; ; -v ^ (^ Velikonočni prazniki pomlad. Čas ponovnega prebujanja po zimskem počitku, čas zelenja, cvetenja, toplejših sončnih žarkov. Čas novih začetkov, novih priložnosti, novega življenja. Vtem času praznujemo tudi največji krščanski praznik - veliko noč, ki oznanja, da je življenje močnejše od smrti in je pravzaprav praznik Življenja. Praznovanje velike noči je določeno z luninim koledarjem, praznujemo jo namreč prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. V cerkvenem koledarju je čas priprave na veliko noč postni čas, ki se začne na pepelnično sredo. Neposredna priprava na veliko noč pa se začne na cvetno nedeljo, ki je spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. Sledi veliki teden. Veliki četrtek je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, veliki petek pa je edini dan v letu, ko ni maše in je spomin Jezusove smrti na križu. Velika sobota je poznana tudi po blagoslovu jedil — žegna. Marsikje je še ohranjena tradicija »žegnov« pri vaških znamenjih in kapelicah. Velika noč je spomin Jezusovega vstajenja, marsikje se zato že navsezgodaj slovesna maša začne z vstajenjsko procesijo. Veliki teden se nato sklene z velikim ponedeljkom, ki je namenjen obisku sorodnikov, prijateljev in skupnemu praznovanju. Velikonočni prazniki so torej prepleteni z bogato simboliko, kot se za vsak praznik »spodobi«, pa so tudi praznične mize polne dobrot. Gospodinje se potrudijo, da zadiši po domači potici, prav tako poskrbijo, da praznične mize krasijo izvirni pirhi. Tudi letošnji prazniki bodo žal drugačni, kot smo jih poznali vse do sedaj. Epidemija je močno posegla tudi na področje medsebojnega druženja in skupnih praznovanj. Se vedno pa imamo možnost, da praznujemo s tistimi, ki so nam najpomembnejši — s svojimi domačimi, v krogu naših družin. Imamo možnost, da se naš korak nekoliko umiri, upočasni, da se oddahnemo od hitenja in vsakodnevnih naporov, da se spočijemo. Imamo možnost, da se na praznovanje pripravimo. Govorim o tisti notranji pripravi, da pogledamo, za kaj vse smo lahko v življenju hvaležni, in da naredimo nekaj dobrega zase in za svojega bližnjega. Se posebej v tem času, ko smo »oddaljeni« in so se socialne stiske še poglobile. Kljub času preizkušenj in številnih »prepovedi« imamo torej veliko razlogov za praznovanje. Praznujmo skupaj s svojimi domačimi za praznično mizo. Praznujmo z veseljem in upanjem, da bo čas epidemije kmalu premagan in bomo lahko skupaj praznovali tako, kot smo nekoč. Besedilo in foto: Petra Krajnc NOVA ŠTEVILKA NAŠ GLAS SPET KONEC MAJA Spoštovani občanke in občani, prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla konec maja 2021, v njej pa bo tudi prireditvenih z napovedjo dogodkov ob letošnjem prazniku Občine Videm, ki bo v juniju. Članke in fotografije lahko oddate do 11. maja 2021. Pišite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.com. Vabilo na dogodek in članke pa lahko oddate tudi na sedežu Občine Videm ali pošljete na info@videm.si. Uredništvo Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Velikonočni utrinek ustvarjalk iz KD Sela, foto: Tatjana Mohorko. Naklada 2150 kosov. Spoštovane občanke, spoštovani občani Pred nami je prva izdaja občinskega glasila v letošnjem letu. Prav je, da vam ustvarjalci vsebin napišejo, kaj vse smo že oz. še bomo postorili za dobro vseh. Na nikogar v naši občini ne smemo pozabiti. Da bi nam to uspelo, vas vseskozi nagovarjam, da je vsak posameznik del naše skupne družine, ki živimo na območju Občine Videm. Dobrososedski odnosi so temelj skupnosti, v kateri živimo. Sosed je po tej definiciji prva »žlahta«, h kateri se zatečemo ob različnih priložnostih. Opažam, da vedno in povsod ni tako. V življenju se večkrat zgodi, da nismo ravnali pravilno. Takrat ne smemo pozabiti na besedo oprosti ali izgovorjeno tudi obžalovati. Težko je prebirati vsebino nekega časopisa, ki predstavi žalostno zgodbo dveh bratov, ki sta se odločila živeti svoje življenje na način, ki je drugačen od nekega povprečja. V okviru svojih zakonskih obveznosti smo v občinski upravi še posebej pozorni, ko gre za sodelovanje z vsemi institucijami v državi pri reševanju takšnih primerov. Si pa želimo, da se v takšnih primerih pokaže solidarnost neposrednega okolja. To še posebej velja v času pandemije, ki nas že eno leto sili v povsem drugačen način življenja. Pod posebnimi pogoji delujemo tudi pri vodenju Občine Videm. Seje občinskega sveta potekajo na daljavo, seje delovnih teles pa v fizični obliki. Korona krizo moramo izkoristiti za pripravo projektov, ki smo si jih zadah na začetku našega mandata. Vsebine moramo pripravljati za čas pokoronskega obdobja. Kar nekaj pomembnih zakonov je v državni proceduri, ki narekujejo nov način pristopa k načrtovanju vsebin, ki si jih želimo realizirati v Občini Videm. Večji projekti, ki jih načrtujemo, zahtevajo nove okvire, ki jih narekuje EU. Pandemija je pokazala, kaj vse moramo v prihodnje upoštevati, da bi bilo žrtev čim manj. Z upoštevanjem vsega navedenega smo se lotih nadgradnje vrtca Videm. Odkupih smo gradbeno parcelo za gradnjo doma starejših v Vidmu. Večkrat sem že poudaril, da želimo dom starejših graditi v sklopu javne mreže domov. Takšen način zahteva svoj čas, saj mora našo željo in tudi potrebo obravnavati država oziroma pristojna ministrstva. V tej smeri delamo od začetka našega mandata. Naša prioriteta je tudi izgradnja kanalizacije, kjer je še ni. Tudi tukaj vlagamo maksimalne napore, da čim prej pridobimo gradbena dovoljenja, ki so pogoj, da se prijavimo na razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev države ah EU. V času pandemije se je še kako pokazalo, da bo občina morala več sredstev nameniti v obnovo ali v novogradnjo gasilskih domov. V preteklosti se je vlagalo v opremo gasilcev, prostori so bili deležni le nujnih vzdrževalnih del. Prostovoljna gasilska društva v naši občini predstavljajo temelje humanitarne dejavnosti. Ko jih pokličemo, pomagajo. Prav tako načrtujemo novogradnjo večstanovanjskega objekta v Zgornjem Leskovcu za Stokom, na gradbeni parceli, ki je v lasti občine. Tudi na področje turizma nismo pozabili, ga pa je povsem ustavila in ohromila pandemija. Ta čas smo izkoristili za pripravo povezovanja v štajersko destinacijo, kjer si »Pohorje in Haloze podata roko«. Imamo celovit in čisto svež popis vseh ponudnikov Občine Videm. V kratkem bodo naši sodelavci poklicali želenega ponudnika, ki ga bodo vključili v posamezno destinacijo. Tudi razgledni stolp v Halozah, nad Vidmom, si želimo čim prej realizirati. Potekajo priprave na energetsko sanacijo objektov v lasti Občine Videm. Predvidena je energetska sanacija OS Leskovec in OS Sela, obstoječega vrtca Videm in zgradbe Občine Videm. Poteka tudi obravnava predlogov Občinskega prostorskega načrta (OPN) za celotno območje naše občine. Pomembno besedo pri soglasodajalcih ima Ministrstvo za kmetijstvo, saj ugotavlja, da imamo v Občini Videm 27,2 hektarja nepozidanih gradbenih parcel. Gre za neodgovoren odnos lastnikov teh zemljišč, saj sami ne gradijo ah niso pripravljeni prodati takšne parcele. To pa pomeni, da novi prosilci ne dobijo parcele in se preprosto odselijo. Letos bomo skoraj v celoti obnovili strojni park našega Režijskega obrata (RO). Naš končni cilj je, da RO preselimo v OPC Videm, kjer že imamo rezervirano zemljišče od leta 2015. Aktivni smo na vseh področjih in delamo po svojih najboljših močeh. Stremimo k čimprejšnji realizaciji načrtovanih vsebin, ki izhajajo iz sprejetega proračuna Občine Videm za letošnje leto. Proračun Občine Videm za leto 2021, ki je javno objavljen, so svetnice in svetniki občinskega sveta sprejeli 8. 12. 2020. Verjamem, da bodo vsi ustvarjalci dodali zanimive vsebine našega glasila. Želim vam prijetno branje. Moja velika želja je, da bi bili čim manj obremenjeni s pretiravanjem večine medijev, ki delajo proti aktualni Vladi RS. Vse slovenske občine smo pod aktualno vlado bile deležne dodatnih finančnih sredstev. Zelo dobro kaže tudi v prihodnje, saj se trenutna Vlada RS trudi zagotoviti čim več denarja EU, vsem državljanom naše države pa zagotoviti boljše življenje. Da je tako, smo se lahko prepričali sami, ko so denarna sredstva prišla skoraj do slehernega državljana. Ne želim vas obremenjevati s politiko. Sam vem, da je politika težak posel. Želim vam čim več uživanja na prostem. Upoštevajte vse predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Cepite se, to je edini način, ki bo zajezil širjenje virusa. Sam se bom zagotovo cepil, ko bom na vrsti. Odbor za občinske prireditve se je že sestal in sprejel načrt praznovanja občinskega praznika. Letos bi praznovanje potekalo od 11. do 27. junija pod pogojem, da bodo to dovoljevali sprejeti ukrepi. Lepo praznovanje velike noči vam želim. Branko Marinič, župan Občine Videm Februarska seja občinskega sveta 1 /torek, 9. februarja, je potekala 15. redna seja Občin-V skega sveta Občine Videm. Zaradi slabe epidemiološke slike je tudi tokratna seja potekala na daljavo s pomočjo videokonference prek aplikacije Microsoft Teams, na njej pa so sodelovali vsi svetniki in svetnice Občine Videm. Občinski svetniki so na 15. redni seji razpravljali o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, seznanili so se z delom Nadzornega odbora Občine Videm v letu 2020 in z načrtom njihovega dela v letošnjem letu, o spremembah, ki se nanašajo na zbiranje odpadnega stekla po sistemu »od vrat do vrat«, seznanili so se z ustavitvijo postopka izvedbe projekta energetskega pogodbeništva za energetsko prenovo objektov Občine Videm in Občine Podlehnik ter pri tem sprejeli: Osnutek Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Gospodinjstva v Občini Videm imajo po novem tudi posode za odpadno steklo. Prvo zbiranje od vrat do vrat je Čisto mesto Ptuj že izpeljalo. Videm. Ureditev na tem področju je potrebna zaradi spremembe zakonodaje na področju komunalnega opremljanja in odmere komunalnega prispevka ter vlaganja v komunalno infrastrukturo. Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo se bo upoštevala ena cona za celotno območje Občine Videm. Pri izračunu komunalnega prispevka se bo upoštevala bruto tlorisna površina stanovanjskega objekta. Videmski občinski svet je sprejel odločitev, da se postopek izbire zasebnega partnerja pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za energetsko prenovo šolskih zgradb v Vidmu, Leskovcu in Selih ustavi. Foto: TM Poročilo o delu Nadzornega odbora za leto 2020 in načrt dela Nadzornega odbora za leto 2021. Predloga dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-- izobraževalnega zavoda Osnovna šola Videm. S končnim poročilom o izvedbi nadzora poslovanja OS Videm, ki ga je podala Skupna občinska uprava, je bilo ugotovljeno, da je treba v Odloku o ustanovitvi JVIZ OS Videm opredeliti organizacijsko strukturo. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm. Sprememba odloka je potrebna zaradi načina zbiranja odpadnega stekla po sistemu »od vrat do vrat« v tipiziranih 120-litrskih posodah. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Videm. Sprememba odloka je potrebna zaradi načina zbiranja odpadnega stekla po sistemu »od vrat do vrat«, in sicer se bo pobiranje odpadnega stekla opravljalo 6-krat na leto. Potrditev Predloga Odloka o razveljavitvi Odloka o javno--zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za energetsko prenovo objektov Občine Videm in Občine Podlehnik. Občina Videm je v fazi konkurenčnega dialoga sprejela odločitev, da se postopek izbire zasebnega partnerja pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za energetsko prenovo objektov Občine Videm in Občine Podlehnik ustavi. V fazi konkurenčnega dialoga sta člana komisije, imenovana s strani Občine Videm, ugotovila, da idejna rešitev družbe Plistor, d. o. o., za Občino Videm ni energetsko upravičena. Ob podrobnem pregledu idejne rešitve in priložene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da s ponujeno idejno rešitvijo niso izpolnjena pričakovanja in želje Občine Videm, s katerimi bi dosegli želene rezultate v projektu energetske sanacije objektov, ki so v njeni lasti. Občina Videm bo energetsko sanirala predvidene objekte, vendar ne v okviru javno-zasebnega partnerstva, temveč samostojno s pomočjo kohezijskih sredstev, ki bodo investirana bistveno smotrneje in bodo zagotavljala takojšnje ekonomske prihranke. Občinska uprava Aktualno na področju planiranja investicij 1 /odstvo Občine Videm je čas epidemije in strogih V ukrepov kar najbolje izkoristilo za pripravo projektov, ki smo si jih zadali na začetku mandata in se navezujejo na čas po epidemiji. Na terenu trenutno izvajamo nekatere manjše investicije, z novim načinom pristopa k načrtovanju vsebin, ki jih po besedah župan Branka Mariniča narekuje tudi Evropska unija, pa načrtujemo večje projekte, kot so gradnja novega petoddelčnega vrtca in rekonstrukcija obstoječega vrtca, dom starejših, izgradnja kanalizacije in ureditev novih prostorov ambulante Leskovec, ki je tik pred odprtjem. V Občini Videm z novim letom 2021 poteka tudi ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. Cisto mesto Ptuj je po gospodinjstvih razdelilo posode za steklo in je v minulih dneh že opravilo prvi odvoz po urniku, s tem pa so umaknili tudi t. i. ekološke otoke za odlaganje stekla. Eden večjih je bil pri videmskem pokopališču, kjer pa žal nekateri še zmeraj odlagajo vreče smeti in večje kosovne odpadke, kar je nedopustno, saj je vse to mogoče odpeljati v zbirni center. V februarju so začeli izgradnjo vodovodnega omrežja v naseljih Vareja in Dravci. Občina je postavila več solarnih svetilk, dve od teh tudi v Ljubstavi in Šturmovcih. AKTIVNOSTI, POVEZANE Z GRADNJO VRTCA VIDEM Za gradnjo novega, petoddelčnega vrtca in rekonstrukcijo obstoječega vrtca smo v februarju pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje. Občinski svet je na dopisni seji potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta — DIIP, oddana je bila prijava na javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtce. V izdelavi je Projekt za izvedbo — PZI. Sočasno z dokumentacijo za novi vrtec urejamo vse potrebno za prijavo na razpis za energetsko sanacijo, in sicer za obstoječi vrtec v Vidmu. V energetsko sanacijo bomo vključili še OS Sela, OS Leskovec in občinsko zgradbo. KAKO POTEKAJO AKTIVNOSTI ZA GRADNJO DOMA STAREJŠIH V letu 2020 je Občina Videm kupila zemljišče za gradnjo doma starejših v Vidmu. V teku so dogovori za ureditev dostopne ceste do zemljišča in izdelavo IDZ (idejne zasnove). Čisto mesto Ptuj je umaknilo t. i. ekološke otoke za steklo tudi pri videmskem pokopališču. V pripravi je projektna dokumentacija za kanalizacijo, za del naselja Lancova vas, ki se bo nadaljevala v Barislovce, Sela in Trnovec. KAJ BO S HMELJIŠČI V CENTRU OBČINE Hmeljišča v centru Vidma za zdaj še ostajajo, je pa predvideno v spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta, da se območje pri osnovni šoli odstrani in se uredijo zelene površine, namenjene športu in rekreaciji. Predvidena je ureditev tematskega parka. INVESTICIJSKA DELA NA TERENU V januarju je bila v naselju Dravinjski Vrh zgrajena veja kanalizacijskega omrežja in vodovoda za predvidene tri novogradnje. Glede na ugodne vremenske pogoje smo v februarju začeli gradnjo vodovodnega omrežja v naseljih Vareja in Drav-ci. Gre za zamenjavo obstoječega vodovodnega cevovoda. Hkrati režijski obrat izvaja kabliranje za kasnejšo ureditev javne razsvetljave. V polnem teku je projekt »vodotok Polskava«, kjer bo v aprilu objavljen razpis za izbiro izvajalca. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za žarno steno na pokopališču Videm, kjer je v teku izbira izvajalca del. Dela bomo začeli predvidoma konec aprila. Projekt je razdeljen v tri faze. V Šturmovcih, Ljubstavi, Majskem Vrhu, Mah Varnici in Spodnjem Leskovcu so bile postavljene solarne svetilke. Na območju KS Leskovec se v teh dneh izvaja gramoziranje makadamskih cest. dobimo gradbeno dovoljenje. S projektom bomo kandidirali za sredstva iz Kohezijskega sklada (predvidoma jeseni 2021). Na območju KS Leskovec se v teh dneh izvaja gramoziranje makadamskih cest. Odpeljanih je bilo okrog 60 kamionov materiala. Pripravljeni so popisi za izvedbo »cestnega programa« na območju Občine Videm, predvidena je modernizacija petih cestnih odsekov, trije v KS Leskovec, po en pa v KS Sela in v Vidmu pri Ptuju. V APRILU PREDVIDENO ODPRTJE AMBULANTE V ZG. LESKOVCU Konec leta 2020 je bila končana investicija — ureditev ambulante splošne prakse v poslovno-stanovanjskem objektu v Zgornjem Leskovcu. V teku je nabava opreme za prostore, ki jo dobavlja ZD Ptuj. V aprilu je predvideno, da se prostori predajo svojemu namenu. Občinska uprava Avtomatski eksterni defibrilator rešuje življenja A vtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna ele-/"Aktronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki — elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ dva gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (prek katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) in pri nekaterih ekran, na katerem se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak. Sam po sebi aparat ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko naredite toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešite življenje. Avtomatski eksterni defibrilatorji so nameščeni na javnih mestih in so prosto dostopni vsem, ki jih v danem trenutku potrebujejo. Zraven defibrilatorjev je priložena skica, ki prikazuje pravilno namestitev elektrod, prav tako je na ovoju elektrod prikazana pravilna namestitev. KJE V OBČINI VIDEM SO NAMEŠČENI DEFIBRILATORJI Lokacije z nameščenimi avtomatskimi eksternimi defibrilatorji v Občini Videm so naslednje: — Zdravstveni dom Videm (Videm pri Ptuju 51, 2284 Videm pri Ptuju), — Gasilski dom Tržeč (Tržeč 45b, 2284 Videm pri Ptuju), — Vaški dom Lancova vas (Lancova vas 54, 2284 Videm pri Ptuju), — Gasilski dom Sela (Sela 31, 2324 Lovrenc na Dravskem polju), — Zdravstveni dom Leskovec (Zgornji Leskovec lOc, 2285 Zgornji Leskovec). V Štabu civilne zaščite Občine Videm si prizadevamo pripraviti izobraževanja iz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED po krajevnih skupnostih. Vendar žal trenutni ukrepi ne dopuščajo te izvedbe. Ob morebitni sprostitvi ukrepov bomo pripravili izobraževanja v najkrajšem možnem času. Leon Požar, poveljnik CZ Občine Videm V pripravi je projektna dokumentacija za kanalizacijo, za del naselja Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec, da lahko pri- Leskovška ambulanta splošne prakse kmalu v novih prostorih. Odprtje je napovedano za april. Foto: TM KAKO UKREPAMO OB NUJNIH STANJIH ?!H HITRO IN PREUDARNO IH 1 KO SE NEKDO ZOSUO ALI VEO-BKO LE?) MA Tl FH RAHLO GA STRESEMO ZA RAVENA IN GLASNO POKLIČEMO: KAKO STE ?!?l ČE SE ODZOVE. GA PUSTIMO V TEM POLOŽAJU, PREVERJAMO STANJE. ČE SFNFODZOVF ČE UGOTOVIMO. DA BOLNIK NE DIHA- POKLIČEMO 11? IN POŠLJEMONEKOGA PO AVTOMATSKI DEFIBR1LATOR (ACPI KO IZVEMO DAJE NAMEŠČEN NEKJE V BLIŽINI. Ml PA TAKOJ PRIČNEMO Z OŽIVLJANJEM III ^ ^ NA POMOČ!!! J POKLIČI POMOČ IH NA ji Z OŽIVLJANJE 30:2 VSAJ 1MVMIN IN NE HTREJE. KOT 12IVMIN 30 STI30V 2 VPIHA SPROSTIMO DIHALNO POT TAKO, CA ZVRNEMO GLAVO IN DVIGNEMO BRADO, RAZPREMO USTA. PREVERIMO, DA V NJIM Ni TUJKA. SNETE PROTEZE. ČE KAJ OPAZIMO. TO ODSTRANIMO IN ... KO DOBIMO AED GA ČIM PREJ VKLJUČIMO NAMESTIMO ELEKTRODE NA BOLNIKOVE GOLE PRSI IN SLEDMO NAVODILOM!!1 KI JIH DAJE APARAT AEO JE VAREN lil Z njiv. NI MOŽNO Škodovati bol n«u na KATEREGA GA NAMESTIMO' PREVERIMO PIHANJE: PRISLONIMO UHO ČIM BLIŽJE NOSU N USTOM in poslu Samo, OBČUTIMO ALI ZRAK PRIHAJA IZ DIHAL TER GLEDAMO NA PRSM KOŠ AJJ SE DVIGA IN SPUŠČA ZA TO PORABIM010 SEKUND PO SUNKU ELEKTRIČNEGA TOKA SLEDIMO NAVODILOM 'I' ■.APARAT NE NADOMESTI OZIVL OTROKE OŽIVLJAMO ENAKO. [30 MAyJ^2W^LWLMC»MiNJTO) VEČINA APARATOV IMA TUD« ELEKTRODE ZA OTROKE [00 1 LETA 00 PUBERTETE) PRI OTROCIH STAREJŠIH OD 8 LET LAHKO UPORABIMO ELEKTRODE ZA 00 RASLE RAVNANJE Z ODPADKI - OBVESTILO ZA UPORABNIKE 0510 Spoštovani uporabniki storitev ravnanja z odpadki, obveščamo vas, da smo skupaj z vami uspešno vpeljali ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. V uporabo ste prejeli posodo (120 L), s tem pa smo umaknili tudi t. i. ekološke otoke za odlaganje stekla. V februarju oz. marcu smo opravili prvi odvoz po umiku. Pripravili smo natančnejša navodila za ločevanje vseh vrst odpadkov. Najdete jih na spletni strani https://cistomesto.si/navodila-za-locevanje/ oz. s skeniranjem QR-kode. Prav tako smo za odpadke, ki se pogosto napačno ločujejo, navedli pravilen način ločevanja. KAJ SODI IN KAJ NE SODI V POSODO ZA STEKLO M steklenice živil in pijač / steklena embalaža kozmetike in zdravil / kozarci za konzerviranje oz. vlaganje živil (brez pokrovov) / druge votle steklene posode we pokrovi steklenic in steklene embalaže j -» mešana embalaža) / plutovinasti zamaški -* mešani komunalni odpadki) / okensko steklo in drugo ravno steklo : -♦ zbirni center; / avtomobilsko steklo -» zbirni center / ogledala (-»zbirni center ali mešani komunalni odpadki) / žarnice in sijalke (-» zbirni center ali zbiranje nevarnih odpadkov) / embalaža iz porcelana in keramike (-* mešani komunalni odpadki) / pleksi steklo -* zbirni center) ZBIRANJE ODPADKOV V ZBIRNIH CENTRIH Povečali smo razpoložljivost zbirnih centrov v upravljanju podjetja ČM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Na navedeni povezavi prav tako najdete informacijo, katere odpadke lahko pripeljete v zbirni center. Zbirni center Videm Lokacija: v industrijski coni (glej zemljevid lokacij na https://cistomesto.si/zbimi-centriA Dan Letni odpiralni čas (april-oktober) Zimski odpiralni čas (november-marec) Opombe PONEDELJEK in SREDA 11.00-18.00 9.30-16.30 vsak ponedeljek in sreda razen praznikov SOBOTA 8.00-11.00 8.00-11.00 dve soboti v mesecu - glej koledar odvoza *Točni datumi odprtja zbirnih centrov so objavljeni na naši spletni strani in v urnikih odvozov za leto 2021 -glej moder k\’adratek na koledarju I I AKCIJA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bo akcija odvoza kosovnih odpadkov kot običajno izvedena dvakrat v letu, in sicer prvič v maju/juniju in drugič v septembru/oktobru. Naročilnico prejmete z eno izmed naslednjih položnic. Preverite, kaj sodi med kosovne odpadke. Informacije prav tako najdete med navodili za ločevanje na povezavi QR ali https://cistomesto.si/wp-content/uploads/kosovni-odpadki.pdf. Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in občani Občine Videm 1 /se daljši in toplejši dnevi skupaj s prvimi spomladan-V skimi cvetovi naznanjajo, daje prišla pomlad. Prebujanje narave, žive zelene barve in toplo sonce v nas vzbudijo željo po prvih opravilih okoli hiše, na njivah in v vinogradih ali nas le zvabijo na daljši sprehod. Posledično več časa preživimo v naravi, ki nas napolni z novo energijo, prepotrebno za obvladovanje novih izzivov. Dogajanje v Državnem zboru je vseskozi pestro. V začetku februarja smo sprejeli že 8. protikoronski paket, s katerim se je podaljšal ukrep čakanja na delo, dodal se je ukrep subvencioniranja minimalne plače, odpravila se je neenakost med delavci, ki so decembra prejeli božičnico in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka, ter omogočili dodatnim skupinam državljanov, da prejmejo solidarnostni dodatek (polnoletni dijaki, brezposelni, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in študenti, ki se izobražujejo v tujini). Sredi februarja smo končno odločali tudi o nezaupnici aktualnemu predsedniku vlade, o kateri je bilo govora vse od lanske jeseni. Rezultat je bil pričakovan. Nezaupnica ni uspela, saj je opoziciji uspelo zbrati zgolj 40 od potrebnih 46 glasov. Karl Erjavec se je tako v zgodovino glasovanj o mandatarjih zapisal z daleč najslabšim rezultatom doslej. Marca smo sprejeli spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se trajno urejuje sobivanje staršev z bolnimi otroki v bolnišnicah ali zdravilišču. Do danes so namreč starši morah sobivanje v zdravstvenem zavodu ob otroku, starem šest let ah več, plačati sami. S spremembo bodo lahko starši s svojim otrokom brezplačno bivali v bolnišnici do starosti otroka 14 let, s hudo bolnim otrokom do 18. leta in s tistimi, ki potrebujejo 24-urno nego oziroma imajo status po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ne glede na njihovo starost. Pomembno je, da se s predlagano novelo ureja pravica do sobivanja tako v bolnišnici kot tudi v drugem zdravstvenem zavodu in zdravilišču, pri čemer bo staršem za ta čas samodejno pripadalo tudi denarno nadomestilo. Vrsto let je tako bil ta problem sicer izpostavljen, a do sedaj žal nikoli prepoznan. Vesela sem, da je le prišlo do teh prepotrebnih zakonskih sprememb. Bivanje starša ob bolnem otroku namreč nikakor ni privilegij, ampak nuja, ki pomembno prispeva tudi k temu, da se otrok laže spopada s svojo boleznijo. Marca smo sprejeli tudi Zakon o prijavi prebivališča. S sprejeto spremembo je tako konec s fiktivnimi prijavami prebivališč. Gre za dlje časa trajajočo problematiko. V praksi se je namreč dogajalo, da posamezniki pravico do prijave prebivališča in z njo povezane ugodnosti prepogosto zlorabljajo. Prebivališče tako prijavijo na naslovih, na katerih dejansko sploh ne prebivajo. Razlogi za takšno početje so različni: od pridobivanja dovoljenja za delo, koriščenja socialnih transferjev in ponekod v času lokalnih volitev tudi zato, da so lahko odšli na volišča. Ključne rešitve, ki jih zakon prinaša, so v spremembi postopka preverjanja resničnosti prijave z možnostjo takojšnje izdaje zavrnilne odločbe s strani zaposlenih na upravnih enotah, če stavba ni namenjena stanovanjski nastanitvi, če stavba ne dosega površinskih standardov ali če ne bo predloženo dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu. Spoštovani, naj vam toplo spomladansko sonce vlije novih moči in vas napolni s pozitivno energijo. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Delo svetnikov svetniške skupine SDS je tudi v preteklih mesecih potekalo prilagojeno epidemiološki situaciji. Se vedno ni bilo mogoče, da bi se srečah v živo, zato smo se na sejah in odborih srečevali virtualno. Se pred koncem leta smo na 14. redni seji občinskega sveta potrdili proračun Občine Videm za leto 2021. Virtualno smo se srečali tudi na 15. redni seji občinskega sveta. O nujnih zadevah smo tudi tokrat odločali na dopisnih sejah. Med sklepi, ki smo jih sprejeli, je tudi sklep o potrditvi DIIP za širitev vrtca Videm. Predlagan projekt predvideva gradnjo petih oddelkov vrtca v Vidmu. Na 10. dopisni seji smo svetniki potrdili DIIP za Dom vaščanov Dolena, ki predvideva ureditev večnamenskega zunanjega prostora in okolice doma. Svetniki svetniške skupine SDS smo sodelovali tudi na sejah IO SDS Videm. Tudi te so potekale prek spletnih aplikacij. Čeprav smo se na nov način dela že dobro navadili, naše delo poteka nemoteno naprej in od vsega si najbolj želimo, da ostanemo zdravi in se kmalu spet srečamo v živo. Katja Svenšek, vodja svetniške skupine Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja. Kljub težkim razmeram, ki krojijo naš vsakdan, vam želimo, da vam velikonočni čas obudi upanje, prinese radost, ljubezen in veselje. Naj vas navdahne s svetlimi mislimi ter da novih moči in poguma za prihodnost. Naj bo vedrina močnejša od žalosti. Naj bo upanje močnejše od obupa. Naj bo moč močnejša od poraza in ljubezen močnejša od sovraštva. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter veliko povezanosti in zaupanja v srcu in duhu. LO SMS — Zeleni Evrope Videm Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne razumevanja, ljubezni in miru. Naj vas Kristusova zmaga nad smrtjo napolni z upanjem in vam daje pogum za izzive prihajajočih dni. SDS Videm ^ Slovenska ljudska stranka želi občan-kam in občanom Občine Videm lepe in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj svetloba velikonočnega jutra razsvetli vaše misli, napolni besede in usmerja vaša dejanja, polna odrešenj-skega veselja in upanja. OO SLS Videm Ob prazniku deklet, žena in mater Spoštovane članice stranke DeSUS in občanke Občine Videm, vse dobro ob minulem dnevu žena in materinskem dnevu vam želijo člani. TO DeSUS Videm Foto: I. Božičko Pričakovanja Velika noč je čas pričakovanj ... Spoštovani občanke in občani, želimo, da se vam uresničijo velikonočne želje. ■ki V NSi te dni s ponosom pogledamo na ® obdobje zadnjega leta v državi in lokalni sku- pnosti. Odločitev, da stopimo v novo vlado, je omogočila, da smo uresničili veliko ciljev, ki smo si jih kot stranka ljudi za ljudi prizadevali skozi zakonodajo ali podzakonske predpise vnesti v sistem izboljšanja osnovnega življenjskega standarda slehernika v Republiki Sloveniji. S ponosom gledamo na rezultate dela ministrskega paketa na področjih obrambe, dela in socialnega varstva in infrastrukture. Zelo pomembno za organiziranost občanov na društveni ravni je izplačilo pomoči po PKP zakonodaji o nadomestilih za izgubljena sredstva gasilskih društev. V tem času izplačana nadomestila se gibljejo med 2000 in 5000 evrov na posamezno društvo. Prav tako je pomembno, da se na ravni občine vključimo v projekte varstva okolja in hudourniških voda, za katerih sanacijo je resorno ministrstvo s pomočjo okoljskih sredstev zagotovilo bistveno povečanje sredstev za protipoplavno zaščito in ureditev vodotokov. Iz programa NSi: »V letu 2021 bo NSi svojo pozornost namenila zlasti pripravi ustrezne strategije za izhod iz korona-krize in zagonu gospodarstva, pri čemer bomo vztrajali zlasti pri nižanju davkov, ki bremenijo ljudi. Aktivno bomo sodelovali pri prenovi dostopnejšega zdravstvenega sistema in sistema oskrbe starejših, ki ju moramo okrepiti in pripraviti na VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! OO NSi VIDEM PRI PTUJU morebitne nove krizne situacije. Dolgoročni cilj NSi pa je, da Slovenijo uvrstimo med 15 najbolj uspešnih držav na svetu.« Vse dobro! NSi — krščanski demokrati 50 let konvencije o mokriščih poraba vode in spreminjanje mokrišč za človekove potrebe (v njive, industrijske cone, športna igrišča idr.) ter vedno izrazitejše posledice podnebnih sprememb (neurja, poplave, plazovi, suše) so samo nekateri dejavniki, ki prispevajo k izgubi mokrišč. KAJ SO MOKRIŠČA Mokrišča so deli narave, redno preplavljeni s površinsko ah podzemno vodo, ki omogočajo razširjenost tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki za rast in razmnoževanje potrebujejo občasno ali stalno mokro okolje. Tako mokrišča ločujemo med seboj po njivi funkciji in govorimo o: močvirjih, poplavnih območjih rek, rečnih mrtvicah, izlivih rek, kraških poljih, nizkih in visokih barjih, poplavnih gozdovih, mokrotnih travnikih, plitvih jezerih, mlakah, ribnikih, kal ih, gramoznicah, zalitih z vodo, peskokopih in glinokopih, območjih obalnega pasu, solinah in brakičnih mokriščih. VLOGA MOKRIŠČA Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter številne funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah ter na poplavnih ravnicah Drave in Mure, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri čiščenju vode, bogatenju podtalnice in zagotavljanju pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Le en odstotek sladkovodnih zalog lahko uporabimo in le 0,3 odstotka jih je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo mokrišča, ki prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode ter izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala. Vsak hektar mokrišča vpije skoraj 1,7 milijona litrov poplavne vode. Do zdaj je 171 držav pogodbenic na seznam mokrišč vključilo že več kot 2400 območij, ki so zaradi svojih značilnosti in funkcij, ki jih opravljajo, opredeljena kot mokrišča mednarodnega pomena. Vendar ne smemo pozabiti, da vsa »vitalna« mokrišča prispevajo k najbolj aktualnim potrebam današnje Okolje, naš vsakdan Z^b lepem sobotnem popoldnevu se s kolesom podam VVpo naši občini. Pot vodi skozi ravninske vasi, opazujem lepo urejena gospodarska dvorišča, sveže opleskane stanovanjske hiše, na »ježka« pokošeno travo, vzorno urejene sadovnjake in brajde. Le nekaj korakov stran pa rekreacijske in kolesarske poti ter lokalne in regionalne ceste založene z olupki banan, pomaranč, z embalažo hrane za na pot, embalažo različnih napitkov, različnimi higienskimi pripomočki. Vse to in še kaj je odloženo v okolje. Misli begajo sem in tja. Kaj je šlo narobe, da so te vrste odpadkov napačno odložili? Sprašujem se, ah ni pot, ki pelje do lepo urejenega gospodarstva ali gospodinjstva, s čimer se ponaša lastnik, prav tako del tega. KO SE MISLI UREDIJO Kaj vse na to »porečejo« rastline, Živah, podtalne in talne vode, ki so mnogo prej zasedle planet Zemljo kot mi ljudje? Neodgovorno ravnanje do okolja v preteklosti in sedanjost že kaže posledice, podnebne spremembe so očitne, zmanjšala se je rastlinska in živalska pestrost, zmanjšala se je kakovost bivalnega okolja. V naše okolje so vstopile tujerodne invazivne rastlinske in družbe — zagotavljanju hrane in pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. Vode bomo imeli dovolj za naravo in ljudi ob prenehanju uničevanja mokrišča, z zajezovanjem vodonosnikov (neustrezno umeščanje infrastrukture v prostor) in onesnaževanjem sladkovodnih virov. Kakovost voda bo vzdržna le ob enakovrednem upravljanju obeh ekosistemov, saj se dopolnjujeta v izboljšanju kakovosti voda. Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko živalske vrste, ki ogrožajo avtohtone (domače) vrste. Priča smo pandemiji epskih razsežnosti. KAJ STORITI Oblast ima vse vzvode, da uredi področje onesnaževanje okolja, tudi z represijo, toda to ni cilj. Cilj je uporabniku vsebine embalaže dopovedati, da ta sodi v reciklažo in ne v okolje. Le tako bomo začeli blažiti okoljsko in gospodarsko škodo, ki se je skozi leta potrošniške družbe nenadzorovano razbohotila. ZAKLJUČNA MISEL Po različnih poteh lahko pridemo do želenega cilja, z manj odpadkov v okolju. Eden izmed njih je krepitev aktivnega državljanstva s spoštovanjem do okolja. Občinski upravi predlagam, da razmisli o uvedbi letnega razvrščanja vasi in naselij glede uspešnosti urejanja in varovanja okolja. Mag. Ivan Božičko Rez v občinskem vinogradu napoveduje novo letino Trte v občinskem vinogradu so pripravljene na novo letino ... etošnji prvi sončni dnevi v febru-Larju in marcu so bili kot nalašč za prvo vinogradniško opravilo. Rez v občinskem vinogradu pri Vidovi kleti je uspešno opravljena. Zaradi epidemije je bil dogodek le simboličen, rez pa sta strokovno opravila župan Branko Marinič in občinski viničar Rudi Potrč. Župan Marinič je ob tej priložnosti dejal, da je bil lanski pridelek dober, za kar se je zahvalil vinarju Potrču in njegovim prijateljem, ki skozi vse leto lepo skrbijo za občinski vinograd, v katerem rastejo nekatere starejše, skoraj že pozabljene sorte. Potrč je ob tem dodal, da je za trto zelo pomembno, kako jo pri- pravimo že ob rezi, saj se s tem dejansko načrtuje trgatev. A do letošnje je še dolgo, do jeseni pa bo poleg rezi v vinogradu treba opraviti še marsikatero vinogradniško delo. REZAČI TUDI PRI POTOMKI STARE TRTE V začetku marca je bil dogodek, povezan z težjo, še pri potomki stare trte, ki raste v Ljubstavi. Pod strokovnim vodstvom skrbnika stare trte in vinarja Rudija Potrča sta pri rezi pomagal župan Branko Marinič in Rudijeva soproga Danica. Potrč je med težjo povedal, da je to tretja rez potomke, ki lepo raste in je že dvakrat dobro obrodila, zato se še kako veseli jeseni, ko bo že tretja trgatev. Besedilo in foto: TM Tudi pri potomki stare trte, ki raste v Ljubstavi, je bila spomladanska rez posebej slovestni dogodek, a letos žal brez obiskovalcev. Potomko sta obrezala župan Branko Marinič in njen skrbnik, vinar Rudi Potrč, pomagala pa je tudi Rudijeva soproga Danica. ___________________________________________ Stran 15 _ Dobrodošle pridobitve v videmski KS |ožef Selinšek, predsednik sveta KS Videm pri Ptuju, nje-Jgov namestnik Rudi Potrč ter Andrej Rožman, Andrej Podgoršek, Nives Ovčar, Dragica Žumer in Anica Kokol so skupaj prizadevni člani sveta KS Videm pri Ptuju, ki se v tem mandatu zelo trudijo, da bi naselja v krajevni skupnosti pridobila čim več. Nekaj zadanih nalog jim je uspelo uresničiti že lani, veliko načrtov in želja pa je tudi za letošnje leto. V letu 2020 so ob pomoči občine obnovili Pernatovo kapelico v Dravinjskem Vrhu, ki je že več let kazala klavrno podobo in je bila nujno potrebna obnove. Letos so osvetlili še njeno notranjost in poskrbeli za ureditve njene bližnje okolice. Okrog Pernatove kapelice v Dravinjskem Vrhu so uredili okolico in odstranili vejevje, ki je bilo v napoto. V kapelici pa so uredili dodatno osvetlitev. Na Petrovi domačiji v Šturmovcih so lani izvedli razna sanacijska dela ter obnovili vrata na gospodarskem poslopju in del ograje. Občina je uredila projektno dokumentacijo za kanalizacijo, izgradnja pa naj bi se začela v letu 2021, je povedal Jožef Selinšek in dodal, da imajo letos v načrtu še ureditev okolice Petrove domačije, v samem kraju pa bodo postavili označbe in table, ki bodo prispevale k povečanju varnosti krajanov. » Ob cesti od Vidma do Pernatove kapelice v Dravinjskem Vrhu smo izgradili javno razsvetljavo in ob trasi javne razsvetljave položili še cev za optično omrežje, ki naj bi se zgradilo v bližnji prihodnosti. Odstranili smo vejevje in drevesa ob cesti v Dravinjski Vrh, ki so v zimskem času in ob težkem snegu segala na cesto ali se celo podirala. Izvedla se je tudi asfaltna prevleka makadamskega vozišča v Drenovi grabi' v Majskem Vrhu, v tem letu pa je v načrtu tudi preplastitev ceste Tušek—Brodnjak. Postavili smo tudi solarni svetilki, eno ob postajališču šolskega avtobusa v Ljubstavi in eno v Šturmovcih,« pravi Selinšek, ki ima z ekipo krajevnih svetnikov še veliko načrtov in jih želi izpeljati ob dobrem sodelovanju z občino. Na Petrovi domačiji v Šturmovcih naj bi še letos olepšali okolico, v Šturmovcih pa imajo še veliko drugih načrtov. V videmski KS v letošnjem letu ob postajališču šolskega avtobusa v Ljubstavi in pri Pernatovi kapelici načrtujejo postavitev klopi in mize, namenjene tudi sprehajalcem, ki jih predvsem ob koncih tedna privabljajo lepote hribovitega predela videmske krajevne skupnosti. Kot je še dodal Selinšek, je v Vidmu pri Ptuju, na območju stanovanjskega bloka, predvideno asfaltiranje, ob vsem naštetem pa sproti izvajajo razna sanacijska dela ob voziščih po celotni krajevni skupnosti. »Zahvaljujem se vsem članom Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju ter županu Branku Mariniču za pomoč in podporo pri predlaganih projektih,« je zaključil Selinšek. Besedilo in foto: TM Novo solarno svetilko so postavili tudi v Šturmovcih. ZZ Stran 16 HS ZZ Dogodki v Krajevni skupnosti Dolena |Xorona čas in pandemične omejitve združevanja na iNdruštveni, družbeni in družabni ravni so v naši KS spodbuda za delo na področju obnove doma krajanov. Opravljena dela prenove kuhinje so sedaj že preteklost. V zimskem času smo končali prenovo in posodobitev sanitarij. Obnova notranjosti doma krajanov v Doleni Smo ena izmed redkih KS, kjer smo pri obnovi doma poskrbeli tudi za invalide in v isti sanitarni prostor načrtovali še postavitev p revijalne mize za naše malčke. Obisk doma krajanov bo ob malo daljših družabnih dogodkih krajanov poslej bolj brezskrben. Trenutno smo v fazi menjave dotrajanih oken in vrat z energetsko varčnimi zasteklitvami ter prenove talnih oblog v pritličju z vgradnjo sistema ogrevanja. Dosedanjega »švicanja tal«, torej mokrenja keramike ob menjavi temperature zraka ali v času ogrevanja, ne bo več. S posegom bomo odpravili nevarnost zdrsa po spolzki podlagi in ohranili porabo energije za ogrevanje. Če se pandemija skupaj z ukrepi ne bo končala v nekaj mesecih, nam bosta ostala le še nujno opravilo energetske prenove fasade doma in vzornejša ureditev okolice doma. Da ne bi zanemarili nujnih opravil na javni in cestnoprometni infrastrukturi na nivoju lokalnih in regionalne ceste, smo v decembru in januarju pregledali (imamo bogat zapis in slikovni zapis) vse prometne povezave in mostove v naši KS. O ugotovitvah smo s sklepi Sveta KS in posebnim dopisom obvestili občino ter na ogled stanja povabili župana Branka Mariniča in direktorja občinske uprave Mirka Simenka. Ponovno smo predlagali, da si stanje ogledajo tudi ustrezne komisije občinskega sveta, ki so o ugotovitvah dolžne obve- ščati vodstvo občin in občinski svet ter predlagati ustrezne ukrepe z označitvami nujnosti posegov glede na zahtevnost stanja. A žal kljub opozorilom in spodbudam, podanih v sklepih s sestankov Sveta KS, oddanih na občino, odziva komisij ali odborov v večini ni bilo. Vabilu na obisk naše KS se je odzval le uredniški odbor občinskega glasila Naš glas. Kaj torej predstavljajo odbori in komisije? Člani komisij kot izvoljeni člani v občinski svet naj bi kandidirali za izvolitev iz nagiba pomagati pri razvoju skupnosti in se promovirati kot odgovorni občani z notranjim klicem po vzajemnosti, pomoči in skrbi za napredek skupnosti. Že s kandidaturo se izkazujeta prostovoljstvo in sočutje v cilju pomagati, izboljšati, posodobiti, prenoviti, ne pa tekmovalno postavljaštvo in zadovoljevanje osebnega ega, morda celo na račun politične stranke. Občinski svet in posledično svetniki kot nosilci komisij in odborov so nujna in prepotrebna strokovna pomoč županu in občinski upravi. Po odzivih sodeč po preteku pol mandata, pa je videti, da vse naloge in odgovornosti prenašajo zgolj na župana, vodstvo občinske uprave in njihove uradnike. Njih razen najožja problematika svojega volilnega okolja pač ne zanima. Pojavi se tudi vprašanje, ali se morda celo kdaj kje pojavijo in se izognejo srečanjem z vodstvi KS, ki o svoji problematiki, prioritetah in stanju v KS vedo največ. Vedo, kaj njihovi krajani najbolj potrebujejo, in ne, kaj jim od zunaj kot višjo prioriteto vsiljujejo?! Kljub zapisanemu v zadnjem odstavku si v naši KS želimo, da nas organi občine in občinskega sveta obiščejo, da se o problematiki, potrebah in prioritetah pogovorimo ter v skrbi za enakomeren razvoj občine v prihodnje plodno sodelujemo. Besedilo in foto: FL Stanje mostu na potoku Peklača Iz KS Lancova vas ^vetniki KS Lancova vas so se po sproščanju ukrepov Ona prvi seji v živo sestali 4. marca. Na sestanku, ki je potekal v skladu z navodili NIJZ za zajezitev koronavirusa, se jim je tokrat pridružil tudi videmski podžupan Matjaž Klasinc. Obravnavali so aktualne zadeve, potrdili pa so tudi razvojni načrt KS Lancova vas 2021-2026. Predsednik KS Lancova vas Bojan Emeršič je najprej z veseljem poročal, da je bil konec januarja ob vhodu v vaški dom nameščen avtomatski eksterni defibrilator (AED), namenjen vsem vaščanom in drugim, ki bi ob morebitnem zastoju srca potrebovali pomoč. Sredstva za nakup je namenila KS, montažo pa so izvedli v lastni režiji. Svetniki so nato med drugim potrdili, da nabavijo nove zastave, saj so drogovi ob vaškem domu zdaj prazni, nakup mrež za koša in gola na igrišču, sredstva pa so namenili tudi za nakup dodatnega usmerjevalnika, s katerim želijo zagotoviti omrežje Wi-Fi po celotnem vaškem domu (težava je bila predvsem v kletnih prostorih). Del sredstev so namenih nakupu kurilnega olja za ogrevanje v vaškem domu, če bodo razmere dopuščale, pa bodo pomagali tudi pri prireditvi ob postavitvi mlaja. Podana je bila tudi pobuda za namestitev dodatne protihrupne ob AC. B. Emeršič je pojasnil, da je treba najprej narediti študijo presoje vplivov na okolje, nato pa se bo pristopilo k izvedbi. AED je nameščen ob vhodu v vaški dom Lancova vas. PROJEKT PROTIPOPLAVNE ZAŠČITE POLSKAVE, NADALJEVANJE IZGRADNJE KANALIZACIJE Podžupan Matjaž Klasinc je predstavil aktualno dogajanje o projektu protipoplavne zaščite Polskave. Financiran je iz državnih sredstev, dokumentacija je bila pripravljena že leta 2018. Urediti je treba še služnost in odkup parcel s strani direkcije. Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, se bo vložila vloga za gradbeno dovoljenje, je še dodal Klasinc. Računajo, da bi X V načrtu je tudi celostna ureditev območja proti krožišču pri AC. se lahko projekt začel izvajati v drugi polovici tega leta. Pogoj okoljevarstvenikov pa je, da se uredi tudi laguna za ptice in ribe. V sklopu projekta načrtujejo tudi obnovo vseh brvi čez Polskavo. Nadaljuje se tudi projekt kanalizacije. Konec marca ali v začetku aprila se načrtuje nadaljevanje izgradnje, do Cohove kapele. Sočasno poteka tudi zamenjava azbestnih vodovodnih cevi. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Idejne zasnove za nadaljnjo izgradnjo so narejene, a se čaka na razpis za evropska sredstva. M. Klasinc je na kratko predstavil tudi dogajanje glede območja nekdanje svinjske farme v Dražencih. Objekti in določene parcele so že bili last Občine Videm. Občina se je dogovorila s Perutnino Ptuj, da bi »razkosane parcele« združili v enovito parcelo, veliko 4,5 ha. Lastništvo naj bi bilo urejeno predvidoma do konca tega leta. Namembnost za zdaj še ni dorečena, razmišlja pa se v smeri nove industrijsko-poslovne cone. Veliko prahu je dvignila tudi izgradnja daljnovoda Cirkovce— Pince predvsem glede uničevanja cest. Podžupan je zagotovil, da bo družba Eles po končani izgradnji stanje cest vrnila v prvotno stanje. V KS načrtujejo tudi celostno ureditev območja proti krožišču pri AC, o čemer so na občino že dah pobudo. Nujno bi bilo treba prestaviti tudi tamkajšnje avtobusno postajališče, saj je trenutni prometni režim neprimeren za uvoz in izvoz avtobusa. Razmišljajo pa tudi v smeri, da bi na delu zemljišča za postajališčem uredili zelenico s postavitvijo kakšnega simbolnega obeležja, znamenitosti kulturne dediščine Lancove vasi kot znak dobrodošlice ob vhodu v vas. ČISTILNA AKCIJA BO 10. APRILA V KS so se odločili, da tudi letos izpeljejo čistilno akcijo, v skladu z vsemi navodili NIJZ. Akcija bo v soboto, 10. aprila, k sodelovanju pa bodo povabili vaška društva. Besedilo in foto: PK Božiček obiskal najmlajše in jih obdaril anski praznični december je bil tudi v Občini Videm zelo drugačen kot Ldecembri v prejšnjih letih, a kljub epidemiji in veljavnim ukrepom je dobri mož Božiček uspešno zaključil svoje poslanstvo. Po naseljih vseh krajevnih skupnosti se je podal s kočijo in obiskal najmlajše, ki so ga že nestrpno pričakovali. Za vse je priskrbel lepo zavita darila, ki so mu jih pomagali pripraviti v občinski hiši, kjer pa žal lani niso mogli izpeljati dogodkov v pravljični Cuker jami. Božiček, ki se je poslovil za leto dni, pa je že obljubil, da se letos decembra zagotovo oglasi in takrat izpolni želje najmlajših prebivalcev Občine Videm. TM Foto: TM, FL, EB — 8Pi----- Pobreški covid pust etošnji pust je mimo, vsak ga je Ldoživel po svoje. Da pa kljub koroni le ne bi vse utihnilo, so se pobreški koranti odločili, da preženejo zimo, če že ne drugje, vsaj v svojem kraju. Na pustno soboto, 14. februarja, so se dobili na kmetiji Rogina (pri Jurhma-novih) v Pobrežju, kjer so se najprej okrepčali, si nadeli kožuhe in zvonce ter se podali na obhod po domačem kraju. Letos niso obiskali vsake hiše posebej, ampak so lepo zakrožili po vaški cesti ter se tu in tam ustavili, kjer jih je pri- Utrinki letošnjega pustnega vzdušja v Pobrežju čakala obložena miza prijaznih domačinov. Pozno popoldan so se vrnili k Roginovim, kjer jih je čakal golaž, ki so ga pripravili nekateri starejši koranti, ki se niso udeležili obhoda po domačem kraju. Vedno je tako, da nekdo poskrbi za atrakcijo in običaje, drugi pa za lačne želodce. Covid pobreško druženje so izpeljali tako, da so ob vsem pazili predvsem na svoje in zdravje drugih. Na koncu so se razšli z željo in upanjem, da bo prihodnje leto vendarle drugače, bolj sproščeno in veselo. Besedilo in foto: MN Težko leto, a poslanstvo korantov je opravljeno "Tudi najstarejši prebivalci našega območja, ki so si I skozi pretekla leta nase nadeli »fašensko« opravo, ne pomnijo tako nenavadnega, če ne že kar čudnega leta. Covid-19 je namreč dobesedno ustavil življenje na zemeljski obli, kar se praktično vse od 2. svetovne vojne še ni zgodilo. Utrinki z letošnjega fašenskega dogajanja v Lancovi vasi Foto: Rado Škrjanec A kljub temu v srcih tistih, ki nosijo fašenk globoko v sebi, življenje ni obstalo in so se, čeprav le na simbolični ravni, tudi letos maskirali. Tako so posamezniki iz različnih društev našega območja v »lastni režiji« in po navodilih medicinske stroke tudi v tem čudnem letu izvajali svoje poslanstvo. Tudi korantov iz Lancove vasi virus ni zadržal doma, a kljub temu je bil to fašenk, ko se je dogajalo bistveno manj in v bistveno manjšem obsegu kot sicer. Že prej je postalo jasno, da letos ne bo nobenega gostovanja, nobene povorke, a vendarle so se posamezniki iz vrst lancovskih korantov odločili, da ob vseh varnostnih ukrepih obiščejo domačo vas. Tako je bilo tudi letos v tej izjemni situaciji moč slišati zven težkih kravjih zvoncev in videti lancovske korante, ki pa se tokrat zaradi specifičnosti situacije na dvorišča niso podali, prav tako je manjkal tudi iskren stisk roke svojim sovaščanom. A že dejstvo, da se je korante, četudi le od daleč, lahko videlo, je mnogim pomenilo več, kot so si upali napovedati. Fašenk je tod okoli namreč še kako živ, ljudje vsako leto odprtih vrat in z različnimi darovi pričakajo »demonsko pojavo«, ki v deželo kliče vse dobro. Tudi letos smo bili priča številnim pozitivnim vibracijam in nasmehom na licih, žal pa sta manjkala kratek klepet in okrepčilo, ki ga je ko ran t v normalnih okoliščinah deležen pravzaprav pri vsaki hiši, a bo moral počakati še kašno leto. V FD Lancova vas, sekciji korantov, verjamejo, da je bilo letošnje leto zgolj izjema, da bo naslednje leto misel na fašenk 2021 le še bled spomin, da bodo lahko vsaj v normalnem obsegu uveljavljali in širili svoje poslanstvo. Tega ne bodo širili le v Lancovi vasi in okoliških vaseh, od koder prihajajo člani skupine, temveč bodo lahko spet obiskali Ptuj, druge kraje po Sloveniji in tujino, seveda pa ne gre pozabiti niti tradicionalnega videmskega fašenka. TP KED Orači Lancova vas nosilec nesnovne kulturne dediščine Epidemija koronavirusa je močno posegla tudi na E področje društvenega delovanja. Člani Kulturno-etno-grafskega društva Orači Lancova vas so tako v letošnjem pustnem času svoje poslanstvo opravljali v omejenem obsegu. Slišali in videli pa smo jih lahko na Radiu Ptuj, ko so gostovali v jutranji oddaji, v kateri so vsak dan odkrivali in svojim poslušalcem predstavljali nov pustni lik. Društvo pa se lahko tudi pohvali, da je od konca januarja nosilec enote »obhodi pustnih oračev«, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Predsednik KED Orači Lancova vas Ivan Emeršič je povedal, da je letošnji pustni čas žal »odnesla« epidemija, karnevali in gostovanja so odpadli. Zato pa so se toliko bolj z veseljem odzvali povabilu Radia Ptuj, da se predstavijo v njihovi pustni oddaji Virtualni pust. »V studiu Radia Ptuj sem sodeloval 4. februarja in v pogovoru z voditeljem Domnom Hrenom predstavil pustni lik oračev iz Lancove vasi. Vsak dan so namreč Kulturno-etnografsko društvo Orači Lancova vas so poslej nosilec enote nesnovne dediščine »obhodi pustnih oračev«. Foto: RK odkrili en pustni lik. Oblečen sem bil v lik kojiča, veliko zanimanja pa je požela predvsem naša izvirna kapa, ki jo krasijo povoščene rože iz krep papirja. Na kratko sem predstavil tudi zgodovino našega društva, opisal, kateri liki sestavljajo skupino oračev in kako poteka obisk oračev pri hiši,« je svoje vtise o gostovanju na Radiu Ptuj strnil I. Emeršič. Poslušalci so lahko pogovor spremljali tudi v živo, saj je na profilu Face-book Radia Ptuj potekal neposredni prenos. VPISANI V REGISTER NESNOVNE DEDIŠČINE KED Orači iz Lancove vasi pa se lahko pohvalijo, da so od konca letošnjega januarja vpisani kot nosilec enote nesnovne kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo jim je namreč na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o evidentiranju nosilca nesnovne kulturne dediščine enote »obhodi pustnih oračev«. Organizirano so orači iz Lancove vasi prvič nastopili leta 1932 v Mariboru. Skupina je v povojnih letih delovala v sklopu Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, nato kot del Folklornega društva Lancova vas, od leta 1994 pa deluje kot samostojno Kulturno-etnografsko društvo Orači Lancova vas. V času lanskega pusta se je lancovskim oračem pridružil fotograf iz Slovenskega etnografskega muzeja in dokumentiral njihov obhod po vaseh. »V društvu smo zelo ponosni, da smo postali nosilec enote nesnovne kulturne dediščine. To je za nas veliko priznanje. Potrudili se bomo, da bomo svoje poslanstvo ohranili tudi za prihodnje rodove,« je še povedal Ivan Emeršič. PK Predsednik Ivan Emeršič je v studiu Radia Ptuj predstavil pustni lik oračev iz Lancove vasi. Foto: posnetek zaslona FB Radio Ptuj "Tudi vtem nenavadnem letu so pokači iz Etnografske-I ga društva Tržeč na pustni torek obiskali donatorje, ki jim stojijo ob strani pri izgradnji preužitkarske hiše. Poslanstvo pokačev je, da odženejo zle duhove z dvorišč in iz pisarn ter njim in njihovim sodelavcem ob tem zaželijo veliko poslovnih uspehov in zdravja. Donatorji so se zahvalili za dobre želje in pokače iz Tržca povabili, da se oglasijo tudi v naslednjem letu. IB Pokači iz Tržca na Ptuju Foto: J. Mlakar Pokači na obisku pri dona Lancovski korant na Pokljuki IZljub pandemičnim ukrepom zaradi koronavirusnega l\časa je na Svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki prostore v hotelu Jelka krasil razstavljeni lancovski korant. Razstavljena maska je bila pravi foto kotiček za posameznike in ekipe, celo za člane kontrole za doping. Gostujoče ekipe, nastanjene v mehurčkih hotela Jelka, so bile iz Italije, Belorusije, Moldavije, Makedonije, Grčije in neodvisni ruski tekmovalci. Domačini so bili člani ekipe Slovenije (14), katere član mladi Alex Cisar in reprezentančni kuhar Klemen sta se ob meni v razstavljeno korantovo opravo na pustni večer tudi oblekla (masko smo razdruževali). Za izposojo maske se zahvaljujem FD Lancova vas, sekciji korantov. Besedilo in foto: FL »Lancovski korant« Alex Cisar, Jakov Fak (levo) in Miha Dovžan ZZ Stran 22 HS ZZ Rožmarinovci želijo letos praznovati 40-letnico rolklorniki v FD Rožmarin Dolena smo v novo leto zakorakali polni upanja, da bodo prišli boljši časi.Tako se redno srečujemo prek konferenc Zoom, kjer snujemo načrte za prihodnost. Žal sta nam lanskoletni korona in epidemija, ki trajata še danes, odnesli praznovanje 40-letnice društva, zato upamo in si želimo, da bomo lahko to obeležili letos. Za nami so hladni meseci, ko smo spet malo prevetrili in pokrpali kostume. Očistili smo čevlje, pospravili garderobo in z optimizmom opazovali kostume, ki čakajo, da jih ponovno oblečemo in v njih zaplešemo. Žalosti me pogled na dolgoletno, več kot štiri desetletja dolgo tradicijo društva, ki trenutno ne more delovati tako, kot si želi. Upamo, da bo kmalu boljše. Plesalci že nestrpno čakamo na vaje, nastope in turneje. Februarski dnevi so že tradicionalno rezervirani za pustne norčije, a letos je bilo vse drugače. Žal pustnih prireditev ni bilo, smo pa člani društva kljub tem nenavadnim časom obeležili pust. Tako so pridne roke posameznikov iz društva nabrale bršljan in iz vejic sešile obleko za Jiireka, ki naznanja pomlad. Vse skupaj je bilo povezano s snemanjem oddaje, ki se je predvajala na pustno nedeljo na ptujski PETV in BKTV. V hladnem februarskem popoldnevu smo posneli pomemben del haloške pustne tradicije in širši javnosti predstavili Jiireka in Rabolja, plesni par, starega deda in staro babo ter gospodinjo in muzikanta. To je običaj prikazovanja jurjevanja, ki ga spremljajo še drugi pustni liki, značilni za Haloze. Pustni dnevi ne minejo brez krofov, ki jih letos ni manjkalo nikjer. Jiirek in Rabolj sta gostovala in prikazovala svoj boj tudi na Radiu Ptuj, kjer se je predstavilo tudi naše društvo. Da pa šivanje in trud nista bila zaman, sta bila Jiirek in Rabolj posneta še za predstavitveni film o Halozah, ki ga lahko pričakujemo na virtualnih omrežjih v jesenskih mesecih. Ker je letošnji pust potekal bolj virtualno, so ptujske izložbe in panoji predstavljali različne pustne like, med katerimi sta bila tudi naš Jiirek in Rabolj, naši pustni liki pa so krasili tudi Pustno snemanje v Doleni Ptujski škrnicl. Tako je njuno poslanstvo — pomlad nad zimo in dobro nad zlim — bilo doseženo, saj so nas v drugi polovici februarja že pošteno greli topli sončni žarki. Februarski pregovori pravijo, da ima Valentin ključe od korenin, če februarja je pretoplo, bomo na veliko noč za pečjo. Počasi prihaja pomlad tudi v vinograde in na polja. Marec nam tako prinaša veliko novih izzivov in folklorniki za vas pripravljamo veliko novega. Zagotovo se v teh dneh v kuhinjah naših članic pripravljajo na veliko noč. Pekle se bodo najrazličnejše potice, pogače, kruh, barvali pirhi in polnile košare z velikonočnimi dobrotami. Vsem, bralcem in občanom želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Lepo vas pozdravljamo in upamo na čimprejšnje snidenje. FD Rožmarin Dolena V dolenski kuhinji je dišalo po odličnih pustnih krofih. Foto: arhiv društva Presmeci v Leskovcu letos bodo V ^*eprav nas spremljajo krizni časi, nismo v mirovanju. V—Družiti se ne moremo, tako da lani nismo mogli realizirati vseh ciljev, ki smo si jih zadali na občnem zboru, a vendar smo nekatera dela le opravili. Upamo, da bo letošnje leto boljše. Opravili smo že tradicionalne koline, pripravljamo pa se tudi na izdelovanje presmecev, saj bi jih po nekaterih napovedih in po navodilih ter upoštevanju ukrepov lahko ponesli tudi k blagoslovu. Upamo tudi, da bomo lahko izvedli tradicionalni prvomajski pohod, če bodo tudi za to ustrezni pogoji. Tako tudi upamo, da bomo v naslednjo številko Našega glasa lahko zapisali več naših delovnih uspehov. Ker smo vsi v pričakovanju velikonočnega praznovanja, želimo vsem občankam in občanom veselo, mirno, zdravo in blagoslovljeno veliko noč. TD Klopotec Leskovec v Halozah Velikonočni čas je bil v videmski občini še do nedavnega nekaj posebnega tudi zaradi razstave, ki jo je pripravilo leskovško turistično društvo. Lani in letos razstave niso mogli postaviti. Foto: TM Društev v KS Dolena epidemija ni ustavila nNruštvene dejavnosti v KS Dolena po novem letu 2021 L/nista ustavila ne zima ne koronavirus. Delovanje v vseh društvih naše KS (ŠD Zgornja Pristava, FD Rožmarin in Društvo upokojencev Dolena) je potekalo skladno z navodili in priporočili NI JZ ter zakonodajnimi predpisi vlade RS o pandemičnih ukrepih za virus covid-19. ŠD Zgornja Pristava je ob vzdrževalnih delih v domu krajanov pristopilo k temeljiti obnovi društvenega prostora. Pri obnovi bodo opravili toplotno izolacijo stropa, zamenjavo okna in vrat, opravili pleskarska dela ter dotrajano in neuporabno pisarniško pohištvo zamenjali z delom podarjenih dobro ohranjenih pohištvenih elementov Občine Videm. FD Rožmarin je bilo aktivno predvsem v etnografski sekciji. O medijski predstavitvi pustnih šeg in likov, ki jih ohranjamo v našem krajevnem okolju, poročajo v tej številki glasila. Na pobudo vodstva občine in v sodelovanju s strokovnimi službami občinske uprave in sveta KS so sodelovali pri pripravi dela vsebine gradiva za javni natečaj za pridobitev sredstev s področja kulture. Ob novem letu je društvo za potrebe aktiva žena in v pomoč pri vzdrževanju oblačil folklorne skupine prejelo tudi nov pralni stroj. Društvo upokojencev po novem letu vpisuje nove člane in strjuje svojo člansko vrsto. Za potrebe delovanja društva ob finančnih sredstvih iz vira članarin potrebujejo tudi nekaj donatorskih sredstev. Za podporo pišejo prošnje in tudi na tem mestu pozivajo bralce iz vodstev gospodarskih družb, da jim priskočijo na pomoč za izvedbo njihovih projektov na področjih delovanja medsebojne pomoči, športa za zdravje, tekmovanj v nekaterih upokojenskih ligah, kakšnega izleta idr. Pri vzdrževanju in urejanju okolice doma v tem zimsko--pomladnem času opravljajo rez na vaški brajdi. Še v tem letu jo bodo v sklopu povečave in ureditve dodatnih 850 m2 namenskih površin za prireditvene aktivnosti skupnosti povečali. Posadili bodo še več trt in brajdo podaljšali. Prav v vseh društvih tudi pridno skrbijo za prostovoljstvo, ki se še posebej izraža pri obnovi skupnih prostorov sedaj že več kot 40 let starega doma krajanov. Besedilo in foto: FL Stari, a povezani Covid velika noč v župniji sv. Vida Historia docet — zgodovina nas uči Če bo svet preživel težko preizkušnjo epidemije koronaviru-sa, bo tudi v župnijski kroniki zapisano o tem zgodovinskem dogodku brez primere. V kroniki naše župnije je zapisano: »Kakor drugod po Štajerskem je leta 1645 tudi pri nas na Vidmu hudo razsajala in morila kuga. Polovica hiš je bila okuženih, zaprtih in zaznamovanih z velikim belim križem. Hrano in pijačo ter zdravila so jim dajali skozi okno. Ko je kdo umrl, so ga domači navadno ponoči pokopali kar doma pri hiši. Kuga je razsajala tudi v letih 1672 in 1680. Tega leta so Vidovcani z velikim zaupanjem do sv. Roka postavili njemu v čast precej prostrano kapelo za cerkvijo, ki pa jo je Jožef II. leta 1786 dal spremeniti v šolo.« Kako dobro je, da imamo kroniko, da spoznamo zgodovino svojega kraja. Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, kako strogi so bili takrat predpisi ob kužnih boleznih. Če pogledamo, kako je covid epidemija zaznamovala našo župnijo, se moramo zamisliti. V preteklem letu je bila samo ena poroka. Od oktobra lanskega leta ni bilo krsta, ni verouka, obhajil je bilo v preteklem letu podeljenih več kot polovica manj. Od oktobra ni bilo v cerkvi nobene nabirke za cerkev. Skoraj vsi dobivajo neke subvencije, cerkev nič. Upamo, da bodo verniki to sami spoznali in razumeli, da so tudi v župniji vedno stroški. DRUGIČ VELIKA NOČ BREZ POLNOSTI PRAZNOVANJA Res je, da smo se nekoliko že navadili živeti s covidom. Nekako še gre v vsakdanjem življenju, delo je več ah manj omogočeno, hrana tudi. Najtežje pa je med prazniki, ker človek ne živi samo od dela in hrane. Človek potrebuje nedeljo in praznike, ker potrebuje odnose. Prazniki pa najbolj utrjujejo naše odnose. Kako bodo potekali obredi: veliki četrtek ob 19- 00, veliki petek ob 18.00, velika sobota ob 18.00 (zaradipolicijske ure). Blagoslov presmecev bo verjetno na cvetno nedeljo ob 9- 00 po FB in pri mašah. Za blagoslov velikonočnega »žegna« še iščemo kompromise in bomo objavili na naši internetni strani. Na veliko noč odpade vstajenjska procesija. Zelo priporočamo, da obiskujete maše med tednom. Od tihe nedelje bomo vsak dan pred mašo spovedovali. STOJI TA DOLGA LANCOVA VAS Če je pridiga daljša, rečejo, da je dolga kot Lancova vas. Seveda je relativno, kaj je dolgo. Če je kaj lepega, navadno ni dolgo. Kar je težko in hudo, pa ne mine kar tako. Tako je tudi s pandemijo covida, ki ji ni videti konca. Verjetno bomo še dolgo v njenem objemu. Vsakemu kraju so največja dodana vrednost dobri in zavzeti ljudje. Bolj so ljudje dobri, lepše je biti v tem kraju. Tudi Lancovi vasi dajejo vsebino ljudje, eni bolj, drugi manj. Obcestnemu obeležju v Lancovi vasi naj bi domačini letos dodali še kakšno in se tako poklonili svojima rojakoma, znamenitima možema. Pater dr. Martin Kmetec, rojak iz Lancove vasi, je v Izmirju v Turčiji 2. februarja prejel škofovsko posvečenje. Foto: arhiv p. Milana Kosa Papež Frančišek je 8. decembra 2020 imenoval za nadškofa in metropolita v Izmirju v Turčiji rojaka iz Lancove vasi p. dr. Martina Kmetca. 2. februarja 2021 je prejel škofovsko posvečenje. Zanimivost, ki se ne pozabi, je, da je isti dan nekaj ur pred posvečenjem cerkev, v kateri je bil posvečen, zalila voda, posledica hudega neurja. V imenu župnije smo našemu rojaku takoj čestitali in ga priporočili v molitev. Spodobi se in pravično je, da svojega rojaka lepo sprejmemo v domači župniji. Zato se je pred dnevi sestal odbor za sprejem Iz zbirke voščilnic videmske Karitas, ki so jih konec leta prejeli starejši občani in občanke. Foto: arhiv Karitas postavili kakšno obeležje. To bi seveda bila dodana vrednost tej vasi, ki ima še enega znamenitega moža. To je pokojni p. Martin Vidovič. Umrl je 20. januarja 2009 na Ptuju. Bil je prvi provincial Slovenske minoritske province. Več kot dve desetletji je deloval v Gradcu v župniji Maria Hilf. Čeprav je bil Slovenec, je dosegel dva častna naslova. Bil je častni občan mesta Gradec in konzistorialni svetnik, odlikovan z zlato značko dežele Štajerske. Ne vem, ali je še kakšen Slovenec deležen v zadnjih časih takšne časti. Res je, da so Lancovljani lahko ponosni ta dva svoja rojaka, prav tako pa vsa vidovska župnija. Pater Tarzicij Kolenko Nenavadna covid velika noč nam danes daje novo moč. Korona je naša trnjeva krona, je naša pot do velikonočnega zvona. Blagoslovljene praznike želijo bratje minoriti Šurcarji pred velikonočnimi prazniki 1 /leskovškem društvu za ohranjanje ljudskega izročila V Šurc se pripravljamo na velikonočne praznike. Žal ne moremo skupaj zapeti, zaigrati in se poveseliti. Kljub težki situaciji, ki nas spremlja, upamo na boljšo prihodnost. Upamo, da bomo lahko naredili velikonočne presmece. Če bo možno glede na trenutno situacijo, bomo pritrkovali ob velikonočni vstajenjski procesiji. Z upanjem, da se bo stanje izboljšalo in bo med nami zavladalo tudi zdravje, vsem občankam in občanom voščimo mirne, vesele, zdrave in blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj trajajo vse leto. Društvo Siirc nadškofa. Ker bo nadškof p. dr. Martin Kmetec gost Janževe nedelje, 27. junija, če bodo razmere dovoljevale, načrtujemo, da bi v soboto ob 19. uri bil sprejem s priložnostno akademijo. Predvsem je namen tega srečanja, da damo poudarek škofovski službi. O tem bo spregovoril p. dr. Igor Salmič, minoritski provincial. Če bo dovoljeno, bodo zapeli domači pevski zbor in drugi gostje. Za pogostitev bi poskrbela Lancova vas. Govori se, da bi v Lancovi vasi naredili majhen park, kjer bi Voščilnice za še lepše praznike Članice videmske Karitas pod vodstvom patra Tarzicij a Kolenka in Vide Pignar smo s skupnimi močmi, čeprav vsaka na svojem domu, izdelovale božično-novoletne voščilnice, namenjene našim upokojencem. Želele smo, da jim, čeprav brez stiska roke, povemo, da mislimo nanje. Želele smo jim polepšati praznike v tem težkem covid času. Voščilnice so »potovale« na mnoge naslove. Besedilo: članice Karitas Kukovi če va kapelica na Selih dočakala častitljivih 100 let V poletnih dneh leta 2020 so na Kukovičev! kapelici na Selih potekala manjša obnovitvena dela v sklopu minule stote obletnice postavitve. V ta namen je bil narejen krajši zgodovinski pregled nastanka. Začetek gradnje Kukovičeve kapelice sega v prvo polovico 20. stoletja. V tem času so na Selih že delovale osnovna šola, gostilna in cerkev, kar pomeni, da je v naših krajih že bilo ustaljeno vaško družabno življenje. V našem okolišu pa je močno zakoreninjeno tudi krščanstvo, kar je vidno že iz sakralne arhitekture in drugih verskih znamenj. Iz popisa v zborniku Občine Videm, v letu 2011 je razvidno, da ima naša občina 10 cerkva, 24 kapel in 42 križev. Če to zožimo samo na župnijo sv. Vida, imamo tri cerkve, 14 kapelic in 14 križev, od tega je na območju Sel ena cerkev, kapelica in kar sedem križev. Kapelice in križe so običajno postavljali naši predniki z namenom zaobljube, zahvale, priprošnje ali v spomin. Od vseh teh razlogov prevladuje predvsem zahvala. Nič drugače ni bilo s tako imenovano Kukovičevo kapelico na Selih. Njeno poimenovanje se med krajani pa tudi v virih in literaturi razlikuje. Tako je domačinom znana kot Kukovi-čeva, Joklova ah Intiharjeva kapela. Za začetek najprej pojasnimo termin kapela. Umetnostnozgodovinska stroka loči izraza kapela in kapelica. Beseda kapela predstavlja od cerkve manjši, samostojen bogoslužni prostor, v katerem se lahko opravljajo maše. Izraz kapelica pa izhaja iz latinske besede capella ali capellula in je pomanjševalnica besede cappa, ki pomeni plašč s kapuco. Nanaša se namreč na zgodbo o svetem škofu Martinu, ki je živel v 4. stoletju in je nekoč polovico svojega plašča oziroma cappe podaril prezeblemu beraču. Ko je bil po smrti razglašen za svetnika, so njegov plašč shranili kot relikvijo v majhnem svetišču, ki je po plašču dobilo ime capella. Pravilen izraz za sakralno stavbo, ki je trenutno predmet razprave, je torej kapelica in ne kapela. Vrnimo se k poimenovanju naše kapelice. Spreminjanje njenega imena izhaja iz imen oziroma priimkov lastnikov. Njen prvi lastnik je bil Jakob Kukovič, zato je najstarejše ime Kuko-vičeva kapela. Ker so jih po domače imeli za Joklove, se je med vaščani prijela tudi Joklova kapela. Med prehajanjem potomcev iz roda v rod se je oprijelo tudi ime Intiharjeva kapela. Zemlja, na kateri stoji kapelica, je nato sčasoma zamenjala še nekaj lastnikov, vendar danes poimenovanje variira med Kukovičevo, Joklovo in Intiharjevo kapelo. Kapelica stoji ob cesti Ptuj—Sela—Dolena, tik ob vpadnici v center vasi Sela. Ta cesta se je formirala že v začetku 19. stoletja, razlog za njeno postavitev na tej lokaciji pa tiči v lastništvu zemlje. Jakob Kukovič je namreč kapelico dal postaviti na svoji zemlji, hkrati pa danes ta sovpada z začetkom vasi Sela s severne strani. V župnijski kroniki piše, da je bil Jakob Kukovič, kmet iz Barislovcev 8, v smrtni nevarnosti, saj se je Kapelica na Selih, posvečena Žalostni Materi Božji, je ob jubileju lepo obnovljena, urejena pa je tudi njena okolica. hudo poškodoval pri padcu s podstrešja. Zaobljubil se je, da bo v primeru okrevanja dal postaviti kapelo Matere Božje. Zaobljubo je tudi držal in postavil kapelico Žalostne Matere Božje. Stroški zanjo so znašali 4000 kron, blagoslovljena pa je bila 28. septembra 1919. Svojo prvo obnovo je dočakala leta 1995. 20. avgusta istega leta je namreč potekal blagoslov v celoti obnovljene kapelice, pri kateri so finančno sodelovali selski farani. Za zidarska dela je poskrbel Jože Jerenko, za pleskarska Maks Pukšič, v župnijski kroniki pa je pri pomoči lastnikom pri delu omenjen še Alojz Muzek. Naslednja obnova je nato sledila v letu 2009. Takrat je bila v celoti zamenjana streha, osvežila pa se je tudi fasada. V poletnih dneh leta 2020, ob njeni stoprvi obletnici, je potekala njena zadnja obnova. Ponovno se je prepleskala fasada, prav tako pa je bila urejena tudi njena notranjost. Gre za zaprti tip kapelice, saj je s steno obdana iz treh strani, medtem ko se proti gledalcu odpira z večjo odprtino, ki je običajno narejena po človeški meri. Tudi njena prostornina je dostopna človeku, hkrati pa omogoča prostor za sveto podobo. Kapelice so se v slovenskem prostoru pojavile in uveljavile šele v 17. stoletju, v času baroka, in so predstavljale novost za shranjevanje svetih podob. Zlasti po prvi svetovni vojni so najraje prevzemale historične forme, še posebej gotske 2005 JE BILA KAPELICA VPISANA V REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE Danes je stavba dočakala svojo skoraj stodrugo obletnico kot pravokotna kapelica s poligonalnim zaključkom v velikosti dobrih 17 m2. Na strehi je zvonik s čebulasto streho, fasado pa členijo stebri in šilaste odprtine. Kapelica se odpira na južni strani, v smeri centra vasi. Leta 2005 je bila vpisana v register kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. V notranjosti je nekoč bil kip Žalostne Matere Božje med dvema angeloma, vendar sta bila angela ob straneh odtujena, tako da danes ostaja samo še osrednji motiv. Ikonografsko se je kult Žalostne Matere Božje po Evropi razširil od konca 11. stoletja naprej. V grobem sta nastala dva temeljna tipa upodobitve Marije, in sicer Pieta in Stabat Mater. Oba predstavljata Marijino trpljenje, podlaga pa je biblijski prizor križanja, v katerem se srečamo tako s Kristusovim kot tudi Marijinim trpljenjem. V slovenski umetnosti predstavlja Pieta enega pogostejših motivov, ki pa se je v času in prostoru spreminjal. V osnovni različici Marija drži v naro- Pogled v notranjost Kukovičeve kapelice, v kateri se je ohranil le osrednji kip. Foto: TM čju umrlega Kristusa, ob tem pa se na obrazu zrcalita njena žalost in trpljenje. V času reformacije, še zlasti pa v obdobju po reformaciji, je v slovenskem prostoru prišlo do redukcije tega osnovnega tipa. Tako se je uveljavila Žalostna Mati Božja kot samostojen motiv z Marijo brez Jezusa. Njena žalost in bolečina sta tokrat nakazani z mečem ah več meči, ki so zabodeni v njeno srce. Izvor meča najdemo v Bibliji, kjer je Simeon Mariji napovedal, da bo njeno lastno dušo presunil meč. Srednjeveški pisci so nato Marijino bolečino ob Jezusovi smrti interpretirali z meči, zabodenimi v njeno srce, s tem pa razvili nov likovni motiv, ki je v slovenski prostor prišel šele v 17. stoletju. Število mečev in s tem število bolečin oziroma žalosti se je precej časa spreminjalo, vse dokler se ni uveljavilo število sedem. Sicer je v likovni umetnosti še vedno prisotna tudi osnovna biblijska različica z le enim mečem. Upodobitev Marije z mečem ah meči v srcu zraven trpljenja uprizarja tudi njeno zmago nad zlom in moč, ki jo ima kot priprošnjica, zato so tovrstni tipi postali tako milostne kot tudi apotropej-ske podobe. V tem kontekstu lahko torej razumemo tudi kip Žalostne Matere Božje v Kukovičev! kapelici na Selih, kjer si njen motiv glede na vzrok nastanka lahko razlagamo prvič z apo-tropejsko funkcijo v smislu ščitenja Jakoba Kukoviča (in bržkone tudi drugih vaščanov) pred zlom oziroma ponovnimi nesrečami in drugič z milostno vlogo kot priprošnjico za pomoč prebivalcem Sel v raznovrstnih težavah. Anja Mohorko, mag. um. zgo. in mag. prof. ped. Viri: Jakob Emeršič, Sto let cerkve na Selah, Videm pri Ptuju 2004. Lev Menase, Marija v slovenski umetnosti: ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994. Register kulturne dediščine (https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/ index. html?id=df5b0c8a300l45fda417eda6b0c2b52b). Slavko Stermsek, Župnija svetega Vida, Zbornik občine Videm, Videm pri Ptuju 2011. Marijan Zadnikar, Slovenska znamenja, Ljubljana 1991. Župnijska kronika, župnija sv. Vida pri Ptuju. Juliki Vidovič v spomin Zapoj mi, ptičica, pesmico, zapoj mi jo se enkrat. Rada v srcu občutila bi še pomlad, mogoče je zadnjikrat. Res je ptičica odpela dragi Juliki, ko so jo odpeljali v bolnišnico in se ni več vrnila v domači kraj. Toda ptičica še poje, a je Julika ne sliši. Poje tako lepo, kot je zapela ona. Njen glas bomo še poslušali, saj nam je podarila posnetke pesmi na kasetah in zgoščenkah, ki bodo ostale za mlajše rodove. Naj ne bodo nikdar izbrisane. Juliki smo neizmerno hvaležni za vse, kar je dobrega naredila, za vse njene pesmi in ji želimo, da mirno počiva med angeli in nas čuva tam nekje med oblaki. Anica Zavec Julika Vidovič (na levi) v družbi svoji prijateljic - leskovških pevk Foto: Rado Škrjanec i ¥ Čestitamo letošnjim slavljencem - 90-letnikom 1 /začetku leta 2021 so v Občini Videm častitljivih 90 let V že praznovale nekatere naše občanke, rojene davnega leta 1931 .Vodstvo Občine Videm jih žal zaradi ukrepov v času epidemije ni moglo obiskati, je pa župan Branko Marinič vsem slavljenkam na njihove sedanje naslove poslal voščilnico z dobrimi željami. • 4. januarja je 90 let praznovala Josipa Vidovič iz Trdobojcev 8. • 14. januarja je 90 let dopolnila Gera Vindiš iz Strmca pri Leskovcu 30. •10. februarja je slavila 90-letna Frančiška Verdenik iz Zg. Pristave 8, ki sedaj živi na Ptuju. •13. februarja je 90. rojstni dan praznovala Julijana Božičko iz Zg. Pristave 42, ki zadnjih nekaj let živi v Domu upokojencev Ptuj. • 5. marca je 90 let dopolnila tudi Jedert Letonja, njen zadnji naslov je bil Barislovci 3, že nekaj let pa prebiva v Domu upokojencev Ptuj, enota Kidričevo. • 14. marca je 90. rojstni dan praznovala Marija Nemec iz Vidma pri Ptuju 17. Vsem, slavljenkam iskrena čestitka in še na mnoga zdrava leta. 90 LET GERČKE VINDIŠ V krogu najožje družine in prijateljev se je 14. januarja 90. rojstnega dne veselila Gera (Gerčka) Vindiš iz Strmca pri Leskovcu. Daleč naokoli je poznana po svoji marljivosti, spoštovanju do dela na kmetiji, urejenem vrtu, cvetočih cvetlicah, prepevanju starih pesmi, predvsem pa bo izjemni volji do življenja in vsega lepega, kar ji je življenje podarilo v devetih desetletjih. Rojena je bila 14. januarja 1931 Tereziji in Jožefu Potočniku kot tretja hči v družini štirih sester. Po končani osnovni šoli je ostala doma na haloški kmetiji, kjer je opravljala vsa kmečka dela. Vzgojena je bila bolj kot z besedami z vzgledom svojih Gerčka Vindiš pred domačo hišo v družbi sina Franca Vindiša Foto: Mirko Sel staršev. Leta 1958 se je omožila s Francem Vindiš na manjšo hribovsko kmetijo, nedaleč od svoje domačije. Delo na polju, travniku, v vinogradu ali na vrtu ji ni bilo tuje. Znala je poprijeti za vsako delo, najsi bo to lahko ali težje, tudi moško delo. V zakonu se jima je rodil sin Franc, ki živi z družino, a jo redno obiskujejo in ji postorijo, kar je potrebno. Ponosna je na vnuka in vnukinjo ter še posebej na pravnukinji. Leta 1998 je ovdovela. Se zmeraj postori dela v hiši in okoli nje. Veseli jo predvsem delo na vrtu, še sedaj, v jeseni življenja, ga skrbno obdeluje, kolikor je pač v njeni moči. Pove, da je zelenjava z domačega vrta najboljša in rože najlepše dehtijo, nam je zaupal sin Franc. 90. ROJSTNI DAN JULIJANE BOŽIČKOV KROGU SVOJIH NAJDRAŽJIH Okroglih 90 let je 13. februarja praznovala Julijana Božičko, doma iz Zg. Pristave v KS Sela, ki je na jesen življenja dobro družbo našla med stanovalci ptujskega doma upokojencev. Prijetno je bilo na slavljenkin rojstni dan tudi v domu, kjer so ji pripravili manjši dogodek, vse v skladu z veljavnimi ukrepi, in Julijano presenetili s praznično torto. Slavljenka v družbi svojih sinov in hčera, ki so ji prišli čestitat na njen praznični dan. Foto: arhiv Božičko Visokega življenjskega praznika se je slavljenka veselila v družbi svoje družine, petih otrok: Štefke, Romana, Alojza, Julijane in Marjane, ki so jo lahko v družbi svojih partnerjev obiskali na njen rojstni dan ter mamo objeli ter ji zaželeli vse dobro in veliko zdravja na poti življenja. Stari mami je čestitalo tudi 12 vnukov in vnukinj, veliko dobrih želja pa so prababici sporočili tudi najmlajši v Božičkov! družini. Njen ponos je njenih 14 pravnukov, zadnji pravnuk Teo se je rodil ravno v dneh babičinega praznovanja in je bil zanjo še posebej lepo darilo. Božičkova je bila ob dnevu žena vesela obiska iz Društva upokojencev Sela. V domu sta jo obiskali Antonija Kaučevič in Marija Mohorko ter ji čestitali v imenu članov in članic. Foto: TM Božičkova je še nekaj let nazaj prebivala na svoji domačiji v Zg. Pristavi, nedaleč od Sel, kjer sta si v prijetnem okolju ob gozdu skupen dom uredila zdaj že s pokojnim možem Francem. Kljub vsem tegobam, skrbi za družino in trdemu delu je ostala pozitivna in vesele narave. Njeni najdražji, sorodniki in prijatelji iz DU Sela pa so ji sporočili, naj ostane zdrava in uživa vsak nov dan življenja. DEVETDESET LET PRAZNOVALA TUDI JEDRT LETONJA V ptujskem domu upokojencev je 5- marca praznovala visok življenjski praznik — 90 let — Jedrt Letonja. Zaradi trenutnih razmer in ukrepov, povezanih z epidemijo, je bilo slavje skromno, a slavljenka je dobila veliko želja tudi po telefonu, posebej vesela pa je bila praznovanja v družbi nečakinje Jožice Guček. Slavljenka je še pred dobrimi desetimi leti z možem prebivala Slavljenka Jedrt Letonja v družbi nečakinje Jožice Guček Foto: arhiv Guček \ Barislovcih, a sta se potem zaradi visoke starosti in nekoliko slabšega zdravja skupaj preselila v dom, kjer sta praznovala tudi 60 let poroke. Od moža se je Jedrt na žalost že poslovila. V domu, kjer najde dobro družbo vrstnikov, ji ni dolgčas, tam se dobro počuti in rada sprejema tudi obiske. V času epidemije, ko obiski niso bili mogoči, sta se z nečakinjo Jožico, ki tudi sicer lepo skrbi zanjo in jo redno obiskuje, pogovarjali po telefonu, kar je tudi drugače njuna stalnica, nam je zaupala Gučekova. »Rada ima slaščice, s katerimi jo redno zalagam. Želim si, da bi bili še dolgo povezani in da bi ji zdravje še dolgo služilo,« je še dodala Jožica Guček. FRANČIŠKA VERDENIK PRAZNOVALA 90 LET V krogu svojih najbližjih je 10. februarja 90. rojstni dan slavila mama in orna Frančiška Verdenik. Vesela je bila številnih voščil, lepih besed in cvetja pa tudi srečna in ponosna, da je dočakala tako visoko starost. Zaradi trenutne korona situacije slavljenki družina ni mogla pripraviti velikega praznovanja, a vseeno je bilo lepo tudi v najožjem krogu njenih ljubljenih. Verdenikova se je rodila v Dežnem pri Podlehniku v družini Vinko, v družini petih sester in treh bratov. Poročila se je z Rudijem Verdenikom, skupen doma sta si uredila v Zg. Pristavi, rodili pa so se jima trije otroci: hčerka Emica, ki je tragično umrla, sin Roman in kasneje se hčerka Lidija. Danes je devetdesetletna Frančiška ponosna orna petim vnukom: Nini, Marku, Niki, Tadeju in Maticu ter prababica pravnukinji Nuši. TM V: Mama in oma Frančiška Verdenik iz Zg. Pristave je bila vesela vseh čestitk in dobrih želja ob visokem osebnem prazniku. Foto: arhiv Verdenik 40 let Društva kmetic občine Videm in 10-letnica razstave kruha 1 /preteklosti v Vidmu pri Ptuju zasledimo organizacij jo pod nazivom Aktiv kmečkih žena Videm pri Ptuju. Ob ustanovitvi leta 1981 je članice vodila Marija Rogina iz Pobrežja, nato je druženje prevzela Angela Habjanič, kmetovalka iz Jurovcev, obe sta žal že pokojni. Članice aktiva so se večkrat uveljavljale v domačem in ptujskem okolju, na prireditvah Občine Videm, Osnovne šole Videm in prireditvah v okviru župnije sv. Vida. S posebnim navdušenjem so razstavljaje svoje kulinarične veščine in se strokovno bogatile pod okriljem društva. Za tolikšno prepoznavnost je bila vsekakor zaslužna njihova dolgoletna predsednica odbora Angela Habjanič, ki je kar 30 let vodila društvo vodila po poti sodobnega kmetijstva, saj je izhajala s kmetije in je svoja znanja rada debla z drugimi. Članice so 19. februarja 2001 delovanje aktiva uskladile z novo zakonodajo pod nazivom Društvo kmetic občine Videm. Leta 2011, v marcu, je društvo potrdilo novi odbor — Ana Hrga je postala predsednica, njena namestnica Ljubica Rus, tajnica Marinka Vaupotič, blagajničarka Marija Kolednik Črnila, v nadzorni odbor pa sta bili izvoljeni Mimica Kirbiš in Marijana Sitar. Društvo se sestaja v prostorih krajevne skupnosti na naslovu Tržeč 47. V društvu se je porodilo veliko zanimivih idej, med njimi tudi ideja o kruhu in razstavi, ki smo jo poimenovali Naš vsakdanji kruh. Na razstavo smo članice vsako leto postavile tudi do 40 vrst kruha. Trenutno nastaja zbornik z upanjem, da praznično obeležimo delovanje društva, če bodo razmere to seveda dopuščale in bo čas temu primeren. Ob 10-letnici so članice zapisale recepte Društvo kmetic občine Videm letos obeležuje tudi 10-letnico razstave kruha z naslovom Naš vsakdanji kruh. Utrinki z minulih razstav so najlepši dokaz, kako je mogoče na prav poseben način poudariti spoštovanje do kruha. Foto: TM Članice videmskega društva kmetic so se z delom in izdelki predstavile tudi na eni od prireditev Veselo na jožefovo. Foto: arhiv Hrga za kruh, ki jih bomo objavili v zborniku. Upamo, da spoštovanje do kruha in do ljudi v našem domačem kraju ne zamre. Vsem članicam in elanom Društva kmetic občine Videm iskrene čestitke ob jubilejih! Za odbor društva: Marija Kolednik Črnila Vsak trenutek je lahko nov začetek Naša himna Ko zjutraj se zbudimo, za Polskavo pohitimo, v dobri družbi vsako jutro za zdravje poskrbimo. Pridno migamo, vse sklepe razgibavamo, s pozitivno energijo se napolnimo. Lep dan pred nami je, je sončen, al'pa ne, saj Sola zdravja poskrbi, da zdravo se živi, saj Sola zdravja poskrbi, da zdravo se živi. V ^ ola zdravja na Selih je res nekaj posebnega. O zdrav-«3ju veliko razmišljamo takrat, ko nas doleti bolezen. V naši skupini petkrat na teden skozi vse leto poskrbimo za svoje telo in dušo. Gibanje je ena izmed pomembnejših potreb za naše mišice, krvni obtok, boljšo prebavo in stabilen korak. Sola zdravja deluje na Selih dve leti. Tako kot na drugih področjih je tudi nas za telovadbo prikrajšal covid-19. Telovadile smo samo šest mesecev zunaj pri kegljišču za Polskavo. Da pa smo bile aktivne tudi doma med korono, se je pokazalo prvi dan telovadbe po štirih mesecih in pol, saj smo bile v Selški ekipi Šole zdravja se je v marcu pridružil kineziolog Simon Jurmič. Foto: Simon Jurmič odlični kondiciji. V preteklem letu smo vsako sredo po telovadbi kolesarile po bližnji okolici in si privoščile kavico ali sladoled. Vse članice smo si nabavile jopice iz flisa, trak za ušesa oranžne barve in nahrbtnik z logotipom Sola zdravja. En dan po naši drugi obletnici nas je obiskal kineziolog Simon Jurmič iz Sole zdravja, ki nam pomaga, da pravilno izvajamo vaje, v pol ure namreč naredimo tisoč gibov. Pri telovadbi se nam bo pridružil petkrat. Vsakdo se sam odloči, kako in koliko bo prispeval k svojemu dobremu počutju, ne glede na leta. Pridružite se nam in ne pozabite: Vsak trenutek je lahko nov začetek. Rozika Murko V DU Videm čakajo na ponovna druženja pravijo, da kurenti preganjajo zimo. Letos jim je to z lahkoto uspelo, saj prave zime ni bilo. Zvončki in druge času primerne cvetlice so se razcvetele. Rez vinske trte in sadnega drevja je večinoma opravljena. Vse to nam nakazuje, daje pred vrati pomlad. Na koledarju smo obrnili tretji list, na katerem piše marec. Narava se prebuja, dnevi postajajo toplejši. V marcu je tudi priložnost za obdarovanje naših žensk ob dnevu žena in materinskem dnevu. V znak pozornosti in zahvale smo v DU Videm vsa leta našim članicam, ženam, materam priredili prijetna srečanja za popestritev lepega popoldneva. Letos je drugače. V DU Videm združujemo upokojence z namenom, da jim nudimo druženje — izlete, pohode, kolesarjenje, zadnje čase kegljanje in pikado. Posebej vesela druženja so ob martino- Ljudski pevci DU Videm so nam še zapeli na zboru članstva marca 2020. Pohodniki in osvežitev spomina iz arhiva DU Videm vem, novem letu, dnevu žensk in zboru članstva. Tako je bilo vse od leta 1954, ko je društvo nastalo. Danes je drugače. Ukrepi vlade in NIJZ ta trenutek dovoljujejo druženje do 10 ljudi z določeno razdaljo in upokojenci kot rizična skupina se tega držimo. Določena dela opravljamo na varen način. Inventurna komisija je izvedla popis osnovnih sredstev, nadzorni odbor je pregledal finančno poslovanje, od 1. marca vpisujemo članarino vsako sredo od 9. do 11. ure. Članarina znaša 10 evrov, posmrtni vzajemni sklad pa 12 evrov. Vstop v pisarno je dovoljen posamezno in z razkuževanjem rok. Dokumentacija za zbor članov je pripravljena in čakamo, z veseljem pa bo predstavnik društva skozi leto obiskal na domovih naše člane slavljence, ki praznujejo 90. rojstni dan. Letos jih je šest, 38 pa je tistih, ki praznujejo okrogli rojstni dan. V znak pozornosti jim voščimo s pisno voščilnico. V našem društvu enako pozornost posvečamo tudi zlatoporočencem. Za zdaj večja druženja niso omogočena, virus je povsem omejil življenje sleherni- ka. Okužba je najusodnejša med nami, starejšo populacijo. V letu 2020 se je 27 naših članov za vedno poslovilo, nekateri prav zaradi virusa covid-19. Enako grozljivi so podatki na območju celotne države. Upamo na učinkovito cepivo, da premagamo koronavirus in se vrnemo v normalno življenje. Spoštovani clanice in elani, do naslednjega druženja ostanite zdravi, imejte se lepo. To naj velja za velikonočne praznike in vse druge dni v letu. Upravni odbor DU Videm Franci Hliš, tajnik DU Videm Vsako sredo na kratek pohod po Halozah % \ e malo dobre volje in spodbude je bilo potrebne, da Lje padla odločitev za pripravo kratkih pohodniških tur po haloških gričih. Za ta korak se je odločila maloštevilna skupina selskih pohodnikov, v kateri so nekatere članice Šole zdravja in selske upokojenke. Na pohodih so se jim pridružili tudi njihovi partnerji in Selški pohodniki so se odločili, da malo bolje spoznajo lepote haloških gričev. Foto: arhiv Svenšek, Merkuš nastala so prijetna druženja. Prvi sončni dnevi v marcu so bili kot nalašč za druženje in nabiranje kondicije, kar so selski pohodniki dodobra izkoristili. Za pohode so si izbrali sredine dopoldneve, obiskali in osvojili pa so že sv. Janž, Rodni Vrh, Dežno in Strmec pri Leskovcu, kjer sem jim je pridružil tudi leskovški župnik p. Jože Petek.. Načrti za naprej so tudi že narejeni. Med potjo so srečali tudi nekatere domačine, viken-daše v Halozah, in bili pri njih lepo sprejeti. Prepričani so, da ko bo epidemije konec in bodo ukrepi sproščeni, bo za druženje in gibanje v naravi še več zanimanja. TM LITERARNI KOTIČEK Leto 2021 posvečeno Josipu Jurčiču Josip Jurčič, TVrd hodi, neizprosen, mož jekMii, Kudai branili je čtrsti in piavtlo KuitJiiu in jeziku Svojemu! Vir fotografije: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, Digitalna knjižnica Slovenije etošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za Lvseslovensko Jurčičevo leto. Josip Jurčič je bil slovenski pisatelj, pesnik in časnikar, mnogi pa se ga najbolj spominjajo, verjetno še iz osnovnošolskih klopi, kot avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat (1866). Bil je ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja, letos pa bo minilo 140 let od njegove smrti. Predlog za spominsko leto je podala Občina Ivančna Gorica. soboto v marcu organizirajo tradicionalni pohod po Jurčičevi poti — od Višnje Gore do Muljave. Tudi ta je letos žal odpadel. Na simboličnem dogodku so pozvali tudi k sodelovanju v projektu z geslom Jurčič nas povezuje (#JurčičNasPovezuje). Želijo si namreč, da bi čim več institucij v letošnjem letu v svoj program vključilo tudi obeležitev spomina na velikega slovenskega rojaka, ki je poudarjal pomen slovenskega jezika pa tudi narodne zavesti med Slovenci. PRVI VELIKI SLOVENSKI PRIPOVEDNIK Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi revnim kmečkim staršem. Brati ga je naučila starejša sestra, za literaturo pa ga je navdušil predvsem ded. Jurčič je namreč z veseljem poslušal dedove pripovedi. Po maturi na ljubljanski gimnaziji je šel študirat na Dunaj klasično jezikoslovje in slavistiko, a je moral študij zaradi revščine predčasno opustiti. Prvo delo z naslovom Pripovedka o beli kači je izdal pri sedemnajstih letih (1861). Leta 1871 je postal glavni urednik časnika Slovenski narod, ki je deloval pod geslom Vse za narod, svobodo in napredek, in to službo opravljal vse do svoje smrti. Pisal je črtice, povesti, novele, humoreske in romane, preizkusil pa se je tudi v dramatiki. Snov je najpogosteje črpal iz kmečkega življenja in ljudskega izročila. Njegova najbolj znana dela so: Deseti brat, Jurij Kozjak, slovenski janičar, Spomini na deda, Jesenska noč med slovenskimi polharji, Domen, Hči mestnega sodnika, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Sosedov sin, Telečja pečenka, Cvet in sad, Lepa Vida, Tugomer, Veronika Deseniška, Rokovnjači (po njegovi smrti je roman dokončal Janko Kersnik). Upam, da vas bo tokratni Literarni kotiček spodbudil, da boste morda po dolgem času spet vzeli v roke katero izmed Jurčičevih del in se nasmejali ob vaškem posebnežu Krjavlju, ki je hudiča na dvoje presekal (Kako pa je to vedel? »/.../ dvakrat [je] padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! vdrugič pa se je slišalo: štr-bunk!«), ali se spomnili nepozabne sodbe v Višnji Gori, ko je dobil kozel Lisec za kazen devet udarcev po svoji senci, njegov gospodar Lukež Drnulja pa je vse to moral gledati z zavezanimi očmi. Naj bo to morda vaš prispevek k vseslovenskemu Jurčičevemu letu 2021! Vir: Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006, gov.si Pripravila: Petra Krajnc Jurčičevo leto so slovesno začeli na njegov rojstni dan, 4. marca, in sicer na virtualen način. Ukrepi, povezani z epidemijo, so namreč žal preprečili, da bi lahko srečanje izpeljali na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer občina vzorno skrbi za njegovo rojstno hišo (muzej na prostem), prav tako pa vsako leto prvo Koledarsko leto 2020 smo končali z virtualnim novoletnim koncertom z Niko Zorjan. Zaradi slabih epidemičnih razmer je koncert potekal prek aplikacije Zoom. Učenci so zraven poslušanja pesmi Nike Zorjan lahko tudi poklepetali s pevko in izmenjali lepe misli. Bili so navdušeni, v nadaljevanju je nekaj njihovih izjav po koncertu. Na koncertu Nike Zorjan je bilo zelo zabavno in nepozabno. Všeč so mi bile vse pesmi, ki jih je zapela. Neja Krajnc Ko sem bila pri babici, sem nestrpno čakala na koncert. Zamudila ga bi, če ati ne bi prišel pravočasno. Ko je prišel, nama je z Vido naredil povezavo do koncerta. Med poslušanjem pesmi sem zelo uživala. Ajda Samperl Všeč mi je bilo, daje naša šola organizirala koncert Nike Zorjan, saj jo zelo rada poslušam. Zanimivo mi je bilo, da smo ji lahko zastavljali vprašanja, na katera nam je odgovarjala. Kljub temu da se ne smemo družiti, so prazniki zaradi koncerta lepši. Neja Habjanič Klara Kolednik, 5. e Na koncertu Nike Zorjan mi je bilo najbolj všeč, da smo lahko izbirali pesmi, ki smo jih potem skupaj zapeli, in da smo ji lahko postavljali vprašanja, na katera je odgovarjala. Neža Zamuda •' * ** .•*"* vi = 4 *j|i^ SLIKANJE S KAVO ASIMETRIJA LUKA TURK, 5.D Na koncertu sem se imel lepo. Sem pel in plesal. Nika mi je bila všeč, predvsem takrat, ko je govorila prekmursko. Upam, dajo kdaj vidim v živo. Nino Slodnjak Na koncertu Nike Zorjan se je zbralo zelo veliko poslušalcev. Zapela je veliko lepih pesmi in vsi smo se zelo zabavali. Bilo je zelo zanimivo, ker smo jo videli in nam je pela v živo. Tudi mi smo sodelovali s petjem. Jaz bi jo še kar naprej poslušala, a je ura hitro minila. Poslušali smo jo prek Zooma, kar je bila za nas nova izkušnja. Bilo je super. Tako izkušnjo bi še večkrat doživela, ampak bi raje, da bi se naslednjič videli v živo. Lara Sori Vtisi učencev 7. a Bilo je zanimivo, saj nikoli nisem imela koncerta preko Zooma, a hkrati super, saj smo imeli priložnost spoznati Niko Zorjan. Na koncertu je bilo zelo zabavno in smo lahko doživeli nekaj novega. Na koncertu Nike Zorjan sem uživala in se sprostila, saj Nika zelo lepo poje. Utrip dogajanja v OŠ Videm USPEL VIRTUALNI NOVOLETNI KONCERT Z NIKO ZORJAN Beseda ravnatelja V decembru smo izvedli tudi tehniški dan na temo prazničnega decembra, na katerem so učenci ustvarjali različne praznične dekoracije in izdelke. Nekateri so se preizkusili tudi v peki peciva in si tako naredili še slajše praznične dni. V decembru smo v šolski knjižnici omogočili izposojo knjig iz šolske knjižnice. Izposoja je potekala v skladu s higienskimi predpisi in ob vseh varnostnih ukrepih. Knjižničarka je pripravila razpored izposoje, da so lahko učenci na vseh treh lokacijah vrnili in si izposodili knjige. V letošnjem šolskem letu se že drugič pridružujemo Tednu pisanja z roko, sicer pa se o pisanju z roko še več pogovarjamo in izvajamo aktivnosti skozi vse leto. Čeprav je večina šolanja v letošnjem šolskem letu doslej potekala na daljavo, smo vztrajno pisali z roko, ne samo tipkah na tipkovnice, pisne izdelke pa so učenci vestno pošiljali učiteljem. Med šolanjem na daljavo smo pogrešali sošolce, učitelje in jim pisali pisma. 26. januarja so se v šolske prostore vrnili učencev prvih treh razredov in šola je počasi začela dobivati nazaj tisto pravo podobo, vrnil se je otroški vrvež v šolske učilnice. V čudovitem sončnem vremenu smo v ponedeljek, 1. februarja, uspešno izvedli zimski športni dan. Zima nas je končno obdarila s snegom in nam omogočila igre na snegu. Učenci prve triade so uživali na sprehodu ob pogledu na zimsko idilo, postavljali so snežene može, se kepah, gradili snežna obzidja in igluje. Naužili smo se zimskih radosti in skupnih trenutkov, ki smo jih vsi že zelo pogrešali. V februarju smo izvedli vpis v prvi razred za šolsko leto 2021/2022. Na Videm se je vpisalo 28 učencev, na podružnico Leskovec 21 in na podružnico Sela osem učencev. V drugi polovici februarja smo v okviru sedme sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo izvedli predtekmovanje, na katerem so se naši pevci predstavili na Radiu Ptuj. Pred mikrofon so stopili mladi pevski talenti OS Videm s podružnicama. V mlajši kategoriji so se predstavile Ajda Hrga, Lara Sori, Nina Selinšek in Ana Krajnc. V starejši kategoriji so prepevale Aneja Vidovič, Eva Kukec, Sara Kraljevič, Pia Krajnc, Kaja Ciglar in Kornelija Jelen. Uvrstitve v polfinale sta se razveselili Ana Krajnc in Pia Krajnc. Obema iskrene čestitke ter obilo uspeha na nadaljnji pevski poti ter seveda v polfinalu in finalu. V ponedeljek, 22. februarja, so se učenci vseh razredov vrnili v šolske učilnice. Njihove vrnitve v našo belo šolo smo bili veseli vsi, tako učenci kot učitelji. Ob upoštevanju preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa so se učenci ponovno srečali z vrstniki in učitelji. Pouk poteka v matičnih učilnicah, v t. i. mehurčkih. Učenci so prvih nekaj dni potrebovali predvsem za ponovno privajanje na šolsko okolje in preverjanje usvojenega znanja v času dela na daljavo. Sedaj pa pouk lepo teče ob upoštevanju ukrepov. Pohvaliti želim učence in njihove starše, da dosledno upoštevajo predpise ter tako pomembno prispevajo, da bomo pouk še naprej izvajali v šolskih prostorih. Vsem želimo lepe in mirne velikonočne praznike ter vse dobro. Mag. Robert Murko, ravnatelj Mladi pevci zavoda OŠ Videm prepevali slovenske pesmi \ /sredo, 24. februarja, so v družbi V Radio-Tednik Ptuj začeli sedmo sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zaradi epidemije predizbori letos potekajo v studiu Radia Ptuj, tako da se otroci med seboj ne srečujejo, poslušalci pa lahko mlade pevske talente slišijo vsako sredo po 18. uri v posebni radijski oddaji. Prvi so pred mikrofon stopili mladi pevski talenti OS Videm s podružnicama Leskovec in Sela. V mlajši kategoriji so se predstavile: Ajda Hrga, Lara Sori, Nina Selinšek. Foto: Črtomir Goznik Nina Selinšek in Ana Krajnc. V starejši kategoriji so prepevale: Aneja Vidovič, Eva Kukec, Sara Kraljevič, Pia Krajnc, Kaja Ciglar in Kornelija Jelen. Uvrstitve Ajda Hrga. Foto: Črtomir Goznik Ana Krajnc. Foto: Črtomir Goznik v polfinale sta se razveselili Ana Krajnc in Pia Krajnc. MN Aneja Vidovič. Foto: Črtomir Goznik Eva Kukec, Sara Kraljevič Foto: Črtomir Goznik Pia Krajnc. Foto: Črtomir Goznik Kaja Ciglar. Foto: Črtomir Goznik Kornelija Jelen. Foto: Črtomir Goznik REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT \_/ 2l/u3vtvTr /5V nZ G) Zavod Republike Slovenile Mj )ufač 2021 xni/ 1S. V letošnjem šolskem letu se že drugič pridružujemo Tednu pisanja z roko, ki ga v januarju organizira Društvo Radi pišemo z roko. Sicer pa se o pisanju z roko še več pogovarjamo in izvajamo aktivnosti skozi vse leto. Čeprav je večina šolanja v letošnjem šolskem letu doslej potekala na daljavo, smo vztrajno pisali z roko, ne samo tipkali na tipkovnice, pisne izdelke pa so učenci vestno pošiljali učiteljem. Med šolanjem na daljavo smo pogrešali sošolce, učitelje ... in jim pisali pisma ... Veliko smo se pogovarjali o spoštljivem komuniciranju. Napisali smo še več voščil kot po navadi. Toi>e Btvcdc : Zfiljft C e 'bi rv>oc no £eli'š, se. 4-i vse uresMi£;: V stalnico ker živiš, prlolejo L debi cvrloiloi pride 6 podane drevo, pride »£. bi izgub A in S6.!d£, pride hudobna m* 3 4e s kre^i 1' jn Prepisala Lana Vindiš. -Hi* ogrebe. Če nekomu napišemo sporočilo ali pismo ali voščilo z roko, s tem pokažemo, da smo si pripravljeni vzeti malo več časa za to osebo, s tem ji izkažemo spoštovanje in naklonjenost. Izvedeli smo tudi, da se pri tipkanju aktivira precej manjše območje možganov kot pri pisanju na roko in da se pri slednjem aktivira isto območje kot pri branju. Prav tako pisanje z roko zelo dobro vpliva na besedni zaklad in fine motorične spretnosti, kar pa je nujno potrebno za kakovostno življenje. Vsaka pisava je edinstvena, vsak ima drugačno, svojo pisavo, tako kot ima vsak edinstven prstni odtis in še kaj drugega. Raznolikost pisav nas bogati, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi pisanje z roko v celoti nadomestilo tipkanje. Nekaj utrinkov dejavnosti pisanja z roko j JZdtm. nt, ndur ~ imt a1U/M. nrzi olo. /naučdb p/mvmVeruh. .hiLciU s&ac A MdAvirrar, —ŠpeterSkotr 3rE$ i JL ^KcLy^ /\u^/vyyK\a / tujd_L £/nv3A^/ JUo-č /zlili ALfjdC)' /JVCKVt. XoA<> /cMxti ^ rv^l^z/MLg- JŽjl T- AcmjcZ/ iWx*A rnktA,, /mkL ruodcL, Ar^Jzi /xxaJL >3jLK$lW£x Xo-z /Lcvt ylux^y fUUAtlJUxi /Xj(L nvn> ionaJL &yt Xx>twvrvciA \/\ h'Hlevi Z1 40- VILO KCtid Jl/cdti/vi [Ijtsv t JWl»ž 3 L:."vaqim /nLLg£i_JSa^cL^dvSe26-0x4$ *ti vJI-ujLksm /nxr^w*a vfM.tt f^vitvalar-/pmiTT^r /ffiZfLfl JLBMvt /fULgC^A-JuŠ.. zavoji? rui^t^č^.ULcv, /Tu i®i|2 /i/ v' .'.Vjfo " ~~~~ Atu Jiu./rn, sEdpVlodtcL ^JifilVLCU 'dpi.lŽiLj- Ustvarjanje pri predmetu TISK, mentorica Tamara Vamberger Kdo so heroji današnjega časa V tej karanteni ima veliko ljudi v najrazličnejših poklicih težje delo. Se posebej zdravniki, a jaz sem se odločila, da bom pisala o svoji mami, učiteljici. Učiteljem je v zdajšnjih časih še posebej težko, saj morajo vse v bistvu delati prek spleta, spodbujati učence, da delajo za šolo, in ob tem prenesti veliko kritik. Moja mama se sedaj vsak dan mogoče res zbudi kakšne pol ure pozneje, kot bi se na normalen šolski dan, a dela dlje. Vsak dan dela pozno v večer, tudi ob sobotah in nedeljah. Uči četrti razred in nima vseh ur prek videokonference, tako kot imajo višji razredi na njeni šoli, a kljub temu dela ves čas pouka in nima odmorov. Njen običajni delovni dan se začne okrog sedme ure, ko vklopi računalnik. Kar takoj začne tipkati. Okrog pol devete ure začne s prvo konferenco, ki traja kakšno uro ah več. Med tem ima mogoče kakšno konferenco s sodelavkami, s posameznim učencem, se pripravlja na drugo konferenco, preverja delo učencev ... Naslednja ura je okrog 11. ali 12. ure. Po zadnji videokonferenci si vzame malo odmora in naredi kosilo in za tem začne spet delati, s krajšimi odmori tako dela do okrog osme ure zvečer. Za delo na daljavo se je morala naučiti tudi veliko novih stvari na računalniku. Ker je lansko šolsko leto poučevala z Zoomom in je letos morala začeti uporabljati Microsoft Teams, je bila to ena izmed prvih sprememb. Zdaj zna uporabljati veliko aplikacij oz. stvari na računalniku, ki učencem pomagajo pri učenju. Ena izmed najhujših stvari pri poučevanju na daljavo je izguba normalnega stika z učenci, a ji to tudi uspeva. Včasih ji prisluhnem, kako se pogovarja z učenci. Zjutraj včasih potoži, da bo spet morala gledati v okenca na računalniku. Potem ko se zaslišijo prvi otroški glasovi, pa oživi; začne veselo klepetati, zanjo okolica več ne obstaja. Takrat so na prvem mestu njeni učenci. Tudi midva z bratom, čeprav delava za šolo samostojno, jo večkrat vprašava za kakšen nasvet. Čeprav ji vedno ne priznava, njeni nasveti pridejo še kako prav. Kljub vsemu se mi zdi, da svojo nalogo odlično opravlja, ne samo ona, vsi učitelji. Zelo vesela je vsake pohvale, zelo žalostna je, da učitelji nimajo več pravega položaja v družbi, da jih ne cenimo. Mislim, da bi vsem učiteljem morah dati več pohvale, saj opravljajo nemogočo nalogo. Tudi ko nimamo več motivacije, si izmislijo kaj novega, nas spodbujajo, da še vztrajamo pri učenju. Upam, da bomo kmalu lahko šli v šole, da bomo njej in vsem učiteljem olajšali delo. Daša Drevenšek, 9. a Korona dan H - 4* <► ■<> <►<►<►<► f*nnnny P4> Mk 4^ H4>4MMMK l MMMmK Klara Kolednik, 5. e Prvi dnevi v šolskih klopeh po štirimesečnem »premoru« S sošolci smo vsi komaj čakali, da se vidimo. Zdi se nam, da razred kot skupnost daje zelo lep občutek, da se laže sprostimo, nasmejimo, si zaupamo skrivnosti in težave. Šolske ure nam hitreje minevajo. Pogrešali smo pristne odnose v živo in dobro voljo ter vse dogodivščine, ki jih doživimo, ko smo v šoli. Sedaj spet čutimo, da smo nazaj v ritmu, kot smo ga bili vajeni pred covidom-19. Prvi teden šole smo po dolgem času preživeli lepo in težko smo ga pričakovali. Veliko smo se smejali in predvsem vznemirjeno vstopih v šolo in pričakali naše prijatelje in učitelje. Sedaj je naš vsakdan spet podoben vsakdanu pred epidemijo. Neža Hrga, 9. b Ko zbudim še ves zaspan, pozajtrkujem in se v copate obujem, se oblečem v prijetna oblačila, si skuham čaj in začne se moj korona dan. Za računalnik sedem, ga prižgem, hitro eAsistent odprem, kanali polni so sporočil, v katerih je polno navodil. Pri konferenci se učimo in se vse vnaprej dogovorimo, ko pa se konča, učitelj nov siv las ima. Ko pa naloga je opravljena, je že na Arnesu objavljena. Učitelj jo pogleda in popravi in že prepustimo se zabavi! Monika Milkovič, 9. e Vrnitev v šolo V ponedeljek, 22. februarja, se je večina učencev po dolgotrajnem, približno 4-mesečem šolanju na daljavo uspešno vrnila v šolske klopi. Sama sem se vrnila komaj 2. 3. zaradi preventivne karantene, saj sem bila v stiku z okuženo osebo. V šoli še vedno veljajo takšni ukrepi, kot so veljali lani po ponovnem odprtju šol. Na hodnikih je potrebna uporaba mask, razkuževanje rok, klopi, pisal, vzdrževanje varnostne razdalje. Pouk poteka le v matičnih učilnicah. Učitelji morajo čez uro nositi masko, za nas bo to potrebno od ponedeljka naprej. Sama sem vesela, da smo se vrnili, saj po mojem mnenju pri delu na daljavo nisem usvojila veliko znanja. Za šolo sem porabila veliko več časa kot običajno, snovi nisem dobro razumela, znajti sem se morala s tehnologijo. Seveda sem pa najbolj od vsega pogrešala družbo. Eva Jelen, 5. e Blaž Vindiš Kozel, 3. e Zame se je ocenjevanje začelo že kar s prvim tednom. Dobili smo datume za vsa ocenjevanja. Nadoknaditi moramo ogromno, zato nas vsak teden čaka vsaj eno ocenjevanje. Največjo gnečo imamo od sredine aprila pa do sredine maja. Letos nas čaka tudi nacionalno preverjanje znanja in pa seveda za nas ogromen korak — vpis v srednje šole. Ker je vse potekalo prek računalnikov, smo o tem letos bili obveščeni nekoliko manj, kakor bi bili v primeru normalnega stanja. Sošolci na vrnitev v šolske klopi gledajo različno. Nekateri so veseli, da smo nazaj in da bo čez čas vse tako, kot je bilo, eni bi pa raje delali na daljavo, saj so lahko dlje spali, si sami razporejali delo ali celo delali za dan vnaprej. V našem razrednem mehurčku se imamo prijetno. Imamo sproščeno vzdušje. Med seboj si pomagamo, se podpiramo in se ne prepiramo. Krajšamo si ure s kakšnim vmesnim komentarjem, kateremu se vsi smejimo. Mislim, da lahko rečem, da nam pri vsaki uri uspe nasmejati tudi učitelja/ico. Nekateri komentarji znajo biti tudi nekoliko moteči ah neprimerni, zato nas včasih učitelji gledajo malo resnejše. Lahko rečem, da nas večina želi normalen zaključek s končnim izletom in našo valeto. Leto bi radi zaključili čim lepše in vam ostali v lepem spominu. Lana Gurman, 9. b Jernej Milkovič, 3. e Pesem o koroni Že skoraj eno leto je od začetka korone, vsi imajo predloge, a se ne bomo hitro znebili te nadloge. Dolgčas mi je že tako, da je že vse težko, joj, kdaj bo konec karantene, te dolgočasne zmede. Daša Drevenšek, 9. a Korona Nekaj se v svetu dogaja, nihče več zdrav ne ostaja. Za vse probleme kriva je le ona, tista, ki ji pravimo korona. Iz šole so nas nagnali in nas v karanteno poslali. Zdaj za računalniki sedimo ter iz zooma se učimo. Nekatere snovi se težko naučimo, zato veliko časa rabimo, da snov utrdimo ter kasneje dobro oceno pridobimo. Znanstveniki delajo zdravilo, ki veliko življenj bo rešilo. Do takrat pa potrpimo in doma ostanimo. Lana Gurman, 9. b Nočno sonce Sredi noči se sonce pritihotapi, nas gleda, kot da je za oblaki. Ko pa zjutraj bi moralo vstati, si misli, zakaj moram sijati? Tija Živko Kmetec, 6. a KLARA MILKOVIČ, 5. e ZZ Stran 42 BB ZZ Vrtec Videm pomahal v Dornberk Projekt »Pomahajmo po Sloveniji« je namenjen otrokom nižje starostne skupine, do štirih let. Vrtci po Sloveniji se povezujemo prek videoklica, kjer se lahko otroci v živo vidijo, si pomahajo in se sporazumevajo. Otroci oddelka Oblački so nestrpno čakali na dan, ko so z vzgojiteljicami poklicali v Dornberk in prek videopo-vezave spoznali svoje nove prijatelje na drugem koncu Slovenije. Predstavili so jim tudi maskoti svojega oddelka, to sta Maja in Bine, s katerima spoznavajo razlike in podobnosti med nami. Novim prijateljem so zapeli pesem Mi se imamo radi in uživali ob predstavitvi svojega oddelka. Zelo se že veselijo naslednjega srečanja, ko bodo prijateljem predstavili člane svoje družine. V vrtcu Videm otroke učimo strpnosti in razumevanje drugačnosti v vseh obli- kah. Znanje, ki ga bodo majhni in veliki v projektu »Pomahajmo po Sloveniji« pridobili, nas bo vodilo k razumevanju, razumevanje pa k sprejemanju, s čimer začenjamo brisati meje neznanega. Valentina Jurko Vrtec Videm Pust krivih ust v vrtcu Videm SUKANJE: SORODNI BARVNI ODTENKI, FRANC GAJSER, S.D Zvezdice in njihov pustni torek Ker je pustni torek prav poseben dan, so otroci in vzgojiteljice vrtca Videm vso pozornost namenili temu običaju že veliko prej. Govorili so o tem, od kod prihaja izraz pust krivih ust, raziskovali izvor mask, si jih ogledovali, pomerjali in ugotovili, da so zvonci ena zelo težka in predvsem glasna reč. Zelo so jih pritegnili kurenti, ki po ljudskem verovanju s poskakovanjem in hrupom odganjajo zimo ter v deželo prinašajo pomlad in blagostanje. Tudi sami so s sprehodi po Vidmu, Leskovcu in Selih počeli prav to. Glede na toplo vreme lahko z veseljem rečemo, da jim je uspelo. Valentina Jurko Vrtec Videm Pustno rajanje v vrtcu Leskovec Snežinke in njihov pustni dan. Foto: arhiv vrtca Zbor mladine PGD Sela letos virtualno It yi ladi gasilci PGD Sela so se 16. I Vljanuarja zbrali na 8. zboru mladine, a letošnje srečanje je zaradi epidemije potekalo v virtualni obliki prek aplikacije Zoom. Na zboru mladine se je zbralo 32 članov iz vrst pionirjev, mladincev in pripravnikov ter osem mentorjev. Prisotni so bili tudi gasilski prijatelji iz PGD Središče ob Dravi in številni gosti: župan Občine Videm Branko Marinič, predsednik Krajevne skupnosti Sela Dejan Tramšek, poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, predsednik ter poveljnik domačega društva, Jure Pignar in Aleš Sitar. Selški mladi gasilci in gostje na povezavi Zoom V začetku je vse zbrane nagovoril predsednik mladinske komisije Matjaž Klasinc, nato pa je kot predsednik delovnega predsedstva zbor mladine vodil Gal Vidovič iz vrst mladincev. Na zboru so pregledali delo preteklega leta, naredili optimističen načrt za novo in podelili čisto posebno priznanje mentorjev mladinske komisije pripravnikom, ki se poslavljajo iz vrst mladine. »Kljub razdalji je bilo ob tem priznanju ozračje čustveno obarvano, saj so Rok, Gaj in Blaž s svojimi dosežki na področju mladine na državnem nivoju v društvu pustili prav poseben pečat,« je med drugim dejal Klasinc. Poročilo za delo pionirjev je podala Eva Vidovič Sitar, za mladince in pripravnike pa Gaj Železnik. Zbrane je nagovoril tudi dolgoletni mentor Alojz Auer, ki je mlade spodbudil za nadaljnje delo, še posebej pa se je zahvalil ekipi pripravnikov, s katerimi je dosegel številne odlične rezultate. Slednje je posebej povabil v mentorske vrste. Četudi so bila poročila o delu mladine za leto 2020 precej krajša od običajnih, so bile želje za leto 2021 enote: želijo si ponovnega srečanja v živo in vračanja na stare tirnice. Verjamemo, da se nam bodo te čim prej izpolnile, so še poudarili v PGD Sela. PREDSEDNIK REPUBLIKE NAGOVORIL MLADE GASILCE Na zbor mladine so selski gasilci povabili tudi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki so ga ob obisku v predsedniški palači ob dnevu državnosti leta 2019 medse sprejeli kot častnega člana. Predsednik se je opravičil, ker se srečanja ni mogel udeležiti, so pa iz urada predsednika poslali video nagovor. V nagovoru je predsednik med drugim dejal: »Gasilke in gasilci opravljate nadvse pomembno poslanstvo. Na najbolj plemenit način, ko vedno prej kot nase pomislite na človeka, ki potrebuje pomoč, ste si pri ljudeh zaslužili izjemno spošto- Predsednik republike Borut Pahor se je mladim selskim gasilcem oglasil v video nagovoru. Foto: arhiv PGD Sela vanje. Zaupamo vam brez konca. Ze zelo mladi ste si sami zadali posebno nalogo. Izbrali ste vlogo, ki je ne zmore vsakdo. Na ta način boste zrastli v izjemne posameznike, družba, ki ima take posameznike, pa je srečna in varna družba. Ponosni smo na vas. Zanesemo se na vas. Želim vam, da gojite prijateljstvo, tovarištvo med sabo in da se na vajah tudi zabavate, v akcijah pa izkažete in da se iz njih vedno varno vrnete.« TM PGD Tržeč skozi devet desetletij pisalo seje leto 1931, ko so danes žal že pokojnih tova-I riši Albert Ravnikar, Franc Milošič, Albin Zupanič, Štefan Kozel in Ignac Vaupotič osnovali iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno in sklical ustanovni občni zbor. Ta seje zgodil 23. februarja 1931 v prostorih gostilne Jožeta Šmigoca vTržcu. V društvo se je takrat vključilo 27 članov in imenovalo se je Gasilsko društvo Jurovci. Prvi odbor so sestavljali predsednik Albin Zupanič, poveljnik Franc Milošič, podpoveljnik Štefan Kozel, tajnik Ivan Vaupotič in blagajnik Albert Bovnik. Časi za razvoj društev takrat niso bili ravno pravi, vendar sta trda volja in želja premagali vse ovire. Prvo vodstvo PGD Tržeč Društvo je skozi svojo zgodovino delovanja imelo vzpone in padce. Že od začetka delovanja nekdanje GZ Ptuj smo bili na našem operativnem terenu centrska enota. Vse te aktivnosti pa za sabo potegnejo velik vložek prostovoljnega dela, odrekanja, vaj in izobraževanja. Po ustanovitvi društva v februarju 1931 smo že aprila 1931 kupili prve obleke za vse člane in konec leta 1931 še star gasilski avtomobil od ptujskih gasilcev. Naslednje leto smo v Celju kupili prvo motorno brizgalno Rosenbauer 600 litrov, ki je bila predana svojemu namenu 28. avgusta 1932. Zaradi zadolženosti je bila društvu črpalka odvzeta in ponovno se ji je uspelo vrniti v Jurovce leta 1936. Komaj smo začeli dobro delovati, pride leta 1941 okupacija domovine, ki je društvo ponovno prizadela. Izselili so vodilne člane, odtujena je bila oprema in izpraznjen gasilski dom. V tem času so postavili šupi za opremo vTržcu in Jurovcih. Vse se je vleklo v nedogled in šele po 27 letih delovanja smo lahko rekli, kje bo stal naš prvi gasilski dom. Po enajstih letih adaptacije stare ledenice, kupljene od Vaupotičevih vTržcu, smo gasilski dom končno v uporabo predali 27. julija 1969 v Jurovcih. Tega leta smo razvili tudi prvi društveni prapor, botrovala Prvi gasilski dom PGD Tržeč sta mu Maks in Marija Bračič iz Tržca. S pomočjo članov in občinske gasilske zveze Ptuj smo v letu 1970 kupih prvi novi avtomobil IMV 1600, ki smo ga v uporabo predali 2. avgusta 1970. Botrovala sta mu Maks in Marija Bračič iz Tržca. Avtomobil je prevzel Stanko Vaupotič. Po 40 letih obstoja smo lahko leta 1971 imeli prvo prireditev na svojem dokupljenem dvorišču in tu proslavili svojo 40-letnico delovanja. V letu 1972 smo s pomočjo nabiralnih akcij, kredita in GZ Ptuj kupih dve motorni brizgalni. Prva je bila Rosenbauer 800 litrov, boter je bil Ignac Šmigoc iz Tržca, prevzel pa jo je strojnik Franc Šmigoc. Druga je bila brizgalna Tomos 300 litrov, botrovala ji je Justina Kozel, prevzel pa jo je Jurij Šmigoc iz Tržca. V društvu se je začelo razmišljati tudi o večjih prostorih, iskanju primerne parcele in razširitvi dejavnosti. Po burnih razpravah nam je uspelo kupiti sedanjo parcelo v takratni velikosti 15 arov od tedanjega gasilca Franca Klethoferja in sestre Marije iz Tržca 45. Na upravnem odboru je padla končna odločitev, kje bo stal gasilski dom, in sprejet je bil sklep o preimenovanju društva v Gasilsko društvo Tržeč. 4. julija 1974 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo gasilskega doma v Tržcu. Gradnja se je začela in kljub težavam smo dom do 30. decembra!974 spravili pod streho. Društvo je v ta dom vložilo 85 starih milijonov dinarjev, opravljenih je bilo več kot 7000 ur prostovoljnega dela. Po treh letih dograditev smo dom predali svojemu namenu 4. septembra 1977. Naslednje leto smo v Mariboru kupih avtocisterno TAM 110T10 4600 1 vode in orodno vozilo TAM 85. V letu 1981 smo praznovali 50-letnico in takrat smo razvili pionirski prapor. Leta 1987 smo nabavili sodobno vozilo GVC 16/40 TAM 130 T 11 z visokotlačno črpalko. V letu velikih preizkušenj in osamosvojitve Slovenije (leta 1991) smo v juniju namenu predali nov kombi Zastava Rival, Vozni park leta 1987 leta 1994 pa sodobno motorno brizgalno MB 8/8 Rosenbau-er FOX. Da pa ne gre vse tako, kot si želimo, smo gasilci izkusili v letu 1995, 29. avgusta, ko smo na znak sirene odhiteli v Sedlašek. Zgodila se je tragična nesreča, v kateri smo izgubili velikega gasilskega tovariša, trije sotovariši pa so utrpeli hude telesne poškodbe. Začeti je bilo treba znova. Ni bilo lahko, a vendar smo dokazali, da smo gasilci nekaj edinstvenega, posebnega. Že v letu 1996 smo svojemu namenu predah novo vozilo GVC 16/24 Unimog. V letu 1996 so se formirale tekmovalne desetine članov A in članic A, ki so se udeleževale številnih tekmovanj širom Slovenije. Med letoma 1998 in 2001 sta obe desetini sodelovali v ligaškem tekmovanju GZS in dosegali zelo dobre rezultate. Leta 2000 smo razvili nov društveni prapor in naslednje leto ob praznovanju dneva gasilca GZ Videm v uporabo predali še vozilo GVM Mercedes Sprinter. Bila so leta, ko smo uspešno pomagali na intervencijah po vsej Sloveniji. Leta 2010 smo bili na višku zagnanosti in začeli smo sanjati o novem GVC. Tega smo v naše garaže pripeljali v letu 2013. To je udarno vozilo v našem društvu. Vse je potekalo umirjeno in utečeno, a se je spet prikradel trenutek, ko nam je zastal dih. Naš Unimog se ni več vrnil v garaže z zahtevne intervencije. Zgodila se je nesreča, v kateri so vsi naši Vozni park PGD Tržeč leta 2021 tovariši ostali živi, z nekaj buškami in odrgninami. Prav to nam je dalo navdih, da smo pristopili, s pomočjo lokalne skupnosti in širše okolice, k nabavi vozila GVC 24/50. V decembru 2019 je bilo pripeljano v naše garaže. Ponosni smo začeli razmišljati o naši 90-letnici in predaji vozila. V našo sredo se je prikradel virus, ki nam je prekrižal načrte, da bi pokazali svoje dosežke. Se bolj zagnano smo se podali k zastavljenim ciljem in v letu 2020 v naš na novo urejen gasilski dom pripeljali še novo vozilo za prevoz moštva. Da je naše društvo lahko doseglo vse to, gre velika zahvala vsem dosedanjim predsednikom: Albinu Zupaniču, Ivanu Vaupotiču, Francu Kirbišu, Jožetu Muršku, Andreju Štruclu, Francu Drobniču, Zvonku Vindišu, Dragu Šeligi, Francu Milošiču in Mateju Bezjaku ter poveljnikom: Francu Milošiču, Stefanu Kozelu, Stanku Vaupotiču, Janku Klincu, Ignacu Zupaniču, Antonu Jusu, Romanu Cafuti, Martinu Beraniču, Francu Milošiču in sedanjemu poveljniku Janiju Požarju. Posebna zahvala gre častnemu predsedniku Francu Kirbišu, ki je društvo vodil tri desetletja, in pokojnemu Stanku Vaupotiču, ki je društvu poveljeval 25 let. bivala in čestitka vsem, ki soustvarjate našo prihodnost in nas pri tem podpirate. Na pomoč! Roman Cafuta (Iz kronike PGD Tržeč) Fotografije: arhiv društva Delovanje PGD Videm pri Ptuju v času epidemije |Xot na vseh področjih je epidemija tudi na področju l\gasilstva močno posegla v način delovanja in organiziranosti. Za naše društvo, kjer sta glavna naloga združevanje ljudi in poučevanje z namenom pomagati ljudem, so takšne omejitve prinesle veliko sprememb v delovanju. Videmski gasilci smo se tem razmeram zelo dobro prilagodili, večino komunikacije preselili na splet ter razdelili operativ- no enoto na manjše skupine. Ustavilo se je delo z mladino, zavedamo se, da lahko to na dolgi rok prinese trajnejše posledice za društvo. Naši mentorji mladine ob tem vseeno niso pozabili na naš podmladek, zato so jih ob koncu preteklega leta obdarili s skromnimi darili, ki so si jih več kot zaslužili. Ob tem naj dodamo, da bomo mladinske vaje začeli takoj, ko bo to mogoče. Morebitne navdušence nad gasilstvom zmeraj vabimo v svoje vrste in prosimo, da starši zainteresiranih otrok kontaktirate mentorje mladine (Jože Smigoc, 031 304 776, od 6 do 11 let, in Rok Forstnerič, 070 679 080, od 11 do 16 let). Za operativno enoto se delovanje med epidemijo ne spreminja, ampak smo bili primorani držati se vseh ukrepov in priporočil NIJZ. Izobraževanja so se počasi začela seliti na splet in tako naši člani pridobivajo znanja iz teorije od doma. Pod posebnimi pogoji in ko bo čas dopuščal, bodo pa končali praktična usposabljanja. Vsi ti ukrepi prinašajo še dodatno skrb in breme za naše operativne člane. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na vzdrževanje gasilske tehnike. Težki časi so nas še bolj povezali in združili, čeprav na daljavo. Pridružili so se nam še nekateri novi člani, ki so v tem trenutku velik prispevek društvu. Operativni članice in člani smo razdeljeni na več oddelkov, s tem smo dosegli omejeno število ljudi, ki skrbijo za reden pregled in vzdrževanje opreme. Zavedamo se namreč, da nesreča nikoli ne počiva. Naše delo je bilo opaženo tudi širše, zato smo v letu 2020 prejeli certifikat podjetja CompanyWall, ki potrjuje, da je naša organizacija s svojim delovanjem med najbolj zaupanja vrednimi v Sloveniji. Načrti za leto 2021 so veliki, a vendar vseeno zadržani, saj se zavedamo, da bo zaradi epidemije marsikatera dejavnost omejena ali celo prepovedana. Na prvem mestu je vedno zdravje nas samih in vseh občanov Občine Videm. Videmski gasilci V Leskovcu želijo mesto ali dve višje UVbL* 1 . -* • ?,< F* 4* * 'S# 'te* -_______________ 1 1 _ . « Lmf X X*~- *>v Člansko moštvo Leskovca. Foto: arhiv ŠD Leskovec “Hudi članska ekipa Leskovca se I že nekaj časa pripravlja na drugi del prvenstva. V ligah MNZ Ptuj, kjer Leskovčani nastopajo v 2. razredu, prav tako kot drugod vlada negotovost glede drugega dela prvenstva. A varovanci Tomaža Bratuška ničesar ne prepuščajo naključju in se povsem normalno pripravljajo na začetek spomladanskega dela, upoštevajoč vse predpise za zajezitev širjenja virusa. Priprave na drugi del sezone so v Leskovcu začeli v ponedeljek, 1. marca, treningi pa po dogovoru z igralci potekajo dvakrat do trikrat tedensko. Vadba je, kot že rečeno, nekoliko prirejena trenutni situaciji, a kljub vsemu v haloškem nogometnem kolektivu verjamejo, da bodo maksimalno pripravljeni pričakali drugi del sezone. Moštva ni zapustil noben igralec, sta pa se ekipi priključila dva nekdanja mladinca, Timotej Emeršič, ki je okreval po operaciji, in Domagoj Smintič. Cilji kluba bodo v nadaljevanju zagotovo usmerjeni v izboljšanje položaja na lestvici za kakšno mesto, saj se zavedajo, da so jeseni kar nekaj točk oddali prepo- ceni, čeprav jih nobeno moštvo ni nadigralo. Trener Tomaž Bratušek verjame, da so se igralci iz vsega tega po prvem delu nekaj naučili, potegnili pozitivne zaključke in da bodo to v nadaljevanju skušah obrniti sebi v prid. Ekipa si najbolj želi, da se zdravstvena situacija čim prej stabilizira ter da se življenje in s tem posledično nogomet vrneta v normalo. Sicer pa so v ŠD Leskovec v januarju izvedli letni občni zbor, ki je bil letos poseben. Zaradi ukrepov pandemije novega koronavirusa so ga namreč izvedli prek spletne aplikacije. V februarju so v leseni del prizidka vgradili okna ter s tem poskrbeli za boljšo funkcionalnost objekta in lepši videz. V marcu so ob upoštevanju vseh navodil in priporočil zdravstvene stroke začele treninge prav vse klubske selekcije. Manjšo težavo pri tem jim predstavlja prehod meje za igralce, ki prihajajo iz sosednje Hrvaške, predvsem zaradi trenutnih omejitev. A verjamejo, da se bodo razmere kmalu normalizirale in da se bodo lahko posvetih zgolj tistemu, kar jim gre najbolje od rok — igranju nogometa. TP Prihaja skupna nogometna šola Vidma in Tržca v ■7 e kar nekaj časa seje natolcevalo o skupni prihodno-Z-sti mlajših nogometnih selekcij ŠD Videm in ŠD Tržeč. Zdaj je dogovorjeno, da bodo v naslednjem tekmovalnem letu 2021/2022 naraščajniki iz ŠD Videm in ŠD Tržeč od najmlajših do mladinskega staleža nastopali pod skupnim imenom. Najpomembnejša bariera v obliki potrditve skupne poti obeh upravnih odborov je padla hitro, saj se nogometni zanesenjaki obeh klubov še kako zavedajo, da je prava tista pot, ki skupaj in združena pelje do uspeha. Že res, da je bilo v preteklosti na relaciji Videm — Tržeč na poti vse preveč polen, kar tudi ni vedno slabo, saj lokalno rivalstvo v določeni meri mora obstajati, a ko je v igri precej več, kar v tem trenutku združitev vseh mlajših selekcij v naslednji sezoni nedvomno je, potem stvari postanejo zelo preproste. Nogometnih talentov na našem območju ni nikoli manjkalo, sedaj pa se bo končno ponudila tudi priložnost, da bodo ti zaigrali skupaj pod isto streho, povrh vsega pa so to še sošolci, sosedje, prijatelji. Ker je skupna nogometna šola, ki je trenutno še brez imena, šele na začetku poti, se je treba zavedati, da bo v »uvodnih porodnih krčih« kar nekaj oscilacij, a delovna skupina, ki je vse skupaj zasnovala, se zaveda, da je to edina pot, ki lahko dolgoročno prinese uspešen, konkurenčen nogometni in športni razvoj na našem območju. Člani in koordinatorji delovne skupine so Jernej Simonič, Darko Jeza in Gorazd Černila s strani ŠD Videm ter Bojan Emeršič, Tadej P odvršek in Milan Šeliga s strani ŠD Tržeč. Nedvomno bo združitev mlajših selekcij Vidma in Tržca pripomogla k uresničitvi ciljev mlajših selekcij obeh klubov. Verjamemo, da bosta kadrovska nedohranjenost in nekonkurenčnost v nekaterih mlajših selekcijah kmalu le še oddaljen spomin. Vse zadeve, ki pritičejo združevanju selekcij (trenerji, treningi, ime šole), bodo dorečene v naslednjih tednih, za vsakršne informacije pa sta na voljo Jernej (ŠD Videm, 031 207 385) in Bojan (ŠD Tržeč, 031 858 286). Skupno začrtano mladinsko pot Vidma in Tržca bomo natančneje predstavili v eni izmed naših naslednjih številk, ko bomo opravili tudi intervju z obema predsednikoma društev. TP Edini cilj članske zasedbe Vidma obstanek v ligi Selekcija U15 s trenerjem Danijelom Indjičem. Foto: arhiv ŠD Videm |Xot za vsemi klubi in društvi je tudi l\za ŠD Videm specifičen in poseben zimski del, saj je bilo do konca februarja letos onemogočeno ali zelo oteženo delovanje klubskih selekcij. Rumeno-zeleni se zavedajo, da bo s tem treba živeti tudi v prihodnje, zato ustrezno pripravljajo celoten ustroj društva. Še posebej za manjša športna društva, ki ne nastopajo v elitnih tekmovanjih, so trenutno res neprijetni časi. Zato se pač vsak znajde po svoje in se trudi po najboljših močeh. Tako so bili tudi trenerji vseh selekcij Vidma skozi zimo v stikih z igralci prek SMS-ov, ki so na tak način prejemali informacije. Šele ob koncu februarja so mlajše selekcije, ob upoštevanju preventivnih ukrepov in po navodilih NZS, začele treninge, medtem ko so člani to storili že prej. Prav tako so imeli v tem »mrtvem času« člani upravnega odbora in člani kluba ob upoštevanju ukrepov do sedaj dve manjši delovni akciji: priprava igrišč in klubskih prostorov po dolgem premoru. Z delno pomočjo videmske občine sta bila prav tako pozimi opravljena servis in obnova kosilnic. Sicer pa so načrti v tekočem letu povezani z obnovo prostorov za rezervne igralce, obnovo podesta na tribunah, podaljšanjem garaže, naba- vo športne opreme, potrebne za trening (žoge, stožci, markirne majice idr.), za vse vadeče od U7 do U19 pa tudi za člane in veterane. Precej nejasna je trenutno tudi situacija glede nadaljevanja nogometnih prvenstev od 3. SNL navzdol, a v Vidmu, ki je že nekaj let stalnica tretjeliga- škega tekmovanja, se pripravljajo povsem normalno. Videm namreč po jesenskem delu prvenstva zaseda skromno predzadnje mesto na lestvici in edini cilj varovancev Luke Gajška je obstanek v vzhodni tretjeligaški druščini. V ta namen se je moštvo okrepilo s šestimi igralci. V klub so se vrnili: Sulai-mon Fatai Adedoja (nazadnje Avstrija), vratar Nino Kokol (Cirkulane), Matic Kmetec (Tržeč), Marko Šegula (Podvinci), Boštjan Kramberger (Podlehnik) in Alija Šendelj (Hrvaška). Ekipe ni zapustil nihče, le Tibor Banič, vratar, ki je bil posojen s strani Aluminija, se je vrnil v matični klub. Videm-čani so sicer priprave na drugi del sezone začeli 25. januarja z individualnimi treningi, skupne treninge pa so ob upoštevanju vseh predpisov začeli 9. februarja. Trenutno vadijo trikrat tedensko, zavedajoč se, da le trdo delo prinaša rezultate. Že pristop na treningih je po besedah stratega Gajška precej boljši kot v prvem delu sezone, in če se po jutru dan pozna, potem rumeno-zelene čaka precej lepša pomlad. V zadnjem času se zaradi epidemije pojavlja tudi scenarij tekmovanja, da se odigrata še dva kroga rednega dela, nato pa sledita liga za prvaka in liga za obstanek. Tako bi Videm čakali tekmeci, ki so neposredni konkurenti v boju za obstanek, a kot že rečeno, je to za zdaj le ena izmed možnosti. V ŠD Videm želijo poudariti tudi pomembno dejstvo, da je upravni odbor sprejel sklep o sodelovanju s ŠD Tržeč na ravni mlajših selekcij, z ustanovitvijo skupnega mladinskega pogona v tekmovalnem letu 2021/2022. TP ^ tresno leto, še posebej pa zima, je tudi za nogometaši Olržca. Tudi Trževčani so bili namreč v najhladnejšem delu leta prikrajšani za rekreacijo v telovadnici in s tem posledično za neposredni stik z žogo. Kot mnogi drugi so se tudi rdeče-beli morah znajti po najboljših močeh in prebroditi udarni val zdravstvene krize, ki še vedno kroji naš vsakdan. Tako bo verjetno še kar nekaj časa, česar se zavedajo tudi v Tržcu in se ob medsebojni pomoči vseh klubskih deležnikov skušajo kar najbolje pripraviti na naslednje izzive. V klubu, ki domuje ob Polskavi, je zdravstvena situacija terjala precejšen davek. Društvo je namreč na koncu jesenskega dela 2020 načrtovalo kar nekaj večjih projektov oz. investicij, a zaradi znanih razlogov ni prišlo do prepotrebnega peskanja glavnega igrišča. Prav tako ni bila izvedena vsaj delna drenaža terena na novem igrišču, kjer je ob obilnih padavinah precejšen zastoj vode. Tudi postavitev novih panelov ograje na novem igrišču bo morala počakati lepše čase. A za vse našteto v klubu verjamejo, da bodo lahko to postorili letos, s čimer bi igranju nogometa in ukvarjanju s športom nasploh v klubu ob Polskavi dodali novo dimenzijo. Novo dimenzijo ŠD Tržeč pa v zadnjem času dodaja naglo vzpenjajoča se sekcija »tenisačev«, saj na malonogometnem igrišču v Tržcu premorejo odlične pogoje za igranje te priljubljene športne igre, ki je kljub marsikateri omejitvi dovoljena predvsem na rovaš dejstva, da gre za individualni šport. Poleg vsega naštetega rdeče-beli obilo napora vlagajo predvsem v mlajše selekcije, ki so temelj in prihodnost društva. Ob maksimalnih naporih jim odgovorni skušajo zagotoviti vse potrebno za nadaljevanje prvenstev v ligah MNZ Ptuj, seveda ob predpostavki, da se bo spomladi nogomet sploh igral. Članska ekipa kot vrh piramide vsakega društva je sicer v Trž- Nepopolna selekcija Tržca U9 s trenerjem Tadejem Podvrškom cu priprave na drugi del sezone začela 1. marca. Varovanci Roberta Pečnika trenirajo dvakrat tedensko, enkrat v sedmih dneh pa vadijo po individualnem programu. Ob upoštevanju vseh ukrepov za zajezitev virusa bodo treningi potekali vse do začetka prvenstva, nadaljevanje pa za zdaj ostaja zavito v tančico skrivnosti. Tržeč je pozimi sicer izgubil Matica Kmetca, ki je okrepil Videm, prihodov ni bilo, bodo pa rdeče-belim priključeni najobetavnejši mladinci, sploh tisti, ki letos poleti zapuščajo mladinski staž. O ciljih v nadaljevanju prvenstva je trener Tržca Robert Pečnik povedal: »Nedvomno želimo ostati na poziciji iz jesenskega dela sezone. Kot športniki bomo napadli vrh, ki pa je zaradi kakovosti najbrž že zaseden za Grajeno. Verjamem, daje pred nami kljub vključitvi mladincev svetla pomlad.« Tudi v Tržcu so zelo veseli bližajočega se sodelovanje s ŠD Videm, saj bodo mlajše selekcije v sezoni 2021/2022 nastopile v skupni nogometni šoli. S tem bo v veliki meri razbremenjeno vodstvo kluba, združene selekcije pa bistveno bolj konkurenčne. Besedilo in foto: TP Kar nekaj pomembnih investicij ŠD Tržeč je moralo počakati Zdravje in gibanje JV yi ed srečanji s sovaščani, krajani ali občani vse pogo-I Vlsteje slišimo, da so posamezniki že preboleli zahrbtno koronavirusno bolezen covid-19. Nekateri so obolevnost prestali tako rekoč brez prepoznavnih simptomov obolenja, drugi pa so pristali na okrevanju doma v postelji ali celo v bolnišnični oskrbi. Zahrbtnost virusnega obolenja in slaba raziskanost telesnih posledic prebolelih sta skrb vzbujajoči. Vsak »ozdravljeni« se mora truditi, da po oslabelosti zaradi obolenja čim bolje in čim hitreje okreva. A kako? Slediti je treba navodilom osebnega zdravnika in specialistov. Ob vsem pa z zmernim, a vztrajnim vsakodnevnim gibanjem na svežem zraku poskrbeti za učinkovito regeneracijo dihalnega sistema svojega telesa. Ne bo šlo kar čez noč, ampak postopoma od male prek srednje in nato velike, a tudi starosti primerne obremenitve telesa v obsegu med 70—80 odstotkov osebnega maksimuma srčnega utripa (o obremenitvah smo že pisali v prejšnjih številkah). Vztrajnost v vadbi naj traja vsaj dva ali tri mesece, da se telo začne znova odzivati na našo želeno raven počutja po vadbi. Ni pa seveda napak, če vadbo nadaljujemo vse leto (tudi o tem smo že brali v prejšnjih izdajah glasila). Da bomo zadostili potrebam telesa po aktivnosti, predvsem tistim vadbenim procesom, ki so namenjeni skrbi za ohranjanje zdravja tudi v tretjem življenjskem obdobju, se po trenutnem sproščanju pandemičnih ukrepov lahko začnete vključevati v organizirane vadbene procese na vsaj dva načina: — da ste vključeni v društvo ali organizacijo, v kateri lahko ob nastopu vadbe ali zgolj druženja nastopate skupaj s sočlani Aktivno zimovanje za zdravje malčkov kot mehurček (torej kot zaprta skupina) ob upoštevanju pravil nošenja maske, medsebojne razdalje in higiene rok; — z vadbo pod vodstvom trenerja, učitelja športnih disciplin v skupinah do 10 oseb. A pri tem je treba upoštevati higienska priporočila za preprečevanje širjenja okužbe SARS-Cov-2 pri uporabi športnorekreacijskih površin na prostem, športnih objektov na prostem in površin za šport v naravi, v fitnes centrih, na bazenih idr. Za vse potrebne standarde ob vadbi, na njej in po vadbi morajo biti upoštevana varnostna higienska priporočila in potrebna pravila o negativnem testu, cepljenju ali prebolelosti okužbe. Pogumno v vadbene skupine ali pa nadaljevati odločno in predvsem pravilno izvedeno vadbo v individualni obliki, v obliki družinskega mehurčka in na prostem. Ostanite zdravi infiit! Besedilo in foto: FL K I ajprej o popularnosti Pokljuke. Po ducatu let je bila I Pokljuka s športnim parkom na Rudnem polju spet obdana z oblico snega (v februarju krepko čez 2 m). Po večletnih zaporednih tekmah svetovnega pokala, celinskega pokala v smučarskem teku in biatlonu ter tudi poletnih tekmovanj v rolanju in rolkanju je bila letos med 9. in 21. februarjem gostiteljica svetovnega prvenstva v biatlonu. Vse na prvenstvu se je izšlo tako čudovito in organizacijsko dodelano, kot je čudovita in botanično enkratna gorska roža planika redka, a žametno žlahtna alpska cvetica. Triglavsko alpsko pogorje sta v čudovitem objemu sonca in brezmadežnega neba včasih popestrila tudi veter in snežni metež, ki pa Pokljuka - mini predstavitev največje alpske planote v Sloveniji Pokljuška panorama nista nikogar prestrašila, kaj šele pregnala iz objema našega največjega nacionalnega parka — »Triglavskega narodnega parka«. (Vse o tekmovanjih lahko pregledate na spletu). Žal pa moram ob vsem napisanem povedati, da so bili zaradi pandemskih ukrepov na svetovnem nivoju obiskovalci tekmovanja le tekmovalci, člani delovnih ekip organizacijskega odbora za izvedbo svetovnega prvenstva ter medijske in TV-- ekip e, ki so opravile prenose v ves športni svet. Vsi udeleženci so prebivali v tako imenovanih mehurčkih brez druženja ali mešanja tekmovalcev ali izvajalcev prvenstva. Kot udeleženec v izvajalskem delu tekmovanj vam povem, da je tako tekmovanje videti podobno plutju jadrnice na odprtem morju. S športom je povezan tudi turizem in obratno. Tod se poleti kolesari, v jeseni gobari, čez vse leto je v ospredju pohodniški turizem, zima pa je namenjena smučarskemu teku, biatlonu in smučanju na nekaj manjših družinskih smučiščih. Beg od dnevnih skrbi na to alpsko planoto, obdano z vršaci s Triglavom na čelu in v podnožju ah v objemu gora z jezeri obdarjeno alpsko krajino (Bled, Bohinj, Triglavska jezera ...), se danes ponuja kot petični turizem. Prav ta petzvezdičen fenomen ponudbe tvorijo čudovito okolje naravnega parka, domačnost in gastronomska ponudba gorskih planšarij, sirar-ski in mlečni izdelki gorskih kmetij. »Gremo na Pokljuko« in Ansambel bratov Avsenik. Pokljuka z alpsko panoramo najboljše oglje, potrebno za ustvarjanje visokih temperatur, potrebnih za kurjenje plavžev, namenjenih za taljenje železove rude. Posledično je mešani gozd izgubil bitko s hitreje rastočo in tudi namensko zasajeno smreko, na trgu iskano kot gradbeni material ah lesnopredelovalna masa. O tem lahko preberete v številnih zgodbah o pokljuškem škratu Jurčku in njegovih prijateljih v Triglavskem pogorju (vem, da o njih berejo v vrtcu na Selih — povprašajte za zgodbo), lahko pa tudi v resni planinski ali zgodovinsko-geografski literaturi. POGLED V PRIHODNOST IN POVABILO REALISTIČNO A tod se ne dogajalo le tekmovanja in boj za zmago v športu. Na planoti se pogosto bojuje tudi narava z neusmiljenimi vremenskimi razmerami. Smreke, okras planote, se ob močnih poletnih ah zimskih neurjih in žledolomih pogosto predajo višji sili. Po več hektarjev velikih conah jih orkanski veter kot »mikado« palčke razmeče in polomi. A se boj z naravo tu ne konča. Nadaljuje se boj proti »pandemiji v naravnem okolju«, boj proti lubadarju, ki ga naravni habitat — gozd — brez pomoči gozdarjev ne bi premagal. Pomoč gozdu zato nudi človek, varuh narave, gozdar. Le ta ga lahko ustrezno zaščiti z rednim čiščenjem polomljenih ah starih dreves ter nastavljanjem lovilnih pasti za male sovražnike lubadarje, ki jih mora kasneje uničiti. Mar se nam danes med nami ne dogaja podobna zgodba, ko nas nevidni koronavirus in njegove izpeljanke lomijo in predvsem starejše polagajo na tla? O tej pandemiji veliko govorimo, a se premalo zavedamo, da je pandemija med ljudmi in v naravi bila, je in bo. Torej ...? Nekoč je planoto pokrival mešani gozd, ki je bil odpornejši od danes prevladujoče gorske smreke. A je zaradi rudnih bogastev in predelave rude v plavžih bil trdi les bolj iskan kot kurivo. Iz njega so na vseh koncih Gorenjske kuhali Zlahka pogledamo v prihodnost zavarovanega naravnega okolja, če se zavedamo, da tja lahko stopi le noga slehernika, ki mu je mar do soljudi in narave. Tu je naravna učilnica za vrtčevske, osnovnošolske in šolajoče se ljudi. Zgodovina od ledeniške dobe do današnjih dni nas s spoznanji in videnim v naravnem ter varovanem okolju nauči biti čuteč, učeč in dober človek v odnosu do narave in sočloveka. Človek, kot bi moral in mogel biti ... Besedilo in foto: FL Na Pokljuki v družbi najboljših slovenskih biatloncev naš član uredništva Friderik Likavec Liki Novičke iz PD Naveza ■^adnjih nekaj mesecev planinci nismo bili aktivni, vsaj ^—društveno ne, saj je zaradi epidemije bilo še vedno marsikaj onemogočeno. Kljub vsem omejitvam nam je vendarle že uspelo realizirati vsaj del načrta za letošnje leto. Tako smo februarja izvedli občni zbor na daljavo. Potekal je prek aplikacije Zoom. Vodstvo je predstavilo poročila za lansko leto in načrte za letošnje leto. Po zboru je sledilo še sproščeno spletno klepetanje z upanjem na čimprejšnje snidenje v živo. Konec februarja nam je delna sprostitev omejitev že omogočila pohode, zato smo zadnjo soboto v mesecu organizirali pohod po Videmski planinski poti. Pot smo začeli v Leskovcu in od tam nadaljevali skozi Trdobojce in Veliko Varnico do Svetega Avguština. Marca je bilo v načrtu Pohorje, zato smo se odločili, da prehodimo Bistriški vintgar. Pohod smo začeli v Zgornji Bistrici in se po slikoviti dolini potoka Bistrice povzpeli skozi celoten vintgar do Močnika. Od tam smo šli v smeri Svetega Urha in Turiške vasi nazaj do našega izhodišča. V Bistriškem Vintgarju. Foto: Marko Vinko Realizacija letošnjih pohodov bo zelo odvisna od epidemioloških razmer, hkrati pa z optimizmom zremo v prihodnost in upamo, da bomo kmalu spet lahko brezskrbno pohajkovali po hribih. Vabimo vas, da se nam pridružite. Vse aktualne objave najdete na www.pd-naveza.si Marko Vinko Iz PD Haloze 1 /PD Haloze smo od oktobra lani zaradi epidemije in V prepovedi druženj ostali brez organiziranih pohodov in občnega zbora. Tako smo se posamezniki rekreirali po naših Halozah in bližnji okolici, od februarja naprej pa tudi izven naših občin. pri naši predsednici Brigiti (040 629 284) ah tajnici Valeriji (041 991 138). V upanju, da nas za letošnje planinsko leto čaka lepše in boljše obdobje, se veselim snidenja z vami. Valerija Janc Prevolšek Na vrhu ... Foto: arhiv PD Haloze Nekateri naši člani in vodniki so izpeljali nekaj zimskih vzponov na Raduho (2062 m), Uršljo goro (1699 m) in Peco (2125 m), obiskali smo našo prelepo Veliko planino in primorski Nanos — Pleša (1262 m), Krim (1107 m), Boč in Donačko goro. V prihodnjih dneh bomo pohode za člane organizirali po navodilih NI JZ. Vsem članom in bodočim planincem sporočam, da lahko tisti, ki še niste poravnali letne članarine, to še vedno storite Zimska idila skozi oči planincev Motoristična sezona 2021 pomlad je čas za nove cestne raziskovalne priložnosti in čas, ko vozniki motornih koles svoje motorje odpeljejo iz garaže. Nova motoristična sezona tako od voznikov motorjev kot od voznikov v avtomobilih zahteva posebno previdnost in medsebojno prilagajanje. Vozniki se čez vikend in v prostem času prelevijo v motoriste in si tako privoščijo užitke ob »vetru v laseh«. Tuje raziskave ugotavljajo, da je motiv vožnje pri voznikih motornih koles pogosto zelo drugačen kot pri voznikih osebnih avtomobilov: preživljanje prostega časa, druženje, turistični ogledi, tudi preizkušanje lastnih sposobnosti in užitki v tveganju. Zato je ogroženost voznikov motornih koles veliko večja in spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu. Ob tem je treba izpostaviti, da so zaradi značilnosti motorja veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. VOZNIKI MOTORNIH KOLES -NAJPREJ PREVERITE SVOJO OPREMO Preden se boste odpeljali na prvo cestno raziskovanje z motorjem, opravite celovit pregled svoje opreme. Da bi se vaši motoristični podvigi končali z nasmehom in vam ostali v lepem spominu, morate še pred prvo vožnjo poskrbeti za vse varnostne ukrepe, na katere opozarjamo policisti in Agencija za varnost prometa. PREVERITE TEHNIČNO BREZHIBNOST MOTORJA Stanje pnevmatik: Skrbno preverite ustreznost pnevmatik, saj je kakršna koli poškodba lahko nevarna. Pri vulkanizerju preverite morebitne poškodbe, bodite pozorni tudi na primeren tlak, ki je priporočljiv za vaše motorno kolo. Čeprav s svojo pnevmatiko niste naredi- Vir in foto: Klemen Korenjak CESTNI h veliko kilometrov, obstaja nevarnost, da je prestara in neustrezna. Zavore: Preverite delovanje zavor še pred vožnjo in se hkrati prepričajte, ah so ročice nastavljene po vaši meri. Preverite tudi raven zavorne tekočine. Stanje verige: V primeru motornih koles s prenosom moči z verigo je to treba redno pregledovati in vzdrževati v skladu z navodili proizvajalca (podmazova-nje). Svetlobna oprema: Ne zanesite se samo na signale na armaturni plošči, preverite dejansko delovanje luči. (www.avp-rs.si) POSKRBITE ZA USTREZNO OPREMO Zaščitna čelada: Zaščitna motoristična čelada mora biti ravno prav velika. V nasprotnem primeru začne motiti voznika motornega kolesa, s tem pa upada tudi njegova koncentracija. Če je čelada premajhna, ta med vožnjo začne tiščati v ušesa ah zgornji del glave. Pomembno je, da se notranje oblazinjenje čelade optimalno prilega obsegu glave v predelu čela in v predelu lic. Vsekakor je priporočljivo preizkusiti več modelov in več čelad različnih proizvajalcev — ko si boste nadeli optimalno čelado, boste to tudi takoj začutili. Ljudje imamo različ- ne oblike glave, zato nam ustrezajo čelade različnih proizvajalcev. Rokavice: Pomembno je, da je velikost rokavice v predelu kazalca in sredinca točna. Prevelike rokavice so lahko nevarne in ovirajo motorista pri pomembnih manevrih. Kombinezon: Če boste izbrali tekstilni kombinezon, je priporočljivo, da izberete model z vgrajenimi ščitniki. Udobnost kombinezona pred nakupom vedno najprej preizkusite na motorju. Ščitnik hrbtenice: Sočasno z nakupom in pomerjanjem velikosti kombinezona je najlaže izbrati tudi ustrezen ščitnik hrbtenice — želvo. Škornji: Paziti je treba na ustrezno velikost in na to, da škorenj ni preveč trd. (www.avp-rs.si) ZAČNITE POSTOPOMA, PREVERITE SVOJE ZMOGLJIVOSTI Sele ko se boste prepričali, da vaša oprema zadostuje varnostnim standardom varne vožnje, sedite na sedež svojega motornega kolesa in se prepustite prvi vožnji. Toda počasi: začnite postopoma in si najprej privoščite kakšen ogrevalni krog. Je že res, da čez zimo niste pozabili voziti, dejstvo pa je, da tudi vožnja / motornim kolesom zahteva posebno vrsto »kondicije« — tako v osredotočenosti na vožnjo kot v spretnostnem znanju. (www.avp-rs.si) PREVERITE SVOJE SPOSOBNOSTI Vožnja motornega kolesa zahteva zelo visoko raven koncentracije, ob tem pa predstavlja tudi velik fizični napor, predvsem poleti, ko je zelo vroče in ko se podajamo na daljšo pot. Utrujenost: Motoristi utrujenosti zaradi adrenalina pogosto sploh ne občutijo. Zato je pomembno, da si že pred začetkom poti določite daljše postanke za sprostitev in počitek. Stres: Ne odpravljajte se na pot, če ste utrujeni, pod stresom ali pretirano razburjeni. Alkohol: Prav tako kot za vse druge kategorije velja tudi za vožnjo motornega kolesa prepoved vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc. Statistike naj bodo spodbuda za previdnost — za nesreče so večinoma odgovorni motoristi. Stanje vozišča: Pomembno je zavedanje, da še posebej ob začetku motoristične sezone temperature asfalta niso optimalne, treba pa je biti tudi pozoren na ostanke posipnih materialov na vozišču in morebitnih poškodb vozišča, nastalih zaradi vremenskih vplivov. Voznikom motornih koles priporočamo, da se večkrat udeležijo dodatnega usposabljanja in kondicijskih voženj ter da se dodatno poučijo o največjih pasteh za motoriste, kot so polaganje ovinkov, prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, nečisto cestišče, mokro in vlažno cestišče ipd. (www.avp-rs.si) VOZNIKI AVTOMOBILOV Bodite spoštljivi in pozorni do vseh udeležencev. Ne samo vozniki motornih koles, ob novi sezoni morajo v promet bolj previdno vstopati tudi vozniki osebnih avtomobilov. Vsak (Vir: www.avp-rs.si) udeleženec v prometu bi se moral na vsakem ovinku bolj pozorno ozirati za drugimi udeleženci, predvsem za tistimi, ki so praviloma v podrejenem položaju in posledično spadajo v rizično skupino — to so vozniki motornih koles, kolesarji in pešci, (www.avp-rs.si) Spomladi in poleti je prav teh udeležencev na cestišču več, zato velja dodatna previdnost, predvsem ob nevarnejših cestnih odsekih in slabših vremenskih razmerah. Uporabljajte ogledala in smerokaze, prepričajte se, da imate prednost, in ne izsiljujte prednosti — motoristi so lahko hitrejši, kakor mislite. Ne tvegajte in dovolite motoristu enakopravnost v prometu. Obilo motorističnih užitkov ob vožnji motornega kolesa in čim varnejši vstop v sezono motociklizma vam želi kolektiv Policijske postaje Podlehnik. Stanko Vinko, vodja policijskega okoliša Podjetnik Simon Sitar uživa v svoji avtomehanični delavnici etos avgusta bo dve leti, odkar je na samostojno pod-Ljetniško pot stopil Simon Sitar s Sel, po poklicu avto-servisni tehnik. Daleč naokrog je najmlajši podjetnik v tej panogi in načrtov mu že zdaj ne manjka. V zadnjih dveh letih je Simon na domačem terenu, za družinsko hišo in gospodarskim poslopjem, kjer je od lani speljana še modernizirana cesta, zgradil velik objekt, v katerem je avtomehanična delavnica z vsemi dodatnimi pomožnimi prostori, ob delavnici pa je urejeno večje parkirišče. Po srednji šoli na Ptuju, kjer je pridobil veliko izkušenj in znanja, se je Simon najprej zaposlil pri podjetniku, vmes se je ves čas dodatno izobraževal in veliko delal ter pri štiriindvajsetih letih uresničil svoje sanje in odprl avtomehanično delavnico — podjetje Avto Sitar. Družina in prijatelji so mu bili v veliko oporo, svoje znanje pa je lani jeseni dva meseca podajal tudi dijakom v Šolskem centru na Ptuju, kar je bila zanj lepa izkušnja in morda še kdaj, pravi Simon. V delavnici ima pomoč še dveh sodelavcev, eden od njiju je redno zaposlen, drugi je študent, skupaj pa delujejo kot tim, ki mu volje in zagnanosti za delo ne zmanjka. Simon pove, da v podjetju Avto Sitar ponujajo veliko storitev, od popravila osebnih in dostavnih vozil, servisa za vse znamke vozil, popravila karamboliranih vozil do menjave vetrobranskih stekel, montaže pnevmatik, v ponudbi imajo tudi skladiščenje pnevmatik, nabavo novih in svetovanje, ena od storitev je vleka vozil, kar izvajajo bolj intenzivno od lanskega leta, po naročilu stranke pa vozilo pripeljejo tudi iz tujine. Prepričan je, da poklic avtomehanika ne bo izumrl, saj se avtomobili še zmeraj kvarijo, kljub vsem naprednim tehnologijam v avtomobilski industriji. Obdobje epidemije in po njej je tudi za Simona in njegovo ekipo predstavljalo neki izziv, a ob upoštevanju vseh prepisov V teh dneh se v delavnici že posvečajo tudi vsakoletni menjavi pnevmatik. in navodil so se hitro navadili in dela jim na srečo ne zmanjka. Stranke imajo od vsepovsod, a največ iz bližnje okolice, pove Simon, ki se v teh dneh že posveča tudi menjavi pnevmatik, saj je 15. marec tisti datum, do katerega v naši državi zakonodaja predvideva obvezno uporabo zimske opreme. A Simon svetuje, da takoj po tem datumu še ni treba do avtomehanične delavnice in vulkanizerja, bolj priporočljivo je pnevmatike preveriti in se prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. Časa za menjavo je še dovolj in v Avtu Sitar so na to dobro pripravljeni. Besedo in foto: TM V ponudbi storitev je tudi vleka vozil, kar izvajajo bolj intenzivno od lani. Na Selih je v zadnjih dveh letih zrastla nova avtomehanična delavnica mladega podjetnika Simona Sitarja. 0 Bogata velikonočna razstava na Selih 1 /kulturni dvorani na Selih so članice tamkajšnjega akti-V va žena, ki deluje v KD Sela, že lani ob velikonočnih praznikih želele delček svojega ročnodelskega ustvarjanja predstaviti javnosti, a tudi za letošnjo razstavo jim je epidemija prekrižala načrte. Ustvarjalni kotiček z velikonočnimi motivi so vendarle pripravile, da bodo tudi bralci občinskega glasila lahko videli, kaj vse znajo narediti pridne ženske roke. Selške ustvarjalke ob svojih izdelkih in v družbi predsednika KD Sela Stanka Oroviča Tematika priložnostne razstave je seveda velika noč, kar so izražali vsi izdelki, ki so jih članice aktiva žena Sela ustvarile v zadnjem obdobju. Nekateri izdelki so še pred epidemijo nastali v delavnicah, ki jih je vodila domačinka Milena Sitar. Na teh srečanjih so si izmenjale ideje in tehnike, delo pa so potem nadaljevale še doma. Tudi te izdelke so prinesle pokazat in jih postavile na ogled. Vseh izdelkov, ki so se znašli na priložnostni razstavi, niso posebej štele, a miza je bila bogato obložena. Občudovali smo lahko različne motive velikonočnih vizitk, svečnike s suhim cvetjem v steklu, zajčke iz vrvi, kvačkane bele zajčke, košarice različnih oblik in barv, metu- Vse je izdelano ročno, z veliko truda in ljubezni ... lje, pisanke v sarvietni tehniki, čokoladna jajčka iz fino mase, mozaik jajčka in še veliko drugih velikonočnih pisank v različnih tehnikah, nekatere pa so bile tudi lepo spravljene v lične košarice. Vsi ti pomladni praznični motivi so v ponos tistim, ki jih izdelujejo, in vsem tistim, ki si jih ogledajo in pohvalijo delo ustvarjalk. Selške žene imajo še veliko novih idej, ki jih bodo predstavile na ustvarjalnih delavnicah. Upajo, da se kmalu srečajo tudi v živo. Besedilo in foto: TM Aktiv zena KD Sela vošči vsem veselo pisanko in prijetne velikonočne praznike.