Tedenska priloga „Slovenca" z dne 1. februarja 1925, štev. 26.
Stev. 6.
Ilustrirani Slovenec
^SlovensRa Ljudska Stranka Je danes slo« venska stranka kat^ eksohen. Njej Je usoda ali eas, ali kakor hočete reCi, poverila v teh težkili dneh brigo in borbo za slovenstvo^ za slovenski Jezik^ slovensko zemljo in sloven« sko ljudstvo^.
Dr. A. KoroSec na mariborskem zborovanju dne 4. L 1925.
Jožef Klekl,
Žapan Gale z Viža.
zupmk v Crensovcih, zaani prekmurski narodni ki ga je Žerjavov BaltiS dne 24. jaa. t. i. nena-prvoboritelj in kandidat SLS za Prekmurje. doma odstavil.
Kamnolom nad TrboTljami,
kjer se je izvršU (X) U nekc:znovam umor radarja Fakina.
PPŽ Tzomik, poglavar italijanskih faSistoT, Mussolini,
govori dne 3. I. t. 1. pred bližajočim se polomom svoje politike v parlamentu: >§aros sila more odločitic. Pri nas se vrši obračun z njegovimi posnemalci že 8. t m.
»Radarski dom< t Trbovljah,
ki 80 ga orjunci dne 1. junija 1924 i)ožgali, a požigalci so ostali doslej še nekaznovani
Mihael Omahen,
<lolgoletni župan v Višnji gwi in najstarejši, to je 50 letni naročnik >Slovenca<.
^ »Protidi^avnost« očitajo danes nasilneži in korupcionisti vsem opozicionalnim strankam^ zlasti pa še SLS, da bi s tem opravičili svoje nasilno postopanje proti ogromni večini ljudstva, ki zahteva, da vladaj poštenje in volja ljudstva. Toda ta SLS je korakala med vojno na čelu slovenskega naroda v boju za to državo ter samostojnost Slovenije in slovenskega naroda ter zato nosila vso težo sovraštva avstrijskih »državotvorcev«. Posamezni današnjih »protidržavnih elementov« so tvegali ječo in vislice iz ljubezni do svoje zemlje in svojega naroda, ker so se celo kot vojaki udeleževali tajnih sestankov in posvetovanj s tedanjimi prvoboritelji jugoslovanskega gibanja, docim so dr. Žer-javovi prijatelji tigovali s ponarejenimi krušnimi kartami. Naša slika nam kaže udeležence enega takih zborovanj, med katerimi vidimo sedanj^a- poslanca Fr. Kremžarja, goriškega poslanca dr. Besednjaka, dr. L Stanovnika, dr. M. Pivec-Steletovo, naš^a kandidatovega namestnika dr. J. Mohoriča, N. Velikonjo itd., sredi med njimi pa dr. A. Korošca.
»Protidržavni elementi«
na svojem sestanku v gostilni Schwarzenberg v Dornbachu pri Dunaju spomladi L 1918
Uspehi dosedanjilt centralistlčnili režimov na
polju socialnega zavarovanja.
stavba okrožnega urada za zavarovanje delavcev na MikloSI8evi cesti v Ljubljani, kakršna bi morala biti po prvotnem naertu
NaCrte za to veličastno palai^o, ki bi delala iast Ljubljani in v kateri bi nabili potrebno ter zadovoljujočo streho tudi vsi drugi socialno politični zavodi, je izvršila stovb tvrdka ine dr M Kasala
v Ljubljani. (Merilo 1 :400.) ' k-    •   •
Socialno skrbstvo je bilo v Avstriji zelo zanemarjeno, zato mu je posvetila prva slovenska narodna vlada v Ljubljani še prav posebno pozornost. Ustanovilo, organiziralo ali preuredilo se je celo vrsto novih uradov in zavodov, ki so obetala postati v kratkem času prava opora in blagoslov za revne in delavske sloje. Prišlo je pa drugače. Nesrečni centralizem ni samo onemogočil njih razvoj, temveč jih je za časa, ko sta bila dr. Kukovec in dr. Žerjav ministra za socialno politiko, naravnost uničil in izpremenil po večini v korita za odkrite in tihe pomagače protislovenskih in protisocialnih »demokratov« na stroške delavskih žuljev. Najlepše nam to dokazuje križev pot na^h bolniških blagajen.
Požrtvovalnim strokovnjakom se je po prevratu posrečilo zasnovati velikopotezno bolniško in nezgodno zavarovanje z zdravo finančno podlago. Da dobi ogromni zavod potrebne uradne prostore z vsemi modernimi zdravstvenimi napravami, da se oživi stavbno gibanje in omili huda brezposelnost med delavstvom in obrtniki, se je osnoval že L 1924. pod vodstvom g. A. Rojine in M. Rožanca odbor z nalogo, da zgradi sredi Ljubljane tozadevno poslopje z vsemi ambu-latoriji, kopfdlšči, lekarno, malo bolnišnico itd. Jury prvih strokovnjakov je izbral izmed 18 načrtov najprimernejšega in meseca maja I. 1922. je zagibalo že več sto delavskih rok, tako da bi bila palača še tisto jesen pod streho. Z^ajeni so bili temelji in zidovje že 2 metra nad zemljo, ko je prišel naenkrat dr. Žeriav s svoiim herostratskim zakonom o zavarovanju delavcev, ki ni vzel slovenskim zavarovalnim zavodom le vse avtonomije, temveč tudi težko zbrani denar. Ustanovil je v Zagrebu osrednji urad ter ga izročil svojim »demokratskimi« ter socialističnim zaupnikom in eden njihovih prvih činov je bil, da so ustavili nadaljevanje pridno se gradeče palače. Več mesecev so potem propadale ogromne množine materiala, končno so radi ogorčenja vse javnosti vendarle dovolili, da se sme graditi naprej, toda komaj v ob^gu ene tretjine prvotna načrta. Zazidane milijone so zopet podirali, drage načrte nadomeščali s še dražjimi novimi, krpali tu, izpreminjali tam, tako da utegnemo sedaj do prihodnje jeseni morda vendarle dobiti zgradbo,
Stavba okr. urada za zavarovanje delavcev, kaki^na bo sedaj.
Tudi načrte za to stavbo je izvršila stavb, tvrdka ing. dr. M. Kasala, le da je na zahtevo mestnega stavbnega urada nekoliko izpremenjeno pročelje. Stavba sedaj ne bo zadostovala niti vsem potrebam okrožnega urada. (Merilo 1 ; 400.)
ki bo pa le žalostna senca prvotno zamišljene. Tako je uspeh vse imičujoče in kar je slovenskega ter sociahiega sovražeče dr, Žerjavove roke ta, da bodo imeli revni in delavski sloji sredi Ljubljane mesto mogočne palače za 15 milijonov dinarjev, ki bi imela 4 nadstropja, vrsto ti^ovskih in poslovnih lokalov, ki bi amortizirala zgradbo, okroglo 20 stanovanj, najmodernejše zdravstvene naprave za revne sloje itd. itd. — sedaj le neokusno kolibo, ki ne bo zadostovala niti vsem potrebam zavarovalnih zavodov in ki ne bo donašala nobenih dohodkov, pač pa le ogromne izdatke, čeprav bo veljala tudi 12 milijonov dinarjev. Tako gospodari dr. Žerjavov centralizem ob tihi asistenci naših socialistov na polju delavskega zavarovanja. ___
Uspehi dosedanjih centralističnih režimov na
polju stanovanjsRe politilce.
Del vagonskih stanovanj na Ljubljanskem polju.
že od prevrata dalje stoji na Ljubljanskem polju poldrugsto vagonov, v katerih se poraja, živi in umira več sto človeških življenj, ne da bi vedela, kdaj bodo prišla do najskromnejšega, vsaj
človeku dostojnega stanovanja.
Pogled na »vagonarje^s: sredi Ljubljanskega polja, ki s strahom pričakujejo nastopajoči mraz in sneg.
Stanovanjska beda je danes eden največjih virov vsega moralnega, gospodarskega, socialnega in zdravstvenega zla. Dočim države po vsem svetu z vsemi silami rešujejo to zlo ter so ga po veci ni tudi že rešile in je tudi ljubljanska mestna občina pod zadnjim občinskim svetom storila vse, kar je v njerri moči, pa pri nas država ne gane s prstom. Dočim so centralistični režimi omogočili, da se je zgradilo v Belgradu na stotine novih palač, je pa v Ljubljani zasedenih okroglo 150 stanovanj z državnimi uradi, ker centralistične vlade nočejo zidati v Ljubljani niti za svoje urade, pač pa kupujejo neprestano stanovanjske hiše in še mečejo stranke na cesto (n. pr. pošta itd.) Tako je danes v Ljubljani okroglo 1200 družin brez svojega dc«tojnejga stanovanja, ki se stiskajo, gnijejo in prezebajo po kleteh, podstrešjih, vagonih, že napol razpadlih barakah itd. Po ostalih mestih je podobno.
Ognjišče bede in gorja.
stanovanjska baraka za ljubljansko klavnico, v kateri >U.i^ ti druiin po priliki s 100
družinskimi člam.
Ko je nastopila v preteklem poletju Davidovičeva vlada, je bila prva skr zastq)mkov SLS, da posežejo tudi na to polje in tedanji železniški minist© Sušnik je spravil v tek akcijo, ki bi preskrbela na ljubljanskem polju več ste eno in dvostanovanj&kih hišic za železničarje, a z nastopom nesrečne trojice PP| je padlo tudi to v vodo, za kar se bodo znali brezstanovanjci danes teden dr. Žerjav« gotovo primemo zahvaliti ob volivni skrinjici.
Za najemnike in hišne gospodarje je edini izhod iz dosedanjega nevzdržneg položaja zidanje, ki bi ga morala država v vseh oblikah podpirati, a dosedan centralistični režimi se za to še zmenili niso, obratno, ko je hotela že prva ljul Ijanska narodna vlada najeti le parmilijonsko posojilo, s katerim bi se tedaj dilo kakih 300 stanovmij, je centralizem to brzojavno — prepovedal.
Naiše PreRmurJe
Na levi: Turnišže.
Na desni: Dolnja Lendava.
Župnik Klekl na begu iz madžarskega ujetništva.
Pogled na Mursko Soboto s protestantsko cerkvijo.
Katoliška župna cerkev v Murski Soboti.
Prekmurski pisEatelj in buditelj Štefan Kjiehar.
Dolnja Lendava s tiskarno (x)? kjer se tiskajo Kleklove »Novine«;
Prekmurski buditelj dr. Fr. Ivanoczy.
Gornja Lendava.
Martijanci.
Prekmurska kmežka hiša.
Prekmurski Slovenec.
Bodonci.
Beltinci.
Rogačevci.
Prekmurska pokrajina.
Prekmurje smo imeli pred vojno že skoraj za izgubljen del slovenskega ozemlja, -a dne 12. VIIL 1919. nam je došla vesela vest, da je definitivno priklopljeno Sloveniji. To je za nas tem večje vrednosti, ker se je z velikimi žitorodnimi prekmurskimi ravninami vsaj nekoliko omilila sicer velika pasivnost Slovenije na poljedelskih pridelkih. Veliko je naše Prekmurje po priliki 970 km^ in šteje 91.000 prebivalcev; po narodnosti 78.000 Slovencev, 12.00(^ Madžarov in 1000 drugih, po veri pa 66.000 katoličanov, 23.000 protestan-*^ tov in 2000 drugih (zlasti Zidov). Nekaj malega slovenskega Prekmurja je ostalo pa še v^no pod Avstrijo in Madžari. Pokrajina ima podoba značaj kakor po ostali ogrski ravnini, ki jo označujejo zlasti redke, a obsežne vasi. Ljudstvo je pridno, pošteno in slovensko zavedno, tare ga pa veliko pomanjkanje zemlje, ker še vedno ni likvidiran nekdanji madžarski fevdalizem. Najnujnejše vprašanje za Prekmurje je tedaj popolna izvedba agrarne reforme, ki bo prišla tem prej, čim prej bo dosežen tako potrebni sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki sedaj onemogočuje vsako drugo plodonosno delo. Kakor uvideva vsak pameten človek, je pa ta sporazum mogoč le na programu SLS, dočim žanjeta Radićeva vihravost na eni strani in nasilja >demokra-tov< (dr. Kodrovih pristašev) ravno nasprotni uspeh.
Iz zimskega športnega življenja
Na snežnem dirkališču v Garnisch-Partenkirclienu (Nemčija).
Smučarska dirka v Garnisch-Partenkirclienu (Nem^ja).
Iz ženskega sveta
Moderna keUmska dela.
Dr. M. Korun gre na dr. Žerjavovo povelje »samostojno« v volivni boj.
Dr. Ljudevit Pivko,
sokolsko-italijanski junak in nosilec protislovenske Žerjavove kand. liste na Štajerskem.
Dr. Albert Kramer,
zakulisni kolovodja protislovenske JDS in njei kandidat v kranjsko-logaškem okraju.
FotoUto in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.