Poštnina piafana v gotovini.
V LjnfilM, v soM dne 31. decembra 1921.
Leto XLDL
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije in v Ljubljani; za oelo leto naprej . K 240«» za pol lets „ .. n 120'— za četrt lets a ., „ 60<— za en mesec „ , ■ „ 20'—
Za inozemstvo celoletno K 480*-
s Sobotna izdaja:
2aoe;o lolo ..... K 40 — za luuseuistTO
IK3" Uredništvo je v Kopitarjevi ollol Stev. 6/1U. Ro.optsi se ne vračajo; nolrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. šiv. 50, upravn. itv. 328.
SES Cene Inserotomsa
Enostolpna petltus vrsta msU oglasi po K 4-— In ((-, veliki oglasi nsd 43 mm višine po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —.
Pri ve£|em naročilu popust
izhaja vsak dan Izvznmii ponedeljka in ilueva pu pra»> ntku ob 5. ari zjatral.
aesečiu priloga; vumik iUL
Uprava Je v Kopltsr|evI al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 050 za naročnino In št. 349 s« oglase, avstr. ln češite 24.797, ogr. 23.511, bosn.-beru. 7563.
Glasilo krščansko-socialnega delavstva si je dovolilo majhno persiflažo na neko že s prostega literarnega stališča neokusno bizantinsko poročilo »Jutra«, vsled česar je bilo v naših demokratičnih časih zaplenjeno. Potem ko je že »Jutro« to svobodomiselno odredbo vzelo za povod, da udari po »protidržavnih« klerikalcih, ki nimajo danes smisla za važnost in koristnost bizantinizma, dočim so ga baje v prejšnjih časih imeli, je prijadrala še stara fregata iz Ivnafljeve ulice in izstrelila na nas svoj najtežji kaliber. Očita nam servilizem, ki da smo ga svoje čase sistematično gojili, »onikanje« vladarskih oseb in lizunstvo, vsled česar da klerikalci zdaj nimajo pravice spodtikati se ob sličnih pojavih v našem času.
To slovensko liberalno pravljico je treba enkrat temeljito osvetljiti, da se vidi, kaj je dejansko na njej. Večji del svojega obstoja — prihodnje leto praznuje »Slovenec« svojo petdesetletnico — je naše časopisje stalo v najosirejši opoziciji zoper nemško centralistično vlado in njen proti-slovanski in protiljudski sistem. Dočim je »Slovenski Narod« dan za dnem vihtel kadilnico pred najnevarnejšim cesarskim val-petom, kar nam jih je poslal Dunaj, je naša stranka s svojim časopisjem vred neustrašeno napadala protinarodni in protiljudski režim barona Hcina, ki si ga je prvi izmed slovenskih poslancev upal rajni dr. Krek v deželni zbornici nazvaii našega Amana. Ko je potem Slovenska ljudska stranka v zvezi z ostalimi demokratičnimi strankami bivše Avstrije ob najljutejšem odporu slovenske »napredne in narodne« stranke iz-vojevala v prid slovenskemu ljudstvu splošno, tajno in enako volivno pravico, ki je bila prvi sunek v centralistično nemško avstrijsko trdnjavo, je prišel na vrsto jugoslovanski problem. Zopet sta naša stranka in naš list ob aneksijski krizi z vso odločnostjo nastopila za pravice Bosne in hrvatske Banovine ter očitno zaklicala Dunaju, da si nakoplje na glavo proklet-stvo zgodovine in izkoplje grob državi, ako ne zadovolji Jugoslovanov. »Slovenski Narod« je tudi takrat sramežljivo in boječe stal vzadi za fronto. Krek je v našem listu in v »Domoljubu«, dr. Ušeničnik pa v »Času« pisal, da Avstrija izgubi pravico do obstoja, ako pravično ne reši jugoslovanskega narodnega vprašanja. Ob času balkanske vojne se »Slovenec« ni omejeval na prosto registriranje dogodkov in na puhle fraze o osvobojenju Jugoslovanov od turškega jarma, marveč je opetovano povdarjal, da gre tu v prvi vrsti za vprašanje, ali bo po srečnem izidu balkanske vojne Avstrija še ohranila svojo zgodovinsko misijo z ozirom na Jugoslovane, in je dosti neprikrito izpovedal misel, da je Avstrija tc vlogo po vsej verjetnosti že doigrala. Ker smo ob izbruhu srbsko-bolgarskcga konflikta očitno stopili na stran Srbije, nam je deželni predsednik večkrat dal vedeti, da se bo lotil najenergičnejših represalij proli nam, pa se nismo ustrašili in do konca nadajevali po začeti smeri, Ko pride čas, se bo iz te burne dobe gotovo izvedelo še marsikaj zanimivega, za danes naj to zadostuje. Pribije naj se za enkrat to, da je takrat »Slovenski Narod« našo akade-mično inteligenco, ki je v »Zori« zaklicala Avstriji, da naj ali izpolni narodne zahteve Jugoslovanov ali pa naj ne računa več z njihovo »verno udanostjo«, z vso roba-tostjo napadel, češ Avstrija je močna dovolj, da katoliške mladine nauči moreš.
O svetovni vojni ni treba veliko pisati, ker je vsem še dobro v spominu, dočim se je prejšnja, nič manj važna doba precej pozabila; mlada generacija je že sploh več ne pozna. Ob vojski so bili izredni časi, ko jugoslovanski elementi iz začetka niso prišli do besede, ker je za vsakim človekom stal vojaški rabclj. Na vsak način se pa liberalno časopisje, ker se tiče bizantinizma, ni dalo od nikogar nadkriliti. Malikovalske titulature »najvišjih oseb«, ki jih, kar je treba posebič poudarjati, niso uvedli prvi »klerikalci«, ampak liberalni župani mesta ljubljanskega in deželni glavarji že iz liberalne ere, — so tudi v »Na-
rodu« med vojsko bujno cvetele. »Slave avstrijskega cesarja« ni spisal klerikalec. In ko je prišel čas — Avstrija in Nemčija sta še vedno zmagovali — sta zopet Krek in Korošec vzdignila zastavo Jugoslovan-stva in ljudstvo je sledilo njihovemu klicu skupaj z liberalci, ki gotovo nimajo nobene zasluge na tem, da so izginili zadnji slugi avstrijskega režima. Sicer pa je svetovna vojna sama korenito izpremenila inen-taliteto vsakega količkaj moderno mislečega človeka. Danes smo zopet v najostrej-ši opoziciji — ne proti državi, ki je bila cilj naših stremljenj in našega dela, ampak proti ljudem, ki so se polastili vodstva države v svojo korist in v korist svojih »črnih« in » belih « klik in sploh proti vsakemu režimu, ki količkaj spominja na predvojno dobo.
Bizantinizem smo od nekdaj pobijali
in sovražili, dokler ga nismo iztrebili. Bil je rajni Krek, ki ga je okoli leta 1910. v uredniških prostorih, kjer pišemo ta-lc članek, odločno prepovedal. Padel je naposled tudi medvojni bizantinizem. Pa tudi danes se borimo proti njemu, kajti bizantinizem je znak suženjskega duha, neodkritosrč-nosti in postranskih namenov. Bizantinizem je poguba državam in vladarjem. Državi in vladarju služi možata odkritosrčnost, ne pa klečeplaztvo, ki ga izvajajo ljudje, kateri so svoj čas »verno-udano« povzdigovali druge. Bizantinizem je pogu-bil Avstrijo, naše države pa nc bo, ker danes niso več časi, da bi mogli bizanlinci nemoteno opravljati svoje delo, da pod krinko »verne udanosti« zasledujejo svoje lastne koristi. Da tega ne bo, za to bo slej-koprej skrbelo naše ljudsko časopisje v prid državi in vladarju!
GOVORNIK JUGOSLOVANSKEGA KIUBA DR. jA?«JKO ŠiMRAK.
Belgrad, 30. decembra. (Izv.) Današnja seja parlamenta je pričela ob 9. uri dopoldne. Kot prvi je govoril poslanec dr. Momčilo I v a n i č , ki je ostro kritiziral politiko vlade. Za časa njegovega govora je odšel finančni minister dr. Kumanudi med demokratske poslance in se z njimi glasno pogovarjal. Radikalni poslanci so mu vsled lega klicali, naj odide na svoje mesto, poslanec dr. I v a n i č pa mu je očital, da je ignorant in neizobražen človek.
Popoldne ob 4. uri se je soja nadaljevala in je kot prvi govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Janko Š i -ni r a k.
Natančni kritiki je podvrgel našo ii-nančno politiko, ki je brez vsakega sistema in samo kopica eksperimentov: Žigosanje, lepljenje markic, potem relacija 1 : 4, ki je bila atentat na naše gospodarsko življenje in je izzvala povsod veliko nezadovoljstvo med ljudstvom. Danes vlada kaos in nikjer ni računov o našem gospodarstvu. Vsako privatno podjetje ima svojo bilanco, edino naše državno podjetje nima nobene. Nestalnost te politike se jc jasno pokazala tudi v delovanju zakonodajnega odbora, kjer sc je pogosto razpravljalo o uredbah, ki so si druga drugi direktno nasprotovale. Dotaknil se jc naše akcije za posojilo v inozemstvu. Povsod je navada, da se o'o takih prilikah pošljejo v inozemstvo najpreje strokovnjaki, da preiščejo poprej teren in položaj. Pri nas pa je finančni minister pred svojim odhodom v inozemstvo v finančnem odboru podal ekspoze, ki je napravil najslabši, da celo uničujoč utis, ne samo pri nas, temveč predvsem v inozemstvu in je zato razumljiv popolen neuspeh. Bivši fi-načni minister Čeda M i a t o v i č je glede potovanja in delovanja finančnega ministra, demokrata dr, K u m a n u d i j a , obelodanil strahovite stvari, ki jih vlada še do danes ni dementirala. Dr. Šimrak je nadalje govoril proti moratoriju, katerega proziren namen jc ščititi nekatere belgrajske trgovce-kapitaliste, ki so v špekulativ-ne svrhe nakupili velike množice blaga. Omenil je komisijo za izmenjavo denarja v Dalmaciji. Ta komisija dela že leto dni. Njen predsednik Juraj Bianchini dobiva dnevno 120 din., člani pa po 100 din. Nobeden od njih pa ni strokovnjak, zato delo tako »napreduje«. Če bi v to komisijo imenovali uradnike davčne stroke, bi bilo delo že davno izvršeno. Omenja neenako obdavčenje, ki pride od tega, da je v finančnem ministrstvu od nastavljenih 900 uradnikov samo 12 Hrvatov in 7 Slovencev. Vsi drugi pa so Srbi, ki ne pozanjo, ali pa nočejo poznati razmer v »novih« krajih.
Popolnoma napačna pota hodi naša prosvetna politika. Vsepovsod se ustn navijajo gimnazije in druge srednje šole. S tem se ustvarja intelektualni proletariat. Na ljudske šole, kjer naj bi se izobrazile široke plasti ljudstva, pa sc ne gleda in se nc ustanavljajo, kjer bi bile potrebne.
V agrarni politiki vlada velik nered in kaos. Glasom izjave ministra za agrarno reformo se je dosedaj razdelilo 16.000 juter zemlje med dobrovoljce. Mesto da bi jo obdelovali, pa so jo ti dobrovoljci oddali v najem, ali jo pa prodali nazaj dosedanjim
gospodarje"! Minister za agrarno reformo je izjavil, da je bil dosedaj izdan 100 milijonski kredit za kolonizacijo dobrovoljcev, dočim se je na ostalo prebivalstvo kaj malo oziralo. Treba pa je povdariti, da bi se pri kolonizaciji moralo predvsem gledati na to, da sc najpreje naseli siromašno ljudstvo, ki je v bližini in šele, če kaj ostane, da se pokliče in pripelje iz oddaljenih pokrajin. Agrarna reforma se ne sme izrabiti v plemenske in strankarske svrhe.
Če si ogledamo načrt o povišanju uradniških plač, potem vidimo, da se je predvsem gledalo na to, da se zvišajo plače ponajveč višjim uradnikom, ciočim se na nižje uradnike, ki so prav zelo potrebni pomoči, ni nič kaj oziralo.
Kakor vsi drugi, lako dela tudi vojni minister. Veliko nezadovoljstvo je vzbudilo dejstvo, da se za ljudstvu odvzete stvari ni plačalo v gotovini. Spominja vmešavanje vojaških poveljstev v sokolske in orlovske organizacije. Vojska bi morala biti nad strankami in izven poliličnegi življenja.
Nato se je poslanec dr. Šimrak pečal s preračunom ministrstva za vere. Vsakdo bi pričakoval, da bi se glasom ustave in po faktičnem številu pripadnikov vero-izpovedb in po potrebah ravnal proračun. Me protivi se. ker je mogoče za pravoslavno konfesijo odrejena tako velika vsota, ali že sama socialna pravica zahteva, da se ne bi merilo z dvojno mero in da se ne bi prikrajševala katoliška duhovščina. V proračunu pa je odrejenih za pravoslavno veroizpoved 169 milijonov, za katoliško pa 10 milijonov. Poudaril je, da so bili zastopniki jugoslovanskih škofov ponovno v Belgradu in so stavili svoje zahteve, ki pa nikdar niso ugledale belega dne, temveč so jih skrivali v ministrstvu za vere. Predlaga, da se v proračunske dvanajstine za januar in februar unese še vsota 760.000 dinarjev za pokritje dosedaj nastale diference za podporo katoliških zavodov in duhovništva zagrebške, senjske, djakovske in drugih hrvatskih škofij, slovenskih škofij in redovniških institucij v Bosni in Vojvodini. Naglasil je, da je ta vsota malenkostna v razmerju z ono za pravoslavno konfesijo. Nadalje, da le vsote ne zahteva za kler, temveč za kulturne zavode in ustanove, v katerih se izobražuje večina sinov našega kmečkega ljudstva,
Konečno se je govornik doteknil politike notranjega ministra. Priznati jc treba, da obstoja hrvatsko vprašanj e. Zahtevamo pokrajine z zbori, ki imajo zakonodajno pravico. To je treba poudariti, ker bi se z ozirom na sodelovanje Jugoslovanskega kluba v belgrajskem parlamentu moglo pomisliti na to, da je on zapustil svoje stališče in stremljenje za avtonomijo, o čemer pa ne more biti niti govora; Jugoslovanski klub stoji prej kot slej na stališču revizije ustave na temelju svojega programa. Nesoglasja, ki vlada danes med Srbi na eni in Hrvati ter Slovenci na drugi strani, ni povzročil niti Radič, niti radikalci, temveč samo nekateri elementi od demokratov. Poudariti pa jc treba, da se je politični položaj v tem vprašanju po-
boljšal, kajti tendenca za revizijo ustave, ne samo v vprašanju administrativne uprave države, nego tudi v socialnih in gospodarskih vprašanjih, se danes pojavlja že vsepovsod.
Nato se je prešlo v specialno debato. Poslanec dr. M a z i je ponovno predlagal, da se v proračun unese omenjena vsota. Očital jc bedno stanje duhovščine v Bosni in Dalmaciji. Naglasil je, da gotovo dve tretjini duhovništva v zagrebški škofiji nc more izhajati in da je v tem oziru v Sloveniji še dosti slabše.
Minister dr. Kumanudi je odgovoril, da se ta predlog glasom 113. člena ustave ne more sprejeti, ker ga vlada ni preje predložila finančnemu odboru. Daje pa svojo besedo, da se bo ta predlog upošteval pri prihodnjih dvanajstinah.
Nato se je poslanec dr. Šimrak ponovno oglasil k besedi in poudaril, da ta predlog nikakor ni prošnja, temveč da je vlada to dolžna storiti, Katoliki plačajo v veliki meri in pošteno davek državi, zato pa je vlada dolžna, da izvaja socialno pravilnost!
Belgrad, 30. deccmbra.• Predsednik dr. Ribar je na današnji seji sporočil skupščini, da je novi poslanec Josip S k o b e r n e (Jugoslovanski klub) položil predpisano prisego. Za lem se je nadaljevala razprava o poročilu finančnega odbora glede dva-najslin za januar in februar bodočega le-, ta. Vsi govorniki, ki so sc danes javili k besedi, so v glavnem branili svoje ah pa svojih klubov oddvojno mišljenje. Pri poimenskem glasovanju o načelni strani zakonskega načrta glede dvanajstin je glasovalo 168 poslancev in sicer 133 za, 35 pa proti. Proli so glasovali socialni demokrati, zemljoradniki, Jugoslovanski klub, republikanci, narodna socialista, dr. Momčilo Ivanič ter demokratski disident Milutin Jakšič. Poslanca Ante Radojevič in Stojan Protič sta bila pri glasovanju odsotna. Predsednik dr. Ribar je nato sporočil, da je zakonski predlog o dvanajstinah za januar in februar sprejet v načelu ter je izjavil, da bodo kaznovani z odtegnitvijo dnevnic vsi poslanci, ki niso bili prisotni pri glasovanju. Za tem se je pričela debata o poedi-noslih. Pri nekaterih členih se je vršila daljša razprava, končno pa je bil zakonski načrt sprejet z malimi izpremembami, večinoma stilističnega značaja. Ob 19.40 se je pričelo končnoveljavno glasovanje. Od navzočih 161 poslancev je glasovalo za zakonski predlog 131 poslancev, 30 pa proti. Proti so glasovale isle stranke, kakor pri načelnem glasovanju. Po glasovanju je predsednik sporočil, da je zakon definitivno sprejet, nakar je napovedal prihodnjo sejo narodne skupščine za 16. januar ob 4. uri popoldne z dnevnim redom: Deklaracija vlade. Prosil je skupščinske odbore, naj med tem časom vrše svoje delo ter je voščil poslancem pravoslavne vere srečne božične praznike, vsem drugim pa dober počitek. Seja se je zaključila ob 20.30.
PARLAMENTARNE POČITNICE.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) Na seji ministrskega sveta jc bilo sklenjeno, da sc seje parlamenta kakor tudi seje zakonodajnega odbora odlože do 15. januarja. Nato se bo razpravljalo o proračunu, o državni kontroli in o velivnem zakonu.
PRAVO RADIČEVO LICE.
Belgrad, 30. dec. (Izv.) Današnji »Balkan« prinaša ponovno kratek intervju svojega dopisnika s St. Rndičem. R;. ič je dej.1l, da bi morali biti Srbi veseli, ker je Erva' j pripeljal v Pberalno stranko. Kajti v nasprotnem slučaju bi bili oni pri komunistih, karlistih, večinoma pa pri »reskcio-narni klerikalni stranki«.
DEMISIJA ALAUPOVIČA.
Zagreb, 30. dec. (Izv.) Službeno so javlja, da je poverjenik za prosveto dr. Alaupovič podal svojo demisijo. Ne ve se, če bo ta demisija sprejeta, ali no. — Demi-sija je v zvezi z afero Lconida Franiča, ravnatelja državnih železnic, ki ga je dr. Alaupovič imenoval za profesorja na vseučilišču, Dcmclrovic pa jc to imenovanje ukinil. Bilo kakor bilo, dejstvo je, da je
PRAŠKI SAMOSTAN PIARISTOV NA-PIODAJ.
Praga, 30. dec. (Izv.) Samostan o?c-tov piaristov v Panski ulici v Pragi, ki so ga redovniki ustanovili pred ve" kot 200 leti in v njem vzdrževali najpreje gimnazijo, pozne'-) realko in v zadnjem čt-u Ijnd-ko šolo, je sedaj za 5 milijonov kron naprodaj. Redovniki so med vojno zelo obubožali, ker so večino svojega prt .-.oženja za vojna posojila. Sedaj nrmeravr 7,ase nurijše posestvo kje na deželi.
REPARACIJSKE OBVEZNOSTI .MAŽARSKE.
Bratislava, 30. dec. (Izv.) Reparacij-
ska komisija je odposlala mažarski vladi noto, v kateri določa, da mora Mažarska na račun obnovitve dajati skozi 36 let letno: 50 tisoč ovc, 35 tisoč konj, 35 tisoč volov in dnevno 20 vagonov premoga.
SEDEŽ PODONAVSKE KOMISIJE.
Bratislava, 30. dec. (Izv.) Kakor znano, je pred nedavnim časom prispelo sem več člrrnov mednarodne podonavske komisije, da poiščejo poslopja za nastanitev uradov komisije, ki ie botela prenesti svoj sedež v Bratislavo. Vendar pa poslopij, ki so jim biH stavljena na razpolago, niso akceptirali in tako ostane komisija za sedaj še na Dunaju ali pa v Budimpešti, dokler ne dograde in popravijo Koburške palače v Bratislavi.
RATIFIKACIJA BENEŠKE POGODBE.
Dunaj, 30. dec. (Izv.) Na predlog vlade je predsednik avstrijske republike dr. Hainisch danes podpisal beneško pogodbo, s čemer je ta od Avstrije pravoveljavno ratificirana.
KRIZA V AVSTRIJSKEM ČASNIKARSTVU.
Dunaj, 30. dec. (Izv.) S 1. januarjem bodo dunajski listi pričeli vsled velike podražitve papirji, izhajati v '/elo zmanjšanem osegu in bodo mnogi od njih ustavili tudi svoja opoldanska in večerna izdanja.
DR. WIRTH ZA KOALICIJO V DAVČNI POLITIK!.
Berlin, 30. decembra. Kakor doznava »Lokalanzeiger« iz parlamentarnih krogov, bo državni kancelar dr. Wirlh nekaj dni pred zborovanjem državnega zbora voditelje večinskih socialnih demokratov, centruma, demokratov in nemške ljudske stranke povabil k razgovoru, da jim priporoči sporazum za kompromis glede davčne predloge. Pri tem bo opozarjal na težki zunanjepolitični položaj in na to, da je vsa polit;ka vlade zadnji čas izhajala s stališča, da se bo financiranje etata izvršilo na podstavi obdačenja. Akotudi sc ne posreči ustanoviti do posvetovanja o davkih velike koalicije, je državni kancelar vendar preverjen, da doseže oni kompromis.
ODDAJA UPRAVE POLJSKI V ŠLEZIJI.
Berlin, 30. dec. (Tzv.) Ozemlje Gorenje Šlezije, ki pripr.de glasom sklepov Zveze n, odov Poljski, bo predano poljskim cblastem 15. januarja.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI.
Diisseldorl, 30. dec. V nemški želez-ničarski zvezi organizirani železničarji v Dtisseldorfu so sklenili, da začno jutri ob 6. uri stavkati. Posadna oblastva v Dtisseldorfu so ukazala, da se delo nadaljuie. V drugih zvezah organizirani delavci so, kakor kaže, pripravljeni, pokoriti se temu povelju. Danes so se še vsi vlaki iz Kolna, Essena in drugih mest zapadne Nemčije odpeljali razen nnih v Elberfeldu.
BRIAND ZA POMOČ SREDNJI EVROPI IN RUSIJI.
Pariz, 30. decembra. (Havas.) Med obravnavo proračuna zunanjega ministrstva je odgovoril Briand na vprašanja o zunanji politiki vlade in o rcparacijskem problemu, ki po njegovem mnenju obvlada položaj Francije, da to vprašanje ne more biti predmet transakcije. O tem se strinjajo zavezniki. Glede vzpostavitve Evrope jc izjavil Bviand, da Francija ne more biti desinteresirana, ako gre za to, da pomaga srednji Evropi in vzhodu. Ako Nemčija sodeluje na vzpostavitvi Rusije, mora imeti od tega gotovo korist, in on meni, da bi bilo primerno, ako se ta dobiček uporabi za plačanje reparacij.
REZULTAT LJUDSKEGA ŠTETJA V FRANCIJI.
Pariz, 30. dcccmbra. Uradno štetje je izkazalo v letu 1921 39,402.739 prebivalcev v Franciji z Alzacijo Loreno vred.
DOLOČBE O UPORABLJANJU POD-MORNIKOV.
Washtngton, 30. dec. Kakor se poroča iz britanskega vira, je komisija za razorožitev na morju v plenarni seji načeloma sprejela prve resolucije Rootovc glede uporabe pedmornikov po mednarodnem pravu. V razpravi o dragi resoluciji Rootovi, v kateri izjavlja, da se podmorniki ne smejo uporabljati kot uničcvalci, je izjavila britanska delegacija, da sprejme predlog s pogojem, da stopi neposredno po sprejemu po petih velesilah brez pritrditve drugih držav v veljavo.
TROCKIJEV IZGOVOR.
Moskva, 30. dec. V svojem govoru na devetem vseruskern sovjetskem kongresu je govoril Trockij o vpadu bclognrdistov-ckih tolp v Karolijo, Ukrajino in na skrajni vzhod. Izjavil je, da sili ta položaj sovjetsko vlado ustaviti demobilizocijo, dočim želi vlada sama miru.
Moskva, 30. dec. Po Trockijevem govoru na vseruskem kongresu je izjavil Ra-kovski v imenu vseh federiranih sovjetskih republik, da se strinja z ukrepi sovjetske vlade, katere jc ta napravila v svrho obrambe sovjetskega sistema ter v svrho obrambe številnih napadov, notranjih in zunanjih.
dkni zbor Orllške zveze,
20. deccmbra 1921.
V Rokodelskem domu ie dnnes popoldne od 2. do polnctc ure zborovalo 99 Orlic, ki so zaslmale 89 krožkov.
Občni zbor ic otvorila predsednica O. Z. s. Cilka Krekova z nagovorom, da nai ima-io Orlice le koristi organizacije, ne Pa posameznih, četudi zaslužnih oseb pred očmi.
Po čitaniu in odobreniu zapisnika zadnie-občne^a zbora fv Mariboru v avi'. 19201. so poročale odbornice o delu v zndniem poslovnem 'etu. Iz riietfa posnemamo. da ie predsedstvo Orliškc Zveze fnavadno skuono z vaditeliskim zbornml imelo 26 sei. Doslalo 10 okrožnic in 159 dopisov. Ustp.nov'lo se ie 11 nov:h krožkov. St-mie io danes: 89 krožkov z 2003 članicami. Dohodk v ie imela O. Z. 31.547 kron. izdatkov oa 19.793 kron. Preglednice so_ izjavile, da ia odbor redno Dosloval in občni zbor ie Foreiel oredlitfani absolutorii. S. načelnica Fani Černičeva ie poročala, da ie O. Z. izvedla 9 te'ovadskih tečaiev (5 v I.iubliani, 2 v Ma-boru. oo 1 v Zagrebu, Ljutomeru in v Brežl-cahl ter 42 revizij.
S. Žirovnikova ie predlarfala potrebna dopolnila in iznremembe Poslovnika, ki ie zelo nlifen Poslovniku J, Orlovske Zveze. Goienke Orlic bodo od 6,—14. leta, po 14 letu na članice. Orlice bodo obhajale s creiemom sv. zakramentov tri praznike: Brezmadežno Soočet-ie D. M. 18. dcc.l. Marij. Oznanonje f25. marec) in praznik bi. Device Orleanske Jean d'Arc 130. mai ozir. zadnio nedelio v maiul. Procesij in oo<irebov se bodo ude'e?evale v sporazumu z zastopniki cerkve. Stroške revizij poravna
Alaupovič pri Hrvatih istotako osovražen kakor Deiuetrovifc
Afera ravnatelja državnih žcleznlo jc sledeča: Med obm jnimi železniškimi ravnateljstvi je uvoda, da medsebrno izmenjuje vozne rede in poročila o spremembah istih. To se je prakticlralo tudi med zagrebškim in pečiijskim železniškim ravnateljstvom. To pa se je delalo na ta način, da zagrebško ravnateljstvo ni pošiljalo samo sp-ememb vozneg? eda, temveč sistematično tudi vsa rezervatna poročila o vseh vojaških transportih. Na ta način so bili Mažari točno informirani o vsem gibanju naših č^t, vsled česar se je mislilo na dobro organizirano vohunstvo, dokler se ni slučajno dognala stvar. Ali je ravnateljst.o delalo to iz neprevidnosti, ali pa iz kakih drugih namenov, bo dognala preiskava.
NAMERAVANO ZNIŽANJE UČITELJSKIH PLAČ NA ČEŠKEM. Praira, 3?. dec. (Izv.) Radi nameravanega znižanja plač vlada med učitelji živahno gibanje in razburjenje. Učitelji grozijo s pasivno resistenco pri poučevanju in pri drugem kulturnem delu. Radikalnejši elementi mecl njimi grozijo celo s stavko. Ker ne zaupajo vladnim listom in da bi mogli uspešneje braniti svoje interese, ustanove lasten dnevnik.
REVIZIJA ČEŠKO-NEMŠKE TRGOVINSKE POGODBE. Praga, 30. dec. (Izv.) V prvih dneh januarja prispe v Prago več/lanska komisija iz Nerrčije. Komisija re bo pogajala s če-š!;c vlado <?;ledo revizije uvoznih in izvornih tarif med obema državama, ureditve carinr' 'h tarif in spremembe trgovske pogodbe med obema državama, v kolikor je to z ozirom na najnovejše o^I edbe na obeh straneh potrebno.
POSVETI 0 VAŽNIH VPRAŠANJIH NA ČEŠKOSLOVAŠKEM, Praga, 30. dec. (Tzv.) Ožji odbor večinskih strank, ki tvorijo vlado, ?e scrtanc 3. januarja, da sestavi program za predstoječe coom'adansko zasedanje parlamenta. Program bo obsegal predvsem: sprejetje proračuna za 1. 1921'22; prej?t;e 500 n*'U-jonov čsl. kron izredn?^a kredita za vja-ške svrhe, ure '''ev vprašanja Vojnih p o s o j i 1 in drugo. Seje bodo t> ajale kakih 10 dni, dočim se sestane parlament po do	propozici,; h šele marca Parlament bo v tem za. edanju reševal tudi vprašanje razmerja cerkve '<- države in ureditev socialnega zavarovanja.
ČEŠKO - MAŽARSKI SPOR. Praga, 30. decembra. Kakor poroča »Bohemia«, jc češkoslovaška vlada formalno protestirala proti aretaciji češkoslovaškega atašcia Viteza, ker so ga obdržali v policijskem zaporu eno noč, čeprav se je skliceval na diplomatski značaj. Kakor piše list, tiči vzrok aretacije v tem, da je kot član vojaške kontrolne komisije za Mažarsko najstrožje nastopal za izpremembo mažarskega brambnega zakona, ki se ne strinja z mirovno pogodbo.
Dr. BENEŠ V PODKARPATSKI RUSIJI.
Košice, 30. dec. (Tzv.) Na svojem potovanju v Podkarpatsko Rusijo je ministrski predsednik dr. Beneš prispel v Kožice, kjei je bil svečano sprejet. V njegovem spremstvu se nahaja generalni nadzornik češkoslovaš' e armade Mahar.
REZULTAT LJUDSKEGA ŠTETJA V ČEŠKI ŠLEZIJI. Praga, 30. dcc. (Izv.) Liudsko štetje v češki ^'eziji izkazuje 48 odstot. Čehov in Slovakov, 37 odrtot. Nemcev, 13 odstot. Poljakov in 2 odštet, iaznih narodnosti.
Par.l Arene:
Slepcev pes.
Poslovenil A. Debeljak.
»Gospod, be, gospod!«
Okrenil sem se na ta klic, ki ga je nekdo zagnal z obotavljivim glasom, in opazil sem sredi trave starega moža, ki je maftal po ziaku s palico.
»Oprostite, dospod,« je nadaljeval starec, »ampak slep sem in že eno uro, kar sem na tem mestu, ste vi prvi, ki sem zaslišal vaše korake po pesku.«
Vprašal me je, ali poznam kraj, in ker sem mu pritrdil, me je prosil, naj ga spremim v občinsko pasjico.
Pasjica namreč ni bila daleč.
Spotoma mi je slepec pripovedoval svojo zgodbo. Po poklicu je bil berač (izven Pariza slepci po navadi ne opravljajo drugega posla), predvčeranjim je hodil s svojim psom, ki jc tudi trpel vročino in ven molil jezik, prišlo mu je na pamet, da bi se mimogrede okrepčal pred skromno krčmo z dobrim vincetn, ki diši po grozdju in ni predrago, »Bodi si še tak siromak, žejen si pa vendar, kadar romaš od jutra od pristave do pristave po prahu cesarskih cest,«
Na žalost je zadremal, in nič prida štr-kolini so porabili njegovo spanje, da so odrezali konopec in odpeljali kužka. »Zakaj odpeljali so ga, gospod, odpeljali po sili; prostovoljno me ne bi bil« vrla žival za-
pustila in šla za njimi.., Tako dober pes, gospod! Klical sem ga za oslička iz prijateljstva in zato, ker je bil včasil trmast ko človek med najinimi prepiri, kadar si je vtepel v glavo, da me vodi tja, kamor jaz nisem maral iti.« Skratka! Cestar je videl tri precej slabo oblečene krste, ki so spominjali na predmestne bernjavse; smejali so se kakor po hudobni šali in vlekli kodra proti mestu. Ker pa je naš mož ostal sam in obupaval, so neki vozniki privolili, da prisede k njim na voz. Kamor je prišel, je skoro povsod poizvedoval. Ljudje so mu povedali, da je res tekel po ulicah preplašen pes, na las podoben slepčevemu. In takisto je že dva dni iskal Oslička, ker pa se Osliček ni našel, mu je ravnokar nekdo svetoval, naj se obrne na srenjski pesjak. »O tem mi ni bilo nič znano, gospod, vse tako kaže, da je lo kraj, kamor zapirajo pse brez gospodarja. Ubijajo jih, ali razumete? Če v štiriindvajsetih urah ne pride nihče po psa, je zgubljen! Čc le ni Osliček ondu-kaj že od včeraj! Ampak Osliček je prebrisan, samo mene pozna, in navihanec se menda ni dal prijeti tako hitro.« Slepec jc koračil govoril vse dalje, hoteč omamiti samega sebe in se preslepiti; toda dobro sem videl, da je bil v dnu duše hudo nemiren zastran Osličkove usode.
Kolikor bolj sva se bližala, toliko bolj razburjena mu je postajala beseda in mahoma jc docela prebledel. ko sem sc vstavil in dejal: »Tukaj je!
Ta stavba je bila žalostna in njena podoba, če bi jo bil mogel videti, bi bila dodobra spravila v obup ubogega nroža. Majhno dvorišče se je razprostiralo pred okroglim stolpom, ki je njega dni gotovo spadal k utrdbam. Na vratih je stal napis v črnih črkal: Shramba za pse. Psi so morali pri vhodu skoro gotovo čutiti svojo smrt.
Pozvonila sva; uradnik v obrobljeni čepici je prišel odpirat. Spoznal me je in takoj postal ljubezniv.
»Slepcev pes, ostrižen kot lev, s čopom na koncu repa? Ne! ne spominjam se slepčevega psa. Sicer pa lahko kar pogledamo; saj veste, prihaja nam jih toliko. Navodila so nekaj časa jako stroga zavoljo stekline.«
In z nasmehom naju je vodil proti oglu na dvorišču, kjer so v kotcu, zbitem iz pre-kcl, čakali svoje usode nekateri psi, katerih še ni nihče zahteval nazaj. Ob našem prihodu niso zalajali, Udani so bili in otožni in milo so nas pogledavali. Slepec je poklical Oslička, Osliček se pa ni oglasil.
»Tu so vsi psi,« je spregovoril uradnik, »kar se jih jc nalovilo včeraj,«
»Kaj pa drugi, oni od predvčeranjim?«
»O, kar se tiče onih, je njih račun že poravnan; od davi ji ni treba nobene krme več.«
Tedaj slepec ni mogel več prikrivati
svojih zlih slutenj in zaprosil jc z glasom, katerega jc genotje delalo še ponižnejSega:
krožek Članarine plačuieio članice oa 2 kroni mesečno. Kroi ostane še dosedanji. Navodila člede udeležbe Orlic na taboru v Brnu slede pozneie.
V novi odbor so bile izvoljene ss.: 3irov-nik Minka, dr. Pivec Melita, dr. Puntarieva, dr. Merfierieva Meta, Bercieri. — Poženel, Ba-iec. Srebot. v vadiielfckl zbor oa ss.: Pauov Grela, Sušni!; Marinka, Obersnu Petra, Ko-matar Štefka, Rudman, Dežman, Janša, Svetlin, Leveč
Z zahvalo staremu odboru, zlasti ss. predsednici. oodnrcdsednici in nafelnici, ter z izjavo zalivale nrevzviS. ti. knezoškofu dr. A. B. dediču za veliko moralno podporo v boju za obstoj in razmah orPške organizacije se ie občni zbor zaključil. Potek zborovanja obeta nov napredek I
~r Političen ples. Iz Radovljice nam poročajo, da so samostojneži priredili na sv. Štefana dan v radovljiškem sokolsketn domu ples. Ples naj bi bil nadomestilo za političen shod. Na shode ne morejo ljudi več zvabiti, samostojni firma je izgubila privlačnost. Pričakovali so, da jih bodo vsaj s plesom premotili. Pa tudi ta špekulacija na razbrzdane instinkte se »zastopnici« naših kmetov ni posrečila. Na lim jim je šel sicer kot prvi naš okrajni glavar Mencinger, ki je hotel dati v družbi s svojo soprogo kmetsko-političnemu plesu poseben sijaj. Kljub vladni protckciji se dvorana ni napolnila. Drugi dan je neki samostojnež iz Naklega, ki je priromal na samostojno reduto, žalostno vzkliknil: »Preklicano, komaj na vsakem voglu mize je sedel po en škric. Moje dekle je šlo komaj dvakrat plesat.« Z demoraliziranjera hoče ta koruptna stranka prikleniti ljudi nase. Zdrav instinkt ljudstva odklanja pa tudi te zapeljive vabe in se odvrača od te stranke. Zvesti ji ostajajo le še nekdanji pristni podeželski liberalci. Tako je prav! Kar spada od nekdaj skupaj, naj tudi koraka skupaj!
+ Nezadovoljni muslimani. Vsled najnovejše odločitve vlade, da bo plačevala Srbija s Črnogoro le predvojni zemljiški davek, dočim naj bi »prečani« plačevali ta davek v štirikratni višini, je izbruhnilo med muslimanskimi poslanci, zlasti med onimi iz Bosne, veliko nerazpoloženje proti vladi. Po novem zakonu bi plačala Bosna 70 milijonov dinarjev zemljiškega davka, Srbija pa samo trideset. Vsled te krivične davčne razdelitve je muslimanska organizacija za Eosno sklicala v Sarajevo za 6, januarja sejo, katere se bo udeležil tudi trgovinski minister dr. Spaho. Ni izključeno, da pride pri tej priliki do ostrih nastopov proti vladi, iz česar bi moral minister dr. Spaho izvajati posledice.
+ Nov način pobiranja davkov. »Ob zor« javlja, da so začeli v okolici Siska po birati davek na čisto nov način. Občinsk bilježniki hodijo v spremstvu žandarjev o< hiše do hiše in tirjajo davek. Kdor ne pla ča ali ne more plačati takoj, mu odženo vo le ali kravo. Takih davčnih »komisij« p< okraju kar mrgoli. Doslej so prignali v Si sek že leno število živine.
+ Posebna protekcijska soba v mini strstvu za prosveto. Ta soba ima št. 9. tej obi delajo uradnice, ki uživajo neb Mindprotekcijo«. Med temi uradnicami si nahaja neka sorodnica znanega republl kanca in bivšega ministra Jaše Prodano vira, neka sorodnica ministra Pribičeviča, neka sorodnica načelnika v ministrstvu za prosveto g. Kneževiča itd. »I nad popom ima popa«, dostavlja Protičev »Radikal«, iz katerega posnemamo to vest, ki jo je izdala neka učiteljica, ki ima že 8 službenih let, pa še ni videla šole fd znot-?.j kot učiteljica, ker ima brata v ministrstvu, »koji je prvi do načelnika u istom ministarstvu.<
»Ali bi jih smel videti, da se dodobra
prepričam--če---morda —«
»Nič lažjega, tam so; tale fant tu zraven ima ravno zamudo in še ni odpeljal zaloge.«
V naši sramotno zaostali deželi ne uporabljajo pri pobijanju psov omikanih načinov, katerim je veda pripomogla do veljave. Ne dušijo in z ogljenim okisom, ampak davijo jih kakor v dobrih starih časih.
Vseokoli obokane, oble dvorane so bili v zid pribiti kavlji, na njih pa je viselo pol tucata psov, ki jim je bil vrat zadrgnjen s pentljo. Skoz linico je proseval solnčni žarek, slepeč in droban kakor razbeljen železen drog; in ta žarek je trosil zlato po rdečem, slabo pomitem tlaku ter poveča-val mrtvaško grozo prizora.
Ker se mi je to gnusilo, sem skušal odvesti slepca:
»Pojdiva! Vašega oslička ni vmes.« Toda slepec mi ni zaupal in je odklonil. Imel je svojo misel in se je hotel sam prepričati. *
Z drhtečimi rokami jc polahko tipal mrlinc drugo za drugo. In včasi se je obotavljal, boječ sc spoznati Oslička.
Pri tretjem — kuželj s kodrastim runom — sem ga videl, da je trepetal ie ves razburjen iznova pričenjal svojo nemo preiskavo. Ponovno, pozornejše otipavanje ga je pomirilo. Reke! nam je: »Prav bal sem se. Tale mu je podoben, ampak on ni.« Ko je stal pri zadnjem, je olajšan vzdi-
+ Iz naših dni. Zagrebški »Hrvat« poroča: »I bila je jedna država i imala ministre i minislarstva. I ministri zaključiše mobilizaciji! zbog nemirne jedne komšini-ce (sosede). I zaključiše, da se za mobiliza-ciju iz susjedne jedne države pribavi muni-cije za 11 milijuna dinara. I novci su deponirani i municije je došlo za 2 milijuna. 11 — 2 —9. — Izgubio se broj 9, zamislite, samo 9!
+ Fašisti delajo za šibeniške dogodke odgovorne primorske Slovane. Tržaška podružnica fašistov je sklenila oster protest zoper »jugoslovanske provokacije« v Šibe-niku ter izjavlja, da si »pridrži pravico delati za te dogodke odgovorne Slovane, ki žive v mejah Italije.« — Tako se zna res zgoditi, kar se je moglo že izpočetka sluti-titi, da bodo imeli primorski Slovani zopet po nedolžnem pretrpeti nova nasilja.
+ Rusko-italijanska trgovinska pogodba in Trst, Šef ruske trgovinske misije v Italiji, ki je pravkar v imenu sovjetske vlade sklenila z Italijo trgovinsko pogodbo, gospod Vorovski, pride ie dni v Trst, kjer se bodo vršili važni pogovori z »Lloydom.« — »Lloyd« namerava namreč vpostaviti zopet redno parobrodno zvezo med Trstom in črnomorskimi pristanišči, v Trstu pa naj se zgrade skladišča za rusko blago kakor tudi centralna agencija za trgovski promet 7. Rusijo.
4- Rusko-ameriški odnošaji. »Reuter« poroča: Z ozirom na novo orientacijo v gospodarski polif.ki sovjetov se računa z možnostjo, da zedinjene države Severne Amerike začno misliti na vpostavitev trgovinskih odnošajev z Rusijo.
§^terpe'acija.
Kakor smo žo poročali, je samostojni poslanec Majcen vložil na ministra pravde interpelacijo, v kaleri razen podpisa ni njegovega nič. Zavzema se za vzvišenost sodniškega stanu, najbrže iz samega rešpekta pred njo, ki ga kaže že s tem, da vkljub ponovnemu javnemu pozivu šentjanškega župnika, naj odloži imunitetni plasčrk, da se spo-gledata pred sodnijo, tega noče storili.
Interpolacija in podatki v njej s prstom kažejo na jurista, ki ni imel poguma, da s svojim imenom kri e svoje neresnične trdilve, ampak se je skril pod plašč poslanca. Ne bomo se pečali z Osebo napadenega deželnosodnega .svetnika, ki vživa radi svoie vestnosti in nepristranosti, radi svoje delavnosli in požrtvovalne ljubezni do pri-
telik samostojnežev. proli ohdoJžilvam so bo ze sam brapil. bnPlli,"i so le »dokazi« gospoda Majcna. Ubopi minister pravde! Morda je v svoji stroki izvrstno podkovan, ampak za dve govorici, ki krožite v Novem mestu in okolici, pa le ne vel Ve pa zanje neka gospa in pa njena kuharica, za drugo govorico pa 'udi ve neka druga gospa, ki pa lahko priseže, da — no vo. Hvala Bogu, da nisem minister pravde, kaj bi moral imeti vse v evidenci! ln še nekaj ne ve g. minister pravde. Namreč, kake govorice so razširjene med novomeškimi juristi, in ludi tega ne ve, da se te govorice j trdovratno vzdržujejo«. Da bo pa to vedel. kot se spodobi za ministra pravde, naj po želji interpelanta zasliši vse demokratske novomeške odvetnike. Kaj je to, se čila v peti točki interpelacije. Mi pa svetujemo g. mimVru pravde, naj ustanovi v Belgradu poseben odFek z naslovom: -Odsek za novomeške flavzei. Dela bo čez glavo. Inlerpelant je nadalje žalosten radi govorice med priprostim ljudstvom, da je novomeški kazenski senat nezanesljiv, kadar pred njim sedi na zatožni klopi kakšen izrazit klerikalec. — Se pridružujemo njegovi žalosti in ga zagotavljamo, da nas je ta žalost napolnjevala, še predno smo sanjali, da je napadeni deželnosodni svetnik sploh na svetu. Pravijo, da ima vsaka stvar na svetu svoj vzrok Interpelant-jurist vprašuje ministra, če mu je poleg teh stvari znano tudi še to, da je bila vsa (!!) slovenska javnost razočarana, ko je bil napadeni svetnik sprejet v sodno službo. Tistih par po!ica;demokraiov, kj mislijo, da so vse državne službe v Novem mestu in drugod neoporečna domena njihove strančice, se predsiavlja kot »vsa slovenska javnost«. Omenja tudi Sevnico, kot da bi mi že zdavnaj ne vfldeli, da vodijo iz Novega mesta kakor lelegrafično žicn v Sevnico nili k vsem gnusnim gonjam, ki so bile vprizorjene proti dtželnoiodnemu svetniku.
hnil: »Vrli ljudje ste, bodi vam hvala. Vidite: če bi bil mislil, da je utegnil Osliček takole poginiti, ne bi bil vso noč očesa za-tisnil. Zdaj pa, če pride koder in če sliši na ime Osliček, ga ne ubijajte, saj ga že vnaprej nazaj zahtevam!«
Uradnik je obljubil in dodal: »Pravico imate, če hočete priti sem vsako jutro. Stojte! Svetujem vam, da počakate. Sonce zapada in dvokolenica bo vsak čas prispela z dnevnim plenom.«
Prav je imel: dvokolesnica je ravno prihajala; naznanil jo jc glas velikega zvonca, ki je za rešetkami na pragu duri vzbujal mimogrede cel koncert besnega laježa. — Spremila sta jo dva moška, oborožena z zanjkami in motvozi.
Dospevši pred pesjak, so spustili za-tvornico, ki je delala voziček podoben veliki mišelovki. Toda ujetniki so ugenili kje se nahajajo ter niso marali vun.
»Osliček, ali si tu?« je spregovoril slepec nalahno. Tuleč, ves iz sebe od veselja, je šinil pes na prosto.
»Ah, Osliček! Ti tepček, ki si se dal nazadnje ujeti!«
Osliček je že molil vrat proti vrvici in lizal roke, ki so ga privezovale. In med tem, ko sem jaz molče plačeval stroške za pasjico, sem slišal siepčevo vpitje:
»Pojdi, Osliček, pojdi pred nami, vedno naravnost, na deželo. Pojdi, Osliček, proč od teh mest, kjer ljudje obešajo psel«
Za poskušnjo si drznemo tudi m) staviti na
g. ministra pravde malo interpelacijo: 1. Ali je znano r. ministru, da je bil g. svetnik Kuder do nedavnega načelnik krajevnega odbora demokratske stranke v Novem mestu iu da se je zelo intenzivno pečal s politiko? Ali je znano g. ministru, da je imenovani nadsvetnik še sedaj član osrednjega odbora JDS, in da to dejstvo izpod-kupuje ugled vzvišenemu sodnijskemu stanu? Ali je znano g. ministru, da je isti g. nadsvetnik ob državnozborskih volitvah uporabljal več dijakov v prostorih sodnije, da so prepisavali volivne imenike? 2. Ali je znnno g. ministru pravde, da je v interpelaciji navedena priča Ignac Košak, sodni oficial, eden prvih agitatorjev Samostojne kmetske stranke, in ali mu je znano, da i o imel ia sodni oficial ob priliki boja med SLS in SKS za Kan-dijsko posojilnico dvakrat v kratkih presledkih prav ob času volitve dopust, in da je ta čas porabil za najintenzivnejšo agitacijo za SKS. Ves boj je imel čisto politično ozadje. Vprašamo g. ministra pravde, aii more tak nastop sodnih uslužbencev dvigniti ugled in vliti zaupanje v vzvišeni sodnijski poklic? — Prosimo primernega odgovora.
—	Uradno poročilo g. pokrajinskega namestnika. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na notico v »Slovencu« pod naslovom »G. Ivan Hribar« z dne 30. decembra 1921, štev. 2% se uradno objavlja: Potovanje Njegovega Veličanstva kralja na lov v Slovenijo je bilo strogo inkognito. Ta in-kognito je bil izdan, ko so nekateri ljubljanski dnevniki prinesli novico, da pride kralj semkaj na lov. Da je bil sprejem Njegovega Veličanstva kralja v Kamniku tako svečan, je umevno, ker je moralo prebivalstvo v Kamniku doznati za prihod Njegovega Veličanstva iz priprav, ki so se vršile za lov. Uradno kraljev inkognito ni bil nikdar preklican. Gospod pokrajinski namestnik je v svojih telefoničnih odredbah, ki jih je izdajal iz Kamniške Bistrice, vedno naročeval, da se ima inkognito tudi nadalje varovati. Kam se bode peljalo Njegovo Veličanstvo v Ljubljani, ni bilo znano, ker tozadevno niso bile izdane nobene odredbe. Domnevalo se je, da se pelje kralj neposredno na kolodvor. Šele na potu iz Kamnika v Ljubljano je Njegovo Veličanstvo napram gospodu pokrajinskemu namestniku izrazilo željo, izstopiti pri njem. To namero je zamogel gospod pokrajinski namestnik sporočiti pokrajinski upravi te-legrafično šele iz Mengša. Njegovo Veličanstvo torej tudi pri pokrajinski upravi ni bil pričakovan, in ni bilo tamkaj za njegov sprejem prav ničesar ukrenjeno. Da je ljudstvo pri prihodu v Ljubljano na cestah navdušeno in v grupah pričakovalo kralja, je umevno, ker je iz časopisov tloznalo, da pride ta dan popoldne v Ljubljano. Pozdravi in ovacije so bile torej popolnoma spontane. Iz tega razloga je tudi umevno, da se je nabralo toliko število občinstva na kolodvoru. Vabljen na kolodvor sploh ni bil nihče. Na kolodvor pa je lahko prišel vsakdo, kdor jc hotel pozdraviti svojega prvega vladarja in kralj iz rodne krvi. Kdor je prišel na kolodvor in je imel možnost priti v bližino kralja, mu je bil ako ga je namestnik uzrl, predstavljen. Vsak očitek, da bi bil pokrajinski namestnik koga namenoma preziral je torej neosnovan.
—	Pokrajinski namestnik Iv. Hribar.
—	Si tacuisses! »Slovenski Narod :, v najnovejšem času oficiozno glasilo pokrajinske uprave, odgovarja danes na našo včerajšnjo ugotovitev, da so v Ljubljani Š3 druge in za splošno javnost in državno dobrobit neprimeroma važnejše oblasti, kakor je n. pr. oblast »Slov. Naroda«. Iz naravne zadrege se hoče izmotati z denuncia-ci.io, da so »gospodje okoli »Slovenca« užaljeni, g'oboko užaljeni, ker ni bila preča-stita duhovska oblast oficielno pov M jen a k slovesu, ki ga je snoči spontano priredilo ljubljansko patriotsko prebivalstvo kralju Aleksandru.« Mi smo včerajšnjo konstnta-cijo pribili, ker poznamo denur.ciantsko na-turo »Slov. Naroda« in smo že naprej vedeli, di bc iz netakhiosti pokrajinske uprave — upamo, da ne celo nameravane? — koval kapital za svoj vsakdanji pr sel. T a k patriotizem, kakor ga kaže »S 1 o v. N a -r o d«, je daleč, daleč proč od pravega, iskrenega, globokega in zdravega, požrtvovalnega patriotizma, kakor se javlja v našem dobrem ljudstvu, ampak ie oaino votlo in s frazami našemljeno bobnenje, dedščina iz Avstrije, pravo, poma-' zano bizantinstvo! Odločno pa zavračamo ket neistinito trditev »Slov. Narc !a«, da je vsa Ljubljana vedela, led a j da se odpelje Nj. Veličanstvo kralj Aleksander in dn pokrajinska vlada ni obvestila o kraljevem odhodu prav nikogar, nobene oblasti, nobenih funkcionarjev. Vemo, da je bil n. pr. — kar je bilo prav — od pokrajinske uprave
—	četudi ne direktno od g. pokrajinskega namestnika, o odhodu kralja obveščen ljubljanski župan in po njem potem posamezni klubi občinskega sveta. Sam g pokrajinski namestnik priznava v dopisu, ki smo ga prejeli in ga objavljamo, da je dajal tckfo-nične odredbe iz Kamniške Bistriet-. m še iz Mengša in črno na belem lahko berejo nevedni gospodje okrog »Slov. Neroclar poročilo iz iste »Kamniške Pistrice« v »Slov. Naroduc, da se odpelje kralj ob 18. uri 16 min., pa tudi rnrna druga oficiozna poročila iz deželne palače — pardon! i/. Kamniške Bistrice! Tega poročila mi od
pokrajinske vlade nismo prejeli, tudi ne zaupno. Kljub strogemu ineognito kraljevega potovanja sta »Slov. Narod« in »Ju-iro objavljala vesti, ki bi jih ne smela, ako je bilo potovanje popolnorr.»: in-.ognito, kar seveda ni res! Bilo je n e o f i c i e 1 n o — priznajmo celo do kraljevega prihodu ineognito, potem pa ne več In V udi jc prišel kralj neofic elno, oi se spodooilo da pokrajinska uprava obvesti vsaj gospodi škofa, predstavnika cerkve. Tako je ia ni* drugače!
—	Shod zaupnikov SLS v Radovljici. Zaupnike SLS radovljiškega okraja opo-zarjame, da se bo vršil 4. januarja ob pol desetih dopoldne v Ljudskem domu v Radovljici shod zaupnikov SLS za radovljiški okraj. Veljajo vabila, ki smo jih zadnjič razposlali. — Tajništvo SLS.
—	Okrajna Kmetska zveza v Kamniku priredi dne 3. januarja ob 10. uri dopoldne svoj redni mesečni shod v dvorani Kamniškega doma. Somišljeniki, udeležite se shoda v obilnem številu, obravnavala se bodo pereča vprašanja. O političnem položaju poroča nar. poslanec.
—	S terorizmom tudi več ne gre. Na shodu v Žirovnici radi elektrarne na Za-vršnici so skušali liberalni mngnatje, ki so sedaj glavni kričači v vrstah samostojnih, s terorjem uveljaviti svoje neznatno število nad voljo zastopnikov gorenjskih občin. Zlasti je bil glasen železniški uslužbenec — preje strasten liberalec, sedaj ravno tako zagrizen samostojnež dr. K a v č i č. Ko je videl, da mu ta dan ne pojde pšenica v klasje, je začel groziti, da bo zastopnike občin — zatožil pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. Mi bi ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu svetovali, naj tega svojega vročekrvnega uslužbenca poduči, da sta ravnateljstvo državnih železnic in pa Završnica dve povsem različni stvari. Prav je, da se za ravnateljstvo briga, v Završnico pa naj ne vtika s svojim hujskanjem preveč vsiljivo svojih prstov!
-— Totedenska »Domoljubov: - ilka je radi praznika zakasnela. P. n. poverjenike prosimo, naj to primerno povedo naročnikom, ki bi pred nedeljo ne dobili lista.
—	Nevarno je obolel g. Janez Jele-nec, župnik na Vrhu (Sv. Trije Kralji). Gg. sobralom se priporoča v molitev.
—	Cene mesa so po božičnih praznikih silno padle — na Dunaju. Pred Božičem je veljal kilogram govedine povprečno 1200 avstr. kron, danes pa prodaja klav-niška družba kilo govedine povprečno po 500—600 avstr. kron. Cene so torej padle skoro za 100 procentov, nc da bi se bila avstrijska valuta kaj izboljšala. Ker notira avstrijska krona v Zagrebu 4.80 (100 avstrijskih kron je 4 80 naših), stane kila mesa na Dunaju v našem deaarju 24—28 kron. Koliko stane kilogram govedine v slovenskih mestih, vedo gospodinje same. Mesna cena na Dunaju je padla zaradi velikega dovoza živine iz — Jugoslavije.
—	Velik požar v Bosni, Pred par dnevi je v skladiščih gozdnega podjetja v Do-berlini v Bosni izbruhnil požar in vpepelil velike zaloge lesa, med njimi okrog 45 vagonov desk. Škoda znaša okrog 50 milijonov in je le deloma krila z zavarovalnino. To podjetje je požar dosedaj že dvakrat upepelil.
—	Dobro delo bogatina. Za božične praznike je neki trgovec s čevlji v Zagrebu razdelil med siromašne otroke 1500 parov čevljev.
—	Draga stavbišča v Belgradu. Belgrajska občina namerava kupiti večje stav-bišče poleg znanega hotela »Moskve«. Lastnik zahteva za kvadratni meter 15.000 kron.
—	Pet ljudi utonilo. Kakor poroča »Hrvatska Obrana«, so pred par dnevi pri Dalji vozili kmelje drva preko Donave. Pri tem se je en čoln preobrnil in je pet kmetov utonilo.
—	Sporazum ined učenjaki. Svetovna vojna je pretrgala ludi tesne mednarodne zveze med znanstveniki in znanstvenimi družbami vojskujočih se držav. Znanstveni krogi in zavodi antantnih držav so nemške učenjake popolnoma izključili od vsakega sodelovanja ž njimi. Po vojni so začeli hladnejši razumniki vseh narodov zopet resno misliti na obnovitev starih znanstvenih zvez. To delo napreduje silno počasi, pohlevni začetki pa obetajo lepe uspehe. Med take skromne, a velepomembne začetke spada tudi prizor, ki so je odigral med nemškim znanstvenikom "ornstom in francoskim pisateljem Anatolotn Fran-cejem v Stockholmu ob piiliki razdelitve Noblovih nagrad. Ko je Nernst prejel čust-no diplomo iz rek švedskega k nlja, mu jc Anatol iskreno čestital in mu segel v reke. Isti prizor se je ponovil c I netr. 'ce strani, ko je Anatol France prejel svojo nagrado. Navzoči lepi znak pravljivosti burno pozdravljali.
lj Pevski zbor »Glučbeiie Matico* priredi danes zvečer v dvorani Filharinoni-mega društva na Kongresnem trg« svoj zaključen Silvestrov v. Čer z zanimivim sporedom. Vabljeni so vsi člani »Glasbene Matice*: ter njih rodbine in po njih vpeljani gostje.	(K)
—	Telefonski imenik za vso Jugoslavijo. Postno ministrstvo bo izdalo seznam telefon-
skih naročnikov za vso Jugoslavijo. Seznani
bo izšel tekom mcseca februarja 1922. „ — petektiv — vodja topovske družbe. Vt
or. Karlovcih je policija aretirala nekega lo-. pova, ki je kradel in goljufal samo na debelo; tla ie la dobičkanosen posel lažje izvrševal, jc služil kot detektiv. Poslednje delo detektiva, ie bi.a tatvina 300.000 dinarjev na škodo no-, kega trgovca iz Vel. Bečkereka. Kakor se zdi, u bil možak vodja drzne tatinske družbe, ki ,e zadnje čase izvršila več mastnih tatvin« med npmi je ukradla \ys milijona kron davčnemu uradu v Vršču.
—	Neusmiljena žena. V vasi Dobromdor.
V	Dalmaciji je žena umorila svojega moža, 3 katerim se ie slabo razumela. Nekega dne, ka sta delala ob morju, ga je napadla in udarila s kamnom, da se je onesvestil, na kar ga je zavlekla v morje in ga toliko časa držala v vodi, da je umrl. Nečloveško ženo so aretirali in oddali sodišču.
Ii »1'radncR.i lista« z dne 28. decembra.
V	|ej Številki je objavljena naredba ministra za socialno politiko, s katero zvišuje podpore in rente pri delavskem zavarovanju. Daljo pravilnik o ure-, ditvi centralnih carinskih blagajn.
pr »Hriščcnski život- bo začel z novim letom izhajati v Belgradu. Cilj mu jc »verski, moralni i duhovni preporodjaj našeg društva u duhu Hristo-vom«. Bavil sc bo z bogoslovnimi, modroslovni. nn in družboslovnimi vprašan i, pobijal verski in. diierentizem in obveščal pravoslavno javnost o stanju ostalih krščanskih cerkva. Upati jc, da bo to nepristranska revija. Pod oglas so podpisani dr, Janič, Irenci Drojdjevič, dr. Josin, Justin Popovič, Jovan Sto.anovič, Milcnko Janoševič ir. Pavle Jev-tic. Med n imi je večina vernih laikov.
—	Za naše v Afriki. Ker je dokazano, da jo prav mnogo naših državljanov s prevaro odpelja-nih v francosko severno Afriko, k'cr se sedaj mučijo m delajo kot sužnji, so republikanski poslanci vloziii na ministrskega predsednika inierpelacijo, kaj da namerava storiti za te nesrečneže
i ~ Okradcna SI letna starka. 81 letni vdovi Uršuli Kastelic v Ponovi vasi ie bila ukradena hranilna knjižica z vlogo 1000 kron m več drugega blaga, vrednega 1330 kron. Njenemu sinu Janezu pa ie bilo ukradeno blaga: v vrednosti nad 2000 kron.
—	»Zadnjič ste mi pužrli 80 kron; če jih pa niste, sto jih sunili!« je nahruliln Neža Bombač e lial;oka 27. oktobra 1921 orožnika Andreja Polajnarja in Ozorja Glažarja, ker sta jo vprašala, če ima dovolj ije, da smo nakupavati jajca. Dežehuv sodišče je Bombačevi prisodilo 3 dni zapora.
—	Prelep med ženskama. Gostilničarka. rrančiška !š. in posestnica Frančiška K. v Dolskem sta se sprli, prepiru ie sledil pretep in sta bili obe poškodovani. Končno besedo bo govorilo sodišče.
—	Po se,nvj. Jože Garbas iz Brvacov pri Grosupljem se je peljal iz sejma v Ljubljani proti Grosupljam domov. Pri Zobalu v Rudniku se je ustavil in pustii konja z vozom na ccsti. Konj je nekaj časa čakal gospodarja, a ker se je dolgočasil, jo je mahnii kar sam proti Ško-: tel ci. Garbas ju ves prestrašen misleč, da mu je kdo ukradel konja in voz, obvestil o dogodku ljubljansko policijo, sam pa šel proti Sko-fcljci Ko ie prišel k Ogorelcu, jc pa na svoje veselje dobil že tam kon;a in voz, ker je orožnik J. F. Krušič konja ustavil in ga izročil Ogorclčevi gospej v varstvo.
Stalprskp. novice.-
š Stanovanjski škandal v Maribora.
Hiša št. 8 v Krekovi ulici je nudila v četrtek ves dan prizore, kakor jih Maribor ša ni doživel. Ob 9. uri zjutraj so prišli delo-žirat kapetana Mlakarja, nekdaj slovečega junaka na južno-tirolski fronti. Mlakar pa se je na to nasilje žc pripravi! z orožjem in municijo. Posireščki, ki naj bi ga bili deložirali, so morali brezuspešno oditi, ravnotako vsi organi, ki so skttJali posre-dovn". Za njimi so se vsuli po stopnjicah streli brezupnega. Ogrožene so bile vse stranke, stanujoče v tretjem nadstropju, najbolj pa soproga nekega majorja, ki biva v dveh sobah stanovanja, obstoječega iz 4 sob, katerih ostali dve ima Mlakar, Pozvali so rešilno postajo, da ju je z lest-' vijo rešila. Govorilo sc je, da je bila ogro-' žena tudi žena z otroki vred. Iz pisma, ki ga je Mlakarjeva soproga vrgla popoldne iz hodnika na dvorišče, pa je razvidno, da ona ni bila ogrožena; v tem p; nu proci, naj pride odvetnik dr. Skapina, pa ne do moža, ampak naj njo pokliče. Enega otroka so rešili z vrvjo. Od opoldne do 1. ure jo oddal Mlakar več strelov. Na hodniku pved svojim stanovanjem je razobesil napis, naj se mu nihče ne bliža. Nekateri, ki so to poskusili, so morali oditi, ker jim je zagrozil, da jih vstreli. Razburjena je bila cela hiša, posebno stranke iz drugega nadstropja, Li so o lo 5;!. 'vaj in tiho upa'e iz stanovanja in nazaj. Mlakar trpi že dolgo na živčni bolezni, radi katere je bil ludi superarbitriran. Več mesecev ni dobil svoje plače, razbilo se je družinsko življenje, žena je iskala pomoči pr i svojem očetu, on pa pri svojcih v Ptuju. Ker je bilo stanovanje vsled teh žalostnih razmer večinoma neizrabljeno, so ga hoteli spraviti iz mesta ter mu nakazati stanovanje izven mecta. Dotični, ki so ga hokli nasilno de-ložirati, bi morali pač vpošievati takorekoč obupno stanje Mlakarjevo in prihranili bi bili Mariboru ta javen škandal.
š Za sekundarija kirurgičnega oddelka v obči javni bolnici v Celju je imenovan dr. Ludvik Šinkovic.
t 1
SILVESTROV
»LJUBLJANE« v Unionu ob 8.
«4	4 t
BORZA.
Zurlch, 30. decembra. Devize: Pešta 0.85, Berlin 2.75, Italija 21.80, London 21.4S, New-york 511.—, Pariz 4J.85, Praga 7 45, Dunaj
0.19.	Holandska 187.75 Zagreb 1.90, — Valute: n. a. krone 0.11, Varšava 0.17.
Zagreb, 30. dec. Devize: Pešta 43.75 do 44—, Berlin 147.—, Italija 11.40—11.52, London 1127—, Pariz 21 50—21.80, Praga 395.-do 396.—. Dunaj 5.10.
Dunaj, 30. dec. Pešta 9.—, Belin 29.37, Italija 230.—, London 228.—, Newyork čelo 5475.—, Pariz 440.—, Praga 80.—, Ziirich 1065.—, Zagreb 19.75, Vaišava 178.—, Moli. 2030.—.
g Odpovedani sejmi za gove'o živino ▼ Ljubljani. Radi kužne bolezni slinavke in parkljevke se semnji za govejo živino in prašiče v Ljubljani do preklica ukinjajo, dočim se ssmnji za konje vrše.
g Zanimiv predlop, Na zadnji seji trgovske zbornice je predložil zbornični svetnik g. Lenarčič zanimiv načrt za ozdravljenje naše valute. On predlaga ustanovitev bančnega sindikata, čegar naloga bi bila zbrati kapital v znesku okroglo 200 milijonov zlatih frankov (skoro štiri in pol mi-iiarde našfl kr<?n), ki naj bi služili kot zlato kritje za nove novčanice. Nove novčanice bi izdala država in te naj bi bile popolnoma krite z zlatom. Načrt, ki ga jc razvijal g. Lenarčič, ni nov. Tudi v Avstriji že dolgo razpravliajo o problemu - zlatih not« (Gold-note), nizozemski in holandski finančniki zastopajo to idejo že dolgo, ameriški mi-ljarder Vanderi.p pa je spravil v javnost problem ustanovitve velike mednarodne banke za celo Evropo, katere novčanice bi uživale popolne zlato kritje. Cilj vseh teh projektov je, trgovcem pomagati z neko stabilno mednarodno valuto, ki bi jim omogočala stalno kalkulacijo, neodvisno od papirne valute, katere vrednost se mnogo prehitro menja, vsled česar morajo trgovci silno mnogo riskirati, zlasti če nabavljajo blago iz inostranstva. Na drugi strani pa se vidi iz vseh takih predlogov jasna tendenca za obnovitvijo plačevanja v zlatu, ne v efektivnem zlatu, ampak preračunano na dnevno ceno v papirju. Priznati je treba, da bi tak način računanja mnogo nepotrebnih mezdnih bojev preprečil.
g Podražitev tobaka. Uradno iavliajo: Uprava državnih monopolov v BeVradu ie z naredbo z dne 26. decembra 1921 P. R. broi 61 na podlatfi sklepa upravnega odbora samo-stalne monopolske uprave in odobritve gosp. finančnega ministra povišala cene sledečim tobačnim izdelkom tuk. tovarne, ki nai stopijo v veljavo z dnem 1. ianuaria 1922, in sicer:
1.	Tobak. Naifineiši turški od 180 na 230 dinarjev za 1 k«, sredniefini turški od 60 na 65 c"inariev za 1 kc*. najfinejši odrski od 35 na 50 dinariev za 1 krf, domači tobak od 30 na 40 di-
" nariev za 1 kg. — II. Cigarete: Egiptovske od 220 na 250 d nariev za 1000 k nudov, moeris od 180 na 200 dinariev za 1000 kom , šnort od 100 na 110 dinariev za 1000 komadov, očrske od 50 na 65 dinariev za 1000 komadov. — III. Tobak za žvečenje- Šibike od 40 na 50 dinariev za en kilogram in klobase od 40 na 50 dinariev za en kil -gram. Razen tega se povišaio tudi nekateri izdelki srbskih in bosanskih tovarn, kar ie razvidno iz novih ce-novnikov. ki so na razpolago v vseh tobačnih prodajnih lokalih.
g II. Ljubljanski veLki semenj vzorcev od
2.	do 11. septembra 1922. Sicer je še precej časa do septembra, vendar opozarjamo vse industrijske, obrtniške in velelrgovske kroge, da se že seduj odločijo za sodelovanje na Ljubljanske» velreejum kot razstavljal«. Premnogi so ob priliki prvegn sejma z odločitvijo toliko časa omahovali, da so prišli prepolno. Kljub temu, da bi bil sejmski urad tudi tem rad ustregel in jim dodelii zaželjene prostore, tega ni mogel storiti, ker ui imel enega kvadratnega metra več na razpolago. Zanimanje za sejem v letu 1922 je izvauredno veliki.. Sejm.-ke rede in obvezne prijavnke bo, kakor čajema, odposlal sejmski uiad interesentom koncem januarja, vendar nore že sedaj vsakdo necDvey.no z dopisnico prijaviti imenovanemu uradu svoje sodelovanje. oziroma ga pozvati, da mu svoječasno do-pošlje prijavnico in sejmski red. lndustrijci, obrtniki in veletrgovci, skrbite torej pravočasno, skrbite že sedaj, da si zasigurate sodelovanje na II. vzorčnem velesejmu v Ljubljani in sporočite Vašo željo, da hočete izložiti na prihodnjem sejmu, na dopisnici sejinskemu uradu, da Vas za :ore vzeli v evidenco in svoječasno iu :i vrioštevati. Vse do-pirc je naslavljali na »Urad Ljubljanskega velikega sejma« v Ljubljani, Gosposvetska ccsta.
g Lesni trg. Tendenci v lesni trgoviui je čvrsta. Povpraševanje po vseh vrstah lesa je posebno veliko. Posebno se išče stavbeni les Vagouov za pit.voz primanjkuje
g Fuzija dveh muslimanskih bank. Muslimanska centralna banka za Bosno in Hercegovino je sklenila luzijonirati se z Muslimansko banko d. d. v Ban aluki
g Nova filijalka Narodne banke v Sabru. Upravni odbor Narodne banke jo sklenil osnovati v Šabcu novo filijalko Naiodns banke.
g Elektriilciranie železnic v Palfli- Po poročilu, ki ie bilo predloženo italijanskemu senatu, ie Italiia elektrificirela že 559 km itali-ianskih žpleznic.
g Italiia in s^vietska Ruriia. V Moskvi se bo osnoval ruskr>-ita'iianski kreditni zavod z glvanico od 200 mi'iionov lir. Ruska eovietska vlada bo imela v upravnem odboru svojega za-stopn;ka.
g Izbolišan'e češke železne fndustrfie. Pro-dukciia v češkoslovaški železni produkciji se ie Zadnie dni znatno dvignila. Posebni veHka naročila tfredo na račun inozemstva ln sicer v prvi vrsti za poljedelske strcic. V zadnjih mesecih ie sovietska Rusiia namočila v Češkoslovaški za 20 milijonov čsl. K poljedeliskih stroiev.
g Cene orašičem na Dunaiu. Na Dunaju notiraio sledeče cene Prešičem: mastni 1100— 1200 n. a. K k(* žive teže, mladi prešiči 1120— 1250 n. a. K kg.
g Vzorčni semeni ▼ BukareSti se vrši v avgustu 1922.
tf Ameriško društvo za trg vino z Nemči-fe. V Ne'.v Yorku se ie omovalo dru*lvo »Tra-ding Komoanv« z glavnico od 250000 dolir-iev, ki bo dobavljalo Nemčiji surovine a iz
Nemčiie uvažalo v Ziediniene države gotove
fabrikate.
g Francoska zunanja tr£ov'na. Francija ie uvozila v 11 mesecih 1021 blača za frankov 19.370,781 000 1. 1920 45.455 9S8 000), uvozila pa blaga za 20,394.209.000 frankov (leta 1920 pa 43.455.938 000).
g Žitne cene na svetovnem trgu, V New Yerku ic notirala dne 27. decembra pšenica 127.75, koruza 64 •%<. moka 4 V—5'/.,
g Izvcz češkoslovaškega sladkoria. Češkoslovaška ie izvozila v mesecu novembru 1921 v inozemstvo 643 470 meterskih stotov s'ad-koria, in sicer v Avstrijo 12.600 fl. 1920 13.590), v Nemčijo 19.230 |1. 1920 31 520) v Hamburg 131.490, v Francijo 34.590, v Angliio 69.020, v Švico 6.110, v J u (i o s 1 a v i i o 7.250 fl. 1920 2.1301, v Rumuivio 10180. v Italijo 49 200 fl. 1920 2.740), v Turčiio 1.050, Lihten-štainsko 670, Litvo 1.590, Holandsko 1.640, Alžir 800.
g Stanje papirnate«! denarja tia Č>šl<o-slovaskom. Po zadnjem izkazu >e imela češkoslovaška za čsl. kron U.£63,261.000 papirnatega deuarja v prometu, torej 78,985.000 uiani kakor po prejšnero izkazu.
g Vsakdanji borzni promet ua Duuaju. Na dunajski bor/.i mislijo zopet vpeljati vsakdanji birzni promet. Dosedaj je borza poslovala samo v ponedeljkih, sredah in petkih.
g Oue rajoniranini živilom v Avstriji. Cene rajoniranim živilom so se v Avstriji v tekočem letu sledeče razvijale: moka od jau. do julija 1921 100 n. a. K, september 188 n. a. K, oktober '»75, november 875; kruh jau. tn febr. i j, od marca do juli'n 150. avgust 194. sept. 251, okt. 123, nov. 5(37: sladkor od januara do aprila 100 u. a. K, maj 142, juni—julij 136, avgust 114, september 151, 277, .november 350; mast januar 100, febr. 71, marc 90, april 102, maj—julij 130, avgust 14-1, sept. 158, oktober 316, november 543. — Te cene so bile le mogoče, da jo avstrijska vlada sama plačevala ogromne vsote, da so se mogla živila tako ceno oddajati.
g Bolgarija ue more plačati vojne odškodnine. Bolgarska vlada bi morala plačati 1. januarja ententi 60 milijonov zlatih frankov vojne odškodnine. Bolgarska vlada je z,aprosi'a cdgoditev tega plačila, koi ga ne mere plačati.
g Zagrebška delniška pivovarna in tovarna slada je imela dne 17, t. m. svoj XXIX. redni občni zbor. Letošnji čisti dobiček znaša K 1,494.954-36: po odbitku raznih dotacij v rezervni zaklad jc določeno izplačilo 15% divi-dende. L j. K 30-— na eno delnico. — V ravna-tel stvo so zopet izvoljeni sledeči gg.: Sam. p. Alexauder, Vjekoslav Heinzl in dr. Stanko Šverljuga. — G.asom sklepa ravnateljstva se mora vplačali cela delniška glavnica K 10,000 000-— do 31. januarja 1922, da se izvrše nova gradbena dela. — Produkcija piva ie dosegla v preteklem letu 60.000 hI. Radi razširjenja posldvania, posebno v Sloveni o, Dalmacijo in Vojvodino so potrebne nove investicije, da se produkcija piva zviša. Zaloge v omenie-nih pokrajinah bodo pričele že spomladi poslovati. Nova polnilnica sodov je že zgraena in opremljena z najmodernejšimi stroji, kma.u bodo dovršene tudi nove kleti za vrenje m odležanje. Ves obrat bo gonila lastna elektrarna. — Tako moderno preurejena pivovarna bo lahko proizvajala okoli 120 000 hI letno. — Prve dni januar a začne obratovati v Ljubljani ter opozaria cenj. gostilničarje na prvovrstno kakovost in solidno ter točno postrežbo Natančna pojasnila daje zastopnik g Ivan Bai-že!i, Spodnja Šiška, Gasilska ulica 115. 4787
Vprašanje gasilstva v ljy$Jani.
Kakor znano, ljubljanski obč. svet nj potrdil novoizvoljenega odbora »Ljub. gas. in reš. (.rušiva«, pač: na ie istočasno sklenil, da se ustanovi vri mestnem magistratu gas. urad.
Ta dva ukrepa ofcč. sveta sta nemalo razburila neinformirane kroge, ziasti v vrstah ljubljanskih gasilcev.
Da se pojasni stališče ki ga ie v lei zadevi zavzel obč. svet, sklicalo se ie dne 26 decembra 1921 službeni shod liublianskih gasilcev, katerega so se udeležili v itn ena mestne občine ljubljanske gg. obč. svetniki- Pire, Frelih in T ar k.
Občinski svetnik g. Pire ie krt načelnik ooliciisko zdravstvenega odseka obč. sveta točno pojasnil motive, kateri so vodili obč-svet v zadev; neuotrditve društvenega odbora in ustanovitve gas. urada.
Novoizvoljenega društvenega odbora ni bilo mogoče potrditi, ker obstoja iz večine članev bivšega odbora katerim občinski svet pri najb.ljši volii, vsai začasno ne more zaupati društvenega vodstva.
Gasilski urad oa ie bil ustanovlien, da bo imelo liubliansko rfasilstvo v n;e:n traino oporo in zastopstvo, Sma t« ti ga ie enakega drugim magistralnim uradom in bo !e nekak po-sredcvaiec med gasilstvom in občinskim svetom, da se v tem oziru razbremeni g. ž-upana, ki ic itak preobložen z delom.
Pojasnijo občinskega svetnika g. Pirca so vzeli navzoči gasilci odobruie na znanie in v njihovem imenu se ie zahvalil za pojasnilo ga-rilec H jan, kateri ie oovdarial da zavedni ljubljanski tfasilci odobravaio in ooz.VavIiai j omenjene ukrene obe, sveta, ker vidiio v rijiii začetek svoie rešitve, svojega vstajenja in napredka. Vesele se gasilskega uiada in ga prosijo, nai med prvimi poroči'i Dove cbčinskemu svetu, da Liubliana brez prostovoljnemu gasilstva ne bo shaiala, da nai postane Mestni dom — gapilski dom, nai se toraj izselijo iz nic-rfa uradne pisarne, nai se oreuiedi malo in veliko dvorano ter se eventuelno dozida še eno nadstropje, da oride tako čim več prostovoljnih gasilcev pod skuono streho, ter bo^o lahko vsak hip na razpolago. Puvdarial ie dalje, da Liubliana za enkrat še ne oouchuie po-kličnega gasilstva, vsai v večiem številu ne; pač oa nuino potrcbuie skuonih stanovanjskih rrostorov za oroslovoline gasilce, ki prebivajo danes oo večini raztrefeni na periferiji masla. Liubliana na rotrebuie tudi modernega gasilskega orodia. katerega si orostovolini gasilci iz svojih sredstev in z beračoniem nikakor ne moreio omisliti sami in je oa vsak način potrebno, da prevzame to breme nase mestna občina, katera nai skuša priti tudi do sredstev, da bo daiala orestovolinim gasilcem odškodnino za zamuieni čar, ter iim krila tako nezgodno kakor starostno zavarovalnino.
Ako bo mestna občina liublianska sle !ila težnjam ornstov<.!inei>a Gasilstva, petem ie lahko prepričana, da bodo orostovolini gasilci kos svoii nolodi in ne bo ii treba vzdrževati drag"rta poklicnetfa gasi'slva.
Da oa more orostovolino rf.iS'!?tvo priti v stik z mestnim i'asi'skim uradom in skuono z niim delati za zbelišanie požarne varnosti v Liubliani ie neobhodne potrebno, da pride do
svoie glave — to ie do svoiega odbora, katerega nai občinski svet potrdi
Naposled stari predlog da se vrši izredni občni zbor z volitvami dne 8. ianuaria 1922. kar ie bilo z velikim navdušenjem spreieto,
Po kratki debati, v katero je p. sesicl tudi občinski svetnik g. Turk, ic bi! shod zaključen in pomirjeni so bili razburjeni duhovi, ki so videli v gasilskem uradu nekakega bav-bav nad gasilnim društvom.


.3 -m
lj »Slovenski Narod kot lovec, Janez Zgaga nam poroča, da je Slov. Naroda predvčerajšnjem u&lrelil v uredniških prostorih kapitalnega kozla,
lj Silvestrov večor ^-Ljubljane«. Slov. glasbeno društvo > Ljubljana.: vabi vse prijatelj, k svojemu Silvestrcvemu večeru, ki ga priredi drevi ob 8. uri v »Unionu« s sodelovanjem društvenega y ' kega zbora in godbe dravske divizije. Vstopnina 5 Din. V stranskih predorih posebna godba, vinarna in kavarna. Cene vsakdanje, ciniki na mizah. Večer je namenjen samo pošteni zabavi. Miz ne bo mogoče rezervirati, zato naj skrbi vsakdo sam pravočasno! T o j e n a š a edina zabavna prireditev, z r t o , prijatelji na s v i d e r j e!
Ij Sv. noč v občni javni bolnišnic" v Ljubljani. Vsaka noč jc za bolnike neznosna. E<:'!ra noč v letu pa je sveta noč, katere se bolniki ^sele že dolgo poprej. V vsakem oddelku so bile postavljene krasne jaslice ter obložena in bogato razsvetljena božična drevesca. Primerna predstava je razvedrila vsakogar, ki se je ude-lež;l božičnice. Zd mi i ki so kar tekr.:o-vali med seboi, da bi svojim dragim bolnikom pripravili prav prijeten bož'čni večer. Kakor modri iz jutrove dežele, tnlco ro blagi dobrotniki iz Ljubljane in okolice prinašali najrazličnejše obilne darove, da so bili Voi bolniki obdarovani s sad;em, pecivom, s slaščicami, perilom, z obleko in obuvalom, igračami in karvIci z žlahtno robo. Vsem dob-otr:!.om, ki to kakorkoli pripomogli h prelepi, ve: Ii in fco—iti sveti božični ro?', klio^o vri hvV-- f""!r,i iz dna srca: steterno poplrčaj jim božji Zve-ličar, Kr^lj nebes in zemlje z nebeškimi in časnimi darovi vso krščansko ljubezen do nas ubogih bolnikev. V trajnem hvaležnem sncminu'i'h ohrar;-r.0 živeli!
lj Rokode'eki dom. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov priredi novega leta dan, v nedel o, 1. januarja, v dvorani Rokodelskega doma Božičnico. Vzpored: Pevski zbori: Pogačnik, Bo~ična, za dvospev in zbor; Lisinski, Mrak tihotni; dr. Schwab, Usehli cvet; V zadnjem trenutku Božična igra s petjem v petih dejrniih. Vsa dejanja se vrše na sveti večer. — Vstopnina: Sedeli po 5, 4, 3 in 2 dinaria, stoj'šča po 1 'A dinarja. Predprodija vstonnic novega leta dan dopoldne v Rokodelskem domu. Pričetek točno ob V-<8. uri zvečer.
ij Silvestrov vejer kluba »Scče« se vrši danes ob 8. uri zvečer v vseh restavracijskih prcslorih hote a »Llovd«. Na programu je godba, petje, delriamacije, recitacije, solospevi itd. Prehod iz starega v novo leto bo spremiial času pr.mereri govor. Vstopnina 1 dinar za osebo. Na to domačo prireditev so vanHeni člani in pri atelji društva.	K
1; Zabavni ve2er priredi zveza organizacij magistratnih uslužbencev v četrtek, one 5 januarja, v dvorani in stranskih prostorih fi harmoničnega društva na Kongresnem trgu. Prireditelji so se potrudili, da bo večer nudil toliko izredne razvedritve za dušo in telo, da bo zadovoljen vsak, kdor se je udeleži. Čisti dobiček gre v prid bolniški blagajni magistratnih uslužbencev. _	(k)
lj Knjigovodski tešaj. Prosveta frančiškanske župnije poziva priglašence, da pridejo dae 3. januarja prih. leta ob 8. uri zvečer na Drž. dvorazredno trgovsko šo o na Kongresnem trgu, da dobe vse potrebne informacije.
lj Arctaci e, Na glavnem kolodvoru ie bilo aretiranih 7 sumljivih oseb — Ker je kradel, je bil aretiran Jakob Dimn:k. — Na klavnici ie ukradel 10 leg mesa Ivan L;sinski Pri tatvini ga je zasačil in izročil oojirip mesarski pomočnik Benkovič. — Ovadbe-. 3 tatvine, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 poškod-a, po en prestopek proti obrtnemu in por "Iskcmu redu.
lj Veseli Dtmničan na Vrhniki S'ov. gradbena družba v Ljubljani je poslala 24. sept 1921 ing. L. Heinla loj DunajSana na Vrhniko, da bi vodil zgradbo biologične čistilnice. Veseli Dunajran na Vrhniki ni posebno vestno vršil svoje dolžnosti, pač pa je popival in ponočcval. Posledice so bile velike uere.lnosti in da je Heinl ponevoril 15.017 kron 40 vin. Heinla ie zato deželno sodišče obsodilo ua 2 meseca težke ječe poostrene z dvema postoma. Po presani kazni bo iz Jugoslavije izgnan
Ij Nevarna tatica prijeta. Ljubljanska policija ,ie nrciir»'.a na \er'nikcvem irgu nevarno žoparko llarbaro Sriioll, ker je izmaknila na Vodnikovem trgu gospe Mariji Dejakovi denarnico, v kaleri je bilo io0 kron denarja. Detektiv Dobravcc je že-pafico apeliral, o kateri je dosedaj le še znano, da je v Cirlinici trgovki manufakture Mariji \Verli ukradla 20 m kamlrika Da prefrigana tatica, ki se je klalila semintja po svetu, tatvini trdovratno ji^ pri njej n* kaj navadnega.
lj Vlomilci nn delu. Prodajalki sladic Mariji V., Pred Škofijo 12, je bilo na sveti dau v mraku vlomljeno v v ži v skrinjo, v kateri ima spravljene sladkorčke in čokolado. Vlomilec je odtrgal žabnico in odnesel kakih 6 kg čokolade, dočim se slad-korčkov še pritaknil ni.
lj ICoocirt v lolelu Tivoli na Novega leta dan od 15. do 20. ure. S vira godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničat.	4781 l.i Izgubil se jo pes dobennnn, ki sliši na ime lop. Kdor ga najde, naj gu privede na policijsko ruvimleljslvo, kjor dobi veliko nagrado, ima ovratnik z namko Dobrunje 202 in na ovratniku dresurui jermen
Katoliški vestnik.
c Dobrotnikom cerkve sv. Jožefa v
Ljubljani. Vsem dobrotnikom, ki so z nabiranjem in velikodu2r.ini darovi prispevali, da se cerkev sv. Jožefa v,Ljubljani dogradi, izrekamo ob začetku novega leta najtoplejšo zalivalo in jim želimo v plačilo prav srečno novo leto! — Marši kak a župnija in mnogo plemenitih src se je naši prošnji velikodušno odzvalo. Glavno delo v cerkvi je že dogotovljeno: cementni tlak je žo p.Jcžen, cerkev je preplezana, klopi in vrata so v delu. Tako je otvoritev cerkve za praznik sv. Jožefa zagotovljena Ali za kritje stroškov nam še luno^o primanjkuje. Zato prav iskreno prosimo oosehr.o oue župnije, ki se naši progi ji sc niso otlzvale in vse druge Sa-s Jce sv. Jožefa, da nam pomagajo z mi!o-dari kri-.' ogromr" stroške. Saj ho sveti Jožef vse sto'—a povrnil! — Predstojni-štvo ccrkve sv. Jožefa v LiubJjani.
c Prvi ameriški svetnik. Dne 11. decembra t. 1. se je v vatikauu na svečan način završilo postopanje za priznanje blaženosti Ivanu Nepeir.ukn Neumannu, redem-ptoristu in škofu v Filadelfiji. Ob tej priliki se je v papeževi navzočnosti precital pa-p'"i.v odlok, s kateri«' se I. N. Neumannu priznava junaška stopnja čednosti. Svetemu očetu ob strani sta stala kardinal Vico kot prefekt obredne kongregacije hi kardinal van Rossum, ki pripada redu re-dernptoristov. Mnogoštevilno je bil zastopan zlasti severnoameriški element, ki živi v Rimu. Saj se je s tem činom izpolnila stara velika želja vseh severnoameriških katoličanov — da bi bila njihova dežela zastopana v listi blaženih in svetih katoliške cerkve. Zahvalni govor na papeža je imel general redeirptoristov p. Murray. V svojem govoru ;e omenil, da bo današnji dogodek razveselil nemške katoličane, ki so dali Neumannu očeta, potem češke katoličane, ki s.o mu dali mater; dalje ozemlja ob Nicgari, ki jih jc nekoč izpreobračal; petero škcfij, iz katerih je 1. 1855. sesto-;ala filr-delfijska škofija; štiri tisoče sestra III. reda sv. Frančiška, katerih zavod je Neumann tamkaj vpeli?!, in končno in posebno vre sinove sv. Alfonza samega. Nato je imel daljši govor papež Benedikt, ki je naglašal svojo veliko ljubezen do vseh navedenih skupin in razredov in do vseh svojih otrok. Dalje je sv. oče na podlagi Neu-ir.annovega življenja poudaril, da se svetost ne izraža samo v veličastnih junaških delih, ampak po~ebno tudi v neizpremen-Ijivi stanovitnosti v dobrem kljub vsem težavam in v tihen, zveriem izpolnovanju dolžnosti brez vsake sefc'"iosti.
rodna rlesfišše.
Opera.
Sobota, 31. decembra: Labodje jezero«: popoldne ob 3. uri. Izven.
Nedelja, 1. januarja 1922: i>Prodana nevesta«. Izven.
Ponedeljek, 2. januarja: Zaprto.
Torek, 3. januarja: »Labodje jezero*, D.
Drama,
Sobota, 31. decembra; Zaprto,
Nedelja, 1. januarja 1922: »Peterčkove poslednje	popoldne ob 3. uri. izven.
Nedelja, 1. januarja: »Pohujšanje v dolini šeniflorjanski« zvečer ob 8. uri. Izven.
Ponedel ek, 2. januarja; »Peterčkove poslednje sanje«. D.
Torek, 3, januarja: Zaprto,
pr Unrava »Pevca« naznanja, da zadnja dvojna številka vsled zakasnelosti v tiskarni na Dunaiu še ni izšla. S tj številko dobe dotični, ki *e niso prejeli štev 1-2 oz. 3-4 tudi te izvo. e. Hkrati bo dotiskana oesmarica Pevske zveze, ki se bo orodaiala oo vseh knjigarnah, na kar vse one. ki oo njei povprašujejo, ooozariamr1.
pr »Slovenski Učitelj«, Izšla je 12. številka s sledečo vsebino: A. Sadar: Vzroki zanemarjenosti in vzgoja zanemarjene mladine. — Kcrn. Iglič: Priprava na pouk. — Anica Lebar: Kaj ovira in kaj pospešuje pouk v čitanju in pisanju na pomo"ni šoli. — E. Šusteršič: Vzgo-,imo domovini trezen rod. — Kultura in književnost — Društvena in stanovska kronika.
pr SDSred koncerta katerega priredi pod :ickrovite istvora Glasbene Mat;ce v sreio, dne 4. ianuaria 1922. v dvorani Fil harmonične družbe profesor kenservatoriia Glasbene Matice v I iuHiari gosnod Jan Šla is (g. slik (*csoa RuSa Delvova fk'avir) in go-soa Mariia Rohtl — Nestis fsooranl. 1. Grieg: Sonato za rfosii in klavir fG-duri. a) I.ento doloreso. Allegro vivace. b) Allegretto tranquillo. c) Allegro animato. 2 Mendelssohnj Koncert v E-molu. a) Allerfro mo'to appassio-nato.^ bi Andante. c) Allegro molto vivace. fGos'i in klavir.1 Odmor. 3. Chopin: Fantazija v fGosli kiavir.) Odmor. 3. Ch-oin- Fantaz;ia F-mol' (klavir). 4. a) Lajovic: Sere^ada. b) Lajovic: Pesem o tkalcu cl Pav*'č: Uspavanka. dl Pavčič: Ciciban-Cicifui. (Pesmi za sopran s spremlievaniem klaviria). 5. s) Glaru-nov: Me-'itac;ia. bi Cul Arielta. c) Ondflfek; Skcčra. (Gosli in klavirl. 6. al Koniovič; Pod pend/erl. b) Dvorak: Dobru noč. cl Dell Ac-aua: Vilanelle. iPesmi za sonran s sremiieva-niem ltj-viria]. 7. Sa^asate: CHanske melodi-ie. fGosli in klavir). Začetek točno ob 8. uri. Cene prostorom: Sedeži no 15. 12, 10, 8 in 6 din., stoiiš^a po 3 din., dijaške vstoonl-ce po 7 rin. Predoredaia vstopnic od 2. ianuaria d.-lia v nišami G'asbene Matice. Gosposka ulica in na večer koncerta ori blagajni.
Danes vsi v Union!
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča:
Junakinja iz Štajia. (Štefana Šverlner.) Nemški spisala E. pl. Handcl-jMazzetti. Prevel dr. Jos. JerSe. Založila Jugoslovanska knjgarna v Ljubljani. — Ta krasna povest je izSla v zalogi Jugoslovanske knigarne kot ponatis iz Domoljuba. Ker ima za podlago zgodovinsko de stvo It. je pisana izredno zanimivo ter polna dejanja naj 3e v nobeni knjižnic^ ne pogreša. Cena za vezan izvod K 120.
Robinzon starši. Povest s podobami. Vsi važni in najzanimivejši dogodki svetovno znanega Robinzona na samotnem otoku fo tu upodobljeni v krasnih barvnih slikah. Besedilo Robinzonove povesti pa jc okrajšano. Tudi odrasli bodo z zanimanjem opazovali Robinzonovo povest v slikah. Kn.iga ima
jako nizko ceno K 32.— in se dobi v vseh knji-. (Jamah.
Za gledališča na deželi priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče knjige:
Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih. — Spisal Dr. Ivo Česnik. Cena K 6.
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejan ih. Spisal F. S. Finžgar. Cena K 10.
Dr. Krek: Turški križ. Igra v 4 dejanjih. Tri sestre. Igra v 3 dejanjih. Cena K 8. Ob vojski. Igrokaz v 4 slikah. Cena K 6.
Sil vin Sardenko: Nedeljske ure na društvenih odrih. Cena K 15.
Ing. Jaroslnv F o e r s t o r * Ojačen beton, 1. del. (Znanstvena knjižnica 11. zvezek.) Cena 15 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljub-
ljani. — Ojačen beton je danes oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razno konstrukcije. Da ni teorija armiranega betona ena izmed najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je s tem podrobneje bavil. Vendar jo avtor s premišljeno razlago •spravil celo snov v enostavno in pregledno obliko s tem, da jo obravnaval po vrsti ploščo, tram, rebrasto ploščo in stropo v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbeni tehnik. Tudi najtežji točki demenzioniranjn, namreč izračunavanje stremen in zakrivljenja armature, sta obdelani v tnko jasni obliki, dn sta dostopni vsakomur, ki pozna vsaj osnovno pojme stavbne mehaniko. Z napetostjo pričakujemo napovedanega II. in III. dela, ki gotovo no bosta gleilu skrbne obdelave zaostajala za izdanim delom.
Mali palček. Pravljica s podobami. 10 Din. Jugoslovanska knjigarna.
Kržič, Angelček. Letniki 190fi, 1008, 1912 do 1016 po s Din, Jugoslovanska knjiga.na.
Kržič, Vrtec. Časopis za mla iino s podobami. Letniki 1910, 1911. 1913-1917 po 14 Din. Jugoslovanska knjigarna
Pred ogledalom more vsak opažati vsak dan,
knko izgleda mlajše iu lepše, ako rabi lokarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sred-slva •/a lepoto: Kellorjeva pomada »Kisa« za lice, Fellerjeva »Elsa Tumochina pomala za rast las (2 lončka one vrste teh pomad skupno s poštnino 52 K), Fellerjevo »Elsa; lilijno mlečno milo, najboljše milo, I kosi poštnine prosto.98 K. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg 131, Hrvaško. 3924
s rCTETOJMMvi*™, asce-as r r •
Vplačana delniška glavnica K 30,000 000.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
Telefon št. 567. -- Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TR<3 10, nasproti „ME5TNEMU DOMU".
Izvršuje vse bančne posle -........najkulantneje.
(če tudi starejša oseba) k trem otrokom in za pospravljanje treh sob se sprejme. Pogoji po dogovoru. Naslov povo uprava »Slovenca! pod št. 4790.
¥ službo se sprejmete
takoj poštena, snažna, delavna, če tudi ne perfektna jj*^ kuharica in mlado dekle za vsa hišua dela. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 4729.
vešč tudi nemščine, išče primernega mosta. Naslov pri upravništvu Slovenca pod štev. 4728.
ki je dovršil z dobrim uspehom dvorazredno trgovsko aolo sprejme
večja lesna družba v Ljubljani.
Ponudbe s prepisi spričeval pod »PRAKTIKANT« ši. 4785 na upravništvo »Slovenca«.
Ujomlf se priporoča za nastop službe llldlllll lakoj ali pozneje. Je oženjen in ima dva odrasla otroka. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA* pod št. 4779.
fitroške oblekce affi,
y "Ljubljani, Breg št. 2, XI. Istotam se še vedno	plisira.	4774
hm tf^SUL
harmoniji, violino in vse glasbone potrebščine b rune na debelo in drobno.
BiEotu Breznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Liubljana.
2 harmonija ima naprodaj
F. JENKO, TOPOUE. p. MENGEŠ.
m
razpisuje
se dobijo vsak teden v večji množini
glavni zalogi tobaka Ljubljana.
Le strokovno izvežbani v vseh poslih pri denarnih zavodih, popolnoma verzirani kompetenti naj vlože svoje prošnje
do 15. januarja 1022.
Plača po dogovoru. Nastop službe 4700	čimprej.
s
.JUBI JANA, RESI.JEV A CESTA 4 priporoča svojo veliko zalogo emajlirane in luk-' susne POSODE.
Presečna soba s SlE
sprejema upravništvo »SLOVENCA-:..
UGODNA \f I I fl UGODNA PRILIKA ¥ I L H PRILIKA
cenjena nad 40.000 lir, sc takoj proda za 55.000 dinarjev; event. se išče 20.000 Din. posojila n.i I. vknjižbo. Vila se nahaja na 1'rimorskcm, razgled na n.orje. Ponudbe poštnoležeče Brežice ob Savi 55.000.
Uovano sobo
z elektriko išco miren
gospod. Ponudbe pod: »TAKOJt 4773 na upravništvo »SLOVENCA«.
Npjlepše darilo za naše gospodinje je izvrshio in praktično urejeni
L E D, čist v „------- ,„
vagonov, prodam franko vagon Jesenice. J. MARKEŠi, JESENICE 54, Gorenjsko.
«111
Drva za kurjavo in kostanjsv les
poslavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo, kupi vsako množino Tovarna sirojil, Hrvatsko.
Naslov:
TOVARNA STROjlL, LJUBl.jANA pešino ležeče.
FRAN JAGER
tapotnik, Ljubljana, Komenskrga nI. 12 (Rokodelski dom), se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, divanov, otomanov, modrocor. Šalozij in limnice vbdno v zalogi. — Popravila se točno izvršujejo. Prevzamem tudi nova naročila.

Zastalo je zlato materino srce, utihnile so lepe pravljice predobre stare mamice, kajti od nas je šla vsa trudna ln izmučena v boljše življenje gospa
i s)	tci	ct) 71
8 • STO T3 3*7
U!« ea^gg-iSa
vdova prožnega mojstra južne železnico
v četrtek ob 2. uri popoldne previdena s tolažili svete vere, v starosti 78 let.
NaSo ljubo pokojnlco spremimo v njen tihi domek pri Sv. Križu v soboto ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Jenkova ulica št. 20. Ohranile jo vsi v blagem spominu! Ljubljana, dne 29. decembra 1921.
žalujoče rodbine: Mlakar, Ilimfer, dr. Lamut, Fran Bučar in Ludovik Bučar.

Zalivala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in smrii našega nepozabnega, ljubljenega brata, gospoda
Valentina Tepina
iV.rokamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. zdravniku dr. De Glrria za trud ob bolezni, preč. duhovščini, jiosebno gg. misijonarjem za obisk ob bole/.nl in za spremstvo pri pogrebu, br. Orlom za tako častno spremstvo, občinskemu odboru, zastopstvu požarne brambe iu vsem, ki so v tako obilnem številu od blizu in daleč prihiteli, da spremijo nepozabnega rajnika na njegovi zadnji poti.
Vsem prisrčni: Bog plačaj I
Žalujoči: LOVRO, MARIJA, JERICA, brat in sestre.
-- za leto 1922. —
Uredila Utva.
Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Cena 30 K. Dobiva se po knjigarnah in pri Jugo-slovonski Matici v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 21.	4626
in
vseb vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov iu slamnikov
Domžale^ jSlob).
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi.
'opravila so sprejemajo v Ljubljani vsa-io sredo pri tvrdki KOVAČEV IC & i ItŠAN, 1'rcšeruova ulica št. 5. nu dvo-išču, desno, kjer se ob sredah tudi dobe (opravljeni [iredmcti.	8707
primerno /a vse sloje, trpežno izvršeno in po ccui, kakor ludi vsakovrsUia
priporočata brata Sever v Ljubljani, Cosposvetska cesta štev. Ul (Kolizej).	43ti2
.aiSi, pflii^aae, sDen&s, Siiur«.-
i vsa golazen morji poginiti ako pjruuiiat« um najbolje pruir.kušenn n apiosno Uvaliunn -ndstv«, Kot proti puljaknu in hišnim mišim i\ 10 tu pori -an« K 20 k a .iuuvke i osobuo* in o c nn vrstit K 20. MiiRtuui eh uiaulco U iinicu.v »line moijev K 10 ta 20; prašek prot tnrčo aom K 10 in 20 mazilo proti asom >1 ijafiel a io m«i/.iiu aa a/i! pri živin. K 10* , pru-«u /n utli v obleki m merilu Iv io in 20 tin-tt t u i h proti mroesn na fladju m reionja-i uun ev rastlin f-aseU proti mravljam K lo foailiap«' po v.etiu Ž»v a ofesport
M. Jiinker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
iVrj/jja »»•/»> * a > lis tu i > * lit,
Graitosa ".od E'4B
Iod. DukiC in drug
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to
2 „if
barva lase v vseh ntiancah in
in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Pelra cesia si. 32.
kupijo so ali v najem vzamejo
mlini na vodo.
— Ponudbe na ^Slovenca« pod
upravništvo štev. 4712.
MA PRODAJ
je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane
^ večje posestvo
obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja
vinska in špecerijska trgovina.
Pogoji ugodni, — Kje, pove upravništvo »Slovenca* pod št. 4759.
podjetje
AL in Valentin Accetio,
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14,
zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
?sHEaK3j$!!!Eii28iP5!ssiB$a nnsa
m i-a k&i sia m m tu su tzamaemm
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
iraErarasnjspus^fl&aefiiKaraiHBniBsi
B5T3 »ra ETSS KS p m ^ Sffll SJ3 IBS S35 B0 BB
Sladkor
kavo
riž
milo itd.
dobile najceneje pri tvrdki
V UlJBUANl Karlovska cesta.
knjigi 0 jet1ki!
Dr. Pečnik, Jetika in Dr. Pečnik Dio Lungentuberkuloso. Nemška izdaja je velezanimiva in se prodaja v Nemčiji in v Švici. Kupite obe knjigi I
hrastove, bukove, parjene, brodski pod in vsakovrsten :: rezan les lastnega izdelka nudi po najnižjih cenah ::
IVI SISK/I, tovarn Dorkelov ln psriia žoga, LJlMjANIl, Metelkova 4,
Kupuje ra/.fiovrsten les v deblih v vsalti množini, kakor tudi gozdne parcele. —	Sprejema les v rezanje na
:—: polnojarmentkib [»o naročilu. *TB®(_ :—:
Velik požar
uniči vse brez gasilnega orodja.
Tvrdka FRAN SAMSA :: ZAGREB
GUNDULICEVA ULICA ST. 23 ima na skladišču: vse vrste brizgalnlc, gasilskih oprav, čelade, pasove, sekirice, znamenja, čcpicc, delavske obleko iz najboljšega driln; nabavlja ročne brizgalnice, moderne bcncinkn, male in velike, cevi vaeb vrst, vedrrca, vijake in gumove črpaluo cevi.
DNEVNE CENE BKE/, KONKURENCE.
[II
lil
I ili
1121111 mM v,
L šy bičana
ustanovljena leta 1SS7. priporoča svojo zalogo vseli vr.it spodnjrga in gornjogn usnja lo solidnih domačih in inozemskih izdelkov po najnižjih dnevnih cenah.
Strojarske maščobe, kakor tlegras in ribja g g	mast wdm m skladišču.	|
ani mOSf
je pričela izdelovali in priporoča:
Selektor Portlandcement (Flugstaub)
najfinejše zmlc-lo, no vsebuje nobenega zrna v Porllandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ler ima garantirano 400 kg pritiska na 1 :8 na cm*.
Selektor — fin — Portlamlccment
počenja vezat v poldrugi uri in izvršuje v petih urah in je za vse železobetonsko zgradbe najboljši cement in s tem lino mletim cementom so bo ludi izdelovalcem cementne opeke, in sploh cementnih izdelkov, zelo ustreglo. — Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila
Ravnateljstvo tovarne cementa, Zidani most.

ii-ilLS

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liubljana, Maribor, Meikovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
/
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu«
in inozemstvu.
=3E
Sfran 8,
SLOVENEC, dne 3f. čfcccnibVa 1921,
aiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiifCHiiiHiiiiittiiftiicifiritiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiTiitiiiiii^itiiiiiii) i[ttHitiitiitiiiiMiiiiiitiiiii9N)iiiiiii>isii:]|i?iitiiiiiu<>iiiiiiiiiiiiins<:iiiiiiiiii]|iiiliiMiti:ii)jiiii:iiii}i'r :riHi9!i;>iuiiiniiMnHi:i
Stev, 291
mMMttiimimiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiil
=
S<
£
8

U
da snežnobelo perilo.
ILiO
PHVA MARIBORSKA TOVARNA JS/imH, IVIARlSOR.
Glasno zastopstvo za Slovenijo:
R. BUflC IN DROG
Celje - Ljubljana « Maribor«
=
i

1 Stenski koledar 1922 1
immmss
smsmmKsssssssem
LE PRG
Sii^BHSaa
m m
m
k
STs H
85!
iiii

za pisarne in privatnike je izšel 27. t m. v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Oblika 32X37 cm. Netto engross cena za trgovce K 15—, detajl K20- za komad. V poštev pridejo le naročila na najmanj 50 komadov. - Na privatna naročila se ne bo oziralo.
91
iS
m
m m
1 L JI L JIM ■ Sv. Fetra nasip 7.
če rabite siv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, iglo olie, tor posamezne dele, Istotam vse potrebščine za šivilje kro ače in čevljarje ter vse galanterijsko blajfo na drobno in ti e b e I o

Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
Vzajemni posojilnici v Ljijbliani r. z. z o. z.
(poleg nunskn cerkvel.
Hranilne vloge se obrestujejo s
n 01 *ft 10
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Po-sojiJa na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodala srečk drž. razr. loterije.
mesisai tesarski mojster
Lju&Sjana, LiKihariova ušfca IS. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
družba x o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev lakov in steklarskega Ideja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
LICH-LIHB
(prej AUSTRO-AMERIK ANA)
F Tir^t = AffidIPakSI F°Ta potnike v New-Vork redno □ y	iiiiii^i 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat fel
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
Thm<fVFit	Slavni zastopnik za Slovenijo.
IMIOI	S Ljubljana, Kolodvorssia ul. 20.
J	siisovl.
Btercsisnsla io rndn. fijarsj far laMoo.

fP'0 LJUBLJHNA
Cesta na j. ž. 7-9.
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.

d
d Vzajemna
o
|
d
\
D

v LiuMjanf, Dunajska cesla št. 17. Sprejema v zavarovanje: L Proti požaru,
2.	Zvonove proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja. Skupno premagamo skupne težave!	Svoji k svoiimS
aaaaaaaaaaaaaaDaoaciaaar ^E^crsc^u
Vi
iirife r
ZR PLESKARSKA IN LICARSKfl DELR
SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PHECflSTITI DUHOVŠČINI
W TONE MHLGRJ ©3)
PLESKAR iN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
K
■ i
telila: S»?Es6Has3a. SE. z o. z.
Bizojav^: Merakt Ljubljana.
SkJadisže: Slooisad.
Telefon 64
Prassi Slrsael. Barsia za pssde.
Fslznano najboljša n zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, sube .n oljnate, mavec (G ps), mastenoc (Federwetss), strojno olje, tcarftoilnei. steklarski in mizarski kiej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drogi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MLRAKL« Linoleum lak za pode.
»MLKAKL«. Emajlni lak. »IttERAKL«. Brunoline.
Časniki se začasen ne razposlala!
pnevmatika DUMOP - ESSITTOFFER - HUTCSSlilSOn
priporoča
Sodna ulica št. 7.
d. d. o LUIBUHMI
(K
B
»
Si b Sii S
:: LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) ::
Prodaja in dobava: vsakovrstnega instalacijskega materijala za slabi in
močni tok, žice, telefonov, svetilnih teles, likalnikov, žarnic itd. itd. Sprejema V izvršitev: vsakovrstne inštalacije zvonil, telefonov in elek-:-: tričnih luči, kakor tudi vsa v to široko spadajoča popravila. ts—r
Proračuni in csniki na zahtevo! Priznano najnižje cenc.	:-:	Točna in solidna postrežba.
».B»»atoKaffiBB»««*i«taaBaH®a«BBaaBBBBK«»i»««iB«iiB»®Bia«»a«i»Bi!ii*i.T
Naslov:
prodaja iz slovenskih premogovnikov
, Sentjan&ki in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
čelioslovaški in angleški koks m livarne in
in črni premog
lili zavor! n oren d. d. v Ljubliani, Nunska ul. 10


banka d. d.
Li ubij ana, Dunajska cesta štev. 3811
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon st. 21.
Podružnice: D JAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerva skupno z afilijacljaml čez K 50,000.000- .
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lonibardlra vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje vaiute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
—71 7/ 7d ZICZ^LJZJCLJC.
R
fC.17/ZZ7C-Z7£l 7CS7CT7fZ /A 7/—7/—7/