18. številka. Ljubljana, v torek 22. jannvarja. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina i nafta. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Oospodskih ulicah St. 12. Upravnigtvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. V IJul»ljuiii 21. j a n u var j h. Če pogledamo delovanje vseh strank v Avstriji, vidimo, da se vsaka pred vsem zanimiva za šolsko vprašanje. Nemški konservativni poslanci že, od kar vlada Taaffe, priganjajo vlado, da vsaj premeni Šolski zakon po njih želji in so tudi že nekaj dosegli, kajti jedenkrat se je vsled njihovega prizadevanja zakon šolski prestrojil. Ravno tako tudi nemški liberalci Šolskemu vprašanju pripisujejo jako veliko važuost. Tega se vsakdo lahko preveri, kdor se količkaj zanima za politično gibanje. Vse njih prizadevanje meri na to, da ostane šola taka, kakor so jo oni ustanovili, le da se v nenemških deželah kolikor se da ponemči. Za namene svoje v šolskih zadevah pa ne delujejo le v javnem življenji, temveč tudi v privatnem s tem, da gmotno podpirajo šole ponemčevalnice. Kolike svote se nabero za nemški „Schulvereinu ! Denarni viri tega društva ne usahnejo, temveč odpirajo se vedno novi. Kakor za ljudske šole, ravno tako se zanimajo Nemci tudi za srednje šole. Koliko hrupa nastane, če se na kakej srednji šoli malo več prostora da slovenščini. Nebo in peklo kličejo na pomoč. Kriče, kaka krivica se jim godi in v kaki nevarnosti da je kultura in civilizacija. Človek bi res mislil, da bodo zaradi jedne srednje šole, ki se je poslovenila, cele najbolj civilizovane pokrajine kar podivjale, ko čita nemške liste. Pa ne le Nemci, ampak tudi Slovani obračajo veliko pozornost na šole. Koliko so se Čehi priza devali, da so dobili potrebnih srednjih šol. Mnogo so jih osnovali na lastne stroške. Ni je pokrajine v našej državi, kjer bi bilo toliko občinskih srednjih šol, kakor baš na Češkem. Ko so spoznali, da je šola potrebna, pa se je vlada le branila osnovati jo, osnovali so jo sami. To je tudi pripomoglo, da so Čehi že toliko napredovali v znanostih, da je njihov vodja lahko trdil nedavno v deželnem zboru, da so že prekosili nemške sodeželane. To pa mnogo pomenja. Do zadnjega časa razmere za duševni razvoj Čehom neso bile ugodne. Vlade podpirale so LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spiBal G. P. Dani lev s ki, prevel Vinko. III. Babičm raj. (Dalje.) — Dušica, dejala je nekoč babica svojemu možu ; — pa bi vender jedenkrat šel pogledat v Seredno ali v Olšenko; čudno se neki tam gospodari — Čemu bi neki hodil tja, srček? — Idi za Boga nadzorovat zanikerne oskrbnike. Toliko imamo zemlja, ovac in govedi, a dohodkov skoro nič . . . Sinovi so v službi, treba jim novcev za opravo in žitje; mladi so ter bi radi uživali svet ... A dolgo že niti kopejke ni pri hiši____ — Ah, srček! rad bi Sel, toda ... k nevihti se zbira, kakor je videti Ivan Jakovlevič sploh ni bil velik junak, a po sebno se je bal nevihte. Gledal je na to, da nikdar ni bil ob hudi uri na cesti, ker se je bal, da ga utegne ubiti strela. Bil je sploh oprezen in slub človek v vseh ozirih, na pot pa se je še posebno nerad pripravljal. Časih so se te priprave vlekle po več tednov. le nemški živelj ravno tako za absolutizma, kakor parlamentarne vlade izimši kratko vladanje grofa Hohenwarta. Še sedanja vlada povsod bolj pospešuje nemško znanost in omiko nego slovansko. Nemci so se pa poleg tega še lahko opirali na bogato nemško literaturo, dočim so Čehi morali orati Se trdo ledino in nedavno Se piliti jezik, da je postal sposoben za vse znanstvene stroke. Da so pa vzlic temu Čehi prekosili Nemce, pripisovati je temu, da so toliko storili za razvoj čeSkega šolstva. Češka inteligencija je v državnih in privatnih službah po vsej državi. Povsod jo Čislajo, zato pa na veliko jezo Nemcem, že marsikje češko razumništvo izpodriva nemško. Ker vse stranke obračajo toliko pozornost šoli, mora to biti gotovo jako važne zadeva, katere tudi mi Slovenci ne smemo prezirati, če hočemo, da se kedaj ne utopimo v nemškem morji. Govorili smo že na tem mestu o tem vprašanji, a ker je stvar velike važnosti, ni napačno, če še jeden pot spregovorimo o njej. Jedenkrat smo govorili o dolžnostih slovenskih občin ter omenjali v kakej zvezi, da je šolsko vprašanje z občinskimi nastopi. Priporočali smo, da naj Slovenci povsod napno vse sile, da dobe večino v občinskem zastopu, da dobe- potem slovensko ljudsko šolo. Mi se nadejamo, da naši opomini neso pali na pusta tla. Toda povsod se na ta način ne da doseči slovenska šola. Največja nevarnost preti nam Slovencem ob jezikovnej meji, toda baš ondu je najtežje dobiti večino v občinskem zastopu. Koliko občin je ob meji, kjer imajo Nemci sicer večino, a vender v njih biva tudi na stotine ali pa tudi na tisoče Slovencev. V druzih občinah pa imajo Slovenci celo večino, toda po sedanjih občinskih volilnih redih pa vender v občinskem svetu ne morejo večine doseči. Nemci imajo v rokah največja posestva in plačujejo največ davkov ter jim je torej večina v prvem in drugem volilnem razredu zagotovljena. Da take občine nam Slovencem ne bodo prostovoljno ustanavljale šol, je gotovo, ker že dobro poznamo zagrizenost Nemcev. Mari naj Slovenci Bilo je obče znano, da je gospa že večkrat gospodarja pregovorila in da se je on naposled odločil potovati. Pričele so se priprave. Ob petih zjutraj bila je o takih slučajih predsoba že polna. Pisar, založnik, paznik in ključar stali so tukaj, gu-gaje se z jedne noge na drugo, vzdihovaje in zevaje, pričakujoč klica in ukazov gospodovih. Slednjič se gospod vzbudi, zazeva, vzdihne, na postelji z žličico sreblje Čaj, gleda roki ali pa počasi vzame oščapek tabaka, razvije kockovani Žepni robec ter ga na kolenih zopet zgrne. V takih Hlučajih prejšnji večer učenci gospe Sangboeufove, sivolasi kuhar Javtuh Micka in stara kuharica Nežka gospodu za potovanje peko in varijo. Prizvali so ključavničarja Fedko, znanega baš tako zaradi svojega petja, kot zaradi pitja. Prišel je prvi kočijaž Ivaško, majhen, čokat, mračeu in vedno v tla gledajoči raožiček, katerega so mladi konji, kadar jih je peljal ven, že dostikrat zmečkali kakor testo. Ključavničar Fedko dobil je strogo povelje, gospodovo orožje za potovanje natanko pregledati in osnažiti. Ivašku je bilo naročeno za rana napojiti, nakrmiti in pripraviti priljubljeno rujavo pegasto četvorico gospodarjevih konj. No jestvine, orožje in konji bili so že zdavnaj pripravljeni, poverjeniki so že nekolikokrat iz predsobe odšli na krilce potegnit si trde križe in malo pokadit. Po roke križem držimo in čakamo, da nam ponemčijo ves slovenski živelj v tacih občinah ter potem začne nemštvo pritiskati na sosedne občino. Ker je nemštvo jako agresivno, bi kmalu sosedne občine zadela jednaka osoda. Saj vidimo, kako da se nemška jezikovna meja pomika vedno bolj proti jugu. Stari ljudje pomnijo, da so bile na Koroškem in Štajerskem razne vasi še popolnem ali pa vsaj večinoma slovenske, v katerih že sedaj najdeš težko kacega Slovenca. Ne, nikakor ne smemo dupuščati, da bi se na ta način ponemčevanje nadaljevalo. V tem oziru posnemajmo Čehe, ki so vedeli prisiliti nemške občine, da so zanje osnovale slovanske šole. Zadnjikrat smo pokazali, da s pomočjo državnega sodišča lahko vselej prisilijo občine slovenske, da se njih ljudske šole poslovene*, a v tem slučaji, o katerem sedaj govorimo, nam utegne pomagati upravno sodišče. Če je v kakej občini kake narodnosti le štirideset za šolo godnih otrok, mora se zanje osnovati posebna šola, če se stariši zanjo potegnejo, če bi je deželni šolski svet in učno mini-stertvo ne dovolilo, le naravnost s pritožbo na upravno sodišče, tam pa bodete našli gotovo pravico. Gledati je le treba, da se pri tem ne stori kaka formalna pomankljivost, da se stvar preveč ne zavleče, kakor se je zgodilo v Trstu, kjer je društvo „Edinost" prosilo za slovensko šolo. Omenili smo pa že, da so Slovenci v tacih občinah navadno malo premožni ter bi težko plačevali stroške za odvetnike in bi baš bojazen pred velikimi stroški jih utegnila odvračati, da se ne potegnejo za slovenske šole. Zato pa naj bi politična društva posegla vmes, isto tako pa tudi družba sv. Cirila in Metoda, baš v ta namen ustanovljena. Naši slovenski odvetniki pojdejo pa omenjenim društvom gotovo tudi na roko. Nekaj časa in tudi nekaj denarja bode že treba žrtovati za narodno stvar, ravnati se bode treba po češkem vzgledu, da otmemo najnevarnejše kraje, za katere treba nujne pomoči in odločnega dela. vasi se je vse poskrilo po hišah, da bi gospodu nikdo ne preskočil ceste, a barin še ni ostavi 1 svoje spalnice. Ana Vasilevna o takih slučajih preobrača in vrti igle svoje nogovice, gleda sedaj skozi to, sedaj skozi drugo okno, a naposled je mine potrpljenje in poda se k možu. — Zakaj se ne odpelješ, dušica 9 — vpraša ga, videč, da še vedno neobuti nogi moli s postelje ter gleda sedaj roki, sedaj žepni robec. — Danes, srček, — odgovori Ivan Jakovlevič: — kakor kaže, iz potovanja ne bode nič. — Zakaj pa ? — Roke so mi kar otrple in nohti so vsi višnjeli ... To je znamenje, da se vreme izpreraeui. Rajši odložimo do jutri. — Saj je najlepše vreme: — vsklikne babica uzlovoljena : — le glej kako jasen je dan božji in na vrtu in v polji, kakšna vonjava ! . .. — Nikakor ne, — odgovori ded: — pozval sem kuharico Nežiko; dejala je, da je jedna izinej kokošij celo noč do ranega jutra kokodakala na kuhinjski strehi: vse kaže, da bo dež. — Kakšen dež? na nebu ni niti oblačka. — In sanje, srček, sem sanjal po noči, prav čudne Banje . . , Pokojuega popa, otca Ivana, kopal sem v ribniku, a on me je premagal ter je na meni Nekaj o muzejskem društvu. Lansko leto osnovalo se je vnovič „Muzejsko društvo ca vojvodino Kranjsko", katero je že nekoliko let poprej prav uspešno delovalo v povzdigo prirodoslovja, popolnjevalo zbirke muzeja ter izdalo 4 letna iz vest j a z raznimi zanimivimi članki. Da se je društvo, ki je pred leti moralo svoje delovanje ustaviti, zopet oživelo, moramo pač t veseljem pozdravljati; saj ima vsaka dežela jednako društvo, ki ra/.kriva deželne prirodoslovne in druge odnošaje ter Siri tako deželoznan-etvo. Le v nas Slovencih, ki smo majhen narodič in ne moremo vsake panoge človeškega znanja gojiti v isti meri, kakor to drugod store, se napomi-nano društvo, žal, ni moglo vzdržati. Iz njegove žalostne zgodoviue naj omeuimo sledeče: Leta 1839. ustanovilo je 174 prijateljev prirode in zgodovine društvo z nemškim imenom: „Verein des krainischen Landesmuseums", kateremu je bila zadača: ohranitev in pospeševanje kranjskega deželnega muzeja. Leta 1849. prirejalo je društvo od 17 junija do 23. novembra tedenska zborovanja, ki so kaRneje radi premale udeležbe morala prenehati. Leta 1855. sklenilo se je pri zborovanji dne 13. junija, da bodo odslej mesečna zborovanja ž znanstvenimi predavanji in da bode društvo izdavalo „Lctna izvestja" (Jahreshefte), od katerih so izišli 3 letniki: 1. 1856., t. 1858., 1. 1862. — In 1. 1859. izostala so tudi mesečna zborovanja. — L. 1864. preosnovalo se je društvo pod imenom: „Musealverein fUr Kraintt ter 1. 1866. izdalo prvi iii zadnji letnik svojih „Mittheilungen". L. 1867. sklopilo se je muzejsko društvo z zgodovinskim, da skupno pospešuje znanje o deželi. Zopet so bila mesečna zborovanja do 1. 1872. Takrat je bilo ustavljeno društveno delovanje. Poiskati bi imeli sedaj uzrok neveselemu društvenemu delovanju, katerega je tem težje najti, ker je baš v 19 stoletji bilo in je še veliko veselje in zanimanje za prirodoslovne vede. Največ je menda pač zakrivilo to, da je bilo društvo osnovano na nemški podlogi; le Nemci in ponemčeni Slovenci delovali so za društvo doč;m so narodni krogi imeli drugod polne roke dela, da v prvi vrsti osigurajo narodnost, da narod pouče o političnih in gospodarskih stvareh, da razširijo pred vsem leposlovno književnost itd. Bila je to doba narodnega dela in z znanostjo pečal se je le tu in tam kak Slovenec. Sedaj pa, ko smo si že precej utrdili svojo narodnost (sicer imamo še dovolj dela), je pač naša dolžnost, da se energično lotimo tudi drugih kulturnih nalog, katerih izvrševanje nam prej ni bilo možno. Treba nam bode torej gojiti vse panoge človeškega znanja v večji meri, da ne bodemo vedno zavisni od naprednejših kulturnih narodov. In slovenski narod ima dovolj talentov, kateri bi mu širili znanje in slavo, ako bi bili združeni, si razdelili svoj delokrog ter našli potrebne podpore za znanstveni studij. Baš sloveuske dežele so v prirodoslovnem, kakor v vsakem drugem oziru velezanimive, nji- hove zanimivosti še mi sami ne poznamo. Le tujci, ki se slučajno v nas naselijo, ali po slovenskih pokrajinah potujejo, razkrivajo tujemu svetu naša čudesa v svojo slavo. Da se tujci ne bodo rogali naši malomarnosti in nas povsod nadkriljevali, vzdramimo se k večji delavnosti. A ne le Kranjci — vsi Slovenci naj stopijo na duševno poprišče. Iz narodnega ozira je obžalovati, da je „Muzejsko društvo" le za Vojvodino Kranjsko!! Čemu separatizem ? AH morda štajerski slovenski prirodoslovci naj delujo za nemško prirodoslovno društvo štajersko, a primorski za laško?? Neugodne politično-administrativne razmere naše terjajo, da smo centralisti. Vsako društvo, ki ni lokalnega pomena, moralo bi se ozirati na vse slovenske pokrajine. To bi morala storiti c. kr. kmetijska družba, bučelarsko društvo, zaveza ognjegasilnih društev itd. — to tudi „Muzejsko društvo" ! Ravno nasprotniki naši drže se krčevito umetnih mej, ki so nas Slovence razkosale, ter krhM: ostanimo Štajerci! osta nimo Primorci! — zjedinjena Slovenija pa jim je trn v peti. Skrbimo torjj odslej povsod in vselej, da se razna društva raztegnejo na vse slovenske pokrajine, ako je to mogoče ter društvu in narodu našemu v korist. Po vsej prekrasni domovini naši zavladati mora globoko uverjenje, da je bela Ljubljana naše središče, naša metropola, kjer bodi sedež vsem društvom, kjer bodi sredotočje vseh slovenskih teženj. A da postane tako, mora tudi Ljubljana v tem zmislu delovati. Le na ta način ugladili bodemo pot jedni točki narodnega programa: Zjedi-njeni Sloveniji. Vrnimo se k muzejskemu društvu kranjskemu! Omenjeno društvo ustrojilo se je tako najbrž na željo kranjskih Nemcev. Kako je temu pomoči in društvo preoBnovati na narodni avtonomiji? Zelo lahko! Slovenci naj v obilnem številu pristopijo iz vseh krajev mile nam domovine k društvu ter ga o priliki v zgoraj povedanem zmislu predrugačijo. Ako nas je resna volja, se nam potem ni bati več za obstanek društva. Spregovoriti hočemo še nekoliko o bodočem delovanji .Slovenskega muzejskega dru Š t v a u (ne kranjskega 1), in sicer le glede prirodoslovja. Komur je znano naše slovstvo, prepričal se je, da se je zlasti prirodopis v nas jako malo gojil in obdeloval. Imamo sicer nekaj najpotrebnejših šolskih prirodoslovnih knjig, imamo nekaj manjših Člankov o prirodoslovnih stvareh, a nedostaje nam knjig, ki bi opisovale prirodoslovne odnošaje naših dežel. Tako bi potrebovali za vsak oddelek zoologije delavcev, ki bi nam spisali našo favno. Samo za znanje ptic ustanovile so se po vsej Avstriji ornitološke postaje, katerih opazovalci pošiljajo svoja poročila osrednjemu odboru na Dunaj. Vse avstrijske dežele so častno zastopane, le iz naših pokrajin dobi se redko kedaj kako izvestje. — In koliko dela nas čaka na polji botanike, ki je zelo zanemarjena. Kedaj dobimo toli potrebno „slovensko floro"? — Ravno tako nam nedostaje spisov o mineralogičnih, geologičnih, paleontologičnih razmerah naših krajin itd. itd. Koliko imen, zoologičnih in botaničnih, živi še mej narodom, ki čakajo marljivega nabiralca, da jezdil h gubernatorju .. . Da, včeraj se mi je zopet sanjalo. Sanjalo se mi je, da je pokojni otec Jakob Astafič . . . In Jakob Jevstafovič prične razkladati svoje sanje, a tako počaBi, s tolikimi okoliščinami, da je bilo babici že preveč ter je odšla. Umeje se, da se je potovanje odložilo. Mej tem časom pa so upravniki oddaljenih posestev ovohali, da jih barin namerava priti nadzorovat, in ukrenili so, kar treba. Naposled se je Ivan Jakovlevič vender odločil. Babica je bila opravila neke molitve ter hodi okrog vesela in zadovoljna. Pred krilce zapelje se žolta, z Dunaja naročena koleska ter se napolni z raznimi zavitki, steklenicami, zvežnji in zabojčki. Lakaj in brivec Gavruška, z raznimi malenkostmi pod pa zduho, leta, kakor bi gorelo, iz kuhinje v skladišče, iz skladišča v godčevsko sobo, a iz godčevske sobe v krojaško, ter pri tem ne pozabi pošaliti se pri izdelovalkah čipk in pregrinjal. Solnce gre že na deseto uro, vroče je že. — Čas je, — pravi Ivan Jakovlevič, izpivši kavo: — treba bode zapreči, srček. Še kurjo kotletko ali frikase iz divjačine po-užij na pot, dušica, — govori babica, vsa zmešana, od veselja. In dala je znamenje ključarici. Čez pol ure pripeljejo konje v komatih ter jih uprežejo. Grbasti, debeli pes Bekas usedel se je mej štrleče puške nu kozla, ter veselo cvili in tuli od nepotrpežljivosti. Mej tem, ko Ivan Jakovlevič zvečeč in kosti prebirajoč pokuša frikase in kurjo kotletko, ključarica Marja, tiho pristopivša iz hodnika, šepetaje pripoveduje gospodinji, da je v vas prišel kmet iz Seredne. — Kdo, kdo? — vpraša barin, začuvši to šepetanje, — Kapitoška Kočet. — Kaj pa hoče? — Prišel je pohodit sorodnike . . . potem je njegov kum ... — pripoveduje siva ključarica, ne videč plahih znamenj gospodarice, — Pokličite KapitoŠko! — pravi ded, brisajoč si usta in zamišljen obrvi stikajoč skupaj. Kapitoška pride. Prikloni se, obstane pri vratih, kakor da je kaj zakrivil, ter molči, — No, ali je vse zdravo pri vas? — vpraša ded ter ponoslja. — Kaj bi vam povedal gospod ... ko bi vse povedal . . . — Ali se o nikaki bolezni ne čuje? — Kaj bi se ne slišalo? Ljudje .. . — Kakšna bolezen? jih reši žrelu pozabljenosti! Nadalje imamo Še predelati, popolniti ali popraviti znanstveno terminologijo. Dela torej povsod dovolj, le da bi se našlo tudi dovolj pridnih delavcev. — Najbolje bi se ve) bilo, ako bi se ustanovili posebni odbori za razne v6de, kakor je to storilo rŠtajersko prirodoslovno društvo" leta 1888., ki ima odbor za zoologijo, botaniko, mineralogijo In geologijo ter meteorologijo. Tako bi prišli izsledovatelji jedne stroke v ožjo dotike in mejsobojno občenje, kar bi bilo društvu v velik prid. Zlasti pa moramo še poudarjati, da bi se pri takem ustroji društva pošiljali prirodoslovni predmeti ali prirodnine iz vseh krajev domovine naše, ne pa izključno le iz Kranjske, v Ljubljanski Itn-dolfinum. Ta zavod sezidal se je sicer samo po darežljivosti kranjske hranilnice in deželnega zbora, vender bi naj bil ponos vsem Slovencem. Tu naj bi bilo zbrano vse prirodoslovno bogastvo naših pokrajin, da bi domačin in tujec, obiskavši Rudolfi-num, videl, kaj premore domovina naša. Slovenci, uvažujte navedene besede! Komur je mar, da se v nas krepko razvije in povzdigne prirodoslovna znanost, kdor je prijatelj narave, naše najboljše učiteljice, naj postane član muzejskemu društvu, plačujoč 3 goldinarje letnine. Nikakor pa ne dopuščajmo, da bi bilo muzejsko društvo omejeno le na Kranjsko in da bi morda izdajalo le nemška izvestja. Izgovorili smo odkritosrčno domoljubne pomisleke o novem društvu. Slovenci, uvažujte je, sebi v korist! — Ne puščajmo ničesar v nemar, delajmo povsod vztrajno, in spoštovati nas morajo celo naši nasprotniki. Torej delo in napredek bodi naše gaslo! Politični razgled, Notranje tvo pripravlja osnovo posebnega ženijskega ravnateljstva za hrambo morskih obrežij. Na čelu temu ravnateljstvu bode general Sonnaz. — Italija si jako prizadeva, da bi si pridobila več upliva v orijentu. Sedaj je začela po iztočnih deželah snovati italijanske učilnice. Dotična pogajanja s Turčijo neso imela najboljšega uspeha. Zadnji čas so pa osnovali v Pireji italijansko šolo s šolskim vrtom. V Tunisu tudi hočejo osnovati več novih šol, ne da bi se poprej kaj pogajali o tem. IVemdkeuiii državnemu zboru se je že predložila predloga gled** Vzhodne Afrike. Vlada zahteva dva milijona mark za zatiranje trgovine z robi in za varstvo nemških interesov. Imenoval se bode državni komisar, ki bode imel zviševati potrebne naredbe. Nemška vlada se bode držala dosedanje kolonijalne politike, katerej je prejšnja leta pritrdi' državni zbor. Nemškim podietnikom v Afriki vlada ne zagotavlja uobenega dobička, temveč jih hoče samo varovati pred napadi. Obširne akcije Nemčija ne misli začeti v Afriki, ker bi sicer morala zahtevati znatno večjo vsoto. Najbrž.bodo kmalu vse dežel*', kodar so mislili Nemci se naseliti, v rokah o kolonijalnih zadevah mnogo spretnejših Angležev. KglptNkn oblastva bila so poslala sela v Ghartum, da bode poročal o tamošnjih od noša j ih Sel se je že vrnil v Suakim, kamor je prišel iz Kartuma v 24 dneh ter je prinesel pismo od ujetega Slatina beja. Izvedel je, da je Lupton v ujetništvu umrl. Po Kartumu se govori, kakor poroča sel, da so ekvatorijalne pokrajine v rokah Mahdija O Eminu paši ni mogel nič gotovega izvedeti. Vsi v Kartumu ujeti Evrupci so pa zdravi. Dopisi. Is Kagorja na Notranjskem 20. januvarja. [Izv. dop.] Nekoliko zakasnel sem, da v kratkih potezah opišem veselico, ki se je vršila pri nas v prid Vilharjovemu spomeniku, a bolje pozno, ko nikoli. Vsa Notranjska zanima se za hvalevredno podjetje, naj se postavi v metropoli naši — v Po-stojini Bpomenik slavnemu rojaku Miroslavu Vil h ar ju. Da je v prvi vrsti skrb naših čitalnic in bralnih društev pridobiti odboru v to svrho potrebnih novcev, pokazale bodo razne veselice, o kojih čujem, da se snujejo. Vsa hvala pa gre slavnemu odboru našega bralnega društva, ki se je trudil, da se je pod sivim Kalcem vršila prva veselica v domoljubni ta namen. Hvala gre mu tem večja, ker je znano s kakimi zaprekami se je boriti v vasi, ako se hoče prirediti veselico. Težko že je še najti primernih prostorov in še težje potrebne oprave. A vse zapreke premogel je naš odbor, in oskrbel bralnemu društvu v to svrho celo Cder, o kojem smelo trdimo, da bi mu javaljne našli v naših vaseh jednakega. Obrnil se je nadalje odbor do sosednih nam Kuežanov, ki so dobrohotno podpirali nas in mnogo pripomogli v to, da se je veselica izvršila nepričakovano povoljno. Slavnostni govor, kojega je prevzel prečastiti gosp. župnik Grozni k primeren je bil večeru in poslušalcem, katerih se je udeležilo do poldruge stotine. Mešani kakor tudi moški zbor, v katerem nas je očaroval g. K. Č. s svojim baritonom, izvršil se je pod vodstvom za veselico jako zaslužnega gospoda K. v splošno zadovoljstvo, čemur je najbolji dokaz to, da sta se obe točki morali ponavljati. Gosp. A. L. ugodil je prošnji odborovi in navlašč prišel iz Postojine, da svira na citre, v čemer je, že znan kot pravi virtuvoz, samega sebe prekosil. Burno odobravanje sledilo je zvokom, ki so zveneli milo kakor „Zagorski zvonovi" izpod prstov umetnikovih. Gospodičina F—jeva deklamo-vala je Vilharjevo balado BLjudmila" s pravim naglasom in vidnim občutkom. Završila pa je veselico gluma „Štempihar mlajši", v kateri so vb! sodelovale! igrali tako dovršeno, da smo menili, da imamo preskušene igralce in ne diletante pred naboj. Gosp. F.-F. predstavljal je starega učitelja „iz predpotopne dobe", čegar vzgoja je odsevala od njegove bojazljive hčerke Ernestine (gdč. F.), popolnoma dovršeno. Gosp. V. Č. bil pa je tak pomožen učitelj , kakeršnega bi si gotovo ne želela nobena šola, kajti vzbujal bi povsodi gromovit smeh, kakor ga je vzbujal na veselici. Gosp. K. Č. vodja glumačev, ki ni štedil časa, da je priromal iz Vipave na naš oder, in njegove družbe novi član „Štempihar mlajši" gosp. A. B., ki je baš v isto Bvrho dospel iz Postojine bila sta prava protitipa glumaške domišljavosti in ošabnosti, Jurij (g. S. D.) je s pravim humorjem in dovršeno igro predstavljal zaljubljenega in topega strežaja, njegovega srca cvet, hišna Cenka (gdčna. K. D.) pa nam je s svojo izborno igro in brhko postuvo tako ugajala, da se neBmo čudili, da je ubogemu Juriju zmešala možgane. Mnogo pridobila je igra 8 tem, da jej je bilo uloženo petje. Primerne kuplete priredil je na prošnjo odborovo g. prof. Fr Gerbič, za kar mu gre istinita zahvala. Tako izvršila se je veselica po vsem izborno in le dolžnost naša je, da izrekamo javno svojo najiskrenejo zahvalo vsem, ki so pripomogli do takega uspeha. Slavni odbor pa nam je porok, da bode naše bralno društvo kmalu zopet moglo prirediti kako zabavo svojim članom. Iz Črnomlja 17. januvarja. [Izvirni dopis.] Mestna občina naša vzajemno s cestnim odborom in intere8ovanirai občinami profila je pri visokem deželnem zboru avoječasno, da bi se uvrstila cestna proga iz Viuiee mimo Črnomlja do Krke mej deželne ceste. Čitali smo, da je deželni zbor to stvar nekoliko omenjal in da se je storil o tej stvari nek ukrep — menda brez UBpeha. Tudi se je cesta okolu Ćrmošnjič že dobro popravila in nekoliko tudi že preložila. Od Vrčič dalje pa proti Kotu in Črnomlju počiva vse v božjem miru, akopram so že pred par leti trasirali progo, da bi se klanec nad Kotom odstranil; vsled tega imeli bi lepo cesto, naravno zvezo od Kolpe do bele Ljubljane. O potrebi direktne zveze ni potrebno govoriti, saj vsakdo ve, kako dolgo potrebujejo časniki, potniki etc, da pridejo iz Ljubljane skozi Kočevje, Karlovec ali Novomesto v Črnomelj. Čudno pa se nam dozdeva, da se sedaj od neke strani dela na to, da bi se cesta nakrenila proti Semiču, Krupi in Črnomlji iz Kota. Kaj dosežemo s tem? Niči Iz Kota v Semič mimo Krupe je prilično ista daljava, kakor iz Črnomlja v Metliko, ne pridobimo torej ničesar. Nam je na tem, da dobimo najkrajšo črto, da v 11 do 12 urah dojdemo iz Črnomlja v Ljubljano. Nadejamo se, da bode vender kedaj najpotrebnejša poštna zveza oživljena t. j. poštna zveza iz Črnomlja do Ljubljane oziroma iz Vinice s Hrvatsko. Tu gre lo za najkrajšo črto in ta je mogoča le tedaj, ako se cesta od Humpmatela naravnost v Črnomelj priredi Nadejamo se pa tudi, da nas bode Metliški cestni odbor v tem podpiral in da ne bode gledal, da bi stvar od nas obračal nam v škodo, sebi pa v nikako korist. Mi nikakor nesmo Semičarjem zavidni, nasprotno, ako si oni žele tudi tisti košček ceste uravnati, ki veže od Kumpmetalna do Semiča; iz srca jim želimo in privoščimo dobro vedoč, da bi oni nekoliko ložje prodajali izvrstno vinsko kapljico, ako se jim breg odstrani. Vender pa je to le postranska stvar, glavni namen je jedino le ta, da zvežemo po najbližnji cesti Kolpo z Ljubljano. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Župnijo na Bohinjski Beli dobil je g. Ivan Berlic, kaplan v Mošnjah. V Velikem Gabru pri Št. Vidu umrl je preteklo soboto umirovljeni župnik g. Janez Pečar v 81. letu dobe Bvoje. — (Gosp. Fran Gogala.) računski revi-dent pri finančnem ministerstvu, pristopil je kot podpornik podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaji. Srčno mu hvala! — (ČaBtnim članom) svojim imenovalo je jednoglasno pri zadnjem občnem zboru slov. del. pevsko društvo „Slavec" dne" 20. t. m. g. Srečko Stegnarja vznak njegovega marljivega večletnega delovanja. — (Andrej Gregorič), umirovljeni mestni in c. kr. sodnijski zdravnik, starosta društva zdravnikov za Kranjsko izstopil je iz tega društva. Praznoval je pred kratkim GOletnico svojega delovanja kot zdravnik. — (Naš roja«, g. dr. Ignacij Klemen č i č), profesor na vBeučilišlii v Gradci, bode v soboto due" 26. t. m. ob 6. uri zvečer predaval ob uplivu luči na električne izpraznitve. — (Društvo .Pravnik".) Prvi občni zbor tega društva bode dne" 26. januvarja točno ob 8. uri v magistratni dvorani. Po zborovanji snidenje v hotelu pri „Slonu8 v posebni sobi. — (Zdravniško društvo) ima v sredo 23. t. m. svoje zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1) notranje zadeve, 2) Predavanja: dr. Bock jun. „o trahomu", dr. Dereani „ginekologična demonstracija." Po seji zabava pri „Slonu". — (Slovensko učiteljsko društvo) ima jutri dne 23. t. m. ob 8 uri zvečer v hotelu pri Malici v mali dvorani svoj večer, h kateremu se vabijo vsi častiti društveniki. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Društveno vodstvo je imelo dne 19. decembra pr. 1. svojo XXIII. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik), dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Mat. Močnik, Ivan Murnik, Luka Svttec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). — Rešene so bile in odobrene po nasvetih tajnikovih tekoče zadeve. — Blagajnik je poročal o denarnih prispevkih in troških. — Več prošenj za podporo je bilo uslišanih. Kot II. zvezek „Knjižnice družbe sv. Cirila in M. toda" se natisne : „Rudolf Habsburški praded naše cesarske rodovine" spisal v jednaki zanimivosti in v istem patrijotiškem duhu, kakor spomenico o 40letnici, profesor Fran j Hubad. Natis se bo vsled vodstvenega sklepu oddal slovenski tukajšnji tiskarni, ki doslej še ni imela opraviti z družbenimi knjigami zato, da vsaka naših tiskaren zapovrstjo dobi od družbe sv. Cirila in Metoda svoje delo. — (Veliki ples) pri g. deželnem pred-sedmku baronu W i n k I e r j u zbral je do malega vso odlično gospodo Ljubljanskega mesta v deželni hiši na Turjaškem trgu. Med odličnimi gosti so bili nav-zotni dostojanstveniki gg.: Fml. vitez Keil, gene-ralmajor Schilhavvski in mnogo štabnih in drugih oficirjev; deželni glavar dr. Poklukar, deželni odborniki Detela, cesarski svetovalec Murnik in dr. Vošnjak, deželni poslanci dr. Mosche, dr. vitez B le i w ei s-T r s te n iš ki, dr Papež in drugi; mestni župan Grasselli, podžupan Petri čič; deželnega sodišča predsednik Ko če v ar, državni pravdnik dr. G al le, namestniški svetovalec Schemerl in vsi vladni svetovalci; deželni šolski nadzornik Smole j z ravnatelji in profesorji tukajšnjih srednjih šol; finančni direktor Plachki, finančni prokurator dr. Uačič, sploh načelniki tukajšnjih uradov z mnogimi svetovalci in drugimi uradniki. Vseh gostov je bilo okoli 200, katere sta g. deželni predsednik in njegova soproga vsprejela in postregla z navadno jima gostoljubnostjo in ljubeznjivostjo. Pri damah je bilo videti mnogo dragih, bleatečih in ukusnih toalet, med plesalkami mnogo lepih cvetočih, krasnih obrazov. Ples se je pričel ob 9. uri od polunoči do druge ure je trajal super v zgornjih prostorih in potem se je mladi svet spet sukal do ranega jutra. Kotiljon je plesalo okoli 50 parov. Ples je bila sijajna veselica, kakoršnih ni mnogo v našem mestu. — (Občni zbor slov. del. pevskega društva „Slavec") vršil i e je v nedeljo 20. t. in. v gostilni pri Zvezdi (Ferlinc) ob 2. uri popoludne in je bil jako mnogobrojno obiskan, udeležilo se ga je 42 članov Po pozdravu g. podpredsednika Ivana Dražila, prebere mesto tajnika g. J. Pajka, kateri je bi zadržan udeležiti osebno, njegovo poročilo g. M. J e 1 o č n i k , katero se z burnim odobravanjem vsprejme. G.Franjo De k val poroča o društvenem stanji, katero je bilo naslednje: Dohodkov 1218 gld. 92 kr. Stroškov 1160 gld. 34 kr. Preostanek 58 gld. 58 kr. Pri volitvi novega odbora bili so naslednji gospodje voljeni v odbor: Ig. Valentinčič predsednikom, jednoglasno; Ivan Dražil, podpredsednikom, Janko Pajk, tajnikom, Franjo Dekval, blagajnikom. Dalje kot odborniki: Ivan Grilc, Martin Mezek, Vinko PregI, Anton S1 a t n a r , Jakob Zala z ni k. Revizorjema gg. Josip Vidmar in F. P r i m o ž i č. Društvu .Slavec" želimo, da bi tudi zanaprej prospevalo v blagor milemu petju naše domovine, v kar pomozi Bog in sreča junaška! — Danes zvečer ob 9. uri priredi „Slavec" svojemu novoizvoljenemu predsedniku Ig. Valen tinčič-u serenado. — (Čevljarska zadruga Ljubljanska) imela je preteklo nedeljo v mestni dvorani svoj občni zbor, kateremu je prisustvoval kot zastopnik obrtnega oblastva magistratni komisar gosp. Tome. Navzočnih je bilo mnogo čevljarskih mojstrov in tudi troje čevljarskih pomočnikov. Načelnikom zadruge izvoljen je bil gosp. Jarnej Žitnik, namestnikom g. Ivan Zor. Pomočnik g. Kordelič tožil je, da se pomočnikom po novi obrtni postavi nič kaj koristi ne kaže in le sila dela, sosebno ker jih hočejo siliti, da pristopijo k bolnišni blagajnici, kar bi vsaj za take pomočnike treba ne bilo, ki so že udje kake bolnišne blagajnice. Konečuo toži g. Kordelič, da mojstri delajo veliko škodo pomočnikom, ker prodajajo takozvane „opanke", ki se nosijo po letu, ker naj bi opustili. Načelnik g. Žitnik opomni, da je sedaj nova postaja o zavarovanji delavcev proti boleznim z dne 30. marca 1888 stopila v veljavo, po kateri se mora vsak delavec, kateri ni ud kake zadružne blagajnice, zavarovati pri okrajni delavski bolniški blagajnici, katere se imajo nemudoma ustanoviti. Načelnik gosp. Žitnik misli, da bi bilo vender umestneje, da se ustanovi zadružna bolniška blagajnica in bi se temu ne nasprotovalo, kajti pri okrajni bolnišni blagajnici združili se bodo vsi delavci in delavke skup in vsak delavec moral bode plačati od zaslužka 2 % ■ mojster pa l°/o- — (O glavnem dobitku v znesku 100.000 gld.) smo že poročali. Danes nam je dodati še to, da sta se g. Močnik, lekarničar v Kamniku, pri katerem je bila srečka zastavljena in g. Na s trun poravnala tako, da si delita dobitek in vsak dobi 50.000 gld. To je bila menda najboljša rešitev. Dobro srećo na dobljenem denarji ! — (Zaradi osepnic,) hudo razsajajočih v Krškem okraji prepovedani so semnji na Krškem dne 4. februvarja, v Št. Jarnej i dne 7. februvarja n v Topolovci pri Boštanji dne 9. februvarja. — (Središki društvi „Edinost" in .prostovoljna požarna hramba") imata v nedeljo 27. t. m. v gostilni g. Sajnkoviča občni zbor, h kateremu se vabijo vsi društveniki in podporni člani. — (Na včerajnji sv. Pavla semenj) prignalo Be je 1216 volov, konj, krav in telet, torej meuj, nego prejšnja leta. Kupčija ni bila posebno živahna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 21. januvarja. Pri Včerajšnjem volilnem shodu v Avenne Duquesne bili izgredi mej socijalisti in Boulangisti. Kacih 20 osob poškodovanih vsled udarcev s palicami. Rim 21. januvarja. Ker se je zemlja posedla, zrušilo se je v Casoli pri Raveni čve-tero hiš. Deset osob izkopal« že mrtvih, deset drugih še podsutih. Napolj 21. januvarja. Vezuv zopet delujoč. Cuje se podzemeljsko bobnenje, na južno-vzhodni strani mnogo dima in lave. London 21. januvarja. Iz Aucklanda se javlja, da je dne 20. januvarja topnjača „Eberu iz Samoe tjakaj priplula ter prinesla vest, da ni bilo novih bojev, da pa je požar uničil poslopje nemškega konzulata in dve nemški skladišči blaga. "VVashington 21. januvarja. Bayard dobil iz Apie vest, da so Nemci takoj izpustili vse Američane, katere so bili prijeli. Po poslednjih poročilih, došlih vnanjemu uradu, je na Samoi vse mirno. Carigrad 22. januvarja. Izvestje Reu-terjevo: V pogovoru z velikim vezirjem izjavil bolgarski eksarh, da se pridružuje postopanju bolgarske sinode, Berolin 22. januvarja. V denašnji seji zveznega sveta predložil se bode načrt zakona 6 vzhodnoafriških kolonijah. V istej bode tudi posvetovanje ob odsekovem poročilu o tem zakonu, ki bode torej v zveznem svetu danes rešen. — Kakor se čuje, je cesar pri vspre- jemu predsedstev obeh deželnih zbornic milostno odgovoril in se pogovarjal s posamičnimi, ne da bi se bil dotikal političnega polja. Razne vesti. * (Dunajski list „Schvvarzgelb") priobčil je deset zapovedi) pravega Avstrijca, ki slove : 1. Ne imej druge politične vere, nego vero v staro jedino in nerazdeljivo Avstrijo, kakor je nastala v stoletjih, na katero so verovali tvoji očetje in pradedi. 2. Ne delaj novih bogov, novih programov, novih državnih idej. temveč z vsem drži se stare Avstrije, za katero so predniki tvoji prelivali kri. 3. Ne klanjaj se drugemu cesarju, kakor svojemu, cesarju avstrijskemu, ki sedi na najstarfiem in najslavnejšem prestolu ter skrbi kakor oče za blaginjo tvojo in blaginjo tvojih otrok. 4. Ne obožavaj Prosijo niti Nemčije, katerej zapoveduje Prusija. 5. Ne boj se niti Bismarcka uiti Moltkeja, in nikdar ne pozabi, da sta že trudna in slaba starca, ki moreta biti vsako trenotje poklicana pred božji sodnji stol. 6. Ne želi zatiranja kacega naroda, niti gospodstva kacega naroda nad družim, kajti popolna narodna jednakopravnost in absolutna pravičnost ata najgotorejša podlaga avstrijskega državnega obstanka 7. Ne daj se preslepiti z zapeljivim vabljenjem, da naj Avstrija preloži težešče svoje proti vzhodu, in vedno bodi preverjen, da mora ostati Avstrija, kar je bila in kjer je bila. 6. Trdno zaupaj v bodočnost Avstrije, in ne pusti nikomur, da bi ti vzel preverjenje, da je Avstrija potrebna za narode njene in za ravnotežje evropsko. 9. Ne pozabi, da je bila Avstrija največja država, v katerej ni solnce zašlo, in da je do naših dnij vladala v Nemčiji in Italiji, in da je poklicana od Boga, da obstane do konca sveta. 10. Vedno misli, kako bi Avstrija mogla dobiti zopet prejšnjo moč in veljavo. * (Po ne ver j e nj a in dolgovi.) Iz Pariza se javlja, da je generalni tajnik največega francoskega zavarovalnega društva poneveril jeden milijon frankov ter pobegnil. Tožba proti sleparju se še ni uložila, ker je upati, da bode njegova obitelj društvu povrnila poneverjeno svoto. — Iz Turina se pa poroča 19. t. m., da je izginil bankir Matija Viudriola, sonačelnik bankine hiše Bianco et Comp., ker je napravil nekda za pol milijona lir zasobnih dolgov. Loterij ne srečke 19. januvarja. Na Dunaji: 88, 58, 70, 26, 73. V Gradci: 18, 74, 2, 45, 29. Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina i mm. a 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 738 8 mm. 737 8 mm. 737 7 mm. —20" C 0 0" C —0-6° C brezv. al. avz. hI. bvz. megla obl. obl. 5 00 na. snega. d M »-i o> pod 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer Srednja normalom. 737-6 mm. 736 9 mm. 737 2 mm. temperatur —1-4°C 2 4" C —1-4°C a —1-9° it al. szh. nI. szh Sl. bvz. i —01« snež. snež. obl. , aa 1 1-40 mm. snega. 1° in 1-9» „LJUBLMSKI ZVON" za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. IZJ-cunsijsl^et borza dne 22 januvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — danes Papirna rente.....gld. 82-50 — gld. 8255 Srebrna rente...... 83 15 — . 8305 Zlata renta......, 111 30 — , 111-35 6°/0 marčna rente..... 98-— — , 98*— Akcije narodne banke. . . „ 885-— — , 886*— Kreditne akcije....., 311*60 — „ 311 40 London........n 12060 — , 120*65 Srebro........„ —•— — , —•— Napol.......... 9-53«/, — , 9-547, C. kr. cekini....., 5-67 — , 5-67 Nemške marke....., 5905 — „ 59*10 4°/0 državne srečke b 1. 1864 260 gld. 135 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 175 „ 50 „ Ogerska zlate rente 4"/0 ...... 101 „ 50 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 93 „ 70 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ 75 „ Dunav* reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. 121 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/1°/0 zlati zast. listi . 122 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 50 „ Radolfove srečke..... 10 21 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 ,, — Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. — „ — „ Glasovir Se dobro ohranjen, je na prodaj po nizki ceni. — Pre«l Nkolljo štev. 18 v 1. nadstropji se natančneje poizve. (41—l) \|r i* j u i s 21. januvarja. Pri Malici : Wilems, Feigel in Schmidt z Dunaja. — Wfeder iz Gradca. — Bloch iz Prage. — Schwab iz Kotanje. Pri Slona: Fuchs z Dunaja. — Keki iz Trsta. — Grahek iz Gorice. Pri avBtriJtdtem cesarji: Ruprccht iz Lukovice. popolnoma zmožen slovenskega jezika in uradovanja ter nekoliko stenografijo, priporoča se gospodom notarjem. — Naslov: A. H. C. poŠta Trii« Gorenjsko). (36—3) Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni ln naJBolidneje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-častva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—6) Feliks Blažiček, Dunaj, V, Stratissengasse 17. 111'! V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: Oicl hi Mino vi. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. t mlinu. Spisal Andri TJteuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 143 stra nij. C»-na 20 kr., po pošti 25 kr. ViEenski brodnik. Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°, 82 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Dnevnik. Spisal Ludovik HaUvy, poslovt-nil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. ■*ariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal i?en/ Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis urnim. ML 8°, 535 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Trije javni govori. Tri dni v Ntareui Iti mu. Govoril prof. Fr. VViesthaler-— /.«-iisi%o v MloveuMki narodni peeral. Govoril dni. Ivan Tavčar. — Jeaune d' Are, devica orleanska. Govoril prof. Fr. Sukljc. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Ukrajinske dume. Češki spisal E. Jelinek. Poslovenil Podvidovski. Mala 8°, 84 stranij. Cena 15 kr., po poŠti 20 kr. Ivan 2£l»op;ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Junak našega časa. Romau. Spisal Ju*. Lermontov, poslovenil J. P- — Ml. 8°, 2U4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selski župnik. L. Jlalevi/, poslovenil Vinko nij. Cena 25 kr., po pošti 3 I4ncx Serelirjani. Roman. Spisal L. llalevi/, poslovenil Vinko. — Ml. B'-*, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Romau. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Ceua 70 kr., po pošti 80 kr. m o v. Romau. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlorrh. — Ml. 8e. 32 pOI. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Povest. I&nbrovski. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. -122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr Ml. 8°, Časnikarstvo Spisal * * in naši časniki. Cena Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 p61 '.' ošti 45 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".