Leto LUID, številka 151. V UaNlanl, v sredo I. hilft 1925. Cena Din 1*50 »ha i a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Enaorati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, vcČjl Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —- insera ni davek posebej. —- nSlovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravništvo: Enailora ulica štev. 5, prltli6|e. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5V I. nadstropje. — Telefon šlev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Naši klerikalci in slovensko bogoslužje *!s4oiako je soglasno utrjeno mišljenje, da so vsa liturgično jezikovna vprašanja strogo interna vprašanja katoliške cerkve.« s>Slovenec«, 7. juL 1925. Najstrastnejši sovražniki uvedbe staroslovenskega bogoslužja v naše cerkve so bili od nekdaj naši klerikalcu Na drugi strani pa so bili vsi naši prosvitlenejši kulturni delavci in me4 njimi tudi duhovniki odločni zagovorniki slovanske liturgije. Najživahnejši je bil pokret za slovansko bogoslužje med Hrvati in Slovenci takrat, ko je ob tisoČletnici sv. bratov Cirila in Metoda pokojni vladika Josip Jura j Strossmayer javno iznesel zahtevo, naj Rim katoliškim Slovanov vrne svetinjo slovanskega bogoslužja, ki sta jo jim ostavila kot svoio najdražjo dedšČino sveta blagovestnika. S to svojo zahtevo bi bil vladika Strossmayer prodrl, to tem bolj, ker takratni papež Lev XIII. ni bil nasproten tej slovanski želj!, ako bi ne bili proti slovanskemu bogoslužju kakor svoječasno Vikingi nastopili razni slovanski katoliški dostojanstveniki, pred vsem pa takratna avstrijska vlada in cesiar Fran Josip sam. Najgorečnejši borec za slovansko bogoslužje med Slovenci je bil v osemdesetih letih preteklega stoletja »Sto-vanski Svet«, ki ga je urejeval pokojni Fran Podgornik. Z navdušenjem, ki jo daje samo dobra in plemenita stvar, je Podgoornik zagovarjal nvedbo slovanskega bogoslužja v naše cerkve ter s sistematično propagando dosegel, da je ni bilo v tistih časih med Slovenci ideje, ki bi bila tako popularna, kakor vprašanje staroslovenske liturgije. Ne samo vsa posvetna inteligenca, marveč tudi velik del slovenskega katoliškega svečeništva je z vso dušo gorel za ideje, ki jih je oznanjal Podgornik v svojem -Slovanskem Svetu«. Ker je bilo s slovansko liturgijo v tesni zvezi — povsem naravno — vprašanje slovanske vzajemnosti in tudi oravoslavja. so smatrali avstrijski vladni krogi in ž njimi katoliška hierarhija ta pokret kot silno nevaren za državo in cerkev ter započeli z združenimi močmi najljutejšo borbo proti njemu. Škof Jakob M i s s i a v Ljubljani !n profesor bogoslovja dr. Anton M a h-n i č v Gorici sta stala na čelu tej od avstrijske vlade sproženi in izdatno podpirani aikciji. Proti »Slovaskenmu Svetu*, ki je oznanjal slovansko vzajemnost, tesno naslonitev slovanskih narodov na Ru-sjio ter se boril za slovansko bogoslužje, je dr. Mahnic osnoval revijo »Rimski katolik«, ki je proglasil narodnost za pagansrvo in v zvezi s to tezo obsodil tudi težnjo po slovanski vzajemnosti, predvsem pa borbo za uvedbo staroslovenskega bogoslužja v naše cerkve. Razvnel se je ljut boj, kakršnih le malo pozna naša zgodovina. Na eni strani so bili rodoljubni narodni elementi, navezani zgolj na svoje moči, na drugi strani takozvani ->latinizator-ji«, ki jih je podpiral ves državni aparat in mogočna cerkvena hierarhija. Da so v ti neenaki borbi morali zmagati protinarodni elementi, je bilo v naprej jasno. Tako ie bil udušen pokret za slovansko bogoslužje med Slovenci in kot eden izmed plodov te borbe je vznikla na naših tleh — klerikalna stranka. Klerikalna stranka je torej dete protinarodne akcije, ki sta jo sporazumno pred pol stoletja započeli proti našemu narodnemu pokretu dunajska nemška vlada in rimska cerkev. Kot taka je v svojem bistvu in jedru protina-cijonalna. V tem oziru se tudi po prevratu ni spremenila, dasi je izgubila enega izmed svojih roditeljev in varuhov — pokojno Avstrijo. Drugi izmed njenih roditeljev — rimska cerkev je ostala in ima nanjo isti vpliv, kakor pred petdesetimi leti. Zato je klerikalna stranka idejno ista, kakor je bila od vsega početka, to je do mozga prožeta starega avstrijskega in rimskega duha. Po prevratu se je zdelo, da se pri-fagodi novim razmeram in se preoriien-tira v duhu modernega časa. Tudi katoliška hierarhija, ki vodi to stranko, je ob prevratu kolebala in nastopala, kakor da bi se hotela približati narodnemu čuvstvovanju. Takrat je utihnila gonja proti slovanskemu bogoslužju v klerikalnem časopisju in celo «Slovenec» je včasih sramežljivo Driobčil kako notico Pogajanja z radičevci v zastoju Položaj voditelja parlamentarne skupine HSS Pavla Radica nevzdržen. — Pavle Radie ima za seboj samo skupino 10 do 15 poslancev. Z ozirom r.a to okolnost so pogajanja med radikali in radičevci v zastoju. Politična javnost je danes prisiljena vprašati, kakšne uspehe lahko imajo pogajanja s skupino, ki sedaj razpolaga z 10 do 15 poslanci. Jasno je. da s tako skupino ne more operirati vlada. Za presojo politične situacije In zlasti poteka pogajanj med radikali in radičevci je najbolj značilno, da je bil danes zjutraj odpovedan oflcijelnl četrti sestanek delegatov HSS In NRS- Radičevci zatrjujejo, da se je moral sestanek odložiti z ozirom na »važnost današnje skupščinske seje«. — Beograd, 7. julija (Izv.) Dane« dopoldne nikaklh značilnih fn važnih momentov o poteku in razvoju pogajanj med radičevci in radikali. Baues zjutraj je prispel v Beograd posL Pavle Radič. Politični krogi danes odločno naglasajo okolnost, da Pavle Radič ni več merodajen za nadaljeva nje pogajanj, ker ni dobil na nedeljski seji hrvatskega narodnega zastopništva v Zagrebu take zaupnice, ki bi ga kvalificirala, — Beograd, 7. julija. (Izv.) Delegati H55, racd drugimi Pavle Radič, so danes prispeli v Beograd. V beogradskih političnih krogih se potrjujejo vesti, ki smo jih včeraj javili iz Zagreba, da je prišlo na nedeljski seji takozvauega hrvatskega narodnega zastopstva v Zagrebu do odločnega in velikega konflikta med zajedničar-ji in radičevci. Potrjujejo se predvsem informacije, da je skušal posl. Pavle Radič dobiti od »hrvatskega narodnega zastopstva*' soglasno zaupnico. Na ta način bi se potem v Beogradu lahko predstavili narod-uoradikalni stranki kot zastopnik hrvatskega naroda, ki vživa med narodom popolno zaupanje in je torej upravičen zastopati hrvatski narod v vladi. Namere gotovega dela radičevcev so bile jasne. Nastop Pavla Radiča je danes demaskiran. Res jt, da je ministrski predsednik g. Nikoia Pa-šič stavil pogoj, da celokupno Parlamentär" no zastopstvo TTSS pismeno izjavi, da smatra s sporazumom hrvatsko vprašanje za popolnoma likvidirano. Iz vrst parlamen- cev HSS. V merodajnih vodilnih političnih krogih danes trdijo, da Pavle Radič z ozirom na rezultate nedeljskega sestanka v Zagrebu ni več pristojen sklepati kak sporazum in da sploh ni zmožen skleniti tak sporazum, ker je na tej seji izvršil parlamentarca nedovoljen in nedostojen trik glede zaupnice, ker n? hotel poročati o pogajanjih z radikal!, zlasti ne o zahtevi ministrskega predsednika Nlkole Pašlča glede likvidacije hrvatskega vprašanja. le Radič. Nekateri listi skušajo zatemniti ogromni vtie, ki ga je napravila vest glede zahteve g. Nikote Pašiča o likvidaciji hrvatskega vprašanja. Zagrebški in od teh odvisni listi danes skušajo to zahtevo Nikole Pašlča demantirati. Gotovo dejstvo je, da Je zahtevo o likvidaciji hrvatskega vprašanja kategorično in formalno stavil minietrsk! predsednik Nikoia Pač;-"6. Za danes določeni IV. sestan€ik radikalnih in radlčevskih delegatov je določen za jutri ob 9. dopoldne. Hi popil m Jugoslavijo in Bolgarsko Italijanske vesti o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarsko. — Vznemirjenje v Rimu in intrige. — Beograd, 7. julija. (Izv.) Nekateri listi, med drugimi »Politika«, reproducirajo poročila, kj so bila forsirana iz Beograda v Rim iu ostale centre mednarodne politične javnosti o zbližanju med Beogradom in Sofijo. Poročila poudarjajo, da prihajajo informacije o zbližanju obeh sosednih balkanskih držav iz popolnoma zanesljivega vira in da se je akcija za bližanje pričela na vpliv gotovih faktorjev. Napetost med obema državama se je baje bistveno zmanjšala. Beogradski krogi s posebnim zadoščenjem poudarjajo, da je postal bolgarski poslanik v Beogradu prav dober gost zunanjega ministrstva, ravnotako ;e jugosloven-ski poslanik v Sofiji pri tamošnji vladi vedno prijazno sprejeman. To prijateljsko občevanje vodilnih diplomatičnih krogov ni toliko spravljati v zvezo z znanimi aretacijami jugoslovenskih državljanov v Sofiji, kolikor več v zvezo s pogajanji za ustvaritev prijateljske zavezniške pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko (!). Začasna pogajanja so po informacijah rimskega tiska že tako daleč uspela, da je v kratkem pričakovat] oficlfehiega poseta bolgarskega zunanjega min str a Kanova v Beogradu. Izključeno baje tudi ni, da se zunanja ministra obeh sosednih držav sestaneta v Ni-šu, kjer se že itak vrše pogajanja med delegati obeh držav za ureditev obmejnega prometa. Rimski tisk, ki je zelo vznemirjen, po informacijah iz Beograda omenja tudi načelne točke prijateljskega sporazuma, ki naj bi vsebovale: 1.) podpora Jugoslavije za bolgarske aspiracije proti jugu. Bolgarska si skuša zavarovati svoboden pristop do Egejskega mona, 2.) Bolgarska želi predvsem dobiti važna oporišča v Dede-agaču in Kavall. 3.) Bolgarska na drugi strani ima podpirati Jugoslavijo glede Soluna in zaščite jugoslovenske narodne manjšine v grški Makedoniji. Razpravo o obtožnici proti dr. Lnbinica Pravosodni minister dr. Lukinič zahteva sestavo parlamentarnega odbora. — Narodna skupščina nadaljuje razpravo o obtožbi — Povoljen vtis Lukiniceve izjave na parlamentarne kroge. — Beograd, 7. julija. (Izv. Ob 12.) Na lečeniu v Karlovh varih se mudeči pravosodni minister dr. Edo Lukinič je poslal svojemu namestniku, ministru dr. G. Žerjavu pismo, v katerem naglasa, da v Interesu pravosodja in prav čne preiskave v svojem slučaju zahteva sestavo posebnega skupščinskega odbora, ki naj prouči vso zadevo. Pravosodni minister dr. Lukinič je zato pripravljen odstopiti. Pred skupščinsko sejo sta o tem vprašanju razpravljala samostojno demokratski klub in narodno radikalni klub. Izjava pravosodnega mini- stra dr. Lukiniča je napravila na parlamentarne kroge najboljši vtis. Dr. Lukinič sem predlaga, da se naj sestavi parlamentarni odbor 12 oseb. V tem odboru naj bi bile zastopane vse parlamentarne skupine Po proporcu. Člani tega odbora pa ne smejo biti oni poslanci, ki so podpisali obtožbo. Vladina večina je načeloma sklenila, da temu predlogu ne ugodi, ker je prepričana, da je pravosodni minister dr. Edo Lukinič popolnoma zakonito in pravilno postopal. — Beograd, 7. julija (Izv. Ob 12.) Današnja seja se je znatno zapoznila radi sej za uvedbo slovanske liturgije. Škofje pa so šli Še nekoliko dalje ter na svoji konferenci v Zagrebu leta 1919. slovesno zahtevali, da naj Vatikan uvede v naše cerkve slovanski bogoslužni jezik. Toda ta spreobrnitev je bila zelo kratkotrajna. Danes stojita naša katoliška hierarhija in celokupna klerikalna stranka glede slovanske liturgije na istem stališču, kakor v časih «Rimskega kato-lika». ko je dr. Tavčar bičal klerikalno gosDodo v svojem romanu «4000». «Slovenec» zopet uči, da je narodnost paganstvo, ergo je pregrešna tudi težnja za uvedbo slovanskega bogoslužja v nase cerkve AH se je potem Čuditi, ako «Slove-nec» z vidnim zadoščenjem, pišoč o konkordatu z Vatikanom, oznanja, da ni misliti na uvedbo slovanskega bogoslužja, češ, da je «liturgicno jezikovno vprašanje strogo interna stvar katoliške cerkve »? Ker verjamemo tej «Slovencevi» informaciji, vprašamo: Ali bodo v vprašanju slovanske liturgije res močnejši protinarodni krogi, ki rujejo proti temu našemu postulatu, kakor naša vlada? Ne moremo si misliti, to tem manj, ker mora biti za našo vlado merodajno načelo: Brez slovanskega bogoslužja ni parlamentarnih klubov vladine večine In kratke konference ministrov. Takoj po končanih formalnostih je vstal minister dr. Žerjav ter v imenu odsotnega pravosodnega ministra Lukiniča izjavil, da se pravosodni minister dr. Lukinič zahvaljuje narodni skupščini, ker mu je podaljšala rok za odgovor na obtožbo in mu s tem omogočila, da jc mogel podat; izčrpno pismeno poročilo na obtožbo. Stoji na stališču, da je treba storiti vse potrebno, v svrho razjasnitve te zadeve. Zato predlaga sam, da se v svrho preiskave sestavi poseben parla-, mentarn: odbor po predpisih člena 12 zakona o ministrski odgovornosti. Skupščinski predsednik je po tej izjavi naznanil, da se je priglasilo 6 govornikov k obtožbi. Priglašeni so kot govorniki: posl. Dragotin Pečic (dav. dem.), dr. Ladislav Polič (HZ), dr. Ho d žar (kler.). dr. Pa-leček (sam. dem.), M os ko vi jevic (zemljorad.) in Žujevič (rad.) Skupščinski predsednik je zbornico opozoril na izjavo dr. Žerjava z ozirom na zahtevo pravosodnega ministra dr. Lukiniča ter izjavil, da bi bilo za to potrebno, da je debata o obtožbi čim krajša, ker bo itak imel eventualno izvoljeni skupščinski odbor priliko podrobno razmotrivati to zadevo. Posl. Dragotin Pečic (dav. dem.) ie za tem dobil besedo in začel zelo obširno razpravljati o aferi sekvestra Thum Taxisa. Govornik sedaj ob 12. Še govori. Pogajanja v Firenzi končana Končni rezultati oiicijelno še ne objavljeni. — Beograd, 7. julija. (Izv.) Vaš dopisnik je danes izvedel na merodajnem mestu, da je prejelo zunanje ministrstvo službeno obvestilo, da je konferenca v Firenzi zaključena. Podrobnosti o konferenci še niso znane. Intervencija velesil v Moskvi RADI KOMUNISTIČNE PROPAGANDE. — London, 7. julija, a M an ehester Guardian* naglasa, da politika Velike Britanije ne gre za posebne akcije proti ruski sovjetski vladi v Moskvi, omejuje se le na skupno intervencijo interesiranih velesil, v katerih ozemluj vrše sovjerj komunistično propagando. Anglija je pripravljena sodelovati pri skupni intervencij? vseh velesil, zlasti Francije In Amerike. — Pariz, 7. julija. Francoski poslanik v Moskvi Herbette ie opozoril zunanjega komisarja člčerfna slede propagande III. internacijonale v Maroku in v Orljentu. Politična grozodejstva bolgarske vlade — Beograd, 7. julija. (Izv.) Iz Sofije prihajajo poročila, ki so po dejstvih potrjena, da bolgarska vlada nadaljuje s političnim terorjem in da je pred vsem zelo odgovorna za najnovejša politična grozodejstva. Umorjena sta bila včeraj, odnosno pred nekaj dnevi, dva marljiva in vplivna novinarja, ki nista pripadala vladini večini, ki sta bila zagovornika pomirjen ja med bolgarskim narodom in odločna nasprotnika sedanje teroristične vlade. V sofijskem predmestju je bil včeraj ubit ugledni zem-Ijoradniški novinar Gjorgje Ko s tov, ki je bil za časa Stambulijske vlade urednik pol-oficijelne »Pobede«. Na Krožen način pa je bil ubit mladi novinar Mihajlo Genovski. Najeti razbojniki so ga ubili ravno med vožnjo, ko se je peljal k svoji zaročenki, da jo poroči. NOTRANJI MINISTER NA BLEDU — Ljubljane, 7. julija. Danes dopoldne 6b 11. je prispel v Ljubljano notranji mini* ster Boža M a k s i m o v i č, ki je takoj nato nadaljeval vožnjo na Bled, da poroča Nj. Vel. kralju o notranjepolitični situaciji. Ods peljal se je iz Ljubljane ob 11.40 z gorenj* skim vlakom. BEOGRADSKA ORJUNA PROTI RADIČEVCEM. — Beograd, 7. julija. (IzvJ Predsedstvo beogradske *Orjune« objavlja danes oficijelno izjavo, v kateri odločno'nastopa proti temu, da bi prevzeli državno krmilo elementi, ki so bili doslej proti državnemu in narodnemu edinstvu. Izjava pravi: Na pomolu novih strankarskih grupacij, ki bodo globoko posegle v bodoči razvoj Jugoslavije, predsedstvo »Orjune« smatra za dolžnost, da kot nadstrankarski politični pokret objavlja svoje stališče vtem vprašanju. Prehod državne uprave v roke bloka separatističnih političnih strank uniči vse dosedanje napore za zgradbo narodnega in državnega edinstva in povzroči težko škoda državi Odgoditev pogajanj z Vatikanom — Beograd. 7. julija. l. Svetovna vojna in povojni čas sta po-cazaila, kako izredno slabo je geografsko znanje evropske inteligence. Po prevratu *mo dobivali n. pr. v Ljubljano vedno zopet pisma z označbo «Ljubljana, Tschechoslowakei» ali »Laibach, Kärnten« ki slične. Ve le trgovci in časnikarji, celo ugledni dr-favrriki pri zeleni mizi so cesto pokazali •prav neverjetno nepoznanje najenostav-lejših geografskih dejstev: Znano je n. pr. Lloyd Georgu, da ni vedel za Banat, ko e sedel na pariški mirovni konferenci v iomisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Romunijo, in da se je skoro istočasno za-iceril Francozom trdeč, da se nahaja Mont Blanc na švicarskih tleh. Nič boljše se ni xirezal sedanji predsednik francoske republike, ko je pred kratkim v nagovoru na Samskega prestolonaslednika hvalil Kristia-jk> kot glavno mesto Danske! Celo v Nem-2a£, ki je dolgo prednjačrla v poznanju geografije, se je geograf Wettner že 1. 1916. pritoževal v reviji »Deutsche Politik«, da «e dogaja, da maturanti srednjih šol zamenjujejo Stuttgart s Stockholm, ali da mislilo, da je Togo glavno mesto Kamenina! In prav Nemci so kaj kmalu spoznali, da imajo velik del svojih neuspehov v svetovni vojni pripisovati tudi dejstvu, da so premalo poznali sosede, premalo uvaževall vse drugačno usmerjenost recimo francoske ali ruske psihe, vzrastle iz drugega geografskega okolja, kot ga pozna Nemčija. Z mrzlično naglico so skušali že med vojno popraviti vsaj deloma, kaT so zamudili v prejšnjih deseltetjih: založila Diederichs v Jeni je začela izdajati zbirko »Schriften zur Verständig der Völker«, v kateri je izšla tudi zmana Milčraovič-Krekova knjiga o Hrvatih in Slovencih. Tudi so se izdajale geografske monografije evropskih bojišč, po vojni pa so nastale nove zbirke, narsopajo novi pisatelji, iskajoč tudi narode, ki so jim bili dotlej tuji (H. Wendel!). Tako so krenili Nemci šele zdaj na pot, po kateri so hodili n. pr. Francozi že davno, vsaj v kolikor se to tiče slovanskih narodov. A kaj smo ukrenili mi? Poznamo li geografijo sosednih držav in zlasti naše lastne zemlje? Žal, reči moramo, da smo za drugimi narodi zelo zaostali. Le vzemimo čisto konkreten slučaj: Koliko ljudi je v naši državi, ki natančno poznajo naše narodne meje? Ki bi jim bila vsaj v glavnih obrisih poznana raz-delba jezikov, verstev, Kospodarskih panog v naši državi? Ko bi mogli tujcu pravilno poročati o naravnih zakladih maše prelepe domovine? Ki iim naši izselienci na West-falskem in v Ameriki niso deveta briga? Gotovo so poleg šole, ki sama ne zmore vsega dela, uprav geografska društva in geografski časopisi najprimernejše sredstvo za dosego lepega cilja, da prodre med narod čim več geografskega znanja in s tem tem večja ljubezen do domače grude. V dr- žavi smo Imeli doslej le eno geografsko društvo In sicer v Beogradu, ki tudi izdaja svoj »Glasnik«. Hrvati in Slovenci niso doslej še ničesar storili, da slede zgledu bratov ter da z delitvijo znanstvenega deia tudi na polju geografije skušajo doseči čim večje uspehe. Zato bo naša javnost z veseljem pozdravila »Geografski vestnik«, ki ga izdaja s pomočjo ministrstva prosvete in številnih drugih podpornikov geografsko društvo na univerzi v Ljubljani in katerega prvi snopič je pravkar izšel. Sodelovanje so doslej poleg drugih obljubili univ. prof. geografije vseh štirih stolic (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Skoplje) ter srednješolski profesorji iz vseh pokrajin naše države. Vsebina prvega, SO strani obsegajoča snopiča je sledeča: dr. V. Bohinec: Razvoj geografije v Slovencih, univ. prof. dr. L. Ehrlich: Geografija in etnologija, dr. J. Rus: Morfogentske skice iz notranjskih strani, L: Notranjski ravnik, univ. prof. dr. A. Gavaz-zi: Razpored največjih in najmanjših mesečnih padavin na Balk. plotoku L, F. Baš: Hmeljarstvo v Savnjski dolini, dr. I. Rubič: Dužina obale, broj otoka i luka države SHS, univ. prof. dr. A. Gavazzi: O meteoroloških postajah v Sloveniji, M. Hafner: Alpski varstveni park v Dolini sedmih jezer. Prof. dr. V. Šarabon je priredil Geografske novice; prof. Fr. SeidI ocenjuje dr. J. Rusovo knjigo: Slovenska zemlja, prof. A. Melik Wentzlovo studijo o Ljubljanskem barju, prof. dr. B. Svetelj referira o poročilu predsednika jugoslov. - madž. razmejitvene komisije, kjer govori o razmejitvi v Prek-murju, dr. R. Savnik ocenjuje vsel doslej Izišle karte Jugoslavije in Balk. polotoka. Končno sledi pregled novejše literature In poročilo Gcogr. društva v Ljubljani. Prva številka vsebuje 2 sliki v tekstu in 5 kart v prilogi. »Geografski vestnik« stane letno 50 Din, posamezna številka 25 Din (v knjigarnah 30 Din) ter se naroča na naslov: Geografsko društvo, Ljubljana, Univerza. — »Zaročenca« (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in pre-naredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila »Narodna knjigarna« v Gorici v letu 1925. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici. Cena broširanemu iztisu L 30.—, vezanemu L 34.—, popošti 3 Hre več. Za Jugoslavijo (franko) broširanemu iztisu 85 Din, vezanemu 95 Din. — Obsega: 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18X25 cm. Slovenci smo s to izdajo dobili izborcn prevod italijanskega romana »Zaročenca« (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842 po dvajsetih letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzo-ni. Prva italijanska izdajn tega romana je bila takoj razprodana, in sloves Manzoni-jevih »Zaročencev- jc zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopi! držav-ie meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman »Zaročenca« prava duševna hrana vsega naobraženega sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Pome so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje visokokuHurne, moralne In vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropöv in požigov od strani razbrzdanih' ple-mičev. V to skrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta konečno dosegla svoj cilj — poroko. Ni naš namen, da se spuščamo v nadrobno oceno slovenskega prevoda. Sicer pa že ime prevajalčevo nam je porok, da je prevod najboljši. Saj profesor dr. Andrej Budal je znan poznavalec romanskih" jezikov. Le nvaležni mu moramo biti, da se je lotil in tudi srečm dovršil ogromen prevod svetovnega romana, ki bo z nesmrtnimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega slovstva. Najbrže je to t.ajveč-je slovensko književno delo, ki je po vojni izšlo med Slovenci to in onstran seda- njih* državnih" mej. Nič ne pretiravamo, Če trdimo, da so Slovenci v Julijski Benečiji ponosni na to knjigo, ki bo pričala tudi poznim rodovom, kaj zmore žilavost in duševna narodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. ItalijaiiDnt pa je s tem znova podan očiten dokaz, da se Slovenci želimo pobliže seznaniti s pravo iia-lijansko kulturo, da jo visoko vrnimo in skušamo dovesti obe v deželi živeči plemeni do tega, da se bodete i ledscbojno druga drugo podpirali in vzljubili. Oprema knjige je prav okusna, ilustracije jasne, papir dober, kar dela Čast »Narodni Tiskarni«, še boli pa - Narodni Knjigarni«, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to impozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice, zasebniki, sezite po nesmrtnem romanu slavnega Manzonija! Sokol XI zlet Gorenjske sokolske župe v škofji Loki Gorenjska sokolska župa je imela letos svoj župni zlet 5. t. m. v Skofji Loki. Zjutraj ob S. uri so se začele tekme članov in Članic. Vaje so bile iste kakor za letošnje medzletne tekme v Beogradu. Kljub temu, da je bilo tekmujočih skoraj sto, so bile tekme do 1°. ure dovršene in popoldan pri javni telovadbi je župni načelnik brat Ažman razglasil rezultate. Pogrešali smo tekmovalce višjega oddelka, ki so tekmovali v Beogradu Člani. V nižjem oddelku je zmagal izmed S vrst Kranj s 330.23 točkami od 410 dosegljivih. V srednjem oddelku je zmagal izmed 11 posameznikov br. Horvat Ljudevit fz Radovljice z 69.75 točkami od SO dosegljivih, v nižjem oddfelku izmed 52 tekmovalcev pa brat Tajnik Jože iz Kranja s 66.50 točkami od 70 dosegljivih. Članice. Izmed tekmovalk v srednjem oddelku je zmagala sestra Justi Pogačarjeva iz Radovljice s 74 točkami Od SO dosegljivih, v nižjem oddelku pa izmed 11 tekmovalk s. Lali V r I š e r j e v a iz Škofje Loke z 42 točkami od 50 dosegljivih. Uspehi tekme so v splošnem zadovoljivi; tekmovalci in tekmovalke so večinoma dosegli boljše uspehe kot so jih dosegli v Beogradu. Rezultati v lahki atletiki so bili v splošnem slabi. Mučno je bilo gledati nekatere tekmovalce, ki kroglje niso vrgli preko 5 metrov, ali pa take, ki niso skočili preko 4 m v daljavo. Ti rezultati nam dokazujejo, da se v naših podeželskih društvih lahka atletika zanemarja in zapostavlja za orodno telovadbo. Opoldan se je formiral na telovadišcu sprevod, ki je štel približno 400 članov in članic v kroju in dve godbi in sicer jeseniškega Sokola in požarne brambe iz Zab-nice. Sprevod je obšel z zastavami okrašeno mesto, kjer je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo Sokole in Sokolice in jih obsipalo s cvetjem, ter se vrnil na telovadišče, kjer jih je nagovorih župni starosta br. dr. Še m rov, ki je grajal brezbrižnost velikega dela članstva. Opozarjal je na nevarnost, da vsled tega preidejo naši sokol-ski domovi v roke, ki škodoželjno čakajo na propast Sokolstva in poživljal članstvo k podvojenemu, vztrajnemu delu. Po končanem govoru je godba zaigrala državne himne. Za njim je govoril še zastopnik Sa-veza brat dr. Tone Jamar. Popoldan ob 3. uri se je začela javna telovadba. Nastopilo je 109 članov, nato pa 70 članic s prostimei vajami za Beograd. Kritje dobro, ravnotako tudi izvedba in skladnost. Sledila Je orodna telovadba članov. Nastopilo je 9 vrst na raznem orodju. Pozornost je vzbujala vrsta ljubljanskega Sokola na konju. Telovadbo so zaključile vzorne vrste gorenjske župe na drogu in ljubljanskega Sokola na bradlji ter dve vrsti članic in sicer na gredi in na bradlji. Mnogobrojno občinstvo, ki se je zbralo na telovadnem prostoru in na pobočju nad telovadiščem, ni štedilo z zasluženo pohvalo za dobro Izvajanje nastopajočih. Vse točke sporeda je spremljala izvrstno godba jeseniškega Sokola, Po končani telovadbi se je vršila domača zabava v krasnem sokolskem gnezdu v domu škofjeloškega Sokola. — Sokolski praznik na Viču. V nedeljo 12. julija slavi sokolsko društvo na Viču po 1dietnem obstanku izreden kraznik, ko razvije ob priliki svojega običainega letnega nastopa društveni prapor. Lansko leto je viški Sokol praznoval 151etnico obstoja, letos pa že razvija svoj prapor v dokaz, da ima v svojih vrstah agilno in požrtovalno članestvo, ki se zaveda društvenih dolžnosti. Glavna zasluga, da je dobilo društvo svoj prapor, gre br. R. S e 1 i š k a r j u, ki je sprožil misel, da b? si društvo nabavilo prapor in dal tej misli tudi temeljno podlago s tem, da je daroval znatno vsoto za njega nabavo. Društveni odbor in z njim celokupno članstvo sta z navdušenjem pozdravila Seliškarjevo misel in pričelo se je takoj z nabiranjem prispevkov, da je bilo mogoče uresničiti veliko željo vsega Članstva. Tvrdka Hedžet - Koritnik je darovala belo platno in pričelo se je takoj z delom po načrtu g. prof. Gr eben ca, ki ga je napravil po navodilih JSS. Vezenje prapora so prevzele sestre: Mohorčičevi, Križeva, Furlanova In Flegova, kumovala pa bo sestra Zorčičeva. Velika ni pomembna slavnost za naše društvo se prične že v soboto 11. t. m. zvečer s podoknico kumici sestri Zorčičevi in br. Seliškar-j u, razvitje samo pa se vrši v nedeljo ob 15. popoldne pred Sokolskim domom na Viču. Prapor, ki je krasno delo naših omenjenih članic, je razstavljen v cvetličarni Korsak na Aleksandrovi cesti. Želimo, da se ga oklene vse Članstvo, da se zbero okoli njega nove vrste mladih Sokolov, ki naj nadaljujejo naše delo za končno zmago večne sokolske ideje. — Tombola Sokola II. V nedeljo je priredil veselični odsek Sokola II. tombolo na Kongresnem trgu, ki je dobro uspela. Kljub precejšnji vročini se je na trgu zbralo več tisoč oseb. Dobitke, odnosno tombole so zadeli sledeči: 1. Kompletna spalnica: Sever Ignac, Kauškova ulica, 2. Šivalni stroj: Kordiš Valentin, ključavničar, Cesta na Gorenjsko železnico, 3. moško kolo: Suhadolc Alojz, delavec, Rožna dolina, 4. žensko kolo: Verstovšek Fran, krojač, Glinška ulica, 5. 1 zaboj 50 kg sladkorja: Mlakar Olga, dijakinja, Dolenjska cesta, 6. nihalna ura: Pele Roza, šivilja, Ilirska ulica, 7. 1 zavitek sifona: Martič Valerija, kuharica, Bohoričeva ulica. Julijsko brajino — Za župana v Cerknem je Izvoljen tamkajšnji poštar gosp. Ernest Rojic. — Zagonetno truplo v gozdu. V četrtek dopoldne so v mestnem gozdu pri Subotici našli truplo nekega moškega, ki je bil zadet v glavo. Pri njem so našli legitimacijo na ime Josip Elenek. Ne ve se, dali je bil Ele-nek umorjen ali je izvršil samomor. — Občinske volitve na Gorikem. Dne 2. avgusta se bodo vrile občinske volitve v Podcori, Št. Petru pri Gorici in na Slapu pri Vipavi. Občinske volitve v Črnučah so potekle povsem mirno. Udeležilo se ih je 60^> volilcev. Sestavljena je bila skupna gospodarska lista. Fašistovska prizadevanja so propadla. — Izlet na Nanos se fe vršil v nedeljo. Udeležilo se ga je s tržaške in goriške strani obilno število ljubiteljev narave. — KoDco poje in popije Trst. Po približnih službenih podatkih porabijo v Trstu na mesec: 791.560 kg govejega mesa, 200.000 kilogramov rib, kar je pravzaprav zelo malo za obmorsko mesto s prebivalstvom 245.000, vina popljo v Trstu na mesec 2 milijona litrov, piva pa okoli 257.000 litrov, masla použijejo 46.500 kg, vode se porabi na mesec 523.414 kubič:tih metrov, plina 1,233.000 kub. metrov in električne sile 5,441.960 kilovatov. Na leto poje in popije Trbt: mesa 9,500.000 kg, rib 2,400.000, vina 19.523.000 litrov in piva 2,830.000. V Trstu se tako použije zelo mnogo mesa in osrorrmo množino vina. Rib se poje razmeroma malo radi tega, ker so silno drage razen navadnih vrst. — Žrtve eksplozije. Trije otroci so s& igrali z granato v bližini Proseka. Našli so jo v nekem grmu. Granata je eksplodirala In ubila llletnega Andreja Kanteja in 131e:-no Justino Milic. 131etni Alojzij Gustin je težko ranjen — Brez konca in kraja. 261etaega mizarja Alojzija Plesničarja s Trnovega je te« žko ranila granata, ko je odkrival streha neke barake. Sedaj se nahaja v zoriSkl bolnici. Po goriških vaseh srečaš vsak tre-notek pohabljenega mladega človeka, ta ima odstreljene prste, oni nima roke, treti nima noge, četrti ima razpraskan obraz itd. Vidi se, kako malomarno se je izvršilo očiščenje zemljišč. Treba bi bilo novec;; očiščenja. — Inženier Machnitsch, častni fašist. V Tolminu je služil pred vojno politični oblasti dodeljeni inženier Machnitsch. Ostal je tam tudi po vojni tu je sedaj še vedno na svojem mestu. Prikupil se je fašistom tako da so mu te drn" na slovesen način izročili fašistovsko izkaznico ad honorem. Ob tej Priliki je inženjer Machnitsch proslavljal fašistovsko idejo. Potem so mu dal! piti ver« mouth, to je pelinovec. — Povodenj v Klancu. Zopet je divjali povodeuj po občini Klanec v Istri. Dne 3. t. m. je bilo, da so bile polne vode vse poti in je bil spodniji del Klanca ves pod vodo. Škoda na poljih, hišah In cestah H ogromna. Voda je odnesla mnogo pridelkov. smm/jEčm Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamkq (rdečo, modro ali zlato) „kW'' traja kakor Štirje pari drugih j Dobivajo se v prodajalnahj Politične uesti t= Avdijence na Bledu. Prometni minister Anta Radojevič je v nedeljo zjutraj prispel Ljubljano ter inšpiciral urade ljubljanske železniške direkcije. Včeraj dopoldne je na Bledu Nj. Vel. kralju poročal o važnih zadevah svojega resorta. Sno-či ob 17. se je prometni minister z beo-gradskim brzovlakom vrnil v prestolico. = Najinformlranejst list, ki plonka vse, kar mu pride pod roko, in je tako brihten, da sliši tudi travo rasti, poročal je — seveda na temelju svojih »odličnih informacij in izvrstnih zvez« — da je kralj že na potu v Beograd. Na železnici o kraljevem odhodu sicer nič ne vedo, kar pa je vseeno, ker pač ni izključeno, da niso brihtni gospodje »najpametnejšega lista« poslali vladarja po zračni poti v Beograd. So to velemožni in velemodri gospodje, ki lahko izvedejo vse, prav vse... Le vprašajte jih! Kapacitete, same kapacitete v vsakem oziru. __ Izmišljene vesti. Razni li.^ti so poro. call, da se kralj vrne v soboto, v nedeljo ali najkasneje v ponedeljek v Beograd In da je ta povratek v zvezi z važnimi političnimi spremembami. Ugotavljamo, da se vladar do danes ni vrnil v Beograd, kar dovolj jasno izpričuje, da so bile vse dotične vesti izmišljene. __ Klerikalci snubijo Bunjevce, Včeraj so Imeli Bunjevci zbor svojih zaupnikov v Subotici. Doslej so bili Bunjevci v ozkih stikih, z Radi-cevo stranko. Ker so se med ra-dičevei in Bunjevci v zadnjem Sašu rojavila nesoglasja, skušajo sedaj klerikalci Bunjev* ce pritegniti nase. V to svrho je poslal Ko. roščev klub včeraj v Subotico poslanca dr Kulovca. če je imel dr. Kulovec srečo, nam nI znano. Pa ako se tudi klerikalcem posrr« Či, da prevzetno Bunjevce svojemu včeraj, šnjemu zavezniku Radiču, vendar si s terc svoje obupne politične situacije čisto nič ne zboljšajo. OSKAR H, 99 azpad carsiva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Vaša ekscelenca ima malo zaupanja vame. Prepričan sem, da bi pod Vašim vodstvom z lahkoto zlomil odpor, o katerem ste govorili. Zgodovina uči, da je v pravu tisti, ki ima moč v rokah. Kot kralj ogrski pač lahko kljubujem vsem sovražnikom, ki bi se pojavili. Antantine države, predvsem Francija, bodo samo formalno ugovarjale. Z Italijo bo z lahkoto doseči sporazum. Z izvršenimi dejstvi se bodo končno sprijaznile vse države.« S Horthyjevega obraza je odsevala železna odpornost. »2al mi je, veličanstvo, da moram preprečiti vse nade, ki niso v ničemer upravičene. Ogrski hočem za gotoviti mirno, lepo bodočnost. Nikakor ne morem dopustiti, da bi kdo motil moje načrte. Ne morem deliti zaupanja Vašega veličanstva, zato moram ponoviti svojo prošnjo!« »Smatral sem Vašo ekscelenco za najzvestejše-ga med zvestimi. S svojim nastopom ste mi izra-vali iz srca dober del vere v človeštvu^ »Veličanstvo, pripravljen sem za vsako uslugo, ki jo lahko izkažem prevzvišenemu vladarskemu domu, da bi pa izročil vladarsko oblast Vašemu veličanstvu, izključujejo sedanje razmere. Dogodek bo itak povzročil dovolj hude krvi.« S prosečim glasom je cesar motril državnega upravitelja. »Zanašajoč se na Vašo zvestobo, na Vašo čast kot plemič in častnik, sem se zaupal Vam. Nihče naj ne bo bližje mojemu prestolu kakor Vi. Ponujam Vam knežji stan in vrhovno poveljnistvo svoje armade.« »Danes nisem samo plemič in častnik, veličanstvo, marveč tudi državni upravitelj Ogrske, ki sem odgovoren za njeno usodo. Pred temi velikimi nalogami morajo človeški oziri umolkniti. Mojo osebno častihlepnost bi ponudba Vašega veličanstva zadovoljila, ne more pa me odvrniti od moje misije, ki meri na to, da reštm Ogrsko.« Cesar si je z roko zastrl obraz, da bi skril krčevite tresljaje na licu. »Zopet je Wolkenstein zastopal pravo stališče! Ta mučni trenotek bi si bil lahko prihranil, ako bi se bil ravnal po njegovem pametnem nasvetu. Sem pač nadležen prositelj, ekscelenca?« Horthy je ostal na zunaj miren, samo iz njegovega glasu je zvenel nestrpen ton. »Ker ste, veličanstvo, že omenili grofa Wol-kensteina, bi rad poudarjal, da nisem prikrival temu Vašemu mešetarju, kako nemogoč je vsak povratek Vašega veličanstva na Ogrsko. Pri njegovi zanesljivosti in poznanju dejanskega položaja sem prepričan, da bi bil odsvetoval Vašemu veličanstvu to pustolovstvo.« »To je tudi storil, ekscelenca, to je storil. Zakaj se nisem vedno ravnal po njegovih nasvetih! On je bil vsikdar brez samopašnosti in brez samo-Ijubja.« »Ne dvomim o njegovi poštenosti, toda on ni niti politik, niti državnik, marveč samo strankar, ki se vdaja utopističnhn idejam, ki so v nasprotju z realnostjo obstoječih razmer. Ne moremo Iga priznavati kot sposobno osebo, ki bi lahko odločevala o najinem razmerju.« »Prav gotovo ne, ekscelenca! Wolkensteinova odločitev bi pač ne uvaževala razmer tako, kakršne so. Brez namena sem omenil njegovo ime.« »Ako, veličanstvo, dovolite, bi Vas prosil, da končava ta mučen razgovor. Zdi se mi potrebno, da znova poudarjam, kako me v mojem stališču in naziranju ne vodijo prav nobeni osebni oziri.« »Vem to, vem to! So samo interesi države, kateri ste se vsilili kot rešitelj, dasi sva pri tem nekoliko sodelovala za kulisami tudi Wolkenstein in jaz.« »To trditev dokazati, bi bilo pač težko, veli-čanstvpjr' »Ne, ne bilo bi tako težko! Grof Wolkenstei.i bi lahko to dokazal. Toda nimam namena, da bi Vam hotel zmanjšati Vaš ugled, ekscelenca! Bilo bi to brez pomena in ne bilo bi to v skladu z mojimi nazori. Kar sem jaz storil, sem tudi storil v korist državi!« Horthy je krčevito stiskal svojo pest, le s te« žavo se je krotil, da je mirno prenesel Karlove očitke. Dasi se je že popolnoma osvobodil Čustva svojih obveznosti napram svojemu bivšemu vladarju, vendar mu prirojeni takt ni dovoljeval, da bi s svojim vedenjem dal duška svojim notranjim čustvom. Karel je opazil jedva pridušeno nestrpnost tei se dvignil. »Eno prošnjo mi boste pač dovolili, ekscelenca da mi omogočite v primerni obliki odpotovanje.« »Z vsemi častmi bom dal spremiti Vaše veličanstvo na mejo, z avstrijsko vlado pa se dogovorim O vseh podrobnostih glede vseh potrebnih odredb pri potovanju preko avstrijskega ozemlja. V Avstriji bo pač treba poskrbeti za osebno varnost Vašega veličanstva. Na Ogrskem sicer ne vlada posebno veliko navdušenje za habsburško gospod-stvo, v Avstriji pa se pojavlja v nekaterih ljudskih slojih naravnost mržnja proti bivši vladarski rodbini. Cesarju zvesto vdana Avstrija je sedaj naenkrat odkrila svoje navdušenje za republiko«, Dnevne vesti. V-Liabijdni.dnel.jaüja 1925. — Zravstveno stanje ministrskega predsednika. Po poročilu iz Beograda se je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Nikole Pasiča že toliko izboljšalo, da pričakujejo v sredi tega tedna odločitev, kdaj odpotuje ministrski predsednik Pašič na oddih v inozemstvo. — Redukcija vpokojencev. Finančni odbor narodne skupščine je sprejel predlog, da se v finančni zaken za proračunske dva-najstine sprejme določba, na temelju katere se ustavi pokojnina vsem onim upokojenim uradnikom, ki nimajo 20 let ehižbe, ako ne pristanejo na to, da se ponovno vrnejo na svoje prejšnje službeno mesto. — Tujci v Dalmaciji. Iz Kotora poročajo, da je prispelo tja večje število ameriških turistov, ki si ogledajo našo obalo in večja mesta Jugoslavije. Prometno ministrstvo izda v angleščini brošuro za Ameri-kance, ki bo služila ameriškim turistom kot vodič po naši državi. V Dolenje Kasteie je prispela skupina gojencev londonske slikarske akademije. Skupina šteje okrog 40 članov. V Dalmaciji ostanejo dva meseca. — Poslopja finančne kontrole bodo popravili. Finančno ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za popravilo poslopij finančne kontrole v državi. Odobreni so tudi krediti za popravilo poslopij vseh finančnih instanc v državi. — Nove stanovanjske hiše v Beogradu. Uprava državnih monopolov je odobrila 8-rrrilijonski kredit za zgradbo stanovanjskih hiš za svoje uradnike v Beogradu, kakor tudi za potrebna skladišča in kemične laboratorije. Tudi v drugih mestih bi bila nujno potrebna taka gradbena akcija. — Naša častna konzula v Španski. Ministrstvo inostranskih del je obvestilo Trgovsko m obrtniško zbornico, da sta bila z ukazom z dne 29. maja t. 1. postavljena za častna konzula v Španiji gg. Gjorgje Panajot. v Barceloni in Jovan Kružič-Tu-rma v Las Palmas. — Pravilnik o drogerijah. Ministrstvo narodnega zdravja je imenovalo posebno komisijo, ki izdela pravilnik o drogerijah, s katerim se urede vsa stilistično nejasna vprašanja. — Ljubiteljem naših planin. Triglavski Župnik J. Aljaž, ki ima nevenljive zasluge za to, da je trigavsko pogorje obvladala slovenska turistika, ima še en načrt, katerega že dolgo let nosi v svojem srcu, a ga vsled vojnih razmer ni mogel uresničiti: postaviti v Vratih kapelico slovanskima apostoloma sv. Cirilu In Metodu. Kakor se v naši državi turistika razveseljivo razvija in poset naših slovenskih planin leto za letom raste, bo bližnja bodočnost pokazala potrebo, da se sezida v Vratih zadostno prostoren hotel, v katerem bodo planinskega zraka željni Ietoviščarji mogli ostati celo sezono, saj že zdaj šteje Aljažev dom v Vratih med najbolj obiskane planinske domove. Na tej prelepi — žal danes obmejni — točki naše domovine naj se dvigne primeren spomenik slovanskima apostoloma, v čijih češčerrju se tako lepo skladamo vsi jugoslovenskj bTatje. »Aljažev klub« SPD je prevzel nalogo, da svojemu kumu ob 80-letnici pomagata uresničiti dolgoletno željo. Prispevke zbira g. župnik J. Aljaž na Dovjem in »Aljažev klub«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80. — V Ljubljani, na SOletn! rojsr-ni dan župnika J. Aljaža. 6. julija 1925. — Dr. Ro žn ar, tč. načelnik. — V. Zor, tč, tajnik. — Za SPD: dr, T o m i u š e k. — Iz Rogaške Slatine. Gostovanje ljubljanske 'drame se vrši 9. in 10. t. m. Na vsporedu sta »Scampolo« in »Faun«. Dne 11. je, kakor že znano, koncert »Ljubljanskega Zvona*, 12. t. nt pa bo tombola »Kola jugoslovenskih" sester«. — Število navzočih' gostov eine 30. jun. je znašalo 560. — V Zdraviliškem Vestniku čitamo imena' gostov iz raznih krajev. Zastopani so Dunaj, Budimpešta, Praga, Beograd vedno številnejši, tudi iz Ljubljane prihajajo, 'dne 20. pr. m. je bil javljen gosp. Fr. Colbv, poveljnik ameriške mornarice iz WasHing-tona. Med gosti se nahaja tačas, kakor vsako leto, gosp. Josip Türk, gerent iz Ljubljane. — Zdraviliški Vesrnik prinaša' na prvem mestu »Vidovdanske misli«, krasno napisan sestavek, ki ga ie čital na so-ko^ki akademiji na Vidov dan g. N. Teo-dorovič. — Glavna skupščina Matice Hrvatske. V nedeljo je imela Matica Hrvatska svojo glavno skupščino. Skupščino je otvorll predsednik dr. rKomjaiiič, "ki je zlasti pozdravil odposlanca Srpske književne zadruge dr. \Tanoj!oviča. Tajniško poročilo je podal dr. F. Jelašie*. Iz njegovega poročila je razvid, no. da je Matica letos izdala 5 knjig v red-ni izdaji. Med temi knjigami je treba predvsem imenovati historično novelo šandor Gjalskeera - Dolazak Hrvata« in F. Mayer-5evo knjigo *S puta na Duvanjsko polje«. Kajvečje Matično delo. ki izide letos, bo ^Zbornik hrvatske kulture«, ki izide v o knjigah. O finančnem stanju društva Je poročni blagajnik Bošnjak, na kar je bil odboru podeljen absolutorij. članarina za ustanovitelje je bila zvišana na 3 000 Din. Sprejet je bil predlog dr. Vračuna, naj Matica osnuje posebno knjižnico za kmete, nadalje T5egov:«5ev predlog, naj se izda zgodovina hrvatske književnosti v francoskem jeziku. V književno umetniški odbor so bili izvoljeni dr. Budak. Ljuba Babic. dr. Stepan Ivšič, za namestnika pa dr. Jelašič. Iz poročila o delovanjn Matice Hrvatske je razvidno, da je Matica letos Izdala celo vrsto lepih knjisr, katerim tekom leta sledi Se več novih. A .Slovenska Matica«? Ta ne izda nobene knjige, ima občni zbor vsako tretje leto in dela priprave, da ee preosnuje v slovensko akademijo znanosti in umetnosti! — Mednarodni kongres za industrijsko skrbstvo, V Vliesingenu se je vršil mednarodni kongres za industrijsko skrbstvo, na katerem so bila podana poročila raznih deželnih zastopstev. Jz teh je razvidno, <äa nočno narašča ideja osebnega skrbstva za izoblikovanje äelovnih* razmer. Na kongresu navzoče oiiciialne tovarniške inšpektorice iz Anglije in Švedske so ugotovile, da so tovarniški zakoni sicer vedno bolj razširjeni in se vedno uspešnejše uveljavljajo, toda največjega pomena je nad zakonski minimum obsegajoča skrb za duha v industriji. Sledila so raznovrstna zanimiva predavanja o notranji vzgoji človeka napram velikim problemom industrije. Prof. Friedrich je želel delavstvu predvsem dobrih voditeljev. Pričeto delo za industrijsko skrbstvo se bo krepko nadaljevalo. — Smrtna nesreča v Stožicah. Včeraj se je v Stožicah ubil gostilničar in posestnik Novak. Sedel je »predaj na visoko naloženem senenem vozu in padel med konje fn sprednja kolesa z glavo naprej. Kolo mu je razmesaTilo obraz in vrat. Bil je v trenotku mrtev. Nesrečnež zapušča troje nepreskrbljenih otrok in ženo, ki je v blago slovi j enem stanju. — Krvnik Mausner je prejel nagrado za obešenje Čaruge. Predsednižtvo osješke-ga sodišča je šele 2. julija likvidiralo račune sarajevskemu krvniku Mausnerju za obešanje Jove Stanisavljevica Čaruge in Pavla Prpiča. Celokupni stroški znašajo 3114 Din. Na račun te vsote je Mauzner na dan obešanja dvignil mal predujem, sedaj pa je dobil še estali znesek. — Kaznovana tvrdka. Finančna direk cija v Novem Sadu je kaznovala tvrdko Filip Kohn in drug na poldrugi milijon Din globe radi netočno prijavljenega trgovske, ga prometa. — Napad na nacionalista. V Novem Sadu so dosedaj neznani storilci napadli zastavonošo Orjune, Slavka Mihiča in ga težko ranili. — Lang se ne čuti krivega! Odvetnik dr. Nikola Djuričič-Bivrac iz Osijeka, ki zastopa na Dunaju prijetega ravnatelja tvor-nice »Mira«, Ieo Langd, v osi jaških listih javlja, da se bo njegov klient prostovoljno javil našim oblastim, ker se ne čuti krivega v stvari tihotapstva cigaretnega papirja in ovojčkov. — Tragedija ljuba vi na selu. Brekvič Sava iz Ernenika v Dalmaciji je imel lju-bavno razmerje z mladenko Pero Olujič iz Bilišana in kasneje sta se poročila. Pera pa se je svojega moža kmalu naveličala in nekega lepega dne je pobegnila nazaj v Bilisan e, bila pa je v blagoslovljenem stanju. Savo je povsod askal svojo Ženo, blodil je od sela do sela, spraševal orožnike in končno }o je našel. Prosil jo je, da se vrne k njemu, toda ona ni hotela. Zmerjala ga je •in ga mestoma celo nagnala s palico. Navzlic temu je Savo se vedno zahajal k njej in K> rotil, da se vrne. Prepiri, ki so ob takih prilikah nastali med obema so bili vedno hujši in bati se je bilo katastrofe. Pretekle dni je prišel Savo zopet k Peri in zvečer so sosedje culi v hiši oster prepir. Beseda je dala besedo, Savo se je razburil, potegnil je nož in ga nezvesti ženi zasadil v srce. Pera se je mrtva zgrudila na tla. Savo je po krvavem zločinu brez sledu pobegnil. Te dni ga je našla neka pastirica, ali ne njega, marveč njegove ostanke. Truplo v kolikor ni bilo razpadlo so oglodali psi. Poleg je ležal dolg nož. Morilec »e sodil sam sebi. Identiteto samomorilca so ugotovili po hlačah. Tako je končala ta tragedija. Ubil je ženo in izvršil samomor. Njo so pokopali — njega raztrgale zveri. Zobni atelje F. OGRlCil v Movem mestu ZAPRT DO KONCA JULIJA Iz Ljubljane. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne ob 15. je v bolnici po kratki bolezni umrl g. ing. Jaromir H a n u š, gradbeni nadsvetnik v p. Pokojnik je bil v Ljubljani znana in priljubljena oseba. Bil je rodom Čeh. Kot mlad m-ženjer je vstopil v gradbeno službo na Kranjskem in tu ostal do smrti. Zahajal je rad v slovensko družbo in se popolnoma vživel v naše razmere. Tako mu je Slovenija postala druga domovina. Vso svojo rodbino je vzgojil v strogo narodnem duhu. V gradbeni stroki je bil veščak. Ko je gradbeni ravnatelj g. ing. Kimar stopil v pokoj, je bil pokojni Hanuš dlje Časa na čelu gradbene direkcije. Bil je izredno ljubezniv družabnik, zato so ga povsodi imeli radi. Letos je slavil svojo 70-Ietnico. V proslavo njegovega jubileja mu je priredila 5>Česka Obec* častni večer. Do zadnjega je bil izredno čil in krepak. Pretekli teden se cnu je napravil na vratu tvor. Napotil se je v bolnico. Tu se je prehladu in dobil pljučnico, ki mu je včeraj prestrigla nit življenja. Bil je poštenjak starega kova, dober in plemenit, kakor so danes le redki, predvsem pa navdušen Slovan. Pogreb bo v sredo ob 17. fz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi vrlemu možu, ki je vžival vsesplošne simpatije, ohranjen blag spomin in lahka slovenska zemlja. — Iz okoliša Sv. Krištofa nam pišejo: Citali smo v »Slovencu« o velikih zaslugah, ki si jih je baje pridobil cerkveni ključar g. Vidic za renovirauje cerkve sv. Krištofa, uvedbe procesije itd. Nič nimamo proti temu, dasi smo Krištofčani v pretežni večini vsi prispevali k renovaciji. Na mestu pa ni, da je radi vselitve duhovnika vržen na cesto železniški uradnik g. Jaklič z družino vred, ki je še danes brez strehe. Gospod Vidic, zakaj pa v svoji velikodušnosti in gorečnosti niste odstopili proti primerni odškodnini ene sobe ter sprejeli dušnega pastirja pod svojo streho? S tem bi si pridobili najlpšo zaslugo ter pokazali tudi čut do svojega bližnjega. Hišni posestnik ste, spomnite se besed: Brez strehe sem bil, pa me niste vzeli pod streho. — Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani opozarja članstvo, da se vrši izlet v Lesce in Viutgar v nedeljo dne 12. julija s odhodom ob 6.43 zjutraj z glavnega ko-lelavce ia čustvo odgovornosti za boliše 1 loctvora ob vsakem vremenu. Obvezne od- jave za celodnevno udeležbo Ijena na Reko, kjer je proti tamošnjemo prvaku Olimpiji sicer nezasluženo podlegla s 3:0. Zato je Ilirija Rečane, ki so na 'domačih tleh izvrstno moštvo, povabila na revanžo v Ljubljano. Reči moramo takoj^ da se Olimpia v Ljubljani ni posebno uveljavila, prvi dan Je bila njena igra skoraj drugorazredna, drugi 'dan za nianso boljSa Ilirija je prvi dan goste odpravila po !ep! kombinacijski igri s 3:D. Poraz Rečanov bi bil še hujši, da niso imeli v goalu Izvrstnega vratarja, o'dlicna pa Je bila tudi obramba, pred vsem levi back. Napad Ilirije je sicer krasno v polju kombiniral, pri čemur ga je izvrstno podpirala krilska vrsta bratov Zupančičev, pred goalom pa ne ume streljat!. Obrambna 'dvojica Miklavčič-Bel-tram je storila svojo 'dolžnost, vratar Mi-klavčič še vedno nI opustil riskantne navade nepotrebnega letanja iz goala, ki bi Ilirijo kmalu veljala dva goala. Rečani kot že rečeno niso zadovoljili, njih kombinacija je primitivna aH Jo pa sploH ni. Posamnl igralci so pokazali sposobnosti, o homogenosti moštva pa ni govoriti. Termične vrline je pokazal center-fnr, ki je mestoma ustvaril kočljive situacije pre'd vrati Ilirije, nI pa našel razumevanja pri soigralcih. — Vse tri goale za Ilirijo je zabil Doberlet, bili pa so vsi plo'd lepe supne icrre. G. Hus ie soaMl razmeroma «Jobro, prezrl je samo par foulov. Olimpia — Ilirija 2:0 (0:0). V nedeljo je Ilirija, nastopivša z več* rezervami in blesiranimi igralci, v revanž-ni igri podlegla gostom. Rečan! so v nedeljo zapustili simpatičnejTi vtis. Moštvo se je potrudilo, da se rehabilitira od poraza prejšnjega dne in se mu je to tudi precej posrečilo, kljub temu, da rezultat ni realen in ne odgovarja toku igre. Ilirija je bila prvi polčas enakovredna gostom, zastrella-la pa je take šanse, kakor še nismo videli. Oman in Doberlet sta bila sama po i#va-krat pred goalom in udarila v aut. V drugem polčasu je Ilirija vsled izstopivših igralcev pregrupirala moštvo, kar se nI obneslo in ie prišla do veljave Olimnija. Gostje so sedaj zelo vstrajno napadali in 'do-< segli dva efektna goala. V splošnem le bila Igra mlačna in na nizkem nivoju. G. Vo-Jdišek fe zopet sodil v SkoÜo gostov! AH nismo s sodniki že dovoli prosluli? FUZIJA SK PRIMORJE IN LASK Novi klub se Imenuje ASK Prlmorje. v Včeraj se je vršil izredni občni zbor; SK Primorje, na katerem je bila sklenjena fuzija z Laskom. Novi upravni odbor kluba, ki se bo imenoval odslej ASK PrimorjCi bo sledeč; 1.) Častno predsedstvo: ga. Milena dr. Zer«. javova, rektor univerze g. Hinterlechaer, Avgust PraproApik. 2.) Predsednik: dr. J. Birsa. 3.) I. Äfpredsednik: geom. Černe. 4.) IT. podpreÄimik: dr. D. KoSiša. 5. h tajnik: VI. SalSlda. 6.) II. tajnik: Pust Mirko. 7.) I. blagajnik: L. Zaje. 8. IT. blagajnik: L. Slamič. 9.) Gospodar: A. Bašin. 10.) Odborniki: dr. Zalokar, A. Ludvik, Kump Gvido, Gregorič, Savo Sancin. Načelnik nog. sekcije: N. Buljevič; lahkoatl.: Dan. Sancin; plav. Obereigner; koles. Fn Brumat; zimskosp. prof. Jesenko; težkoath Fink; bazenske: Jančigaj Vika. Revizijo-nalni odbor: predsednik dr. Kidrič; odbornika: gg. Rajgelj in J. Košenina. Razsodišče: predsednik prof. dr. Pretnar, odborniki: dr. Bajič, dr. Lu-čovnik, dr. Slonjak, inž. S a jo v i c. Lafcadio Hearn: Cuše (Konec)' »Pove; mi, Kiniuro,« sem vprašal, ko sem cul čudno povest, »ali ti je morda osebno znan slučaj, da se le s pomočjo dokov preselila duša iz telesa ter se naselila v duhovnikovem srcu?« »Sam na sebi sem to zvedel.« Molčal sem in čakal. Stari mož je Iz-trkal malo pipico. sklenil roke. gledal nekaj trenutkov lotosovo cvetje pred seboj, se nasmibnil in dejal: »Gospod, bil sem sč prav mlad, ko sem se poročil. Več let nisva imela otrok. Slednjič mi je podarila žena siia. Nato ie umrla Hi postala Buddha. Sin je lepo rastel in ko je izbruhnila revolucija, je šel z armado nebeškega sina v veliko vojno na ju*u ter umrl junaške smrti. Ljubil sem iza in se veselja razjokal, ko sem čul, da mu je bilo dano umreti za svetega cesarja, kajti ni je plemenitejše smrti. Pokopali so ga daleč tam v Kruschu, na griču blizu velike trdnjave Kumamnte. šel sem tj« fn mu ovenča! gomilo. Njegovo trne stoji tudi zapisnao tu na Častnem spomeniku. In ko vidim ime. se mi smeje srce: govorim z njim in zdi se mi. da se sprehaja z menoj pod visokimi jelkami — «— — toda to ne spada sem. Žaloval sem po ženi. V teku dolgih let, ki sva jih preživela skupaj, nisva drug drugega nftdar razžatila z 'lepri-jazno besedo. Ko Je umrla, sem mislil. po dveh letih sta želela oče in mati zopet hčer v hišo. Razodela sta mi željo ter mi tudi imenovala ubožno deklico, ki bi mi naj postala družica. Družina nam je bila v sorodu; deklica jim je bila edina opora. Tkala je volnene in svilene obleke, toda zaslužila je le malo. Ker je bila dobra hči in lepa deklica ter so trpeli sorodniki pomanjkanje, so želeli moji stariši, da se poročim z njo in pomagam njenim roditeljem, kaiti takrat sem imel dohodke od rižovih polj. Navajen sem bil ubosati stariše. Nisem se jim protivü. Zato so se pričela poročna pogajanja. — Dvakrat sem videl deklico v hiši njenih roditeljev. Prvikrat sem bil srečen, ker je bila zelo mlada in ljubezniva. Toda drugikrat sem opazil, da ie jokala in me ni pogledala. Srce se mi ?e streslo, kajti mislil sem si: »Noče te, stariši v> silijo k poroki.« Namenil sem se vprašati bogove. Sel sem v tempelj Yanagt no Ivari-Sama. Ko se je začel duhovnik" tresti, je govoril iz dekličine duše: »Moje srce te sovraži! Ce te le pogledam, sem bolna. Ljubim drugega in prisiljena sem vzeti tebe JDasiravno te sovražim, se moram s teboj poročiti, ker sta oce in mati stara in uboga in ju sama ne morem več preživljati. Delo me uničuje. Čeprav hočem, kot tvoja žena. zvesto opravljati svoje dolžnosti, vendar v hiši ne bo veselja, ker moje oko te gleda z globokim sovraštvom. Tvoj glas me zbode. Ako stojiš pred menoj, si želim smrti!« Ko sem zvedel resnieo, sem raz-tödaXodad-VSA.starüem in oisal sem deklic* J prijazno pismo, v katerem sem jo prosil odpuščanja zaradi bolečfn, ki sem jih nevedoma prizadejal. Ljudem pa sem rekel, da Imam dolgotrajno bolezen, da ni bilo opravljanja. Družini smo pomagali. Deklica je bila zelo vesela, kajti kasneje se je naneslo tako, da se ie poročila z onim, ki ga je ljubila. Stariši me niso več silili k ženitvi. Odkar so umrIL sem sam. — Toda poglejte, gospod, neskončno hudobnost tega dečka!« Mladi pomagač je priliko najinega pogovora uporabil tako. da je iz palčice in konopčnega konca naredil trnek. Na koncu je pritrdil košček tobaka, ki ga ie vzel iz starčkove mošnje. S tem trnkom je ribaril po ribniku in žaba je pogoltnila tobak. Deček je vlekel palico po produ in prestrašena žival je pihala in se tresla v konvulzivičnih sunkih gnusa in obupa. »Kaji!« je zaklical vrtnar. Deček' je s smehom izpustil trnek in brez strahu pritekel k nama. medtem ko se je posrečilo žabi gnusobo izpljuniti in skoJiti v ribnik. Očividno se Kaji ni bal zmerjanja. »Gostio ga varni,«* je vskliknll starec. »O Kaji, zelo se bojim. Tvoie prihodnje rojstvo bo hudo. AH kupujem tobak za žabe? Gospod, ali nisem imel prav, ko sem rekeL da ima ta deček le eno duš o? t _ ^lYoißjorihadnis žMieaie bo slabo. 44 stian 4 •SLOVENSKI NAROD« dnt 8 julija 1925 stev. 151 Gospodarstvo Naša vinska trgovina Živahna trgovina z vinom je omogočila, da se je prve mesece po trgatvi izvorno dobro tretjino lanskega pridelka, kar !e zelo ugodno vplivalo na nadaljm razvoj trgovine. Vse druge mesece je bila letošnja vinska trgovina v zastoju, vendar pa ne povsem tako, da lahko trdimo, da v Dalmaciji letos ne bo neprodanega vina, kakor je bilo lani. V celi Dalmaciji je na razpolago še kakih 50.000 hI vina. Poedini vinorodni kraij so popolnoma razprodali svoje pridelke. V Kaštelih, Neretvi in Ko-navtih imajo še okrog 40 vagonov večinoma črnega vina. Večje količine neprodanega vina so ostale samo v šibeniški oko-Ticl. kjer je še 20—25.000 hI črnega vina. Za Šibenikom so večje količine nerazpro-«ianega vina še v Pelješcu in sicer 130 vagonov opola, 2 vagona belega vina in okrog 12 vagonov dingača. Na otokih Hvaru, Visu in Braču je še kakih 50 vagonov črnega In opola ter 10 vagonov belega vina. Manjše količine vina so še v benkovaškem in kniaskem okraju, zlasti v Promicu, Pagu in Rabu. Splošno so se držala lanska vina zelo dobro, kvaliteta je bila cdličua, pokvarilo se je zelo malo vina. Cene so po kraju in vrsti različne. Ši-beniška vina plačujejo po 375—400 Din hI, kaštelanska po 400—450, zagorska bela eOO—700. Na dalmatinskih otokih plačujejo belo vino po 47.50—50 Din, opolo 30—37.50, črna pa 27—30 Din. Trta je odevetela v primorskih krajih' zelo dobro. Peronospora se je pojavila malone po celi Dalmaciji, vendar pa doslej ni napravila tolike škode, kakor so prvotno poročali. V večji meri so se pojavili nekateri drugi škodljivci vinske trte. Zadnje vesti zatrjujejo, da je zdaj v vseh krajih države vinska trgovina slaba. Izvoz vina iz naše države je zelo neznaten. Povprašujejo samo po cenenem vinu, cene pa ne morejo popnsriti, samo Italijani gredo s cenami navzdol, pa vendar slabo prodajajo. Letošnja trgatev obeta povsod obilo groz'd j a. ★ ★ ★ . —g X. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Inozemstvu. 2 a t e c CSR., 2. julija. Stanje vobče dobro. Dve tretini vseh nasadov je dorastlo do vrha drogov in ima obilo krepkih panog, katere že kažejo tudi cvetni nastavek in cvetje. Tudi zaostala tretjina se prav dobro razvija. Uši se pomnožujejo In obTambrsa dela se tam nadaljujejo, kjer je to potrebno. Cene od 3500 do 3650 čK za 50 kilogramov. — U š t e k CSR., 30. junija. Stanje zelo različno. Poleg lepih, mnogo prav slabih. Uši vosi se je nekoliko omejila — obrambna dela se nadaljujejo. Padavina zelo potrebna. — Roadnice CSR., 27. junija. Vsled padavin Je rastlina dospela do vrha drogov. Letina bo neprimerno manjša od lanske. Rastline so polne uši, katere preganjamo potom škropljenja s tobačnim izvlečkom. Medena rosa se ne šrri. Vendar se pa prikazuje rdeči pajek, ki je zelo nevaren. Tobačnega izvlečka se je že toliko porabilo, da ga komaj sproti naro-čujemo. — Prvi češkoslovaški strokovnjak g. Teodor Ganba piše dne 25. junija: Razmere za prodajo hmelja 1925 so zaradi tega prav ugodne, ker si pivovarji zbog visokih cen lani niso mogli nakupovati večjih zalog hmelja. Letina 1925 bo po množini le srednja; od vremena je odvisno, ali bo le - ,ta množina boljša ali slabša. Gotovo je pa, da se bode zaradi pomanjkanja hmelja ista lahko prodajala po prav lepih cenah. Leta 1920. vpeljana prepoved uvoza hmelja v Anglijo izgubi letos meseca avgusra svojo veljavnost in jo bode nadomestila primerna carina. —g Znižanje takse za francosko vidira-nje potrdil o izvoru blaga. Trgovska in obrtniška zbornica je dobila sporočilo, da je ministrstvo inostranih del na prošnjo ministrstva trgovine in industrije m posameznih zbornic začelo pogajanja s francosko vlado radi znižanja dosedanje takse, katero so zahtevale francoske konzularne oblasti za viza na potrdilih o izvoru blaga. Pogajanja glede tega vprašanja so se uspešno končala in tukajšnje francosko poslaništvo je obvestilo ministrstvo inostranih del, da je soglasno v sporazumu z našo vlado, francoska vlada določila, da se potrdila o izvoru blaga v vrednosti izpod 100 zlatih francoskih frankov vidirajo brezplačno, a da se potrdila o izvoru blaga od 100 aH več frankov vidirajo proti plačilu 5 zlatih fr. fr. Francosko poslaništvo je izdalo v tem zmi-sln naredbe vsem francoskim konzulatom v naši dTŽavi. — Vinska razstava v Šibeniku. V Ši- beniku se vrši od 26. julija do 26. avgusta 1925 vinska razstava, kot del Jadranske razstave v Splitu. —g Gradnja tehnične fakultete v Beogradu. Za gradnjo tehnične fakultete v Beograda, ki se postavi na Trkališču, je odobren kredit 23,939.000 Din. Kredit se bo tekorn gradnje povečal po potrebi. Dela začno že meseca avgusta. —g Promet železniške tarife za prevoz blaga preko Sušaka. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam sporoča, da je 30% znižanje železniške tarife, katero je odobrilo prometno ministrstvo z odlokom z dne 23. februarja 1925 MS br. 3473, za čas od 1. marca do 30. junija 1925, bilo včeraj podaljšano za en mesec, to je do konca meseca julija t. 1. To in ono Strastna mlada igralka Sägnorina Elisa Zanchl je mlada lepa punca, stara 18 let. 2ivi v Pallanri v Italiji. Te dni je poskusila samomor. Pred kratkim se je pojavila v igralnici v družbi z mladim gospodom. Stari izvežbani igralci so takoj presodili oba, da ne moreta imeti baš mnogo denarja s seboj. 800 lir je bac-carat kmalu požrl. Gospodično je prijela strast in pogumno je naprosila navzočega gospoda Olivellija. da naj ji posodi denarja. Slednji jo baje pozna in H je dal nekaj nad 200 lir. Kmalu so izginile tudi te. in na prosila je drugega gospoda po imenu vir-gäno, ki ji je tudi dal denar in sicer 4000 lir. Dala mu je v zastavo prstan in nece-saire. Igra je požrla hitro tudi teh 4000 lir. Mlada Zanch? je bila vsa iz sebe in je odšla. Nato se je približala drugi dan Viganu in ga prosila, naj ji vrne zastavljene stvari. Ta ji ni hotel ugoditi. Začela mu je groziti, slednjič pa je odšla z avtomobilom proti Milanu s svojim spremljevalcem Leonijem. Vzela mu je iz žepa med potjo revolver m s! pognala kroglo v prsa. Odnesli so jo v bolnico in pravijo, da je za življenje že iz nevarnosti, odprto pa je še vprašanje, ali je krogla pregnala iz njenega telesa strast do igre. Cerkev sv. Petra okradena Iz zakladnice cerkve Sv. Petra v Rimu so izginile v noči 4. t. m. dragocenosti ogromne vrednosti. Vest o tatvini je vzbudila po celem Rimu senzacijo in tudi po-vsodi po svetu, kamor je dospela. V zakladnici Sv. Petra so shranjeni najrazno-vrstnejši predmet! izredne vrednosti, ki tvorijo velik del zgodovinskega premoženja Vatikana. Varuh zakladnice je duhovnik Bernardino Bocchini. ki ima za pomoč dva uslužbenca. Ponoči v lokalih zakladnice ne spi nfkdo, vratar ima stanovanje v bližnjem duhovniškem poslopju. Nad zakladnico se vršijo obsežna gradbena dela že tekom enega leta. Tam so zaposleni številni raznovrstni delavci pod vodstvo asistenta Belli-nija, ki ima stanovanje v mali sobi nad zakladnico. Kmalu se je dobila zvez, da je bila tatvina omogočena iz nadstropja potom odprtine v zakladnico. Odprtina je bila čez dan pokrita z marmor, ploščami, katere so ponoči, kakor se domneva, tatovi odmaknil! in 5U skozi luknjo v zakladnico. Najbrže so delali to več noči zaporedoma, kajti ukradene so razne izbrane dragocenosti tako, da se vidi, kako so se tatovi pripravili za svoj posel in kako so imeli časa vzeti to, kar je mnogo vredno in kar jim je prijalo. Navadni delavci, tako pravijo, niso mogli izvršiti te tatvine, marveč so se najbrže med delavce pomešali tatovi, ki so svojo priliko v zveri z drugimi izkoristili v izvršitev navedene tatvine. Iz neke omare manjka vse, kar treba za masno službo, to je krožniki, steklenice, kelih itd., vse stvari so obdane z dragocenim kamenjem in bogatimi našivi. Izginil je tudi zlat kelih z bri-Ijanti, ki ga je Pij X. podaril kardinalu Mer-ry del Valu in ga je ta podaril zakladnici. Dalje je izginil zlat križ z rubini in smaragdi izredne dragocenosti, to je dar republike Kolumbije Piju IX. Vreden je ta križ nad pol milijona lir. Tatovi so odnesli dalje z briljanti in drugimi dragocenimi kamni obloženi kelih, darovan Piju IX. izredno drag zlat prstan, potem zopet drugi dragoceni križi, kelihi, prstani Itd. To so šele prva poročila o izvršeni tatvini. Papežu je sporočil tatvino kardinal Gaspari. Papež je bil zelo vznemirjen nad to vestjo in je odredil strogo preiskavo ter naročil obvestila vsako uro. Policija je seveda na delu in išče tatove, o katerih pa do danes ni ne duha ne sluha. Oni asistent, ki je spal nad zakladnico, ni čul ponoči prav ničesar. Govori! je o nekem misterijoznem *vtomobilu, ki bi bil usodno noč stal v bližini in se pozneje nagloma odpeljal. Med romarji je vzbudila vest o tatvini veliko ogorčenje. Tako prihajajo pa zajedno v svet vesti, kako ogromno premoženje se zbira okoli papeža, katerega včasih po cerkvah označajo za največjega reveža na svetu. Daudetova smrt Poročali smo že o senzaciji, ki jo je v novembru 1923. v Parizu dozdevni samomor srna bivšega rojalističnega poslanca Leona Daudeta. Ta smrt je še vedno zagonetna. Kakor znano se oče nesrečnega mladeniča nI zadovoljil z uradno ugotovitvijo samomora, nego je vložil proti neznanemu morilcu tožbo in predhodna obravnava še n končana. Pred dnevi pa so prišle pri konfrontaciji Daudeta s knjigotržcem Le Flau-terom na dan nekatere senzacionalne okornosti, ki spravljajo omenjenega trgovca v zelo slabo luč. Po dosedanjih Le Fla-uterovih izpovedih je prišel mladi Daudet usodnega dne dvakrat v njegovo trgovino. Dopoldne, ko mu je Le Flaouter posodil SO frankov, in popoldne. Baš po tem popoldanskem posetu si je najel mladi samomorilec avtomobil, v katerem so našli njegovo truplo. Oče umorjenega pa i rdi, da so morilci njegovega sina med popoldanskim posetom v Le Fauterovi trgovini policijski uslužbenci odnosno, da je padel nesrečni mladenič z Le Flaouterovo pomočjo. Le Flaouter se je namreč izdajal za anarhista in je imel intimne zveze s policijo. Daudetovo truplo so našli v avtomobilu v soboto. Takoj v nedeljo — tako pravi knjigotržec —* ko je vzel v roke jutranje liste, je opazil med kroniko policijsko poročilo o samomoru neznanega mladeniča, čigar truplo leži v bolnici Laposiere. Le Fla-outeru ni dalo miru. Takoj je odšel v omenjeno bolnico, kjer si je ogledal truplo in spoznal v njem svojega sobotnega poset-nika. Le Flaouter je bil prvi, ki je spoznal mrtvega. Oče Daudet trdi dalje, da je odšel Le Flaouter z bolnice k policijskemu uradniku Lannesu, kateremu je v soboto, ko sta se slučajno srečala, pripovedoval o zagonetnem posetu neznanega mladeniča, ki ja hotel baje ustreliti neko odlično osebnost narodnega bloka. In baš ta Lannes je organiziral pozneje okrog Le Flaouterove trgovine neprestani policijski nadzor. Le Flaouter je ta poset pri Lar.nesu doslej trdovratno tajil. Toda pri zadnji konfrontaciji z Daudetom star. ni le priznal poseta, nego je tudi izjavil: »V soboto 24, novembra 1923, ob osmih zvečer, L j. nekaj ur potenj ko je odšel Filip Daudet, čigar Ime mj takra še ni bilo znano, iz moje trgovine, sem i.nel nenavadno jasno vizijo. Prikazal se mi je moj mladi posetmk. Njegovo desno sence ie bilo prestreljeno, vendar pa je še d!hal.< Po konfrontaciji Daudet - Le Flaouter piše »Le Quoridien«, organ levega krila radikalnih socljalistov, da je bil mladi Daudet v Le Flaoirterovi trgovini umorjen In da so njegovo truplo naložili na voz. Afera ima politično ozadje in je zanimivo, kako se bo končala. Sreča ameriških tihotapcev V bližini mesta Hontingtona v Virglniji se je dogodilo nastopno: Državni redarji in prohibicijski agenti so v dveh skupinah, povsem ločeno, lovili tihotapce z alkoholom, katerih je bilo precej, pa so se znali spretno izogibati policijskim organom. Obe skupini sta se gibali istočasno po morju, pa v precejšnji razdalji, ne da bi vedeH ena za drugo. Ponoči nI bilo nič lova, ker se znajo pretkani tihotapci s svojimi Čolni lepo poskriti, proti jutru pa, ko se je komaj danilo in je megla deloma zastirala morje, je nastala bojazeljnost pri obeh skupinah hkra-tu. En! in drugi so mislili, da imajo pred seboj tihotapce, pa so začeli streljati, pred-no so mogli znati, na koga pravzaprav streljajo. Streljanje je bilo divje in v ognjenem boju je bilo na obeh straneh več mrtvih, ustreljen je bil tudi poveljnik državnih redarjev Slednjič so šele sprevideli na obeh straneh zmoto, pravi tihotapci so se lepo smejali in so v času boja na čisto drugem kraju lepo na varnem spravili svoje blago na suho. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, SSSä^A Selenburgova ulica. Mali oglas:, kl »lux»jo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka besede 50 par. Najmanjši znesek Df n 5. IYIHLI OGLASI Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega xna6«!a, vsaka beseda Din . pjajmaalsi znesek Din 10 Pisalna miza dobro ohranjena — se takoj proda. — Dopisi pod Veliko sobo, opremljeno, zračno, ele* £antno, s posebnim vho* dom v sredini mesta — išče gospodična za takoj. — Dopisi pod «Sredina mcsta/2197» na upravo «Slov. Naroda». ! 2kel se je lovski pes rjave barve z zavratnikom in znamko. — Prosi se, da se ga od* da proti nagradi restav* raterju hotela «Slon». 2201 Sta: vanje, obstoječe iz treh sob in kuhinje v Rožni dolini, še zamenja z enakim v mestu. — Ponudbe pod «Mesto/2199» na upravo «Slov. Naroda». ifciilll Jtj^ra-J» VSEH VRST sune gobe, repno seme, kumno, mravljic t a a> ca in drrge pridelke kupne SEVA a A Komo., ^JUBLJANA. — Cene soo-ročamo na zahtevo. 133 L | Kewmicnin? 1 1 ?«* | Lepa parcela na Viču po ugodni ceni n.iprodaj. — Ponudbe na upravo «Sl. Naroda» pod «Vič/2176». Učenec s primerno šolsko izob* razbo za špecerijsko tr* govino v Ljubljani — se sprejme takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Na« roda». 2166 aujoiaoiLsiLsiE Staro hišo kupim v sredini Ljublja* ne, brez posredovalcev, ki obsega vsaj dva manj« ša trgovska prostora in eno skladišče za šest va* gonov prostora. Ponud* be pod «Plodina/130/L» na upravo «Slov. Nar.*. Družabnika s 100.000 Din sprcj.ae dobro vpeljana agentu r* na in komisijska trgovi* na v Ljubljani z najbolj* širni zastopstvi in komi* sijskimi zalogami. — Re* flektira se na trgovsko izobraženo moč, katera ima veselje do dela v pi* sarni. Obrestovan je kapi* tala zasigurano. — Re« flektantje naj blagovoli* jo poslati naslov na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21JUL 220S Učenko lepega vedenja, z dobri* mi spričevali, ki bi imeli posebno veselje do trgo* vine, sprejmem. Popolna ofkrba v hiši Prednost imajo one, ki so brez sredstev, ozir. staršev ter bi po izučeoju rale osti* le v stalni shžbi Ferd F lebš, trgovina mešane* ga bWa v Kranju. 2209 Srednje posestvo z lepim vrtom, deset mi* nut od železniške posta* je v večjem kraju na Gorenjskem — se radi bolezni takoj proda. — Porudbe pod «Goren j* sko/2177» ca upravo «51 Naroda». iT. BRORČIČ & Er. ffll pleskarja In 11 čar]a Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 h Ža tiskarne In knjigoveznico. Prodam stroj za šivanje knjig s sukancem (Zwirn-Heftmaschlne\ stroj za zlatenje (Vergolde-Presse), i 1 druge knjigoveške stroje ter črke in linije. Pismena vprašanja na: S. Balaš, ZAGREB, Duga ulica 24. 2129 L. IjiMlm. InU bi U p..prob m jo dežnikov In sotnCnl-kot tir sprehajalnih palk. tt tnrfijifi foto ta šalite* Kupujte edino-le pri II Josip Petelincu na ibo tj še 138'L šivaine stroje in kolesa znamke Gritzner, — Phönix, pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle Ljubljana (bfizu PrritniOTega sconesika ob vodi) Na ma!o! Na veliko! 1 Zahtevajte cenike ! Robert Smielouskl arhitekt 47 In mestni stavbenik Rimska cesta 2 izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst. kakor tudi presoje vanj a in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. Zidna opeka od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18 • po najnižji dnevn' ren\ ■ c^eonoBOBoaoaoacDicDBCDncsei Potrebujemo dobro Izurjenega strojnega ključavničarja kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa ter zastopi delo pri stružnici. — Ponudbe z navedbo zahtev je poslati na TOVARNO LESNIH IZDELKOV, JURKLOSTER. m Makulaturni papir Sb¥* ä kg Din 5.- ~Wi prodafa uprava .Slovenskega Naroda* IDflN ZAROTNIK L,BBl,l,NS 1 Vlili ArfillU 111111 Dunsiska cesta it. 46 Mefo«, 379 mesfn| tesarski mojster TeIefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Cradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna žaga« I6i T Tovarna furnirja. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil na S preblagi, skrbni soprog, oče, tast, stric, stari oče, gospod Ins. Joromir Hanns gradbeni nadsvetnik v pokoju dne 6. t. m. ob polu treh popoludne po kratki bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 8. t. m. ob petih popoludne iz deželne bolnice na Zaloški cesti. Naj v miru počiva! LJUBLJANA, dne 7. julija 1925. Žalujoče rodbine: ffanuš, Sernec, Stojan, Krano. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. GX