Argentina žaluje za Evo Per6n

Smrt gospe Eve Peron je v Argentini
povzročila globoko žalovanje, pesebno v
srednjih in nižjih slojih, ki so bili v naj¬
večji meri deležni skrbi, pomoči in zašči¬
te velike pokojnice. Ogromne množice
teh ljudi na vidne načine izpričujejo svo¬
jo bol. Po cele dneve in noči, v mrazu
in večkrat tudi ob deževju, prestoje na
ulicah in v dolgih vrstah čakajo pred
min. za delo in soc. skrbstvo, da pri¬
dejo na vrsto in pokrope svojo ljubljen¬
ko. Po svojih stanovanjih in po ulicah
postavljajo slike Eve Peron ter jih krase
s palmovimi vejami in venci, sliko Eve
Peron pa ovijajo v nacionalno zastavo s
črno tančico. Na mrtvaški oder prinaša¬
lo stalno vence, revnejši pa šopke in po¬
dobice in jih polagajo na krsto. Do tor¬
ka, 5. 8. je kropilo Evo Peron 2. milijo¬
nu ljudi.

Buenos Aires sam nudi sliko globoke¬
ga žalovanja. Raz javnih, pa tudi pri¬
vatnih poslopij vihrajo nacionalne zasta¬
ve na pol droga, po izložbah trgovin so
slike gospe Eve Peron, zavite v črnino
in obdane od rož. Obločnice po ulicah so
zavite v črnino in gore noč in dan. Po
vseh večjih trgih v prestolnici so postav¬
ljene velike slike gospe Eve Peron s šte¬
vilnimi venci. Vsa javna vozila imajo
zastave ovite v črnino, moški-javni urad-
r.iki-nosijo črne kravate. Vse dni narod¬
nega žalovanja se za 15 minut ustavi de¬
lo po uradih, trgovinah in tovarnah v
vsakem turnusu. Po pet minut se usta¬
vijo ob določeni uri tudi vsi vlaki in vsa
ostala javna vozila.

V soboto zvečer bodo velike množice
izkazale zadnjo čast Evi Peron z mogoč¬
nim sprevodom z bakljami, ki se bo po¬
mikal iz palače CGT do kongresa.

Do torka zvečer so bila vsa gledali¬
šča in vse kinodvorane zaprte. Radijske
postaje še vedno oddajajo samo resno
glasbo. Vse je v znaku in duhu narodne¬
ga žalovanja.

Radi smrti gospe Eve Peron so imele
žalne seje številne gospodarske, kultur¬
ne, prosvetne, politične in druge ustano¬
ve. Z vseh sestankov so pošiljali sožal-
ne brzojavke predsedniku generalu Pe¬
stoma.

Tudi argent. cerkvene oblasti so v zve¬
zi s smrtjo Eve Peron izdale celo vrsto
ukrepov. Tako je buenosaireški nadškof
kardinal Copello odredil, da so v njegovi
nadškofiji 3 dni zvonili za gospo Evo
Peron ob uri molitve. Z vsemi zvonovi
bodo zvonili tudi na dan pogreba. V ka¬
tedrali je za gospo Evo Peron vsak dan
narodnega žalovanja maša z molitvami
za umrlo. Med mašo molijo rožni venec
za pokoj duše gospe Eve Peron. Dne 26.
avg. bo v katedrali slovesen rekvijem za
Evo Peron. Enake odredbe so izdali za
svoje nadškofije in škofije tudi vsi osta¬
li argentinski nadškofje in škofje. Fran¬
čiškanska provinca v Argentini je radi
smrti Eve Peron, ki je bila sestra Prve¬
ga frančiškanskega reda, odlikovanja,
katero ji ie podelil general frančišk.
reda ob zadnjem obisku v Argentini, od¬
redila devetdnevnice, ki jih opravljajo
po vseh frančišk. cerkvah v Argentini
za pokoj njene duše. Dne 26. avgusta bo¬
do po vseh teh cerkvah imeli frančiška¬
ni slovesne žalne službe božje. Pa tudi
ostali redovi so izdali enake odredbe.
Vsak dan pa berejo tudi po drugih cer¬
kvah v Argentini maše za Evo Peron.

V spomin umrle Eve Peron je bilo iz¬
danih tudi že mnogo ukrepov in predlo¬
gov. Poročali smo že, da je narodni kon¬
gres z zakonom proglasil 26. julij t. j.
dan smrti Eve Peron, za dan narodnega
žalovanja. Predsednik posl. zbornice dr.
Campora je predložil zak. osnutek o u-
stanovitvi Museo jnsticialista Eva Pa-
ron, ki bi nudil pregled vseh njenih del.
Drugi njegov zak. osnutek predlaga, naj
se v spomin Eve Peron mesto La Plata
preimenuje v Evo Peron, tretji pa naj
se na vladni palači odkrije plaketa z nje¬
no sliko. CGT predlaga, naj se rojstna
hiša Eve Peron proglasi za narodni spo¬
menik. Prosvetni min. dr. Mendez San
Martin je odredil, da se bo tako v Bs.

Airesu, kakor tudi v vsakem glavnem
mestu posameznih provinc po ena šola
imenovala Eva Peron. Min. za zveze je
objavil dekret vlade o izdaji popolne se¬
rije znamk s sliko gospe Eve Peron. Se¬
rija obsega znamke v vrednosti od enega
centava do 50 Pesov. Uporaba sedaj
veljavnih poštnih znamk bo suspendira¬
na za eno leto. Min. za narodno zdravje
je dal vliti 100 kg težko in 1.64 m viso¬
ko svečo v premeru 33 cm. To svečo bo
vsakokratni minister prižgal vsakega 26.
v mesecu ob 19.25 uri ter jo ugasnil ob
20.25 uri, tj. ob uri smrti Eve Peron.
Nac. komisija za zgodovinske spomenike

je sklenila pripraviti dve dvorani v Na¬
cionalnem zgodovinskem muzeju, v ka¬
terih bo zbrala gradivo, ki se nanaša na
vlado justicializma in na delovanje go¬
spe Eve Peron. Predsedstvo sindikata
vzgojiteljev province Bs. Aires pa napro¬
ša zvezno vlado, naj se ministrstvo za
delo in soc. skrbstvo preimenuje v Ho-
gar del justicialismo — Dom justicializ¬
ma, delovna soba gospe Eve Peron pa
naj ostane nespremenjena. Vodstvo žen¬
ske Peronistične stranke je Evo Peron
proglasilo za mučenico vseh argentinskih
žena, zvezno vlado pa naproša, naj odre¬
di v vsaki šoli častno mesto njeno sliko.

Svetovni tisk o Evi Peron

Smrt Eve Peron je povzročila velik
cdmev tudi v svetovni javnosti. Ob novi
ci za njeno smrt ji je vatikanska radij¬
ska postaja posvetila spominsko oddajo.
Prav tako Britanska radijska družba.
Severnoameriške radijske in televizijske
postaje so prekinile redne oddaje ter
sporočile svojim poslušalcem novico o
smrti Eve Peron.

Ves svetovni tisk poleg obširnih poro¬
čil svojih dopisnikov v Buenos Airesu o
žalovanju za Evo Peron v Argentini ob¬
javljajo tudi svoje spominske članke, v
katerih proslavlja njeno delo za zbolj¬
šanje socialnega položaja delovnega ljud¬
stva. V Čilu tisk poudarja, da delo Eve
Peron zasluži občudovanje vsega sveta,
bolivijski tisk pravi zanjo, da je bila naj¬
večja žena v Ameriki, panamski jo na¬
ziva “damo upanja”, severno-ameriški
dnevniki prav tako poveličujejo njeno
delo. “New York Times” pravi o Evi Pe¬
ron, da bo za zgodovinarje najbolj izred¬
na osebnost v vsej zgodovini latinoame-
riških držav do sed. časa. Bila je očar¬
ljiva in je umrla v zenitu svoje lepote
sredi borbe kot smrtno ranjena tigrinja.
“Herald Tribume” jo prikazuje kot edin¬
stveno osebnost v sed. času, “Philadel-
nhia Enquire” pa pravi zanjo, da je bi¬
la močna politična osebnost, ki si je

znala priboriti ljubezen in vdanost de¬
lavskih množic. Angleški dnevnik “Man¬
chester Guardian” poveličuje njeno so¬
cialno delo. “Daily Herald” povdarja, da
od kitajske vladarice Tse Hui pred pol
stoletjem nobena druga žena ni imela
takega političnega vpliva kot Eva Pe¬
ron. “Yorkshire Post” jo poveličuje z u-
gotovitvijo, da v Argetnini ogromne
množice objokujejo njeno smrt in jo na¬
rod smatra kot svojo novo mučenico v
vrsti svojih narodnih mučencev. “Times”
enako ugotavlja, da je bila Eva Peron
dobrotnica za delovne sloje in prava Pe-
pelka. Kot Pepelko Pampe jo prikazuje¬
jo tudi drugi svetovni listi. Nemški tisk
poudarja, da so argent. delovni sloji Evo
Peron izbrali za svojo kraljico. Španski,
portugalski, francoski in italijanski
dnevniki objavljajo obširna poročila o
njej v zvezi z njenim obiskom v teh de¬
želah, švicarski listi pišejo, da je bila
sveča, ki se je povžila za razsvetljevanje
tistih, ki so jo obdajali.

V vseh državah na svetu, kjer ima
Argentina svoja diplomatska predstav¬
ništva, so njeni diplomatski zastopniki
priredili žalne maše za pokoj duše Eve
Peron. Tako je bilo žalno opravilo za
Evo Peron dne 3. avgusta tudi v župnij¬
ski cerkvi na Bledu.

POGREB EVE PERON V NEDELJO

Predsednik General Juan D.
Peron je odredil, da bo truplo nje¬
gove soproge gospe Eve Peron le¬
žalo na mrtvaškem odru v ministr¬
stvu za delo in soc. skrbstvo do so¬
bote, dne 9. avgusta t. 1. Ob dese¬
ti uri dopoldne tega dne bodo
krsto z njenimi posmrtnimi ostan¬
ki dvignili, položili na vojaško la¬
feto ter jo z vsemi vojaškimi čast¬
mi, ki pripadajo aktivnemu pred¬
sedniku republike prepeljali v kon¬
gresno palačo. i

Na mrtvaškem odru v palači j
Narodnega kongresa bo gospa Eva
Peron ležala na mrtvaškem odru
v soboto ves dan in vso noč ter v
nedeljo, dne 10. avgusta t. 1. do
tretje ure popoldne, ko se bodo za¬
čele pogrebne svečanosti.

Pogrebni sprevod se bo izpred
kongresa pomikal po ulicah do pa¬
lače Glavne delavske zveze — CGT,

ASOCIACION AMIGOS DE EVA
PERON — DRUŠTVO PRIJATELJEV
EVE PERON

Najožji sodelavci pokojne gospe Eve
Peron so ustanovili Društvo prijateljev
Eve Peron z namenom, da ohranja za
vedno živ spomin na vsa velika dela, ki
jih je velika pokojnica v svojem življen¬
ju izvršila za delovno ljudstvo in domo¬
vino.

Soproga pok. gospe Eve Peron pred¬
sednika generala Perona so o ustano¬
vitvi tega društva obvestili predsednik
poslanske zbornice dr. Campora, drž.
podtajnik za Informacije Raul Alejan-
dro Apold in guverner province Buenos
Aires Carlos V. Aloe. Naprosili so ga
naj bi prevzel predsedstvo tega društva,
kar je predsednik general Peron spre¬
jel.

kjer bo začasno zadnje počivališče
gospe Eve Peron. V tej palači je
v času enega leta nihče več ne bo
mogel videti, ker je ta čas potre¬
ben za balzamiranje njenega trup¬
la. Po preteku enega leta jo bodo
pa slovesno in z vsemi častmi pre¬
peljali v njen zadnji dom, ki bo v
spomeniku-mavzoleju v Buenos
Airesu.

SOŽALJA VLADARJEV IN
PREDSEDNIKOV REPUBLIK
Ob smrti svoje soproge je predsednik
republike general Juan D. Peron prejel
iskrena sožalia vseh vladarjev in pred¬
sednikov republik na svetu. Prva sožalja
so prišla od predsednikov republik obeh
Amerik ter od papeža Pija XII, od angl.
in holandske kraljice ter švedskega kral¬
ja. Globoko občutena sožalja so poslali
predsedniku generalu Peronu tudi pred¬
sedniki vlad posameznih držav na vseh
petih kontinentih. Veleposlaniki inozem¬
skih vladarjev in predsednikov republik
so v njihovem imenu položili na mrtva¬
ški oder tudi krasne vence. Venec japon¬
skega cesarja vzbuja posebno pozornost,
ker je sestavljen iz samih črnih orhidej.

EL PRESIDENTE ATENDERA LAS TAREAS ODE DESARR0LLABA
SU ESP05A EN EL MINISTERIO DE TRABAJO Y PREVISION

A partir del pr6ximo iunes el presidente de la Republica, general Juan
Per6n, reanudara sus actividadeo oficiales en la Časa de Gobierno. Como el pri¬
mer mandatario atendera asimismo a los gremios y se ocuparš de la aynda so¬
cial, llenando el vaefo qne dej ara la sefiora Eva Peron, se ha trazado nn plan
de labor, de lnnes a viernes, que contempla, ademas, la realizacion en el ministe-
rio de Trabajo y Prevision de las tareas que alli cumplfa la sefiora Eva Perfin.

En eonsecueneia, la actividad futura del jefe del Estado se ajustara al si-
guiente programa de trabajo:

LUNES. De 6.30 a 8: Firma y asuntos de gobierno. De 8 a 10: Rennion con
el Consejo Economico. De 10 a 12: Audiencias y asuntos de Estado. De 16 en
adelante: Ateneion de la ayuda social en el ministerio de Trabajo y Prevision.

MARTES. De 6.30 a 8: Firma y asuntos de gobierno. De 8 a 10: Renniča
con los ministros del equipo politico. De 10 a 12: Audiencias y asuntos de Estado.

MIERCOLES. De 6.30 a 8: Firma y asuntos de gobierno. De 8 a 10: Acuer-
do de ministros. De 10 a 12: Audiencias y asuntos de Estado. De 16 en adelan¬
te: Ateneion de los gremios en el ministerio de Trabajo y Prevision.

JUEVES. De 6.30 a 8: Firma y asuntos de gobierno. De 8 a 10: Reunion eon
el equipo de Defensa Nacional. De 10 a 12: Audiencias y asuntos de Estado.

VIERNES. De 6.30 a 8: Firma y asuntos de gobierno. De 8 a 10: Asuntos
tecnicos. De 10 a 12: Audiencias y asuntos de Estado. De 16 en adelante: Aten¬
eion de la ayuda social en el ministerio de Trabajo y Prevision.

Finalmente, las horas de la mafiana del sabado el general Peron las reserva-
ra para efectuar visitas.

ft

PREDSEDNIK GENERAL PERON PREVZEL TUDI VSE
DELO SVOJE POKOJNE SOPROGE

V ponedeljek bo predsednik republike GENERAL PERON znova prevzel vse
državne posle v vladni palači. Ker bo pa vodil osebno tudi socialno pomoč in
vse posle z gremiji, kar vse je dosedaj opravljala gospa Eva Peron, si je napra¬
vil delovni načrt, od ponedeljka do petka. Po tem načrtu bo delo predsednika ge¬
nerala Perona razdeljeno takole: ,

PONEDELJEK: Od 6.30—8.: Podpisovanje dekretov in vladni posli; od
8 . —10.: seja gospodarskega sveta; od 10.—12.: Avdience in državni posli. Od 16-
ure dalje delo v socialni pomoči v min. za delo in soc. skrbstvo.

TOREK: Od 6.30—8.: Podpisovanje dekretov in vladni posli; od 8.—10.: se¬
stanek z ministri političnih resorov; od 10.—12.: avdience in državni posli.

SREDA. Od 6.30.—8.: Podpisovanje dekretov in vladni posli; od 8.—10.: se¬
ja vlade; od 10.—12.: avdience in državni posli. Od 16. ure dalje sestanki in delo
z gremiji v min. za delo in soc. skrbstvo.

ČETRTEK. Od 6.30—8.: Podpisovanje dekretov in vladni posli; od 8.—10.:
sestanek z ministri vojaških resorov; od 10.—12. ure: avdience in državni posli-

PETEK. Od 6.30.8.: Podpisovanje dekretov in vladni posli; Od 8.—10.: teh¬
nične zadeve; od 10.—12. ure: avdienee in državni posli. Od 16. ure dalje delo
v socialni pomoči v min. za delo in soc. skrbstvo.

Soboto dopoldne je predsednik general Peron določil za obiske.

KONFERENCA V  HONOLULU

MAŠA SLOVENCEV ZA
EVO PERON

Slovenci, ki so po drugi svetovni
vojni prišli v Argentino, so imeli
v nedeljo, 3. avgusta t. 1. ob 10.15
uri dopoldne v salezijanski kapeli
ne Belgrano mašo za pokojno go¬
spo Evo Peron. Udeležilo se je je
zelo veliko Slovencev, na čelu z od¬
borniki Društva Slovencev. Med
mašo je pel Slov. pevski zbor
Gallus,  po končanem verskem o-
pravilu je pa opravil molitve za
pokoj duše gospe Eve Peron g. Jo¬
že Jurak.

Ameriški državni tajnik Dean Ache-
son, avstralski zunanji minister Webb
in novozelandski zunanji minister Casey
so se sešli na Honolulu, da se pogovore
o tem, kako povezati ves Pacifik v po¬
doben obrambni sistem, ki že veže drža¬
ve ob Severnem Atlantiku. Lani so te
tri države podpisale takozvano pogodbo
ANZUS, pogodbo, ki je vezala vse v
skupno obrambno zvezo proti ev. japon¬
ski napadalnosti. Toda po podpisu mi¬
rovne pogodbe z zavezniki je Japonska
postala del svobodnega sveta; ost ob¬
rambe je torej treba usmeriti proti tiste¬
mu, ki grozi zaveznikom in Japonski v
enaki meri — to je komunizem Kitajske
in Sovjetske zveze. Japonska je že po¬
vezana s posebno obrambno pogodbo z
Združenimi državami, ki daje USA po¬
sebne obrambne pravice na Japonskem,
tako med drugim 16 velikih letalskih o-
porišč in pravico, da ostanejo ameriške
oborožene sile na Japonskem, dokler
Japonska sama ne bo imela dovolj voj¬
ske za zaščito pred zunanjim in notran¬
jim sovražnikom — komunizmom.

Avstralija in Nova Zelandija pa stav-
Ijata posebne pogoje za pripustitev Ja¬
ponske v skupno obrambno zvezo Pa¬
cifika. Predvsem je pogoj ta, da mora¬
ta biti oba dominijona prej oborožena z
ameriškim orožjem, kakor pa bo Japon¬
ska. Nova Zelandija je bila tudi mnenja,
da bi Anglija morala biti pritegnjena k
tej koaliciji. Toda Avstralija in USA
sta proti navzočnosti Anglije, vsaj ta¬
ko dolgo, dokler bo Anglija še zago¬
varjala tezo, da je mogoče komunistom
na Kitajskem izbiti zobe, ako se z njimi
— sodeluje. Ako se namreč uvedejo red¬
ni diplomatski stiki s Pekingom in ako
Kitajsko pripuste v UNO, tedaj bo kit.
kom. vlada pod tako kontrolo, da si bo
počasi mogla tvegati tudi kak samosto¬
jen nastop celo proti — sovjetom.

Toda potek vojske na Koreji in poga¬
janja za premirje, pa so dokazala, da šo
kit. komunisti hujši v odporu proti za¬
hodnim zaveznikom, kakor pa mislijo v
Londonu. V Pekingu delajo z angleškim
ambasadorjem tako, da je to za Angli¬
jo poniževalno. Ostaja samo razlog, češ
da kupčija s Kitajsko vendarle še nekaj
donaša. Toda ta trgovina krepi kit. in¬
dustrijo, ki bo kmalu postala nevarna s
svojo produkcijo orožja.

Tako se razvija konferenca v Hono¬
lulu v posebnem znaku krepitve paci¬
fiškega bloka, ki se organizira brez An¬
glije, če ne celo proti njej in njenim tr¬
govskim interesom. Australija in Nova
Zelandija terjata pri tem le, da dobita
čim več orožja iz USA, ameriška vlada
pa terja, da pošljeta Avstralija in Nova
Zelandija čim več vojakov na Korejo. In
govori se celo o tem, da bosta oba do¬
minijona morala poslati tja milijon vo¬
jakov.

Koledar-Zbomik Svobodne Slove¬
nije, je vsako leto knjiga, ki jo vsi
z nestrpnostjo pričakujejo. Poleg
načelnih člankov je v njem objav¬
ljenih vse polno zanimivih sestav¬
kov. V njem je vsako leto tudi izbor
najlepših stvaritev svobodnih slo¬
venskih pesnikov in pisateljev. Pri¬
kazano je vsako leto tudi življenje
in udejstvovanje slovenskih emi¬
grantov po vseh kontinentih sveta.
Koledarja-Zbomika Svobodne Sk>
venije za leto 1952 imamo še nekaj
'izvodov v zalogi. Kdor ga še nima,
naj ga čim prej kupi ali naroči. 256
strani obsegajoča knjiga stane sa¬
mo 35 Pesov. Pri naročilu po pošti
tri Pesose več za poštnino in ovoj¬
nino. Koledar - Zbornik Svobodne
Slovenije lahko dobite na Victor
Martinez 50, Buenos Aires.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. VIII. 1952

Slovenski Katoliški shod
v iiseljensfvu

Letos obhajamo šestdesetletnico prve¬
ga slovenskega Katoliškega shoda, ki se
je zaključil 31. avgusta 1. 1892. Ob tej
šestdesetletnici se pripravlja nov slo¬
venski Katoliški shod v izseljenstvu;
njegovi slavnostni dnevi bodo od IB. do
17. avgusta letos v Velikem Buenos Ai¬
resu.

Katoliški shodi so zamišljeni kot pe¬
riodične prireditve katoliškega ljudstva.
Če se že ne vrše vsako leto, pa naj se
vsaj v razdobju nekaj let; prav gotovo
pa takrat, kadar to zahtevajo važne in
izredne zadeve. Katoliški shod naj nam¬
reč ljudstvu pojasni in razbistri aktual¬
na vprašanja v luči katoliške vere ter iz¬
dela vrhovne smernice in načrte na ce¬
lotnem katoliškem področju. V moder¬
nem času živimo dosti hitreje, kot so
živeli v prejšnjih stoletjih. Položaj se
danes hitro menja.

Pred devetindvajsetimi leti smo ime¬
li Slovenci zadnji Katoliški shod. Za raz¬
dobje med enim in drugim Katoliškim
shodom je to pač previsoka številka. De¬
vetindvajset let v našem času! Pomisli¬
mo pa še, kaj vse se je zgodilo v teh de¬
vetindvajsetih letih. L. 1923, ko se je
vršil peti in doslej zadnji slovenski Ka- j
toliški shod, so bili pri nas doma še
mnogi pijani od jugoslovanskega roman¬
tizma. Sedem let nato smo doživeli pod
Aleksandrovo diktaturo razpustitev ka¬
toliških organizacij, kar je zelo kvarno j
vplivalo na celokupno katoliško življe- j
nje. Začela se je notranja kriza, ki jo
Označuje zlasti komunistična infiltraci¬
ja na levem krilu. Trajala je celo deset¬
letje. Proti koncu tega desetletja so se |
začele pojavljati apostolske organizaci¬
je Katoliške akcije. Po I. 1941 se je ka¬
zal njihov vpliv. Te organizacije bi bi¬
le precej pripomogle h katoliški pre¬
novitvi med Slovenci, če bi jih ne bil
zatrl komunistični režim. Avgusta 1.
1940 se je vršila ljubljanska škofijska
sinoda. Takrat je že enajst mesecev tra¬
jala druga svetovna vojna. Ta sinoda
bi v ugodnejših razmerah mogla pome¬
niti pomemben mejnik v življenju ljub¬
ljanske škofije. Sinoda za lavantinsko
škofijo se je pripravljala. L. 1945 je zma¬
gala komunistična revolucija. Že štiri le¬
ta poprej sta nemška in italijanska oku¬
pacija obenem s komunistično revoluci¬
jo iztrebljali slovensko-katoliško kultu¬
ro. Ko so komunisti 1. 1945 prišli na vla¬
do. so zatrli vse katoliške ustanove m
pretežen del cerkvenih. Nova miselnost
je delno zajela ali vsaj zmešala tudi slo-
venske katoličane, vsaj nekatere, pred¬
vsem krščanske socialiste. Tudi nekateri
slovenski duhovniki so ji delno podlegli, j

Bolj ko kdaj poprej bi nam bil danes
potreben katoliški shod. Dal naj nam bi
kot naš prvi “silno podlago” za novo or- j
ganizirano katoliško življenje med nami. I
V zasužnjeni domovini pa je danes ne- j
mogoč. A prirediti ga moramo in ga pri¬
rejamo slovenski izseljenci na svobodnih }
tleh v svetu.

Vsak katoliški shod se mora pečati z
razmerami ljudstva, za katerega se pri¬
reja. Drugače ni aktualen. Naš se bo
bavil z našo slovensko izseljeniško se¬
danjostjo. Zgodovinski spomin prvega
slovenskega Katoliškega shoda je le po¬
vod za datum novega Katoliškega sho¬
da, toda utemeljitev novega shoda raste
iz  naših notranjih potreb. Tudi sloven¬
ski izseljenci imamo namreč mnogo pe¬
rečih stvari, ki jih je treba s skupnimi
močmi rešiti na Katoliškem shodu. Te
stvari se tičejo našega razmerja do ka-
toličanstva in slovenstva med nami pa
tudi odnosa do domovine. Nova stvar¬
nost in izseljensko življenje sta sprožila
vrsto vprašanj, ki jih še v pol pretekli
dobi nismo poznali. Če hočemo živeti kot
slovenska katoliška skupnost’ si mora¬
mo ta vprašanja pravilno rešiti, če se z
njimi ne bomo bavili ali bi jih ne rešili
na pravilen način, se bomo razbili; na¬
ša kulturna skupnost bo prenehala, raz¬
biti poedinci pa se bodo še veliko bolj
hitro utapljati v tujem morju. Tuj pa
tukaj ne pomeni le neslovenski, marveč
tudi nekrščanski in nenraven.

Na Katoliškem shodu bomo s skupni¬
mi močmi napravili skupni načrt za delo
slovenske katoliške skupine v izseljen¬
stvu.

Misel o slovenskem Katoliškem shodu
v izseljenstvu je vžgala med našimi ljud¬
mi. Pripravljalni odseki za shod so že
preučili glavna vprašanja in sestavili
predloge za resolucije; "ki naj bi jih Ka¬
toliški shod sprejel na zadnjem svojih
slavnostnih dni v nedeljo, 17. avgusta.

Utemeljeno moremo pričakovati, da bo
ta shod pomenil velik mejnik v katoliški
skupini slovenskih izseljencev.

Al. Odar.

Poslanici papeža Pila XII

RUSKEMU NARODU

“Osservatore Romano” je dne 22. ju¬
lija objavil posebno apostolsko pi¬
smo ruskemu narodu. Pismo nosi da¬
tum 7. julija, to je praznika slovanskih
apostolov sv. Cirila in Metoda in je od¬
govor na prošnje, ki jih je sv. oče pre¬
jel ob koncu svetega leta po razglasitvi
dogme o Marijinem vnebovzetju.

V uvodu pravi sv. oče, da so Njego¬
vo srce ganile sinovske prošnje, naj bo
ruski narod posvečen Brezmadežnemu
Srcu Marijinemu. Odkar je sedel na
prestol sv. Petra, ni nikdar nehal moli¬
ti za ruski narod in prositi, da bi Ru-

In y  kako naj se med delavce razdelijo
ti sadovi dela, če ne s pravično plačo?

, , , , , .. . Delodajalci in delavci sodelujejo v tem

fee torei" delavcem ne dal tudi pravični ! , . . , . , . ...

, , , ... ~ i oziru v neki skupni zadevi, ki naj jim

del odgovornosti v podjetju m gospodar- j .. , . x . , , , . x

v  . . omogoči živeti skupno od čistega dobič

stvu?” vprašuje dalje papež. “Kako naj

se razdelijo sadovi dela? To vprašanje
je prevažno, da bi ga prepustili v reši¬
tev slepim silam gospodarstva. Potreb¬
no je, da pri rešitvi tega posreduje drža¬
va kot sila, ki naj uskladi razne intere¬
se. Varovati pa se je treba na eni stra¬
ni napak gospodarskega liberalizma in
na drugi strani etatizma (drž. kapitali¬
zma) ter dati primerno svobodo zasebni
pobudi.”

“Namen socialne in gospodarske orga¬
nizacije v katerekoli državi je dati ljud¬
stvu na raspolago vse tiste dobrine, ki

in in-

som obenem z materialnim blagostan- j jih moreta preskrbeti  poljedeljska i..
jem bile podeljene svoboda in zaščita. dustrijska pro i ZV odnja. In kakor je za
človeškega dostojanstva, prav tako pa | dosego tega potrebno zvišati  produkcijo,
tudi možnost, da bi Rusi mogli spozna- : tako je potrebno tudi pravi5no razde li-
vati nauk prave vere in dajati Bogu jav- j t} sadoye dela  »
no tisto bogoslužje, ki Mu gre.

Apostolsko pismo, navaja nato, kako
se je ta tok duhovne dobrohotnosti ob¬
navljal v raznih dobah in kako je ravno
v dobah papežev Benedikta XV., Pija

XI. in sedaj vladajočega papeža Pija

XII. sv. stolica izkazovala svojo ljube¬
zen do narodov Rusije in to bodisi z

ka podjetja in zato si njihovo medseboj¬
no razmerje na noben način ne postav¬
lja enih v službo drugih.

Končno našteva papež še dolžnosti
države in pravi: “Dolžnost države je:
1. Zvišati proizvodnjo in jo modro raz¬
deliti z ozirom na potrebo in vrednost
človeka; 2. Uskladiti gospodarstvo, ne
da bi pri tem trpeli škodo zasebni pod¬
jetniki; 3. Utrditi tako splošno gospo¬
darstvo, v katerem bo prišlo do izraza
sodelovanje vseh državljanov; 4. Pomno¬
žiti delo s pomočjo bogastva, ki sedaj
brez koristi spi; 5. Poskrbeti, da revni
državljan ne bo oškodovan, bogatin je
namreč itak zavarovan po svojem bo¬
gastvu.”

OBISK KOROŠKIH SLOVENCEV V PARIZU

Na svoji turneji po Zapadni Evropi
je koroški oktet “Slavček” pod vod¬
stvom dr. Inzkota obiskal tudi Pariz.
| Ker je bil ta obisk važen tudi s kultur-

materijalno podporo ali pa z molitvami, ne * a in  P°Hti&Mga stališča - sa -i J ih  J®
ki so prosile Boga, da bi vrnil tem na- ! s P reml : a! sa ™ predsednik Slovenskega
rodom svobodo verskega udejstvovanja. !  koroškega Narodnega sveta, g. profe-
Stališče sedanjega papeža Pija XII. in | SOr dr - Joško T,šler ’ bil obisk v Pa ‘

nevtralnost sv. stolice v drugi svetovni
vojni pa najbolj jasno izpričuje dejstvo,
da je sv. stolica obsojala vse kršitve
prava in ko je v 1. 1941 vojska zajela
Rusijo, sv. stolica nikdar ni odobravala
te vojne in ni nikdar bila izrečena be¬
seda, ki bi jo bilo mogoče razumeti kot

rižu, katerega je z materijelne plati s
svojim velikodušnim darom omogočil
slovenski izdajatelj gospod Dore Ogri¬
zek, organiziran tako, da so Korošci ne
samo videli vse glavne zamivosti in le¬
pote pariškega mesta, marveč da so tu¬
di mogli v polni meri izvršiti svoje kul-

krivično ali trdo. To stališče je bilo jav- tllrno in  politično poslanstvo,
no pojasnjeno pred kardinalskim kolegi- Po nadvse uspelih  koncertih v West-

ogledali celoten Pariz, kjer človek kar
ne ve, kaj naj bi gledal. Ta mogočen
razgled je napravil na vse globok vtis,
tako globok, da so nekateri kar na vrhu
ostali in da je imel gospod Babnik do¬
volj skrbi, da je s taksijem tudi zamud¬
nike še pravočasno pripeljal na tiskov¬
no konferenco, ki se je vršila v hiši
Ameriške legije ob šesti uri. Bili so po¬
vabljeni zastopniki vseh glavnih pari¬
ških listov, od katerih je vsak dobil od
g. predsednika dr. Tišlerja v spomin Al¬
bum Koroške in francosko brošuro o
Slovencih. Velik naš prijatelj, Jean
Bourgoin, ki je bil pred vojno kulturni
ataše v Beogradu in torej dobro pozna
slovenski problem in je sedaj podpred-

jeip dne 25. februarja 1946. Vsi tisti, ki k -> er  jih je sprejel svetnik Ten- j sednik Društva prijateljev Jugoslavije,

ne ljubijo laži, ampak resnico, vedo, da sundern, po krvi in rodu sicer Nemec, je v uvodnem govoru podal in očrtal
se je sv. stolica v vsej vojni obnašala po srcu in  £ ovorici  P a  P ravi  Slovenec,, problem koroških Slovencev, njihove po-

nepristransko.

i po koncertu v Holandiji in severni Frar-' trebe in zahteve in krivice, proti ka-

Papež ljubi vse narode s posebno glo- ' ciji  J ih  slovenski duhovnik v Holan- J terim se še vedno boriti morajo. Nato
boko ljubeznijo in želi zagotoviti zemelj- : diji > ^°*P od Nande Babnik ’. ki je nosil  ^ *-*.~

sko blagostanje in večno rešitev vsem
ljudem. Kakor nalaga dolžnost naloge,
je sv. oče obsodil in odbil zmote brez¬
božnega komunizma, toda sv. oče tistih,
ki so v zmoti ne odbija, ampak želi njih
vrnitev k resnici po pravi poti.

Sv. oče zaključuje apostolsko pismo z
gorečo molitvijo Devici Mariji s prošnjo,
da bi se krščanska resnica okrepila in
razširila, in da bi bila ta prošnja usli¬
šana, posveča zlasti vse narode Rusije
Brezmadežnemu Srcu Marijinemu.

PREDSEDNIKU SOCIALNIH
TEDNOV V FRANCIJI

na svojih ramah tehnično in prometno
organizacijo turneje, pripeljal v Pariz,
v ponedeljek zjutraj 28. julija.

Prvi obisk je veljal pariški katedrali
Notre-Dame, kjer so občudovali čudo-

je dr. Tišler podal izčrpno poročilo o
stanju slovenskega življa na Koroškem.
Prisotni časnikarji so s svinčniki in pa¬
pirjem vneto sledili izvajanjem, se ču¬
dili naši žilavosti, bili pa tudi ogorčeni
nad težavami, ki jih Slovenci na Ko-

vito gotsko zgradbo, obenem pa prosili ■ roškem še vedno imajo. V prijateljskem

Tudi to poslanico, ki jo je papež poslal
predsedniku Soc. tednov v Franciji, je
objavilo vatikansko glasilo “Osservatore , P a ™kemu rad.ju P« bk o, da je za svoje

Njo, ki nosi naslov tudi Kraljice Sloven¬
skega naroda, za blagoslov zase, za
svoje, za svoj narod, ki gre skozi tež¬
ke in odločilne zgodovinske trenutke.

Ko so se nato v pariškem akadem¬
skem domu, kjer so stanovali, malo od¬
počili od dolge poti ter se podprli tudi
materij elno, so si ogledali muzej Luvre,
ob štirih popoldne pa so že bili v štu¬
diju pariškega radija, kjer so skozi dve
uri neumorno prepevali ter tako dali

Romano”. Z njo je papež znova z jasno
lučjo posvetil v socialno problematiko
današnjega časa in nakazal smernice za
rešitev zamotanih gospodarskih in so¬
cialnih vprašanj.

V poslanici pravi, da se more problem
bogastva in revščine rešiti samo s po¬
močjo povečane proizvodnje, boljše raz¬
delitve obstoječega blaga in pravičnejše
razdelitve dohodkov, kar je mogoče do¬
seči s skupnim naporom in sodelovanjem
delodajalcev in delavcev.

Delodajalce in delavce enako zanima
zdrav napredek gospodarstva. “Zakaj bi

TISOČ VELETRDNJAV
NAD SEVERNO KOREJO

Na Koreji se v preteklem tednu ni nič
spremenilo. Mirovne seje je ameriška
delegacija prekinila do 3. avgusta z izja¬
vo, da da s tem komunistom čas za pred¬
ložitev novih predlogov, ki bi bili spre¬
jemljivi. Na suhozemskem bojišču je bi¬
lo večinoma mimo, v zraku pa je prišlo
nad severno Korejo do nekaj manjših le¬
talskih bitk. Ameriške veletrdnjave so
znova strahovito bombardirale električne
centrale na reki Yalu ter druga številna
sovražnikova oporišča. Največji letalski
napad nad severno Korejo je bil doslej v
scboto, ko je nad 1000 veletrdnjav uničilo

oddaje snel na plošče skoro dvajset naj¬
lepših koroških narodnih in splošno slo¬
venskih pesmi.

Večerna oddaja v ponedeljek je bila
izključno posvečena slovenski koroški
pesmi. Najprej je napovedovalec v iz¬
branih besedah v imenu pariškega radi¬
ja in cele Francije pozdravil koroške
pevce, ki so nato zapeli krasne pesmi:
Ob rojstvu, Na planicah, Ob večerni uri
ter zaključili s pesmijo Slovenec sem!
Vsi navzoči so bili globoko ganjeni ob
tem doživetju, ko je po pariškem ra¬
diu donela slovenska pesem na vse kra¬
je sveta, kar je ob koncu v pesniških
besedah izrazil dr. Inzko, ki se je obe¬
nem zahvalil Francozom za razumeva¬
nje, ki so ga pokazali za njihove pro¬
bleme.

V torek zjutraj je bil z avtom ogled
pariškega mesta; ogled, katerega so za¬
ključili z obiskom kapele čudodelne sve¬
tinje, kjer so se v skupni molitvi in s
slovensko pesmijo zahvalili Mariji in se
ji izročili v Njeno varstvo.

In že je bilo treba hiteti na mestni
magistrat, kjer so bili ob enajsti uri
sprejeti v slavnostni dvorani. Zastop¬
nik pariškega župana jih je pozdravil
ter vsakemu izrožil v spomin veliko sli¬
ko pariške mestne hiše. Predsednik dr.
Tišler se je zahvalil za sprejem ter iz¬
ročil za pariškega župana Album Koro-

razgovoru, katerega so poživljala vpra- j
Sanja časnikarjev, je tiskovna konferen¬
ca kar prehitro minula. Samo po sebi j
se razume, da so vsi prisotni imeli pri- i
liko, da so- na lastna ušesa čuli sloven¬
sko pesem, katere lepote se kar niso
mogli načuditi. Gospod Ogrizek je pa
poskrbel, da tudi prigrizka in žlahtne
kapljice ni manjkalo.

Zvečer so si pevci v družbi pariških
Slovencev še ogledali lepoto razsvetlje¬
nega Pariza, nato pa že mislili na to,
da bo treba naslednje jutro že na vse
zgodaj na pot, ker jih je v Belgiji v
Monsu gospod Reven že nestrpno čakal
za koncert v sredo popoldne in za dru¬
gega v četrtek v Charleroi.

In tako so morali v sredo zgodaj na
pot, v Parizu pa so za nekaj časa pu¬
stili predsednika dr. Tišlerja, da je z
osebnimi stiki zainteresiral vodilne o-
sebnosti za potrebe in zahteve koroških
Slovencev.

do 80% vojaških ciljev, ki so jih imeli
namen uničiti. Odmetavali so 1000 kg j ške. Na željo zastopnika župana so na-
težke bombe. Amerikanci so pretekli te- | to zapeli koroško narodno pesem, na kar

den prišli tudi do prvega celotnega sov¬
jetskega lovca MIG-15, ko so že sestrel¬
jenega in nepoškodovanega z dvema he¬
likopterjema prepeljali na svoje letalsko
oporišče, ga razstavili in dele prepelja¬
li v USA.

Ameriško vrhovno poveljstvo je obja¬
vilo, da bodo ameriški bombniki v pri¬
hodnjih tednih uničili še 78 severnokorej¬
skih mest ter opozorilo prebivalstvo, da
se pravočasno izseli. Po zadnjih poroči¬
lih so ameriški lovci v korejski vojni u-
r.ičili že nad 1000 sovjetskih lovcev MIC-
15.

je sledil obisk in razgled celotnega ma¬
gistrata.

Opoldne je bilo slavnostno kosilo na

Stevenson - Sparkman

PREDSEDNIŠKA KANDIDATA
AM. DEMOKRATOV

Na demokratski konvenciji v Chicagu
je bil izvoljen za demokratskega pred¬
sedniškega kandidatta senator Illinoisa
Stevenson, za podpredsedniškega pa
Sparkman. Imeli so tri glasovanja, ter
je na prvem in drugem vodil senator Ke-
fauver, nakar sta na tretjem glasovanju
kandidata Russell (294 glasov) in Har-
riman (121) oddala svoje glasove za
Stevensona (324 glasov na tretjih volit¬
vah. Stevensons podpira Truman.

Sedaj se obe politični stranki že pri¬
pravljata na volilno kampanjo za novem-
berske predsedniške volitve. Tako Eisen-
hower kakor Stevenson stalno konfen-
rata s svojimi sodelavci o poteku odlo¬
čilne volilne borbe, ki se bo pričela v
najkrajšem času.

REGENTI V EGIPTU

Egiptska vlada je postavila v Kairu

domu slovenskega izdajatelja gospoda j regentski svet, ki bo “vladal” 17 let,
Ogrizka, kar je pustilo pri vseh Koroš- ; številka, ki je za sprememb poln orijent

cib nepozaben vtis. Kar verjeti niso mo¬
gli, da se je človek, zrastel iz istega na¬
roda in morda še iz težjih razmer kot
sami, tako močno afirmiral v tujini, a
vendar ohranil srce in roke odprte za
svoje rojake, ki jim v vsaki priliki po¬
maga.

Ura je šla že proti četrti, ko so hi¬
teli na Tour Eiffel, da so si raz vrh

zelo velika. V tem svetu bo princ Moncn,
ki je 58 let star in čigar najkoristnejša
lastnost je ta, da se doslej nikdar ni pe¬
čal s politiko in se nanjo ne razume.
Drugi za njim je član najvišjega sodišča
Barakat, ki je znan nasprotnik vafdis-
tov, tretji pa je mladi Naguibov prija¬
telj polkovnik Rečad Mehana, ki je 44
let star in izhaja iz sekte musliman-

ARGENTINA

General Juan Esteban Vacca umrl.

Po krajši bolezni je v nedeljo, dne
27. julija zvečer umrl v Buenos Aire¬
su brigadni general Juan Esteban
Vacca, sedanji ravnatelj višje vojaške
akademije. Njegovo truplo so polo¬
žili na mrtvaški oder v palači Vojaš¬
kega krožka, kamor ga je prišel kro¬
pit tudi predsednik general Peron,
ki ga je dan poprej zadel prav tako
hud udarec s smrtjo njegove sopro¬
ge ge Eve Peron. Ob tej priliki je
predsednik general Peron izrekel,
sam ves potrt od žalosti, svoje so¬
žalje sorodnikom pok. visokega vo¬
jaškega funkcionarja.

V Buenos Airesu je te dni umrla
zadnja nečakinja argentinskega pro-
svetitelja in državnika Dominga Fau-
stina Sarmienta Eugenia Belin Sar-
miento. Pokopali so jo na pokopali¬
šču Recoleta.

Prestolniška policija je pred dnevi
zaprla več komunistov radi pobiranja
denarnih prispevkov za kom. stranko.

Razgovori med predstavniki argen¬
tinske in britanske vlade za skleni¬
tev nove trgovinske pogodbe med
obema državama se bodo te dni na¬
daljevali. Angleški tisk svetuje svoji
vladi naj Argentini ponudi višje cene
za njeno meso, samo, da bi si ohra¬
nila dobavo argentinskega mesa še v
bodoče.

San Isidro na področju Velikega
Buenos Airesa je te dni dobil avtoma¬
tično telefonsko centralo. Karakte¬
ristika San Isidra je 743. Najprej je
treba na telefonskem aparatu zavrte¬
ti te števivilke, nato pa ostale, kate¬
re želi kedo priklicati.

Ministru za delo in soc. skrbstvo
Jose Maria Freire-ju se je zdravstve¬
no stanje že toliko zboljšalo, da bo
lahko v nekaj dneh zapustil sanato¬
rij, v katerem se je dalj časa zdravil.

Argentino je znova zajel mrzel val.
V nedeljo zjutraj je bil v Buenos Ai¬
resu hud mraz ter je termometer ka¬
zal —0,5 C. V nekaterih krajih repu¬
blike je bil mraz še hujši.

IZ TEDNA V TEDEN

USA: V USA vlada splošen preplah
zaradi pojave “letečih krožnikov” nad
večjimi industrijskimi središči in nad
Washingtonom. Vojaško letalstvo se je
večkrat spustilo v zasledovanje za ne¬
znanimi letečimi objekti, pa jih ni moglo
nikdar dohiteti ali sestreliti. Enemu od
zračnih opazovalcev na atlantski obali
se je posrečilo fotografirati tak “leteči
krožnik” ter so fotografijo objavili v
časopisju. Letalsko ministrstvo ne daje
izjav, iz slike pa tudi ni mogoče posneti
ničesar. — V USA so v zadnji stopnji
priprave za poskuse s prvim atomskim
letalom. Atomski motor je izdelala Ge¬
neral Electric Co. Ves poskus bo stal 33
milijonov dolarjev. — Amer. vojno mi¬
nistrstvo je odredilo varčevanje z muni-
cijo in orožjem pri vojaškem vežbanju
zaradi nedavno končane stavke v jekleni
industriji, ki je delno ohromila tudi voj¬
no produkcijo.

KANADA: Na konferenci Mednarod¬
nega Rdečega Križa v Toronto v Kanadi
so sovjeti in šest kom. satelitov glasova¬
li proti sprejemu novih pravil te organi¬
zacije, ki so bila tako odobrena s 53 pro¬
ti 7 glasovom. Sovi. delegat Slavin je
izjavil, da ZSSR ne bo nikdar priznala
privilegijev Mednar. Rdečega Križa.

NORVEŠKA: Kralj Haakon je praz¬
noval 3. avgusta svoj 80. rojstni dan.

AZIJA: Na meji med portugalsko ko¬
lonijo Macao in kom. Kitajsko je pretek¬
li teden prišlo do resnih incidentov, ko
je z obeh strani padlo več strelov. Na
nekaterih mestih je prišlo skoro do pra¬
vih bojev. Po poročilih iz Honkonga so
incidente izzvali Kitajci. Sedaj vlada mir
ter se kitajska in portugalska delegaci¬
je redno sestajata in sklepata o pre¬
mirju.

skih ekstremistov “mohamedanskega
bratstva.” Je zagrizen puritanec, ne pije
alkoholnih pijač, je vegetarijanec in ne
kadi. Torej ima približno iste lastnosti,
kakor pokojni Adolf; nanj stavi svoje
karte general Naguib, ki je dejanski go¬
spodar Egipta.

Kralj Faruk pa se zabava na Capri ju
in žaluje le za tem, da v Napoliju ni
mogel iztovoriti iz svoje jahte vseh 283
zabojev in kovčkov. Egiptska vlada je
namreč naročila kapitanu, da sme izto¬
voriti samo 73 kovčkov in zabojev, osta¬
lih 210 zabojev, polnih zlata, dragoce¬
nosti in antikvitet pa mora pripeljati
nazaj v Aleksandrijo.

Buenos Aires, 7. VIII. 1952

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Ilovice iz Sčovenije^

Skupščina LRS ja na let. tretjem za¬
sedanju sprejela zakone o okrajnih ljud¬
skih odborih, o ljudskih odborih mest
in mestnih občin, o občinskih ljudskih
odborih ter zakon o volitvah in odpokli¬
cu odbornikov ljudskih odborov. Poro¬
čilo zakonodajnega odbora je na zase¬
danju podal tajnik tega odbora dr. Teo- j
dor Tominšek, zakonske predloge je pa
pred skupščino branil podpredsednik
vlade in predsednik sveta za zakonoda¬
jo in izgradnjo ljudske oblasti dr. Ma¬
rijan Breclej. Navajal je, da sed. kom.
oblast doma s temi zakonskimi osnutki
postavlja načelo, da jima “vodilno vlo¬
go delavski razred, ki mora kot vod¬
stveni družbeni faktor neposredno iz¬
vrševati funkcijo oblasti”. Drugi prin¬
cip, na katerem sloni vsa organizacija
sed. kom. oblasti pa je “utrjevanje so¬
cialistične demokracije”. Glede pristoj¬
nosti ljudskih odborov je dejal, da sed.
oblast doma izhaja iz načela, da je
“ljudski odbor kot lokalni organ enotne
državne oblasti, organ ljudske samo¬
uprave na svojem območju.” Po njego¬
vem je najpomembnejša sprememba v teb
zakonih, da sestavljata okrajni in mest¬
ni ljudski odbor dva predstavniška or¬
gana in sicer okrajni oz.mestni zbor in
pa okrajni oz. mestni zbor proizvajal¬
cev, ki ga volijo samo proizvajalci v do-
tičnem okraju oz. mestu. Glede na zdru¬
žitev zakonodajne in izvršne oblasti, ki
jo izvršuje ljudski odbor kot celota, je po
zatrjevanju dr. Breclja postavljen prin¬
cip stalnega zasedanja. Nadalnja novost
so sveti, tajnik ljudskega odbora je pa
administrativni šef celotnega aparata
in je dolžan skrbeti za pravilnost njego¬
vega aparata. Novost v zakonu so tudi
vaški odbori, ki pa niso organ oblasti.
Novi zakoni poleg vseh policij, s kate¬
rimi raspolagajo komunisti, uvajajo tu¬
di mestne in občinske ljudske straže, ki
bodo med drugim v potrebi “zavarova¬
le administrativno izvrševanje sklepov
ljudskega odbora”. Kot pesek v oči na¬
ivnežem, ki menijo, da Tito resnično
demokratizira svojo upravo, zakon pred¬
videva tudi referendum, ki ga bo lahko
odredil ljudski odbor za poljubna vpra¬
šanja. Rezultat tega referenduma bo se¬
veda vedno tak, kakor ga bodo hoteli
imeti komunisti .

Po novem volilnem zakonu za ljudske
in mestne odbore ima aktivno volilno
pravico vsak državljan, ki je vpisan v
volilni imenik svoje teritorialne enote,
pasivno volilno pravico pa ne glede na
to, kje je vpisan v volilni imenik. Za
zbor proizvajalcev imajo volilno pravi-
| co tisti, ki na območju okraja in mesta
! delajo v proizvodnji, prevozništvu in tr¬
govini. Te volitve opravljajo gospodar¬
ske organizacije v štirih volilnih skupi¬
nah in sicer industrija, kmetijstvo, trgo-
vira in gostinstvo ter obrt. Pasivno vo¬
lilno pravico imajo samo tisti, ki so za¬
posleni neposredno v proizvodnji. V
okrajih in mestih se vrše volitve v volil¬
nih enotah. V eni volilni enoti se ne
smejo voliti več kakor trije odborniki.
Kandidatno listo postavlja “zbor volil-
cev”\ Novost v zakonu je tudi ta da se
volitve ne bodo vršile več s krogljicami,
ampak pismeno. V zakonu je kom. ob¬
last održala se naprej določilo, da sme
ena petina volilcev volilne enote pred¬
lagati postopek za odpoklic svojega od¬
bornika. To določilo je v novem zakonu
še poostreno s tem, da lahko predlaga
odpoklic odbornika tudi pristojni ljud¬
ski odbor. Odpoklic odbornika zbora
proizvajalcev pa izvrši določeno števi¬
lo članov delavskega sveta. S temi do¬
ločili se bodo komunisti lahko takoj
iznebili vsakogar, ki bi se pregrešil zo¬
per disciplino, t. j. s kritiko sedanje ko¬
munistične “ljudske oblasti”. Poslanci
so seveda navajali, da ti zakoni pred¬
stavljajo “nov korak k poglobitvi so¬
cialistične demokracije.”

Bogoslovno semenišče v Ljubljani je
bile že dolgo predmet najhujših komuni¬
stičnih napadov in groženj. Zadnja po¬
ročila od doma pravijo, da so komunisti
nrisilili rektorja semenišča dr. Jožeta
Pogačnika in spirituala dr. Antona Če¬
pona, da sta morala zapustiti bogoslov¬
no semenišče. Na njuno mesto je pri¬
šel sredinec dr. Vilko Fajdiga.

V šaleški dolini je bila julija meseca
birma. Zadnja je bila pri Belih vodah.
Ljudje so marib. škofa dr. Deržečnika
povsod lepo sprejemali in so cerkve o-
krasili, čeprav so komunisti nagajali
Birma bo letos samo še v Murski Sobo¬
ti, ker komunisti za druge župnije ško¬
fu niso dali dovoljenja.

Na Ptujski gori so znano Marijino j Za dvora, Marija Lampreht v Gorenji va-
svetišče komunisti spremenili v muzej in j si, Ignac žagar, upok. v Ptuju, Ivanka
ne more več služiti v bogoslužne svrhe. j Verbič, roj. Knaflič iz šmartna pri
Nedeljsko mašo imajo sedaj v pokopa-1 Litiji, Franc Grad, gost. v Zgornjem Kaš-
liški kapelici. | lju, Alojzij Lakner v Celju, Martin Šorn,

Komunisti doma so teološko fakulteto I pos. v Grajski vasi, Marija Lesjak v
izločili iz sestava univerze. Sedaj pri- : Stepanji vasi, Janko Ribič v Desni pri
pravljajo novo ureditev. V zvezi s tem j Kresnicah, Franc Štular, p. d. Boltar,
so komunisti upokojili 6 starejših profe- j pos. v Spodnjih Duplah pri Kranju, Mari-

sorjev in sicer dr. Grivca, dr. Slaviča,
Snoja, dr. Močnika, dr. Lukmana in dr.

Jeraja. Za vzdrževanje novega bogoslov¬
nega učilišča obljublja država, nekaj
prispevati, hoče pa si zagotoviti večji
vpliv pri imenovanju profesorjev. Vsaj
veto, ki je pri komunistih tako v mo¬
di. Nekateri vpokojenih profesorjev za
enkrat še smejo poučevati.

Zaradi “dvoličnosti”, t. j. radi izvrše¬
vanja verskih dolžnosti so komunisti do¬
ma odpustili iz službe profesorja Šedi-
vyja in Klasinca.

Umrli so. V Ljubljani: Frančiška Fur¬
lan, roj. Vitez, Anton Bregar, upokoje¬
nec, Anita Srpan,, roj. Kozjek, učitelji¬
ca, Franc Rogač, žel. uradnik, Ivana Vi¬
rant, roj. Petrič, Ivan Kokalj, šofer, Jo-
rio Vcrdir. poštni kontrolor v p., Rafael
Vranjek, višji kmet, tehnik v p., Mati-
ip. Bela, mestni uslužb., Miha Vahen,

ja Gradnik v Dravljah, Cilka Končan v
Domžalah, Jakob Šetina, žel. upok. v
Stepanji vasi in Alojzij Mehle v Grosup¬
ljem.

Komunistična pravica! Ponovno smo
že poročali o divjanju komunistov proti
profesorjem, učiteljem in dijakom, ki še
vedno izpolnjujejo verske dolžnosti. Ta¬
ke profesorje in učitelje mečejo kar na¬
prej iz služb, pravtako pa tudi dijake iz
šol. Maturantov, za katere vedo, da za¬
hajajo v cerkev, ne marajo sprejemati
na univerze. Letos so komunisti zavra¬
čali vpis otrok nekaterih kat. staršev tu¬
di v srednje šole. Neki ženici je ravna¬
telj šole navedel kot razlog zakaj otro¬
ka ne mara vpisati in sprejeti na svoj
zavod, češ, da ta družina še vedno drži
z reakcionarno duhovščino in da dela
proti sedanji “ljudski oblasti”. Ko je
ženica odločno prijela kom. “šolnika” za

?el. vlakovodja v p., Marijana Mazi in j jezik in ga pozvala, naj ji ta očitek do- j.
Milan Sušnik v Mekinjah pri Kamniku, j kaže, jo je grobo zavrnil z besedami: Mi j
Mariia Virant, roj. Brinjevec, vdova ničesar ne dokazujemo, mi samo kaznu- !
Jamšek v Trbovljah. Jožefa Jančar iz jemo!

Slovenci v Argentini

Ruettos Aires

Vse naročnike Svobodne Slovenije
prav lepo prosimo, da nam čimprej po¬
ravnajo naročnino za letošnje leto, če
tega že niso storili. Naročnina je 60
Pesov. Ta znesek nam lahko pošljete
po giro ali bono postal. Svobodna Slo¬
venija se vzdržuje samo z naročnino,
zato je njeno redno izhajanje odvisno
od radnega plačevanja naročnine vseh
naročnikov. Kdor pa le more, naj pris¬
peva tudi v tiskovni sklad.

MISIJONSKO ZBOROVANJE
Osek za misijone in zedinjenje je imel
v nedeljo, 3. avgusta t. 1. v okviru Kato¬
liškega shoda zborovanje v župnijski
dvorani v Ramos Mejia. Pred zborovan¬
jem je bila v cerkvi molitvena ura. Imel
jo je g. prof. dr. Franc Jaklič ob asi¬
stenci bogoslovcev slov. semenišča Nato
je pa bilo v župnijski dvorani zborovan¬
je. Začel ga je predsednik 'Misijonske

g

SPOMINSKA PROSLAVA |

60. letnice slovenskega katoliškega narodnega gibanja bo v nedeljo 24. avgusta ob deveti uri
dopoldne v cerkveni dvorani v Ciudadeli.

Na sporedu so predavanja, ki bodo pokazala delo in borbe Slovencev od I. Katoliške¬
ga shoda pred 60. leti do današnjih dni.

Na to pomembne proslavo vabi  5:

Pripravljam odbor $

? I

Dr. F. B.

Tle zaftematiaima ocenila

Bilo bi povsem napak, če bi si zakri¬
vali nič kaj razveseljivo dejstvo, da v
Argentini študira sorazmerno izredno
malo naše mladine, zlasti tiste, ki je štu¬
dirala že drugod in bi morala tukaj “amo
nadaljevati s študijem. Glavni vzrok je
v tem, da je radi tukajšnjih ekonom¬
skih razmer takoj ob prihodu moral pri¬
jet: za delo vsak, kdor je bil le količkaj
sposoben in tako tudi velik del študira¬
joče mladine, drugič pa, ker so bile prve
informacije o priznanju prejšnjih študi¬
jev, naravnost obupne. Danes smo se pa
že v marsičem znašli in marsikaj razja¬
snili, zato ni več nobenega vzroka, da
ne zaorjemo z vso skrbjo tudi na tem,
tako važnem polju.

Imejmo pred očmi, da argentinski šol¬
ski sistem nudi veliko možnosti za štu-
diranje. Za našo mladino, ki je precej
nadarjena in tudi pridna v učenju, je ve¬
like važnosti n. pr. dejstvo, de je do¬
voljeno delati toliko izpitov. Od osnovne
šole, preko srednje, vse do univerze, je
urejeno tako, da lahko v izpitni dobi na¬
rediš skoraj toliko letnikov, za kolikor
se sploh moreš pripraviti. Pri osnovni šo¬
li je še ta možnost, da se učenec, ko do¬
vrši 12 let, lahko prijavi za izpit kar
čez šesti letnik (sexto grado) in s tem
konča osnovno šolo ter lahko preide na
. srednjo šolo.

Navodila, kako se pripraviti io kje
prijaviti za izpite čez osnovno šolo, so
bila dana že pred tremi leti in se je oko¬
ristilo s tem do sedai že nad sto naših
učencev. Tudi za študij na srednjih šo¬
lah so bili oskrbljeni takoj po tem vsi
potrebni podatki in informacije o začet¬

ku in nadaljevanju učenja, pa se mi zdi,
da je moralo biti to le premalo razširje¬
no med interesenti, ker bi jih v nasprot¬
nem slučaju prav gotovo mnogo več štu¬
diralo.

Dejstvo je, da vsi tisti naši dijaki, ki
so tukaj kakorkoli začeli s študijem, lepo
napredujejo in to brez kakšnih posebnih
težav. Imamo slučaje, ko je naš dijak,
popolnoma redno, brez najmanjših olaj¬
šav, v dveh letih končal vseh pet letni¬
kov tukajšnje srednje šole in sicer dva
letnika kot redni učenec, tri letnike pa
v.  izpiti in je danes že na univerzi. Z o-
lajšavami, to je temeljem pravilno lega¬
liziranih spričeval o dovršenih šolah
drugod, jih tudi že nekaj prav lepo na¬
daljuje ali končuje srednjo šolo, nekate¬
ri so pa že prestopili na univerzo.

Hočem s tem povedati, da za naše di¬
jake, zlasti še za tiste, ki imajo že nekaj,
ali mnogo šolske izobrazbe od drugod, ni
nikalc velik problem zadostiti tukajšnjim
šolskim zahtevam, zlasti še,, ko jezik že
vsi precej dobro obvladajo. Tudi eko¬
nomska stran študiranja tukaj ni nereš¬
ljiva, ker je tudi za mladino, ki si mora
z delom služiti svoj kruh, izredno dobro
oskrbljeno z raznimi popoldanskimi ali
v ečernimi šolami. Te šole, ki imajo ka¬
rakter polnoveljavnih rednih državnih
zavodov, so urejene tako, da v nekoliko
hol! zgoščeni obliki nudijo učencem vse
isto, ko istovrstne redne državne šole,
poleg tega pa imajo dijaki še različne
olajšave pri polaganju izpitov.

gola vedno stane, to smo vedeli že do¬
ma, ko so naši starši mnogo žrtvovali,
da smo lahko študirali. V širokem svetu

pa vidimo, da tu tudi mladina sama res
mnogo žrtvuje za svojo izobrazbo. Doma
je bil dijak predvsem dijak, tukaj pa
mladina v ogromni večini dela in zraven
še študira. In naš kruh na tem polju ne
bo prav nič slajši, tega se je treba za¬
vedati. Je pa študiranje tolike važnosti,
za vse nas, da je vredno vsake naše žrtve.
Res je sicer, da smo po zadnji veliki
tragediji tolikokrat z bridkostjo ugoto¬
vili, da je tudi študiran človek često ve¬
lik revež v velikem svetu, je pa tudi
res, da so se ljudje z izobrazbo mnogo¬
krat le prej znašli, lažje premagali te¬
žave in hitreje gradili boljšo bodočnost
ko oni, brez izobrazbe.

Nimam tu namena opozarjati na važ¬
nost študija, temveč pokazati samo na
dejstvo, da prvič študij tu za nas prav
gotovo ni nekaj nezmogljivega in drugič,
da v svetu še ne zadostuje samo dejan¬
sko znanje, temveč, da si nujno mora¬
mo oskrbeti tudi formalno listino za to
znanje, da tako lahko več koristimo sebi
in drugim. Zato bo “Svobodna Sloveni¬
ja” v nekaj člankih in v zgoščeni obliki
prinesla vse, kar je tu v Argentini po-
trebro za študij, za priznanje opravlje¬
nega študija drugod in kakšne možnosti
so nam znane za hitrejše in skrajšano
končanje šol, zlasti za tiste, ki so že dru¬
god dovolj študirali. Smatram to za važ¬
no in nujno, ker se vsa obširna tozadev¬
na navodila, dana posameznikom in sku¬
pinam, ža! niso še nikjer primemo pub¬
licirala. Glede podrobnejših informacij
ir. konkretnih primerov, se bo pa treba
obrniti na Društvo Slovencev, kjer bodo
že povedali, kaj je treba narediti, ali
kam se obrniti. Na pismena vprašanja
v splošno važnih zadevah, bo najbolje,
če se odgovori v časopisu, največ se pa
lahko nove in objasni na primernih se¬
stankih, ki bi morali biti kar pogosti.

podzveze za Argetnino g. Marijan Lobo¬
da, ki je bil tudi tajnik pripravljalnega
odbora tega odseka. Na njegov predlog
so bili v  predsedstvo zborovanja izvolje¬
ni gg. Rudolf Smersu, Jože Mehle, Va¬
lentin Malavašič, Lojze Lavrič in Maks
Osojnik ter ga Viktorija Čop in gdč. A-
r.ica Sleme.

Predsednik zborovanja g. Smersu je
dal najprej besedo g. prelatu dr Odarju.
V svojem predavanju je utemeljil upra¬
vičenost in važnost odseka za misijone
in zedinjenje v okviru slovenskega Ka¬
toliškega shoda v izseljenstvu. Sledilo
je lepo razmišljanje g. prof. Gerziniča
o misijonski dolžnosti, tretje predavanje
je pa imel g. prof. dr. Fr. Jaklič o zedin¬
jenju, Prikazal je kako je prišlo do raz¬
kola med vzhodnimi kristjani in opozoril
na dolžnost Slovencev kot kat. Slovanov
za zedinjenje G. Marijan Loboda je go¬
voril o beatifikaciji Barage in Slomška.
Prvi naj bi bil vsem zavetnik in vzornik
misijonske akcije, drugi pa kot ustano¬
vitelj Bratovštine sv. Cirila in Metoda
zavetnik in vzornik dela za zedinjenje.

Sprejete resolucije povzemajo glavne
misli govornikov in bodo vključene v ce-
loton skupek resolucij slovenskega Ka- •
toliškega shoda v izseljenstvu.

S pesmijo Povsod Boga so zborovalci
zaključili zborovanje.

KAJ JE ČRNA ŽENA?

17. avgusta bo SIO uprizoril ljudsko
igro “Črna žena”. S tem nastopom se
bo prvič v tej sezoni pokazala še tretja
skupina, ki se peča z odrskim udejstvo¬
vanjem; če pa upoštevamo, da so pod
okriljem Društva Slovencev igrali letos
že otroci, za Hladnikovo srebrno mašo
fantje in dekleta iz Lanusa in pred
kratkim SFZ, je to že šesta ekipa igral¬
cev v zadnjem času.

SIO si je nadel nalogo gojiti pred¬
vsem ljudsko igro, po možnosti sloven¬
ska dela, spored, kakršen je bil v na¬
vadi na kat. prosvetnih odrih slovenske¬
ga podeželja. V ta okvir se je lani do¬
bro podal Jurčič-česnikov Domen, le¬
tos bodo pa igrali Črno ženo in potem,
če ne pride kaj vmes, Meškovo Mater.

Povest “črna žena” je spisal pred
mnogimi leti, enkrat v začetku tega sto¬
letja mlad dijak, srednješolec, poznejši
kanonik dr. Gregorij Žerjav. Izšla je v
“Domoljubu” menda dvakrat in še v po¬
sebnem ponatisu, kajti zaradi svoje ro¬

mantike in fantastike se je širokim pla¬
stem ljudstva zelo priljubila. Dr. Žerjav
je bil Jeseničan in povest se godi naj¬
več med Jesenicami in Bledom, kjer so
ljudje podložni graščini in romajo na o-
tok k Materi božji. Slovenski kmetje,
hrvaški cigani, Turki, kmečki upori,
strahovi, vse to se godi in nastopa.

Vsebina je razdeljena na pet slik in
poživljena s slovenskimi — in eno hr-
vaško-narodnimi in ponarodelimi po¬
pevkami; igrali pa bodo oblečeni v na¬
rodne noše. Torej ljudska igra z vsemi
privlačnostmi!

Metrileehe

Žična železnica in zgornji ski-lift de¬
lujejo s polno paro. Turistov je res kar
preveč, povsod je treba čakati v vrsti,
čedne brazilske študentke čebljajo v
skoraj nerazumljivi portugalščini, si po¬
merjajo smučke, tipljejo radovedno be¬
lo gmoto, ki so jo prvič v življenju vi¬
dele in se zde same sebi imenitne. Sko¬
zi postavljena vratca na strmini desno
od ski-lifta se vežbajo tekmovalci v sla¬
lomu. Smučarjev, vetra, sonca — vsega
je dovolj — samo snega je premalo!
Komaj do polovice gore sega snežena o-
j deja -— spodaj je raztreseno nekaj be¬
line med travo in kamenjem — a za
smučke je to premalo.

Ves program letošnjih tekmovanj je
že napovedan. V prvi polovici avgusta
tekme za prvenstvo Cluba Andino, po
15 avgustu tekme Argentinske smučar¬
ske zveze — tako, kot je vedno bilo, ka¬
dar ni nagajivo patagonsko vreme pre¬
križalo načrtov prirediteljem in tekmo¬
valcem.

Spored se kot ponavadi začne s smu¬
škim tekom (3|VIII za Club Andino).
V tej najbolj slovenski disciplini nas bo¬
do predvidoma zastopali naši stari
znanci: Janez Flerč, France Jerman in
Andrej Kukoviča. Vse nas zanima, ka¬
ko se bo odrezal Frenk, ki bo po treh
letih prvič spet nastopil v normalnih
pogojih.

Še vedno ni gotovo kakšna bo med¬
narodna udeležba na tekmah smučar¬
ske zveze. Na vsak način so že tu Bo¬
livijci — štirje fantje in dve dekleti, a
brez Killmanna, ki je lansko leto zasi¬
jal na Catedralu kot nova južno-ameri-
ška zvezda v alpskih disciplinah. Na
letošnjem bolivijskem prvenstvu si je
fantič zlomil nogo in z njim je bolivij¬
sko moštvo izgubilo najboljšega repre¬
zentanta. Verjetna je udeležba čilskih
tekmovalcev in nekaj upanja je tudi na
Italrane in Norvežane. Pobožna želja
bariloške propagadnega društva je, po¬
vabiti svetovnega prvaka Zena Coloja.
Seveda je vse vprašanje denarja in
smuški šport gotovo ni tisti, ki bi bil
preobilno založen s krivičnim mamo-

Če kdo želi gledati tekme, mora pri¬
ti v Bariloče avgusta. Kdor pa bi rad
mirno in nemoteno smučal, mu priporo¬
čam september. Takrat je turistov ma¬
lo, snega pa še dovolj. Na vsak način
upamo, da ga bo dokaj več kot pa ga je
danes.— VA

Comodoro Rivadavia

Družinska sreča. Družino g. Radota
Krevsa in njegove gospe Ivanke Markeš
je razveselila hčerka, čestitamo!

Pesniška zbirka dr. Tineta Debel¬
jaka "Poljub" je najlepša in najbolj
razkošna knjiga, kar jih je doslej iz¬
šlo v slovenski emigraciji. Naj ne bo
nobene slovenske družinske knjižni¬
ce brez nje. Je tudi najlepše darilo
1  za vsako priliko. Stane samo 32 Pe¬
sov. Pri naročilu po pošti 3 Pesose
več za poštnino in ovojnino. Pesniš¬
ko zbirko dobite ali jo lahko naro¬
čite na Victor Martinez 50, Buenos
Aires.

SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "GALLUS”

priredi

OB PRILIKI SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA V EMIGRACIJI
v soboto, 16. avgusta 1952 ob 19 h v cerkvi El Salvador,
Callao 690, Capital

VEČER CERKVENE GLASBE

na katerem bo izvajal dela J. Petelina-Gallusa, A- Foersterja, F. Ki¬
movca, A. Mava, H. Sattnerja, D. Scarlattija, J. F. Haydna
in W. A. Mozarta.

Vstopnina $ 5.—. Kot vstopnica bo služil koncertni program, katere¬
ga bo mogoče nabaviti samo v predprodaji na Victor Martinez 39,
Capital, Alvarado 350, Ramos Mejia, Prov. Unidas 3616, San Justo
(S. Lipušček) in pri katerem koli članu pevskega zbora.
Opozarjamo, da vlada za prireditev veliko zanimanje, zato je pri¬
poročljivo, da si vstopnice čim prej oskrbite.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. VUL 1952

OLIMPIADA V HELSINKI KONČANA

V deželi tisočerih jezer se je v nedel¬
jo zaključila 15. olimpiada. Od 19. juli¬
ja do 3 avgusta se je merilo 5870 šport¬
nikov 69 držav in dežel v 18 športnih pa¬
nogah. Največ tekmovalcev je poslala
ZSSR — nad 400, najmanj pa Jamaica
— samo dva.

Zaradi zanimivosti je vredno omeniti
tudi računanje točk. ZSSR ima svoj na¬
čin, ki se razlikuje samo glede prvega
mesta. Ostali svet pa računa točke tako¬
le: 1. mesto: 10 točk (ZSSR samo 7),
2. mesto: 5, 3. mesto: 4, 4. mesto: 3, 5.
mesto 2, 6. mesto: 1 točka. Skoraj se zdi,
da bi bil sovjetski način pravičnejši
(que raro!), kajti med prvim in drugim
je cesto zelo majhna razlika v času (po¬
sebno v lahki atletiki), razlika v točkah
pa je zelo velika.

Sovjetska zveza je vodila po točkah
od prvega dne od predzadnjega. Ta dan
pa je USA prehitela po točkah ZSSR
(tudi računano po sovjetskem načinu).
Zadnji dan pa je USA še nekoliko pove¬
čala razliko. Kar pet Amerikancev si
je v raznih kategorijah boksa priborilo
zlate medalje in prineslo USA 60 dra¬
gocenih točk. Samo na Olimpiadi leta
1904 so Amerikanci zmagali v 7 katego¬
rijah boksa. Kategorij v boksu je 10.

Končni vrstni red je naslednji: 1) USA
614 točk, 2) ZSSR 553%, 3) Madžarska
308, 3) Švedska 265, 5) Nemčija 171%,
6) Finska 162%, 7) Italija 158%, 8)
Francija 157%, 9) Velika Britanija 117,
10) češko-Slovaška 113%. Argentina je
na 15 mestu s 59 točkami, Jugoslavija pa
na 22 mestu z 22. Zadnji, ki ima sploh
kako točko, je Singapur z 1 točko, 19 o-
stalih držav ni doseglo nobene točke.

Največ zlatih medalj si je priborila
USA —40, sledi ZSSR z 21, Madžarska

s 16. Argentina si je pridobila 1 zlato
medaljo: T. Capozzo in E. Guerrero sta
zmagala v svoji kategoriji veslanja.

Jugoslovani so odnesli domov tudi eno
zlato medaljo. Zmagali so v veslanju
(četverec brez krmaria). Razen tega so
olimpijski podprvaki v nogometu in va¬
terpolu. To jim je tudi prineslo dve
srebrni medalji. Jugoslovani so v no¬
gometu premagali Indijo z 11:0, z ZSSR
so igrali prvič 5:5, nato pa so zmagali
3:1, Dansko so porazili 5.3, Nemčijo 3:1.
V finalu pa so izgubili z Madžarsko 0:2.
O telovadcih — posebno Slovencih — ki
so na predvojnih olimpiadah prinašali do¬
mov srebrne in bronaste medalje, pa ni
bilo na tej nič slišati. Pač pa so sovjetski
telovadci pobrali vsa prva mesta in se
tudi drugače dobro plasirali.

Ta Olimpiada je bila v znamenju re¬
kordov. Tekmovalci so izboljšali 31 olim¬
pijskih rekordov in postavili celo 9 no¬
vih svetovnih. Čeh Zatopek je postavil
3 olimpijske rekorde: na 5000 m,

10.000, in v maratonu, njegova žena Da¬
na pa je izboljšala rekord v metu kopja,
vrgla ga je 50,47 m.

Madžar Karol Takacz je prav goto¬
vo športni fenomen. Že drugič je olimpij¬
ski prvak v hitrem streljanju. Vendar
je treba omeniti, da je leta 1948 streljal i
z desno roko, letos pa z levo, ker so mu
med tem časom morali desnico odreza-
ti.

Uradni zaključek olimpijskih iger je bil
v nedeljo. Navzočih je bilo 70.000 ljudi.
Dvignili so grško zastavo, nato finsko in
še avstralsko,. Zadnjo zato, ker bodo 16. |
olimpijske igre leta 1956 v Melbournu v
Avstraliji. Nato so počasi sneli olimpij¬
sko zastavo in ostale tri, tekmovalci so
še defilirali pred oblastmi in publiko. S
tem so bile zaključene igre leta 1962.

Pregled svetovnega gospodarskega položaja

V Ženevi v Švici je bilo od 4. do 28.
junija t. 1. zasedanje Mednarodne delav¬
ske organizacije. Predsednik organiza- !
eije D. A. Morse je na zborovanju po¬
dal zanimiv letni pregled svetovnega'
gospodarskega položaja. V njem se je:
dotaknil štirih glavnih poprišč delova- j
nja organizacije, ki zajemajo vprašanja ,

1. Splošen gospodarski položaj v svetu; j

2. Socialna politika; 3. Praktično udej- J
stvovanje MDO in problemi, ki pri tem
nastajajo in 4. Vplivi MDO na razna j
delavska in lastniška gibanja.

Iz Morse-jevega referata povzemamo
po mesečni reviji Argentinske trgovske j
zbornice za julij 1952 najzanimivejše
odstavke o svetovnem gospodarskem po¬
ložaju in o vprašanju cen. Poročilo j
pravi:

V nobeni državi cen in plač ne dolo¬
čajo samo notranje razmere, pač pa sta
obe v večini slučajev in v veliki meri
podvrženi vplivu razvoja mednarodne¬
ga položaja, ki se odraža v dviganju in
padanju zunanje trgovine, v njenih vzro- j
kih in v bilanci mednarodnega finanč¬
nega prometa. Vplivajo na cene in plače
tudi sklepi vlad o potrošnji osnovnih
dobrin za obrambo in financiranje do¬
mačega gospodarskega razvoja. Kadar'
se vlada odloči odtegniti notranji po-j
rabi večjo količino dobrin, teh dobrin v
kratkem pričenja primanjkovati in po¬
stanejo dražje; nasprotno, kadar se do- j
brine vržejo na trg v čim večje produk- j
tivne svrhe, je mogoče pričakovati v bo¬
dočnosti dvig življenjskega standarda, j

V letu 1951 je bilo pričakovati velik
in splošen dvig cen na trgu na drobno!
ter so v času med junijem 1950 in juni- j
jem 1961 cene dosegle tak višek, da so

v mnogih evropskih državah, kakor tu¬
di v Avstraliji, Kanadi, USA, Novi Ze¬
landiji, Južni Rodeziji, Južnoafriški uni¬
ji in Uruguayu presegle raven letnih
višanj plač med vojno in v letih po voj¬
ni do junija 1950. Če se cene za daljšo
dobo dvigajo letno že samo po 10 o|o,
obstoja nevarnost nezaupanja v narod¬
no valuto, s tem razvrednotenje pri¬
hrankov in še dalje pretres ali celo uni¬
čenje gospodarskega življenja.

V drugem polletju 1951 so se cene na
splošno dvigale počasneje; v nekaterih
deželah so ostale nespremenjene, v ne¬
katerih redkih pa so se celo malenkost¬
no znižale.

Takšno valovanje cen pomeni vpliv
mnogih različnih sil, čeprav vseh pove¬
zanih med seboj, od katerih nekatere
vplivajo na cene zaradi povpraševanja
po dobrinah, medtem ko se vpliv drugih
kaže v ponudbi blaga na trgu.

Nov faktor velike važnosti je bila bo¬
lezen nakupovanja, ki jo je povzročil
spopad na Koreji in strah pred razši¬
ritvijo konflikta. Predvidevajoč omejit¬
ve, so gotove vlade pričele kopičiti re¬
zerve osnovnih dobrin strateške važno¬
sti, medtem ko so trgovci in potrošniki
pohiteli s kopičenjem dobrin, ki jih je
primanjkovalo med vojno. Največjo va¬
žnost so polagali na kopičenje dobrin,
ki se vedno uvažajo ter so zato uvažali
osnovne dobrine v takih količinah, da
je zaradi neelastičnosti na svetovnem
trgu prišlo do neverjetnih cen. Bilo je
samo vprašanje časa, da so se učinki
dviga cen osnovnih dobrin na svetovnem
trgu začutili tudi na trgu na drobno.

Tako niso bili izdatki za ponovno obo¬
roževanje, pač pa mrzlično nakupova-

»sStmmM*:

mas


Franclja

FinsKa

Belgija
I/uksbg
Irska '

Z.HenCija

Mefeslte. 1 DC

Kolumbija

C.Elca

Drugooy

Kanada

U.3.A.

Indija

Perzija

JOO

Hroveška

Svedska^OO

Svioa

100

-

Bo mb ay
Ceylon
Avstralija

R.KelgEd.

Egipt

J.Afrika


n*»J M*» q HUVKkiai a

Zgornja razpredelnica nazorno kaže valovanje in splošno dviganje cen v posa¬
meznih svobodnih državah v času od 1. 1946 do 1951. Za osnovno primerjave je
vzeto leto 1937 s številko 100.

OSEBNE NOVICE

t Janez Čelik

V noči od 30. na 31. julija t. 1. se je
med nočno službo v enem buenosaireških
lesnih podjetij smrtno ponesrečil slov.
novonaseljenec v Argentini g. Janez Če¬
lik. K večnemu počitku so ga položili v
soboto, 2. avgusta t. 1. na pokopališču
Chacarita v Buenos Airesu. Pogrebne
molitve je opravil g. Jurak.

Pok Janez Čelik je bil po poklicu že¬
lezničar. Rojen je bil 7. maja 1885. Pred
komunističnim nasiljem se je leta 1945
umaknil z ostalimi slov. protikomunisti
najprej na Koroško, nato je pa begunska
leta preživel v raznih taboriščih v Italiji,
odkoder je 21. jan. 1948 prispel v Argen¬
tino. Tu je nekaj časa bil zaposlen v
provinci Buenos Aires, nato je pa ves
čas živel v Buenos Airesu in je imel tam
tudi zaposlitev.

V Argentini žaluje za njim hčerka
Elizabeta por. Reven, doma v Grosup¬
ljem pa žena, katerim izrekamo iskreno
sožalje. N. p. v m!

Pravna posvetovalnica
"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Kje lahko zaprosim za po- !
sojilo za zidavo nove hiše?

Odgovor: Kredite za zidavo novih bi¬
vališč dajejo sledeči zavodi: Državna hi¬
potekarna banka (Banco Hipotecario
Nacional), Državni zavod za socialno
zaščito (Instituto Nacional de Prevision
Social) in Provincialna banka (Banco
de la Provincia de Bs. As.). Zadnje na¬
vedeni zavod daje posojila seveda samo
za stavbe, ki leže na ozemlju Province.

Kdor želi zaprositi za stavbno poso¬
jilo, naj se osebno obrne na enega od
teh zavodov. S seboj mora prinesti “Ti¬
tulo perfecto”, to je izvirno kupno po¬
godbo, iz katere je razvidno, da je stav-
bišče neobremenjeno. Pri zavodu bo zve¬
del, kakšne listine so še potrebne, da
mu bo posojilo dovoljeno (n. pr. Potr-'
dilo delodajalca o trajanju službe,
event. zdravniško spričevalo itd.).

Brez predložitve izvirne kupne pogod¬
be noben zavod ne začne postopka za
dovolitev posojila. Kdor torej listine še
nima v rokah, dasi je že dejanski last¬
nik stavbišča, naj ne hodi prosit za po¬
sojilo.

nje, eden od največjih vzrokov za novo
inflacionistično spiralo v drugi polovici
leta 1950.

Nova inflacionistična spirala je znat¬
no oslabila zahodnoevropsko gospodar¬
stvo, ki je prej kazalo znake takšnega
ravnotežja, kakršnega še ni bilo dose¬
glo od konca vojne.

Prednosti, ki so jih dobile države, ka¬
terim v prid se je zasukal nov gospo¬
darski polet, so bile delno uničene za¬
radi inflacije; zato so danes mnoge teh
držav v svoji finančni trdnosti nevarno
ogrožene.

Naznanjam vsem rojakom, da 3em
preselil svojo čevljarsko delavnico na
ulico Saavedra 573 v Ramos Mejia.

Dohod s colectivom 196. Izstopi¬
ti na Avenida de Mayo, višina 800.

Se priporoča

Janez Bavec

STANOVANJE V LANUSU!

Oddaja Juan Pirih, Fraga 987,
Dpto 3, Capital (Chacarita).

Službo dobi takoj izučen mizar z
večletno prakso. Brezplačno udobno
stanovanje. Plača po dogovoru. Po¬
nudbe v kasteljanščini ali nemščini
na: Pablo Schreiber, Casilla Correo
54, San Carlos de Bariloche.

OBVESTILA Marsikdo še ne ve...

Ob katoliškem shodu Slovencev v iz- ;
seljenstvu bo dekliško zborovanje na
praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15.
avg. ob štirih popoldne. Lepo vabljena
vsa dekleta. SDO.

Odbor SFZ vabi vse člane, da se ude¬
leže fantovskega zborovanja Katoliške- j
ga shoda Slovencev v izseljenstvu, ki bo :
na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. i
avgusta ob štirih popoldne v cerkveni j
dvorani v Ciudadeli.

Fantje, pozor! V3em fantom sporoča¬
mo, da se od sobote, 9. avgusta dalje J
prične urejanje športnega igrišča in pro- j
štorov za sestanke na slov. pristavi v
Moronu. Prosimo vse fante, ki utegnejo j
naj pridejo med delavniki na pristavo v [
Moron in s prostovoljnim delom pripo-
morejo k ureditvi prostorov, kjer se bo- j
mo duhovno in telesno vzgajali. SFZ. j

Mladinski odsek. VI. slov. Katoliške- j
ga shoda vabi na zborovanje za sloven- ;

Marijinega Vnebovzetja, 15. t. m. v Ra-
m os Mejia. Začetek ob pol treh s krat- J
ko pobožnostjo v Ramoški cerkvi, nato |
akademiia in zborovanje za starše m o- j
troke ločeno v ramoških župnih prosto- j
rib. Starši, otroci, pridite!

Sestanek interesentov za pridobitev j
zemljišč za skupno naselitev v Katamar- !
ki, se bo ponovno vršil v nedeljo, dne 10. j
avgusta po maši v dvoriščni šolski so- ;
bi salezijanskega zavoda na Belgrano.
Po soglasni ugotovitvi navzočih na zad¬
njem sestanku, so pogoji za skupno na¬
selitev kar sprejemljivi, zato se bosta
na tem sestanku že določili dve osebi,
ki si ogledata zemljišča na licu mesta,
za kar dobita prosti vozovnici za tja in
nazaj ter plačane vse stroške v zvezi s
potovanjem. O stvari bo poročal, kakor
zadnjič, g. dr. Franc Bajlec. Vljudno vab¬
ljeni vsi. ki se za zadevo zanimajo.

Harocajfe in širite
Svobodno Slovenijo

. . .da so delegati ZN v enem le¬
tu, odkar so pričeli mirovne razgo¬
vore s komunisti na Koreji, napra¬
vili na prostoru med svojim opori¬
ščem in krajem konferenc v Pan-
munjonu nad 80.000 km, dolgo pot,
kar predstavlja dvakratni obseg
zemeljske oble. Za akte, ki so jih
izdelali na konferencah so porabi¬
li nad 500 kg papirja ter bi bila
skladovnica tega papirja nad dva
in pol metra visoka. Doslej je bilo
v ameriški delegaciji 15 sprememb
na vodilnih mestih. V delegaciji ni
več nobenega delegata, ki se je bil
udeležil prve seje s komunisti. Ok.
SO% članov delegacije je v tem ča¬
su dobilo višje range, toda nobeden
od Amerikancev ni dobil položaja
generala, medtem ko sta to mesto
dobila dva, višja južnokorejska
častnika, člana delegacije. V ko¬
munistični delegaciji ji še vedno
predseda, gen. Nam II, ki je vodil
tudi prvo sejo, prav tako pa so bi¬
le tam samo štiri spremembe v tem
času. Najkrajša seja, v enem letu
razgovorov je trajala 15 sekund,
najdaljša pa 2 uri 25 minut. Ko¬
munistični dopisniki pozdravljajo
ameriške dopisnike z “Halo, stari
imperijalisti!” in najpogosteje
“Halo, vojni zločinci!”, ameriški
pa v odgovor: “Hej, Stalinovi pri¬
liznjenci!” in največkrat: “Hej,
rdeči lažnivci!” Stene ilovnate
stavbe v Panmunjonu, kjer se vrše
konference, so preslikane s kom.
gesli in psovkami na Amerikance
in obratno. Po enem letu besedi¬
čenja v Panmunjonu je bilo izreče¬
nih toliko besed, da bi jih lahko
govorili skupaj nad 800 ur. Toda
samo nepoboljšljivi optimist bi
lahko dejal, da je danes mir kaj
bliže kakor je bil pred enim letom.

- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

SLOVENSKI IZSELJENSKI ©PEK

priredi

v nedeljo, 17. avgusta ob 16.30 uri v dvorani na ulici Cosquin 65,

Liniers — ljudsko igro s petjem v treh dejanjih

"Č R N A ŽENA"

Vstopnice po $ 6.— in 5.— se dobe v predprodaji pri fotografu g.

Erjavcu Lojzetu. Alvarado 350, TeJef. 658-0827 v Ramos Mejia in eno

uro pred predstavo pri blagajni.

C O S IT L I C H

AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARITIMOS Y AEREOS

AV. DE MAYO 616 - T. E. 30-3966

Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni
listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah.

(Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje)

Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬
nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬
ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke.

Rožne vence raznih vrst, cd preprostih do najfinejših, primernih

za darilo.

Kipe, podobe, svetinjice, podobice.

Vam nudi po zmernih cenah

SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JUHA"
Victor Martinez 39, Buenos Aires

Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč
v Trstu in pridejo v 20 dneh.

Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na
razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires.

OB ČETIRI OBLETNICI OBSTOJA TRGOVINE

"B 0  I 1 "

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust
n a j n i ž j e cene:

budilke “Mauthe” 8 93.—; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker
15 kamnov, v jeklu $ 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti
prahu $ 145.—; elegantne damske ure znamke “ROYCE”, 17 kamnov, pla-
tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo $ 365.—;
križci, 18 krt masivno ziato, velikost 4 cm x 2.20 cm, plastične oblike s
finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno | 105.—; poročni pr¬
stani, 18 krt zlato že od ? 120.— naprej; krasne srebrne ovratne verižice,
nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z
markaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.— na¬
prej; krstna darila, tako jedini pribor od $ 17.— naprej, uhančki odpirači,
masivno 18 krt zlato $ 42.—.

VELIKA ZALOGA ur znamk: Zenith, Cyma, Dexa, Record Watch Geneve,
Unver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje
preciznosti in trajnosti.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO
Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju,
ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 6.