KAKŠEN JE NARAVNI PORAST V CELJSKEM OKRAJU Zbiranje najrazličnejših stati- stičnih piodatkov zasledimo že v zgodovini starih narodov. Naj- starejša zbiranja so bila tako imenovana ljudska štetja. Prvo štetje je znano iz dobe 800 let pred našim štetjem na Kitaj- sikem. Pred dva tisoč leti so imeli tak popis tudi na Japonskem. Ze takrat so pri štetju razlikovali prebivalce po spolu, starosti in p)oklicu. Podatke o svojih prebi- valcih so zbirali tudi stari Izra- elci, Egipčani, Grki in zlasti še Rimljani. V fevdalni dobi je bilo popisov manj, vsaj splošnih ni bilo veliko. Iz tega časa je naj- bolj znan popis prebivalstva,' ki so ga izvedli Normani po zavzet- ju Anglije. Z rednimi popisi so v novejšem času najprej začeli v Združenih državah Amerike, kjer imajo od 1790. leta vsakih deset let popis. Temu zgledu so pozneje sledile tudi mnoge druge države. Na našem ozemlju je s prvimi popisi prebivalstva začela stara Avstrija. Prvo štetje, ali ocenje- vanje ljudi je bilo 1754. leta. Te- daj je bilo na Slovenskem okoli 700.000 prebivalcev. Tem popisom so pravili »konsignacije duš«, po 1769. letu pa ^vojaške konskrip- cije«, ker so jih zaradi vojaških razlogov opravljale vojaške ob- lasti in ne več civilne ali cerk- vene. Prvi pravi popis na našem ozemlju pa je bil 1857. leta Po tem letu so se popisi vrstili vsa- kih deset let. Tako je 1910. lota bivalo na današnjem ozemlju LR Slovenije 1,321.328 ljudi v 256.064 hišah. Danes, dobrih pet- deset let pozneje, pa računamo, da je v Sloveniji okoli 1,600.000 prebivalcev. V času stare Jugo- slavije sta bila dva popisa in si- cer 1921. in 1931. leta. V novi državi pa smo imeli že prav tako dva popisa, prvega 1948. drugega pa 1955. leta. Pri zadnjem popisu sjno našteli v Sloveniji 1,466.425 prebivalcev. Skupaj z delom se- danjega koprskega okraja pa je bilo taikrat v Sloveniji 1,504.427 ljudi, ki so živeli v 410.780 go- spodinjstvih. V državnem merilu so leta 1921 našteli okoli 12,500.000 ljudi, de- set let pozneje pa približno 14,500.000. Pri štetju leta 1948 je število prebivalcev naraslo na 15.800.000, po štetju leta 1955 pa je bilo v naši državi 16,991.449 ljudi. Računajo, da bomo kmalu dosegli .številko devetnajst mili- jonov. V našem okraju je število pre- bivalcev v zadnjih šestih letih naraščalo takole: (podatki so za vsako leto računani po stanju 31. decembra): 1. 1955 — 195.970 prebivalcev, leta 1956 — 195.294, leta 1957 — 196.685, leta 1958 — 197.805, leta 1959 — 199.155 in lani — 200.757 ljudi. Zanimivi so tudi pokazatelji o naravnem gibanju prebivalstva v okraju. Naravni prira.st do- bimo tako. če število umrlih od- štejemo od števila živorojenih. Tako je naravni prirast znašal leta 1955 1802 prebivalca, leto dni tpozneje 1677, leta 1957 — 1753, leta 1958 — 1408, leta 1959 — 1586 in lani 1587. V primerjavi z le- tom 1955 se je torej naravni pri- rast zmanjšal za 215 ljudi, Veliiko povedo tudi številke o mehaničnem gibanju prebival- stva v celjskem okraju. Tako je bil selitveni saldo (razlika med priseljenimi in odseljenimi) v letu 1955 negativen za 478 ljudi, kar pomeni, da se je za toliko ljudi iz okraja več odselilo, kot pa je bilo novodošlih. Značilno je, da so negativni saldo v tem letu izkazale vse občine razen šoštanjske, kjer pa je bil pozi- tiven za 317 ljudi. V letu 1956 je znašal negativni selitveni saldo v okrajnem povprečju 286 ljudi. Med občinami pa so pozitivnega izkazale le celjska, žalska in šo- štanjska. Največji odhod ljudi iz našega okraja je bil zabeležen leta 1957, saj se je takrat nega- tivni selitveni saldo povzpel na 655. Negativno bilanco so to leto izkazale tudi vse občine. Po tem letu pa je začel negativni saldo naglo upadati. Tako je znašal v okraju leta 1958 le še 58, leto dni pMDzneje 2. dokler ni lani prvič v zadnjih šestih letih iz- kazal pozitivno razliko 119. CELJSKI TEONIK STEV. 13. — 7. aprila 1961 3 Zanimiva pobuda in predlog V zadnjem obdobju so bili pro- blemi okoli zasnove in izgradnje novega mestnega centra v Celju v središču pozornosti. O tem so raz- pravljali na terenu in v podjetjih Novo mestno središče bo zajelo pre- del izza novega hotela, ki ga gradi- jo na Mariborski cesti, tja pa bo tu- di prestavljen potniški kolodvor Gre' torej za veliko akcijo, zgrajeni bodo razni objekti, ki bodo služili delovnim ljudem za razvedrilo in iz- obrazbo. Pred kratkim je občina tu- di že razpisala natečaj za najboljše idjet- ja in poudarili pomen nadaljnje krepitve ekonomskih lenot. Po- drobno so tudi ocenili dosedanje prizadevanje za večjo rentabil- nost in težnjo za večjim dohod- kom podjetja. ODGOVORNA NALOGA SINDIKATOV Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje, ki ga je sklical Okraj- ni sindikalni svet. Posvetovanja so se udeležili vsi predsedniki ob- činskih sindikalnih svetov, vodil pa ga je predsednik OSS tov. Jože Jošt. Obravnavali so probleme v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi. 2e uvodoma je tov. Jošt pouda- ril, da imajo v sedanjem obdobju sindikalne organizacije odgovorno nalogo. Kajti sedanji razvoj go- spodarstva bo brez dvoma povle- kel za seboj tudi nekatere slabosti, ki jih bo potrebno takoj analizi- rati in odpravljati. Med te zlasti sodi vprašanje gi- banja realnih dohodkov zaposle- nih. Spričo us^vnovešenja politike cen, bodo nekateri artikli dražji, drugi pa se bodo pocenili. V tej situaciji bodo predvsem sindikalne organizacije dolžne skrbeti, da re- alni osebni dohodki zaposlenih ne bodo zaostajali. Seveda pa bi bilo napačno, če bi podjetja tem pre- mikom sledila kratkomalo s pove- čanjem osebnih dohodkov. Poskr- beti bo potrebno, da v podjetjih kolektivi poiščejo vse notranje re- zerve in tako dvignejo dohodek, kar bo lahko bistveno vplivalo na porast osebnih dohodkov. Na posvetovanju so opozorili tudi na probleme kmetijskih de- lavcev in potrebe po gradnji sta- novanj za kmetijske delavce. Do- slej so bili namreč kmetijski de- lavci v najugodnejšem položaju. Kmetijska posestva bi naj v te namene izločila iz sredstev za in- vesticije 10 odstotkov, ta sredstva pa bi naj uporabili za gradnjo stanovanj in drugih objektov druž- benega standarda. V TOPRU BREZ RAZPRAVE Pred dnevi je bil tudi občni zbor sindikalne podružnice podjetja »Toper« v Celju. Čeprav nekateri znalki kažejo- da v tem podjetju odnosi niso najboljši, ljudje na občnem zboru niso o tem govorili Razen direktorja in predsednika Občinskega sindilkailnega sveta, ki se je kot gost udeležil zbora, na občnem zboru ni nihče v razpravi sodeloval. To lahko pomeni, da je stanje v kolektivu najboljše, ali pa .zelo slabo. O NAGRAJEVANJU PROSVETNIH DELAVCEV Pred kratkim se je sestala ko- misija za prosvetne delavce ipri občinskem sindikalnem svetu v Celju. Obrarvnavali so vprašanje nagrajevanja prosvetnih delavcev, zlasti še problem razdeljevanja petih odstotkov dodatnih sred- stev za osebne dohodke pro- svetnih delavcev. Ugotovili so da bo v naslednjem obdobju po- trebno izdelati posebne pravilnike na šolah za razdeljevanje teh sredstev, ki morajo temeljiti na opravljenem delu. Posamezaie šole so podobne pravilnike že izdelale, vendar jih sedaj na medsebojnih posvetovanjih in v raziptavah z vsemi člani šolsikega zbora še po- pravljajo. TRETJA IZMENA — NOVA NEVARNOST Pred kratkim je bilo v Celju po- svetovanje o šolskih problemih. Ob- staja namreč bojazen in resna te- žava, kako omogočiti vsem šolam normalen vpis in delovanje. Raz- pravljali so, tii^i o potrebnih ukre- pih, ki jih je treba uveljaviti, da bi preprečili tretjo izmeno pouka na osnovnih šolah v Celju. ' Istočasno so obravnavali tudi vprašanje finansiranja strokovnih šol, ker se obrtna zbornica brani sprejeti ustanoviteljstvo in s tem tu- di del finančnih obveznosti do stro- kovnih šol. DELO KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE Pred dnevi je občinska komisija za osebne dohodke v gospodarstvu obravnavala nekatere predloge za popravke tarifnij;i pravilnikov. Pri tem so obravnavali tudi predlog na- meravanega zvišanja tarifnih po- stavk pri gradbenem podjetju In- grad (za okoli 20 odstotkov). Ko- misija je bila mnenja, da morajo podjetja pristopiti k tem spremem- bam v skladu s predpisi in po na- čelu interne delitve po delu in do- seženem uspehu. Komisija je tudi opozorila na nekatere probleme, ki nastajajo zaradi odpuščanja delov- ne sile. D J I G I : »KAJ PA JE TO TEBI MAR?« VSAKA PODOBNOST JE LAHKO LE SLUČAJNA V podjetju so najp'ej stisniU trije skupaj glave. Proučili so možnosti in zahteve novih gospodarskih pred- pisov. Pa je hudo kazalo. Razen njih treh so v podjetju tudi ostali stisnili glave. Pravzaprav ni- so tiščali skupaj glav, temveč so se na sestanku pomenili o novi situ- aciji. Produktivnost je potrebno po- večati, zmanjšati stroške in da bi to dosegli, upravljanje podjetja čim- bolj približati ljudem. Lepo so se domenili. Lepo sklenili. Tudi to, da bo nujno potrebno hitre- je in učinkoviteje poplavljati stroje kajti le tako bo manj zastojev, le tako bo lahko učinek večji, a tudi poslovni uspeh posameznih ekonom- skih enot in tudi vsega podjetja. To- rej, so se lepo domenili. Toda žal, od domenka do uresni- čitve je lahko tudi dolga pot. Zlasti če se najde kdo, ki podstavlja noge ■Tako tudi tokrat. Res. lepo so se domenili. In po domenku je odpo- vedal stroj. Delavka je na mah osta- la brez dela. Poklicala je obrato- vodkinjo. Stroj je namreč potrebno hitro popraviti, a tudi trg nujno rabi spodnje hlačke, kravate, srajce in podobno. Se enkrat so si ogledale stroj. Se enkrat so ugotovile, da ni druge pomoči, kot da ga mehanik takoj popravi. Saj je zastal samo zaradi manjše napake. Sporočili so naprej in ena usluž- benka je skušala najti mehanika. Le težko ga je našla, saj ni pričakova- la, da bo med uradnimi urami v go- stilni. Vedela je sicer. d:a so gostin- ska podjetja v težavnem finančnem položaju in da jim zato vsak gost prav pride. Tako odhajanje v go- stilno med delovnim časom bi konč- no lahko imenovali — posredno po- moč industrije gostinstvu, toda le v šali. Kljub temu se je vendar od- ločila, da mu bo povedala, kako je s strojem in da bo v korist vsega podjetja, ekonomsze enote in de- lavke, ki je za strojem stala in ča- kala, da ga hitro popravi. Pa se je tovarišica zmotila. Ljud- je se pač preveč mjtimo, še zlasti tedaj, ko komti veliko zaupamo. Naj- prej jo je mehanik nadrl. Besed se- veda ni pretehtal, saj tudi ni imel Slovenskega pravopisa pri roki, da bi lahko ugotovil, katera kletvica je v knjižnem jeziku priznana, ob ka- teri je križec in podobno. Ljudje v okolici so čuli. Hudo jim je bilo. Eden je tedaj stopil k me- haniku in ga lepo vprašat, če se mu morda ne zdi tako ravnanje s so- delavko neumestno. No, in tovariš mehanik mu je »lepo«: odgovoril: »To vas nič ne briga.'njo pa še manj!'!: Pa je bil še en dolg nos. ki ga je povročila nesramnost. Dolg nos zato, ker vsakega člo- veka zaboli, če v javnem lokalu do- bi osorni odgovor na vljudno vpra- šanje, še najbolj dolgi nos pa je do- bilo delavsko upravljanje v pod- jetju, kjer se je to zgodilo. Tudi vsa- kega delovra mora zanimati vse, kar se doga;a v podjetju. To bodo konč- no morali razumeti vsi. Oni, ki opravljajo odgovorna dela v pod- jetju, in oni ki »^o za stroji. Seveda tudi naš mehanik Djigi. Težave V Šivalnici Tudi na občnem zboru sindi- kalne podružnice obrtnega pod- jetja šivalnica v Razlagovi ulici je bila živahna razprava. Obravna- vali so predvsem nekatere osnov- ne slabosti poslovanja podjetja. Med glavne sodi pomankanje dela in neurejeni normativi dela, kar povzroča neugodne notranje od- nose in zmanjšuje učinek dela. Istočasno so članice kolektva opo- zorile, da ima to obrtno podjetje najnižje obračunske ure. Veliko so govorili tudi o kvaliteti dela, kar mora biti osnovno gibalo ko- lektiva, saj je gotovo, da se ta stroka lahko razvi.la samo ob do- pr izdelavi naročil. Spodbuda je tudi njihova ugotovitev- da bo moral kolektiv poiskati z boljšo organizacijo in rentabilnejšim po- slovanje večje možnosti za razvoj in da se ne kaže več naslanjati na zmanjšanje pavšalnih obveznosti do občine. v Mozirju sprejeli družbeni plan Na nedavni seji občinskega ljudskega odboja Mozirje sta oba zbora na ločenih sejah po duljši in zelo živahni razpravi sprejela petletni perspektivni progrđm gospodarskega razvoja občine in druž- beni plan ter proračun občine Mozirje za leto 1961. Petletna perspektivni program go- spodarskega razvoja občine predvi- deva, da se bo družbeni bruto pro-• izvod povečal za 45% v primerjavi z letom 1960. Perspektivni program posveča posebno skrb razvoju kme- tijstva in gozdarstva, ker sta ti dve )anogi gospodarstva v občini naj- 5olj razviti. Po perspektivnem programu je predvideno povečanje obdelovalnih površin v družbenem sektorju in to od sedanjih 205 hektarov na blizu 800 hektarov v letu 1965. S takim povečanjem bi se površine v druž- beni obdelavi povečale na okoli 11% od vse obdelovalne zemlje v občini. Program daje poseben poudarek ko- operaciji. Računajo,- da bodo 1. 1965 vključili v proizvodno sodelovanje preko 1300 ha obdelovalnih površin Tako bo skupno z zemljišči druž- benih posestev vključeno v družibe- no organizirano proizvodnjo nad 2000 hektarov ol;)delovalne zemlje ald 30% vseh obdelovalmh površin v občini. Število govedi naj bi se povečalo od 62000 na 7100 komadov, odkup živine pa od 2400 komadov v letu 1961 na 3100 komadov v letu 1965 Po družbenem planu občine za le- to 1961 je predvideno, da se bo vred- nost bruto proizvoda v kmetijstvu povečala za 7,4%, to je na eno mi- jiijando in dve sto milijonov dinar- jev. Za investicije v kmetijstvo bo vloženih v petih letih precej sred- stev. Samo za leto 1961 je predvi- denih nad 50 milijonov dinarjev, in to predvsem v socialistični sektor. Za gospodarske in negospodarske investicije so v družbenem planu za letošnje leto nameniili nekaj nad 400 milijonov dinarjev, od tega za ko- munalno dejavnost blizu 100 milijo- nov dinarjev. V stanovanjsko iz- gradnjo pa bodo v petih letih vlo- žili nad 300 milijonov dinarjev. Proračun mozirske občine za le- tošnje leto je 204 milijone dinar- jev. Nad dobro četrtino vseh sred- stev je namenjenih za šolstvo. Za socialno zaščito bodo porabili blizu 12 mildjonov dinarjev, za zdravstvo nad 15 milijonov dinagev. Za uredi- tev cest pa osem mdilijonov dinarjev Del teh sredstev so namenili za ure- ditev brezplačnega cestišča skozi naselje Gornja grad. Politične orga- nizacije in društva bodo prejela iz občinskega proračuna nad 8 milijo- nov dinarjev dotacije. Odborniki so na se;i razpravljam tudi o vseh pripombah in predlogih, ki so jih dalii državljani na zborih volivcev na predlog perspektivnega programa gospodarskega razvoja občine v naslednjih petih letih in predlog družbenega plana in prora- čuna občine za leto 1961. V skladu z možnostmi so nekatere predloge upoštevali, nekatere pa so morali zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev še odložiti. Zato so sklenili, da bodo krajevne odbore obvestili, ka- tere predloge je občinski ljudsiki od- bor upošteval. -er Konferenca žena v Mozirju Rešujemo družbene probleme Pred dnevi so se sestale v Mozirju na občinski konferenci žena delegat- ke iz vseh krajev moz'irske občine. Konferenco je pripraviila komisija za delo z ženami pri občinskem odboru SZDL. Poleg številnih delegatk so Se konference udeležili tudi pred- stavniki občinsikih političnih orga- nizacij in občinskega ljudskega od- bora ter predstavniki okrajnega od- bora SZDL. Iz poročila o družbeni aktivnosti žena na območju mozirske občine in razprave na konferenci povzemamo, da žene ne zavzemajo tistega mesta v našem družbenem sistemu, ki bi ga morale. Zelo slabo so zastopane v nekaterih organih družbenega upravljanja. V občinskem ljudskem odboru je le ena žena, število žena v svetih ljudskega odbora se je v zadnjih letih povečalo na 20. Tudi v krajevnih odborih je zelo malo žena. V 13 krajevmih odborih so od 81 državljanov le tri ženske. Dosti boljše je delovanje žena v šolskih odborih. V vseh šolskih odborih v občini dela 35 žena. Konferenca je posvetila posebno pozornost tudi zaposlovanju žena. Od skupnega števila okoli 2500 za- poslenih oseb je žena okoli 500. Ce upoštevamo razvitost industrije v občini, je ta številka še kar zadovo- ljiva. Vendar bi morali pristojni or- gani iskati možnosti ustanavljanja takih obratov, kjer bi se lahko za- poslile še nezaposlene žene. Največ- ji problemi žensk na delovnem me- stu in v družbenem življenju so kva- lifikacija, materinstvo in gospodinj- stvo zaposlene žene. Sindikalne or- ganizacije, organi delavskega samo- upravljanja in drugi družbeni čini- telji so doslej premalo napravili, da bi z raznimi tečaji in drugimi obli- kami omogočili pridobvanje znanja in opravljanja strokovnih izpitov. Temu je nekaj krivo tudi slabo za- stopstvo žena v delavskih sveitih. Ni mogoče verjeti, da na primer v de- lavskem svetu Lesne industrije Na- zarje, ki "zaposiluje kar 121 žena, ni niti ene ženske. Za tako stanje so krive tudi ženske same, ker gledajo žensko še vedno v starem pojmova- nju. Zadnje volitve v delavske sve- te so celo potrdile, da so ponekod ženske rajši vojiie moške kot pa ženske. Tudi na podeželju je še vedno precej ostarikov stare miselnos'ti, ker navadno meniijo, da zadostuje, če je hišni gospodar član kmetijske zadruge, član SZDL in da le on ho- di na sestanke. Tako pojmovanje preprečuje, da bi se v deilo zadruge' bolj vključile ženske in mladina. Na podeželju je še vedno močno pojmo- vanje, da je za ženo pnimerna hiša. družina in delo na polju, ne pa tudi politično in družbeno življertje. Or- ganizacije SZDL na vasi bodo mo- rale napovedati boj sta-rim pojmo- vanjem in skrbeti, da se bodo žene bolj udejstvovale tudi izven hiše in družine. Ali bo knjižnica? Pravkar so iponovno razpravljali o ustanovitvi osrednje š.marske knjižnice, ki bi naj zalagala področ- ne knjižne izpostave pri prosvetnih društvih. Predsednica občinske ko- misije za knjižnice Ljudmila Jan se odločno zavzema, da bi knjižnica še letos pričela delovati. Domenili so se, da bo s pričetkom novega šol- skega leta nastavljen poklicni knjiž- ničar, ki bi vodil osrednjo knjižnico in sploh knjižničarstvo na Smar- skem. Videti je, da bodo načrt, ki so ga sprejeli že lani, dokončno le izpolriili. Seveda, zato so potrebna vsaj skromna sredstva. Klub OZN v Kozjem Mladinska organizacija v Kozjem je živahna. Pred dnevi so ustanovili še klub OZN. Ob otvoritvi je preda- val o aziijskih in afriških vprašanjih simpatičen Indijec, študent ljubljan- ske Univerze, ki je Kozjanom ostal v nepozabnem spominu. Klub bo skr- bel, da bo seznanjal ljudi s proble- mi, ki jih rešuje organizacija zdru- ženih narodov v prizadevanju za ohranitev miru v svetu, kar si žele verjetno prav vsi delovni ljudje, s. V vinogradih Izredno toplo, siončno in ugodno vreme v tem času je omogočilo, da so 'kmetovailci in vinogiradiniiki pričeli s prvimi pomladaniskimi deli na polju in v vinogradih. V vinogradih je sedaj na vršiti prvo glaboiko kopanje, meditem ko je rez že biLa opravljena v pretek- lem mesecu. Za rekonsiruhci\o Tovarne kovanega orodja v Zrečah v TKO Zreče pripravljajo načrte za rekonstrukcijo podjetja oziroma za njegovo razširitev. Med prvimi objekti, ki se je moral umakniti no- vim tovarniškim prostorom je cesta, ki vodi skozi Zreče tik ob tovarni, nekaj sto metrov»pa so je v lanskem letu prestavili vzporedno z železni- ško progo. V prihodnjih letih bodo tam zgradili več novih tovarniških objektov, tako da bo tovarna zaje- mala ves prostor med strugo Dra- vinje in novo cesto ter med železni- ško postajo in prostori krajevnega urada. Po sedanjih načrtih bo tako razširjena tovarna močno povečala proizvodnjo — na devet milijard di- narjev na leto. Seveda bo tako pod- jetje predstavljalo zelo važno go- spodarsko vlogo v občini, pa tudi v okraju. Istočasno z gradnjo novih tovar- niških prostorov bodo morali raču- nati na nova stanovanja in druge potrebne obrate kot n. pr. trgovine, družbena prehrana itd. Za šole v Laškem Na svoji nedavni seji je svet za prosveto Občinskega ljudskega od- bora v Laškem imenoval gradbeni odbor nove osnovne šole v Rimskih Toplicah. Naslednje leto bo namreč na šoli še osmi razred, predvideva- jo pa še, da bi v to šolo hodili tudi otroci, ki zdaj obiskujejo osnovno šolo v Lokavcu. S tem bi število učencev poraslo za več kot sto in šola v sedanjem obsegu bi bila mnogo premajhna. Tudi v Brezah, kjer bi morali že sedaj poučevati v treh izmenah, že- lijo novo šolo. Toda zaenkrat so te- žak položaj rešili s tem, da so žr- tvovali sejno sobo pri krajevnem uradu. Na osnovnih šolah Henini in Vr- hu nad Laškem bodo še letos nape- ljali nov vodovod. Unicef bo pri- speval črpalne naprave in cevi, čla- ni Socialistične zveze pa bodo s prostovoljnim delom izkopali jarke za vodovod. Prebivalci iz doline Rečice zelo resno razmišljajo o prevozu otrok v laško osnovno šolo. Občinskemu ljudskemu odboru so že predlagali, da bi nabavil avtobus, ki bi ga lah- ko uporabljali tudi ža lokalni pro- met, vendar zaenkrat še ni dovolj finančnih sredstev. Prva naloga - most čez Savinjo 2e staro je pravilo, da je v slogi moč. Temu pravilu je sledila tudi krajevna organizacija Socialistične zveze terena stanovanjske skupno- sti »Pod gradom«, ki je priredila za območje Lise, Brega, Polul, Košni- ce, Tremarij, Zagrada, Pečovnika, Osence in Zvodnega le en zbor vo- livcev. 2e v uvodnih besedah je zastop- nik občinskega ljudskega odbora spregovoril o najbolj perečem pro- blemu terena — o mostu preko Sa- vinje. Ta most je občinski ljudski odbor vnesel v petletni plan. Pro- blem mesta je tesno povezan tudi s preskrbo vode v Polulah in prelo- žitvijo cestišča, zato je potreba po njem izredno velika. Pri novem mostu pa bi morali po- staviti tudi sodobno trgovino, ki jo ves teren močno pogreša. V raz- pravi so spregovorili tudi o šolskem problemu in predlagali, da bi štiri- letno šolo razširili v os.emletno, raz- pravljali o nekaterih manjših ko- munalnih problemih in poslušali še poročila obeh krajevnih odborov Tako so precej ostro razpravljali o novi destilacijski napravi plinarne, ki ogroža varnost tamkajšnjega te- rena in poškoduje nasade kmetoval- cem. Vesele in pikre oh pionirskih igrah Življenje se pretaka v šolo, a tudi šoia vedno bolj posega v dogajanja svojega okolja. Pionlflji ne spreje- majo več učenosti samo v razredu kakor nekoč, ko je za katedrom stal autoritativno strog učitelj s krepko leS'koifko, temveč sami iščejo potr- dila za nauke v neposrednem stiku z življenjem odr-aslih. Za io pa so poiskali iveč pestrih oblik, da lahko učenci samostojno in neposredno opazujejo in sodelujejo. Ena izmed takih oblik, bi lahko rekli, da so tudi pionirske igre, v 'katerih sodelujejo letos učenci vseh šol. Pa si oglejmo nekaj doživljajev, ki se lahko pri- petijo današnjemu radovednemu učencu. Skupina pionirjev je dobila nalo- go, da poizve vse o prometu včeraj in danes. Razkropili so se naokrog in radovedno povpraševali vsako- gar, ki bi naj Imel stik s prometom. Pa se ti je takole pionirček Tinček postavil pred brkatega železničarja in ga vprašal: »Vi, tovariš, kakšno furikcijo — da, funkcijo je rekel! — pa imate vi pri železnici?« Možak je radovednega pionirčka krivo po- gledal, brki so se mu rahlo stresli in zar jul: »Kaj te pa to briga, mule!« Tinček je odskočil kot splošen zaj- ček in se, seveda, močno čudil, kakš- ni so ti odrasli ljudje, ki mu nočejo povedati, kar bi on rad in celo mo- ral spoznati. Da, ljudje so včasih radi preveč sitni in premalo upoštevajo take male^ nadebudne osebnosti, kar pa ni prav. Tovariš železničar, ki si pionirčka takole odpravil, mar ne veš, da je 'jutrišnji dan njegov in nanj je Tinčka potrebno pripraviti toda ne z grobostjo! Kaj veš, če ne boš še ti nekoč njega karkoli po- vprašal, mar te naj enako zavrne? Bilo pa je tudi drugače. Skupina mlajših pionirjev se je zglasila "pri grobelniški poštarici. Radi bi vedeli vse o pošti. Tu so pa lepo naleteli! Prijazno jih je sprejela in jim raz- kazala vse, kar v skromnem pošt- nem uradu je. Kako plaho je Helen- ca prijela za telefonsko slušalko in poklicala v šentviško trgovino, kjer se je prav tisti čas mudila druga skupinica. »Halo, halo!« V slušalki je zabrnelo. »Prosim, tu Tonček!« Odprta usta so onemela in z veliki- mi očmi je pogledala slušalko, ki je visela v napol odmaknjeni roki. »No, le govori!« se je vzpodbudno nasmehnila prijazna uradnica. In potem je steklo. Kaj vse so spoznali na pošti! In kako so žigosali! »Kako je bilo prijetno!« so vzkli- kali, ko so potem v razredu pripove- dovali tovarišici učiteljici. Da, ta- ko je tudi pravilno. Odrasli mora- mo upoštevati mlado učenčevo oseb- nost, ki je, verjemite, že zelo ob- čutljiva in tudi ponosna. Morda jo tak besedni udarec huje zaboli kot nekoč zaušnica; in to je prav. Naša ■mladina naj se razvija v svobodne, samozavestne in pravične ljudi, ki bodo doumeli nove družbene odnose in jih znali krepiti. s. Zaščitimo spomenil^e Sma-ski svet za kulturo in pro- sveto je pred dnevi živahno razprav- Ijalo zaščiti zgodovinsikih spomeni- kov, ki jih jc na Smarnkem precej in številni segajo s svojim izvorom celo tja v XV. stolfetje. V teh dneh bodo poslali vsem turističnim dru- štvom in osnovnim šolam sezname zgodovinskih spomenikov, da bodo z njimi lahko seznanja'li obiskovalce in učence. To bo ipionirjem tudi ko- ristilo pri tekmovanju v pionirskih igrah. Občinski ljudski odbor bo moral poiskati določena sredstva, ki so potrebna za restavracijo naj/po- membnejših spomenikov, med kate- rimi so edinstveni: cerkev sv. Ro- ka nad Šmarjem, cerkev Device Ma- rije ' pri Podčetrtku in v Podsredi. Skupno z Zvezo borcev pa bodo po- skrbeli, da ohranijo spomenike, ki izhajajo iz NOB in jih tudi dopol- nijo. Nobeden pomembnejši dogodek ne sme v pozabo. Prvi »ho-ruk« pred petnajstimi leti »Mi bomo gradili progo — pro- ga bo gradila nas!« S tem pozdravom je odhajala pred petnajstimi leti na gradnjo mladin- ske proge »Brčko—Banoviči« prva celjska mladinska delovna brigada »Karla Dcstovnika-Kajuha«. Vsi brigadirji smo dobro vedeli, da naš odhod spremljajo tudi zle misli posameznikov, ki so to veliko idejo mladine primerjali z avantu- rizmom. Naloga je bila res velika, odgo- vorna, toda lotili smo se je z vso vnemo, saj nas je poleg delovnega elana prevzemala tudi želja, da bi dokazali vsem tistim, ki so na na- še delo gledali z nezaupanjem, da tudi mlade, neizkušene roke lahko doprinesejo svoj delež k izgradnji domovine. Naša pesem je ob spremljavi har- monike preplavila mesto Brčko. Se- le po injekciji in nepredvidenem »skalpiranju« pričesk naših sotova- rišev, kar je povzročilo prava diplo- matska pogajanja, smo se umirili Jutro smo dočakali sedeč na kovč- kih na. dvorišču neke zgradbe, za katero smo domnevali, da je šola. Donji Bukvik. Ime kraja našega delovišča smo zvedeli šele kasneje, saj nas ob prihodu ni pričakal nihče in naš štab je bil prepuščen lastni iznajdljivosti. Kmetje so bili gostoljubni. Po ne- kaj, med koprivami v slivovih na- sadih prespanih nočeh, smo se konč- no namestili. Stab brigade in kuhi- nja sta bila na griču, čete so bile razdeljene po kmetijah. Tu smo lahko spoznali velikoduš- nost tega navidez revnega, a z du- ševno kulturo tako bogato obdaro- vanega bratskega naroda. Kar so nam lahko nudili so delili z nami. Nepozaben dan je bil za nas »Djurdjev dan«, ki smo ga na va- bilo domačinov preživeli z njimi Pogostili so nas s kolači in drugimi poslasticami, ki so jh pripravili v ta namen. »Jedite, djeco!« so nas vabili in po kulturnem programu na- še brigade smo skupaj z njimi za- plesali kolo. Po prostrani iivadi je odmevala naša skupna pesem »Dru- že Tito, mi ti se kunemo . . .« Ob selitvi na drugo delovišče smo zopet mnogo doživeli. V »Hrvatski Spionici« nam je bila za bivanje do- deljena lepa, ravna jasa. Z bližnje- ga gozida smo nanosili debla in po- stavili šotore. Kar smo dosedaj po- grešali, smo na tem mestu imeli do- volj — vode. Imeli smo svoj pevski zbor, ki je vadil kar v bližnjem sli- vovem nasadu. Tudi tu so bili ljud- je dobri, le z njimi nismo imeli več toliko stika, kot na prejšnjern me- stu, ko smo živeli celo v njihovih hišah. Neko nedeljo sva s tovarišico pro- sili dežurnega brigade za dovolje- nje, da greva kupit v vas nekaj sad- ja. Dovolil nama je pod pogojem, da se vrneva takoj. Toda, ko sva prispetli v vas, sva na to pozabili, saj sva videli prizor, ki ga nikoli ne bova pozabili. Ustanovili so zadru- go in ravno takrat so imeli volitve. Tiho sva sedli med domačine in pri- sluhnili. V odbor so bili izvoljeni: komunisti, pravoslavci, kato'liki in muslimani. Pri vsakem imenu je bi- lo povedano kakšni verski sekti spada novi odbornik. Nazadnje je bilo rajanje in petju ni bilo konca Ko sva se vrnili v brigado, sva jih prav pošteno slišali, saj sva kr- šili brigadno disciplino. Pogoji v katerih so delale te de- lovne akcije so bili drugačni kot so sedaj. Vendar imamo nekdanji bri- gadirji prav prijetne spomine na te. tudi s težavami prepletene dni in prav veseli smo vsakega srečanja s »Kajuhovcem«. Kadar dobi kdo od nas pozdrav od naših prijateljev iz sosednjih brigad, spomin oživi in zdi se nam, da doba petnajstih let le ni tako dolga kot včasih mislimo. Zakotni pisar v času rajnkega cesarja Francka jih je bilo še najti, pa še prej tudi. Potikali so se-med preprostim ljud- stvom, čep'-av so povečini bili takile zakotni pisarji taki, ki so učene bukve samo povohali, znali so malo latinščine pa črke so poznali, kar se jim je med neukim ljudstvom še dobro obrestovalo. Danes pa o tem skoraj ni vredno govoriti, če bi še nekateri ne poskušali take »obrti«. Ljudje danes niso več neuki, svet jim je dosti manjša uganka, čeprav je včasih skoraj gardijsko zvozlan, kot jim je bil še pekoč v »zlatih ča- sih«, kot starejši radi potožijo. Naj- dejo pa se še, ki si pustijo pamet soliti od kakšnega posebno iznajd- ljivega človeka. Končno nič čudne- ga, saj nekateri še v čudeže verja- mejo v današnjem atomskem veku. V pokrajini, ki je odmaknjena v prijetno valovito idilo, sem slišal go- voriti — kjer se kmečke hišice pri- tajeno oklepajo vinogradniških re- ber, popackanih s krpicami grmičev- ja, gozdov in svežih oranic — živi čuden mož. Vse ve in vse zna. Zgo- dovino pozna, kot bi študiral še na francjožefinski fakulteti, paragrafe pozna, kot bi bil šolan jurist — (zlobneži pravijo, da se je šolal sa- mo v »kehU«) — celo na kovanje in barvanje denarja se spozna, so govorili nekateri. To je dokaj čudna pravljica, ki ji skoraj ne bi bilo ver- jeti! Takšni možje, da bi še danes živeli! Srečen kraj, ki ga ima v svo- ji sredi, če je to resnica! Poslušajte, kako so srečni! Zgodilo se je baje tudi nekako takole: Jakec je siromačen bajtarček. Kje bi učenost pod skromno streho. Da- nes pa je potrebno vedeti toliko reči za občino, za dauke, za prošnje in pritožbe. Pa se ti Jakec potoži »uče- nemu« možu: »Eh, saj ni za živeti! Kako bi davke plačal, ko nimam de- narja. Pomagaj mi! Daj, napiši mi prošnjo!« »Učeni« mož je grunt al in po- gruntal. Pogledal je čez rob črnih naočnikov in posvetilo se mu je. »Veš, rad pomagam siromakom!Sa- mo poslušaj me, pa bo vse dobro! Seveda, za trud... No, saj me ra- zumeš?« in pomežiknil je s košato obrvijo. Jakec je razumel. Stopila sta v hišo in ob poliču in ob klobasi pa še ob šumečem asu so misli bile bistrejše. »Ti, Jakec, nikar ne pla- čaj! Ti samo pusti: naj pridejo! Ni- česar ne smeš vedeti. Veš, če bo po- štar prinesel kakšno pismo, ki bi ga moral podpisati: ne podpisuj! Proš- njo pa bova tudi naredila. Se danes! Ali boš ubogal? Veš, jaz sem že marsikaj skusil, marsikaj napravil.« In Jakec, ki je z odprtimi usti po- slušal, je vneto prikimal in držal je besedo. Markec, veseli pismonoša, je le- pega dne prinesel pomembno pismo za katerega bi bilo potrebno potrditi prejem. »Nak, podpisal pa ne bom! Tega pa ne!« »Bodi no pameten!« se je nasmeh- nil prijazni pismonoša. »Podpisati moraš, sicer ti pisma ne morem iz- ročiti.« »Kaj me briga! Podpisoval rte bom. Pojdi z njim, kamor hočeš! Jaz že vem, kaj delam.« In veste, kaj je bilo! Dejansko nekoliko ugodno rešena prošnja, ki jo je napisal »uče- ni« pisar. Neverjetno, kaj? Saj se tudi meni zdi, kot kakšna slaba pr- voaprilska zgodba. Toda ljudje pra- vijo, da je res. Drugič pa ni prišel pismonoša, temveč ljudje s kamionom. Rubit pomislite! Lahko verjamete, da je Jakec poskočil skoraj do stropa svo- je hišice. Toda še pravi trenutek se je spomnil: naenkrat ni znal govo- riti. Onemel je! Izterjavci se sploh niso mogli z njim pogovoriti. Sele potem, ko so začeli rubiti in bi ne- kaj skoraj naložili, je spregovoril in privlekel dolžne solde. Kaj pravite: po dobrem nasvetu je delal! Da. da: tako je delo zakotnega pisarja! K sreči jih je danes že ma- lo. Ostanki preteklosti so včasih pač trdovratni. Jakec pa je napravil do- bro »življenjsko šolo. Kaj pravite: se ljudje šalijo, ko klatijo take, ali se je to resnično zgodilo v tihi, va- loviti pokrajini? s. VECJi PROIZVODNJA - BOLJŠI STiNDlRII KO JE NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE PODPREDSEDNIK MIRAN CVENK UTEMELJEVAL PREDLOG PROGRAMA PERSPEK- TIVNEGA RAZVOJA TER PREDLOG DRUŽBENEGA NA- CRTA OKRAJA CELJE ZA LETOŠNJE LETO, JE NALOGE V KMETIJSTVU OZNAČIL S TEMILE BESEDAMI: Kmetijstvu moramo zagotoviti hitrejši dvig. Zlasti se mora oja- čaiti socialistični se/ktor. Nosilci povečanja prozvodnje in napredka v kmetijstvu bodo tudi v bodoče družbeni obrati. Razen tega pa bo treba težiti za ustanovitvijo kmetijsko industrijskih obratov, kjer bo visoko intenzivirano pri- delovanje povezano neposredno s predelavo, prometom in trgovino. Predvidoma se bodo površine obdelovalne zemlje v družbenem sektorju večale od sedanjih 3.772 na 10.000 ha, ali za 168 odstotkov. To pomeni, da bo v 1965. letu v družbenem sektorju namesto se- danjih 4 odstotkov okoli 14 odstot- kov vse obdelovalne zemlje v okraju. Perspektivni program razvoja kmetijstva postavlja poleg splošne gospodarske naloge, to je nadalj- njega splošnega (povečanja (pro- izvodnje, še posebno politično na- logo, ki kaže v strukturni spre- membi te proizvodnje. Na koncu petletnega obdobja mora sociali- stični sektor doseči 77 odstotkov tržnih viškov. Ta naloga zahteva, da povečujemo zemljišča na vse možne načine. Pri tem pa bo treba upoštevati širjenje socialističnega sektorja na tistih področjih, kjer bo možno že sedaj ali pa v per- spektivi, organizirati intenzivno proizvodnjo s strojno obdelavo. Ob upoštevanju ekonomskega računa pa naj družbena posestva in kme- tijske zadruge sprejemajo tudi po- vršine, na katerih je zaenkrat možna le ekstenzivna obdelava. Zemlje bo iz dneva v dan več na razpolago in družbeni obrati jo morajo, seveda ob upoštevanju ekonomike, pravilno izkoristiti in v takšnih pogojih ne odklanjati. Sam ekonomski proces bo to pre- hajanje pospešil brez kakršnih koli administrativnih ali podobnih ukrepov. Ta proces bo povzročil nadaljnje menjanje strukture pre- bivalstva. Da bi razvoj socialističnega sek- torja potekal načrtno, zlasti pa še, da bi bili novi objekti pravilno locirani, je prav, da občinski ljud- ski odbori sprejmejo programe razvoja socialističnega sektorja, kmetijstva. Zato je treba izdelati monografske studije o pogojih in o realni možnosti razvoja kmetij- skih panog glede na višinske kme- tije, agrarno prenaseljenost. Te monografije bodo obenem naka- zale možnosti za večje blagosta- nje. Zaradi povečanja rentabilnosti bo treba proizvodnjo vskladiti s potrebami tržišča, izboljšati pro- izvodne procese in organizacijo dela, spremljati proizvodnjo z ma- terialnimi in finančnimi pokaza- telji, decentralizirati upravljanje in formirafli dohodek za vsako ekonomsko enoto posebej. Med prihodnje naloge sodi tudi stro- kovno izpopolnjevanje delavcev za moderno proizvodnjo. Posebno poglavje nalog pred stavja skrb za standard kmetij- skih delavcev. Težiti bo treba, da bo večja proizvodnja osnova za večji in boljši standard. Realen dohodek zaposlenih v kmetijstvu pa se mora vskladiti z dohodki v ostalih gospodarskih panogah. Kmetijske zadruge naj koopera- cijsko proizvodnjo z zasebnimi proizvajalci razvijajo v tržnih pro- izvodih in v takih oblikah, ki so ekonomsko interesantne za oba. Zaradi tega se ne morejo držati togih oblik, ampak te oblike pri- lagajati konkretnim pogojem. Kmetijske zadruge pa naj sode- lujejo tudi z družbenimi posestvi. Tudi v kooperaciji bodo zadruge morale upoštevati načelo renta- bilnosti in kooperirati le tam in s tistim proizvajalcem, kjer ima tu- di zadruga svoj račun. Nadpovprečen pridelek fižola Približuje se čas saditve fižola. Ker sem dobival precej pisem, ka- ko dosežem izreden uspeh pri go- jitvi fižola, da mi zrase fižol do osem metrov visoko in ker ne mo- rem vsakemu posebej odgovoriti, sem se odločil, da pišem o tem vam. Tako bo o tem le zvedelo veliko več ljudi. Najprej postavim 8 metrov viso- ko hmeljevko. Okrog hmeljevke vko- pam dozoreli že lahko strohneli hlevski gnoj, odličen kompost in ga pokrijem s prerahljano zemljo Okrog droga v enaki razdalji posa- dim 10—15 zrn fižola. Vendar sa- mo gnoj še m dovolj. Potrebno je še večkratno dodatno gnojenje. V ta namen uporabljam gnojnico, ki jo pridobivam na ta način, da z vo- do razredčim kompost ali prepereli hlevski gnoj in dodam 1 % super- fosfata. Ce ni gnojnice, je uporab- na tudi voda s primesjo 10 % su- perfosfata in s tem vsak teden zgo- daj zjutraj rastlini temeljito zali- vam. Fižol je zelo občutljiv za sušo in zato je redno zalivanje predpo- goj za uspešno rast rastline, ki se' ob pravi negi bohotno razvije po- dobno hmelju, za katerim v rasti nič ne zaostaja. Fižol cvete vse leto prav do vrha in ga je možno zele- nega obirati vse do pozne jeseni. Neobrani stroki pa dozore in dajo prav okusno na razne načine pri- pravljeno prikuho. Sadi se h koncu aprila, ali v za- četku maja, ko je nevarnost slane že minila. J. Plevnik Fižol, ki ga imentijemo »laški« in tudi druge vrste fižola, ki je sploh razširjen po Sloveniji je potrebno posebno negovati kot občutno kul- turno rastlino, če hočemo doseči lep pridelek. Posebno je to prliporočlji- vo za male vrtičkarje, ki poseduje- jo le malo zemlje. Tudi ti so potrebni Gasilska društva so že precej sta- ra in razširjena po vseh nekoliko večjih naseljih. Gasilske domove so tudi skoraj povsod gradili, seveda, razijične: večje ali manjše. Na Smar- skem jih je precej. Med največjimi Gasilski dom v Bistrici ob Sotli z značilnim stolpom so prav gotovo šmarski, šentviški, selski, kjer imajo povsod tudi dvo- rane za kulturne prireditve. Ljudje so domove gradili v veliki meri z lastnimi silami in so si želeli tudi dvorane. Drugje pa so bili bolj škr- tavi. V Imenem so zgradili tako skro- men domček. da se človeku danes dozdeva kot razpadajoča kapelica ki prav gotovo ni v ponos tej ljubki obsotelski vasici. Tega se Imenčani tudi zavedajo, zato so že pred leti začeli zbirati sredstva, kopali so tu- di že glino za opeko in zbrali ne- kaj denarja, toda še do danes ne dovolj, da bi bilo za dom, kot si ga želijo. Silno radi bi imeli tudi dvo- rano, kar je prav. Morda jim bo na- gel razvoj, ki ga danes doživlja Ob- sotelje, dal pogoje za gasilski dom? Tudi v Bistrici ob Sotli je manjši gasilski dom s prav edinstvenim stolpom, toda tam večjega niti ne potrebujejo, ko pa so si zgradili mo- gočen zadružni dom. Skoraj povsod pa tarnajo, da bi hoteli boljšo opre- mo. Nekatere motorke in avtomobili so zares že sta'i in zgodi se lahko, da ne bodo vsak čas kos požarom O tem so se pomenkovali tudi na zadnji občinski konferenci gasilskih društev, ki je bila pred kratkim v Šmarju. Prizadevni pa so vseeno šmarski gasilci, ki jmi v občinskem merilu načeluje veterinar Anton Sok iz Kozjega, zato smo lahko prepri- čani, da klic »Na pomoč!« ne bo zamah. s. Samostojne ekonomske enote? Pred dnevi je bil občni zbor sin- dikalne podružnice Kmetijskega go- spodarstva Lava. Na zelo razgiba- nem občnem zboru so za predsedni- kom sindikalne podružnice poročali tudi šefi posameznih kmetijskih de- javnosti, ki jih ima Kmetijsko go- spodarstvo Lava (vrtnarstvo, polje- delstvo, živinoreja in podobno). Po zelo skrbno pripravljenih poročilih je kolektiv lahko dobil popolno sli- ko o stanju in dejavnosti gospodar- stva. Tako so na primer zelo lepe uspehe dosegli v vrtnarstvu, kjer so na istih površinah in z istim števi- lom zaposlenih presegli lanskoletno proizvodnjo in realizacijo kar za preko 50 odstotkov. Na visoko pro- izvodnjo je razen skrbnosti in pri- zadevnosti članov kolektiva, ki dela- jo v tej dejavnosti deloma vplivalo tudi ugodno vreme, hkrati pa so po- skrbeli tudi za najugodnejšo in stal- no prodajo vrtnin. Na občnem zboru pa so tudi ugo- tovili, da so nekatere dejavnosti do- kaj pasivne, kar velja predvsem za živinorejo. Zaradi tega so člani ko- lektiva v razpravi poudarili željo da bi tudi na tem kmetijskem go- spodarstvu osnovali posebne eko- nomske enote. S tem bi bili delavci, ki so zaposleni v dejavnostih, kjer s prizadevnostjo dosegajo boljše uspe- he, tudi bolje nagrajeni. Nasprotno pa bi to spodbujalo tudi one, ki do- slej še niso imeli najboljšega uspe- ha. »Boste morda še en kozarček mojega dolbrega likerja?« Ribez v spomladanskem obdobju v DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO PRVI PRAKTIČEN PRISPEVEK ZA NASE KMETOVALCE." ODLOCiLI SMO SE NAMREČ, DA BOMO NA KMETIJSKI STRANI POSREDO- VALI BRALCEM Z DEŽELE TUDI PRAKTIČNA IN STRO- KOVNA NAVODILA, KI JIM BODO KORISTILA PRI DELU. V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO KOT PRVO — NA- VODILO ZA OSKRBO ČRNEGA RIBEZA V SPOMLADAN- SKEM OBDOBJU. V spomladanskem obdobjiu mo- ramo skrbeti ipredrvsem, kaiko bo- mo obvarovali nasade ornega ri- beza pred sip'omladansiko pozebo. Izkušnje nam kažejo, da ne po- znamo nekiiii do kraja preiizkuše- nih sredstev, niibi načina, ki bi najbolje obvaroval nasad. Zato v tem navodilu narvajamo nekaj nriožnih ukrepov, ki jih lahko kmetovalci po laistnem preudarku in možnostih uporalbijo in pre- izkusijo. Kot smo omenidi, poznamo več načinov za ■dbvarovainje sadtnih nasad'ov pred silano, ki povzroča sleherno leto veliko škodo naše- mu sadjarstvu. Ta so: dimlijenje, zamegljevajnje, ogrevanje, oroše- vanje z rahlim umetnim dežjem in eventualno pokrivanje sadik. Pri dimi jen ju sežigamo: — žaganje prepojeno z nafto in odpadnim oljem; — vlažno slamo polito z nafto; — kose stare gume (neuporabne zračnice in podobno); — zeleno smrečje; — v posebnih posodah natlače- ne cunje, ki jih prelijemo z od- padnim oljem; — lahko pa uporabimo tudi dru- ge snovi, ki pri gorenju dajejo mo- čan dim. Material za dimiljenje moramo pravočasno pripraviti in ga pri- memo zavarovati pred dežjem. Zameglijevanje ima is/ti namen, le da uporaibljamo kemična sred- stva — posebne posode s plini, ki jih po naročilu dobaivflja podljetje »ChemO'« iz Ljubljane (BokaiLška cesta 18). Postopek z dimljenijem in za- megljevanjem je potrelbno prila- goditi smeri zračnega toka in je treba mesto, kjer zažigamo »tudi po potrebi menjati. In sicer tako, da veter raznaša dim ali meglo po tistem drevju, kjer želimo. Z zamegljevanjem moramo pri- četi še preden zdrkne temperatu- ra izpod ničle na toplomeru. Me- glo ali dim pa moramo vzdrževati vsaj dve uri po sončnem vzhodu. Kajti prav ob sončnem vzhodu preti največja nevarnost pozebe. Učiinelk megle zadostu'je do mra- za —3 stopinj C, če je megleni za- stor visiok vsaj pet metrov. Paziti pa je itreba, da ne bi dotekal hla- den ziraik pod megleno zaveso. To se največ pripeti -ob bližnjih vzpe- tinah. Zaradi tega tod tudi ob ro- bovih kiurimo. Z drugim načinom, z ogreva- njem skušamo nadomestiti izgub- ljeno toploto z različnimi tipi pre- pros'tih ipečic. Za hektar bi potre- bovali lok'cli 250 pečic. Ta način je umesten in priporiočljiv le za zelo dragocene nasade ali za po- sebno ogrožene parcele. Kmeitij- ski iinsititut v Ljuibljani je tudi izdelaj načr'te za preprcsite pečice, ki j'ih lahko uporabljamo v ta na- men. Ce pa pade temperatura izpod —6 stopinj C, ne pomaga več no- beden od doslej omenjenih nači- nov varovanja nasada pred ozebo. V takem primeru uporabljamo oroševanje z rahlim umetnim dež- jem. Zato obstajajo namakalne na prave z razpršilci. Vendar zaradi materialne zahtevnosti ta način uporabljamo samo v večjih in in- tenzivnih sadovnjakih. • Pokrivanje bi laihko ^uporabljali v manjših nasadih, in isicer s pa- pirnatimi vrečami, polietilensko maso in pod'ohno. Paiziti pa je itre- ba, da sproti podnevi odgrnemo grmičke zaradi opraševanja. V času 'Cpraševainja moramo namreč v bližini nasada imeti če- ' bele, kajti uspešno opravljeno opraševanje občutno dvigne hek- tarsiki donos črnega ribeza. Takoj po cvetenju (v maju) pa moramo pristopiti k ustreznemu škropi jen J.U nasadov. In sicer: proti rji, listni pegavosti in list- nim ulšsm. Od šlkraptjlnih isred- stev uporabljamo Dithan v 0,3 % končen'traci j i. Pcrabimo ga ckoli 3 kilograme za lOOO litrov vode, kar zadostuje za hektar in Eka- tin v 0,1 Oidstotni koncentraciji, ki ga pomešamo liter z 1000 litrov vode na hektar. Pred volitvami v zadružne svete Pred dnevi je bila v Mozirju seja občinskega odbora Socialistične zve- ze delovnih ljudi, na kateri so naj- več govorili o pripravah na volitve v zadružne svete. V ta namen so pred kratkim ustanovili pri občin- skem odboru Socialistične zveze po- sebno komisijo, ki vodi politične pri- prave za volitve. Na volitvah, ki bo- do v mozirski občini 23. aprila bo- do izvolili v nov zadružni svet 66 članov in to polovico iz vrst zadruž- nikov, polovico pa iz vrst deilavcev in uslužbencev, ki so zaposleni pri kmetijski zadrugi. Te dni bodo imele sestanke vse krajevne organizacije SZDL, na ka- tere bodo povabili tudi predstavni- ke osnovnih organizacij ZKS in kmetijske zadruge. Na teh sestan- kih se bodo pogovorili o kandidatih za volitve v nov.zadružni svet. Ko- misija pri občinskem odboru SZDL in krajevne politične organizacije bodo skušale vplivati na čimboljšo izbiro kandidatov in se bodo trudi- li tudi za to, da bi bilo v novem za- družnem svetu vsaj 25 odstotkov mladih in prav toliko žena. Drobne iz Kmetijske zadruge v Šentjurju 16 NOVIH TEHNIKOV Te dni so nastopili delovna me- sta v kmetijski zadrugi »Bodoč- nost« v Šentjurju mladinci, ki so se šolali na srednjih kmetijskih šolah. Večino mladincev je šti- pendirala bivša kmeitij'ska zadru- ga Šentjur, nekaj pa so jih štipen- dirale tudi ostale zadruge, ki so se v začetku leta združile v skup- no zadrugo »Bodročnost«. Upravni organi kmetijiske za- druge v Šentjurju so pravilno oce- nili vlogo novih ikmetijskih tehni- kov in so jih namestili v posa- meznih poslovnih okoliših. Sodi- jo, da bodo sedaj po strokovni plati mncgo laže iza^rševali zastav- ljene naloge. Hkrati pa v Šent- jurju upajo, da bo v poslovnih ck'Cliših kaj kmalu možno obču- titi vpliv mladih strokovnjakov. URESNIČITEV NACRTA — PRVI CILJ Kmetijiska zadruga »BodoiSnost« v Šentjurju ima obsežno področje dela, hkrati pa tudi veliko obmo-č- je. Vendar sodijo, da bodo letos s iptlanocn zadane naloge laže ures- ničili. Tako predvidevajo, da ibodo imeli do konca leta preko 70 hek- tarjev jagodičevja. Istočasno "oa dajejo poseben poudarek živino- reji. To je itudi razumljivo spričo posebnih pogojev dela. Odločili so se tudi, da bodo v Slivnici gradili hlev za govejo živino, ki bo lahko siprejel 6koli 600 glav živine. REMONTNA DELAVNICA V Sentjiurju imajo z združitvijo malih zadrug v gospodarsiko moč- no organizacijo tudi 'kupec poseb- nih problemov, ki so 'nastali zara- di združitve. Vendar ti niso ne- rešljivi. Tako iigotavljajo, da jim v Šent- jiurju primanjkuje remontna de- lavnica za kmetij'ske stroje. Odl^o- čili so se, da jo bodo v naslednjen O'bdO'bju zgradili. Zgraditi jo na- meravajo naaproti poslopja to- varne »Alpos«. Delavnica bo 7a- poslovala okoli dvajset ljudi. Ker so za to gradnjo že zasigurali po- trebna sredstva, sodijo, da bodo novo remontno delavnico usposo- bili že to leto. MASLARNA V ŠENTJURSKI OBČINI Kmetijska zadruga »Bodočnost« iz Šentjurja bo v naslednjem ob- dobju zgradila v Ponikvi pri Gro- belnem sodobno maislarno. Ure- dili pa bodo tudi skladišča v tem kraju. V Slivnici bodo uredili s^<:ladišče za gorivo, nabavili pa bodo tudi man'kaiočo opremo za mlekarno na Planini. Ker hočeio mlekarno izkoristiti do kraja, bodo v tem kraju zgn- dili tudi svinjake, kjer bodo z od- padnim mlekom lahko pitali okoli 400 svini. z NAŠIH ZELJNIKOV Prvoaprilske šegavosti Prvi april v nobenem koledarju ni zaznamovan z rdečimi črkami in številkami, razen če se ujema s ka- kim drugim praznikom. A vendar ga po vsem svetu imajo za praznik šegavosti. Največ ljudi tedaj s ka- ko potegavščino ali lažjo skuša pre- varati znance, sodelavce in tudi d^u- ge. Prvi april prenese tudi laž, toda prlpamnimo le prvi april, kajti med prvoaprilske šale ne sodijo laži čez vse leto. Se to je značilno, da ta obi- čaj gojijo po vsem svetu, da na ta dan ne bi smelo biti zamere, niti jeze Kdor pač trde kože nima po naravi se ta dan navadno močno obleče in preži. Za vsako besedo in vsakim dejanjem je lahko ukana. Prvi april pa nam vsako leto zno- va pokaže, da se naši ljudje znajo šaliti, da poznajo zdrav humor. No poglejte nekaj sličic, ki smo jih za- znamovali preteklo soboto. V nekem celjskem podjetju so pri- pravili dva voza posode in po »li- niji«: sporočili, da bodo v soboto ob devetih zjutraj uslužbencem to po- sodo prodajali po nižjih cenah. Pro- sili so jih tudi, naj sestavijo sezna- me, da bi prodajo končali do kon- ca odmera. Šestdeset se jih je ja- vilo. Večina si je posodo že nabrala, ko so pred plačilom zvedeli, da gre za prvoaprilsko potegavščino. Nešteto predstojnikov se je v so- boto čudilo skupinam uslužbencev ki so prihajali k njim, češ da jih je poklical. Pošta je tudi izredno za- služila, saj so telefonski razgovori daleč presegli običajno dnevno šte- vilko telefonskih klicev. Tako so neki ženi sporočili, da se je mož hudo poškodoval. Prosila je šefa, če ji dovoli domov. Vedel je za ukano in jo pustil. Vsa iz se- bv je zdirjcda domov. Moža pa ni bilo nikjer. Klicala je kirurgijo, od- delek za notranje bolezni, za nalez- ljive, v razburjenju še ginekologijo vendar moža ni mogla najti. Konč- no je poklicala še v tovarno, kjer je zaposlen. Pa ga je našla. »Jaz bi se naj poškodoval?, so te pač po- šteno potegnili!«: Janez, ki ima slabo stanovanje se je pošalil na račun stanovanjske stiske. Njegova dva prijatelja tudi nimata stanovanja, pravzaprav ga imaia — sobico, v kateri se tišči vsa družina. Popoldne, ko sta oba že nekajkrat občutila puščico prvoapril- ske hudomušnosti, je stopil konjima. Lepo jim je pojasnil, da je v uradu kjer so vsi trije oddali prošnje za stanovanju, nastala zmešnjava. Za- to pač hočejo imeti nove prošnje in sicer, je rekel, bodo iako ugoto- vili, kdo je med tem časom že do- bil stanovanje in kdo ga še potre- buje. Nista mu verjela. »Potegniti nas hočeš?«. Janez pa je ostal re- sen. »Vidva lahko naredita, kar ho- četa. Jaz bom prošnjo napisal.« In tudi ona dva sta se odločila, za vsak primer. Vsedla sta se za mizo, pre- merila znova malo sobico, naštevala sta nemogoče pogoje, v katerih ži- vita; vse skupaj sta še zavila »s sti- lom« v ganljivo prošnjo, nakar sta jo nesla Janezu, ki je obljubil, da bo nesel vse tri prošnje na urad v ponedeljek. No, in vendar jiji je po- tegnil. Skoraj sta ga pretepla, konč- no pa se je zadeva ustavila ob smehu. Vse prvoaprilske šale pa niso kon- čale s smehom. V neki naši tovarni je obratovodja naročil nekemu de- lavcu, da naj skoči k šefu oddelka in mu pove, da ga iščejo neki ljud- je. Ta je res oddal sporočilo. Sef je pridirjal v obrat — posel je pač po- sel, v obratu so se vsi muzali in o poslovnem obisku niso ničesar ve- deli. Povedali pa so mu, naj si ogleda koledar, je prpi april. Sef pa šale ni hotel razumeti, niti si ni ogledal koledarja, temveč je kratkomalo udaril delavca, ki mu je sporočil, da mora priti v obrat. Dve šali pa presegata normalno domišljijo in jih je vredno zapisati. V neki tovarni je Janez prišel na delo ves obvezan. Začel je delati verular mu zaradi obvez delo ni šlo od rok. Ko ga je preddelavec vpra- šal, kaj je z njim, mu je povedal, da se je doma poškodoval, a da je kljub temu prišel na delo, ker sicer izgubi zaradi režijskih ur in brez ncrm pre- cej zaslužka. Preddelavec ga je ne- kaj časa pregovarjal, češ da tudi ta- ko ne bo mogel preseči normativa in podobno. Na posebno prošnjo je potem Janez odšel domov. V po- nedeljek pa je prišel v delavnico popolnoma zdrav. V začetku je bilo veliko hude krvi, ko pa je razložit, da je v soboto hotel delati, a da ga je preddelavec prepričal, da mora iti domov, ni nihče mogel v seznam opravljenih ur zapisali »plavega šihta«. Janez pač ni kriv, če so ga poslali domov. Druga huda sličica se je pripetila na bolj sentimentalnem področju. Tončka in Janez sta dolgo hodila skupaj. Odločila sta se tudi, da se vzameta. On bo dobil v jeseni sta- novanje, nekaj stvori za ureditev domačega ognjišča pa sta že tudi spravila skupaj. V soboto pa je Tončka kar iz službe prišla k Ja- nezu, ki je delal popoldne in mu nežno povedala, da se bosta mora- la poročiti prej. V kratkem bodo namreč trije. Janez je ves dan tuh- tal, kako bosta zadevo uredila. Tudi pričo je že dobil. Pa je bil le 1. april. POLEMIKA Jubilej v senci pozabe" Tovariš urednik! Pod zgornjim naslovom ste obja- vili v Vašem cenjenem listu dne 17. 3. 1961 članek anonimnega do- pisnika, ki bi utegnil pri prijateljih našega gledališča vzbuditi povsem napačne pojme o odnosu gledali- škega vodstva do zgodovine celjske- ga gledališča. Menim, da meni oseb- no izkrivljenega odnosa do zgodo- vine celjskega gledališča ne more nikdo očitati, najmanj pa ljudje, ki nimajo poguma, da bi svoja očita- nja pred javnostjo potrdili s svojim podpisom. Zame je jasno, da je ta dopis izšel iz vrst članov zavoda, katerega vodstvo mi je zaupano, za- to mi ni vseeno, kako bi utegnila naša javnost soditi na podlagi tega dopisa moj odnos do zgodovinskih dejstev. Na kratko torej tale odgovor: Prvič: podpisani Fedor Gradišnik nisem pozabil na katerikoli še tako malenkostni in neznatni dogodek, ki je pomemben za zgodovino celjske- ga gledališča — nasprotno: moja življenjska naloga je, da brskam po zaprašenih arhivih za podatki o do- godkih, ki so vredni, da ne utonejo v »senci pozabe« in to morda ali celo zagotovo v urah, ko junaški in- spirator anonimnega članka s sa- dističnim nasmehom na ustih kuje svoje egoistične ambicije proti vod- stvu zavoda, pri katerem je name- ščen. Drugič: uprava SLG ni pozabila na to, da poteka iMos deset let od ustanovitve poklicnega gledališča v Celju in podpisani se prav dobro spominja, koliko neprespanih noči, koliko osebnih žrtev, koliko prepri- čevanj o potrebi in nujnosti poklic- nega gledališča v Celju je bilo tre- ba, predno je bilo mogoče pomisliti na angažmane poklicnih igralcev. Ni važno, kateri so bili angažirani prvi, važno za zgodovino je dejstvo, da se je po stoletnih naporih pred desetimi leti končno vendarle usta- novilo poklicno gledališče v Celju. In temu gledališču niso utrli pota tisti trije igralci, ki jih omenja ano- nimni članek »jubilej v senci po- zabe«, marveč je poklicno gledališče v Celju rezultat več kot stoletne bor- be in požrtvovalne, nesebične lju- bezni do gledališkega udejstvovanja od Jeretina in Drobnica preko Rav- niharja, Salmiča. Pfeiferja in Pre- korška vse do leta 1951., ko smo v svobodni socialistični domovini končno dosegli to, za kar so se bo- rile prejšnje generacije pod tujimi režimi. — Tretjič: Ta zgodovinski dogodek bo celjsko gledališče letos skušalo v skromnem obsegu proslaviti kot svoj jubilej. Kot gledališki jubilej, kot jubilej vsega delovnega kolektiva. ne pa v čast in slavo posameznikov, ki so bili slučajno med prvimi anga- žiranimi člani in bi bili na njihovem mestu lahko tudi kateri drugi. — Četrtič: 2e v 4. številki »Gledali- škega lista« za sezono 1959/60 smo objavili članek pod naslovom »Pred zaključkom desete sezone poklicne- ga gledališča«, v 1. številki za se- zono 1960/61 pa članek »Drugo de- setletje«, s čemer je dokazano, da ta gledališki jubilej nikakor ni in ne bo utonil v. »senci pozabe«. — Letos proslavljamo jubilej stoletnice hrvatskega in srbskega poklicnega gledališča. Mi se bomo tej proslavi pridružili z uprizoritvijo Nušičeve »Gospe ministrice« v režiji skrbske- ga režiserja. Za to priložnost bomo izdali slavnostno številko »Gledali- škega lista«, v katerem bo objavljen tudi članek o desetletnici celjskega poklicnega gledališča — torej še en dokaz, da ta jubilej ne bo »v senci pozabe«. — Petič: Vse ostale navedbe v ome- njenem članku so posnete po mojem zapisu »Nujni personalni in tehnič- ni problemi našega gledališča«, ob- javljenem v »Gledališkem listu« 1957/58 štev. 3, 4 in 6 — čeprav z raznimi netočnimi in nepravilnimi podatki. Tako n. pr. ni bil nikdo do- ločen za upravnika tečaja, ki ga je leta 1950 organiziralo in vodilo Mi- nistrstvo za kulturo in prosveto LRS v Ljubljani. — Zdelo se mi je potrebno, da pojas- nim stališče uprave SLG do anonim- nega članka »Jubilej v senci poza- ■be«, ker nam je do tega, da je naša javnost obveščena o vseh zadevah glede našega gledališča pravilno^ in objektivno, ne pa tako kot si žele posamezniki, da bi potolažili svojo povsem neupravičeno užaljenost. — Fedor Gradišnik temtakem ni nujno, da bi bil »inspi- rator anonimnega članka« član gle- daliiškega kolektiva. Potem: nikjer v omenjenem član- ku avtor ni »očital« upravniku Fe- dorju Gradišniku »izkrivljenega od- nosa do zgodovine celjskega gleda- lišča«, da bi s tem torej hotel »pri prijateljih gledališča vzbuditi po- vsem napačne pojme o odnosu vod- stva do zgodovine celjskega gleda- lišča«. Mislim, da takih sestavin v čjanku ne bi odkrila še tako podrob- na mikroskopska raziskava, pa niti sama Aladinova čudodelna svetilka! Kar zadeva jubilejne članke, je res to, da jih običajno pišemo za- radi jubilantov in ne zaradi sebe. Tudi namen spornega članka je bil v tem. In da ponovim enega izmed uvodnih staVkov: Od vseh igralcev, ki so takrat utrli pot poklicni usta- novi, danes skromno praznujejo ta jubilej samo še trije. Je to morda pregreha zoper resnico? Ce ima gle- dališče vso »pravico«, praznovati ta »zgodovinski dogodek kot gledali- ški jubilej, kot jubilej vsega delov- nega kolektiva«, kako je tedaj sploh mogoče ne priznavati te »pravice« tistim, ki so ta dogodek preživeli? Ugotovitev namreč, da »ni važno, kateri so bili angažirani prvi« in da »je za zgodovino važno dejstvo, da se je po stoletnih naporih pred desetimi leti končno vendarle usta- novilo poklicno gledališče v Celju«, kakor tudi, da »gledališču niso utrli pota tisti trije igralci« — kar izhaja navsezadnje tudi iz zgoraj citirane- ga stavka!! — taka ugotovitev je sicer popolnoma točna, vendar v bi- stvu ni nič drugega kakor zanikanje živih in stvarnih ljudi pred zapra- šenim gledališkim katalogom! Ce so , potemtakem gledališča za to tu, da zganjajo nekakšno svojo zgodovino, pri čemer se je človek-igralec z odra umaknil v mrtvo statistiko, tedaj je smešnost njihovega početja na dla- ni. Toda kakor navsezadnje vemo, zgodovina tudi ne nastaja iz zraka. In ker končno tudi zgodovine seda- njosti ni, ampak je samo sedanjost, so samo dogodki in dejstva in oseb- nosti, ki bodo po vsej priliki prešle v zgodovino, bi bilo povsem zgreše- no misliti, da je prav. če jih za zdaj pač pustimo ob strani, da jih bomo lahko potlej, ko bodo že v dovolj globoki pozabi, spet privlekli na dan. Gre kratkomalo za to, da danes, posebej še pri nas, vendarle posta- jata človek in njegova fizična aH umska ustvarjalnost najvišja druž- bena vrednota in da je s tega sta- lišča docela nevzdržno zapisovati take sholastične resnice, kakor: »...bi bili na njihovem mestu (na mestu jubilantov — op. pis.) lahko tudi kateri drugi.« Iz takšne resni- ce sledi namreč samo še ta resnica, da bi bil lahko na mestu Drobnica ali Salmiča, Pfeiferja ali Prekorška prav tako kdo drug, in če je tako, zakaj jih je tedaj sploh vredno ome- njati? Toliko. J-ubilej v senci pozabe je izšel brez vsakršnih avtorskih zna- kov — toda ne zavoljo pomanjkanja kakršnega koli »poguma«, saj napo- sled ni bil namen nikakršno juna- ško dejanje, marveč iz edinega raz- loga, ker je podpisovanje člankov stvar osebne presoje. DRAGO HRIBAR S polic Študijske Icnjižnice Arheološki radovii i rasprave. I. Zagreb 1959. S. 20526. Friedrich K. & G. Lehmana: Chemisrhes Praktikum fiir Mediziner und andere Studierende mit Chemie als Nebenfach. Berlin 1958. S 20392. Gabrijan D.: Kako je nastajala naSa so- dobna h>:ša. Ljubljana 1958 S. 20391. Kant I.: Dvije rasprave. I. Prolegomena za svaku buduću metafizika. Ti. Os- nov metafizike ćudoređa. Zagreb 1953. S. 20461/5. Kecmanović I.: Silvije Strahimir Kranj- čević. Sarajev6 1958. S. 20393. Krešić A.: Relacionii sudovi i relativno«! spoznaje. Sarajevo 1958. S. 20443. Marx K. Pisma Kugelmann. Beograd 19$i S. 20302. Mikuž M. Pregled zgodovine narodno- osvobodilne borbe v Sloveniji. 1. Ljub- ljana 1960. S. 20218. Moins S. Reiiseliteratur im Erdknnden- unterricht. Berlin 1960. S. 20387/21. More Th.: Utopija. Ljubljana 1958. S. 20319. Musek V.: Kratka zgodovina filmske umetnosti. Ljubljana 1960. S. 20223. Palmer H. E.: The New Method Gram- mar. London 1958. S. 20482. Peti kongres Socialistične zveze delovne- ga ljudstva Jugoslavije. Ljubljana 1960. S. 20225. Rothmayer R.: Raketa Sputnjik. Svemir- ski brod. Zagreb 1959. S. 20226. VetJmlirović M.: Rečnik osnovnih poj- mova o atomskoj energiji. 2. izd. Beo- grad 1960. S. C 7. ODGOVOR Ker se mi zdi, da je gornji odgo- vor v bistvu zgrešil tako namen ka- kor vsebino članka, ki mu odgovar- ja, hkrati pa proglasil anonimnega pisca za strahopetca iz preprostega razloga, ker »svojih očitanj pred javnostjo ni potrdil s svojim pod- pisom«, bo vsekakor prav, če tej ta- lio imenovani avtopolemiki dodam še svoj odgovor. Predvsem: omenjeni Gledališki Listi sezone 1957/58, štev. 3, 4 in *6, iz kate'-ih izhajajo nef^ateri podatki, niso izključna last gledališkega ar- hiva, kar pomeni, da jih je mogoče dobiti še kje drugje in da zato po- Kreutzerieva sonata Bachova umetnost je v Ozimovi izvedbi Partite v E-duru izražala lepote izredne srčne nežnosti.'Ta go- vorica je vsebovala tedaj tisto, kar je tuje orgelskemu slogu, po kate- rem nekateri izvajalci usmerjajo in- terpretacijo Bachovih del. Bachova umetnost se nam je razodela tokrat brez one običajne, nekoliko svečane, patetične navlake, bila je čustvo sa- mo. Ce je torej umetnost muzicira- nja v tem, da se z vrhunskim ob- vladanjem tehnike instrumenta in hkrati z globokim smislom za slog in vsebino muzike iztisne iz vsake misli in fraze čim več soka, da se torej dožene notranja vsebina do čim gostejšega občutja, tedaj smo bili priče res redkemu dogodku, ko so se vse te odlike strnile v violin- ski igri Igora Ozima. Violinska sonata, ki jo je Beetho- ven posvetil znamenitemu violinistu Rudolfu Kreutzerju, je našla v Ozi- mu in klavirskem spremljevalcu Li- povšku sijajna interpreta. Ne samo njunemu znanju, ampak tudi izred- ni razpoloženosti se lahko zahvali- mo za izvedbo, ki jo je kronal zlasti v prvem in zadnjem stavku srditi temperament triintrideset let stare- ga Beethovna, ko je bil poln upov in je v njem moč prekipevala. In zo- pet, kaka nežnost v kontrastni lirski temi prvega stavika! Drugi stavek, Andante z variacijami, je v igri obeh mojstrov zaživel kot bi bil ukrojen iz enega kosa. Strnjenost notranje- ga razvoja je bila popolna. Figural- ne variacije tega stavka, v katerih se tonska gmota vedno bolj drobi, so pravzaprav čudovito -egrajene. Klavirski delež, kot iz kake težke draperije izdelan, bogat radosti, in nad nj'im brilantna, tehnična, drob- na violinska igra, ki pa vztrajno prinaša zadnji, najbolj čustven mo- tiv osnovne tematike v skoraj ne- spremenjeni obliki. Kako je violi- nist to potezo gradnje podčrtal! Zadnji stavek, Presto, je romanti- čen, kakor jez-dec v diru. Razen ene. prav lepe melodije, ta virtuozni sta- vek sicer ni tematsko bogat, vendar v njem leti misel genija. Ton je beethovnovski, drzen. In izvedba? Po seriji res dobrih koncertov, ki so bil zadnje čase v Celju, brez primer- jave. Priznam svojo slabost, da po tej zanosni glasbi nisem dovolj pazljivo poslušal Skerjančevih »Ditirambič- nih skladb«, ki jih je naše občinstvo izredno lepo sprejelo. Paganinijeve skladbe, ki jih je violinist stresel poln rokav, so s svojim tehničnim mojsterstvom in strastno, vendar skrajno pretehtano igro sprožile vi- harje navdušenja v dvorani. Modic Vlado Veliko zborovanje ŠMARSKIH UČITELJEV Pretekli teden se je zbralo v Ro- gaški Slatini 160 prosvetnih delav- cev rogaške, šmarske, obsoteljske in kozjanske sindikalne podružnice, ki so tako prvič sodelovali na dvo- dnevnem seminarju. Prosvetnim de- lavcem so predavali republiški pro- svetni svetovalec Marion Sikst, di- rektor okrajnega zavoda za pro- svetno-pedagoško službo prof. Miro Lužnik, prof. Lojzka Gostenčnik, se- kretar obč. komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah ing. Andrej Marine in predsednik občinskega LO Joško Lojen. O vlogi sindikata in novih načinih nagrajevanja je govoril predsednik komisije za prosveto pri OSS Celje Ado-Marčič. Prosvetni delavci so odgovorni družbeni delavci, katerih delo se ne omejuje samo na poučevanje pošte- vanke in abecede, temveč morajo posegati v široko družbeno dogaja- nje, slediti razvoju in razumevati vse dosedanje dogajanje. Da pa bi se temu čimbolj približali, morajo dobro spoznavati današnjo stvar- nost, se oborožiti z znanjem, utrje- vati delovno prakso v smislu šolske reforme; krepiti vezi med proizvod- njo in šolo. Iskati je potrebno vedno nove oblike naše družbene prakse, prepletati pouk z življenjem in usposabljati mladega človeka za življenje v naši družbi. Prav s tem namenom sta sindi- kat prosvetnih delavcev in delavska univerza s pomočjo občinskega ljudskega odbora organizirala se- minar, ki je zelo lepo uspel. V so- boto pa so imeli tudi prijeten dru- žabni večer, ki ga je priredil občin- ski ljudski odbor. Prav gotovo je tako množično zborovanje šmarskih učiteljev pomemben dogodek in do- kaz prizadevanja, ki naj vodi k ved- no večjim uspehom v šolstvu in raz- voju občine sploh. s. USTANOVLJEN ŽALSKI ŠTUDENTSKI KLUB Pred dnevi je imed žalsiki štu- dentski klub svojo ustanovno skupščino. Ob tej priliki so spire- jeli praviilniJk Muba, zvolili odbor in razpravljali o bodočem delu. Ugotovili so, da so možnosti delo- vanja v domači občini na vseh področjih zelo velike. Studenti bo- do že prihodnjii mesec s prosto- voljnim delom sodelovali pri iz- gradnji žalskega atletsikega sta- diona, razen tega pa bodo sodelo- vali tudi pri občinisiki proslavi 20- letnice ljudske vstaje. Ker študora v Ljubljani skoraj sto študentov iz žalske občine, a se med seboj le slabo poiznajo, bo- do priredili spoznavni večer. Usitanovno skupščino žalskih študentov je .pozdravil tudi pred- sednik občiine Tone Delak, ki je poudaril pocnen kluba kot šole za življenje, saj bi se moral silehemi študent že zdaj dodobra seznaniti s problemi občine, kjer bo pozneje v službi, medtem ko je sekretar občinsikega komiiteja ZKS Ivan Raj h pripomnil, naj se študenti ne bi zanimali samo za razne teh- nološke procese proizvodnje, am- pak prav toliko za družbena do- gajanja v sistemu samoupravlja- nja. S tem v zvezi je študente po- vabil na seje delavskih in zadruž- nih svetov. O čim tesnejši pove- zavi študentov z delavsko in kmeč- ko mladino je govoril predsednik občinskega komiteja LMS Vidmar. L. L. Prijetno presenečenje Kljub obilici dobrih koncertov v tej sezoni in nevelikemu zanimanju občinstva za tovrstno glasbo .je bila v soboto dvorana Narodnega doma skoraj polna. Po dolgem premoru je naš pihalni orkester priredil pester koncert, poln presenečenj in takoj je bilo opaziti, kaj zmore vztrajno in požrtvovalno delo amaterjev. Vsebinsko poln, tehnično zelo zahte- ven in izvajalsko skoraj popolnoma stabilen program je bil odlično iz- veden. Čeprav orkester sestavljajo različne generacije, je bil skoraj po- vsod enovit, razen ob nekaterih pre- hodih. Odlični basi — pri katerih je bilo opaziti izredno rutino in teht- nost — so vseskozi dajali močan fundament. Pri klarinetih je kdaj pa kdaj bilo čutiti negotovost, dočim so osta.li. zlasti krilni rogovi, zadovo- ljivo izpolnjevali harmonske zamisli Fantaziji iz Parmove opere »Urh. grof celjski«, ki je dokaj verdijev- sko pisana, razen v srednjih delih ki so topli in polni skoraj neokrnje- ne domače melodike, je sledil Fuči- kov »Baletni valček« v duhu pom- poznih skladb prejšnjega stoletja. Variacije iz Halevyjeve opere »Židinja« s trombonistom Povale- jem kot solistom so zaigrali obču- teno in polno. Poudariti bi bilo tre- ba, da zlasti v takšnih kompozici- jah orkester ne sme čez mejo naka- zane sprem'ljave, dasi je to od pi- halnega korpusa težko zahtevati, ker se v nasprotnem primeru kaj hi- tro prekrije solistični part. In konč- no sta Suppejeva uvertura iz »Boc- caccia«, skladba, ki se je celo po- klicni orkestri lotevajo z vso resno- bo zaradi velike tehnične zahtevno- sti, ter Biničkega koncertna korač- nica »Na Drini«, zaključili spored. Pihalni orkester »France Preše- ren« celjskih železničarjev, sestav- ljen iz godbenikov-amaterjev, pred- vsem delavcev, je pokazal mnogo več kot smo pričakovali. Korpus, ki z mnogo samoodpovedi sodeluje na vseh proslavah in sploh povsod, kjer je potreben, ima odličnega dirigen- ta. Tovarišu Karlovčecu je z dolgo- letnim naporom in sodelovanjem godebnikov uspelo vzgojiti ansam- bel, ki lahko reprezentira naše me- sto v republiškem ali celo zveznem merilu. Vsem članom in drugim, ki pomagajo in bodo še nadalje pod- pirali napore tega ansambla, še mnogo uspehov! Boris ZA PROSLAVO 20-letnice vstaje Kulturno prosvetni svet Jugo- slavije bo posameznim podjetjem, sindikalnim organizacijam, delav- skim univerzam in ostalim usta- novam pomagal pripraviti čim- boljše kulturno umetniške proga- ma v okviru proslav 20-letnice naše ljudske revolucije. V ta na- men je izdal že nekaj ustreaiih publikacij, krajših dramskih tek- stov, med njimi enodejanke Ma- teja Bora Težavni trenutki, Lea Matesa Na pol poti, Kulenoviča A kaj zdaj? nadalje Branka Čo- piča Nove žene, Miroslava Krleža Golgoto, Kočiševega Jazbeca pred sodiščem itd. Kulturno prosvetni svet pri- pravlja tudi novo serijo knjig s teksti, primernimi za radijske igre ter pionirske in mladinske prire- ditve. Poleg 38 zvezkov glasbene literature, komponirane na temo narodnoosvobodilne borbe, pri- pravlja Svet še okrog 40 diapozi- tivov o likovni ustvarjalnosti Na Šmarskem bodo peli v šmarđki pokrajini (barenini lepo število glasbenikov in pev- cev. V lebošnjem jubilejnem letu pa se je posebno razmahnilo mla- dingko petje. 2e 9. aprila bo v Šmarju pri Jelšah zazvenela ibor- bena pesem iz 1100 mladiih grl devetnajstih združeniih zborov šmarske občine. Po skiipnem petju na trgu pred spomenikonj padliih borcev ho mladiinski pevski fesiti- val v dvorani, kjer bo komiisida priznanih glasbenih pedagogov iz- brala šest najboljših zborov, ki bodo že 16. aprila nastopili na ob- činskem festivailu mladili pevcev v Bistrici ob Sotli. Tu bodo pro- gram ipopestriili še mladi tambu- raši iz Podčetrtka, bistriški oktet in mešani pevski zbor. Pokrovi- telji občinskega mladinskega pev- skega fe3tiva'la so predsednik ob- čine ter pred'sedniki občinsikiih od- borov organizacij SZDL, ZKS in LMS. Predvidoma se bo vršil tudi okrajni mladinsiki pevski festival v Ragaški Slatini. V odmoru pred gimnazijo SpozDaTajiDO STij kraj ali nekaj pripomb k oddaji RTV SPOZNAVAJMO SVOJ KRAJ, KAR POMENI, SPOZNAVAJMO LITERATURO, KI NAM JE O NJEM NA RAZPOLAGO, DA NAS TAKA ODDAJA, NA KATERI BOMO JAVNO MANIFE- STIRALI SVOJA SPOZNANJA, NE BO ZALOTILA NEPRIPRAV- LJENE. Približna taka misel se je lahko v soboto zvečer porodila v kakš- nem mislečem Celjanu, ki je pri- sostvoval javni televizijski oddaji v Narodnem domu ali doma. Ker gre za nekakšen medmestni sistem iteikmovanja, v katerem se- v;eda zasede boljše mesto tisti, ki več zna in bolje odgovori, kar je, mimogrede povedano, zelo spod- budno za kvaliteto javnih nasto- pov, smo kajpak pričakovali, da celjski eJkipi ne bo spodrsnilo in da zato ne bomo zdrsnili na zad- nje ali skoraj zadnje mesto. Toda ta nastop ji bil daljnji sorodnik nekakšne kvalitete, če naj pod kvaliteto ratzumemo prijateliski odnos med vprašanji in odgovori. Oddaja ikratkomailo ni zadovoljiila, spremljala jo je pogosta zadrega in če bi imeli opraviti z barvno televizijo, bi prav lahko na ekra- nu zasledili rahle znake rdečice. Ne gre sicer za to, da bi se človek na tem mestu šel ocenjevalno ko- misijo in znova opravljal delo, ki ga je opravila že ta. Bolj važno je neko drugo vprašanje, namreč vprašanje organizacije oddaje. Ta, kakor vse kaže, ni bila preveč res- na, in v tem je navsezadnje treba iskati poglavitni razlog iza nič kaj zavidljive rezultate. Na primer: v soboto popoldne so po Celju na vse kriplje iskali nekoga, ki bi za- mašil vrzel s temo o celjski kull- turi.(Ni sicer znano, kdo in če je sploh kdo bil predviden za to te- mo že pred tem, da bi se podolbno kakor ostali lahko nanjo spodobno pripravil). Kandidati so po vrsti odklanjali nastop iz preprostega in docela razumljivega vzroka, ker je namen take oddaje bržkone v tem, da nastopajoči pokaže neko znanje, ne pa, da zmiguje z rame- ni, odkimuje z glavo in igra ne- kakšnega napol molčečega klovna. Na*zadnje so ob štirih popoldne našli Toneta Zorka, ki je sicer ne- kaj časa tudi okleval, a se je na- zadnje odločil, da jim bo pomagal iz zadrege. V štirih urah, kolikor jih je imel na razpolago do od- daje, inaj bi se torej seznanil z vso celjđko 'kulturno problematiko, da bi tako lahko odgovoril na vpra- šanja. Kljuib temu, da so mu bila kot sodobnemu Celjanu posamez- na vprašanja znana in je zato na- nje soliidno odg'ovoril, pa je tako kratek čas vendarle malce pre- kratek, da bi lahko človek, ki ni elektronski stroj, v njem izpopol- nil to, kar mu manjika, da bi tako zadostil. Vsekakor bi v bodoče kaizado, jemati tovrstne javne televizijske oddaje resneje — z vseh strani, tako kaindiidatov kakor tudi ti- stih, ki jih prirejajo ali jih poma- gajio prirejati. dhr CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 7. apriila 1961 7 HIMMLER V CELJU v noči od 16. na 17. aprU 1941. leta je gestapo izvedel v Leiju veli- kopotezno racijo in zaprl nad 300 zavednih Slovencev. Gesiapovske patrulje po 8 do 10 mož v čeladah in oborožene z brzostrelkami so ime- le s seboj po dva celjska kulturbun- dovca. ki sta jih vodila od stano- vanja do stanovanja in jim označila osebe, ki naj jih aretirajo in odve- dejo. Obenem so delali hišne pre- iskave in prebrskali vse prostore in omare, da bi našli kje kaj sumlji- vega, zlasti orožje! Nato so aretirance odgnali v tret- je nadstropje kasarne poleg Narod- nega doma, jih postavili na hodni- ku ob zid z obrazi proti steni, po- tem pa vsakega posamezno peljali v veliko, močno razsvetljeno sobo. Pri mizi s^edi sobe je sedel neki višji gestapovce, ki je vsakega naj- prej vprašal za ime, priimek in po- klic, nato pa kar potegnil iz karto- teke, ki jo je imel v zaboju pred seboj, njegov karton, na katerem so bili zabeleženi vsi nacionalni in protifašistični grehi Slovenca, ki je stal pred njim. Vsekakor so prinesli to kartoteko s seboj iz Gradca, kjer je bila sestavljena na podlagi po- datkov, ki so jih.tja pošiljali celjski kulturbundovci. — Ko me je vpra- šal po poklicu in sem mu povedal da sem odvetnik, je zakričal: »GE- WESEN!« (Da sem bil in ne bom več!). Sledila je telesna preiskava. Obrnili so vse žepe, pobrali denar in cigarete, ki so jih zmetali na dru- go mizo. — Potem je gestapovec aretirance odgnal do sobe, ki je bila zanj določena, in ga s škornjem su- nil v temno sobo. Spremljala ga je še psovka: S chw ein!.. . Ko se je zasvitalo, sem videl sa- me znance in prijatelje, pa smo se spogledali in slišalo se je od vseh strani: »A, ti si tudi tu..Bilo nas je okrog 50 v sobi št. 72. — Naj- prej smo se šalili, toda kmalu so postajali obrazi resni in zaskrblje- ni, kaj bo iz tega. — Ze dopoldne so nas pozvali na hcninik iz vseh sob, postavili v vrste, preštevali in zapisovali v seznam. Ponoči so nas iz spanja zbudili — včasih celo po dvakrat v eni noči in smo morali spet na hodnik, kjer so nas ponovno preštevali in kontrolirali, kar je tra- jalo po dve uri. Podnevi pa so inter- nirance klicali na delo. Na dvorišču podstrešju in drugod so morali po- spravljati in pometati ter čistiti vsa stranišča v kasarni. Bilo je v soboto — dan pred Hit- lerjevim rojstnim dnevom — po- poldne, ko smo bili v sobi št. 72: meščanskošolski učitelj Josip Reich- man, primarij dr. Franjo Steinfelser ter odvetniki: dr. Alojz Goričan, Mirko Hočevar in jaz. Bili smo v bolniškem stanju, ostali sostano- valci pa so bili odšli na delo. Nekako okrog 16. ure se vrata sunkoma odpro in gestapovec zakri- či: »Achtung!« Vsi skočimo pokonci in vstopijo v sobo: notranji minister in vrhovni poveljnik gestapa HIM- MLER, gauleiter štajerske pokra- jine UIBERREITHER in vodja Heimatbunda STEINDL. Prvi pri vratih je stal Reichman, oblečen še v uniformo jugoslovanskega kape- tana, ker se je komaj zvečer pred aretacijo vrnil iz vojske domov. Ko ga Himmler vpraša po imenu in mu ta to pove, ga Himmler za- čudeno pogleda in vpraša: »Sind Sle ein Deutscher?« (Ali ste Nemec?) na kar mu Reichman odgovori: »Nein, Slowene!« (Ne, Slovenec!) Nato ga Himmler vpraša, odkod je doma, pa mu pove, da je koroški rojak, Himmler se srdito obrne k svojima spremljevalcema z besedo: »Unglaublich!« (Neverjetno!) Ko pride do drugega in mu ta na vpra- šanje pove, da se imenuje »dr. Stein- felser«, mu Himmler smehljaje se reče: »Na, Sie sind aber gewiss ein Deutscher!« (No, vi ste pa gotovo Nemec!), na kar mu primarij strum- no odgovori: »Nein, Slomene!« Nato pa se Himmler ves razdražen obrne k obema, Reichmanu in dr. Stein- felserju pa začne nad njima kričati: »Schdmmt euch nicht, Verrater? Wie konntet Ihr von unserem Herren- volk zu diesem Knechtevolk Uber- gehen?« (Ali se ne sramujeta, izda- jalca? Kako sta mogla prestopiti od našega gosposkega naroda k temu narodu hlapcev? Sramota!) Nato pristopi k nam trem odvet- nikom in ko rru povemo svoja slo- venska imena, nam reče: »Ihr seid echte Slowenen. Mit den Slowenen tiierden wir friedlich scheiden. Ihr kommt in ein slamisches Gebiet!« (No, vi ste pravi Slovenci. S Slo- venci se bomo mirno razšli. Vi pri- dete v neko slovansko deželo.) Nato je s svojim spremstvom zapustil našo sobo ... Mi smo se spogledali in premišlje- vali Himmlerjeve zadnje besede... V nas je bila grenka slutnja, da bomo morali zapustiti našo milo slovensko grudo ... Cez dva meseca smo bili vsi iz- seljeni ... • Dr. Rudolf Dobovišek S KROGLO V 2ELODCU Zoran Smiljanić se je rodil leta 1945, tilk pred koncem vojne. Toda njegov primer je edinstven: rodil se je s kroglo v želodcu. Nekaj dni pred porodom je bila njegova ma- ti ranjena — krogla pa je zadela tudi taikrat še nerojenega Zorana. Po rojstvru so otroka takoj operi- rali in danes je Zoran zdrav in vesel f anl TAT Naslednjo uro je vstopila profesorica matematike. Šibka bleda ženska, ki se je vsa pre- dala številkam. Na topem no- su je nosila očala. Niti sedla ni za mizo, pač pa je takoj prijela za kredo. Šte- vilke so krožile po tabli. Tišino je pretrgal boječi de- kličin glas. »Tovarišica.« Profesorica je ni slišala. Kre- da je še dalje hrapavo drsela po tabli. »Tovarišica,« je ponovila vendar glasneje. Tokrat jo je slišala. Vprašu- joče jo je pogledala. »Želiš Metka?« »Smem v plašč po robec?« »Seveda,« ji je tovarišica do- brohotno pokimala. Metka je prožno vstala in stopila proti obešalniku. Vse oči so se obrnile proti njej. Kreda v profesoričini roki je mirovala. Iz plaščevega žepa je poteg- nila zloženi robec, nato pa še enkrat posegla vanj. Prepade- no je pogledala v razred. »Dve sto dinarjev mi je zmanjkalo.« »Poglej še enkrat,« ji je sve- tovala profesorica. Metka je še enkrat pretipala vse žepe. Vsi so bili prazni. »Aha, že vem, kdo mi jih je ukradel!« Vse oči so se tesnobno zazr- le vanjo. Na nekoga izmed njih bo padlo težko breme. »Tepinov Igor,« je končno presekal morečo tišino Metkin glas. V zadnji klopi je vstal Igor. »Ni res, jaz jih že nisem vzel,« se je branil. Otožno jo je gledal. Bilo mu je hudo, ne- skončno hudo. Pred vsemi so- učenci ga je obdolžila. »Ja, res je. Ko sva šla v šolo si me vprašal, koliko denarja imam s seboj. Nihče drug ga ni kot tt, da veš.« »Bodita tiho!« je zapovedala tovarišica. Stopila je k Igorje- vi klopi. Vse je preiskala, ven- dar brezuspešno. Pregledala je še Metkino torbo — nič. Na klopi je zagledala peresnico. Odprla jo je in zagledala zlo- ženih dve sto dinarjev. »Tukaj imaš denar, Metka,« je tiho dejala. Igor je sedel. Molčal je, ka- kor da se ni nič zgodilo. Tudi Metka je sedla. Jokala je. »Najprej se moramo prepri- čati, potem šele lahko trdimo,« jih je poučila profesorica. »Metka, opraviči se Igorju.« Deklica je šla ubogljivo k njegovi klopi. Podala mu je ro- ko, sprejel jo je. »Odpusti,« je zašepetala in ga proseče pogledala s solzni- mi očmi. »Odpuščam,« je prikimal. Kreda je spet nadaljevala svojo pesem, ki jo je spremlja- lo obžalujoče Metkino ihtenje. Vsa njena notranjost je bila globoko pretresena od pravkar doživetega. Sklenila je, da nik- dar več ne bo storila kaj take- ga, obenem pa je občudovala plemenitega sotovariša, ki ji je kljub temu, da mu je napravila veliko krivico, dobrosrčno od- pustil. I. I. CIRIL DEBELJAK IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA 10. 6. Odhod ob sedmih. Pred tem še za- nimiva predstava nosačev, ki so se spopadli za naše ostanke brane, prazne konserve, plastične vrečke in papir. Vse to predstavlja za njih ne- precenljivo vrednost. Dve uri smo hodili po pragozdovih himalajske cedre. Debla dosežejo tu več metrov premera in temu primerno starost. Po mojih laičnih cenitvah ima vsak teh orjakov 30 m^ in več, saj so rav- ni in brez vej do višine 20 metrov. Pot je lepa, senčna in pripelje po rebrih Rudikhotija do Tangara, lepe travne jase s pastirsko kolibo in stoterimi ovcami. Prvi stik 9" »civi- lizacijo!« Dotijalu Badinatu danes svojega nahrbtnika nisem zaupal, včeraj je šel namreč z njim v kolo po bregu dobrih 50 metrov. K sreči je ostalo oboje brez poškodb. Z gra- pe je prilezel blaten in povaljan, v nahrbtniku pa je dobil svoje edino moj radioaparat, ki ne da več glasu od sebe. Od Tangara vodi naj- težja etapa na tej poti in to na gre- ben Donta (3500 m), ki je gol, del- no skalnat in ^ilno strm. Na drugi strani so travnata pobočja do strmi- ne 55° C, kjer so nosači pokazali kaj zmorejo. Višinsko razliko 1500 m so prehodili' v šestih urah. Utaborili smo se v soteski pod vasjo Himni (2000 metrov) v hladni senci ceder in rododendruma. Nosači so popa- dalii kot mrtvi poleg tovorov, bili so izmučeni, vendar dobre volje in ta- koj za tem pripravljeni na vsako neumnost. Jutri počivamo, zato vla- da splošno veselje, je se na veliko, ob kopici ognjev se pečejo čapati. Za nas bo jutri dan obredov, saj bomo prvič po petih tednih ostrgali s sebe umazanijo in zlezili v sveže srajce in perilo. Navijam radio, da- nes se mu je nepričakovano in brez popravila vrnil posluh, za spanje bo še dovolj časa. K sreči imamo s se- boj tri aparate, dva sta ž€ odpove- dala pokorščino. Kljub vročini so vhodi v šotore zaprti, ker je tu ob vodi na milijone drobnih, toda hu- dih mušic, znanilk monsumske do- be. Pravkar slišim, da je v Delhiju 45° C vročine in si tega za enkrat ne morem prav predstavljati. 11.6. Etape do Gwaldama smo razpore- dili tako, da je danes ostalo samo dve uri hoje. Dopoldne toalethe za- deve, ki so se odvijale zaradi zasta- relosti težje, kot je bilo pričakovati Ang Nima je komaj sproti priprav- ljal vročo vodo, smo sedaj vsi za- grizeni sovražniki ledeniške tempe- rature. Nekaj vsiljivih vran je pla- čalo za naše razpoloženje s svojim perjem. Zdravnik ima z domačini opravka že celo dopoldne. Reže bule, previja. Stane mu iz hudobije polo- ži v torbo med instrumente pištolo, če slučajno kaj zareže ... Slo je vse po sreči. Zoran in kapetan sta od- šla na lov, seveda zastonj. V mislih sta imela črnega medveda, ki smo ga srečali prejšnji dan v nevarni bližini. — Popoldne odhod do so- teske za vasjo Pinnu, kjer nas je pošteno namočilo. Vedrili smo v malih mlinih za potokom do priho- da nosačev s šotori. Tu smo prvič občutili okras Indije — ogriz mo- skitov, ki so v rojih obletavali naše taborišče. 12.6. Odhod ob pol petih. Ponoči sem imel *rajžo« in samogovor, ki je spravil ves tabor na noge. Je pač polna luna. Današnja etapa je bila najdaljša. Pot je lepa, zložna in lahka, cedre se umaknejo debelim borom. Pokrajina je podobna svetu okrog naše Raduhe in tudi višina odgovarja. Srečamo nekaj samotnih naselij, staj in značilne terase z ži- tom in krompirjem. Ob dveh smo v Kunarju, prijazni zelenici ob vasi istega imena. Nekaj krepkih neviht nas požene pod skale, ob šestih pri- dejo za nami nosači s šotori. Za ve- čerjo čapati, sedaj drugega skoraj ne preostane, divjačine ni več. 13. 6. Začenjamo zadnjo peš etapo, s tem se dvigne morala, taborenj in hoje imamo zaenkrat čez glavo. Pot nas vodi skozi vas Debal (vas za naše pojme, vendar je bil župan uža- ljen s to pomanjševalnico)* Celo pot nas je spremljal na pol gol svetnik s piščalko in riževimi« zrni na čelu, kar je znak visoke verske sekte. Ker mu Stane ni dal miloščine, smo bili vsi v strahu, da ga začara v žabo, kot je to v jezi napovedal. Dobil je edino težke noge, kot vsi ostali, saj smo prvič občutili po dolgem času indijsko dolinsko vročino. Se zadnji vzpon proti Gwaldamu po bližnjici, ki je trajala kot običajno dve uri dalj kot po cesti in vrgli smo s se- be -gorsko opremo in postali zopet civilisti. Pod GwaIdamom smo obi- skali kot dobri narodnjaki edino go- stilno, odprto za javnost, kjer pa na našo jezo razen večnega čaja ne poznajo ničesar. Alkohol je prepo- vedana sveta zadeva, ki se ji mora odreči celo Evropejec. Popoldne iz- plačilo nosačem, nakup dolgo priča- kovane hrane, krompirja, čebule, sadja in celo svežih rib s svete reke Kail gange. S Stanetom sva se mu- čila ob ognju, pa naredila namesto pečenih rib kar ribji golaž. Pri na- ših kuharskih sposobnostih nikdar ne veš naprej za končni rezultat. Nastanjeni smo v bungalovu, ki je za razliko od ostalih zgradb po- stavljen v evropskem stilu. Sporo- čila ob odhodu ladje še ni, jutri nas čaka pakiranje opreme in pisarija. Cez dan nekaj običajnih sporov med člani odprave, -največ seveda zaradi monsuma in jedilnega lista. Sta- netu se tek odpira, kar je dober znak za njegovo bolezen. Mene še moja ni izpustila in zato se bojim, da bo treba ob prihodu v domovino pod nož. Jutri imam naročena sve- ža jajca in kure. Rezultat današnje kuharije: splošna driska. 14. 6. Obhaja nas potovalna mrzlica! Ves dan delo z opremo, izplačilo dotijalov, pisanje poročil, pisanje dnevnika. Ostalo je precej hrane, v glavnem prepečenca, džema in sad- nih sokov. V trgovini smo dobili prvič neke vrste žganje, ki ga pri- pravljajo iz ovsa. Ima približno dva odstotka več alkohola kot KaiPgan- ga. Zapustil nas je gozd Agrawal,- izguba ni preveč občutna. Poročila za ladjo še ni, izgleda, da obsedi- mo še za nekaj dni. DVATEDNA po deželah severozahodne Evrope 3 Kljub izredni slikovitosti narave tožijo Švedi, da turizem pri njih ni kaj prida razvit. Največja privlač- nost so namireč slikovita jezera, ka- terih voda pa je tudi poleti zelo hladna. Vendar pa njihovi TURISTIČNO POSLOVNI IZNAJDLJIVOSTI ni kaj oporekati. Ena izmed poseb- nosti Stockholma je n. pr. živalski vrt. Toda, poleg vstopnice moraš plačati tudi foto-licenco za celo leto. čim vratar opazi, da neseš fotograf- ski aparat s seboj. Omeniti kaže, da to ni običajen živalski vrt, kakršne poznamo pri nas, temveč je Skansen obenem neke vrste etnografsko-fol- kloren park, v katerem najdeš razne značilne izkopanine, rekonstruirane hleve, koče, kapele, veterne mline in drugo. Ko ne bi bile za nekatere živali potrebne kletke, bi človek sploh pozabil, da hodi po živalskem vrtu, ki ga je uredil človeški um in naredila človeška roka. Zato nam za vstopnino, povečano za že omenjeno foto-licenco, res ni bilo žal, pa če- prav smo tod hodili v poznih popol- danskih urah in nam večina posnet- kov sploh ni uspela. Približno enako je s turističnimi spominki, katerih je bajna izbira: od pravih umetnin do najobičajnej- šega kiča. Povedali so nam, da ra- bijo kič, ki bi bil po mojem mnenju primeren kvečjemu za igračo in to za slabo otroško igračo, za Ameri- čane. Vsi drugi narodi pa kupujejo spominke večje umetniške vrednosti. Turizem je gospodarsko zanimiv le v toliki meri, kolikor prinaša do- hodke. Zato je GOSTINSTVO POMEMBEN ČLEN V GOSPODARSTVU dežele, kjer je osnovno vodilo ab- solutna donosnost vsakega obrata Spoznali smo se s samopostrežnimi restavracijami, ki so zares praktična zamisel in ki so se nam tudi zelo priljubile. Toda s turističnega vi- dika je tak obrat ogleda vreden, ni pa primeren, da gostu potegne čim več denarja iz žepa. Temu namenu služijo druge vrste lokali, ki v tem ali drugem pogledu predstavljajo neko posebnost, poleg tega pa so še res ekstravagantno locirani. Vze- mimo n. pr. Pagodo, restavracijo v 16. nadstropju nebotičnika, ki je bil zgrajen 1935. leta. Poleg posebne lokacije, luksuzne postrežbe, nekoli- ko starinske opreme in visokih cen, je posebnost tega lokala, da se v njem ne toči alkoholnih pijač z iz- jemo 4%-nega piva. Ali pa Gondola, restavracija v zraku, kot da sediš v helikopterju. Z nje lahko opazuješ ožje središče mesta, uživaš dobrine in delikatese za drag denar ... Sedaj pa še nekaj besed v tolažbo slovenskim ljudem. Povsem po ne- dolžnem nas dolžijo, da smo med največjimi »prijatelji« alkoholnih pi- jač. Na Švedskem sedaj ni več pro- hibicije, toda celo takrat, ko je še bila, je dobil vsak odrasel državljan nakaznico za 2 litra (!) žganja me- sečno. Pošteno povem, da Švedom pri pijači nismo bili dorasli! So pa pri izbiri alkoholnih pijač, ki jih pretežno večino uvažajo, zelo izbirč- ni. Grosistični promet in celotni uvoz je pod državnim monopolom. Srečali smo se le z izbranimi pija- čami svetovnih znamk. Zato je za nas toliko bolj laskavo, da smo tu našli tudi našo domačo kapljico: Ze- leni silvanec, izvoznik Slovenija- vino. Edina vrsta vina, ki jo uvaža- jo iz Jugoslavije. Sicer pa Jugoslavijo prilično dobro poznajo. Poznajo našo zunanjo po- litiko, poznajo naše naravne lepote, a tudi naše izdelke. Naša pohištve- na industrija zelo občutno konku- rira domači, švedski proizvodnji. Povedali so nam, da je kvaliteta od- lična, forme povsem sodobne in iz- redno funkcionalne, a cena never- jetno nizka. Z rahlim prizvokom ne- zadovoljstva so nam povedali, da iz Jugoslavije uvožene »švedske« ku- hinje krepko konkurirajo resnično švedskim. Spoznali smo se z vrsto znanstve- nih in strokovnih ustanov, s strokov- nimi šolami in obrati vseh vrst. Stvari imajo zelo smotrno urejene, tako da se človek res lahko marsi- česa nauči. Zanimvost svoje vrste pa je, da je na Švedskem družbeno zlo št. 1 mladinski kriminal. Sorazmerno vi- sok življenjski standard ga je pri- vedel s seboj. Švedi so nam sami pripovedovali o tem. Mladina imo- vitih družin lahko živi v brezdelju, ki jim postaja dolgočasno. Da se vsaj nekako zaposlijo in dajo duška nakopičeni energiji, zahajajo na naj- različnejša stranpota. Tudi pri nas smo že čuli in brali o tako imeno- vanih »polmočnih«. Spoznali smo jih po avtomobilih, večinoma velikih amerikanskih vozovih, ki so nepo- pisno načičkani in nališpani. Večis. noma so tudi bolj ali manj karam- bolirani, kajti več karambolov — večja je veljavla med vrstniki te druščine. Med našim bivanjem v Stockholmu so n. pr. tri deklice v starosti 11 do 13 let izvršile ropar- ski napad na neko ženo. Policija jih je kaj hitro zasledila in ugoto- vila, da so vse tri iz premožnih dru- žin... Človeku se vsiljuje vpraša- nje, kako je mogoče, da v državi, ki je bila sposobna toliko drugih stvari vzorno organizirati, ne naj- dejo edine poti, ki bi privedla k iz- boljšanju, t. j. zaposlitev vseh mla- dih ljudi, tudi imovitih! (Se nadaljuje) V zadnjem nadstropju nebotičnika, na katerem so štiri švedske zastave, je luksuzna restavracija Pagoda. Na sliki tudi Kungsgatan — ena izmed ulic starega stockholmskega trgovskega središča. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 7. aprila 1961 Dragi mali bralci Lepi so prispevlii o vaših doma- čih li.rajih. Prijetno jih je bilo pre- birati. In zato vas kljub temu, da bomo danes razpisali nov nagrad- ni spis, vabimo, da nam o svojem kraju še pišete. To pot smo prvo nagrado priso- dili Jožetu Kramarju iz Medloga 51 za prispevek »Pesem svobode«, drugo Tatjani Praznik iz Prebol- da 59 za prispevek »Zrtva fašiz- ma« in tretjo Milanu Jeršiču iz Teharij 25 za prispevek »Tehar- sko plemstvo«. Lepo jim čestita- mo. Kaj pa prihodnjič? No, bliža se delavski praznik Prvi maj. Kaj, ko bi nam nekaj napisali o tem prazniku. Morda o tem, kako ga boste praznovali, ali o tem, kako sta ga preživeli prejšnja leta. Mor- da napišete še kaj več o delavstvu Itd. Za najboljša prispevke smo pripravili kot doslej tri nagrade — prvo tisoč in dve po petsto dinar- jev. Žalimo vam veliko uspehov in lahko pero! Pesem svobode Kakor da bi jasno nebo pokrili temni oblaki, kakor da bi se dež vlil na posušeno seno in ga uničil, tako so leta 1941. pnhrumeli Nemci in zasedli Savinjsko dolino. Veselo petje na vasi je utihnilo in namesto njega je bilo slišati le br- nenie letal in pokanje pušk. V 'bližimi Subotice leži jieizero Palic, za kaiterega smatrajo geo- logi, ida je verjetino lostanek ndk? danjega Panonskega morja. Je- zerska voda vsebuje zdravilne snovi, a žaJ laidii mnogo blaita. Sredi naše vasice stoji na majh- nem griču hiša — moj dom. V njej je v tistem času trepetala družina. Mati s sinovi in hčerami je s stra- hom hodila okrog poslopja. Kadar je prihsjal oče domov, ni bil nikoli več tako vesel kot prej, ko je svo- bodno stopal po zemlji, ki jo je lju- bil. Ko je prišla noč, so se okna hiše zakrila s platnom, da bi žarek luči ne zasvetil v noč in opozoril nase sovražnika. Za zatemnelimi okni, pri slabi luči pa je mati sinovom in hčeram govorila skoraj neslišno: »Dragi moji, ko se bo pokazalo son- ce, sonce svobode in bo obsijalo na- ša polja, nas rešilo tujčevega jar- ma, takrat bo spet zadonela po vasi pesem, pesem svobode.« In res je bilo tako. Jože Kramer, .fV^edlog 51, Celje Teharsko plemstvo Ce greš iz Celja na sprehod, v Teharje pripelje pot. Teharje je lepo selo, nekdaj plemstvo je imelo. Tako poje del pesmi, ki se je ohra- nila po ustnem izročilu o slavni pre- teklosti Teharij in njenih prebival- cev v dobi, ko so bili njihovi gospo- darji mogočni celjski grofje. Za Teharčane je posebne važno- sti obdobje, ko so jih poplemenitili. Tesno s tem je povezano ime celj- skega grofa Urha, ki se je rad za- baval z mladimi dekleti. Tako mu je bila všeč tudi Pengarjeva Marjetica, zaročenka Mlinarjevega Janeza Poslal je vohune v Teharje in kma- lu zatem prišel v vas še sam, pre- oblečen v meniha. Toda fantje so ga ujeli, in ker se je Uirh bal za svojo čast, je vsem Teharčanom obljubil plemstvo. Tako so baje Teharčani dobili plemstvo, svoje sodstvo, grb in za- stavo. Milan Jeršič, Teharje 25 ŽRTVE FAŠIZMA V fevdalizmu so v Preboldu go- spodarili graščaki, iki so menda tudi prvi začeli saditi hmelj. Pred 117 leti je prišel v Prebold bogat tujec kupil stari mlin ob Bolski in začel zidati tovarno. Vedel je. da bo tu dobil ceneno delovno silo. Delavci so mu res delali preko šestnajst ur na dan in poleg slabe plače so bili še nezaščiteni in brez vsakih pravic Trpeli so in dolgo je to trajalo. Toda vedno le ni ostalo pri sta- rem. Leta 1936. so se uprli in pri- pravili stavko. Dosegli so, da se je stanje izboljšalo. Med tem so hudo trpeli tudi kmetje, ki so preživljali hudo gospodarsko krizo. To je bil čas, ko so mnogi odhajali v tujino Potem je prišla vojna, toda mladi komunisti iz Prebolda niso bili ne- pripravljeni. Združili so se v Sa- vinjski četi in se boriili. čeprav so vedeli, da ž:-tvujejo življenja. Prvi je padel Jože Turk. Ker je bil ra- njen in bi ga bili Nemci ujeli, si je sam vzel življenje. Ob napadu na rudnik Zabukovca je padel Mrak. kasneje so v bo.rbi na Dobrovljah ujeli Avgusta Lukanca in ga ubili Domači izdajalci so izdali tudi To- neta Pečnika, ki so ga kasneje na Polzeli ustrelili. Matke so bile nekakšno osvobo- jeno ozemlje in Nemci so se ga ba- li. Toda ko so prišli, je bilo gorje. Naenkrat je padlo sedem žrtev, med njimi Anica Zličerjeva, Trezi Steni- čeva in drugi. Padli so Slandrovi — Vera, Slav- ko, Vilč in Franc, pa še drugi ljud- je v Stafem piskru, .V^ariboru in drugod. S krvjo je bila poplačana svoboda. V spomin na padle so po vojni postavili lep spomenik s 175 imeni 'ljudi, ki so dali življenja v tej borbi. Tatjana Praznik. Prebold 59 MED SEBOJ Ob prodajni mizi je stal deček približno osem det mu je bilo. Mirno je čakal, da bo prišel na vrto. V mislih je premleval vsa naročila, ki mu jih je pred odhodom v službo zaupala mamica. Ne sme je razo- čarati, kljub temu, da nima mnogo časa. Učno snov za današnji pouk mora še namreč enkrat ponoviti. Marljivi otrok je čakal in čakal toda prodajalke, kot da ga sploh ne bi opazile, so stregle le odraslim strankam. In ko se je neka proda- jalka vendarle spomnila nanj, sta njen*namen hoteli preprečiti dve že- ni, ki sta ravnokar stopili v trgo- vino. Dejali sta, naj postreže prej njima, ker se jima silno mudi, otrok ima tako čas čakati, saj nima tistih skrbi in dolžnosti kot oni. Govorili sta mnogo, vendar je prodajcdka to pot ustregla dečkovim željam. Vso pot do doma je deček premiš- ljeval, kako krivični so nekateri od- rasli ljudje. Zeni pa, ki se jima je prej tako silno mudilo, sta malo kasneje ob vrtni og'-aji pripovedovali sosedi »kakšna je danes mladina ...« 5ELI LA50DI Le zakaj so tako beli beli labodi in zakaj ranvo beli labodi pomenijo nekaj lepega? Ali samo zato, ker je njihovo perje res vedno belo ali je v tem mcrda kaj več? Res pa je ne- kaj. Kadar jih takole gledamo in občudujemo njihovo lahno vožnjo. vidimo, kako neskončno lepi so. Ka- dar pa stopijo na nesigurne nožice in se jim v koraku zamaje dolgi vrat, ugotovimo, da je le voda nji- hov dom. Kaj pa, če smo tudi mi lepi samo tam, kjer smo uoma? Odprli so novo šivalnico za rehabilitacijo invalidov v ponedeljek je Zavod za rehabi- litacijo invalidov v Celju odprl ši- valnico, krpalnico in popravljalnico moških in ženskih oblek in perila. Ker je to delavnico priključil že vr- sti drugih in ker je v kratkem času dosegel že velike uspehe, smo se na- potili k njim in se z uslužbenci za- voda prav na kratko pomenili o nji- hovem delu. Vemo, da je osnovni namen zavo- da za rehabilitacijo invalidov, da usposablja invalide za taka delovna mesta, kjer lahko delajo koi zdravi ljudje. Le malokdo pa ve, koliko tru- da in dela je potrebno, da ugotovijo katero delovno mesto bo za koga primerno. Pri ugotavljanju psihofi- zičnih sposobnosti sodelujejo social- ni delavec, psiholog, tehnolog in zdravnik, ki vsak po svoji plati ugo- tavljajo sposobnosti invalida. Sele potem se strokovnjaki sestanejo in pregledajo analize delovnih mest. Pred leti še tega ni bilo. Invalide so zaposlovali na »neproduktivnih« de- lovnih mestih. Bili so vatarji, tele- fonisti, kurirji in nič več. Nič čud- nega ni bilo zato, če so se ti ljudje na takih mestih slabo počutili. Zdaj je tega le še zelo malo. Ve- liko je namreč delovnih mest, kjer lahko invalidi uspešno delajo. Ne- katera delovna mesta so taka že po naravi, druga prilagodijo invalidu ali pa mu napravijo kak pripomoček. Štefan Gola pri delu v delavnici lasna galanterija. REBUS da laže dela. Lažje invalide uspo- sabljajo kar v gospodarskih a''ga- nizacijah, težje pa v zavodu za re- habilitacijo. Eden izmed izdelkov, na katerih se invalidi usposabljajo. Največji problem zavoda so bili doslej prostori. Vse kaže^, da jih bo- do jeseni vendarle že dobili. V njih bodo lahko združili vse tiste delav- ce — lesno galanterijo, ortopedsko delavnico, čevljarno itd. — ki so da- nes raztresene po vsem našem me- stu. Trudijo se namreč, da bi uva- jali take dejavnosti, ki imajo eno- stavne delovne operacije in pred- vsem možnost dela na domu. V de- lavnicah dosegajo lepe uspehe. Ne- dvomno je eden največjih zlato od- likovanje za najlepše pletenje, ki so ga prejeli v Beogradu na velesejmu. V kooperaciji z »Alposom« iz Šent- jurja pletejo namreč aluminijaste stole. Nova kopalnica, šivalnica in po- pravljalnica moških in ženskih oblek in perila, kjer bodo zaposlili same invalide, bo čez čas nedvomno k tem velikim uspehom mnogo prispevala. MANEKEN Izšla je marčna številka revije Mane- ken. Modeli, ki jih prinaša, so vsi že domala napovedovale: tople pomladi. To- krat najdemo v Manekenu precej mo- delov pomladanskih kostumoy in ugoto- vimo lahko, da imamo pri izbiri kroju novega kostuma skoraj proste roke, saj smo vezani le na osnovno pravilo »šika«. .Maneken nam je tokrat postregel tudi z vrsto modelov preproste francoske mo- de :n nekateri med njimi so tako lepi. da vam izbiro med njimi priporočam. Opozorim naj vse, da prinaša tretja šte- vilka Manekena med drugim tudi pod- robno poročilo o sedanji modi in da va.« seznanja tudi z malenkostmi, ki so se v tej sezoni uveljavile in jih kaže upošte- vati. Posedli so v travo in razvili »popotnico«. Daleč od neurja, ki divja v Kongu, Angoli, pa še kje, vedo tile malčki le zase in se imajo radi. Barva kcže zanje ni važna, nasprotno, tila bi svojih prijate- ljev- s katerimi sedajla malicajo- verjetno ne menjali za najčistejšo belo kožo. Prinesite žličko Jugoslavija je verjetno edina država v Evropi, ki J3 začela mno- žično cepljenje z živo Sabinovo vakcino. S tem naj bi bila enkrat vsaj deloma izključena nevarnost otroške paralize z vsemi njenimi po- sledicami. 2al, se zaradi borih ne- kaj dinarjev nekateri starši vabilu k cepljenju niso odzvali in vprašu- jem se, če so tisti denar naložili v kakšno vrednejšo stvar, kakor je zdravje njihovega otroka. Prvo cepljenje s Sabinovo vak- cino proti otroški paralizi je kon- čano in prav te dni začenjajo na območju celjske občine že drugo cepljenje. Odziv je bil zelo velik, saj je bilo cepljenih več kakor tri tisoč predšolskih otrok in precej več ka- kor 4 tisoč šolarjev. Za šolanje, ki doslej niso mogli plačati cepljenja, bo nosila stroške celjska občina. 2iv-žav v celjski otroški posveto- valnici in psihoza »pik-pika« povzro- čata prenekatere bridke solzice, če- prav ni nobenega razloga zanje. No. iz ordinacije prihajajo malčki že s suhimi očkami in umazano žličko in marsikateri zgovornež bi rad še in bo drugič prinesel tudi večjo žličko NE POZABITE . . . Ce se nam znojijo roke, jih natremo vsak dan s kuhinjsko soljo. Znojenje sčasoma preneha. Rdeče veke vsak dan nmtvanvo s ka- miličnim čajem (toplim). Nevšečno$.t kma- lu izgine. Po vsakem delu še vlažne roke natre- mo z vazelino ali citronglicerinom (ku- pimo v lekarni). Cez čas jih otiremo z brisačo. Roke ostanejo navzlic umaza- nemu delu bele in mehke. Po možnost: roke vselej po tem oplaknemo še v topli milnici. Ali ljubite cveiie? Vsaka dobra gospodinja skrbi, da je njeno stanovanje vedno privlačno in pri- kupno. In kaj napravi stanovanje bolj prikupno kakor cvetje? Ko sestavljamo cvetje v šopke, mora- mo paziti na skladnost barv in pa tudi na posodo, v katero ga bomo dali. V predsobo, dnevni prostor in kuhinjo so- di dišeče cvetje, v spalnico, ali pa v bolniško sobo pa cvetje brez vonja in prašnlkov. Cvetni prah, ki lega v nos- nice, ušesa, na trepalnice in oči. ško- duje zdravju. Vrtno cvetje bomo vedno ločile od travniškega ali gozdnega. Največjo do- mačnost v stanovanju nam naredi šopek, sestavljen iz travniških, gozdnih in pla- ninskib rož. Poletno cvetje nam nudi največ mož- nosti kombiniranja. Seveda, pri tem mo- ramo pazit;, da ga ne stlačimo preveč v eno vazo, kar ni prav nič lepo in tudi ne priporočljivo. Tako stlačeno cvetje kmalu oven:. Večino poletnih cvetic lah- ko kombiniramo v pisane šopke. Le na- geljne, gladiole, španski bezeg in še ne- katere druge cvetice polagamo same v vazo. Vodo v vazah menjamo pogosto, ker se hitro kvari in kvari tudi zrak v stano- vanju. To lahko omilimo, če damo v va- zo nekaj zrn kuhinjske soli. Vaze mo- ramo umiti dobro, če pa so le preveč zamazane, natrgamo vanje časopisnega papirja, ga zalijemo z vedo in pustimo stati čez noč. Naslednji dan bomo vazo z lahkoto pomlle. Ovenelo cvetje zamenjamo tako*} s svežim, vodo pa bomo porabile za zali- vanje lončnic; ovenelo cvetje vržemo na kompost, ker nam bo dobro služilo- kot gnojilo za vrt in lončnice. Ne pozabimo, cvetje je najlepši okras stanovanja, paziti je le treba, da se uje- majo barve in oblika. ŽENA*DOM »DRUŽINA ;)elitev gospodinjskega dela Vse sodobno gospodinjstvo sloni na delitvi gospodinjskega dela. Kaj- ti ile tako. da opravlja vsak član v družini svoje delo redno in dobro lahko pričakujemo, da ga bo tudi zaposlena žena in mati opravljala, pa našla kljub temu še čas za raz- vedrilo. Toda o delitvi gospodinj- skega dela skoraj ne moremo govo- riti. Staro, ukoreninjeno prepriča- nje, da je dom pač skrb žene in go- spodinje, ima svoje korenine vse pregloboko, da bi jih izpulil z ne- kaj članki v časopisih ali predava- nji. 2ena se je zaposlila. Ni nujno, da samo zaradi boljšega gmotnega sta- nja, ki se je njeni družini s tem obetalo, marveč tudi za to, da bo nekaj prispevala skupnosti in da bo delala z ljudmi in ne vedno v svo- jem domu. Vendar pa je sedaj žena polnih sedem ali osem ur manj do- ma, poleg tega pa začne svoje delo doma že utrujena in če' je še vedno sama za vse delo v gospodinjstvu. tudi upravičeno zlovoljna. Vsak dan' mora za nekatere stvari prositi mo- ža, ki jih sicer napravi, vendar šele takrat, ko ga opomni. Zanj je tako bolj »častno«, za ženo pa to nika- kor ni prijetno in s.lej ko p-ej .si misli, da je bolje , če vse opravi sa- ma in z opozarjanjem preneha. Delitev dela v gospodinjstvu lah- ko opravimo le tako, da se pomeni- mo z vsemi člani družine in si raz- delimo dnevne opravke. Ni ženskih in moških del. Vse delo je za nas in za naš dom. Tudi ni treba del do- ločiti. Nekomu je pomivanje posode bolj pri srcu kakor pa pospravljanje sob. Ni treba, da mož izp-azni peč. če je zaradi tega bil že vedno jezen in je ves pepel raztrosil, ampak lah- ko to naložimo komu d'ugemu. De- - litev gospodinjskega dela nam bo uspela le tedaj, če bomo opravke razdelili po »interesih«. Seveda se mora v tem žena zadnja oglasiti in prevzeti pač ostalo breme, vendar je vsako delo v gospodinjstvu ženi toliko znano, da zanjo ni tako težko. Delo bo steklo. Seveda gospodinja kot »strokovnjak« ne sme vsega grajati, ampak le poučiti, kajti do- bra volja, ki ste jo vzbudili, ne sme usahniti. Vendar pa mora biti sedaj red v hiši in za neopravljeno delo ne sme biti opravičil. Vsak, ki na- slednjega dne svojega deleža ne bo mogel opraviti, ve to brez dvoma že prejšnji večer in lahko to pove tudi «e doma ter najde »namestnika« ali pa morda opravi nekaj že zvečer Delitev dela bi šla kaj kmalu po zlu, če bo opravljeno trikrat, četr- tič pa že: »Mama prosim, ali hočeš očistiti čevlje namesto mene, ker me čaka prijatelj". Mama, samo danes naj grem v kino, pa bom jutri po- metla sobo« in končno še: »Dragi- ca, takoj se vrnem. Bom že zvečer vse napravil.« Žena ostane sama in svojega dela ne more n-fcomur na- ložiti, opravi pa še delo svojih otrok in moža, da ne bi bilo zaostanka, kajti čevlje je treba čistiti vsak dan in siobo, v kateri živimo ves dan, tu- di pospraviti. In spet začne stara pesem. Služba, kuhanje, pomivanje pospravljanje, čiščenje obleke in čev- ljev, morebiti kakšno perilo ali lika- nje, pripravljanje večerje, posprav- ljanje kuhinje, ko ostali že zdavnaj poležejo in zaspijo. In zjutraj je tre- ba še kaj pripraviti za kosilo, da bo drugi dan morda malo manj dela. o; Čuden pralni prašek v prejšnji številki smo pisali o pralnem prašku Rdeči in Plavi Radion. V trgovini Jadran so nam pojasnili, da v tem primaru ne gra -za pomoto, niti za križanja med pralnimi praški, temveč da tovar- na Saponia iz Osijeka zatrjuje, da je uporabila le zavitka Dobija, ki ga na proizvaja vač, čeznje pa na- lepila ovitke Plavega In Rdečega Radiona. V zavitkih je Plavi in Rdeči Radion in ne Dobi. Velenje vabi na tekmovanje v nedeljo je bilo v mestnem parku v Velenju veliko zboro- vanje, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL za uvod v le- tošnje prostovoljne delovne akci- je v šoštanjski občini. Zborovanja se je udeležilo nad 2000 ljudi, go- vorila pa sta predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Volk in predsednik občinskega ljudskega odbora Šoštanj Peter Sprajc, ki je istočasno tudi predsednik občin- skega štaba za prostovoljno delo. Delavsko prosvetno društvo Svo- boda Velenje je ob tej priliki iz- vedlo kratek kulturni program, v katerem je sodelovala tudi njiho- va godba na pihala. Prostovoljno delo se je začelo v ponedeljek, 3. aprila pri nadalj- njem urejanju parka v Velenju. Računa se, da bo za njegovo do- končno ureditev potrebno 40.000 ur prostovoljnega dela. Ta dela naj bi bila dokončana do maja meseca. Ko bo opravljeno to delo, bodo Velenjčani in Šoštanjčani začeli graditi cesto in regulirati reko Pako med Šoštanjem in Velenjem. Občinski štab za prostovoljno de- lo računa, da bo v poldrugem letu dokončana 14 m široka asfaltira- na cesta med obema mestoma v Šaleški dolini, ki bo tekla ob le- vem bregru reke Pake. V tem času bo regulirana tudi Paka v njenem celotnem toku skozi Šaleško do- lino od Šaleka do soteske Penk, zapadno od Šoštanja. To delo bo- do opravljali prebivalci Velenja, Šoštanja in Pesja, kjer imajo že svoje krajevne štabe. Letošnje le- to predvidevajo, da bodo zgradili nad 2 km ceste in regulirali rav- no toliko Pake in to po 1 km od vsake strani. Za ta dela bo po- trebno nad 230.000 prostovoljnih delovnih ur. Poziv Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije o prostovoljnih delov- nih akcijah članov SZDL prebi- valcev šoštanjske občine torej ni našel nepripravljene. Še več, na nedeljskem zborovanju so pozvali vsa mesta v Sloveniji na tekmo- vanje v prostovoljnem delu in pričakujejo, da se bodo temu po- vabilu odzvala. V GALICIJI SO NA PRAVI POTI Pned dmevi je ibilo v Galiciji na zboru vol'ivcefv zdLo živahno. Vo- livci so 2 izanimanjem posilušali iizvajanja predsednika sveta za prosveto in kulibuTo ot>čine Žalec, tov. Bdmunda Božička, ki je v glavnih obrisih obrazložil prepek- tivni program žalsike občine ter družbeni pilan in proračun za to leto. Z zaidovoljsitvom iso ugotovili, da bo znaten del proračunsikih sredstev odipadel tudi na tukaj- šnje območje, saj bo za konuunal- no dejavnost v Galiciji namenjeno okrog 300.000 dim, za pnoraičunske izdaitke osnovne šoile v Galiciji pa približno 1 milijon din. Poleg tega pa je v pnogramu (za 'to leito tudi obnova 105 let stare šiole, kar bo zneslo tudi dkriog 2miliijona din. Vsekakor bodo ta sredstva dasito- jen odgovor volivcem, ki često sprašujejo, kam »gre« denar, zibran od ngihovih davkov 'in ob- činslkih ddklad. Na zborih volivcev in drulgih sestan/kih so že vsa leta največ go- vorili o ces/tah. Galiicija namireč ne slovi isamo po dobrem sadju ob ugodnih letinah, več slovesa sd je »nabrala« s slaibimi cestami. Da bi ta problem zaključiili, je zbor sprejel skilej) o (krajevnem pri- spevku v višini 1000 din na vsa- kega delazmožnega volivca: za moš:ke od 18. do 60. leta, za ženske pa do 50. leta. Samoprispevek bi naj ibil v denairtju, sicer pa v delu in v-ožnjaih. Nekateri voilivci so bi- li sicer, proti sklepu, vendaa: so se moraili'-.»vdati« večini. Posebno je pohvaliti kmete iz Zavrha, ki so s svojo odločno besedo pripomog- li, da so ta sklep sprejeli. Zavr- šani so to svojo pripravljenost že večkrat z dejanji dokazali, saj so z združenimi močmi že prej do- kaj dobro popravljali svoje ceste. S samoprispevkom bodo ob sode- lovanju vseh prebivalcev popra- vili najvažnejše poti v naših va- seh in iS tem odpravili dolgoletno jezo in negodovanje tukajšnjih ljudi. V Galiciji so torej našli pra- vo pot. Sime OBČINSKA REVIJA Občinski svet Svobod in prosvet- nih društev v 2alcu bo priredil v nedeljo, 9. aprila v Šempetru v Sa- vinjski dolini občinsko revijo mla- dinskih pevskih zborov, na kateri bo nastopilo preko 800 pevcev iz raznih šol z območja žalske občine. OBRAČUN DELA Pred dnevi je bil v hmeljarskem domu v 2alcu občni zbor občinske- ga odbora Zveze vojaških vojnih in- validov. Lansko leto, ki je potekalo v ju- biilejmi 15. obletnici invalidske orga- nizacije, je rodilo precej uspehov. V okviru občinske organizacije deluje 9 osnovnih organizacij, v katere je včlanjeno 630 članov, od tega 123 invalidov NOB, 69 osebnih invali- dov iz prve svetovne vojne, 11 mir- nodobnih invalidov, 185 staršev pad- lih borcev in 33 otrok padlih bor- cev. Ena poglavitnih (nalog in skrbi in- validske organizacije je delo z otro- ci padlih borcev in otroci še živečih invalidov.*Prav tako pa organizaci- ja posveča vso skrb tudi defektni mladini, saj bo ObLO Žalec že v le- tošnjem letu ustanovil na Vranskem šolo za defektne otroke. Najbolj pereč problem te organi- zacije pa so stanovanjska vpraša- nja invalidov ter ostalih članov in- validske organizacije. MIHA PR08EN IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V LAŠKEM Spričo vse večjih nalog, ki se po- stavljajo pred občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL so v La- škem na zadnji seji občinskega od- bora SZDL sklenili, da se doseda- njega sekretarja občinskega komi- teja ZKS Ljuba Zeliča razbremeni funkcije predsednika občinskega od- bora SZDL. Na to mesto so soglas- no izvolili dosedanjega sekretarja ' občinskega odbora SZDL tov. Miha Prosena, za novega sekretarja pa so izvolili člana predsedstva tov. Mar- jana Zora. Priprave na volitve zadružnega sveta V Laškem Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Laškem so med drugim ob- ravnavali tudi volitve novega za- družnega sveta. Da bi bile volilne priprave čim popolnejše, bodo v teh dneh sklicali po krajevnih organiza- cijah SZDL članske sestanke, na ka- terih ibodo obravnavali pomen voli- tev, istočasno pa sprejeli kandidatno listo za volitve novega zadružnega sveta. Tako so dani vsi pogoji, da bodo prišli v sestav novega zadruž- nega sveta predvsem tisti člani za- druge, ki imajo največ pogojev. Na ' seji so že imenovali volilno komisi- jo, ki bo odgovorna za izvedbo vo- litev. POMLAD V BLOKU (VSAKDANJA ZGODBA) Stanujem v bloku. V enem izmed blokov, kjer arhitektura ni upoštevala narave človeka in ljudi, pač pa v prvi vrsti ekonomičnost in statičnost zgradbe. Stene so zavoljo tega zvočne — toda ne v astronavt- skem smislu. Tak zvočni zid je namreč zelo lahko prebiti in za to ni potrebna nikakršna brzi- na, zadostuje čisto navaden glas. Sopran ali bas, žvenket ali kaj podobnega. Na primer: 'Mati ošteva svojega sina in tako podrobno izvem, da je mule prav tak, kakršni so dan- danes vsi mulci. Ali pa: nad menoj nenehno ropotajo in raz- bijajo, iz česar takoj ugotovim, da izvajajo različne kombina- cije z nameščanjem pohištva in da se urijo morda v kakšnih posebnih telesnih vajah. Zad- njič Se je pri tem razletela po- stelja, medtem ko je pravkar nekomu zletela iz rok pokrival- ka. Tudi stopnišča in hodniki so bogati na najrazličnejših šu- mih. Otroci si tu kdaj pa kdaj podajajo žogo, se lovijo in se kličejo, pri čemer se odmevi ze- lo lepo in akustično odbijajo od sten. Na vrhu vzdolž hiše je tera- sa. Ta posebno zaživi takrat kadar na njej prirejajo športne dneve. Sicer bolj redko — ka- kor na naših šolah, vendar go- tovo z dosti večjim usf)ehom Športne rezultate je slišati ce- lo v globino drugega nadstrop- ja- Glede na to, da prihaja po- mlad, je tudi okrog bloka zelo živo. Namesto, da bi ozelenela trava, ki je ni, so zaživeli otroci, kakor nekakšne troben- tice v glasovnem smislu. Tako, vidite, je v našem blo- ku prava pomlad. Z vseh stra- ni prihaja življenje in vsak dan je tu notri zares delaven. Člo- vek nehote marsikaj izve od svojih sosedov in se nauči spo- štovati vse burnejši in glasnej- ši tempo civilizacije. In to nit' ni tako slabo. Ce namreč potlej iz takšne ropotarnice stopiš na ulico, se ti ?di ulica prava figa v primeri z ropotarnico. Kar zadeva torej proizvodnjo najrazličnejših in mnogovrst- nejših, približno 107 vrst zvo- kov, je ta gotovo dosegla naj- višjo stopnjo, zato bi zdaj ka- zalo samo še, ustanoviti kakšno servisno delavnico ali poprav- Ijalnico živcev. oh S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU Vrsta pomembnih sklepov Pred dnevi je bila v Šoštanju seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali ne- katera aktualna vprašanja. Oba zbora sta obravnavala pred- log sveta za finance o uvedbi do- polnilnega proračunskega prispevka, ki bo znašal okrog 20 milijonov di- narjev. Po razpravi, ki je naglasiCa^ da bi bilo treba o tem obvestiti tudi državljane, da bi ti vedeli, v kakšne namene bodo ta sredstva uporabili, sta oba zbora predlog sprejela, v veljavo pa je stopil s 1. aprilom. Na seji so obravnavali tudi odlok o občinskih dokladah in sprejeli sklep, da stopnjo občinskih doklad, ki jih plačujejo kmetijski proizva- jalci, nekoliko znižajo, in sicer v višjih predelih od 13 na 6 odstotkov. Ta ukrep je bil nujen spričo tega, da se je prispevelk za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajal- cev povečal od 2 na 4 odstotke nji- hovega katastrskega dohodka in ker so bile stopnje občinskih doklad v lanskem letu sorazmerno visoke. Stopnja občinskih doklad, ki jih pla- čujejo samostojni poklici, bo ostala nespremenjena, medtem ko bodo od dohodkov od stavb plačevali občin- sko doklado v višini od 3 do 10 odstotkov (hišnine). Po obravnavi in potrditvi zaključ- nega računa občinskega proračuna iz katerega so lani največ sredstev porabili za šolstvo, so odborniki raz- pravljali o dveh odlokih, ki naj bi zagotovila boljšo komunalno ure- ditev in zunanji izgled strnjenih na- selij. Odloka bosta veljala za Šo- štanj, Velenje, Šmartno ob Paki Gorenje, Paško vas, Topolšico, Druž- mirje, Pesje in Salek. Odloka zaje- mata predvsem pravi'la, po katerih se morajo prebivalci ravnati, da bi dosegli čim lepši videz naselij. Na dnevnem redu sfeje so nadalje potrdili sklepe organov upravljanja gradbenih podjetij EFE Šoštanj in VEKO Velenje o združitvi. S tem v zvezi se bo tudi obrat za izdelova- nje zidakov priključil rudniku lig- nita, ki ga bo izpopolnil s tehnično opremo. Sprejeli so tudi odlok o de- litvi sredstev družbenega sklada za šolstvo. Ta sredstva bodo od aprila dalje povsem samostojno razdelje- vali organi družbenega upravljanja v šolstvu, s čimer prehaja novi zvez- ni zakon o finansiranju šolstva na področju šoštanjske občine v stvar- nost. Da bi rešili vprašanje plač usluž- bencev velenjske delavske univerze kakor tudi nagrajevanje uslužbencev upravnih organov, so na seji potr- dili tudi nov pravilnik o plačah uslužbencev kakor o nagrajevanju. F. L. ZA NOVO HALO ,,KOSTROJA" Za novo halo konjiškega podjetja za izdelavo usnjarskih strojev »KO- STROJ« že nekaj časa urejajo zem- ljišče, ki je za tovarno usnja »KO- NUS«. Ker je zemlja močvirnata in deloma visi, bodo z buldožerji zem- ljišče zravnali. Ker bo v neposred- ni bližini imelo svoje obrate tudi več obrtnih in komunalnih podjetij v Konjicah, bo ta predel mesta po- stal pravzaprav industrijsko-obrt- niški center. L. V. Zakaj podražitev kruha Pri podražitvi kruha je treba upoštevati predvsem dva mo- menta: 1. podražitev moke zaradi i>o- večanja ceni pšenici ker sedanja cena še ni dovolj stimulativna in ne zagotavlja povsem rentabilne proizvodnje; 2. povečane dajatev pekam za- radi ukinitve nekaterih pavšalnih obveznosti in prehod na plačeva- nje rednih prispevkov. To velja predvsem za plačevanje dajatev za socialno zavarovanje. Doslej so namreč ta podjetja plačevala pri- spevek za socialno zavarovanje po pavšalnih osnovah in so bili de- lavci in uslužbenci za čas bolni- škega dopusta znatno na slabšem, saj so prejemali nižja nadomestila. Zaradi tega ter delne podražitve moke in prevoznih dajatev pekar- skih podjetij, se je pokazala po- treba zvišati ceno belemu kruhu za 2 din in črnemu kruhu za 6 din. Večje povečanje cene pri črnemu kruhu je bilo potrebno, ker se je doslej nesorazmerni del stroškov prenašal na beli kruh, kar pa se- daj ni več umestno. Cena kruha se formira tako, da pekarne pri- štejejo k ceni moke, ki je po- trebna za kilogram kruha, naj- višje stroške, ki jih določa okrajni ljudski odbor. Sedaj znašajo ti stroški 16 dinarjev za kilogram kruha. B. K. Šole moramo preurejati Naglo prodira v šole novo, toda ni dovolj, da je v šoli nova vsebi- na, preurediti bi morali tudi okolje. Težko je uveljavljati nove oblike dela, tehnično dejavnost, če so učil- nice opremljene še po sistemu iz časov Marije Terezije. Takih šol pa imamo precej še povsod, ne samo na Smarskem. Vidite, na oko je osnovna šola v Šentvidu pri Grobelnem še prijetna, toda notranja ureditev je daleč za časom. Tla so izlizana in jamasta kot obsotelske ceste, odrgnjene ze- lenkaste klopi še po tistem siste- mu, ko so jih delali francjožefinski mizarji: dolge, enovite im sklenje- ne, da je učencu tako, kot bi ga dali v primež. O šolsko higienski primer- nosti v takih šolah sploh ne mdre- mo govoriti. Da, tu bo potrebno ne- kaj ukreniti! Ne samo v Šentvidu, povsod tam, kjer so res že prestare šole. Novo v šolo, opremo, ki bo od- govarjala za kipeče novo življenje, ki ga danes živi naš šolar! To pa bomo dosegli le s tesnim sodelova- njem vse skupnosti. Skladi in «novi gospodarski predpisi v tem pome- nu precej obetajo. Smarska občina je že sprejela določene predpise in 2 odstotka se že zbiirata v skladu od vseh predvidenih dohodkov, s. PRIPRAVIMO MOTORNA VOZILA Kakor prejšnja leta bodo tudi letos redni letni tehnični pregledi motornih vozil. Lastniki motornih vozil in avto- mobilskih priklopnikov naj zato že sedaj pripravijo vozHa, da bodo v tehnilčno brezhibnem stanju, oprana in podmazana. Po predpisih o registraciji motornih vo- zil in avtomobilskih prl-klopnikov morajo motorna vodila v javnem prometu biti opremljena kot sledi: ZA.VORE Vsako motorno vozilo mora imeti nožno in ročno zavoro, ki mora delovati neod- visno ena od druge. Nožna zavora mora delovat; izenačeno na vsa kolesa vozila. Kot primer navajamo naslednje: Motorno vozilo z izenačenimi zavorami se mora na suhem asfaltu pri hitrosti 30 km na uro ustaviti v dolžini 4.5 m. Voznik'; mo- tornih vozil naj upoštevajo to primerjavo pri ugotavljanju stanja zavor. RAZSVETLJAVA VOZILA Motorno vozilo mora imeti spredaj dolgo luč, kJ razsvetljuje cesto najmanj 100 metrov, zasenčeno luč, ki razsvet- ljuje cesto največ 25 m :n parkirno osvet- litev. Zadaj mora motorno vozMo imeti registrsko osvetlitev, zavorne luč:, za- ključne rdeče luči in smerne luči. Pred- videva se, da bodo smen>e luči morale biti montirane lot-eno zadaj in spredaj na levi in desni strani motornega vozila ter utripajoče. VZVRATNO OGLEDALO Vsa motorna vozila razen motornega kolesa morajo imeti vzvratno ogledalo, kii je tako nameščeno, da lahko služi svojemu namenu ter trdno pritrjeno, da se njegov položaj ne spreminja. Razen tega se za motorna vozila za- hteva tndi zvočni signal, brisalci stekla in brezhiben kretalni mehanizem. Gume na motornem vozilu morajo biti v dob- rem stanju, sicer bo komisija odklonila ' potrditev letne registracije. Motorna vozila, ki služijo za javni pre- voz potnikov (avtobus:, taksi vozila, re- ševalni avtomobili) morajo imeti priročno omarico za prvo pomoč in gasilni aparat. Zaželeno je, da tudi ostala motorna tiv zila posedujejo gasilno napravo. Lastniiki motornih vozil po navadi ne- zadostno pripravijo vozila za redni letmi tehnični pregled (neočiščena, slabe za- vore, osvetlitev, gume in kretalni Me- hanizem) ter morajo zaradi tega komi- sije odkloniti potrditev registracije ali celo prepovedati nadaljnjo uporabo mo- tornega vozila v javnem prometu. Vsem voznikom in lastnikom motornik voziil priporočamo, da naj vsp p.';n5n-'',- klji^cstl v zvezi s tehnično opremn mo- tornega vczila odpravijo do redne letne registracije. Delo z otroki je lepo Pravkar se je končala seja odbora sindikalne podružnice prosvetnih delavcev za Kozjansko. Oba sem ujel pred stopniščem osnovne šole v Kozjem, ki je sicer tesna, toda pol- na življenja. Predsednica podružni- ce Ade.la Rauterjeva in tajnik Miro Klančnik še nista spregovorila zad- nje besede. Odbor je sprejel vrsto sklepov in potrebno jih bo izvajati. Tu je študij članstva, vprašanje stanovanja, družabno življenje, šol- sko delo, družbene organizacije, so- delovanje, kdo bi vse naštel. »Nikar me ne vprašuje!« se je za- smejala tovarišica Adela, ki je sicer Ljubljančanka, vendar že'dosti čez dvajset let na Kozjanskem. »O šo- li?« To vprašanje jo je skoraj raz- jezilo. Vedeti namreč moramo, da je ona že dvajset let in še več v Lesičnem, kjer se stavba tako rekoč podira in že sedmo leto gradijo no- vo šolo, kar pa se bo uresničilo še- le sedaj. »Sive lase bi skoraj dobila zaradi šole. Ampak, veš, imeli pa jo bomo, pa čeprav smo se .cufali' za njo sedem let.« Oči so ji zaža- rele. Prav gotovo ni mala njena za- sluga, da je do novogradnje sploh prišlo. »Skrbi pa imam čez glavo. Delo v šoli je lepo, toda še lepše bo. Ne, v Ljubljano me ne vleče. Tu sem doma.« Verjamem ji: dvajset let napornega dela je dala za Koz- jansko in to jo je zlilo s pokrajino, kjer delo vsekakor ni bilo lahko. »Samo še pošten internat bi morali imeti pa bi šlo. K nam hodijo otro- ci z globokega zaledja proomočni<;a pri tričlanski družini, po možnosti upoko- jenka. Stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista. RAZNO ZAHVALA Srčno se zahvaljujem prramariju tov. dr. Ciiku, dr. Debeljaku, dr. Kocjanu, dr. licu, dr. Bariču za uspelo težko ope- racijo. Enako tudi strežnemu osebja. Vrečko Zofka PRODAM SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE proda od svojih osnovnih sredstev: 3 konje, konjsko vprego, vozove in poljsko orodje. Interesenti si lahko ogledajo navedeno opremo in konje v času od 1. do 30. aprila vsak dan od 7. do 14. ure na eko- nomiji bolnišnice v Vojniku. Ponudniki privatnega sektorja pridejo v poštev, kolikor ne bi bUa zgoraj na- vedena osnovna sredstva prodana druž- benemu sektorju do 30. aprila 1961. .MOTORNO KOLO NSU 200 ccm prodam. Pogačar Franc, Dečkova 57 (Robova 2), Celje. ŠEST kozolčnih stebrov v dobrem stanju, prodam. Selec Jožefa, Leveč 9. FIAT 600 prodam. Marborska 57. DVE dvosobni stanovanji, eno vseljivo, v središču mesta, prodam. Ljubljanska 66, Celje. ŽIVINSKO KRMO 5.000 kg in valilna gosja jajca prodam. Mastnak, Gorica 29, Dobrna. MOTORNO KOLO HOREX 350 ccm pro- dam. 250.000. Teharska 86. TRAVERZO, težko, dolgo 5 m in stre.šne žlebove, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta. PRODAM njivi 5.172 in 4.067 mS prvo- vrstna zemlja. Območje trga Žalec. Po- jasnila Rehar, Žalec 73. VEŠPO nujno prodam za 150.000 dinarjev. Vprašati pri Radioval Celje. POSESTVO s hišo in ca. 19 arov zemlje, prodam. Po'.zvedbe: Straus, Trnovlje št. 39. ELEKTRIČNI bojl^-r, nov 15 litrov, pre- točni, znamke STANDARD (Siemens), prodam. Kidrič, Šoštanj, Matije Gubca št. 4. MOTOR s prikolico, NSU 500 ccm poceni prodani. Naslov v upravi lista. RAZPISI, Svet Javne zobne poliklinike, Celje raz- pisuje delovno mesto za administrativno-financne posle Pogoji: dovršena srednja šola s 3-letTio prakso ali nepopolna srednja šola z 8- letno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite na upravo Javne zob- ne poliklinike, Celje. Uprava za ceste LRS - TEHNIČNA SEKCIJA CELJE sprejme v stalno zaposlitev 1 ključavničarja za mehanično delav- nico in 2 ključavničarja, ki se ju bo usposobi- lo za upravljača parnih valjev ter 1 mehanika. Pogoj: prosilci morajo biti kvalificira- ni delavci, po možnosti s prakso. Prošnje, opremljjene z dokazili o stro- kovnosti in dobi ter svojstvu zaposlitve z vsemi osebnimi podatki, je naslovUi na Upravo za ceste LRS, TEHNIČNO SEK- CIJO CELJE, Lava 42. HOTEL EVROPA V CELJU želi zaposliti nove sodelavce 1. finančno-administrativno moč 2. kurjača za centralno kurjavo 3. hotelskega sluga 4. hotelsko sobarico 5. ključavničarja za vsa hotelska popravila. Pogoji za sprejem: odgovarjajoča kva- lifikacija in praksa za ustrezna delovna mesta. Samska stanovanja zagotovljena. Zaposlitev možna takoj. Pismene ponud- be (z osebno zglasitvijo) v upravi tootela. Plača po novem pravilniku. DELAVSKA UNIVERZA CELJE razpisuje VPIS V TEČAJ ZA KVALIFICIRANE KURJAČE Z ROČNIM NALAGANJEM Tečaj bo trajal predvidoma 3 mc«ece. Pr'jave sprejema center za strokovno izobraževanje pri Delavski univerzi Celje, Malgajeva 4. Rok prijave je do 20. aprila 1%1. IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, je pripravila za prvomajske praznike tridnevni avtobusni izlet preko Plitvičkih jezer v Crikvenico. CENA IZLETA: 6.600 din. Tridnevni izlet s posebnim vlakom in posebno ladjo po severnem Jadranu v Crikvenico in Selce. CENA IZLETA:. 5.200 din. Otroci do 4. leta brezplačno, od 4. do 14. leta 4.100 din. Kmetijci, udeležite se petdnevne strokovne ekskurzije v Novi Sad na mednarodni kmetijski velesejem. Ce potujete v inozemstvo Vam POTNI LIST z vsemi potrebnimi vizumi preskrbi IZLETNIK turistična agencija. REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalnike, avionske karte, Vam izvrši IZLETNIK turistična agencija. IZLETNIK turistična agencija organizira s turističnimi avtobusi izlete in prevoze po domovini in v inozemstvo. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41, telegram. ITA Celje. OBVESTILA: S.\DJARJI POZOR! Zaradi toplega vremena v februarju in marcu je pri pečkaslem sadju že nasto- pila nevarnost okužbe s škrlupom. Zim- ski trosi na odpadlem listju so dozoreli, ob deževnem vremenu izletajo in pov- zročajo prve infekcije. Zato svetujemo sadjarjem, da v nasadih, čim se poja- vijo prvi zeleni lističi (mišje oko), po- škrope sadno drevje. Za prvo škroplje- nje proti škrlupu uporabljajte bakrena sredstva, ali organske fungicide, ali žveplene pripravke. Od bakrenih sred- stev se lahko posll^žujete bakrenega apna 50, kuprablaua ali superkuprenoksa v 0,3 % koncentraciji ali bakrenega apna 23 v 0,75 % koncentraciji. Od organskih fungicidov pridejo v poštev ditan ali lirotan v 0,4 % koncentraciji ali orthoci- de v 0,25 % koncentraciji. V nasadih, kjer je razširjena jablanova plesen,.upo- rabljajte obvezno žveplene pripravke in sicer kosan, thiovit ali sumporol v 0,6 % koncentraciji; žveplenim pripravkom do- dajte sandovit (v 0,2 % koncentraciji), da zboljšate brozgi močljivost. Učinko- vitost žveplenih sredstev proti škrlupu bo večja, če jim dodate 0.1 % bakrena sredstva. VABILO na četrti redni občni zbor na dan 6. IV 1961 ob 10. uri v stranski dvorani okraja Celje z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov: delovnega pred- sedstva, zapisnikarja, dveh overo- vateljev, verifikacijske komisije, kandidacijske in volilne komisije; 3. poročilo predsednika upravnega od- bora; 4. poslovno poročilo direktorja; 5. poročilo predsednika nadzornega od- bora; 6. poročilo verifikacijske komisije; 7. Razprava o poročilih, sklepanjih o potrditvi dela z zaključnim računom ter glasovanje o razrešnici; 8. sprejem novih pravil; 9. volitev predsednika, upravnega in nadzornega odbora; 10. razprava in sprejem delovnega pro- grama za leto 1961; 11. razno. . Prosim, da prinesejo delegati s sabo pooblastila, potrjena od organizacije, katero zastopajo. VODNA SKUPNOST POREČJA SAVINJE CELJE KINO KINO UNION 5.-8. 4. 1961 »DEKLE IŠCE OCETAt, ruski barvni film 9.-12. 4. 1951 »OB 5,10 ZA YUMMO«, ameriški Csc film KINO METROPOL 8.-10. 4, 1961 »EVA ZELI SPATI«, poljski film MATINEJA Dne 9. 4. 1961 »NA OVINKU REKE«, ameriški barvni film GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 8. in 9. i. 1961 »NOVOLETNI PLES«, ruski film Predstave v soboto ob 16. uri ter t ae- deljo ob 10. in 16. uri. Vstopnina enotm« 20 dinarjev. DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 8. in 9. 4. 1961 »VRNIL SE BOM., jugoslovanski film Predstave v soboto ob 15. in 17. uri ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLIVI Dne 8, in 9, 4. 1961 »TRGATEV«, ameriški barvni Csc lUm Dne 12. in 13. 4. 1961 »CAMPO MAMI LA«, jugoslovanski film Uredništvo Celje, Titov t»g '5 poštni predal 16 — telefon 25-2^ m. 24-23 uprava: ^Celje, Trg V. koii- gresa 3 — poitni (.red*.! 152 — tele- fon 23-75 in 20 sv - Tekoči ratei pri Komunalni banki Celje bB5-TI>- 1-656 — iahajj ob petkih — kitme, naročnina 800. polletna 4M, imtr\~ Letna 200 dm - Inozenustv« 2.4OT — poaamesKu literilLu 20 Hm — roJui(ui>o> ne vračnM«. PARADNI MARŠ 6. APRIL I94I V začetek poraza Hitler je kot Ikaikšen ptragozdtni dw^ak. zaplesal na divorišču svo- jega »Hauiptkwairtieirja«, ko so mu spckTočili, da je Francija kapituli- rala pod škomji njegovih elitniih čet. Evropa je bila -njegova ... Kaj Evropa? Ves svet. Nihče ne more več zaustaviti njegovih junkerjev. Res nihče? Leto 1941. Pomlad je vzcvetela, kakor da ji niso nič mar grozeči oblaki, ki 'So z jelkleno sivino za- čeli objemaiti svet. V Berlinu so stikali glave nad generalštaibnimi zemljevidi. Po svetu so zaidrževaili dah. Kam bo nori slikar zamahnil 8 svojim krvavim čopičem? Cez La Manche? Na vzhod? Sipainija in Portugalsika sta bila -zvesita da- kaja. Italija zaveznik, Madžarska v rokah Hiartyja, Romunija potis- njena ob zid, bolgarski kralj Boris širi roke za objem, v Jugcslaviji je na oblasti osi zvesta dru:.ščina. In Grki? Revščina. Pot v Sredo- zemlje je Odprta, Afrika je za iza- veznike izguiblijena. Blokada pToti Anglij.i, premik čet na vzihod. Do zime bo nemflki vojak latail na Urailu, bakujska nafta bo gnala nemški vojalki stroj. Pa se je zataknilo. Zataknilo se je v tej »nesrečni« Jugoslaviji. Komaj podpisan akt o paktu je spuhteil. 27. marca je v Beogradu padila protifašistična vlada, ljuidl3tvo zahteva orožje, pu- čisti so na zahtevo ljudstva na hitro sklenili zvezo s Sovjetsiko zvezo. »Verdamte Schweiinerei!« je /tu- lil »fiihrer« v Berlinu. Primar Ju- goslavije je bil preMeto slab vzor za druiščinio preplašenih satolit- skih dežel in državic. To je hudo prizadelo fašistične načnte, ka,iti nemšika vojska je bila pripravlje- na za napad na Sovjetsko zvezo. 6. april 1941. Hitler je poisilal svoje »štuke« nad Beograd in ko so padale bomlbe na uporniško gnezido, je razglasil vojno napo- ved. Nemške čete so vdrle iz Av- strije, Madžarske, Romunije in Bolgarije v uporno deželo. Itali- jani so se podvizali, da bi pri de- litvi ne biiU ob svoj kos. V nečem pa se Hitler ni zmotil. Ljudje, ki so z njim paktirali, so mu ostali zjvesti. Se več jih je bilo, kot je ipričalkoval. Jugoslovanska vojska se je siesula, kralj pobeg- nil. Volovske vprege priiti tankom, pušdce prati letailom, iavežbana nemšika soldateska proti izdani vojslki. Nemška armada je vkorakala kot da bi šla na parado. Tisoči in tisoči so romali v uijetništvo, v vsakem mestecu je Švabe čaikala »peta kolona« in ponižna čreda domačih izdajalcev, meščanskih in kapitalisitičnih izajedalcev, ki so se od vsega najbolj bali lastnega ljudstva... Zamuda se je poplačala, je mi- slil Hitler. Jugosilovane je treba kaznovati, zanetiti bratomomo vojno, deliti in vladati. Roj divizij je lopravljail to na- logo. Gorele so vasi, poLninlj so se zapori in taborišča. Pohod na Ju- goslavijo je bil »paradni marš« ... Ko so nemšike čete korakale v Sovjetsko zvezo, ko so se čete v Jugoslaviji pripravljale za odhod na vzhodno fronto, je 7. julija 1941 v Beli Cerkvi počila prva parti- zanska puška. Vojna z Jugoslavijo se je šele začela. Vojna, ki jo je vodilo ljudstvo samo pod zastavo Partije. _ NAJMLAJŠI BRALEC Sin učitelja iz Retfale pri Osi- jeku pozna vse črke v abecedi. To bi ne bilo čudno, če abecedar ne bi imel komaj dve leti. Hladna lepota Pesnik je videl cvetoče gre- dice, slišal je melodijo vetra v krošnjah in ptičji spev. Srce mu je poskakovalo za očmi, bil je koi metulj, ki se je sprele- taval od čaše do čaše. Pesnik je živel. . . Naenkrat pa se pesnikove oči ujamejo na njej. Nič več cve- tic, ne pomladne melodije v ozračju. Ničesar več ni bilo — razen nje. Njegovo srce ni po- skakovalo, ustavilo se je, potem pa z neugnano silo zatrepetalo. Pesnik je onemel. .. Pohodil je cvetice na gredah s plašil ptice v grmičevju, se preril skozi trnjevo ograjo, pre- brodil hladno vodo ribnika Pesnik je trpel... Potem je plaho vstal, boječe zaprl oči in naslonil svojo razgreto glave na njeno razgaljeno ramo. Bila je kot kamen hladna, neobčut- ljiva, brezdušna — brez živ- ljenja. Pesnik je objemal hlad- no, kamenito lepoto ... Pesnikovo srce je bilo za dva, živelo za dva, živelo le na pol... Glavo v pesek-pesek v oči To ni neka nova igra, kar vidite na sliki, pa tudi molitev pravo- vernih muslimanov ni. DckiLer je bila Amerika mono- polni posestnik jedrskega orožja, so propaganidisiti na veliko govo- rili o tem, da atomisika bomba po- meni samo eno — sigurno smrt. Ko pa so tuidi na nasprotni strani naredili »predstavo« z gobastim oblakom, se je obrnilo. Ne, vsakdo se la'hko zaščiti, pravijo, vsak, ki ni v neposredni bližini centra eks- plozije. V Ameri'ki ne gradijo samo zaklonišča, ne proizvajajo le za- ščitne obleke. V Združenih drža- vah prirejajo množične vaje za obramibo preti atomski smrti. ,.. ob nenadnem atomskem na- padu storite tole: Ležite na tla v klečečem položaju, pokrijite obraz z rekami. Tako boste zaščitili naj- občuitljivej'še 'dele telasa: obraz, prsa, spolne organe... Ce? To je vprašanje? Verjetno je res, ida je vsaka za- ščita boljša od ndbene. Toda še boljša zaščita je mir. Ljudem je treba vliti poguma. Ne jim vzeti upanje na rešitev, kajti koliko se da računati na množice, ki iim je vnaprej odvzeto vsako upanje? Nihče, tuidi najibolj bogata idr- žava ne more zgraditi zanesljivih zakl'onišč proti grozeči atomsiki smrti. Tako početje je podobno vtikanje glave v pesek, je metanje peska v oči. Svdt bi mOTal v ce- loti osvojiti eno samo, najzanes- livejše zaščitno sredstvo — raizo- rožLtev, prepoved atomskega orož- ja, s*kraitka mir. 20GA — ŽELEZNIŠKI POTNIK V Slatiiki pri Slavonskem Brodu so nedavno igrali važno nogo- metno tekmo. Nek igralec je moč- no brcnil v okroglo usnje. Žoga je odfrčala naravnost skozi vrata službenega voza, in vlak, ki je ravno drvel mimo igrišča, jo je odpeljal s seboj v širni svet. ZARES UDOMAČENA VEVERICA Karlo Mesaroš, najbolj vnet lo- vec iz Vinkovcev, je iidomačil ljubko veverico, ki ga sipiremlja povsod, tudi v mesto. Zivalica le- po spodobno sedi na gospodarjevi ranoi in ne gre k nobenemu dru- gemu. CITROEN »SPAČEK« že čaka srečnega nagrajenca iz vrst članov PREŠERNOVE DRUŽBE. Zaradi sejma knjig v Mariboru in Ljubljani vodaljšuje- mo vpis članov do 5. maja 1961. Vsak član prejme ob vpisu brezplačno srečko, ki bodo izžrebane 15. junija 1961. Glavni dobitek je avto »SPAČEK«. Ostali dobitki pa: moška kolesa, ženska kolesa, tranzistorska aparata, radijska aparata, sesalec za prah, eleiktrični štedilnik, zapestne ure, električni brivski aparat ter druga praktična in knjižna darila. V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUZBE SE LAHKO VPIŠETE PRI POVERJENIKIH, V KNJJGARNAH IN DI- REKTNO NA NASLOV: Prešernova družba, Ljubljana — p. ,p. 41/1 „BABILON" jezikov... To je vprašanje, ki bi marsi- koga zmeilo. Nekateri bi rekh, )da na svet-u ni več kot petdeset pri- znanih jezikov, kdo drugi bi se raje odločil za nekaj sto jezikov. No, po statistiki pri OZN je na svetu 83 jezikov. Po teh podalkih je saimo šest jezikov, katere govori nad 100 miilij.onov ljudi. Le-ti so: Mandarinšoina (Kita-'ska) 469 m-ilijonov, angleščina 2PA milijo- nov, ruščina IGl milijonov, hin- dujiščina (Indija) 155 milijonov, špajnščina 148 miilijonoiv in nem- ščina 120 miiliijcinov. Slovanirike jaziJl<:e govori 285 mi- li j onicv, od tefja Rusi 161, Ukra- jinci 41, Poljaki 33, Srbd, Hrvati, Bosanci 16, Boloruisi 10, Cehi 10, Bolgari 8, Slovaki 3, Slovenci 2, Mai^^dcnci 1 milij'on. Med močnimi jeziki so nadalje: Arabščina 79, b©-"igai^.šč:na (Indija^ 82, francoščina 71, jarionščiina 96, italijaišččina 58, malajiščina 70, portugalščina 77 milijonov. Malih narodov, (ki štejejo od enega 'do dveh milijonov en jezik govorečih Ij.ujdi, je na svetu 36, med .nje spada tuidi slovenščina, Prijpomniti je treba, da je na svetu seveda še vse polno jezikov, dialdktov, ki se še nitso razv^Ei in j^ih štejejo v večje jezikovne isku- piine. Največ teh je v Afriki, Aziji in na Tihem oceanu. In kaj je z mednarodnim espe- rantom? Po v^Eiem svotu je espe- rantistov komaj milijon. „MEKA" zaljubljenih Julijin balkon v Veroni EN SAM UČENEC V vasd Ramke nedaleč od Oh- rida je osnovna šola s štirimi raz- redi. Zanimivo je to, da je učenec Risbo Kurnianovaki edaoii učenec četrtega razreda SE ENA KOKOŠJA Na Cilovičeviem dvorišču blizu Drniša imajo kdkoš, kd i&i je pri- voščila »razlkošje« in nesla jajca kar na gnoju pred hlevom. Tega domači niso vedeli. Nel&ega d'ne so piščanci pričivkali pred gospo- dinjo. Ker je bHa kokoš vedno na paši ni nikioM kazala obnašanja kotolje, se jim je čudno zsd'elo. Ko so v ignoju našii lupine, se jim je posvetilo. Gnoj je bil ravno toliko topel, da 90 se zvalili piščanci. RESNIČNA RIBIŠKA Ante Beganija iz Jajca v Bos- ni je lovil ribe. Naenkrat je nekaj močno potegnilo. Ante je vlekel in vlekel in na sivo je začudenje imel na itnnlku $e bolj osuplo vid- ro. Venera ni gostoljuben planet Veneri bi že zaradi tega pripisali neke posebne lepote in miikavnosti ker je Venera. Toda po novejših spoznanjih je Venera vse prej kot planet, ki bi zaslužil ime, ki je po- jem lepote, ljubkosti in podobno. To ime bi se Veneri podalo še najbolj zato, ker je od vseh planetov naše sončne družine najbolj skrivnostna in dobesedno »zavita v meglo«. O Veneri je znanih le malo za- nesljivih podatkov. Po velikosti je le malenkost manjša od Zemlje in ker kroži okoli Sonca na krajši razdalji od Zemlje, je njeno leto krajše in znaša ile okoli 225 dni. Ostalo o Veneri so ugibanja. Ta ugibanja pa so zelo različna, toda vsa zelo neprijetna. Venera je nam- reč obk-ožena z gostim slojem ne- prodornih oblakov, zato nam tudi najboljši teleskopi ne morejo odkri- ti njene površine, še več, niti tega ne vemo, kako hitro se vrti okoli svoje osi, zato tudi tega ne, kako dolgo trajajo njen dan in njena noč. Rusiki astronom Bjelopolski je pred desetletji izračunal, da venerin dan traja 34 ur. Amerikanec Piikernig meni, da 61 ur, Anglež Stivensonn pa govori o 184 urah. Najbolj »po- razni« so podatki Francoza Dolfisa, ki pravi, da je Venerin dan tako dolg kot njeno leto — 225 dni. Ce ima Dolfis prav, potem bi bila Ve- nera v položaju Meseca do Zemlje to se pravi, da je njena polovica vedno obrnjena k Soncu, druga pa je v večni temi. Najnovejša ugiba- nja na osnovi podatkov radlotele- skopov, ki lovijo Venerine prirod- ne radiosignale, predp'ostavljajo, da traja Venerin dan naše tri in pol dni, če se vrti od vzhoda proti za- . hodu, če nasprotno, potem pa se- dem dni. Oblaki okoli Venere so baje stru- peni plini. Pod njimi po mnenju sovjetskih astronomov ne pričakuj- mo vlažne atmosfere. Nasprotno Baje je na njeni osvetljeni strani, torej čez dan, vročina nekje okoli 350 stopinj. Toda, če je res, kar tr- dijo drugi, da je večina površine na Veneri pod vodo, ali pa da je vsa Venera pokrita z vodo, potem njeni oceani dobesedno vrejo. Ugotovljeno je, da Venero obdaja debel sloj neke goste atmosfere Pravijo, da je sestavljena povečini iz ogljikovega dioksida, kar je človeka in živa bitja strup. Kisika ni niti za zdravilo, saj ga utegne bi- ti tisočkrat manj kot na Zemlji. In še nekaj. Moč radio valov na Veneri daje slutiti grozovite dogod- ke na Veneri. Radioteles'copi spre- jemajo nesistematiČTie signale, ki si jih astronomi razlagajo kot posledi- ce strašnih neviht, ki vladajo pod gostim omotom strupenih oblakov Venera naj bi po teh predvidevanjih bila neprestano pod udarci močnih bliskov in grmenja. Te nevihte naj bi bile tisočkrat hujše od najstraš- nejših neviht, ki smo jih vajeni na Zemlji. Kot kaže, je Venera si'lno nego- stoljuben planet. Toda tja potuje sovjetska vesoljska ladjica »Venu- sik«. ki naj bi v začetku maja po- sredovala na Zemljo številne podat- ke. Baje so zvezo z njo izgubili, to- da upajo, da bodo v teh dneh po- novno našli stik z njo. Za »Venu- sikom« bodo še in še pošiljali v Ve- nerino smer nove satelite, nove ra- kete in končno bodo tja potovali tu- di ljudje. Rusi pravijo, da še pred koncem tega stoletja. Toda, če jih tam čaka res vse to, kar napovedu- jejo ugibanja, se nimajo česa vese- liti. Oblečeni bodo morali biti v az- bestne obleke proti neznosni oročini. vso zalogo kisika bodo morali no- siti s seboj in vprašanje je, če se bodo sploh smeli pokazati iz močnih vozil ob tako neprijetnih vesteh o strašanskih viharjih, kakršnega si predstavlja slikar na naši sliki.