GALERIJA POLJE
velika kulturna pridobitev
Pred slovenskim kulturnim praznikom je klinična bolnišnica za psi-hiatnjo v Polju slavila veliko kulturno pridobitev. S svečano otvoritvijo novih galerijskih razstavnih prostorov je stopila v novo ero že svoje tra-dicionalne razstavne dejavnosti, ki ob prvih začetkov 1.1968 v ktabskih prostorih tedanjega I. moškega oddelka z razstavami umetniških likov-nih del kljub razHčnim materialnim in drugini težavam ni odnehala, marveč se je po vsebini in kakovosti prireditcv vse bolj razvijala in iz-popolnjevala. Teamska povezava medicinskega strokovnjaka. likovnib pedagogov in delovnih terapevtov je končno dobila svojo veliko potrdi-tev in perspektivo v prostorih nove galerije, v kletnib prostorih prvih moskih oddelkov. Tako ji je odprta še večja možnosl, da se po samou-pravni ureditvi in tudi formalni ustanovilvj galerije Polje razstavitvena dejavnost tudi uradno vkljud v Ijubljanski in torej tudiv slovenski kul-turni proslor.
Predlani smo z velikim kult urnim programom slavili desetletnico ga-lerije — že pomemben jubilej — z razstavo Boljkovih grafik in plastik. Tokrat je pri nas razstavljal že drugič. Z ustreznimi podstavki za pla-stike nam je priskočila na pomoč galerija labirint v Ljubljani. Kulturni program je predlanskim obogatila s svojim čudovitim petjetn operna pevka Vanda Gerlovič in takratšeprvapevka našeopernehišes svojim dramskim sopranom Milka Evtimova ob spremljavi umetniku na kia-virskiharmoniki MilanaStanteta.Topot nam jepevka Vanda Gerlovič zapela Prešernovo Nezakonsko mater in arijo Santucce iz Cavalerije rusticane ob spremljavi Milana Stanteta. Razstavljavci so bili tokrat prejšnji in sedanji bolniki klinične bolnišnice za psihiatrijo, ki so v iska-nju svojega duševnega zdravja in identitete v ateljejih in drugih prosto-rih naše klinike likovno delovali in ustvarili prenekatera umetniško vredna likovna dela v različnih likovnih tehnikah in materialih. Zraven so bila razstavljena tudi nekatera obrtniška oblikovanja.
Doslej se je pri nas v poprej skromnih prostorih razstavnih možno-stih zvrstilo okoli devetdeset avtorjev likovnih stvaritev, od teh osem-deset akademskih slikarjev in grafikov. Pravzaprav se je pri nas s svo-jimi deii zvrstila že skoraj vsa slovenska avantgarda likovnih ustvarjal-cev, nekaj večkrat nagrajenih umetniških fotografov, dva slovenska priznana naivca in likovni samorastniki, ki so s svojimi deli dokazali to-likšno umetniško kvaliteto in produktivnost, da so hili vključeni v druš-tvo slovenskih likovnih samorastnikov.
Veseli smo, da smo se tako vkljudli tudi v občinsko kultumo dogaja-nje in v kulturno-umetniško društvo dr. Lojza Krajgerja kliničnega centra v Ljubljani.
Upamo, da bomo kot del večje kulturne dejavnosli v tem delu Ljub-Ijane uživali tudi vso, tudi materialno podporo za našo razstavljavsko in spremljajočo kulturno dejavnosl.
ANA ROJNIK-LOVRIN