TRST, sobota 12. novembra 1955 Leto XI. - Št. 268 (3197) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 S,>VO: UL. MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 93-88* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 1‘f. “ Uvod 10, 1,7' Podruj. GORICA: Ul. S. Pelllco l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tlsKa, uriavna ZOZmTrai Sirlnl l stolpca: trgovski 60, flnanino-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoii radun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - 2 - 375 • Izdala Založništvo trzasneg ^ . t sredo zaključek konference Uinan|Sh ministrov v Ženevi New Vorku no me ministri dogovorili, do bo konferenca trajala '^ižn« tri tedne - Glede razorožitve ne bodo niinintri verjetno sporazumi o spioMiiili načelih, podrobnosti pa bodo prepuščene pododboru OZN (0d našega dopisnika) jjtJ"*VA, n. — Na prvi :‘šce Se^ ženevske konfe-ki. so danes popoldne UK J** štirih velesil skle-fj®4 bodo imeli v sre-•ii n°vembra svoj zad-S nek in da se v čeli 5^Peljejo domov. 4 v t, P ni presenetljiv. !ityj New Yorku, ob otvo-t. glavne skup C °ZN, so se Dulles, ', °v. MacMillan in Pi-Ogovorili, da bo je- vaš general nedavno izjavil,, slednjih razlogov: l. predlogi | brodošlico. Ob tej poti se je da bi letalsko snemanje Ob|ne bi končali oboroževalne • zbrala množica 200.000 ljudi, jektov pri nas pomenilo od lično pripravo za rušenje teh objektov?* Vprašanje vzajemnega za ki je predsednika navdušeno pozdravljala. Na vsakih 500 metrov so bile vojaške godbe, da pozdravijo predsednika. V ponedeljek bo Eisenhower odpotoval na svoje posestvo v Gettysburg, 1200 kilometrov od prestolnice, kjer bo ostal okoli dva meseca. )„"evi trajal tri tedne, itt tr.° bo prav dan manj Iom., tedne, odkar se je fou zacela- 01 ko so nemško vpra- 4 bi *l?stavili na stran, ne na tem področju kakršen koli na-Ktjj, so ministri včeraj W * drugi točki dnev-ij reda — razorožitvi. Ob tlj-Phložnosti je vsaka tge -Prikazala svoje pred-šli*»rnes so ministri na-1(1 ®‘i diskusijo, v ka-šLle vsakdo kritiziral I? . Svojega nasprotnika. (azn6 dvodnevne debate btTpOzitvi so se izkrista-ii»jeta stališča obeh strani. ,.lska zveza zahteva lil* o na področju raz -si prepoved atom 5, orožja. Zahodne vele 's]ajn svoje strani ne pri-* J0 na konkretne ukre °kler ZSSR ne prista- ) - % - učinkovito nadzor- \ J'ad razorožitvijo. Ker Priznanju vseh Ati-»Maistrov takšno učtn-^0 nadzorstvo še ni mo ie težko verjeti, da Hnistri tukaj v Ženevi C Storili kaj več kot K1* nekaj splošnih na-Hj bodo morala poča v boljše ozračje, t^bja diskusija je bi-ii 'na očitkov in med-l eSa obtoževanja. Dul c bil posebno jezen, ni sprejela Eisen-^ levega načrta o letalih snemanju vojaških NI v Sovjetski zvezi in L^odal je, da Amerika !tia*re sprejeti sovjetske-ker je za njegov Predvsem potrebno P°in° zaupanje, zaupanja, je zaklju-'Ce,s- Pa ni.» if\tudi Molotov mu ni >lžan. • 0 hočete, da bi imeli >-“00 v vaše. Pa cel° v -iovo^erjeve načrte — je 11 — ko pa je neti tekme in ne bi služili prepo vedi atomskega orožja; 2. zahodne velesile so se odmaknile od že doseženih sporazu-. . . , - . mov; 3. Zahod ne razlikuje upanja je vsekakor glavna metj atomskim in ostalim o-točka nepisanega dnevnega, rožjem in s tem legalizira reda ne samo te, temveč i uporabo atomskega orožja; 4. vseh mednarodnih konfe-jZahod se poslužuje zatrjeva-renc. To bo aktualno, do-1 nih razlik tehnične narave kler bodo obstajali bloki in « pretvezo, da se ne ukre- MOSKVA, 11. — Pomočnik nasprotja. Vendar bi bilo zlne, , ’ 5- stahsce zahodnih sovjetskega zunanjega mini-nekal dobre volie z obeh Ivelesi1 vsebuJe vec protislovij; stra Zorin, ki je bil imeno- Dulles ni odgovoril na u- Van za sovjetskega poslanika v Zahodni Nemčiji, je izjavil, da so neposredni razgovori med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo mogoči, da pa ni mogoče še vedeti, ali Di bili koristni. Na vsak način bi do stikov lahko prišlo po poslanikih. -------,__________ j- strani le mogoče lotevanje; g0V0re proti Eisenhowerjeve- sestanek ministrov I konkretnega odstranjevanja; mu nagrtu; 7. ni jasno, na Ovir na poti sodelovanja. I kak način naj bi se izvedla Ministri so na tej ženevski konferenci skovali že dve paroli: «Ni evropske varnosti o rez rešitve nemškega vprašanja* in -»Ni razorožitve brez poprejšnje ga nadzorstva*. Bilo bi zeio žalostno, ko bi na koncu se sklenili, da «ni sodelovanja brez zaupanja*, kajti zaupa, nje je stvar, ki se pridobiva z dolgim in potrpežljivim sodelovanjem. L. D. francoski in angleški načrt; 8. diskusija o vprašanju nadzorstva lahko samo vodi na krivo pot, če se ne podvzame-jo pobude za prenehanje oboroževalne tekme. Pinay pa je odgovoril na Molotovova izvajanja z naslednjimi točkami: 1. Nemo- goče je, da bi V kratkem razpoložljivem času konferenca proučila vsa vprašanja splošne razorožitvene pogodbe, 2. mogoče je torej določiti samo splošna načela, j pa je pripravljena , nS VOJAŠKA AKCIJA V BRAZILIJI proti pristašem generala Tavore BEOGRAD, 11. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je nocoj v spremstvu državnega podtajnika za zunanje zadeve Srd-jana Priče in državnega podtajnika zveznega izvršnega sveta Antona Vratuže odpotoval na vabilo britanske vlade v London. Kardelj je pred odhodom na železniški postaji izrazil prepričanje, da bodo razgovori z visokimi britanskimi državnimi predstavniki služili za koristno izmenjavo-mnenj o mednarodnem položaju, o aktualnih vprašanjih in vprašanjih, ki izvirajo iz britansko-jugoslovanskih odnosov. «Moja naloga je toliko lažja. je zaključil Kardelj, ker je moj obisk samo nadaljevanje osebnih stikov in razgovorov, ki so se začeli med obiskom predsednika Edena v Jugoslaviji in predsednika republike v Veliki Britaniji. Ta obisk je izraz jugoslovanske politike, ki je usmerjena k razvoju vsestranskega in enakopravnega prijateljstva sodelovanja med narodi neglede na razlike v njihovi notranji ureditvi«. Akcijo je vodil odstopivši vojni minister general Texeira Lott, ki poudarja, da je treba spoštovati izid predsedniških volitev • Predsednik senata Nereu Ramos bo vršil posle predsed* nika republike, namesto odstavljenega Luza, ki je zbežal na vojno ladjo «Tamandare» (Poseben dopis) RIO DE JANEIRO, U. — Vojska, oziroma del vojske, je nocoj prevzela nadzorstvo v Braziliji. Carlos Luz (ki je vršil funkcijo predsednika republike, potem ko je moral predsednik Cafe Filho te funkcije opustiti za nedoločen čr.s) je odpotoval iz prestolnice in je sedaj na težki križarki «Tamandare». Ob odhodu iz prestolnice je Carlos Luz poslal vladi in prebivalstvu proglas, v katerem poudarja, da namerava obdržat.* pravice predsednika in pripominja: «Spričo resnih dogodkov, ki so se dogodili zjutraj in ki žalijo našo ustavo, sem se premestil na bojno e-dinico naše mornarice, ki bo ostala v brazilskih teritorialnih vodah*. #Rosm dogodki*, ki jih Car. los Luz omenja, so se začeli danes zjutraj v mraku. Preden jih opišemo, je potrebno poudariti, da ima današnji vojaški nastop (ki je že dolgu tlel) svoje početke navidezn,, z incidentom, ki se je dogod'1 včeraj: toda dejansko v sporu, ki se je začel še pred oktobrskimi volivami, in v političnih dogodkih, ki so privedli lansko leto predsednika Vargasa do samomora. Varga-je napravil samomor, da se izogne ultimatumu. ki ga jc del vojske dal proti njegov’ politiki. Zapustil je dva politična dediča ki sta: Jusceli-no Kubiček in Joao Goulart POROČILO KOČE POPOVIČA O ZUNANJI POLITIKI V ZVEZNI SKUPSClNI a ,, ^ Francija ...----- „ ŽENEVA, 11. Danes so na recipročni osnovi spreje-se ministri ob 15. uri sestali ti finančno ali tehnično nad-zi zaprtimi vrati in ob 15.30 gorstvo, ustanovljeno na osno-nadaljevali razgovore na ple- Eisenhowerjevega, Bulga- narni seji. Takoj po tajni se- ninovega in Faureovega na-ji je bilo izdano naslednje £rta. 4 ni se mogoče odpove-poročilo; «Na ožji seji so se trenutno veljavnim var- ministri, upoštevajoč spora- nostnim sporazumom, dokler zum ki so ga dosegli v Nevv ne bo mog0ce uvesti splošne (Qd ^ dopisnika) Yorku in po katerem naj bt razorožene kolektivne varno-konferenca trajala približno stj. 5 načela, ki bi jih mi- BEOGRAD, 11. — S poro-tri tedne, dogovorili, da bo- njs’tri določili v splošnih obri-jčilom državnega tajnika Kodo organizirali svoje delo v , sih naj bi podrobno obde-; če Popoviča o zunanji politi-Zenevi na tak način, da bi iaia razorožitvena podkomisi-! ki je zvezna skupščina kon-se konferenca lahko končala ja qZj^ [čala svoje dvodnevno zaseda- v sredo*. Poročilo dodaja, da bo v sredo zadnja plenarna seja konference. TUDI VSAK SKROMEN SPORAZUM prispeva k odstranjevanju nasprotij Rešiti je treba vprašanje obveznosti Italije iz londonskega sporazuma -Nasprotja na Srednjem vzhodu bo najlaže rešiti s podporo gospodarskemu razvoju dežel Bližnjega vzhoda V Ženevi danes ■vztrajno Državni tajnik je poudaril, nrihndnieci, le- 1 lla )e konferenca načelnikov . . . . u , vih mesecih prihodnjega {e- . WPi«,ii Za zadnje dni konference u y 2enevi sklicana nova I yIad velesil nih mednarodnih aranžmajev in sporazumov, prepričuje, da bodo v duhu obojestranskega razumevanja in dobre volje, ki se Je doslej manifestiral, odnosi z Italijo tudi nadalje uspešno napredovali.* Državni tajnik Popovič je I nadalje izrazil upanje, da bo je predviden naslednji P10- konferenca zunanjih mini- v Ženevi ozna- I zahodnonemška vlada pokazala razumevanje za rešitev čila konec hladne vojne, in imvVvrm išias«.* p;.;;I jstrov prispevala k izboljšanju,®' uVeVanje v“pra'ša"nj" ‘ki so zdaj j ^frenca panjih ^ mini- Jalg0 lavija veUll pomen ge točke dnevnega reda (raz- jr,D.,nem redu orožitev) v ponedeljek po- dnevnem r 'odnosov med Vzhodom in — .. . . poldne: 'proučevanje tretje ^Francoski ““‘»‘“J , bodom ;d°.egl_a ^napredek ; ™JžefjŽ\Vgodo’vinskt kulturni, zlasti pa še gospodarski stili.. Jugoslavija je tudi pri- toč k e ' d ne vnig a^red a (od^i Pina'y ho jutri /pr^poldne | —“ ^o^" in' vežejo zgodovinski, kulturni, med Vzhodom in Zahodom), odpotoval v Pariz, Kjer se ( varnosti Ni dvoma, da bi v torek predpoldne; nadalje- b° udeležil glasovanja o za- j vsak Sporazum, četudi skro-vanje razpravljanja o tretji upnici vladi v narodni SKup- mell) pomenil postopno od- VdUit i atui a v ij trnju u ..____; ■ l n: ’ r “ . točki, v torek popoldne: mor- 5čim. Na jutrišnji mj bo Pl- | stranjevanje sedanjih naspro. da povratek k prvi točki naya nadomestil Roland de , tij jn da bi tudi delen re- (združitev Nemčije in evrop- Margene V nedeljo bo Fmay ! zultat g|ede omejitve razoro- ska varnost). Za sredo še ni v Bonnu, v Ženevo pa se bo —---------------- bil določen točen program. Na plenarni seji je Dulles predlagal začetek pogajanj za raztegnitev razgovorov o Eisenhowerjevem načrtu letalskega nadzorstva v svetovnem okviru, toda s pogojem, da ZSSR poprej pristane na ta načrt. Dulles je tudi predlagal. da bi se končali atomski poskusi, ko bi bila dosežena prepoved atomskega o-rožja «v okviru primernega kontrolnega sistema* vrnil v ponedeljek zjutraj. Enter«VteMn DENVER. 11. — Predsednik Eisenhower je danes popoldne zapustil bolnišnico in je ob 17. uri odpotoval v VVashing-ton, kamor je prispel ob 22. uri. Washingtonske oblasti so pripravile predsedniku svečan sprejem. Ob vsej poti z letališča do Bele hiše so postavili Molotov je zavrnil zahodne | slavoloke in številne napise, razorožitvene predloge iz na- ki izrekajo predsedniku do- ^Qvi manevri za zavlačevanje *vrševanja dolo k chi]ev nastop proti nHČrtom. da se ponovno odloži ustanovitev ustav-■ \ 8l>dišča in spremeni procedura za izvulitev sodnikov? - Zbornica konvencijo o statusu čet NATO - Kitajsko-italijanski stiki dopisnika) I nih sodnikov še vedno na od-5* " Poslanska zbor- prtem morju Kot zatrjujejo, CDf0. .^nes odoorila pari- Je Saragat včeraj sporočil so-jo in londonsko kon- cialdemokratski parlamentarni žitve dal pomemben prispevek k izboljšanju mednarodnega položaja ter ustvaril pogoje za uspešnejše lotevanje ostalih mednarodnih vprašanj, je ugotovil Popovič. Vzhodne driave Jugoslavija je v zadnjih letih dosegla pomembne rezul- skluzivnost, ki še vedno prevladuje v nekaterih krogih evropskega sveta. Zatem jfe Koča Popovič govoril o sodelovanju Jugoslavije z azijskimi državami in poudaril, zlasti razvoj prijateljskih odnosov z Burmo in — z LR Kitajsko ter z država- tate, posebno v normalizaciji m; Bližnjega in Srednjega odnosov s Sovjetsko zvezo, j vzhoda. Popovič je izrazil za- tako da so ti odnosi danes j skrbljenost zaradi zaostritve mešavanja v njihove notranje zadeve, je Draškovič izjavil; «Tudi na brionskih razgovorih je bilo prikazano naše splošno znano načelo o popolni neodvisnosti držav, nev-mešavanju v notranje zadeve drugih in o pravici vsake države, da sama brez tujega vmešavanja določi svojo politično in gospodarsko ureditev. Gospod Dulles je s svojimi besedami formuliral to, o čemer se je dejansko raz-govarjal. To je dalo povod za najrazličnejše, tudi med seboj popolnoma nasprotne komentarje v inozemskem ti- j — r-. sku. Vsem je dobro znano pravljena na vsestransko so-! načelno stališče Jugoslavije o delovanje v evropski gospo-] pravici vseh držav, torej tu- darski komisiji in v OEEC, , di vzhodnoevropskih, do ne- toda samo na osnovi enako- j odvisnosti. To stališče je na- pravnosti, kar pa trenutno. šlo odgovarjajoč izraz v raz- ovira ideološko-politična ek- nih skupnih deklaracijah, kot : jatev, in poudaril, da pripi u suje Jugoslavija velik pomer *Ža- ' svojim odnosom z evropski- . Statusu čet NATO V, z držav članic, in je - glasovi proti 181. j “Cij- glasovala samo leva ^ iftisi ^red glasovanjem Martino v kraj-yio ; °ru zagovarjal koii-n med drugim tudi V rPU80vore’ n‘ VSp^-Piočnosti, ker gre \ . samo za navzoč- V 'šivank aeb°) opozicija, i‘i bi m Je imel glav- %v0r Malagodi kratek Predsednikom vla- N lii*)avi'i Kasneje je Ma Jšlidb*.-,1 novinaTjem, da i5 L 'e iCl gissovali za Jr. ;lin ^kciirt ,ntra' pa tudi za iX>rata- Hi ju bo opo-V^ni ,2umno predlagala ^^ro. *tandidat je prof. ',''t,s^m!arna skupina KPI, 'vtii ^rie rala sestati danes tk rt Vpr-,ln razpravljati o dn^anju. Je odložila ,\aska v» Pred volitvami-SV. strA.Pioa demokrist-e Se bo sestala •h ip Popoldne. vprašanje ustav- cialdemokratski parlamentarni skupini, da je predsednik vlade Segni izrazil namen, da odstopi, če tie bo dosežen sporazum med strankami o kandidatih za izvolitev. Tudi zaradi te možnosti so že opazni manevri za ponovno odložitev skupne seje senata in poslanske zbornice. Odložitev je baje predlagal tudi predsednik senata Merzagora v razgovoru s predsednikom zbornice Leonom V času, ki bi ga pridobili z odložitvijo, pa bi poskušali izvesti predlog don Sturza, naj bi ustavne sodnike volili z absolutno večino, ne pa s tripetinsko. Ker pa bi pri tem šlo za spremembo ustavnega zakona bi bilo treba precej časa in Italija še lep čas ne bi imela ustavnega sodišča. V tem primeru pa bi se utegnila spet pojaviti možnost novih parlamentarnih volitev in sicer on-enem z upravnimi volitvami ali pa takoj za njimi. Uprav ne volitve bodo verjetno 27 maja. V zvezi s temi napovedmi in manevri je značilno, da je predsednik republike Gronelu danes popoldne sprejel predsednika senata Merzagoro m predsednika poslanske zbor nice Leona, Kasneje pa jc predsednik republike sprejpl predsednika vlade Segniju Znano ie. da se Grnn-hl temelj za miroljubno enakopravno in konstruktivno prijateljsko sodelovanje. Popovič je poudaril, važnost obiska sovjetskih državnikov v Jugoslaviji in normalizacije odnosov ter ugotovil, da bo o-bisk predsednika republike maršala Tita v Sovjetski zvezi izraz odločenosti obeh vlad, da nadaljujeta svoje sodelovanje v smeri, ki jo je določila beograjska deklaracija Tito-Bulganin. Popovič je poudaril izboljšanje odnosov tudi z ostalimi vzhodnoevropskimi državami. Ko je govoril o uspešnem razvoju trojnega sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo v okviru balkanske zveze, je z obžalovanjem o-njima tudi veliko številčno. mgnil težave> ki s0 nastale nesorazmerje. Pri tem je mo-l grško.turJkih odnosih za-narhistično st?llsce skrajn0! radi protigrških demonstracij dvoumno, kar je tudi pouda- I Turčiji in izrazii upanje, ril predstavnik demokristjan- ^ se bodo s skupnimi na skega vodstva, ki je obenem na primer v jugoslovansko-sovjetski beograjski deklaraciji in v drugih, ki jih je Jugoslavija podpisala, in v praktični politiki naše vlade. Razume se, da je Jugoslavija tudi zdaj na tem stališču*. Jugoslovansko-poljska trgovinska pogajanja v Varšavi potekajo ugodno, tako da je pričakovati, da bodo v kratkem uspešno končana. Jugo- odnosov med Izraelom in a- slovanska vlada je prejela va poudaril upanje, da bodo monarhisti končno uradno pojasnili svoje stališče. Na dru"i strani (e dal Togliatti že včeraj jasno razumeti, da se komunisti ne bodo odpovedali svojemu kandidatu, ki je prof. Cri-safulli. Obenem pa je priznal, da je pravilno, da zahteva večina zase tri sedeže. V nekaterih krogih razlagajo to kot namig Nenniju, naj se odpove svojemu kandidatu (ki je prof. Bracci, rektor univerze v Sieni). Sam predsednik vlade Segni pa se je danes smejal na vprašanje, ali je res mislil odstopiti. «Zelja daje včasih videti tudi to, kar ni rcs» je delal Segni in mnogi SO to razumeli kot prikrito ost proti Saragatu, ki po navadi ne taji, da so mu bile Scelbove vladne metode ljubše od Segnijeve večje popustljivosti do levice. Segni se je danes sestal z ministri Rossijem, Tavia-nijem in Morom in govoril rabskimi državami in ugotovil, da jo do poslabšanja odnosov prišlo zaradi namenov, da se države tega področja pritegnejo v bloke. Ta nasprotja se po mnenju Koče Popoviča lajiko rešijo s pomočjo gospodarskemu razvoju držav Bližnjega vzhoda. Državni tajnik zp zunanje zadeve Je obvestil skupščino, da bo predsednik republike maršal Tito konec letošnjega leta obiskal Etiopijo in Egipt in poudaril, da bo ta obisk velik prispevek k utrditvi miru in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja. V zaključku svojega poročila, ki je trajalo dobro uro, je Popovič poudaril, da pripisuje Jugoslavija velik pomen delu Združenih narodov na vseh področjih mednarodne dejavnosti in izrazil prepričanje, da bo OZN prispe- sPled\ceCin\edanjegf trnenoermPa°-1 orižitve. miroljubne uporabe Svrr-zBjri:! s?‘uSo gos avije z ZDA, Veliko an gospodarsko nezadostno tanijo in Francijo se je raz- . voj« s F Pooovič ie zavijalo v duhu d^zav. Popovič medsebojnega spoštovanja, za- ,u.. _r_. bilo Egipta in Velike Britanije. naj pošlje svojega delegata v plebiscitno komisijo v Sudan. Jugoslovanska vlada bo določila svojega delegata. Soe'<3 no otsia spletke imperialistov DJAKARTA. 11. — Predsed-nik indonezijske republike Soekarno je včeraj obsodil spletke imperialističnih držav, da sabotirajo, da bi uničili mlado indonezijsko repub'i’co. Soekarno je govoril v Ban- dungu ob proslavi »dneva indonezijskih junakov* in je izjavil, da so dobili dokumente, na podlagi katerih izhaja, da so te države poslale v Indonezijo agente in vohune da bi spodkopale indonezijsko gospodarstvo in se vmešavale v volitve ki bodo decembra. Predsednik je dodal, da nameravajo te države pomagati dvema dobro oboroženima armadama upornikov, da prodrejo «na eksplozivne sektorje, kakor so zahodna Java in Celebes*. V zvezi s sedanjimi pogajanji med Nizozemsko in Indonezijo je Soekarno izjavil, da so imperialistične države sprožile »uničevalno strategijo*, da bi motile odnose med obema državama in »pripravile indonezijsko republiko, da krši svoje mednarodne dogovore, zato da bi se opravičila napadalna vojaška akcija proti njej*. Pogašen požar ob petrolejski vrlini PALERMO, 11. — Požar ob petrolejski vrtini v Ragusi je bil pogašen danes ob 18,30. Ameriški strokovnjak Mvron Kinley je s tem dosegel nov uspeh na tem področju. Požar je divjal 115 ur in ameriškemu strokonjaku ga je u-spelo pogasiti po 11 urah dela ob sodelovanju osebja petrolejske družbe in gasilcev Kinley je odredil, naj se v cev v vrtini napeljejo močni curki vode. Ta voda je močnim pritiskom potisnila v notranjost vrtine plin, ki je unajal iz nje. Se prej pa so morali iz cevi izvleči bat ki je ostal v njej. Zatem pa so morali menjati neko zaklopko. Ko je bilo vse to opravljeno so napeljali v cev vodo pod močnim pritiskom. ki sta zmagala na volitvah 3. oktobra. Se med štetjem glasovnic so vojaške skupin« «protivargasovcev* (ki so se med volitvami zbrale okoli poraženega kandidata generala Tavore) po svojih predstav, nikih napovedovale morebitni državni udar, ki naj bi preprečil Kubičku in Goulariu, da prevzameta predsedniško in podpredsedniško mesti (ki bi ju morala prevzeti 1. januarja 1956). Zlasti je list «Tribuna De Imprensa* poudarjal, da jjj treba »z vsemi sredstvi* preprečiti, da ■ ubiček in «Var-gasovi dediči* pridejo na oblast; gre za isti list, ki mu je leta 1954 uspelo s škan-dalistično kampanjo povzročiti odstop Goularta, ki je tedaj bil notranji minister v Vargasovi vladi, In ki je nekaj tednov pozneje začel vrsto napadov, ki so privedli Vargasa do samomora. Polagoma, pa se je zdelo, da je «legitimistično» krilo ki je vztrajalo na tem, da je treba spoštovati volilne izide, prevladalo. Položaj pa se je deloma spremenil, ko je Carlos Luz nadomestil predsednika Cafe Kilha, ki je obolel. Luz. ki je bil bolj naklonjen tistemu krilu vojske, ki nasprotuje Kubičku. se je sprl zadnje dni z obrambnim ministrom generalom Texeirom Lottom (ki pripada tisti skupini vojske, ki je za spoštovanje volilnih izidov). Pri tem naj omenimo še dogodek, ki je dal povod za današnji vojaški nastop Pred dvema dnevoma je polkovnik Jurnndir javno označil brazilski volilni sistem kot «žalitev demokracije* in kot »sleparijo v demokratični obleki*. Texeira je protestiral in zahteval, naj bo omenjeni častnik (ki kot poveljnik višje vojaške šole ni bil neposredno odvisen od lexei-re) odstavljen in postavljen »na razpolago obrambnega ministrstva*. Luz se je temu uprl in sinoči je Texeira odstopil, kar je pomenilo zmago za skupino, ki nasprotuje Kubičku. Toda ponoči so Texeira, predsednig poslanske zbornice Flores De Cunha in predsednik senata Nereu Ramos imeli dolg sestanek. Navzoč je bil tudi poveljnik vojaške policije Magalhaes. Ni znano, kako je potekala diskusija, prav gotovo pa je bila zelo sporočili, da «v celoti odobra. vajo* njegovo akcijo. Dodal je, da so tudi guvernerji držav Minas Gerais, Rio de Ja-neiro in Bahia sporočili, da so ob njegovi strani Se prej je Texeira v svoji prvi javni izjavi sporočil, da je nastopil »na podlagi pooblastila vo-jiških voditeljev*. Mornarica in letalstvo pa sta ločeno spo. ročila, da nameravata »ostati zvesta namestniku predsednika Carlosu Luzu*. Zvečer je poslanska zbornica s 185 glasovi proti 78 sklenila, naj bo novi namestnik predsednika republike Nereu Ramos, ki je bil do sedaj predsednik senata (teoretično pa bi se predsednik Cafe Filho, če bi se njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, še vedno lahko vrnil na predsedniško mesto). Po sklepu poslanske zbornice je odšla k Ramosu delegacija voditeljev raznih strank in ga pozvala, naj prevzame oblast. Nereu Ramos je prevzel sveje funkcije nocoj. Novi minister za letalstvo je general Alves, glede katerega je njegov prednik Luz odredil desetdnevni zapor, ker je v nekem intervjuju izjavil, da je zadovoljen nad rezuLetom predsedniških volitev. Ramos je govoril po radiu in izjavil, da je njegova edina želja vzpostaviti enotnost. Za njim je govoril minister za vojsko general Lott ki je izjavil. da so oborožene sile «ponovno izvršile svojo zgodovinsko poslanstvo ter zagotovile red in avtoriteto države*. V Rio de Janeiru in v vsej pokrajini Sao Paolo je vojska v pripravljenosti, toda povsod vlada mir. V notranjosti države so vesti o razvoju dogodkov zelo skope, ker so radijske postaje prekinile oddajanje vesti o teh dogodkih. Vojaški cenzorji so na delu na radijskih postajah in pri ča-sopisiK. Načelnika policije v Riu je zamenjal gc.iera' vojske Magessi. JOHN ALIUS od »United Press* Brentano ..0’obokn mM' BONN, 11. — Zahodnonem-ški zunanji minister von Brentano, ki se je včeraj vrnil iz Ženeve, je priredil r _ _ danes tiskovno konterenco, ostra. De Cunha in Kam os | ^ Katen je izjavil, da je sta po sestanku sklicala nuj- ng)0boko razočaran nad seno zasedanje kongresu. Te-|danjimi iezultati ženevske xeira pa je pozneje imel še I konierence, zlasti ker je Modruje sestanke z »zarotniki* | jotov „raztrgal» navodila na-Hezultat je bil ta, da i Zelnikov vlaa zunanjim mi-vojska ob 4 zjutraj zapustila nistroma Xa navodila, je de- vojašnice in se strateško razvrstila okoli sedežev raznih ministrstev: zlasti notranjega, obrambnega in okoli poslopja parlamenta. Ob obali so iz trdnjave Copa-Cabana (ob vhodu v pristanišče) s topov, izstrelili nekaj strelov proti križarki «Almirante Barroso* ir. proti drugim vojnim ladjami ki pa niso odgovorile na ogenj). Medtem ko kaže da se mornarica in letalstvo obotavljata in da sta v bistvu raklonjeni vojaški skupini, ki nasprotuje imenovanju Kubič-ka, je vojska s Texeiro. General je popoldne sporočil, da so mu poveljniki desetih vojaških okrajev v Braziliji Indija naj bi posredovala v izraelsko-egiptovskem sporu upanja in prijateljstva skoraj na vseh področjih mednarodnih odnosov. Jugoslavija je s posebnim zadovoljstvom pozdravila podpis avstrijske državne pogodbe. Odnosi z Italijo »S sosedno Italijo, Je nadaljeval Koča Popovič, so naši odnosi po rešitvi tržaškega sporazuma, šli po poti splošnega izboljšanja in urejevanja. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bila po londonskem sporazumu, ki je odstranil glavno oviro za normalizacijo odnosov, rešena važna vprašanja, kot na primer vprašanje ureditve medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, da so bili sklenjeni drugi sporazumi, med njimi konvencija o z njimi o vprašanjih, ki bo- trg0V,nY ,n'plovbi, trgovinski do na dnevnem redu prihod- . cnorazum. SDora- in plačilni sporazum, spora zum o lokalni izmenjavi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi kraji, sporazum o zračnem, cestnem in malem obmejnem prometu. V krat nje vladne seje, ki bo v po- nedelek. Ne izključujejo pa. da je z Morom govoril tudi zelo'1 zavzema” za Tzvedbo'”do- ' 0 pravnih aspektih Sturzove- ločil ustave, zlasti še, ker so Sa predloga. _________ mnoga najvažnejša ustavna | Zvečer se je razvedelo, da gem se lahko pričakuje tudi določila po tolikih letih še je Peking pristal na sesta- sklenitev investicijskega spovedno neuresničena. | nek med italijanskimi in ki- i razuma in pogodbe o ribolo- Sklep sredinskih strank, tajskimi zastopniki, ki naj bi j vu. Čeprav so še vprašanja, naj se opozicija sama zmeni bil v Londonu in na katerem j kj jih Je še treba rešiti, po-med seboj o dveh sedežih naj bi določili osnove za ■ sebno na področju obveznosti v ustavnem sodišču, ki jim trgovino med obema država- iz londonskega sporazuma na ju večinske stranke prepu- ma. Kitajci so obenem izra- ozemlju Trsta, v prvi vrsti ščajo, se zdi zelo preprost, zili upanje, da bodo na tem i vprašanja naše manjšine, in dejansko pa povzroča najhuj- sestanku govorili tudi «o po-' vprašanja neizkoriščenih mož- še težave. Ni namreč mogo- litičnih vprašanjih v zvezi z nosti na gospodarskem in dru-če videti, kako naj se med normalizacijo trgovinskih od- gili področjih, na dejstvo, da seboj dogovorita levica in desnica, zlas*i še, ker je med hosov*. I je bilo v relativno kratkem ka socialistične Jugoslavije, ki je bila dosledno načelna in obenem realistična, resno prispevala k popuščanju napetosti v svetu. DraSkovičeve izjave Na današnji tiskovni konferenci je Branko Draškovič obvestil novinarje, da bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj nocoj odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, ki bo trajal od 14. do 19. novembra. Uradno poročilo državnega tajništva za zunanje zadeve obvešča, da bo podpredsednika Kardelja med obiskom sprejela tudi kraljica Elizabeta II. Na vprašanje našega dopisnika. kako potekajo razgovori z Italijo za sklenitev sporazuma o ribolovu na Jadranu, je Draškovič odgovoril: «Med jugoslovansko-italijan-skimi razgovori so bila precizirana osnovna vprašanja, ki jih zdaj proučuje italijanska vlada. Sporazum o ribolovu postaja vedno bolj važen, kajti neurejeno stanje povzroča težave, ki pritegujejo posebno pozornost jugoslovanske vlade*. O razgovorili 1 ito-DuUes Glede različnih tolmačenj, ki so se pojavila v inozemskem tisku po razgovoru Ti-to-Dulles o vprašanju priznanja pravice vzhodnoevropskih List kritizira Edena in poudarja, da Velika Britanija ni najbolj kvalificirana za posredovanje LONDON, U. — Britanski ministrski predsednik Eden se ie danes popoldne razgovar-.ial z ameriškim poslanikom o Srednjem vzhodu. Zvedelo se je, da je Eden sporočil ameriškemu poslaniku, da je z zadovoljstvom sprejel zadnjo Eisenhowerjevo izjavo, v leateri ta potrjuje tristransko izjavo iz leta 1950 o Palestini in javlja, da so ZDA pod določenimi pogoji pripravljene prevzeti formalne obveznosti, da preprečijo spremembo meja med Izraelom in Arabci s silo. Predstavnik britanske vlade pa je v zvezi z včerajšnjimi izjavami izraelskega zunanjega ministra Moše Sareta izjavil, da britanska vlada obžaluje stališče izraelske vlade Dodal je, da je mnenje britanske vlade, da rešitev spora med izraelom in arabskimi državami ni mogoča brez kompromisa in brez pripravljenosti na koncesije z obeh strani. Dodal je še, da Velika Britanija še vedno polaga bistveno važnost na tristransko izjavo iz leta 1950. Edenov načrt, na katerega je Izrael tako ostro reagiral, predvideva dve glavni fazi. Najprej naj bi se na Srednjem vzhodu ustvarilo ozračje dobre volje in pripravljenosti na kompromis, kar je raelskih mejah in o palfestin-skih beguncih. Težko je reči, ali »o dane možnosti, da bi ta konferenca imela uspeh. Prva konferenca, ki jo je sklical tedanji zunanji minister Bevin dve leti pred roj-' stvom izraelske države, m uspela. Egipt prav gotovo ne bi bil pripravljen sprejeti meja, ki so bile začasno doli}’ čene s sporazumom o premirju z Izraelom, kot dokončne, prav tako je izraelska vlada izjavila, da ne namerava pristati na spremembe sedanjih meja, ki si jih je Izrael' priboril z orožjem. Izraelsko poslaništvo v Londonu izjavlja v svoji izjavi, ki jo je objavilo sinoči, da je izraelska vlada sicer pripravljena pristati na «manjše spremembe* teh meja, toda zavrača sleherne arabske zahteve nad sedanjim izraelskim ozemljem. Veliko zanimanje so vzbudile tudi govorice, da je britanska diplomacija začela v Moskvi sondiranje glede stališča sovjetske vlade do položaja na Srednjem vzhodu. V Foreign Officeu so sicer zanikali, da sta se Velika Britanija in Sovjetska zveza pogajali za razdelitev Irana na vplivna področja. To zanikanje pa ne izključuje diplomatskih sondiranj, ter vse kaže. da sedanji spor ni samo po- A. P. 1 času mogoče doseči vrsto važ- držav do neodvisnosti in nev- ri naj bi razpravljali o iz- jno potrebno za plodna po- sledicu izraelsko-arabskih nagajanja. Zatem naj bi se skli- sprotij. pač pa tudi posledica cala v Londonu nova «konfe- blokovske politike in politike renca za Palestino*, na kate- vplivnih področij. To potrjuje tudi pisanje ameriškega tiska, ki med poudarjanjem kritičnega položaja in nujnosti ukrepov za preprečitev vojne, ne pozablja omenjati, da je treba »odločno nastopiti, da >e prepreči komunistična ekspanzija na tem področju*. «New York Herald Tribune* tudi potrjuje, da je treba vprašanje Srednjega vzhoda gledati vsaj z dveh vidikov: z vidika sovjetske ekspanzije in z vidika arabsko-izraelakega spora. Pri tem ne gre pozabiti, da egiptovska politika neodvisnosti zahodnim silam ni všeč, kar pa je sovjetska diplomacija znala izkoristiti. Londonski »Manchester Guardian« pa kritizira zadnji Ed>-nov govor, o katerem pravi, da je tak, »da ne utrjuj-! možnosti miru*. List pravi tudi, da je iz tega govora razvidno, da Velika britanija ni najbolj kvalificirana držav i, da bi posredovala med Izraelom in arabskimi državami, ter priporoča, naj bi to nalogo rajši poverili Indiji ali skandinavskim državam. Kar se tiče indijskega posredovanja, pravi list, da >o »indijski potujoči diplomati sedaj postali familiarni element na mednarodnem področju. Nekateri od njih imajo že priznane izkušnje prav na tem področju. Ce bi eden od teh začel proučevati možnosti izvedbe enega od predlaganih načrtov, ne bi bilo nič zgubljenega. Mir med Izraelom in arabskimi državaftii je danes vprašanje svetovnega interesa*. jal Brentano, predvidevajo svobodne volitve kot sredstvo za rešitev neločljivih vprašanj nemške združitve in evropske varnosti. Brentano je ponovil znano trditev, da je Molotov predlagal, naj se Nemčija združi samo, če bi postala »komunistična država*. Sovjetski predlog je nesprejemljiv za bonnsko republiko in za zahodne velesile, je dejal Brentano, in izrazil upanje, da bodo ministri v Ženevi kljub temu še enkrat začeli govoriti o Nemčiji in varnosti. Na neko vprašanje je Brentano dejal, da ne verjame, da bo ZSSR hotela začeti neposredna pogajanja z bonnsko republiko, »ker bi to povečalo že tako velike teža-1 ve. ki zavirajo sporazum*, i Nadaljeval je. da je ZSSR | «morda preprečila sporazum v prepričanju, da bodo kasneje razmere zanjo ugodnejše*, j in dodal: «Naša naloga mora biti. da dokažemo, da je ta račun zgrešen. Ni si mogoče zamisliti sporazuma o razorožitvi brez pomiritve v Evropi, te pa spet ni mogoče doseči brez rešitve vprašanj nemške združitve in evropske varnosti*. Končno je Brentano poudaril, da vlada glede tega med Zahodno Nemčijo in tremi zahodnimi velesilami popoln sporazum, in da je «lojalnost treh velesil do Zahodne Nemčije absolutna*. Prav zaradi tega je bonnska vlada zahte-I vala in dosegla, naj bo nemško vprašanje na dnevnem redu vsakršne bodoče evropske konference. O nedeljskem obisku francoskega zunanjega ministra Pinava v Bonnu je Brentano dejal, da je bil obisk že dalj časa predviden. Adenauer in Pinay se bosta sestala v kanclerjem zasebnem stanovanju v Rhoendorfu ter «na široko pregledala evropski politični položaj, zlasti pa vprašanja, ki zanimajo Francijo in Zvezno republiko*. O bližnjem obisku belgijskega zunanjega ministra Spaaka pa je Brentano rekel, da zanj ni bil določen poseben program ali dnevni red razgovorov. Spaak bo v Bonnu govoril tudi o izvrševanju sklepov nedavne konference v Messini, ki se tičejo poglobitve evropskega sodelovanja. BEOGRAD, U. — Predsednik republike maršal Tito je dal pristanek za imenovanje Jeana Beelena za novega francoskega veleposlanika v Jugoslaviji. Na današnji dan Je bil leta 1843 rojen Aleksanedr P. Boro-dln. ruski skladatelj. 1 "anes, SOBOTA 12j">Brt Ma»''n1p;Pa'’°'zatc>ne ob Sonce vžide ob 6.58 in Luna 16.39. Dolžma dneva s'op 15'l®-vzide ob 4 53 m zat.P vzide ob 4 53,m zaton-: -mbrl Jutri, NEDELJA 13. Stanislav. Nevenka VELEPOSLANIK CARANDINI 0 BLIŽNJI MEDNARODNI KONFERENCI V RIMU Na konferenci o tržaškem pristanišču ne bodo sprejeli nobenih zaključkov Vodja italijanske delegacije vztraja na stališču, da bo imela konferenca o tržaškem pristanišču le posvetovalni značaj Včeraj je prispel iz Rima z vlakom ob 8.30 veleposla-nth Carandini, ki bo predsedoval italijanski delegaciji na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Takoj pri prihodu je veleposlanika sprejel vladni generalni ko- države, >i so zainteresirane pri prometu skozi tržaško pristanišče. Poleg tega je bilo tudi govora o zaključkih razgovorov, katere so imeli predstavniki PSD! z avstrijskimi vladnimi predstavniki in predstavniki avstrijskih sociali- misar Palamara, s katerim se stov ob svojem nedavnem o- je Carandini zadržal v daljšem razgovoru nih krogov, da bi odvzeli konferenci vsak pomen. Tako stališče seveda tudi ne bo moglo pripomoči k rešitvi številnih perečih vprašanj tržaškega pristanišča. Po teh izjavah sodeč se zdi, kot da bi se hoteli vladni krogi na najbolj hiter in neobvezni bisku na Dunaju. V razgo- , način znebiti obveznosti skli- voru so se dotaknili tudi ne- P , tem razgovoru se je ve-; katerih perečih političnih le, . lanik Carandini sestal v j vprašanj in vpliva, ki jih prostorih trgovinske zbornice imajo na reševanje gospodar- s predstavniki tržaškega gospodarstva. Razgovoru so tako prisostvovali: kap. Cosu- lich, predsednik trgovinske zbornice, odv. Gerin, šef misije italijanske vlade v Trstu, Venezian, predsednik federacije trgovcev, predstavnika tržaških železnic dr. Sar-do in ing. Alessandri, dr. Ber- skih problemov Proti večeru je imel veleposlanik Carandini v prostorih misije italijanske vlade v Ul. Caterina 2 krajšo tiskovno konferenco, na kateri je predvsem podčrtal posvetovalni značaj konference, kot si jo zamišlja italijanska vlada. Veleposlanik je v tej zve- nardi, generalni direktor Jav- ^ jzjavil da na konferenci nih skladišč, kap. Leva, dl- bodo sprejeli nobenih za-družbe,.,. ............................... .** cVi._ reator pomorske aruzoe | kijufkov jn nikakršnih skle-»Adriatica«. predstavnik spe-1 »Adriatica« preasiavnijc spe- pQV tfir da bQ dQ zakijučkov diterjev Caidassi, polk. 1 iahko prišlo le na osnovi di- poveljnik pristanišča pre -1 re!4:2°RitnttM[A riške Popevke, 14 « rs,; A riške popevke; i‘*-TJrotjWf5»: kester «Swinging Br -a jjagoV", Operetne melpdiie: ljM£ pl* z ženo: 16.00 Chopinov« z ženo; 16.00 16.15 Kavarniški konce Obveščamo Ijubi-t'1^ » venske pesmi, <** ,7 uh nedeljo 13. t. m. ob nastopil nioškl^peystr: v 3 venske pesmi; 21.00 L v ,. ksembtirškl grof«. J** orK^s dejanjih; 21.50 LaftKjI ^ 22.20 Du-kas: La Pe»- Večerni ples. T K » f , - 12.00 Luciano Zucoherrr^peeS^. kitaro; 12.10 Orkester kitaro; 12.10 orac^- , 18.00 Antonio Vlv»Wj: l845 **iv. v troje«, enodejanka. ijKtfi derbv; 21.05 Iz gi^' |j£$rt ljenja; 21.25 Poj e zb“r. K^,ir Julia; 21.50 Beethoven Ku št. 5 op. 73 v Es-dd‘U in orkester .4 0 I* 14 J*, JO, .Slovenska purdčll*1 / 13.311. 14.30 19.30 *!' „L* , llivatska poročil*1 v ,).>> 211.20 gA Italijanska poročil*- ^ 19.00 in 23.00 . 1.00 ^ _ 6.00 Jutranja d°- ledar, vremenska "ji »1 ** poved časa: 7.05 ® nal* tl-** bro Jutro: 7.30 Za 11.30 V valčkovem s^n Skladbe mladih srbsk' (1aS» ljev: 14.00 Pisan ,,*• ugank; 14.43 lm-prov|0ri>t jj.F rodnih’ pesmi izva-La,.,iapln:,vi<>v; Jak; 17.30 Fjodor u^e Ljudske Pesmi raz' 19.15 Spori; 20.00 sira Ma-ntovanl; 20. gojn gar nekaj; 21.00 pe, oper: 21.30 Eduard® r*o• «Filumena Martur*n° J A igra; 22.30 Ples. . . _ H |« O % * * 2li(4 327.1 m. 202,11 "J. ,j.00 Jn,irof!lL ‘JVimi lsioo- 22' ,.0J 13.00, 15.00. 17.00, - ,ar; •«, 11.00 Radijski k 1,15 r II.W Itaoijam* tl. 1*.- fciv Gospodinjski nasvet- M,ro ,j.|5 mače napeve lzV*J«in#»r?,iV) "K gorin In Štirje W ji«*,,* Pojte z nami. eni ^Ciu« hek opoldanski 8 ,jiev 12.40 Nekaj pr^T, ra Prj- Pina; 13.30 Melodije , 5t« razvedrilo: 14.35 Zt _„na g Rossetti. 15.00: #Najle>pša žena na ;vetu». Gina Lollobr*gida. nuveurnv, i-,.— --haV«* i'. ^ slušajtel; U-,1S,.Zmer*fe? 15.30 Utrinki 'L, Mli^iKl^ 5 «Preprost!h pesmh V|K ,6. 0 čtča; 15.45 Iz„ »£*? fOTj' poE Herberta: 16.00 N jj.lS ,jj5 Koncert po *el'a" ztk^j Iff’ Ljubljanski komorn ,^0 yf. Jezikovni P°£TJ°!?niK; 2®-kvartet Jure Robež« 5611 O0l. 11.00 Otvoritev V U-25 Vesti, '• ,-v A.nr me: 17.30 El! Excelsior. 15.30: »Tragična sobo-1 kona«: 20.30 Vest'- ‘‘celoV ‘'j„r ta». Vlctor Mature, R. fcgan. I jn bas. vmfs Pa ^ L. OD VČERAJ DO DANES Martino vanje n/i Proseku je pri nas tako tradicionalno kot joiefovanje v Ricmanjih tn meščani ob tej priložnosti radi obiščejo fe naši dve vasi. Kot vsako leto so tudi včeraj domačini • proslavili svoj vaški praznik, zaradi neugodnega vremena pa ni bilo toliko gostov kot druga leta. Pravijo, d/i je tega kriv tud t denar, ki ga je v denarnicah vedno manj, skrbi pa vedno več. Kljub vsemu pa je včeraj ven-dar bilo bolj živahno po pro-seških ulicah. Ze dan prej so kramarji pripeljali svoje stva. ri, ki so jih včeraj že v zgodnjih urah razstavili in začeli ponujati domačim in tujim gostom: slaščice, igrače, tekstil, obutev, kuhinjsko posodo, suho robo itd. V Devinščini pa so neprestano cvilili prašički, ki so jih prodajali furlanski rgi bilo več 0lav kot !oT'i 1,0 tu* di cene so bile bolj zmerne «kukce» so prodajali po .1.500 do 7.000 lir, večje prašičke pa po 10-17.000 lir. Semenj prašičev na včerajšnji dan na Proseku je značilnost martinovanja, prav tako kot pokuš- nja nove domače kapljice s klobasami in kislim zeljem. Prašiče za domačo rejo in u-porabo so kupovali kmetje in delavci s Proseka, iz okoliških vasi in predmestja, za rejo in prodajo pa so kupovali tudi več glav zlasti mandrjarji. Pri pujskih je bila bolj ži-vahna trgovina kot pri stojnicah. Kramarji so se pritoževali, da jim blago ne gre izpod rok. V gostilnah so pa brhke natakarice imele precej dela zlasti popoldne in zvečer, ko je prišlo nekaj več gostov Po treh in pol letih od smrti 51-letnega Pietra Cerkveniča brez stalnega bivališča, ki je podlegel hudim poškodbam stisnjenja prsnega koša, se m včeraj zaključila na sodisču razprava proti 34-letnemu Valeriju Petroniju iz Ul. PonH" cello in 27-letnemu Duhu Misleju iz Jeričljeve ulice, katera so obtožili, da sta odgovorna za CerkveniČevo smrt. Obtožnica je bila spočetka naperjena le proti Petroniju, a ko je prišel na prvo razpravo Mislej pričat, pri čemer je izjavil, da je on nadzoroval ritensko vožnjo Petronijevego tovornika, ki je Cerkveniča stisnil ob železniški vagon, so obtožbo o sokrivdi pri nena^ mernem umora razširili tudi nanj. . Sedaj sta bila oba na zatožni klopi, a sodišče ni prišlo do točnih dokazov o njuni ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne H. novembra t. I. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 11 oseb. porok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: zidar Vit-lorio Zan-in in gospodinja Mi-rella Skedel, motorist Giovanni Bu-setti in gospodinja Maria Lucia Gherghetta, šofer Vittorio Sai in gospodinja Maria Polsi, mizar Fulvio Fontanot in šivilja Giu-stl-na Di Pier.ce. uradnik tjuirii.o Lazzarl in prodajalka lolanila Canziani. uradnik Giuseppe An-zalone in gospodinja Alrn-a Tre-visan, univ. študent Furlo Nor-ilio in univ. študentka Benede-tta Bombacigno, delavec Livio Re-becch-l in frizerka Vittoria Sirch, uradnik Benito Meloni in gospodinja Maria Pi-a Boltizzi. pomorščak Edino Russignan in gospodinja Lidia Degrassi, slikar Romano Gafpardis in litografka Odetta Glunl, mehanik Ottaviano Secco In gospodinja Maria Ago-stin-i, uradnik Darlo Rosignoli In uradnica Fulvia Con-tl, mehanik Aldo Aivtonlacomi in uradnica Stamura Cunji«, učitelj 1 u:gi Barazzuttl in učiteljica Anita Ardcsl. mehanik Lino Fortuna in frizerka Idj Stefani, uradnik Elio Colloricchlo in uradnica lo-landa Fischetto. UMRLI SO: 89-letni Giosafatte Perazzo. 75-letna Matilde Drago vd Orso. 83-1 etna Anna Matiussl por. Toffoli. 73-letna Gi levra Canusont por. Montemezzo, 80-letpa Giuseppina Zanantonl por Tommasi. 72-letni Franc Giavina, 63-letna Rosina Macor por. Poo-len, 45-letna Gisella Cetin por. Mahne, 80-letna Ivana Vatovec vd Cok, 70-letna Angelina Zida-rich vd. Flaiban. 63-letnl Viktor Pregelj. VREME VCKHAJ Najvišja temperatura 14,5, naj nižja 12. ob 17. uri 13,4, zračni llak 1014 narašča, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 67 odst., padavine 7,9 mm. nebo poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 15. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravaslni, Trg Liberiji 6; Harabaglia v Bark-ov Ijah in Nicoli v Skednju. Fenice, 15.00: »Moja žena ima rajši svojega moža«, Beity Grable in Jack Lemmon. Nazionale. 15.30: «Princesa lz Mendoze«, Olivia De Havtlland in Gilbeit Roland. Filodramroatico. 15.30: «Kraljica piramid«, J. Havvkins. J. Collins. SujierciDema, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 15.30: »Kraljica piramid«. J Havvkins, J. Colhris. Astra Hojah. 16.00: »Falvvorttiski grb«, Ton.y Curt s, Janet Lelgh Ca^nol. 16.00: »junak naših din«, Giovanna Ralli in F. Valeri. Crlstallo. 16.00: «Smo možje ali korporali«, Paolo Stoppa m Florella Mari Grattacielo, 16.00: »Cirkus s 3 arenami«, D. Martin, J. Jevvis. Alabarda. 16.00: «Zena z reke«, Sophia Loren. Rik Battaglia. Ariston. “ 16.00: »Deportiranci iz Botany Baya», Alan Lzdd, J. Mason in Patrlcia Medina. Armonia. 15.00: «PatrulJa rdečih jopičev«, J. Ctaig, K. Yarsen. Aurora. 16.00: »Sedmero nevesi za sedem bratov«, Jane PovveH in Hovvard Ketl. Garibaldi. 16.00: «Rušilci nasi- pov«. R. Todd, M. Redgrave. Ideale. 16.00: »Devica iz doline«. Debra Paget. Robert VVagner. Impero. 16.00: «Frou-Frou». Da-n.y Robin. Gino Cervi 21.20 L. M, M«0*4 * slU'S,,a ghini: »Mal.- iene}>i turistični essč EXPIP . Tel-1* Ul- Ciceronc r h Ul. »v Frančiška 20/IU tel. 17-338 sprejema 1“- serate mat« ^ rr-oo,^/d 1 * Potrti od neizmerne .ž^0stinCem"^^^včeraj sorodnikom, prijateljem m zna ■ boiezni 0du let po Jera«*1 v gosi- ■- da je v starosti 82 le po K“‘^irn0 V ^ ih previden s svetimi zakramentu |ast, preminil naš nadvse ljubljeni praded ' ^ 30SIP S 0 Siti «0Sti,nitar . v nedelj Pogreb neP°z“!5nef®lo^0nalkOpčinah’ ^ t. m. ob 15.30 iz hise žalosti na v ulica 65, na domače pokopališče. soPr jo- Žalujoče hčere MariJa VatU ,n*. tt>'. reli* pij; i «■ ud. ip»>' iti. JU- 22; K)V> rJlA jih- Kii; je In kaj hc6e ACM jjcfraii/a protislovju *Kcionarna in protislovna resolucija zadnjega Kongresa, Ki ; kazuje, da gre za preplesKano idejo „KatolišKega integrali« * Glas številnih nosilcev zdravih idej pa je Kongres zadušil 6. novembra je bil _ Zato so tudi v ACLI razne J^ogni 5 kongres ACLI finskih združenj italijan-v ®*lavcev). Ker smo v t*tadikalmh sporih vaje-■ ati le kratico CISL (ki bistvu demokrščanski tat), ne bo odveč, če se .' njenem delovanju in IPta' da nam bodo laže ihtavi potek kongresa in ^ključki. (jr* so nastale pred 10. Mi krščanska sindikalna ta4’ ko je bilo še vse de-jjJ'0 enotno organizirano v ' Ko je leta 1948 nastal »kil. v ni razkol, so se ACLI CISL, pri čemer i Pridržale vzgojne, pod in razvedrilne naloge JRjtau krožkov, patrolia-ilj ®. Nedavno tega. so za-vtatanavljati tudi skupi-Nii 'nilustrijskih podjetjih. razpolagajo že s 7.000 ta 5.4oo skupinami v ki štejejo skupno članov. Organizacija r?iniočnejša v Lombardi- \ v šteie kar 160-(>°0 ala- itlo članov predstav- il;.. kmetje. Iz članstva in se voliin tudi noslanci volijo tudi poslanci javnem so ACLI pre sindikalno mezdno CISL. V poslednjem i{Va-Pa si vedno bolj prisadu'!! 2a rešitev splošnih so-)i|, 'a Vprašanj ter so nasto-v Prid rešitve agrarne '»trne in «upravičenih raz- h* v kmetijstvu, za pra-l^le' .tašitev vprašanja peljeta vrelcev in državne li(j °ve ENl„ter za ublažitev S °!?^k' temelji teh zdru-itjj’ki se opirajo na nauke i^^kega socializma, so se ((J6 izoblikovali na «tednu ! v Rerugi leta 1953 S« *Zasedanju duhovniških ^^'ikov», ki je bilo leta )l(.v Bologni. Na teh dveh C9ni'b so namreč precej J>to obravnavali vpra- iit delavskega gibanja in l,ne borbe ter zavzeli ne-l* Stališča, naprednejša ,.L kservativne katoliške so-»Jjji*. Priznali »o celo u-k etiost razredne borbe, i|l ,s pridržkom, da mora d ktJčansko navdahnjena, k tasedanju duhovniških stikov ACLI so odobrili ki pravi, da izvaja-j M*I razredno akcijo, ki J i* Pridobitvi in obrambi 11. Pravic in ciljev, ki so i!i kPeški dokumenti ponov-^Udarili. Toda v razla-L. Ideologije in ciljev ni* J voditelji ACLI enotni. Vitaju se napredne težnje i|(, tajo z nazadnjaškimi, t Vplivov «lapirisma» (po \ tai, znanem florentin-\ni Panu) imamo vplive ■ 7«ki ^ kega kardinala Lercv I.djJe uvedel ustanovo «to-kih kaplanov« (toda ne S) ,rednem francoskem smili^ k Podobno. »led ACLI in CISL S,*0,n« bomo daleč od res-ta t0 * trdimo, da predstav-V«*lbanje v celotnem de *t hj*nskem gibanju levico, St, * bitl Pri reševanju % fit> socialnih vprašanj Jljiljkvplucionarno, da pa Hkatoliškesa Sov "ta# in da Je zato \ končni cilj, odtegniti ■ množice vplivu mar-Xl 1,1 idej. Tega cilja * L,ne Prikrivajo in trdijo, ,!to]0 postati središče za taejno oblikovanje in h K° Pobudo. Sjjjf1 idejnih protislovij j) 8 A0. tudi razna nasprotij krščansko demokracijo S^taom CISL, ki zago-\ sodelovanje med raz-."1^0 loneče na katoliškem \ 0 razrednem sodelova- N dl'& ACLI določajo it da lahko postu- I 'iUH člani vsi delov- 7 ki živijo od svoje- ,Jti, sicer kmetje, de- ni, ^ ehnično osebje, urad 'iudje svobodnih po- v *■' nimajo uslužbencev. te.rni Italiji pa se kre-f član^e z zahtevo, naj bi j: bj n' Predvsem delavci, K>*ki'nela ACLI predvsem i l s 2načaj. V odnosu do S. m«enja v ACLI de-i>UvpSprotna pola nekako 'i %ikk. P°stanske zborni-ki'šjnii9 t Rapelli ter glav-C' k CISL Pastore. Ra-Osken, usmerjen v kriti '>ali s'ndikalnem giba- *in viti tavo, bi hotel za-k, "tain ^1 večji delež v C Pa !**. Ž1 vi jen ju, pri če-i»lJa n. 9J bi se to organi-ll|. t ^ ukvarjala s sindi- V se*dn° borbo- rnarveč tdn„ b°rila ?a spremem- Ctla)aln0V med delavci in AbSe ,v samih podjetjih, h ' tir hotel, da bi bila 't VzGdvsem nekaka So-lk*tedi^."tanje sindikalistov bV za pridobivanje 'ai^zat Qtlik ACLI poslanec \ biti tPa trdi’ da bi mo" .. a združenja avto- l,v?‘iC!oloiko «iban'e ,a V U(l,on-i0 družbe z ak* v ra eŽb° njihovih čla-hJK» naZ-n'^ or8anih. Toda la n st?i« pri določanju, A bo ta udeležba. struje, ki so prišle do izraza zlasti na predkongresnih skupščinah po raznih pokrajinah. Tako so na nekaterih skupščinah protestirali proti kapitalističnim strukturam, drugod zahtevali nove socialne odnose v podjetjih IRI, drugod zopet večjo državno udeležbo pri izkoriščanju petr-i-lejskih ležišč. Povsod pa so zahtevali uresničitev Vanoni-jevega načrta, ki naj bi postal orodje nove gospodarske politike, ki naj bi bila najbolj učinkovito protimonopo-listično sredstvo. Na vsa ta vprašanja in nasprotja bi moral odgovoriti peti kongres ACLI v Bologni, ki ji je postavil naslednjo temo; «Veliko delavsko krščansko gibanje, voditelj delavskega razreda«. V besedah raznih govornikov so se seveda izražala različna stališča. ki pa se niso konkretizirala v zaključni resoluciji, ki je v glavnem pustila stvari pri starem. Kritike na kongresu Predsednik ACLI Dino Pe-nazzato, ki je podal glavno poročilo, je ostro kritiziral nepremičnost vlade v socialni politiki. Dejal je, da vlada med vsem delovnim ljudstvom hudo nezadovoljstvo zaradi počasnosti in neodločnosti v vprašanju socialnih reform in zaradi vedno večje nepopustljivosti delodajalcev. Kritiziral je tudi vlado zaradi njene davčne politike, ki prizadeva predvsem revnejše sloje, njeno nihanje glede a-grarnih pogodb, odlašanje rešitve vprašanja IRI itd. Zahteval je, da morajo imeti delavci več vpliva na reševanje socialnih in političnih vprašanj, če se hoče uresničiti prava demokracija. Glede odnosov CISL pa je dejal, da pripada članom ACLI predvsem naloga usmerjeva-nja v tej organizaciji. Kar se tiče odnosa do drugih delavskih gibanj je dejal, da odklanja «odprtje» na levo zaradi nepremičnosti PSI in njene tesne povezave s komunisti. V diskusiji o poročilu so se zelo močno pokazala razna nasprotja in ni primanjkovalo kritik na račun Krščanske demokracije, CISL in samih ACLI. Tako je neki Gori, delavec iz Florence, dejal, da bi moralo krščansko gibanje obsoditi politiko medrazredne-ga sodelovanja, ki jo zagovarja KD. Na sindikalnem torišču pa bi moralo gibanje težiti k enotnosti vsega delavstva, da se omogoči odpor proti povečani sili kapitalistov. Z ločenim sklepanjem sporazumov z delodajalci ne bo nikakor mogoče doseči e-notnosti delavstva. Neki drugi delegat iz Son-drija je dejal, da niso dosegle ACLI pri reševanju osnovnih vprašanj (agrarne pogodbe, IRI, borba proti brezposelnosti) nobenega napredka in da je ostalo pri kompromisih. Za rešitev teh vprašanj je nujno sodelovanje vsega delavskega razreda. Številni diskutanti so obravnavali vprašanje o vlogi ACLI v sindikatih in v sami KD ter se vpraševali, ali naj se organizirajo kot posebne struje v teh organizacijah, ali pa naj se omejijo na usmerjevanje in ideološko vzgajanje, pri tem so se izrekali za eno ali drugo stališče. Izogibali so se glavnega vprašanja, to je vprašanja odnosov do delavskega gibanja kot celote. Rapelli proti Rastoreju Med najbolj važnimi posegi v diskusijo je bil nedvomno Rapellijev. Rapelli je napadel sindikalno politiko Pa-storeja in dejal, da bi se morala oživiti v CISL prava krščanska sindikalna struja, kakršna je že delovala v CGIL pred sindikalnim razkolom. Ce se akcija ACI-I ustavi pred vrati CISL, tedaj bo vedno ostala nepomembna. Ne gre za ustanovitev novega sindikata, toda ACLI se mo- rajo uveljaviti kot struja v sindikatu samem. Rapelli je tudi obsodil nasilje delodajalcev v FIAT. Drugačno stališče je zavzel voditelj ACLI iz Milana Cle-■rici, ki je sicer dejal, da morajo biti ACLI «motor» demokratičnega sindikalizma, ne smejo pa v njem ustvarjati lastne struje. Toda CISL tudi ne sme postati »integralno laburistično« delavsko gibanje. Proti ustvarjanju struj se je izrekel tudi glavni predsednik ACLl Penazzato, ki je povzel zaključke diskusije. Seveda je zagovarjal to tezo tudi Pastore. Iz poročila in diskusije se je izcimila zaključna resolucija, ki ni nakazala konkretnih poti za reševanje osnov-cs (Nadaljevanje na 4. strani) JESENSKI MOTIV 'v (Foto Magajna) EDEM NAJSTAREJSlH INDUSTRIJSKIH OBRATOV V TBSTD Tovarna stroje? pri Sv. Andreju Ustanovljena je bila že leta 1820. Takrat je na današnjem zemljišču tovarne zrasla neznatna livarna, ki se je do leta 1857 razvila v majhno tovarno strojev. Od tega leta naprej, ko je postala namreč tovarna last družbe «Tržaški tehnični zavod«, katere lastniki so jo prevzeli skupno z bližnjo ladjedelnico Sv. Roka, se je to industrijsko podjetje stalno razvijalo, dokler ni postalo eden najmodernejših zavodov za izdelavo vsakovrstnih ladijskih strojev, od najmanjših pa do najmočnejših. Zemljišče, ki danes pripada Tovarni strojev meri skoraj 90 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je skoraj 45 tisoč pokritih s stavbami. V teh stavbah so nameščene razne delavnice. Glavni oddelki tovarne so: livarna za železo in bron (jeklene odlivke dobiva tovarna od drugod), mehanične delavnice, dvorane za montažo, delavnica za parne kotle, delavnica za orodje in razna skladišča in sodobno urejena CENENO IN PRAKTIČNO PREVOZNO SREDSTVO NAŠEGA ČASA ¥@S u ikmfareli Ko je Enrico Piaggio pokazal svojim kolegom prvi model vespe, so se mu smejali in napovedovali, da je ne bo nihče kupil; danes pa so postale strah in trepet pešcev in avtomobilistov od Južne Italije do skandinavskih dežel Mnogo je takih, ki si želijo imeti vespo, posebno mladina stremi za tem, da si nabavi ta motorček, ki služi za delo in zabavo. Toda med temi mnogimi je več takih, ki sploh« ne vedo, kako je nastalo to majhno motorno kolo, ki je v zadnjih osmih letih dobesedno preplavilo ceste in mestne ulice in povzročilo velike skrbi strokovnjakom v prometnih vprašanjih. Ni naš namen, da tukaj razpravljamo o preglavicah prometne policije in o padcih oziroma nesrečah brezvestnih vespistov, tu imamo predvsem namen, da povemo, kako sta se rodila dva od najbolj znanih skuterjev, ki sedaj brnijo po cestah od Južne Italije pa tja do zakotnih krajev skandinavskih dežel. Vespa stoji nekako v sredi med igračo in motorjem, toda ta igrača-motor si je znala pridobiti priznanje široke javnosti in to prav zaradi odlične zamisli Genovežana Henri- ka Piaggia. | niških zvez je bila prekinje- Brata Piaggio sta bila pred na. Vojna vihra je bila mi- vojno lastnika tovarne, ki je izdelovala železniške vagone, trolejbuse in motorje za avio-ne. Po vojni pa je nastopila kriza. Tovarno je bilo treba zapreti in odpustiti vseh 12 tisoč delavcev. Zaradi vojne in bombardiranja je bila večina italijanskih tovarn težke in lahke industrije porušena, promet na cestah v zelo slabem stanju je bil nemogoč, večina želez- TIsoč vespistov iz evropskih detel se je lani udeležilo mednarodnega folklornega izleta v Parizu. Na sliki vidimo skupino milanskega vespističnega kluba v pokrajinskih narodnih nošah mo, pričelo se je mirno življenje, vzporedno s tem pa potreba po prevoznem sredstvu, ki bi ustrezalo zahtevam časa. Temu niso mogle biti kos avtomobilske tovarne. Treba je bilo še mnogo časa, preden bi mogli začeti z gradnjo avtomobilov za domači trg. Henrik Piaggio je izkoristil priliko, spomnil se je na skuterje ki so jih uporabljali ameriški padalci za hitre premike vzdolž fronte in prišel je na zamisel, da bi zgradil tako motorno kolo, ki bi v neki meri ublažilo promet in bilo dostopno potrebam velikega števila delovnih lju'di. Nalogo, da izdela primeren motor, ki bi imel največ 5 konjskih sil, je poveril inženirju dlAscaniju. Ta se je takoj lotil dela in izdelal motorček z enim cilindrom, katerega poganja mešanica bencina in olja in istočasno maže njegove dele, ki zaradi tega ne potrebujejo posebne pozornosti kot na primer pri avtomobilu. Pri tem ni dal velike važnosti brzini, glavno načelo je bilo da je motor vdelan v karoserijo in direktno povezan z zadnjim kolesom. Nato je opremil karoserijo s pedano za noge, tako da je pripraven tudi za ženske, nataknil krmilo starega motorja in nato opremil vozilo s pnevmatikami dveh samokolnic. Ko je Piaggio pokazal svojo novo ustvaritev svojim kolegom, so se mu smejali, Češ da ne bo nikoli prodal kaj takega. Poskusi so dali odlične rezultate. Motor-igraČa je bil pripravljen, da gre v jav- Od lifld zaostritev položaja na Srednjem vzhodu Izvaelsho egiptovski spor velika nevarnost za splošni mir - Bagdadski pakt in nesoglasja med arabskimi deželami * Osnovni razlog napetosti na Sred. vzhodu je v razširitvi blokovske politike na to področje Na Srednjem vzhodu že dalj časa opažamo neko kronično nemirno vzdušje, ki prav nič ne obeta in tudi ni v skladu s splošnimi napori, da bi se svet pomiril. Ne gre tu samo za tradicionalna trenja in spo-pede med Izraelom in Egiptom, točneje med Arabci in Izraelci, marveč je opaziti določene zaskrbljujoče pojave tako na severu In na jugu kot na vzhodu tega področja, a tudi izven njega v odnosih med silami, ki se tu bore za svoj vpliv in pozicije. Pred časom je Foster Dul-'es predložil načrt za rešitev arabsko-izraelskega spora. V bistvu je predstavljal kompromis, ki naj bi se na njegovi osnovi rešilo vprašanje arabskih beguncev, vprašanje meja in Jeruzalema, v ujem se je obljubljala pomoč za izpolnitev gospodarskega načrta, za povračilo škode beguncem itd. V resnici je šlo za kompromis med dvema spitima strankama, katej-ima že sama misel na to pomeni kapitulacijo Načrt, ki je bil v svojem namenu in bistvu dober, pa se ni mogel uveljaviti, ker je bil premalo realističen Bil Je i eno besedo preveč kabineL ski, ker je preveč računal s tem, kaj bi se moralo in manj, kaj bi se dalo napraviti. V svoji analizi in oceni položaja pa je Dulles nekaj dobro pogodil. Namreč to, da je spor med Izraelom In £-giptom osrednji problem Srednjega vzhoda. kateremu je podrejena vsa politika arabskih držav na tem področju in da na osnovi tega na tem področju ne bo moč doseči pomiritve, preden se ta spor ne reši. Dullesov predlog, kot znano, ni imel uspeha, sicer ne, uspeh je bil, toda v negativnem smislu. V arabskih deželah, posebno v Siriji in Egiptu, se je začela akcija za povečanje oborožitve. Prišlo je do trgovinskega sporazuma glede dobave češkoslovaškega orožja Egiptu, nakar so se za to začele zanimati še druge arabske dežele, posebno Sir(-ja. Začelo se je govoriti tudi o gospodarski pomoči vzhodnoevropskih držav arabskim deželam, še bolj o pomoči, ki bi jim jo v tem smislu imela dati SZ. Jasno, da more taka stvar postati zapletena, čini je govora o vzhodnoevropskih deželah in SZ. Takšen primer pa bi znal bistveno ogroziti Vse dosedanje napore za po-miritev in znova nevarno zaplesti mednarodno situacijo. čim so se začele arabske cir-žave oboroževati, tudi Izrael, ki se čuti stalno ogrožen, ne bo hotel zaostajati. In tako se bo na tem nevarnem področju začela tekma v oboroževanju, obenem se bo krepilo vojno vzdušje in večala medsebojna nestrpnost, kar mora konec koncev privesti do spopada. Pri tem pa ne gre samo za to da se ogroža mir na Srednjem vzhodu, marveč bo to imelo svoje posledice v mednarodnih odnosih na sploh; pri tem mislimo v prvi Vrsti na zaostritev obstoječih nasprotij med Vzhodom in Za-padom. Zapadne države, posebno ZDA, sumijo, da za prodajo češkoslovaškega orožja F,-giptu stoji SZ, ki da želi po- večati svoj vpliv med arabskimi deželami in tako ogroziti njihove interese. Toda to je samo ena plat resnice, drugo predstavlja dejstvo, da je nova sovjetska politična akci-ia na Srednjem vzhodu v veliki meri posledica zapadnih iid.iienov na tem področju, da se ustanovi neki obramben sistem, ki bi po zapadnih izjavah bil sicer obrambnega značaja, a ga Sz smatra za izrecno napadalnega in naperjenega proti njej. ArabsKe dežele imajo vso pravico, da skrbe za svojo varnost, da se oborože, tega jim nihče ne more prepovedati, toda hkrati je treba poudariti da se kriza na Srednjem vzhodu ostri in da utegne to imeti neslutene posledice ne samo na tem področju ampak tudi v širših mednarodnih odnosih Situacija se zaostruje tudi na reveru tega področja. Gre za vprašanje bagdadskega pakta, ki se ie zdaj razširi! ter izpopolnil s pristopom Irana. Ta pakt predstavlja instrument v rokah zapadnih sil za izvajanje njihove politike na Srednjem vzhodu, a SZ smatra, da to ogroža njeno varnost. Posledica pristopa Irana k bagdadskemu paktu je poslabšanje odnosov med Iranom m SZ, ki so pred tem bili na najboljši poti, da postanejo normalni in celo prijateljski Za stabilizacijo razmer na Srednjem vzhodu pa to nikakor ne more predstavljati razveseljivega dejstva, nasprotno lahko to pripelje do skrajno Priključitev Irana k bagdadskemu paktu ni izzvala vznemirjenosti in nezadovoljstva samo pri SZ, ampak tudi med arabskimi državami, ki mu nasprotujejo. To nasprotovanje ni v vseh arabskih deželah enako močno in brezkompromisno. Tako je v Jordaniji manjše kot v Libanonu, a v Libanonu spet manjše kot v Siriji in Egiptu. Tema dvema se je v borbi proti bagdadskemu paktu pridružila Saudska Arabija, ki jo je pri tem vodil, razen splošnega a-rabskega, še neki drug razlog: vladajoči vahabitski dinastiji v Saudski Arabiji se Je zdel bagdadski pakt instrument ha-šemitske politike, stremeče za ustanovitvijo držuve plodnega polmeseca, ki ji vahabitska dinastija nasprotuje. Nasprotno težnji zapadnih sil, da bi vključile v zapadni varnostni sistem na Srednjem vzhodu tudi arabske dežele kar se je deloma uresničilo z bagdadskim paktom, pu so te sprožile zamisel o ustanovitvi regionalnega varnostnega sistema, ki bi ostal izven za-padnega ter vzhodnega bloka in bi se vključile vanj vse a-rabske dežele. Do takega med-arabskega sistema kolektivne varnosti ni prišlo, dasi je nekaj podobnega bilo sklenjeno v okviru Arabske lige že leta 1049. Po sklenitvi bagdadskega pakta in poskusu, da se kot protiutež temu sklene tripartitni pakt med Egiptom Sirijo in Saudsko Arabijo, je E-gipt prevzel iniciativo, da bi prišlo vsaj do sklenitve bila- tiezaželenih in neprijetnih po-.teralnih vojaških sporazumov litičnih posledic tako tu kot s Sirijo in Saudsko Arabijo, drugje, 1 Kasneje naj bi se ta »istem bilateralnih sporazumov razširil še na ostale arabske dežele izven bagdadskega pakta, a ena njegovih nalog bi bila v tem, da prepreči razširitev bagdadskega pakta v arabskem svetu. Vsa ta in ostala dejstva kažejo, da po eni strani arab-sko-izraelski spor dobiva vse ostrejše oblike, po drugi pa, da so nasprotja v samem a-rabskem svetu tako razvita, da še ni moč govoriti o nekem enotnem nastopu Arabcev v borbi za svoj napredek in neodvisnost, s čimer se možnosti za politiko stabilizacije miru v tem predelu sveta zmanjšujejo, a nevarnost novih vojnih požarov veča. To stanje je zadnji čas poslabšal Je spor med Pakistanom in Afganistanom zaradi Pahtunistanske pokrajine, ki pripada Pakistanu, a je naseljena z afganistanskimi plemeni. Afganistan zahteva za to pokrajino avtonomijo. Spor je zaenkrat bolj lokalnega značaja, a takšen ne inore ostati dolgo, ker je Pakistan član bagdadskega pakta, dočim je Afganistan prav na osnovi omenjenega spora zaradi Pahtunistanske pokrajine navezal tesnejše stike s SZ. Rejitev tako zapletenega stanja v odnosih Srednjega vzhoda bo mogoče najti samo v povezavi vseh arabskih dežel na osnovi skupnega interesa, ki bi temeljil na borbi za neodvisnost in napredek, proti tujim vplivom in poskusom, da se arabske dežele izkoristijo kot orod'e takšne ali drugačne politike ki ni v prid arabskim, ampak tujim interesom. nost, manjkalo mu je še ime. Toda tudi imena ni bilo težko najti. Po svoji zgradbi podoben osi, ker je bil širok spredaj in zadaj in ozek v sredini, jč dobil ime «vespa». Začela se je velika reklamna kampanja, ki je predvsem poudarjala lastnosti novega vozila, ki dosega 55 km na u-ro z 1 litrom mešanice na 40 km. To in še posebej zmerna cena motorčka je pripomoglo, da si je prvih 10.000 vesp kaj kmalu pridobilo simpatije ku-povalcev in sploh vse javnosti. Delavci, uradniki, odvetniki in zdravniki so takoj začeli ceniti praktičnost novega motorja. Prihranili so na času in denarju, ker se je vespa izkazala za ekonomično sredstvo; ljudje vseh socialnih slojev so si nabavili skuter, še posebno mladina, kateri se je ponudila priložnost, da si z minimalnimi stroški lahko privošči nekaj zabave z daljšimi izleti. S to svojo zamislijo pa je Henrik Piaggio vsaj delno rešil tudi vprašanje brezposelnosti. Danes zaposluje tovarna vesp 4200 delavcev, med katerimi so taki, ki so ostali brez dela, ko je moral Piaggio zapreti svojo tovarno vagonov, poleg tega je v 1500 prodajnih agencijah po vsej Italiji zaposlenih še drugih 10.000 delavcev. Danes kroži po zapadni Evropi nad milijon teh motorčkov. Od tovarne Piaggio so kupile patent za izdelovanje vesp Francija, Španija, Anglija in Zapadna Nemčija in iz dneva v dan se skuterji bolj uveljavljajo, tako da si marsikdo namesto avtomobila kupi vespo, ker mu ta, kot navaden avtomobil, veliko prihrani na času, ki je v povojnih letih postal gospodar človeka. Vespa, katere prvi rudimen-talni model je razstavljen v muzeju motorizacije v Turinu, si je osvojila vsa evropska tržišča, ker si jo lahko privoščijo tudi delovni sloji, postala je nekaka spremljevalka zaljubljenih parov, postala je hitro sredstvo za delavca, ki mora na delo v tovarno, in za profesionalca na njegovih uradnih poteh, postala je zabava za družino, katera si lahko privošči nedeljske izlete, skratka, postala je potreba poslovnega človeka, kot mu je potreba kruh. Skoraj istočasno pa se Je pojavil drugi, zelo znan skuter: lambreta. Njegov rojstni kraj je na obali Jezera Lam-bro v okolici Milana. Po zamisli Ferdinanda Innocentija ga je izdelal inženir Torre. Lambreto so predstavili javnosti leta 1947 in enako kot vespa je tudi ta skuter zbudil veliko zanimanja v javnosti. Po začetnih poskusih izdeluje danes tovarna Innocenti po najmodernejših načelih 600 lambret na dan, kar je zelo veliko število. Lambrete pa ne gredo samo na domača tržišča. Približno 13.000 motorčkov je bilo v letu 1953 izvoženih v Anglijo, na Nizozemsko, v Belgijo in skandinavske dežele, kar pomeni, da se ta nova igrača-motor vedno bolj uveljavlja v svetu, LOUIS ABRAM PREJELI SMO »Pravniku, glasilo za pravno teorijo in prakso, letnik X. — 1955. štev. 7—9- Založba «U-radni list LRS«, Ljubljana. Erjavčeva 11-a. Letna naročnina zn člane Društva pravnikov LRS 200 din, za nečlane 300 din. delavnica za Ibsene modele, ki je zrasla po vojni na mestu prejšnje, ki je bila med vojno razbita. Tehnična oprema tovarne je najsodobnejša in zelo izpopolnjena. V delavnici za lesene modele lahko občudujemo, poleg raznih drugih vsakovrstnih strojev, velikansko angle- ško stružnico znamke «Wad-kin«, ki jo rabijo izključno za izdelovanje lesenih modelov za livarno in ki služi za vrtanje lukenj, žlebov in vsako- vrstnih drugih odtisov. Vse delavnice so opremljene z zračnim ogrevanjem, mizarska delavnica ima pa še posebno napravo, ki stalno vsrkava v podzemlje žaganje in prah, tako da je zrak v njej vedno čist in zdrav. Delo v Tovarni strojev se vrši po navadi po sledečem delovnem procesu; načrti za razne dele stroja prihajajo iz študijskega urada, kjer jih tehnično osebje do natančnosti izpopolni, najprej v delavnico za modele. Tu izdelajo modele točno po risbah in jih pošljejo v livarno, kjer napravijo okoli njih matice iz vlažne zemlje. Te matice naj- prej posušijo v posebnih na-, tov. Tovarna pri Sv. Andreju pravah, nato v njih napravijo odlivke iz raztopljenega železa ali brona. Za izdelovanje matic je potrebno več vrst zemlje; za večje izdelke, kot na primer velike bronaste ladijske vijake, pa delajo matice tudi iz cementa. Ohlajene železne in bronaste odlivke razmestijo v posebne delavnice, kjer jih z močnim brizgom vode popolnoma očistijo. Sele nato gredo surovi izdelki v mehanične delavnice, kjer jih popolnoma dokončajo. Mehanične delavnice so nameščene v poslopju, ki ime. nič manj kot štiri nadstropja. V višja nadstropja pošiljajo samo manjše izdelke, medtem ko ostanejo veliki odlivkl v pritličju. Zelo zanimive so mehanične delavnice zlasti zaradi njihove tehnične opreme, ki je res neobičajna in čudovita za nestrokovnjaka. Tu lahko vidimo orjaški oblič dolg 22 m, širok 4.2 m in visok 4.7 m, ki lahko obla izdelke, ki tehtajo tudi do lo ton, nato strugala, dolga do 20 m, in vsakovrstne druge stroje. Obsežnost tovarne in njena najmodernejša tehnična oprema, ob kateri smo se le bežno zadržali s tem, da smo o-menili največje orjake med raznimi stroji, s katerimi tovarna razpolaga, omogočajo temu tržaškemu veleindustrij-skemu obratu izdelavo vseh vrst strojev za ladje, parnih turbin, parnih kotlov in strojev za električne centrale. Poleg tega pa izdeluje tovarna strojev tudi posamezne dele za druge tovarne. Prvi parni stroj je tovarna pri Sv. Andreju izdelala že leta 1846. Od tedaj je proizvodnja stalno naraščala, ker se je mehanizacija pomorstva hitro razvijala. Do leta 1925 je Tovarna strojev izdelovala izključno parne stroje, medlem ko je pozneje začela izdelovati tudi Dieselove motorje. Ob tej priliki je treba omeniti, da je Tovarna stre* jev izdelala prvi Dieselov motor v Italiji in da so leta 1931 Združene tržaške ladjedelnice (CRDA), h katerim spada zdaj Tovarna strojev, izdelale za 228.000 konjskih sil ladijskih motorjev in dosegle tako za tisto leto največjo proizvodnjo na svetu. Kot smo že omenili, izdeluje Tovarna strojev tudi parne turbine. Prvo je zgradila ie leta l9r-3 T«h turbin pa je zgradila do konca leta 1952 z'. 1,569.670 osnih konjskih sil. M'd drugimi je izdelala tudi stroje za ogromno 48.502-ton-sko oceansko ladjo na parne opere «Porgy and Beas«, ki je dosegla tolikšen uspeh na turneji po Italiji. Rojena v Brooklynu je po dovršenih študijah na glasbeni visoki šoli v Neto Yor-ku dobila Štipendijo za slovito Juilliard School of Musič, glavni konservatorij prestolnice, kjer se je izpopolnila. Leta 1952 je dobila nagrado »Marian Anderson«. Dasi je pretežni del svoje dejavnosti posvetila koncertom komorne glasbe, je Gloria Davy pogosto nastopila tudi na pomembnih lirskih prireditvah. Pela je med drugim v »II-luminations« Benjamina Bril-tena in v «Four Saints in Three Acts« Virpila Thomsona. Eden njenih največjih uspehov je bilo predvajanje Straussovega »Capriccia«, ki Vazikova pesem «Na Poljskem so objavili zanimivo pesem,« je pisal pred dnevi angleški »Manchester Guardian«. »Ljudje plačujejo po deset funtov, da bi dobili list, ki je objavil poemo »Pesem mladini«. Niso je pretihotapili na Pcljsko od zunaj, marveč jo je napisal znani poljski pesnik Adam Vazik, ki je leta 1953 prejel državno nagrado za književnost ter je član Sveta za umetnost pri varšavskem ministrstvu za kulturo, razen tega pa sodeluje pri narodnem svetu polj-sko-sovjetskega društva za prijateljstvo in sodelovanje. »Pesem mladini« Je bila objavljena na dveh tretjinah prve in druge strani glavnega poljskega dnevnika »Nova kultura«, ki Je uradno glasilo združenja poljskih pisateljev. Dejanski smisel te pesmi so spoznali šele, ko je bil list že v prodaji. Policija je skušala zapleniti vse izvode številke v kateri je bila objavljena ta »subverzivna« pesem, vendar je nekaj izvodov ušlo zaplembi in jih zdaj pod roko prodajajo po 100 zlotov. (Posamezen izvod tega tednika stane sicer 1.2 zlota). Prvi francosko-Jugosl. film “Hariiki vrabci» V Splitu in Trogiru so te dni začeli snemati prvi fran-eosko-jugoslovanski koprodukcijski film »Pariški vrabci«, ki ga režira francoski režiser Maunce CIoche. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK 6 PHOCESOt/ V DRUGEM ZASEDANJU POROTNEGA SODIŠČA V IZiDMU Pred sodišče bodo morali tudi bivši partizani obtoženi umora tt fašistov aprila 1945 v Pordenonu Ogorčenje prebivalstva v Furlaniji, ki je bila za odporniško gibanje nagrajena z zlato medaljo - V boju za osvoboditev je žrtvovalo svoje življenje 4 000 mladih ljudi, 50.000 pa jih je prestalo hude muke v raznih taboriščih - Ustali procesi so kriminalne narave V ponedeljek se bo v Vidmu zopet sestalo porotno sodišče, pred katerim bodo prisegli tudi novoizbrani ljudski porotniki. To je drugo jesensko zasedanje videmskega porotnega sodišča, v katerem se bo vršilo šest procesov. Prvi proces bo proti skupini mladeničev, ki so v Vidmu povzročili nemalo skrbi organom javne varnosti s tem, da so kradli in povzročali druge nevšečnosti. Od 16. do 18. t. m. bo pred sodiščem Matteo Tizianei obtožen umora, od 21. do 23. se bosta morala zagovarjati Luigi Pisco-po in Sergio Graniero obtožena izsiljevanja, od 23. do 26 se bo zagovarjala Amalia To-patigh, obtožena umora z zastrupitvijo in 28. novembra bo prišel pred porotno sodišče Enzo Camilot, ki je obtožen sramotenja ustavnih institucij. Od 29. novembra pa vse do 8. decembra bodo sodniki porotnega sodišča zasliševali 6 bivših partizanov iz Pordenona, obtoženih umora 11 fašistov in pripadnikov vojaških formacij Brigate Nere. 30. a-prila 1945 je namreč razjarjeno prebivalstvo Pordenona, ki je skupno z ostalim prebivalstvom Furlanije zelo trpelo in težko prenašalo nacifašistično okupacijo in v borbi za osvoboditev žrtvovalo 4.000 svojih najboljših sinov, zahtevalo od partizanov, da obračunajo z 11 fašisti, ki, sc se najbolj odlikovali v trpinčenju zaprtih domačinov ir. partizanov. Fašiste so pripeljali pred zapore in jih u-strelili, kot je zahtevalo ogorčeno ljudstvo, Ardito Forna-air, Bruno Travani, Leonardo Marias, Aldo Zuccato, Stanislav Badalic in Bruno Pagot-to, ki so bili v skupini, ki je fašiste odpeljala iz zapora se bodo morali zagovarjati za dejanja, za katera jih je o-prostila že mirovna pogodba in sodna pomilostitev, ki je bila izdana prav za tovrstna dejanja, izvršena v času voj- ne proti okupatorjem in nji hovim slugom. Tožbo je vložila ena izmed vdov fašističnih miličnikov, ki so jih partizani ustrelili, seveda pod o-kriljem in s pomočjo tistih videmskih reakcionarnih krogov, ki se hočejo po desetih letih maščevati nad ljudmi, ki so največ doprinesli k zmagi nad fašizmom in novi demokratični ureditvi. Prav z iskanjem in pripravljanjem procesov proti bivšim partizanom tudi same sodne oblasti podpirajo reakcijo, ki ne miruje in še vedno rovari upajoč na vrnitev tistega, kar je bilo enkrat za vselej premagano in odpravljeno. Demokratična javnost v Furlanija pokrajini, ki je bila nagrajena z zlato medaljo za odpor, ki ga je nudila okupatorju in iz katere je bilo odpeljanih v taborišča 50.000 prebivalcev in jih je 4.000 padlo v bojih za osvoboditev, je nad ravnanjem sodnih oblasti zelo ogorčena in zahteva, da proces, do katerega bo, kot povedano, prišlo konec novembra pokaže na resnične krivce grozodejstev, ki so bila v Pordenonu in drugod izvršena v zadnji vojni in da se oproste vsakršne obtožbe junaški partizanski borci, ki so klicani pred sodišče. Novi odg. urednik iKatnliškega glasa# V zadnji številki »Katoliškega glasan je njegov novi urednik msgr. dr. Fr. Močnik, ki te bil imenovan na mesto pokojnega standreSkega iupnika Staniča, napisal članek, v katerem pravi, da bo ta list zvesto nadaljeval po sedanji poti. Kot je znano, je bila ta pot vedno sovražna slehernemu naprednemu političnemu, zlasti pa delavskemu gibanju in bila vedno izraz najbolj reakcionarnih teženj. List je pač izhajal in še vedno izhaja po odobritvi goriikega nadškofa in tržaškega škofa, od katerih je zlasti zadnji znan zaradi rvoje raznarodovalne politike Izvolili so novo občiusko volimo komisijo Frejšnji teden Je bila izredna seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so morali nujno imenovati novo občinsko volilno komisijo. Dnev. ni red je bil kratek. Sprejeli so poenotenje plač občinskim uslužbencem pri čemer bo prišlo na leto okrog 500 lir poviška. Kot tretja točka dnevnega reda je bila razprava o nekaterih prošnjah občanov, da bi jim občina plačala bolniško oskrbovalnino, katero bi pozneje odplačevali občini. Občina je nekatere piošnje sprejela, nekatere pa tudi zavrnila. Ze en teden imajo v So-vodnjah v zvoniku novo ufo, o kateri so razpravljali na eni zadnjih sej občinskega sveta, ko so občinski možje sprejeli sklep, da se potroši 90.000 lir za njeno namestil te v. ŠE ENKRAT NEPORAŽENI JUGOSLOVANI V PARIZU Francija-Jugoslavija 1:1 (0:1) Šele d ve minuti pred koncem tekme so Francozi dosegli izenačenje Jugoslovani so igrali dobro, toda napad je bil pred golom neučinkovit FRANCIJA: Remetter; Louis, Marche; Penver-ne, Jonquet, Marcel: Foix, Glovacki, Kopa, Piantoni, Ben Tifour. JUGOSLAVIJA: Beara; Crnkovič, Zekovič; Boškov, Horvat, LJubenovič; Rajkov, Milutinovič, Vukas Veselinovič, Zebec. Sodnik: Orlandini (It.); stranska sodnika: Maurel-li in Bonetto (lt.). PARIZ, 11. — Manjkali sta še dve minuti do konca tekme in mislilo se je, da bodo Jugoslovani znali ohraniti se do konca prednost 1:0 in tem zmago. Toda tedaj je Pen-verne podal žogo v sredo in Marceli strelja v vrata. Beara skoči in žogo sicer ulovi, ven. dar jo se izpusti, da bi jo v naslednjem trenutku bolj varno zagrabil. Toda v tem ga Piantoni odrine in žogo pori- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA POGOJNA KAZEN AVTOMOBILISTU ki je zakrivil smrt mlade žene Zaradi nenamernega umora i ljali v tržiško bolnišnico, kaše je moral včeraj zagovarjati mor so jo sprejeli s pridrža-26-letni Paolo Ceriani iz Dre- * no prognozo. Zaradi hudih no- voreda Verdi 92 v Tržiču. 18. januarja letos se je s svojim avtomobilom «Lancia Ardea« x evidenčno tablico TS 13173 peljal po Ul. Duca d’Aosta proti Benetkam, kamor je bil namenjen po opravkih. Ko se je pripeljal na začetek Ul. 4. novembra, ki je z betonskim pločnikom po »redi ceste razdeljena v dve enosmerni poti, je pritekla z leve strani 36-let-na Rosa Paoletti iz Ul. Slata-per št. 2 v Staranzanu- Zaradi dežja je imela dežnik. Hitela pa je zato, da bi se ognila skupini kolesarjev, ki so prihajali v smeri proti avtomobilu. Kljub zvočnim signalom in zmerni avtomobilovi hitrosti ni bilo mogoče preprečiti hudega trčenja med avtomobilom in Paolettijevo. Avtomobil se je zaletel najprej z odbijalci v noge, protiudarec pa je prišel s prednjim zgornjim delom avtomobila. S hudimi poškodbami so je z rešilnim avtomobilom odpe- Iranjih poškodb je Paolettije-va čez nekaj dni umrla. Na včerajšnji razpravi so celotno nesrečo še enkrat proučili ter zaslišali številne priče, ki so potrdile, da Paolet-tijeva zaradi dežnika ni mogla videti prihajajočega avtomobila. Poleg tega se je skušala izogniti skupini kolesarjev ter pritekla prav pred avtomobil. Osebe, ki so bile v Ceriani-jevem avtomobilu, so izjavile, da je takrat šofer spremenil četrto prestavo v tretjo, kar potrjuje šoferjeve in druge izjave, da je vozil v trenutku nesreče z zmerno brzino. Na tlaku niso pri preiskavi takoj po nesreči opazili nobenih znakov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da je šofer avtomobil zavrl, ker je deževalo. Sodnik je spoznal Cerianija za krivega in ga pogojno obsodili na štiri mesece zapora. na plačilo stroškov in taks brez vpisa v kazenski list. Izgubljeni motor je našel 53-letni Raimojido Vescovo, uradnik v livarni SAFOG, je prišel spet do svojega motorja »Paperino«, ki mu je zmanjkal pred dnevi v Straži-cah, kjer ga je pustil pred nekim lokalom. Vescovo je tatvino takoj prijavil policiji, k; je pričela s preiskavo. V četrtek so vozilo našli ob levem bregu Soče v bližini mosta IX. avgusta. Huda nesreča mlade tekstilne delavke Ko je 20-letna Vilma Fede-le iz Ul. Colombo 8 v Gorici včeraj zjutraj okrog 5. ure odšla na delo v tekstilno tovarno v Podgoro, je na cesti proti tovarni padla s kolesa in se precej hudo poškodovala. Kako je prišlo do padca ni še ugotovljeno, kajti ponesre-cenka je včeraj pozno popoldne bila še vedno v resnem stanju in ni govorila. Po vsej verjetnosti ji je po nesreči zašel dežnik v prednje kolo, kar je povzročilo tudi padec. Fedelejevo so z nekim zasebnim avtomobilom takoj odpeljali v bolnišnico S. Giusto, od tam pa so jo okrog 12. ure pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ji ugotovili pretres možganov ter poškodbo lobanje. O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln po. noči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52. dC I N O CORSO. 17.00: «Ko sem zadnjič videla Pariz«, E. Tay-lor, V. Johnson, v metro-scopu. VERDI. 16.00: «Don Camillo in Peppone«, G. Cervi in Fer-nadel. CENTRALE. 17.00: «Hellgate velik pekel«, S. Haden in J. Leslie. 17.00: »Ognjeni barvah, J. Pal- VITTORIA. poljub«, v lance. MODERNO, ne letijo«. 17.00: »Jastrebi BEARA Kaj je in kaj hoče ACLI (Nadaljevanje s 3. strani) nih socialnih vprašanj in je po svoji vsebini le slabo skr-pucan kompromis raznih teženj. Resolucija postavlja meje vsaki resnični razredni politiki in kaže, kako si ACLI to politiko razlagajo. Tako pravi, na primer, da hočejo postati resnična socialna »ila, ki bo nadomestila marksistični mit, ter matica novega vodilnega razreda, ki bo z drugimi socialnimi sloji dosegel uresničenje blagostanja, ustave in miru. Gre torej za prepleskano idejo «katoliškega integraliz-ir.a«, ki ne mara stikov z delavstvom drugačnih teženj in ki sicer zahteva zvišanje delavske ravni v sedanji družbeni strukturi toda le zato, da bi se na tej ravni omogočilo sodelovanje med delavci in kapitalisti. To pomeni odrekanje razredni borbi, ki je vedno bila resnični «motor» vsega napredka delavskega razreda. Nadomestitev marksističnega «mita» je res mit m borba proti naprednim delavskim gibanjem je konec koncev vedno v korist delodajalcev, pa čeprav imajo razni člani ACLI subjektivno tudi dobre namene. Nihče sicer ne trdi. da ni v gibanju ACLI ljudi, ki jim je napredek delavstva pri srcu. Ti ljudje se tudi iskreno prizadevajo za uresničenje svojih zdravih idej. Toda zadnji kongres ACLI je pokazal, da so nasprotne sile zadušile njihov glas. ne v mrežo. Prekršek je bil, vija v napad. Samo velika spo dovolj očiten, vendar pa je | sobnost vratarja Remettra re-sodnik Orlandini gol priznal.1 ši v 22’ francosko moštvo Mi-Francozi so s tem dosegli iz- j lutinovičevega gola. Takoj za enačenje in Jugoslovanom se i tem ujame Remetter žogo, ki je izmuznila iz rok zmaga, ki: jo je streljal Vukas. Igra pa postane za tem nekoliko počasnejša in že se zdi, da se bc tekma končala z rezultatom rezultat v Parizu pred 60.000 j,iz prvega polčasa. Jugoslova- bi v mednarodnem nogometnem svetu krasno odjeknila. Vsekakor pa je tudi neodločen gledalci nad moštvom, ki se je pravkar proslavilo z odlič no igro proti Rusom v Moskvi, vendarle lep uspeh. V Parizu je bilo danes krasno vreme. Moštvi sta nasto- ni so precej previdni in puste v napadu le Vukasa, Milutinoviča in Veselinoviča. Veselinovič je bil v drugem polčasu tudi poškodovan in je moral zapustiti igrišče, ta- pili v najavljenih postavah, le' ko da so Jugoslovani kakih v jugoslovanski reprezentanci je igral Ljubenovič namesto Krstiča II, ki se je na zadnjem treningu v Parizu nekoliko poškodbami. Pred začetnim žvižgom so igralci in gledalci z enominutnim molkom počastili spomin generalnega tajnika francoske nogometne zveze, ki je včeraj umrl. Jugoslovani so že takoj v prvih minutah v očitni premoči. Odlikuje se zlasti Vukas s krasnim podajanjem Veselinoviču in Zebecu. Francozi sicer prehajajo v protinapade, vendar ne morejo prodreti skozi jugoslovansko obrambo. Remettru pa se že nudi priložnost, da se izkaže, ko ujame žogo, ki jo je streljal Milutinovič. Jugoslovani še kar naprej pritiskajo in Remetter mora še ponovno iz gola, da prehiti Milutinoviča in Veselinoviča. Francozi se branijo, tako da je tudi Piantoni prisiljen igrati v ozadju. V 15’ odbije Remetter žogo po Milutinovičevem strelu v komer. Dve minuti nato prisodi sodnik kazenski strel v korist Francozov zaradi Horvatovega prekrška nad Kopo, vendar ostane ta strel brez posledic. V 24’ so končno napori Jugoslovanov kronani z uspehom. Po prekršku nad Veselinovičem strelja Milutinovič lepo čez »zidu, tako da mora Remetter odbiti, kakor pač najbolje ve in zna. Veselinovič, ki Je bil pripravljen v bližini, prestreže žogo in Jo pošlje v mrežo. Francozi preidejo sedaj v napad, dosežejo pa samo kot, ki jim ne prinese nikake koristi. Francoski napad v 32' srečno ustavi Horvat. Francozi imajo sedaj nekaj več od igre, toda nasprotna obramba jih vedno prehiti. Prvi polčas se tako konča z 1:0 v korist Jugoslovanov V drugem polčasu igra v začetku Francija bolje kot Jugoslavija. Tako se mora po strelu Foixa in nato Piantoni-ja izkazati tudi Beara, ki je bil doslej pravzaprav brez dela. V 7’ sledi še ena parada Beare po strelu Piantonija. Francozi močno napadajo in Horvat mora včasih poseči tudi po kakem bolj drastičnem sredstvu, da napade zadrži. V 19' gre strel Kope tik vratnice. Sedaj pa pride spet Jugosla- n. i ■ ~ • VESELINOVIČ deset minut igral le z 10 igralci; potem se je Veselinovič vrnil in igral do konca tekme. V 37' dosodi sodnik kazenski strel proti Jugoslaviji in Piantoni zadene desno vratnico. Tri minute kasneje strelja kazenski strel Jonquet in gledalci mislijo, da je že gol, ko je žoga zadela mrežo od zunaj. Pritisk Francozov je pa vendar močan in vidi se, da hočejo po vsej sili doseči gol izenačenja. In to se jim tudi dve minuti pred koncem tekme posreči na način, ki smo ga opisali v začetku tega poročila. Jugoslovanski igralci so protestirali proti priznanju francoskega gola, toda sodnik seveda svoje odločitve ni spremenil. Zadnji dve minuti po golu se ni zgodilo nič več posebnega in tekma se je končala z 1:1. Vsekakor se je na igrišču bolj izkazala Jugoslavija tako po nitri igri kot po tehnični in atletski pripravi. Francija je imela nekoliko nehvaležno vlogo, ker je morala braniti in pred svojim občinstvom še potrditi renome, ki si ga je pridobila po tekmi v Moskvi, in je prav zaradi tega nekoliko razočarala. Po Beogradu in Parizu leta 1949 je to tretji rezultat 1:1 med Francijo in Jugoslavijo. Po tekmi so nekateri funkcionarji in igralci dali sledeče izjave: Izjave: Tirnanič: Naši so igrali zelo dobro, samo da napad ni znal izkoristiti priložnosti, ki jih je bilo v izobilju. S sodnikom Orlandinijem nisem niti najmanj zadovoljen. Trener Moša Marjanovič: Naši so ponovili igro iz Torina, toda napad je bil neučinkovit, tako da naša premoč ni izražena v golih. Mnoge priložnosti so bile zapravljene. Z rezultatom ne morem biti zadovoljen, ker bi absolutno morali zmagati, ker smo bili v vsakem pogledu boljši od Francozov. Milutinovič: Zmagali bi lahko tudi s tremi ali štirimi goli razlike. Igrali smo dobro in bili smo boljši. Crnkovič: Gol, ki smo ga dobili, ni bil regularen Gledalci so lahko dobili sliko dejanske vrednosti našega nogometa. Vukas: Rezultat 3:0 bi bil realen po igri. Po mojem mnenju nam Francozi niso dorasli. Gol je bil dosežen po prekršku nad Bearo, ki pa je pogrešil, ker je izpustil žogo. Marche: Lahko ste ponosni na vaše moštvo. Najboljša sta bila Milutinovič in Vukas. Igra je bila hitra m ostra. Splošpi zaključek: lep nogomet. Kopa: Igra je bila zelo težavna. V jugoslovanskem moštvu sta bila najboljša Vukas in Zebec. Piantoni: Mislim, da je gol regularen. Jonquet: Vukas in Milutinovič sta bila najboljša med Jugoslovani. , ^ " 'I 1 35 mm « . ... .. Ledeni stadion, ki Je bil otvorjen 26. oktobra, ima postora za 12,700 gledalce* KO se VEDNO BOtJ BLIŽA ZIMSKA OLIMPIADA V COB0 Za 60000 gledalcev prostora pri veliki olimpijski skakalni^ Zaključene eo prijave državnih reprezentanc za hokejski olimpijski turnir CORTINA, 11. — Odsek za športne naprave za VII. zimske olimpijske igre v Cortini objavlja še enkrat števila prostorov za občinstvo na tribunah in ograjenih prostorih, kjer bodo tekme: Ledeni stadion (otvoritvena slovesnost, umetno drsanje, hokej, zaključna slovesnost) 12,700 Snežni stadion (teki) 10,000 Olimpijska proga (moški smuk) 10,000 Proga Canalone Tofane (ženski smuk) 7,000 Proga Ilio Colli (moški veleslalom) Proga Ilio Colli (ženski veleslalom) Proga Col Druscie (moški slalom) Proga Col Druscič (ženski slalom) Skakalnica «Italia» (skoki, posebni in za kombinacijo) Stadion Apollonio (pomožni za hokej) Drsališče v Misurini (hitrostno drsanje) Proga za bob Opolnoči 10. nov. je potekel rok za vpis reprezentanc za 8,000 5,000 12,0011 . 9,000 60,000 2,500 9.000 5.000 Tako mislimo mi: Atalanta-Spal Bologna-Inter Juve-Genoa Lazio-Torino Milan-Lanerossi Padova-Triestlna Sampdoria-Napoli Bari-Palermo Marzotto-Legnano Empoli-Carbosarda Lecco-Mestrina Vigevano-Cremonese Cagliari-Brescia Siracusa-Catanzaro 1 X 1 X 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 X 1 1 1 X I Triiunovič trenutno dosegel Smislova Smislov ima prekinjeno igro z Minevom ZAGREB, 11. — V devetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati: Milič - Trifunovič remi, Porecca - Udov-čič 0:1, Rabar - Gligorič 1:0, Bisguier - Barcza prek., Ka-rakajič - 0’Kelly prek., Mata-novič - Geller prek., Smislov-Minev prek., Dueckstein - Filip prek., Bertok - Pirc prek.. Ivkov - Fuderer prek. . olimpijski hokejski turnir. Pravilno je vpisanih enajst reprezentančnih moštev in sicer (po vrstnem redu prijav): Švica, CSR, SZ, Poljska, Norveška, ZDA, Avstrija, Kanada, Nemčija, Švedska, Italija. Sedaj je naloga Mednarodne hokejske zveze, da določi način in sestavi koledar tekem, ki bo objavljen bržkone v prvih dneh januarja. Danes je Organizacijski odbor VII. zimskim olimpijskih iger prejel prijavo Italije, ki se bo s svojo reprezentanco udeležila sledečih tekem: moški: smuk, slalom, veleslalom, tek na 15, 30 in 50 km, tek na 15 km za kombinacijo, štafeta 4x10 km, skoki za kombinacijo in posebni skoki. Zenske: smuk, slalom, veleslalom, tek na 10 km. štafeta 3x5 km. Bob v dvoje in v četvorkah. CONI (Italijanski olimpijski odbor) je kot organizator VII. zimskih olimpijskih iger 1956 objavil svarilo, s katerim opozarja vse tvrdke, ustanove in prodajalce, da bo proti njim nastopil po zakonu, če bodo še svdje proizvode ali proizvode, ki jih prodajajo, označevali z olimpijskim emblemom (pet krogov) ali z bese- Odgovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst ililTlp'!' dami «olimpiada» ali ®° *k'»- ,e bo v Turistična sezona ^o Cortini tudi Prihod zen i* razvijala normalno ra jada. sa, ko bo zimska 0 1 ^ 8. torej od 20. januarja bo 1 ej UU zu. J , cama februarja (olimpiada - ^t,). sicer od 26. janv d° V febrh sitcr uu ^u. —- -g b& Tudi vse smučarske Pr t> do občinstvu na razp° aZni-božične in novoletne . je, ke. Med olimpiado Pa (e, veda nekatere proge z kiiv n ŠKEDji^ predvaja danes >2- ob 19.30 uri KON105 KINOPROSFK’ predvaja danes ob 16. uri De»r MARIJA r. ANTOINETTA predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18- ur' AMERIKANEC t, Tfcmtcom wm -GUY DE MAUPASSANT Jlfl t lini 22. (LEPI STRIČEK) Moral Ji je vzeti klobuk z glave, jo odpeti, položiti na posteljo in jo z mokrim prtičkom trepljati po sencih; dušilo jo je; potem, ko se ji je razburjenost nekoliko unesla, je izbruhnil ves njen ogorčeni srd. Hotela je, naj gre pri tej priči dol, se stepe z njimi in jih pobije. Ponavljal je: «Ali, to so vendar delavci, robavsi. Premisli, da bi morala iti pred sodišče, da bi te utegnili spoznati, zapreti in uničiti. S takimi ljudmi človek ne sme spravljati svojega slovesa v nevarnost.« Preskočila je na drugo misel: »Kaj nama je zdaj napraviti? V to hišo ne morem več.» Odgovoril je; »Stvar je kaj preprosta: preselim se.» Zamrmrala je: »Da, ali to se bo dolgo vleklo.« Nato ji je nenadejavšl prišel na misel izhod, in obraz se ji je mahoma zjasnil: »Ne, čuj, že vem, prepusti vso skrb meni, sam se za nič ne brigaj. Jutri zjutraj ti pošljem višnjevo zalepko.« »Višnjeve zalepke« je pravila zaprtim brzojavkam, kakršne so uvedene v Parizu. Zdaj se je smehljala, navdušena nad svojim domislekom, ki ga ni hotela razodeti; in uganjala je tisočero zaljuo- 1 jenih norčij. . .. , , Vendar ja bila zelo razburjena, ko sta odhajala po stop- nicah, in se je z vso močjo opirala ljubčku na laket, čuteč, kolikanj se ji šibč kolena. Srečala nista nikogar. Ker je pozno vstajal, Je bil drugi dan proti enajstini še v postelji, ko mu je brzojavni pismonoša prinesel obljubljeno višnjevo zalepko. Duroy jo je odprl in bral: »Pridi danes ob petih v rue de Constantinople, 127. Daj si odkleniti stanovanje, ki ga je najela gpspa Duroyeva. Poljublja te KLO.» Natančno ob petih je stopil v vratarnico velike hiše z opravljenimi izbami in vprašal: «Je tu gospa Duroyeva najela stanovanje?« »Je, gospod.« »Prosim, mi ga lahko pokažete?« Mož, nedvomno vajen kočljivih položajev, v kakršnih je treba previdnosti, mu je pogledal v oči, nato pa vprašal, Izbirajoč v dolgi vrsti ključev: »Vsekako ste najbrž gospod Duroy?» »Seveda, kakopak.« Odklenil je majhno dvosobno stanovanje v pritličju, ravno nasproti vratarske lože. V sprejemnici so bile opne iz cvetličastega in vejičastega papirja še dokaj nove, pohištvo iz mahagonijevega lesa pa je imelo zelenkasto ripsasto prevleko z rumenimi risbami, in tla je pokrivala mršava cvetlična preproga, tako tenka, da je noga čutila les pod njo. Spalnica je bila tolikanj tesna, da je postelja zavzemala tri četrtine prostora. Stala je v ozadju in segala od stene do stene: velika postelja, kakršne pač so v opravljenih hišah, obstrta s težkimi višnjevimi zavesami, ki so bile takisto iz ripsa, in pregrnjena s pernico iz rdeče svile, na kateri je bilo opaziti sumljive madeže. Duroy je vznemirjen in nejevoljen pomislil: »Blazne denarje me bo stalo tole stanovanje. Spet bom moral jemati napfisodo. Lepo bebavost je uganila.« Vrata so se odprla in Klotilda je iz glasnč šumečo obleko in razprostrtimi rokami planila noter. Vsa očarana je bila: »Kaj ni ljubko, povej, kaj ni ljubko? In nobenih stopnic ne, kar s ceste, v pritličju! Skozi okno lahko prideš in odideš, da te vratar niti ne vidi ne. Kako se bova ljubila tu notri!« Poljubljal jo je hladno ,ni si upal izreči vprašanja, ki mu je sililo na ustnice. Položila je bila na okroglo mizico sredi izbe velik zavitek. Odprla ga je in vzela iz njega milo, steklenko Lubinove vode, gobo, škatlico lasnic, odpenjalo za čevlje in kodralne kleščice, da si bo popravljala pramence na čelu, ki so se ji vsakikrat skuštrali. In igrala se je «vselitev»; neznansko jo Je kratkočasilo, ko je izbirala za vsako stvar pravo mesto. Vtem ko je odpirala predale, je govorila: «Morala bom prinesti malce perila, da se lahko preoblečem, kadar bo treba. To bo zelo pripravno, če me na primer ujame ploha, kadar bom na svojih potih se pridem sčm sušit. Imela bova vsak svoj ključ, povrh tega, ki ga bova puščala v loži za primer, da bi svojega pozabila. Najela sem za tri mesece, seveda na tvoje ime, ker svojega niseni mogla povedati.« Tedaj je vprašal: «Poveš mi še, kdaj moram plačati.« Odgovorila je preprosto: «Pa saj je vendar plačano, dragec!« Poprijel je: «Torej sem tebi dolžan?« »Ali ne, mucek, to tebi nič mar, to prijetno neumnost hočem napraviti sama na svoj strošek.« Naredil se je hudega: »Ah, ne! Nikakor ne. Tega za nič ne dovolim.« Proseče je stopila k njemu in mu položila roke na rame: «Prosim te, Georges, tako me bo veselilo, tako veselilo, da bo to najino gnezdo moje, čisto samo moje! To te pač ne more žaliti? V čem le? Rada bi to prispevala za najino ljubezen. Reci, da nimaš nič proti temu?...« Moledovala je z očmi, z ustnicami, z vsem bitjem. Dal se je prositi, z razdraženim obrazom jo zavračajoč, da ne, nazadnje pa se je vdal, kajti pravzaprav se mu je zdelo pravično. In ko je bila odšla, si je pomel roke in zamrmral, ne da bi iskal po skritih gubah svojega srca, od kod mu prav danes prihaja ta misel: «Ljubka je, vkljub vsemu.« IH flltf Tu Gez nekaj dni je prejel novo višnjevo zale?1*0’jh tedn' naznanjala: »Moj mož se drevi pripelje, po se' tla11' nadzorovanja. Imava torej teden dni počitnic. se mi obeta, dragec! — Tvoja KLO.» * W*»5UVI A ykjj a ivuw.D t O,