214. številka. Ljubljana, četrtek 18. septembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemđi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa pasti prejeuan, za avatro-ogerake delale za celo leto 16 gold., za pol lota 8 *oii, za »etrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na doaa ia ce!o leto 13 gold., za čatrt lota 3 gold. 30 kr., za en raesoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje n l dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za colo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gottpode učitelje na ljudskih šolal; in za dijake velja znižana cona in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 ki., po poeti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri ■topne petit-vrsta 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole fraukirati. — liokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški ooati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pogibati naročnine, reklamacij?, oznanila t. J. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hifii Kralj zedinjenje Italije. Viktor Emanuel je bas ko to pišemo, prepeljal se na brzem železnocestnem vozu preko naše slovensko dežele in došel na Dunaj, kjer se snidc z našim cesarjem. Tako bosta dva vladarja, ki sta se v krvavih bojib merila, prijateljsk shod imela in dve državi bodo imeli pozabiti vse, kar je bilo. Vse avstrijske stranke so s tem zadovoljne, — samo naši klerikalci in fevdalci, tisti fanatiki, ki ljudem lažejo, da je papež jetnik in skoro da nema kaj jesti in piti, potem pa oni binavski vitezi, ki bi naše narode poslali radi zopet v krvave bitve, da bi razrušili narodno zedinjenje Italijanov in lc-te zopet v staro robstvo in staro narodno ničevost pabnili — leti mračnjaki javkajo in se budomušijo ter bi skoro od jeze in srda popokali, češ, da se s tem papežu krivica godi, če naš cesar italijanskega kralja sprejme kot gosta na svetovno razstavo, kamor sme vsak italijanski zidar, če ima denar, in ker ti klerikalci v svoji nezmožnosti brezvspešno z zobmi škripljejo, ter se narod na njib Bumničenje in laganje neče vzdigniti v kri ievensko vojsko proti Kimu, — eto ti glavni organ klerikalov, strupeni „Vatcrland" razpisuje na Čela lista 15. t. m., da bo 20. sept. (ko bo baš italijanski kralj na Dunaji) tam v dominikanski cerkvi črna maša za papeževe soldate (ki so bili kakor znano iz vseh dežel in vetrov skup stepene čudne postave), kateri so padli pred 3 leti pred Rimom. S tem fevdalci hočejo italijanskega kralja razžaliti in demonstrirati proti /edin jenju Italije. Ali mi narodnjaki nemarno nobenega uzroka, reprezentanta narodno zedinjenc Ita- Metek. Meta H o I d e n i a. (Roman, francoski spisal Viktor Cherbnllea.) Poslovenil Da v. Hostnik. Četrti del. XII. (45. nadaljevanje.) Vi ste tako prijazni, gospa, da mi pri-poznavate talent; toda o niojej modrosti ste vedno dvomili. Jaz ne vem, kaj boste v kratkem o njej mislili; na to, kar vam bom povedal, sem bolj ponosen, nego na najboljšo svojo sliko. Gospod d' Arci je bil cel večer v niojcj sobi. llil jo podučen o vsem, in zagotavljam vas, da se mu nogo nijso dotikalo, tal. — Hvalo bogu, strahu se nam nij bati, mi reče. lije pisano gledati. Ako se Italija smatra kot dovršena, ako ne sega po naših slovanskih zemljah, privoščimo jej iz srca, da se jo narodno zedinila, da je zapodila male despote iz Ncapolja, Parme in Modene in Kima. Mi se hočemo narodno zediniti, kako bi Italijanom to zedinjenje zavidati smeli. Krist je učil, kar ti želiš, da se tebi zgodi itd. A denašnji farizeji ne ravnajo po tem, pa se vendar za njegove „prvorojenc" štejejo, je pač samo znamenje, da bi jih on iz templja iztepel, ako bi zopet prišel na svet. Pravijo jezuvitje, da se papežu krivica godi z zedinjeno Italijo! Kaka neki? Papež je res imel posvetno oblast. Italijanski narod jo mu je vzel. Papež se je moral narodovi volji podvreči, ali dobil je odškodovanje. Pravice do posvetno oblasti papež nij prav nič imel. kakor toliko, kolikor en graščak do tlake in desetine pred 48. letom, zgodovinska je bila, na podlagi surove sile zidana. Kristus naš izveličar nij imel, kamor bi bil glavo položil, njegov namestnik papež ima pa vsled garantijske postave od 2. maja 1871 31/« milijone frankov rente in vatikan, torej po knežje živi. Naš izveličar je Petru rekel : vtekni meč v nožnico, Čemu bi potem njegov namestnik z vojaki igral in se s posvetno vlado ukvarjal, ko je vendar v sv. pismu zapisano: moje kraljestvo nij od tega sveta ? Laž je torej vse, kar se od farizejske strani o papeževem jetništvu uepod učenem u ljudstvu govori. Italija je, zedinivša se, ovrgla tisto pre-trohnelo načelo vladarske legitimnosti, ki je nasprotno narodovi volji in naravi. S tem je storila velik korak in velik izgled za ves svet in vse narode. 8 tem je znanosti in politiki dala nov pravec, ki zlasti nam Tedaj je res, da hudobnež stori časi delo, ki ga prevari. Istina, gospica Holdenis je bolj dopadljiva, nego sem mislil: nehote je združila, kar je bila hotela razdreti za zmiraj. Kako, da nij vedela, da ljubosumnost živi dalje, nego ljubezen, in da jo v nekaterih slučajih zopet vzbudi? Le mislite si Človeka, ki mu blago nij čisto nič mar; ako pa začnete vpiti tat! tat!, bode imel takoj roko pri žepu. — Pri tej stvari je še več, odgovorim jaz, gospod Mauserre se jo prepričal, da sc človek svojim spominom ne odtegne tako lebko. I že mislimo, da so mrtvi; mahoma pa pridejo — ne ve so odkod, ter nas zgrabijo za goltanec. Najboljše je, da se človek ne razpre z njimi. — To je možno, odgovori on; a nam ne je Še po sreči izteklo. Ah! ti rokovnica ti! — Pa si jc počel zagrizeno roko meti. Slovanom še prav pride. Vzemimo samo, kako se nazori v mednarodnem pravu in državoslovji mene in Čistijo baš od nove Italije sem. Dva slavua profesorja italijanska, Mancini in Mamiani, sta v tem nov pot prokrčila. Prvi pravi in uči: „Mednarodno pravo v pravem zmislu bode stoprv potem eksistiralo, ako se bodo enkrat narodnosti kot nositelji narodopravnib zahtev smatrali, ne pa obstoječe deržave." In Mamianijev uk se daje v besedah izreči: „To novo pravo bode izvršeno, ako bodo v Evropi le narodne države." Obadva ta dva in drugi italijanski učenjaki, ter ž njimi čedalje širji ini krogi veliko drže na samodoločbo na rodov, katero baŠ mi zahtevamo za sebe in svoje terjatve. Torej nauki, ki ustrezaj« našim načelom, ki naravno izvirajo iz naše ga narodnostnega boja, so v vsem italijanskem gibanji, — čemu bi ga mi narodnjaki pisano gledali, kakor ga farizeji? Politični razgled. NotrttnJ«* «tc»Ac'I«v P Zjiibfjatii 17. septembra. ..Somi- uud Montags-Zeitung" piše glede ftifešctnih ro/ifcr. da je vlada, če prav ne rada, vendar morala razpisati volitve, ker bi vsako odlaganje položaj za ministerijelno stranko shujšalo. Sicer pa prve direktne volitve za državni zbor nemajo one imenit-nosti, katere jim pripisava centralistična svo-jat, kajti prava volilna svoboda bode omejena, tedaj državni zbor nikakor ne bode izraz mnenja narodov. Zato bode avtoriteta tega zbora le mala. Volitve na Koroškem bodo v kmetskih občinah 13., v mestih 18., v trgovinski zbornici 23. in v velikem posestvu 25. oktobra ; na Gališkem v kmetskih občinah 17., v mestih 23., v trgovinski zbornici 27. in v Proti polunoči me zapusti. Vse to, kar se je v zadnjih štiri in dvajsetih urab zgodilo z menoj, me je tako zbegalo, da mi nij bilo moči spati; sklenem tedaj, da se ne bom vlegel na postelj. Hodil sem po sobi sem ter tja, in sklenil sem, da bodem to nada ljcval do jutra. Želel sem z vrha svojega stolpa gledati Mctin odhod; mislil sem, da bom lagljejc dihal, ako bom svojim očesom izpred velike ostrožnico videl oditi kočijo, ki bo vzela soboj sovražnico mojega pokoja. A še je bil čas do odhoda; vzamem si „notes" ter začnem čitati zgodovino svojega življenja; a komaj eno jioglavje sem dokončal; nij se mi uže več ljubilo listov obračati. Hodil sem tedaj sem ter tja, hoteč misliti na lioabdilov plašč, ali na teorijo komplementarnih barv; a vse drugo mi je brodilo po niožjauih. Pa sem se naslonil na okno. Ogledava! sem visoka drevesa, moleča svoje vrhunec proti zve/, dat emu nebu, vrsto /mešanih streh in dva vetrokazuika, ki sta velikem posestva 29. oktobra. V Istri in na Goriškem so volitve v kmetskih občinah 15. oktobra. Poslednje dni je bilo mnogo rolitnih shodov, v katerih so se kandidatje za državni zbor predstavljali in svoje programe volilcem razvili. Na gornjem Štajerskem, kakor kaže, „mladi" Nemci volilno gibanje vodijo. V Bruku na Muri so volilci pristopili „mlado"-nemskemti programu in sprejeli za kandidatu deželnega poslanca Z«choka za kmetske občine in dr. Heilsberga za mestno skupino. V Rotonmanu je za kaudidata postavljen baron W*lt< rskircheo, tudi mladonemee. V Čvikih listih se razmatra vprašanje, ali aktivna ali pasivna politika nasproti deželnemu in državnemu zboru. Tudi več brošur se je izdalo. V Gregrovi tiskarni se je tiskala brošura, katera zahteva vstop v deželni zbor, o državnem pa molči. Pisatelj odvrača ugovor, da bi se zdaj to vprašanje v miru pustilo z dokazom, da se ne sme vstvarjati neka politična nezmotljivost, ko se branimo proti cerkveni nezmotljivosti. Nedostojno jo za češki narod, da bi samo 12 mož (klub deklarantov) smel zanj misliti in sklepati. V drugi brošuri se ostro graja zveza narodne stranke s fevdalno-kle-rikalno, katera hoče narod imeti samo za sredstvo pri svojih reakcijonarnih nakanah. Češki „Pokroku govori o ruskem mnenji glede potovanja italijanskega kralja v Beč, ter konstatira, daje Italiji, Rusiji in Avstriji — ultramontanizem ravno tako nevaren, kot pretiran radikalizem. Italijanuki volilni odbor v Trstu je že razglasil oklic za volitve, v katerem pravi, da se smejo voliti za poslance samo taki možje, kateri bodo delali v duhu časa za liberalna načela, in ki bodo varovali italijansko narodnost in avtonomijo tržaškega mesta, a spoštovali tudi vsak drugi jezik in na rodnost. Za hrvfttskvolt»iijNko;rti |Izv. dop.] (A vendar jihnevlovijo!) Ker so se tudi Slovenci, čeravno sloveči kot dobri ka toličani, zlasti na deželi po navadi od nekdaj za pridige premalo menili (in se ve pa, zakaj prav za prav — saj to je sicer pove dal cel6 tudi bivši časnik „Slovenec", v ka terem je nekdo po vsej pravici trdil, da le kratke, a lepe in krepke pridige se ljudstvu dopadajo), je duhovščina iskala, in pa po svoji misli tudi našla nek pomoček v tej zadevi, da ljudstvo sili, poslušati pridige Videvša namreč, da tisto sv. maš rado ne za nemarja, je ona vpeljala s časom navado, da je pridiga le med sv. mašo, zato, da so ljudje tako nekako vi ovij en i, to je, pri siljeni (!), ostati v cerkvi tudi ob pridigi, in jo tedaj poslušati. A ljudje (sicer le moški, se ve) so zastran tega bolj zviti, kakor je duhovščina, ta ravna po svojem, in 'judstvo tudi po svojem! Brž ko se začno pridiga, pobegne veČina prišedših k sv. maši, in se vrne še le po nje izvršitvi. Tega sem se popolnem prepričal pred nekimi dnevi tudi na T ... . vem, kder sem našel, da mnogo moških je ob pridigi okolo cerkve stalo in se pogovarjalo. ..Taka je navada" ! so mi zavrnili, ko sem prašal po uzroku te prikazni. Naj bodo pridige, kakoršne bi morale biti, in pa posebno manj puhle, pa bo šlo drugače, tudi brez takega rnerazum-nega lovljenja", sem si potem mislil. Iz pri Rogatci 14. sept. Izv. dop.) Število tukajšnjih gostov, katerih je 30. avg. toliko privrelo, se že dan na dan zmanjšuje. Vsakdanja godba bode te dni ustanovljena. Tukajšnji kmetski prebivalci se ne morejo dosti načuditi letošnjim gostom, od katerih so mnogokrat v miloj slovenščini se ogovarjati slišali, in je nekateri tudi hrvatski govoril, kar tukajšnje ljudstvo tudi prav dobro razume ter ne more lehko ločiti hrvatskega od slovenskega govora. — Tudi v teh krajih so ljudje za prihodnje direktne volitve že dobro pripravljeni, ter se vseskozi, tudi od klerikalcev moteni možje pomenkovajo o dr. P loj i, za katerega hočejo delovati in ga voliti v državni zbor. Marsikateri tukajšnjih kmetov že izprevida, da je gospod Herman do sedaj sicer zagovarjal in se potegoval za naš narod, a deloval in zastopal je poslednji čas bolj le duhovniški stan. Kmetje, na svitlem ste. Dober in pravi program za volitve imate. Volite le g. dr. Ploja, ki pozna vaše težnje in tuge slovenskega naroda , kateri ne bode zagovarjal samo duhovniškega stanu, kateremu se, kakor dobro veste , nobena krivica ne godi , ter se povsem prav dobro počuti, nego tudi druge stanove in posebno pravice slovenskega kmeta. — Letina je tukaj srednja. Koruzo je suša nekoliko prevzela, branje nam je toča nekoliko pokvarila, a od bližnjega hrvatskega prihajajo vesti, da bode tako dobro branje, kakor že več let ne tako. Iz mIov. &ttij4»rj»» 14. sept. [Izv. dop. J Neki zagrizeni sovražnik šole in oči-vidnega napredka njenega piše o nas v „Graz. Volk8blatt", ter udriha črez Šolske postave, posebno pa črez odpravljene premije in novo uvedene šolske veselice. Iz vsega dopisa tega ultramontanca se vidi sovraštvo do učiteljstva , katero dobiva vedno več vpljiva med ljudstvom , despotizem nekih (Dalje v prilogi.) škripala zaradi vetra j — zdelo se mi je, da ta dva vetrokaznika, ta drevesa, te strehe občute veliko ginenje, katerega bi se rade kmalu iznebile, in da ima grad ostrmeli obraz kurnika, v kateri je zašla lasica. Kmalu zaslišim praskati ob vrata j poslušam. Potrka se; jaz zakričim: —Kdo je? Duri se odpro in prika/e se mi Meta Holdenis, oblečena v svojo sivo opravo in prsno zaveso iz tnla, na katerej je običajno visel karncolast križec. To je bila njena jutranja toaleta; a zdelo se mi je, da jo zavesa, ki jo je božala po licih, nova, da jo je ravnokar nalašč vzela iz kartona, da bi meni delala čast. Zdela se mi je Meta skozi in skozi Čisto nova, kakor bi je še ne bil nikdar videl. Mokri pogled se ji je svetil čudovite sladkosti; oči, ki so jokale mnogo, so se ravnoko raztegnile zaradi trpljenja. Čelo ji je plulo v luči; človek bi dejal, da jo kerubin tuge ali kesa zlil nanje kupo nebeške rose. Lepota je vedno sama sebi podobna. Nijena stvar se ne ponavlja brez prenehe, nego po postavah, ki imajo karakter ; to 8o čevlji za iznenado. Gospa, umeteljnik tudi pozna jezo, nevoljo, zaničevanje; a vest mu je čestokrat na razpolaganje. On meni, kakor Brindoisou, da je oblika velika stvar, in on odpušča zločinom, katere spremljajo lepi lučmi vpljivi. Prva misel mi je bila, da sem vzel svinčnik, ter rekel čudnej osobi, ki me je obiskala po noči: — Ostanite tam, na pragu, držite se po konci in ne genito se, dokler vas ne narisani. — A urno spremenim misel: akopram se mi je videla Čisto nova, vzbude se mi ipak spomini ter jo pozdravijo, klicaje jo po imenu. Izpoznal sem instinktno lahno in gibko postavo, ki sem si jo bil stiskal v roke, dve roci, ki ste se mi bili položili na oči, usta, koja so stali poljubi ravno toliko kakor obljube. Jaz obrnem glavo, da se mi je videlo, kakor da bi hotel reči: — Odlazite mi prej ko morete! — Ona odskoči; potem so osrči, stopi v sobo, ter zapre duri. Sama sva bila, jaz pa ona! Grajska ura je udarila dve. — Kaj mi hočeto? zavpijem jej robato. Ali ne vidite, da vas me je groza? Ona pade na stol, položi komolca na mizo, pa začno zalita sč solzami in radodarna s pridevniki, s kojimi me je ravnoko obsipala, nekaj, kar se običajno imenuje izpoved, to je beseduat razgovor, poln nesoglasja in protirekov, iz katerih sem komaj razločil resnico od leži. Karkoli je rekla, verjela si je; to nij bila potnhnena duša, nego spridena vest; ker je šla rano v gim-nastično šolo sofistike, pridobila si je tako ročnost, da je pregovorila vse, kar so ji je zdelo. Gimnastika jo dobra reč, gospa: a rabiti jo je treba diskretno. Ne trpite, da bi se učili vaši otroci ude zvijati si, niti na glavi stati; a tudi tega ne dovolite, da bi se jim vest tanjšala. Poprej tepec, nego komedijant! ako bodem kedaj oče, bo to moja maksima. Meta se začno tožiti, govoreča o sebi Priloga »Slov. Naroda- h št. 214.. /S. septembra /873. duhovnov pa hira. Katero šolo dopisatelj meni, to dobro vemo. Da je napredek šole na veliko višji stopnji sedaj, nego-li popred pod klerikalnim vodstvom šol, to vsi pripo-znajo. — Kaj se tedaj dopisatelj repeuči in huduje nad novimi šolskimi uredbami V Da dobro urejene šolske veselice pre-kose nekdanje premije, to mi bo vsak pedagog pritrdil. Šolska veselica je za vse učence, vsi se razveseljujejo, in staršem se veselje do šole veliko bolje v srce cepi, ko vidijo učence so razveseljevati na prostem, nadzorovane od svojih ljubljenih učiteljev. Ko bi to ne bila dobra uredba , zakaj se otroci tako vesele šolskih veselic V Zakaj se starši vedno udeležujejo v obilnem številu šolskih veselic in učencem postrežejo s soboj prinesenimi jedili V Ne vtikajte se tedaj gospodje duhovniki v take reči, katere vas ne brigajo. Država in narod že skrbi za to, da se otroci vsestransko izobražujejo. Iz S in in-|ii pri Celji 12. sept. [Izv. dop.J Šolska svečanost se je včeraj tako slovesno in sijajno vršila, da so bili šolska mladina, učitelji, starši otrok in drugi na-vzočni popolnem zadovoljni. Dopoldne so bile v šoli v vseh treh razredih poskušnje, takoj popoludne pa je šla šolska mladina na čelu z godbo, tribrojnimi zastavami med streljanjem z možnarji, spremljena od visoko brojne množice ljudstva raznih stanov na četrt ure od trga na vzvišenem prostoru ležeči travnik, kjer se jej je postreglo z raznimi mrzlimi jedrni, kruhom in nekoliko z vinom, potem pa so se vrstili govori, deklamacije , petje, telovadbe in igre v zado-voljnost mladine same in njenih učiteljev, kakor v zabavo in občudovanje navzočnega ljudstva. Lepo, prijazno , stanovitno, solnčno vreme je pripomoglo do vrhunca splošne zadovoljnosti s to svečanostjo , katere ne bodo navzočni pozabili nikdar , kajti bila je v pravem imenu ljudsko razveseljevanje. Komur je znano, da je naš trg še le pred kratkim v vrsto trgov stopil in se še le zadnji čas širi, bo vedel prav ceniti žrtovanje naših tržanov in tržank , ako poročevalec še to pove, da je dotičnemu odboru za šolsko svečanost došlo darov v gotovem denarji nad 100 gld., vrh tega so pa naše vrle gospice še posebej poslale v veliki množini jedi, naj večji del kolače, potice, sladkarije itd. Izvr- kolikor mogoče trdo, risaje svoje obnašanje z najmenj usmiljenimi besedami. Dcjc mi potem, da ji je prišel gospod Mauserre naznanit svoj odhod, da jo je užalilo, dajo tako lehko zapušča, da se ji je njena koketerija (rabila je to besedo) uprla, da je takoj mislila na strašno porabljen]'e rudečega papirja, da jo je ta misel iz početka pretresla, da pa se ji je pozneje priljubila tako, da jo je objela slepo in nepremagljivo strastjo. Pri merjala je fatalno siljenje, ki so mu je udala, nekej biri halucinacij in strahom nnmcšanim potezanjem, katero učinja brezduo na onega, ki mu stoji na robu; končno reče, da jo to preskušnja, ki ji jo je bog poslal, da jo poniža, a da jo s tem nauči božjo krepost kesa, ki ji je bil dozdaj nepoznat. Tako je govorila. Ponavljam vam, to je bila sleparska vest, trak čez oči: oble so se trkljalc, skakale, se križnic v zraku Toni Flamerin bi bil ploskal, ko bi no bil užaljen. (Daljo pri h.) šitev cele veselico je bila izvrstna. Končno se je vrnila cela množica nazaj in se je po slovesnem govoru razšla. — Pri veselici je bilo navzočnega ljudstva raznih stanov mnogo : počastili so nas pa tudi odlični gostje iz raznih krajev. Iz «»f o* 4»ii j£ riaal (ji 14. sept. 11 z v. dop.I Koncem pret. meseca smo tukaj na meji slovenstva in nemštva slovesno končali šolsko leto. Kar se vspeha tiče, moremo še zadovoljni biti. Ker je bila tudi učiteljska konferencija sodnijskib okrajev Slo-venjgradec, Šoštanj in Marenberg, prišlo je v ponedeljek 1. sept. iz omenjenih okrajev blizu :>0 učiteljev skupaj , ki so bili prijazno sprejeti. Vsak narodnjak je mislil, da bo videl vrle slovenske učitelje, a videl je v teh treh dnevih, kar so tukaj ostali, da ima le večjidel čestitelje nemškega raanic-luštva pred soboj. Da bi tudi šolska mladina na konci leta kak veseli dan imela, napravila se je 2. sept., v gozdu lehenskega grada, majhena veselica za mladež. Ob treh popoldne imenovanega dneva šli so dečki in deklice naše šole skozi trg. Uže prvi pogled na ve selo mladino ti je dosti očitno pokazal, kak duh po naši šoli in pri večini naših šolskih svetnikov veje. Nosili so namreč otroci tudi zastave, toda zastonj je oko iskalo kake slovenske, videlo jo le samo nemške, ako-pram bi prva bolj naravna bila, ker, kakor uže enkrat omenjeno, je velika večina učečih se otrok od slovenskih odgojiteljev, kateri tudi žele, da se njih otroci kot zvesti sini majko Slave izredć. A žalibože je vse drugače. — Dospcvši na za veselico namenjeni kraj, razškropi se mladina, učitelj i pevci pa se vstopijo skupaj ter zapojo najprvo — „die VVacht am Rhcin!!' Videti bi jih moral, dragi učitelj! lete slovenske rojake , kako ironično je iz njih ust, jim teško da iz srca prišedši glas : „licb' Vater-land' itd., donel. Zdelo se mi je , da so so jim vrabci in ščinkovci smijali. Vsak rodoljub pa je moral iz dnu srca izdihnoti: „Hog jim grehe odpusti, vsaj ne vedr» kaj delajo v njih klečeplastvu pred nemškutarstvom." — Ko so se otroci dobro imeli in je užo večer došel, začeli so se nemški govori, obstoječi iz navadnih fraz, vršiti, pri katerih so morala mlada slovenska grla na vso moč nhoch" kričati. Nasledno jo bral naš učitelj četvrtoga razreda, g. B. (rojen iz vipavske doline) šolarje po vrsti; a čuditi sem se moral, kako jo ta gospod slovenščino pozabil (?), kajti on nc zna več slovenskega imena „Breznik", ampak le ,, lTrcsnik." Ko BO šli otroci domov, bila jo v leheuskem gradu in drugi večer v mestu za došle učitelje veselica. — Pri učiteljski konferenciji , pod vodstvom šolskega nadzornika g. II a In c r j a , govorilo so je vse tudi le v zveličavni nemščini in gospodi slovenski učitelji so se na vso moč prizadevali, Nemcem se prikupiti s tem, da so s tako gromi.vitimi ,.hoch" govore spremljali, da seje skoro do skrajne hiše našega mesteca slišalo; kakega „živio" nij bilo ni slišati , tako dn. ko bi bil kak človek iz velicega svobodnega (!) „Ueich-a" leto slišal, bi lehko reči mogel: nSo \veit erstreokt sicb unser Reich." — Mi Slovenci pa z obnašanjem večino le-tcb slovenskih učiteljev nikakor zadovoljni biti ne moremo. — To so PniBaki, fiz liozj&tiiNl4«kur&i olii-it.jtfc na slovenskem Štajerskem 11. sept. [Izv. dop*] Da slovenski Hvet izve, v kakem za narod slovenski žalostnem stanji je prebivalstvo v kozjanskem okraji, hočem razmere nekoliko razjasniti. V Kozjem je že več let za kontrolorja neki ,, leti nevedno ljudstvo za načelnika okrajnega zastopa izvolilo, v katerih treh letih si je ta možiček svojo mošnjo dobro zrediti znal, kar se iz sledečega lehko razvidi : Kot uačelnik okrajnega zastopa ima g. Hribar za izdrževanje okrajne ceste in tako tudi za popravke mostov in prepustov skrbeti, kar ta gospod točno izpolnuje, ker ima za svoj trud vrlo lep dobiček. Po drugih krajih, in mislim da tudi pri nas postava zahteva, da se mora za vsak popravek ali novo stav-jenje kakovega koli cestnega objekta od strokovnjaka (inženerja) proračun ali pa najmanj od zvedenih mož procena izvesti, in potem se ima na temelji tiskalne cene javna licitacija razpisati. Ali g. Hribar bi pri takem postopanji premalo ali nič dobička neimel, za to neče niti inženerskega proračuna uiti omenjene procene, še manj pa javne dražbe, ampak sam s kakim podvKetnikom, kateri v njegov nemčurski rog trobi, aknrdira in po takem nepravilnem postopanji mora ljudstvo za izdržavanje ceste veliko preveliko plačati in so tudi vsak dau dotićue pritožbe med kmeti čujejo. Po vsaki sednici okrajnega zastopa daje g. Hribar iz ,,svojega žepa" velikanske pojedine, samo da bi posamezni za njega še za naprej agitirali in tako še dalje mačka pri špelni pustili, kar pa upam, da se bode enkrat zmotil, ker ljudstvo mora sprevideti, kdo z njim pošteno misli, domač človek, ali pa kak nemškutarski pripotnik in sovražnik slovenstva? — Vsakako se mi pa čudno zdi, da ima kontrolor v Kozjem toliko časa, da celi dan okolo lajna, ko po drugih krajih porezuiki in kontrolorji noč in dau v uradih sede. Dokler Dođemo imeli take sovražnike slovenske narodnosti za načelnike okrajnih zastopov, nij upanja o zboljšanji narodne stvari. Srce me boli, kadar v čisto slovenskih krajih, kakor so v kozjanskem, za cesto svarilnice zagledam, na katerih je narisana coklja, pod cokljo pa stoji zapisano: oder 2 11. Strafe. — (Jo se pa v kaki trg našega okraja pride, zapazijo se na oglih druge svarilnice 8 sledečim napisom: .. Iher ist das Knallcn mit der Peitsche bei Strafe verboten." — Ali nij to očitno zasmehovanje slovenskega vozarja, kateri niti besedice nemški ne razume V Nij to zametovanje slovenskega jezika sploh V Zatorej dragi možje kozjanskega okraja, kateri še nijste čisto izgubili ljubezni do svojega milega materinega jezika, glejte in delajte na to, da bodo prihodnjič v okrajni zastop možje izvoljeni, kateri vas in vaš jezik srčno ljubijo, kateri vaše težavo in želje zastopati hočejo, nasproti sc pa ogibajte tistih nemčurjev in nemčurskih kontrolorjev, ki globoko v vaše žepe segajo. Iz B r/.iisUc okolic«' početkom septembra. |Izv. dop.] Odkar je koučana nepotrebna, v denarnem obziru posebno škodljiva organizacija tržaške okolice, se je bralo večkrat v časopisih p novopostavljenih komisarjih, policaj-županih, srenjskih in gozdnih čuvajih, ki bo vsi od magistrata dobro plačani, tedaj kupljeni, da delajo, kar hoče in zapove naš toliko liberalno se usteči magistrat. V pnštovanem vašem listu sta bila zbog svojega postopanja ter osobnih zaslug omenjena komisarja: odpadnik Ferluga in slovenožcrec Lakta. Tretji komisar, labon ,.per e\cellentiamu, znamenit zavoljo svojega občevanja in službene natančnosti, je J ust Maiti, žlabtnik iz sela (oobile di sela). Rodil seje v Prošeku, čisto italijanskem mestu (sic!) tržaške okolice , kjer je hodil ko dete v domačo ljudsko „slovensko" učilnico, potem prehodil nekatere latinske šole v Gorici, ter obesivši šole na kol, se po Trstu brezposleno klatil , bil v poslednjem času črnilolizec in prepisovalec pri mestnem magistratu, s čem si je nabral vsakovrstnega znanja in zasluženja, ko se je trebalo, biti imenovan komisarjem. Svojo vlado v Bazovici nastopivši, je kazal kratkoumni, slavohlepni, muogim človeškim slabostim podvrženi, oholi in slaboželjni plemič odmah neko nadvladanje in zapovedal podložnim slepo pokornost. Po prejetih inštruk-cijah je opazoval in voharil vsestranski, se hotel v tuji delokrog mešati, kar mu je mnogo neprijetnostij uzrokovalo. Zapovedal je že od samega sebe izvoljenim in od mestnega sta-rašinstva potvrjenim vaškim načelnikom, (X'a-povillu da imajo biti le njemu podložni, da morajo vsak ponedeljek jntro ob 8. uri (primeri se pak tudi, da ga nij doma, a potlej V) na „Raport" dohajati ter naznanjati, kaj se v vsaki vasi sploh godi, kaj delajo posebno okrajni zdravnik in učitelji ter tudi duhovni. To ljudstvo zelo vznemiruje, zato omenjene načelnike kot ogleduhe z glavarjem vred grdo gleda in tudi črti, in kaj bi ne, vsaki zna, da najbolj nedolžna beseda, vsako še tako priprosto delo in celo misli (ali istinite ali lažnjive, nič zato), gredo s posebnim vlakom v magistratovo poslopje, zato žalostni nasledki mrmljanje , nemir in nevolja do predpostavljenih, da more priti, ako gre takim nepostavuiui korakom naprej, i do vstaje. Če Maiti od koga svojih bolj inteligentnih podložuikov ne zna nič stalnega, pak mu želi škoditi, ga deuuucira kot „pans lavis ta" pri svojih mogočnih italijanskih pokrivateljih: med temi figurira na prvem mestu magi-stratni prisednik Bratič (pure sangue italiano), v katerega pisarni je Maiti, da sam sehe priporoči, in da dve osobi bolj počrni, ustil se: „ako tako napredujemo, v enem letu bodo vsa okolica slovenska*' (sic!), da on kakor Tržačan (od kedaj V) in magistratov uradnik mora na to gledati, da se ne slovcni, nego italijansko ostane (držite smeh) in da mora vsakega ovaditi, ki se ne zlaga z njegovimi italijanskimi mislimi." Pri magistratu dakle je Miiti ponižen sluga, toži, ova-duje, črni in ponižuje drugo, da sam sebe povikša: a do katerega časa vso to V ? dokler se njegova nasprotna črna stran ne odkrije. Po zakonu stareštva je komisarjem ostro prepovedano, za svoja uradna dela od podložnih najmanjšo odškodnino terjati, vendar Maiti na to ne gleda, nego se ponaša kakor neodgovoren paša, in se pusti za nekatera dela plačati. Dogodjaj v tem je bil o dveh srenjskih plesih v Longeri in Bazovici. Lon-gerani bi bili 15. junija radi plesali, ali nijso mogli plesodopusta od magistrata dobiti. U osli so trije mladenci iz rečene vasi na Bazovico, prosili Maitija, ako bi se hotel potruditi in v Trstu dovoljenje izprositi, kar privoli proti temu, da se mu da voz in natura in obed v Trstu. Voz pride, gre se v Trst, ali ker se z vsem moledovanjem pri Bratiču ne dobi dopusta, mora Maiti, zapuščen od omenjenih Longercev, obedovati na svoj žep in se pešice povratiti na svojo kočo. — Bazovci so plesali avgusta po postavnem dovoljenji magistratovem. Radovati se tudi 4. avgusta in plesati, gresta ple-soglavarja h komisarnu (tako ga ljudstvo imenuje) prosita za dovoljenje, nijsta vslišana, dobita pak od njega migljaj, da naj gresta v Trst, in akopram pri magistratu nijsta zadovoljena, najdeta vendar glasbo, pripeljeta jo na Bazovico, moledvata zopet Maitia, obljubita obedino, glej! — vslišana sta, pleše se, ko med plesom lačni in žejni plemič v krčmi, v katerej se je plesalo, povžije na kruhu, mesu in vinu 8 goldinarje, katere pa platita zanj plesoglavarja gostilničarju. Maiti je tudi hud slavofag, a ne spokor-jen in skesan labon, ker ne shrani slovenskih dopisov v svoji pisarni, nego jih sprejme, razpečati, bere, zapečati ter pod zavitkom natrag pošlje pristavkom: „da dopis officiozni spodobnosti nasprotuje," in to zakaj V ker je pisan slovenski in se po njegovi misli ne vjerna z magistratovim občanskim jezikom, ki je le italijanski. Fante zvečer ne pusti pevati, ker slovenski prepevajo, da bi pak italijanski se spakovali, zastavim glavo, ne bi rekel ne bel ne mel. Takim svojim ponašanjem je Maiti tukaj nemogoč postal, je povse osamljen, lazi vrtoglavo okolo , dokler si bode svoje že zdolviseče peruti kakor ponočni metulj v večerni luči opalil in zgorel. Iz 5* lil voh i.i«' 15. sept. [Izv. dop.] Nagodba Hrvatske s kraljevino ogarsko je od hrvatskega sabora z ogromno večino primljena. Da bode primljena, nij tukaj nihče dvomil, ali da bode samo deset glasov proti tej nagodbi, nij uikdo očekival, ker nij bilo mogoče pomisliti, da bodo isti možje, ki so proti Rauchu z vso močjo bojevali, zdaj njegovo delo v saboru potrdili. Nova nagodba pa je ltauchovi tako podobna — kakor jeden krajcar drugemu. Vaš zagrebački dopisnik vam je žo o razlikah med Rauchovo in sedanjo nagodbo pisal, nij mi tedaj treba o tem poročati, samo mi je dolžnost konstatirati, da so vsi misleči ljudje v svojem srci proti nagodbi, ki jo je zdaj sklopil hrvatski sabor. Simpatija inteligencije gre zdaj doktoru M a kancu — ki se je tako moževno ponašal, da obrani pravice in čast hrvatskega naroda. Povsod, kjer se poznati in prijatelji pri čaši vinca skupijo, pije se z navdušenjem na zdravje dr. Makanca in opozicije, dok se protivna stranka (v pre-nagljenji V Ur.) takimi imeni titulira, da jih nij mogoče napisati. Prije bil bi mislil, reče mi neki dosetui prijatelj — da bodo žandarji in Udmanič iz jedne zdelo jeli, kakor da se igda Itauch in Miškatović bodeta rokovala, ili Vakauović in Voučina se tako prijateljski zedinila. Ne sme se pa misliti, da so možje iz saborske sredine zato izdajnici, ker so novo nagodbo poprimili. Nužda, silna nužda — v kateri se naš narod nalazi — jih je nato primorala. Težko si je pomisliti — kako globoko je hrvatski narod v kratkem času materijalno in moralno pal. Štiri leta nij kmet skoraj nič pridelal — zadnjih let so mu povodnje, letos pa miši in druge nesreče pridelek popolnem uništili, k tem nesrečam pride živinska kuga in takoj za njo strašna kolera, ki še vedno neusmiljeno med ubozi-mi ljudmi razsaja. Naš slavonski kmet je vsled teh nesreč popolnem berač postal, tako da v hišah — ki so nedavno bogate bile — ne najdeš denes zrna žita, niti dlake živine, ampak suha — od kolere in lakote obledela lica in upale oči — ki žalostno gledajo, od kod jim pride pomoči. NiČ bolje od materijalnoga nij moralno stanje — barem v Slavoniji. Pomankanje šol, pokvarjenost ili saj nemarnost duhovničtva — nečuvena korupcija č i n o v ni č t v a — dognala je naše proste ljude tako daleč, da neveruju skoro nobenemu človeku več. Kako bi pa tudi mogel kaj verjeti, kad vidi pri duhovnikih samih naj večje grehe, konkubinat je tukaj tako navaden, da se nitko nad njim več ne skandal izu je — ali kar je popu slobodno, nij se čuditi — da tudi drugi pokušajo. Ako pomislite, da je zloglasni Rauch — najbolje in poštene činovnike od-tiral — varalice, goljufe in ništarije njemu podobne na mesto doteranih namestil, onda lahko verujete, da nij sodstvo in uprava zemlje nigde pod solncem v tako žalostnem stanji — ko pri nas. Tak žalosten položaj zemlje primoral jo mnoge poštene može na saboru glasovati za nagodbo, bodoč se na dajo, da ako bolja vlada na čelo zemlje stopi — mora se tudi stanje — v katerem se nalazimo — s časom poboljšati. Domače stvari. — („Slov. Narod" zopet kontls-cirail.) Včeraj nam je c. kr. policija na ukaz državnega pravnika zopet ,,Slo venski Narod*' konfiscirala zavoljo uvodnega članka, v katerem smo pisali o prihodnjih volitvah. Lepa nam tiskovna in — volilna svoboda! Da naročnike za nekoliko odško-dujemo, ima denašnji list prilogo. — (Preširnov album), ki ga izda slovensko pisateljsko društvo, se že stavi v narodni tiskarni. Pisatelji, ki imajo še kaj za to knjigo namenjenega, naj izvolijo poslati rokopise odboru ali uredniku albuma J. Jurčiču. — (G. profesor Janko Pajk.) Iz Maribora se nam piše 10. septembra: Za kmetsko volilno skupino Maribor, Slovenska Bistrica, Konjice, Slovenjigradec in Ma-renberg je postavljen za narodnega kandidata v državni zbor bivši profesor, gosp. .Janko 1'ujlt in sicer na podlagi kompromisa med obema narodnima strankama. Veseli nas, da je v tem važnem volilnem okraji, katerega so nemškutarski ustavoverci že za popolnem svojega smatrali, prevzel kandidaturo mož, s katerim morajo Slovenci nedvom-Ijivo zmagati proti nemškemu stotniku Seidlu, ako delajo složno in pogumno. G. profesor Pajk nij samo literarno, ampak tudi politično izobražen slovcuski pisatelj, on je pošten rodoljub, dober govornik in da ima tudi dovolj poguma, pokazal je predlanjskim, ko ga je miuisterstvo vsled ovadeb Seidl-Brandstettci-jovih prestavilo od mariborske gimnazije. Tacaš je prof. Pajk branil svoje pravo do poslednje stopnje in v boji za pravo raji pustil službo, nego da bi se krivici udal. — G. J. Kosti), poštni uradnik v Ljubljani, eden naj poštenoj šili in žrtvoljubnejih narodnjakov je predvčeranjem umrl. Blag ina spomin! — (Slavnosti stavljenja spominka na grob S. Jenka) 28. t. m. v Kranj i se ndeleži tudi slovensko pisateljsko društvo. — Kot govornik je od odbora delegiran odbornik dr. Zamik. — (Dr. Foregger) razglaša v „Ta-gespost" bombastičen oklic na volilce mest in trgov celjske volilne skupine za mesta in trge. V tej skupini so skoraj vsi volile i iz-vzemši nekatere importirane tujce slovenskega rodu, Se tudi ne vsi slovenskega mišljenja. A tudi oni, ki se ne čute Slovence, ne iščejo svojega spasa v Prusiji. In tem slovenskim volilcem nasproti kliče Foregger: Jaz sem Nemec z dušo in s telesom in tega mnenja, da mora politika Avstrije biti nemška, ker so Nemci državo ustanovili in jo obdrže. Ncmštvo in svoboda je v Avstriji eno in isto. Kdor je nemško misleč, je prijatelj svobode in napredka" itd. In s takimi publimi in razžaljivimi frazami se predrzne ta Foregger stopiti med Slovence ter se jim ponujati za poslanca. Naj se širokousti na Dunaji, a tako daleč mi Slovenci še nijsmo prišli, da bi si volili za svoje zastopnike smešne „Be-zirksbergerje" a la Foregger, ki bi morebiti kot sodelavci „FIobau bili na svojem mestu, v državnem zboru med resnimi politikarji pa bi le smeh probudili. — (Sokolov izlet.) Čem dalje tem redkeji so izleti Sokola; da je pa to skoro naravno, kaže odlok mestnega magistrata v Ljubljani 11. septembra 1873, št. 10087, kateri se glasi : ,,Telovadnemu društvu Sokol v Ljubljani. V porazumljenju z okrajnima glavarstvoma, ljubljanskem in kamniškem se društvu izlet 14. t. m., ali pri neugodnem vremenu 21. t. m. čez Vir v Mengeš le pod naslednim pogojim dovoli: 1) Izlet iz Ljubljane in v mesto nazaj ne sme biti spremljan z godbo ali upitjem. 2) Društvo se ne sme v nobenem kraji političnega okraja ljub ljanskega ustaviti, tudi pri prehodih vasi godba nc sme igrati. 3) Obstanek v enim ali drugem kraju ne smo se rabiti za politične agitacije ali demonstracije. 4) Je za natančno spolnovanje teh pogojev gospod načelnik društva „Sokol" osebno odgovoren." Da si ta odlok izletu nij posebno ugoden in celo obiskovanje krčme zabranjuje, se je vendar v nedeljo zjutraj ob xj., 7. uri zbralo dovoljno število deležnikov ter veselo nastopilo potovanje pri najlepšem jesenskem vremenu. Godba je svirala priljubljene popotnico, pevci so s svojim izvrstnim petjem krajšali pot, po vaseh pa so pokali možnarji in je Sokola nazdravljalo občinstvo. Ker se društvo v ljubljanski okolici ustaviti nij smelo, so le nekterniki obiskali lično okinčani vrt pri „Alcšu" na Jožici. Nežna roka gospodične Rezike je, ker nij bila doma, pustila na mizi pismen, jako srčen pozdrav in lepo število šopkov, za kar jej gre najtopleja zahvala. Preko Črnuč, Dobrave, Trzina dospel je Sokol ob V2 10. uri na Vir, kjer je bil pri Vodopivcu pripravljen izvrsten zajut-rek. Petje, godba, telovadba in zdravice so se primerno vrstile na Viru in v Dobu, kamor jo šel Sokol nazdravljat tamošnje bralno društvo. Skoda le, da je kratkost časa silila naprej. Slovesno sprejet je dospel Sokol o 2. uri popoludno v Mengeš ter po skupnem obedu na prijaznem vrtu gospoda Sunkarja, preselil se na lepi in okusno okinčani vrt gospod Stare-tovo pivovarne. Vrt je bil v vseh prostorih napolncn, zabava jako živahna in ples tako navdušen, da se je na grajski višini zažigal umetni ogenj in ob 1!19. uri je bil splošni odhod. — Ta izlet je bil vseskozi izredno prijeten in poln zabave, a mogoče nij popisavati ga prav na drobno. Vsacemu, kdor je izlet pospeševal, bodi srčna zahvala, zlasti pa družini Starc-tovi in gospodu \Volfu, kakor tudi predsedniku jako vrlega bralnega društva, gospodu Mih. Stare-tu. — Kot zanimivost naj še dostavimo, da se dubovništvo tega izleta nikjer udeležilo nij. Je-li to slučaj, ali so drugi uzroki? — (Griža.) V Ljubljani griža hudo razsaja. Bolnih je na njej dosta otrok ter jih že več pomrlo. — (Deževno) je zdaj že skoro preveč; v vinogradih bode grozdje začelo pokati in gnjiti, če ne dobimo jasne in tople jeseni. Kljubu dežju vendar nij hladno in je temperatura po 2° do 3° R. nad povprečno temperaturo meseca septembra. — (Za kancelista v Ljutomeru) je imenovan g. Franc Galler, kancelist v Muravi na gornjem Štajerskem. — (Graščina Ptuj) se bode 27. t. m. po javni dražbi prodala. Cenjena je na 181.600 gld. — (Od strele ubita) je bila 7. septembra Jerica Sagadin, hči gruntnega posestnika v Stopnjah v slovcnjo- bistriškem okraji, ko je iz cerkve domu Šla. — (Izgled nasledka dobre s a d-jereje). Nek vipavski kmet ima že zdavnaj dobro in vse hvale vredno navado, da nosi sem vsako leto sadje, in ga tukaj z lepim dobičkom prodaje. Ta prodaja mu nese v delavnik vsak dan okolo 17, ob praznikih pa celo okolo .r)0 in leto za letom okolo 700 goldinarjev čistega dobička. Ali je morda to malo ? Tako ravnajo pametni sadjerejci! porabljaje koristno vsake ugodne priložnosti, da spečajo svoj pridelek. Naj se posnema takošni izgled! — (Goveja kuga.) Po vladnih hrvatskih poročilih se je goveja kuga na l/a ure približala štajerski meji, ker so je prikazala v Bregovljah zagrebške županije in v Klancu varaždinske županije. Štajerski namestnik jo tedaj ukazal, da se napravi kužni mejni okraj, v katerega spadajo občine b reškega in kozijanskega okraja. — (Iz Trsta) se nam pišo: „Slovenski Gospodar" so ne prodaja več tukaj. Slovenci so ga siti; ne marajo zanj, imajo ga za prcklerikalnega. Oni bero zdaj rajši „Slovenski Tednik". Tudi v teh krajih je občna misel med njimi, da duhovščina naj se peča le se svojimi cerkvenimi rečmi, ne pa s politiko. Sicer našo vere, o kateri duhovščina vedno trobi, da je v veliki nevarnosti, oni nikakor ne zaničujejo, ampak jo zvesto spoznavajo iu spoštujejo, kakor od nekdaj: le v farske blagajnice ne bi radi preveč denarja vlagali, da se gospodje kaj boljo imajo — bolja vina in jedila vživajo, cigare puhajo, in združeni med soboj pridno kvartajo kot — pravi nasledniki Kristusa, ki se je pa vendar drugače obnašal! — — (Nesrečen utopljenec.) Pišo se nam iz šempeterskega predmestja v Ljub ljani: V torek se je pri šempeterskem mosta nekaj strašnega prigodilo. Dolgobrad nesrečnež pade ali skoči v vodo Ljubljanico, valovi ga zgrabijo, v sredo zaneso, nevarnost za njegovo življenje raste, ljudje se ob bregu nabirajo in pobalinje upijejo : ..utonil bo, utonil bo!", a nihče si poguma ne vzame, da bi topečega se iz mokre smrtne postelje rešil. Zdajci v diru pridirja velik mesarski pes in se zakadi v vodo in I glavo majajo in po pasje, kakor zna in ve, plava sultan proti sredi vode, kjer unesrečeni obupen boj bori z mokrim elementom za drago svojo kožo. „Pes ga bo rešil" govore med gledalci na bregu in med pobalini, ki imajo na celem prizoru svoje veliko — veselje! A „Ur-banov pe% hudoben ves", ne da bi po sa-maritansko utopljenca izvlekel na suho, — popade ga ljuto in mu vrat pregrize. Ru-deča kri so razliva in meša po vodi okolo utopljenca, ki se še s slabimi močmi brani in je včasi že samo brada videti ga. Usmilijo se ga potem mesarski hlapci in ga iz-vlečejo iz vode, ali bilo je prepozno, nesrečnež pogine. „Kdo je pa ali kaj?" vpraša človek, ki blizu priđe. „Kozcl je v vodo pal in so ga ven potegnili", odgovore. „A samo kozel, mislil sem da človek", pravi oni in gre. „Kako je v vodo prišel V" vpraša drug radovedno. „llm, ali ga je nesrečna ljubezen, ali kaka delravdacija, ali melanholija gnala iskat smrti v vodi, ali se je le na mostu izpodteknil, o tem nij kozel pustil ni pisma ni patenta", odgovori drug, jaz pogledam še enkrat zaklanega in unesrečega kozla, (lenem roke na hrbet in zamišljen dalje korakam. Razne vesli. * (Na koleri) je umrlo na Ogerskem do 1. septembra 104.000 ljudij. Tako poroča po vladnih naznanilih ,,P. N." — Odslej kolera nekoliko ponehuje. * (Čehov je v Ameriki) v zodinjenih državah že 150.000 glav. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in hrez stroškov. Revalesciere du Barry Viem trpečim zdravje po izvrstni Revalčsclere (hi Burrv, katera brez porabe leka iti hrez stroškov sledeče bolesni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš-njuka, v mehurji, in na ledvicah, tnherkole, »ušico, naduho, kašelj, neprcbavljivosr, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vunje tudi ob času nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekoni zoperstavljala so : Spričevalo št. 7:1.928. NValdeg na Štajerskem, 3. aprila 1H72. Hvala Vašej llevalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lolctncga trpljenja: otrpnost na rokah in DOgan, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljši)] časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Br. s i m o. Spričevalo št. 98.268. Trupani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničuieo v najhujši Stopinji, je bila od zdravnikov za Izgubljeno smatrana, kar sem se odločil pribežatl k Du Barrv-evi nepreccnienl Reva- lesciore. To Izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev , v kratkem času one strašne bolečim; ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno -10 let stara, plesov udeležiti mogla, To Vam naznanjam na korisl vseh enako trpečih in bq Vam srčno zahvalim. Atauasio II a r b e r a. Teenojai kot meso, prihrani llevalesciere pri odraščenih in pri otrocih f>okrat svojo ceno za zdravila. V plehastih puškah po pol funta 1 gold. .r>0 kr., 1 funt 2 gold, 60 kr., 3 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah i\ 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalescierc-Chocolatčo v prahu m v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4H tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tafl 20 gold., — za, 576 tas 36 gold. - Prodaje: Bar ry đ n Barry & Comp. na imun)!, »allli-.l St. 8, v l.j uiil i m mi Ed. Mahr, v fagjd bratje Obe run /. iuey r, v In»-brnka Diocbtl A Frunk, v o*»|i«»«lMlii ulici, v g. o Jani Cevi biši, h. št. 124 vstanovil. \\ (242—3) < > ►»♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦< ► Čitalnica v Kamniku, katera si je najela celo poslopje na velikem trgu, išče (243—3) Natančneji pogoji se izvedo pri odboru. Veliko množino iz železa vlitih cevij po V,./', "J", 2'/', :i" in 4" premera, za vodo- in plinovode, najboljši angleški i/.ib-lck, imamo v Trstu v za.ogi in je prodajamo po nizkih cenah. Polaganje cevij prevzemoma povsodi, kakor uravnavo celih vodovodov na deželi. (230_5) Tovorni ca ;a\ vodo- in plinovodne naprave Mattison & Brandt, v Gradci. Tržne c«*oe v Ljubljani 17. aeptembra t. 1. Pšenica 7 gl. 80 kr.; — rež fi gi. w kr.; — ječmen 3 gld. 60 kr.; — oves l gl. 80 kr.; — ajda 3 gl. HO kr.; — prosd 3 gl. 60 kr.; — koruza 4 gl 80 kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 6 gl. 20 kr. — masla funt — gl. 55 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeh frišon — gl. 34 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 21/* kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedine fuut 2i> kr.; — teletino funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 2H kr.; — Bena cent — gl. 85 kr; — slame cent — gl. NO kr.; — drva trda 7 gld. 80 kr.; — mehka 5 gl. 20 kr. Dunajska borza 17. septembra (Izvirno telografično poročilo.) BnotnJ dri. uoig v bankov r_i\'-?r.i drž. doix v srebru lft:i0 dri. poeoJSo .V-ioije narodne banke Kreditu« akcijo .... London ... . . Napol........ O, k. o^kšni..... Srebro . . . «W gid 73 „ 101 , 965 , 232 . 112 „ 8 , 107 30 20 7;. 50 45 98 50 kr. Razpis. Na d u.razred n i ljudski Soli v VI o* i rji Kte izpraznent tile službi: 1. Slu/ba li,hI iicilclj.t z letno plačo 500 gld., 50 gld. nagrade in prostim ntano-vaujem. 2. Sin/h.-i poducilol |.i z letno plačo 800 gld. in 100 gld. prikladc. Prosilci naj svoja pravilno obložena, tudi znanje slovenskega jezika dokazujoča prosila r/.p o v do dne *•£. oktoltra t. I. krajnemu šolskemu svetu v ITIozirji. Okrajni šolski svet (rornji grad dne 2. septembra 1873. Anton Goricar, (235—2) namestnik predsednika. Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo maraikatori na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure knpitii, za katere firma prodajalca ne da dovoljne garancije. Pri meni kupljene ure ao vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokai nu)*iroKe j>e MollriuoNti! Neverjetno, pa resnično! Za 1 irl ^iTl Iri" i il I cH švicarska moderna porcolan-einail-ura, z lepimi seljankami '** * Wl • 111 1 in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po ni8ki ceni, koristna za vboge in bogate, z onoletno garancijo. tj p q \€\ In (,-| Prava angleška, srebrna cilindrasta ura, a čiBto talmi-verižico, z £r, §5 • medaljonom, etnijem, ključem in Sletnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taiste krono-čaaomerno ure, najfinejše v ognji pozlačene aamo 12 gld. 50 kr. |Q • -| tt |y-| velja praktična, dobra in čista remontnima ura, tako zvana cesarska ura, ki 111 -ltr ^ I. j0 najboljše delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. ao te ure no morejo dovolj priporočati, ker bo očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne Nine. rSfl 1 iit 1 H tri 8e dobijo moderne vojaško ure, lobke, lične, poleg tega jako elegantne sJtl mM lil JI O —<,'• in okuano, in kar je glavna reČ, zelo natančno gredo in so po čudno niaki ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano arobrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijein, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. W»ni|rf| IO Ju 1 u"l srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim ►~«»II1U l-vto- lit J«JI ^1» kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talml-zlata in garantilnim listom vred. ig^UI^ £tj ^| prava angleška srebrna siderna ura, Bavonoto z dvojnim pokrovom, listom vred. najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim ižli ^'inift 0*l PrAva angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, tno- k^alllfJ M€9 —daljonom iz tahni-zlata, usnjatim otuijem in garantilnim Iiatom. Samo 14 gl. taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. ni^i ~|fS j» I j I^ 4r>| prava angleška Prince of Walea-remontoarna ura, najmočnejšega J.v aH mm obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravom, čistem talin i-zlatu: to ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj, ^fllllf) IQ o*| Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim ► nillllll J.e» l<-sl* kristalnim steklom in se tudi koleajc vidi, ko jo zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z medaljonom in garantilnim listom vred. £^oj||f-| I m .i I j I ^ ifl celo m:\jhnaurazago8po, iz pravega srebra in prav pozlačena, s ^3c«lllO J.** c«ll mm ,1. pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. 1IIIII l?S 111 30 0'\ Prava angleaka najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-^•**"*J" 9f™ HI O * tema ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. Wr||||f-| |W 4. j: OII j n 9*1 «r| najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru- ► «11 i^,vr iii Kbinov, z najfinejšo vorižico iz talmi-zlata, medaljonom, usnjatim etuijom in garantilnim listom vred. W,wt|/v Oijl in O^l *r\ srebrna remontoama ura, se brez ključa navija, h talmi-zlato ► 3«UIH* m i£U veriži5o in medaljonom vred. Samo 33, 35 in 27 gl. ^„""eu" eospo z verižico' ult,daljono,u in &arantiln5ra Samo 30, 35 in 40 gl. 1^%^^ 8rcbrna romo»toar»it ■ d™j»iui »>"- garantovana in patentovana. prava angleška zlata siderna ura s kristalnim steklom. Samo 35, 45 in 50 gl. Stl'iiiirft lil I 'T "\ |On o-1 z'aln remontoama ura s kristalnim Bteklum, 105 in rMIIMI Wl^, r«> 111 IOU gl. 115 gl z dvojniin 8tek|0U1. W.Hm. *Ji U I Ofin «rl pravi angleški krunometor, z remontoarom, dvojnim pokrovom rs.HIlO