2o. številka._Ljnhljana, v torek 31. jannvarja._XXF. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iirfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poStnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrai tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiSi,   Gledališka stolba". UpravniBtvunaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
		na dom		
Za			.   .   13 gld.	— kr.
»i	pol leta   . .		6 „	50 „
»1			.   .    3 „	30 „
U			•        1 M	10 „
Za	pošiljanje na	dom se računa 10 kr. na		mesec,
	30	kr. za četrt	leta.	
	S pošiljanjem po po		S ti velja:	
ZfH	vse leto  . .		.   .   15 gld.	— kr.
»»			.    8 „	
»i	četrt leta . .	....	.   4 „	
>i	jeden mesec .		1 n	40 „
	Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a			h kratu
M	mora poslati tudi naročnina,		drugače se	ne ozi-
	ramo	na dotično naroČilo.		
UpravniMvo „8lov. Naroda**.
Sladorna obrt in sladorni davek.
—j—. Imaš-li kaj pojma, čestiti bralec, o kolosalnih vrednostnih svotah, katere novodobna obrtnost izvablja skromni rastlini, sladorni pesi? Strokovnjak JuliusWolf izračunil je pred par leti, da je evropejska sladorna produkcija 1. 1879. 80. znašala okolu 14 milijonov kvintalov sladorja ter da ta količina reprezentuje vrednost 8 4 84 milijonov nemških mark = 4 2 4 2 avstr. gld. v zlatu. Recimo, da ne bi imeli nobene sladorne obrti v Evropi, ob jednem pa isto količino sladorja zaužili kakor sedaj, potem bi Evropa leto za letom nad 400 milijonov g o 1-dinarjev v zlatu morala žrtvovati za nakup tega blaga v prekomorskih kolonijah, bržkone še več, kajti v tem slučaji bi sigurno poskočile sladorne cene. Vsega tega sedaj ni treba, sami si pridelujemo  svoj   slador,  celo izvažamo ga. Po
LISTEK.
Preiskava vodnih razmer na Krasu.
(Dalje in konec.)
III. V Loški-Starotrški dolini so vodne razmere tudi take, da se povodnji skoro vsako leto ponavljajo. Voda stopi pri teh ravno tako visoko, kakor v Planinski dolini, namreč, da se zajezi, višje pa ne more stopiti, ker se, kakor hitro pride do te gotove višine, prične odtekati v velikansko kotlino „Golobina", katera, toda le kadar je dolina popolnoma pod vodo, vedno toliko vode vsprejema, kolikor jo prihaja. Vse vode odtekajo se pod zemljo proti Cerkniškemu jezeru.
V tej kotlinski dolini bo pomoč najložja, ker bo pri tako malem obsegu te kotline le treba, da se v Golobini naredi jeden sam prodor proti dnii te votline in našlo se bode primerno sredstvo za neškodljivo odvajanje povodnji.   Treba pa bo tu :
1. ) narediti prodor od dna doline do dna votline Golobina;
2. ) iztrebiti vse založene in zasute prostore v Golobini in
povprečnih številkah izdelale so avstrijske sladorne tovarne tekom sedemletne dobe '.880/1—1886/7 za domačo porabo na leto 2,340.000, za eksport 2,750.000 kvintalov surovega sladorja (Rohzucker).
Nasproti rapidno razvijajoči se sladorni obrti reševati je bilo državi dvojno nalogo. Z jedne strani ni smela zaostajati za sosednimi državami, temveč tekmujoč ž njimi morala je povzdigovati domačo produkcijo. Z druge strani pa ni smela prezirati, da slador vender ni neobhodno potrebni živež, da rastoča poraba njegova kaže na rastočo davčno silo ter da je vsled tega predmet, kakor uprav ustvarjen za izdatno potrošnino. Užitninski davek, s kojim je država obdačila izdelke sladorne obrti in zgodovina te obrtne stroke sta torej v neki ozki notranji zvezi. Davek je tako silno uplival na produkcijo, da le-te v njenem razvoji niti razumeti ne moreš, ako se nečeš ozirati na državna bremena, naložena kristalizovanemu soku sladorne pese.
Davčni objekt, slađorni fabrikat se pa da ob-dačiti na različne načine. Ali se potrošnina navali na surovino, t. j. na porabljeno peso in njeno težo; ali se izmerijo aparati službujoči za izže-manje sladornega soka, in sicer ne le po svoji kubični meri, temveč tudi po številu napolnitev tekom 24 ur, tako da se na tej podstavi lehko izračuni neka pavšalna davčna svota; ali se obdači sladorni sok po svoji gostosti, ali pa se naloži davek na kak dovršeni fabrikat, — četvero načinov torej, mej kojimi je izbirati finančni tehniki in postavodavnemu oblastvu 1
Presegalo bi meje tega skromnega članka, ako bi hoteli razkladati prednosti in nedostatnosti raznih teh davčnih sistemov. Le na kratko bodi omenjeno, da smo v našem cesarstvu 1. 1850. bili pričeli ob-dačevati peso po njeni teži, poleg tega pa se je vender dopuščalo tudi  pavšaliranje po izdelovalnih strojih.   Stoprav 1.   1865, pod Belcredijevim ministerstvom odpravil   se je davek na peso in obligatorno uvel pavšalni sistem. Dotična odredba, — sekcijski  svetnik Kap pel  plem. Sa-venan bilje temu nesrečnemu detetu duševni oče — bila je tako usodepolna  za  avstrijske finance, da jednake zmote ne poznamo več v finančni zgodovini.   Kajti merilo, po katerem se je odmerjala
3.) napraviti varstveno mrežo   tam, kjer se I začne nameravani prodor v Golobino.
Pri tej dolini bode odločno najmenj dela, da se odstrani škodljivost povodnji, ker ni treba prav nobenih vodnotehničnih težavnosti premagati in gre le za to, da se naravni odtoki nekoliko popravijo.
Z ozirom na to, da leže navedene kotlinske doline na Notranjskem jedna za drugo višje nad Ljubljanskem močvirjem, in ker so vse vode teh dolin v podzemeljskem toku proti temu močvirju obrnjene, treba je pa bilo vse le mogoče previdnosti, da se je pri preiskovanji našlo ono gradivo, s katerim se je dokazalo, da bi Ljubljansko močvirje vsled nameravanega odvajanja povodnji iz notranjskih kotlinskih dolin ne trpelo nobene škode.
Povodenj, katera je letošnjo jesen pri vodi Unec v Planinski dolini nekaterikrat nastala, odpeljala se je pod dolino v sosedne votline po prodorih in rovih, ki so se v tem letu naredili za po-skušnjo. Vsled tega, ker je povodenj v Planini hitreje kakor sicer minula, se pa pri vodomerih iztokov Ljubljanico ni zapazila nobena sprememba nasproti onemu, kar se je opazilo pretečeno leto, še prej, ko se je mej  najdenimi votlinami od Pla-
pavšalna svota, bilo je prenizko, nerazmerno prenizko. Uvažnnje kolonijalnega sladorja ponehalo je že počenši z 1. 1860. skoro popolnem, domače tovarne pa za izdelovanje sladorja iz sladorne pese rastle so iz tal kakor gobe po poleten.skem deževji. L. 1865. bilo jih je 144, sedem let kasneje, 1. 1872. brojila jih je država naša že 251! In temu se ni čuditi! Potrošnino plačevala se je seveda le od blaga, porabljenega v našem ozemlji, kar je sladorja preko na.ših mej bilo izvažanega v inozemstvo, za vse to morala je državna blagajnica vračati davek, kojega pa vsled prenizke pavšalne mere nikoli ni bila prejela! Z viharno hitrostjo razvijala se je tehnika te obrti, vsak fabrikant, vsak tovarnarski inžener belil si je glavo noč in dan, kako bi bilo mogoče več sladorja izdelovati z dotičnimi stroji, nego je bilo preraču-njeno po nevkretnem pavšalu. Izumili so se difuzijski aparati, potratno se je gospodarilo s peso, vsako leto omislili so si novih mašin, ne zmeneč se za neplodnost teh troškov, vse le s tem jedinim namenom, da se „pri davku prihrani"! Bridke posledice zadevale so državno blagajnico! Davčne restitucije, t. j. davčni zneski, povrnjeni za eksportirani slador, požrle so kmalu ves dohodek sladornega davka. Navzlic temu, da seje v naši državi že pred 12 leti zaužilo vsaj nad l3/4 milij kvintalov sladorja, od katerega bi potrošnine bilo plačati kakih 18 milijonov gld., — vender so bili dohodki silno neznatni, in 1. 1876. pripetil Be je celo smešni slučaj, da je avstrijska država za 26.347 gld. ve« davka vrnila (re-s ti tu i r a 1 a), nego ga je sploh bila pr ej e la. Davek torej, ki je mesto dohodkov prouzročil — primanjkljaj! Seveda, to so bili uprav pustni dnevi za sladorne fabrikante! Takrat so pojedine tovarno podjetnikom diijale po 50—70, da celo po 100% tekom jednega leta, avstrijski davkoplačevalec pak je mirno odrajtoval v obliki zvišane sladorne cene svoj potrošil inski davek, kojega je isto tako mirno v žep spravljal ne finančni minister, temveč — gospod fabrikant!
Po tej poti tedaj ni več šlo. Cela Evropa se je krohotala tej davčni monstroznosti, izvzemši seveda tuje tekmece, kateri so glasno godrnjali nad
ninske doline proti Ljubljanici naredila zveza s t reko. Zaradi tega morale so v prejšnjem času vode v Planinski dolini zastajati nad zemljo.
To me pa na podlagi prepričevalnih, B številkami dokazanih podatkov tudi upravičuje, da smem z vso odločnostjo trditi, da se vodne razmere na Ljubljanskem močvirji na noben način ne bodo spremenile, ako se podzemeljski hudourniki zagradi j o tako, kakor bom to jaz predlagal v dotičnem načrtu.
Že blizu dve sto let v marsikaterem oziru dobro znani, nezadostujoči protočni preseki reke Ljubljanice so po mojem gotovem prepričanji jedini uzrok, da stopa voda perijodično skoro vsako leto čez bregove te, kakor se misli od Rimljanov umetno narejene struge reke Ljubljanice in da preplavlja Ljubljansko močvirje, katero je bilo že večkrat pod vodo, ne da bi bilo stanje voda v Planinski, Cerkniški in L o ž k i - S t a r o trž k i dolini čez no r m a 1 no.
Glede na to, da se bode z zagradbami podzemeljskih dolin, kakor jih jaz nasvetujem, zadrževal pritok v Planinsko dolino in ker se bodo na severni in vzhodni strani te doline pod gorovjem proti Vrhniki in Bistrici držećem najdene velikanske
avstrijsko nelojalno konkurenco. V očigled takim neznosnim razmeram sklenil se je 1. 1878. nov zakon, v to svrlio, da si država osigura vsaj nekoliko čistega dohodka iz tega davka. Zakon je določil, da mora država od sladorne potrošnine po odbitih re8titucijah prejeti vsaj čistih 6 milijonov za prvo leto in potem stopnjema več vsako leto po 500.000 gld., dokler se ne doseže čisti dohodek 10 V > milijonov. Že 1. 1880. se je zakon z novo predrugačil. Ne le, da se je davčna mera nekoliko zvišala, poskočili so tudi s čistim državnim dohodkom, tako zvanim „kontingentom". Le-ta se je določil za prvo leto s 10 milijoni, ter se je pomnožil za 400.000 gld. na leto, tako da za leto 1787 8 znaša 12,800.000 gld. Manipulacija je jako priprosta: iz potrošnine plačujejo se restitucije kar potem primanjkuje pri odmerjenem kontingentu, plačati morajo fabrikantje in sicer po razmerji svoje produkcije.
Na ta način zavarovala si je država vsaj deloma .svoj dcdiodek, toda uvela je drugo nedostatnost, katera je obremenila tovarnarja. Namreč vsled kontingenta fabrikant. nikoli ni znal, kak bode konečni efekt dotične obrtne dobe. Delež njegov pri kontingentu bil mu je nepoznan faktor, vsled tega račun njegov ni imel ter ni mogel imeti one jasne matematične podstave, ki je neizogibno potrebna pri vsakem velikem podjetji. Z veseljem pozdravljali so torej dotični interesenti vest, da bode novi sladorni zakon, s kojim se baš sedaj bavi državni zbor, osnovan na drugi podlagi, kot davek namreč na fabrika t.
Da gre tej obliki potrošnine prednost pred vsemi drugimi, o tem baje ne treba dokazovanja. Fabrikatni davek je jedino pravičen, on ne pozna nobene protekcije, z jednako težo zadeva tovarnarja, kateremu je na razpolaganje pesa z obilno slador no vsebino ali s pičlo, ebremenja tovarno s starika-vimi stroji ali z najbolj moderno upravo, —-izdelkov se loti, ne zmeneč se za način njihovega nastanka.
Tako urejen davek nalaga   se še le tedaj, če se  davčni  objekt, t. j-   slador izroči konsumu, tudi to je prednost pri posrednih davkih, kajti po jijih namenu je pravi davkoplačevalec vedno le konzument, nikoli pa izdelovalec, kojemu  so v tem slučaji odmerjene le funkcije davčnega  organa. Hipoma odpadejo tudi vse težave  pri   restitucijab, o katerih odsihmal niti govora več ne bode. Koliko milijonov bi državne finance več bile potegnile tekom zadnjih 22 let,   da bi se že leta 1865. mesto napačne pavšalne  sisteme   uvedbi toliko priprosta in primerna sistema   labrikatnega  davka !    V tem oziru   ni   navskrižja   ne  mej   obrtniki ne mej poslanci.    Izrecno je to poudarjal Plener   v zadnji seji državnega zbora, priznavajoč, da je tak davek „die rationelle Form der   Besteuerung." Mnenja gredo* na razen stoprav tam, kjer se govori o e k a-portni premiji iti njih visočini.
(Konce pri h )
V zadevi slov. zemljiških uknjižb.
(tovor dež. poslanca <lr. Jos. Serneoa v dež, zboru štajerskem dne 17. prosinca 1888.)
Visoka zbornica! Ko sem prvokrat bral poročilo večine, razvnel me je posebno tisti stavek, ki govori o dveh jezikih, katera bi mi Slovenci imeli. Ali ta gnev minil me je kmalu ; kajti hitro sem prišel k prepričanju, da se ta stavek ne more resnim zmatrati, ter da o takih trditvah preneha vsak daljni razgovor.
Jaz že delujem na spodnjem Štajerskem od leta 1870 in sicer 5 let kot koncipijent in 12 let kot odvetnik. V tem času nabial sera si veliko skušenj. Držal sem se vseskozi pravila, da nesem nikdar za slovenske stranke delal nemških pisem, nego pobotnice, dolžna pisma, kupne pogodbe itd. delal sem v tistem jeziku, v katerem me je stranka nagovorila, razen če so me prisilile kake posebne okoliščine k čemu drugemu. Posebno pa, od kar sem odvetnik, napravi jal sem za slovenska stranke, za tožnike ali tožence, — izvzemši malih izjem — vedno le Bloveriske uloge. Od početka zadovoljil sem se s tem, da so bile slovenske uloge vsprejete; tu in tam so se slovenske uloge rešile v nemškem jeziku. Uradniki takrat niso slovenskega jezika bili tako zmožni, torej se šo ni dalo doseči, da bi se vseskozi reševale uloge v slov. jeziku; pa od dne do dne bilo je več slov. rešitev. Pri vseh okrajnih sod-nijah na Spod. Štajerskem prišle so v zemljiške knjige kar tropoma slovenska pisma. Kakor jaz, delali so tudi drugi. Bila je to velika dobrota, katero smo s tem skazali na pravosodnem polji slovenskemu prebivalstvu.
Koliko sitnob, koliko nesrečnih pravd sem videl nastalih iz tega, ker je Slovenec, nezuajoč nemški, podpisal ali potlkrižal nemško listino! Prišel je potem k meni rekoč : „moj Bog,  to se mi ni pročitalo, o takem dogovoru ne vem nič; pogodba seje drugače glasila, to se je v pismu izpustilo". Taki listini se ne more pripisovati dokazi Ina moč, kajti listina He mora pročitati onemu, ki ne zna sain brati, Slovencu pa, ki ne zna nič nemški,  se more  taka listina samo raztolmačiti. Kdo pa je porok, da je tolmač pri prelaganu pravo zadel V   D )tiimi Slovenec mora podpisati listino samo s 'slepo nado, da je tolmač pošten mož, ter da je tudi pravo pogodil.   Pravd na-stalih iz takih ncpravilnostij   imel sem  mnogo in konec je bil navadno, da je moral sodnik spoznati na priče, ki so bile navzoče, ko se je listina delala. Listina sama   pa se ni jemala kot dokaz, tako da je bila brez vsake vrednosti. Sodnik moral se je ozirati sumo na to, kar so priče govorile, kako se jo v resnici ustna pogodba glasila ; iz listine pa se nikakor ni dalo raz videti, kaka je prav za prav pogodba. l'o teh skušnjah som se ravnal. Nikdar pa se mi še sanjalo n i, d a i m a m o d v a slo venska  jezika:  novi  slovenski   in  „ v i n -diški". Govoril sem s kmeti in omikanimi Slovenci kuiiio   jeden   jezik, ter poznam samo jeden  slovenski jezik.   Pa slovenski jezik govori se v deželnem zboru kranjskem, časniki in knjige se pišejo v njem, neštete  stranke se ga
poslužujejo; kako bi vender vse to mogoče bilo, če tega jezika ne bi nikdo razumel ? Omenjam le družbe sv. Mohora v Celovci; ta družba dava po sedem do osem slovenskih knjig na leto vsakemu svojih udov, ter broji čez 36.000 udov; to neso le omikani Slovenci, nego večinoma kmetje; in to je dokaz, da naši kmetje' bero in knjige razum ij o; kajti kako bi mogoče bilo, da bi tako z veseljem segali po teh knjigah in bili udje te družbe, ako knjig ne bi razumeli'? Morebiti, da se je 6e dalo v 1860. letih preiti preko nas in našega jezika na dnevni red; pa takrat smo komaj začeli delovati ; do takrat še nesmo imeli nobenih šol. Naše ljudstvo še takrat ni znalo brati niti pisati. Danes jo to hvala Bogu, drugače! Velik del našega ljudstva bere ter mu je s tem mogoče se dalje izobraziti, ko je že šolo zapustilo ; in to je potreba sedaj v veku telegrafov in železnic, da vsakdo, tudi v najzadnji koči, bere in se dalje izomika. To je tudi naš cilj, to hočemo doseči, in opazujemo, da naš kmet v kulturelnem oziru veselo napreduje, odkar mu dajemo berila v narodnem maternem jeziku.
Kaj stori naš kmet, če dobi slovenski odlok ? Če ne zna sam brati, pokliče  pa kakega šolarja, da mu tožbo, odlok itd. prečita, ter ve potem takoj, za kaj se gre. Mlajšim kmetom, ki še ne vedo o uknjižbah, predznarabah, zastavni pravici, obravnavah in o jednakih izrazih, se morajo taki pojmi pojasniti, starejši posestniki pa, ki so imeli ssodnijo že večkrat opraviti; razumijo vse te izraze ter se še nikdar ni pripetilo, da ne bi razumeli odlokov, ako so le bili v pravilni slovenščini. Bil sem mnogokrat priča,  da je toženec, ki je dobil slovensko tožbo, vedel pri sodniji koj povedati, za kaj je poklican ter se  pozival na to, da stoji v tožbi to in to; nasprotno pa, da je bil zelo nevoljen,  če se mu   je  poslala nemška tjo ž b a,  ter da je rekel,  da ne ve ,  zakaj da je poklican. Kako težavno je za kmeta, če dobi nemške tožbe in nemške odloke!  V marsikateri vasi ni nikogar, kdor bi nemški razumel ; mora se torej do-tičnik zanašati na sodnijskega slugo, ali pa na kakega drugega človeka, o katerem se govori, da baje nemški razumi.   Ta mu raztolmači odlok dobro ali slabo, kakor ve in zna; in če kmet ni toliko previden, da bi šel  s takim nemškim odlokom h kakemu odvetniku ali notarju, prigodi se mu navadno, da se mu je odlok krivo raztolmačil, ter da jc vsled tega zamudil obroke ali  kake druge potrebne korake.   Zaradi tega je treba toliko prošenj za upravičenje zamujenih dnevov.   Dotični kmet se opira na to, da ne razume nemškega odloka; da je sicer vprašal, kaj da odlok pravi, da pa se mu je reklo, da to in to ter da je vsled tega potrebno zamudil ; on da torej  ni kriv, če je zamudil.   Takim nedo-statnostim upirali smo se mi vedno in smo jih tudi že odpravili v veliki meri. Z velikim zadovoljstvo m smem torej  reči, da smo pravosodju neizmerno koristili s tem, da smo dali kmetom slovenske  uloge in o ti loke, s katerimi k m e t d ob r o izhaja in ga varujejo, da se mu ne godi krivica.
Pravnim trditvam gosp. dr. \Vannischa hočem samo  postaviti   nasproti   prvi  stavek § 102 obč.
votline preustrojile v popolne podzemeljske vodo-zbiralnike, sem pa popolnoma prepričan in trdim, da bodo iztoki Ljubljanice ostali, kakor so bili do zdaj, akoravno se bodo z nameravanimi zgradbami povodnji iz notranjskih  kotlinskih dolin odvajale.
Naslanjajo sc na to prepričanje, katero sem si v velikih nevarnostih in večkrat v najhujšem pomanjkanji kot začetnik teh del tako rekoč priboril, jemljem si časi še dalje poročati, da so bile preiskave konec novembra ls*7 končanu in da bode sestava vsega v zadnjih dveh letih pri preiskavah in pri zmerjanji pridoblj nega gradiva najkasneje do konca maja  1888 [zgotovljena.
Po približnem proračunu stala bodo potrebna dela v Planinski, Cerkniški in Ložko-Starotržkj dolini k večerna sto tisoč goldinarjev.
Težavne okolŠčine, v katerih se bodo zvrše-vala nameravana dela, dajo mi povod, da že danes na sledeče opozarjam:
L) Vsakoletna stavbena ti oba trajala bo pri dotičnih zagradbah podzemeljskih vodotokov - do 21 . meseca v pravem poletinskem času, tako, da se bo za zvršiiev vseh zgradbenih del potrebovalo 7 do 8 let.
To važno okolščino na ta način kompenzo-vati, da l/i se več delavcev najelo, pa ne gre, ker
prostor v globočini votlin tega ne pripušča, da bi se več delavcev imelo, kakor jih vodja zgradbenih del more nadzorovati.
2. ) Za večino podzemeljskih in nadzemeljskih del bode p;i jako koristno, da celo jedino mogoče, da se porabijo kaznjenci, in sicer posebno porabijo za to, da bodo nosili materijal iz globočine votlin.
3. ) Inženir, kateremu se bode izročilo vodstvo zgradbe nih del, moral bo mej časom zgradbe ves dan biti navzoč, ker bi se utegnilo pripetiti, da bode pri posameznih zgradbah že mej delom treba kaj spremeniti, kar pride lahko od tod, ker so take spremembe zavisne ravno tako, kakor pozvedbe in dozdaj pridobljeni preiskovalni uspehi od nepoznanih, globoko pod zemljo skritih okoliščin. Tudi bo moral dotični vodja zgradbenih del vsako leto 31 2 do 4 mesecev bivati na mestu zgradeb, da pripravi vse potrebno, kakor da bo navzoč ob času, ko se bodo zgrad-bena dela zvrševala.
4. ) Ker so skušnje   na tem polji zagradbe podzemeljskih  voda še nepopolne, je pa neobhodno potrebno  da se dotični vodja zgradbenih del pooblasti, tla sme, oko treba po svojem naj boljšem  prepričanji nkreniti  na lici mesta, da se
dela drugače zvrše, kakor so v načrtu, ker tako spremembo projektiranih del zahtevajo lahko prej še neznane in mej delom šele se pokazoče okoliščine.
Končno se mora še navesti, da ima ondotno prebivalstvo v nameravana dela svoje popolno zaupanje, ker se je v resnici prepričalo o dobrem uspehu onih malih del, katera so se zvršila mej preiskavami in ker torej ve, da se bode to že več sto let staro vprašanje, namreč neškodljivo odvajanje povodnji iz dotičnih notranjskih kotlinskih dolin dobro rešilo.
Da sem pridobil to zaupanje prebivalstva s tem, da sem poiskal in najdel prostore zmožne za zbiranje vode, ter tla sem preiskal mnogo za praktično zvršitev namena potrebnih votlin, zastavil sem vso svojo vednost in zmožnost. Nadaljevanje teh preiskovalnih del je potem takem v čisto znanstvenem oziru še  le začetek nastopljene poti.
Moje trdno prepričanje, da je neškodljivo odvajanje povodnji iz vseh napominanih kotlinskih dolin mogoče doseči, potrudil se bom dostojno dokazati z dotičnim glavnim načrtom, katerega bodem izdelal.
Na Dunaj i, dne 5. decembra 1887.
_ Viljem Putick.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 25. 31. januvarja 1888.
zemlj. zakonika. Ta zaukazuje, da se mora u k n j i ž h a izvršiti samo vsled pismenega ukaza zemljiško-knjižne sodni je ter se more izvršitijna-tanko tako, kakor se ta ukaz glasi. Nikdo ne more dandanes već zanikati Slovencem na spodnjem Štajerskem priborjene pravice, da dobijo na slovenske uloge slovenske odloke, torej tudi na slovenske zemljiško-knjižne uloge slovenske odloke. O vprašanji torej, kako se ima uknjižba izvršiti, ni deželni zbor kompetenten soditi, kajti slovenski odlok mora se „tako uknjižiti, kakor se glasi", torej slovenski. Sodniku se ne more ukazovati, da naj izda odlok v dveh jezikih. Kako se more torej uknjižba izvržiti v nemškem jeziku, ako državni zakon ukazuje, da se mora upis izvršiti tako, kakor se glusi ukaz zemljiško-knjižne sodnije. Čez to zaviro se ne da preskočiti.
Nadalje omenjam naredbe, ponatisnene v predlogu manjšine in podpisane od deželne nadsodnije svetovalca Schmeidel-na. V tej naredbi stoji proti koncu, da ukaz justičnega ministerstva pravi, da je običaj, ki se je urinil pri nekaterih sodnijah, da dobi namreč stranka sicer slovenski odlok, da pa se za zemljiške knjige naredi nemška prestava, nepravilen in uepostaven. In res, očividno je, da je silno nevarno, če se dopušča, da se izdani odlok prelaga in še le ta prevod odda v zemljiško knjige. Kdo se bo zanašal, da se je res tako uknjižilo v zemljiške knjige, kakor mu slovenski odlok pravi, ako ve, da se je ta odlok še le prestavil in da se je uknjižba izvršila še le na podlagi te prestave.
Vsi ti pomisleki kažejo, da nikakor ne more določevati deželni zbor, v katerem jeziku naj se v zemljiške knjige upisuje, nego da mora biti jezik, ki velja po postavi pri sodniji kot navaden in v katerem se ulagajo uloge, isti, v katerem se tudi upisuje v zemljiške knjige; kajti vsebina tega, kar se v zemljiške knjige upiše, je bistven del sod-nijskega odloka, ter ne spada k notranji ureditvi zemljiških knjig. Zatorej pa ne more biti govora o tem, da bi naredba visokega pravosodnega mini-Bterstva segala v kompetenco deželnega zbora.
Poslanec g. dr. Wannisch navaja naredbo od leta 1862 o rabi slovenskega jezika pri sodnijah. V letu 18G2 se je res samo izreklo, da se smejo uloge v slovenskem jeziku ulagati in reševati „po mogočnosti" tudi v tem jeziku. Pa to je bilo leta 1862 in to je bilo za takratne čase umestno; kajti takrat je bilo le malo sodnikov, ki so bili popolnem vešči slovenskega jezika. Danes smo pa Slovenci že na boljšem mestu. Od takrat smo Slovenci dobili časnike in knjige v svojem jeziku, nesmo ostali taka uboga čreda, ki ni imela nikogar, ki bi jo poučil in bi ji dal berila. Dandanes imamo Slovenci že dovolj duševne hrane v svojem jeziku. No, ali pa hočete Vi naš narod omikati ali poučevati, Vi, ki ne morete ž njim niti govoriti, niti za njega kaj pisati? Kaj ste storili Vi do zdaj za izomiko našega naroda? Slovenci smo, hvala Bogu, tako daleč, da lahko gledamo s pomilo vanjem na tuko govoričenje, o novoslovenskem in „vindisenkem" jeziku!
Konečno moram še tudi spregovoriti o korakih visokega deželnega odbora.
Deželni odbor je oblastvo za celo Štajersko; zarad tega bi se pa tudi moral obnašati jednako nepristranski proti Slovencem kakor Nemcem, da se morejo Slovenci kakor Nemci nanj ozirati z jed nakim zaupanjem. Kolikor najmanje smemo terjati, je, da deželni odbor v katerem sedijo Nemci, ki se ponašajo 8 svojo narodno zavestjo, ne pozablja, da tudi Slovenec čisla svojo narodnost, ter da je ponosen, da je slovenske krvi! Deželni odbor mora znati, da ima Slovenec jako nežen čut za svoje pravice, h katerim tudi spada pravica, da sme v svojem jeziku nastopati pri sodnijah, ter da si no bode dal odvzeti te teško priborjf ne pravice! Pri obravnavi te zadeve moralo bi se v poštev jemati, da imajo prebivalci na Spodnjem Štajerskem jako živ naroden čut, da jih mora torej globoko užaliti ako vidijo, da se jim skuša odvzeti pravica, katero jim davajo državne postave, katero priznava vlada, katera je pri sodnijah v veljavi, ter ima najboljše nasledke!
Kako prijetno je za slovenskega posestnika, ki zna pisati in brati, da more sam v zemljiških knjigah pogledati in prečita ti, kaj je pri njegovem zemljišči   uknjiženega;  in   da se mu ni treba za našati, kaj  in   kako se  mu uknjižbe raztohnačijo.
Zakaj ne privoščite Slovencem tega? Ali je zaradi toga nemštvo na Škodi, Če se na prošnjo, katero uloži
Slovenec sam ali pa njegov pooblaščenec zanj v slovenskem jeziku izvrši uknjižba p r i n j e g o v e m 1 a s t n e m zemljišči v s 1 o v e n s k e m j e z i k u?
Pri nas spodaj občevanje mej Nemci in Slovenci ni tak o napeto, poznam nemške trgovce v Celji, ki razpošiljajo po deželi slovenska pisma, druge zopet, ki dajo v „Slov. Gospodarji" tiskati svoje anonse; Če kdo pride k nemškim trgovcem in govori slovenski, postreže se mu v pravilnej slovenščini ; zatorej ni res, da bi v mejsobnem občevanji vladalo mej obema narodoma toliko sovraštvo. Zagotavljam Vas, da samo nekateri zal-grizenci in zakotni lističi skušajo zasejati terorizem in sovraštvo, in da tisti najbolje ravna, ki se za to ne zmeni, nego mirno naravno gre svojo pot.
Nemam iluzije, da bode večina visokega de želnega zbora odstopila od svojega predloga, v katerem se nahajajo globoko nas žaleče besede: naj sc izreče hvala deželnemu odboru za njegovo zgo raj obsojeno ravnanje, katero sega tako daleč, da nam se skuša kratiti naša pravica, namreč da se v zemljiške knjige glede uaših zemljišč upisuje v našem jeziku, ter da se hote celo zaradi tega pri državnem sodu uložiti pritožba!   Te iluzije, da bi se dal visoki deželni zbor prepričati, nemam, — saj mi je predobro znana zgodovina te zbornice Vender jedno Vam rečem, in zdaj ne govorim sam zase, nego  v imenu blizu 400.000 štajerskih Slovencev : Danes stojimo Slovenci na drugem mestu, kakor v 18G0. letih. Dan danes ne more nobena večina tukajšnje   zbornice   Slovencev prodruga-Čiti.   Vi nas nebodete prepričali, da se potegujete za  napredek,  ako nas skušate oropati maternega jezika v šoli in v u r a d u! S k l e p a j t e, karhočete! Vinas sicer 1 a h k o r a n i te , n a s I a h k o žalite in za vi r a t e v n aš e m napredku,pa, zadušili ne boste  več našega naroda, niti   zadržali    njegovega    vidnega in neprestanega nap redka! — Kljubu vsakemu pritisku hodili  bodemo svojo   pot in  si konečno priborili jednako pravnostv vrsti avstrijskih narodov!
Obžalovati pa je, da se od strani dež. odbora in dež. zbora ponavljajo taka žaljenja. Ravno ta deželni zbor in večina dež. odbora poudarjata vedno, da je Štajerska celokupna in da se ne sme razde liti. Ako Vam je res na tem kaj ležeče, pa ne trgajte sami vedno vezi, ki nas spaja; ta vez se trga najbolje s tem, če se žali naša narodnost, če se govori o „novoslovenskem" in „vvindisch", če se sklepajo taki predlogi, kakor je predstojeSi, v katerih se pravi, da zasluži obsojeno postopanje deželnega odbora „hvaležno priznanje".
Razumi se, da bodem glasoval za predlog manjšine. (Živahno odobravanje in ploskanje na desui.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 31. januarja.
V Pragi mi de se v kratkem koiiferenicii
škofov, da se bodo dogovorili, kako bi se dala najložje doseči kontesij malua šola. Na Češkem baje duhovniki nabirajo podpise za  peticije za konfesi jonalno šolo,   ki se bodo poslale državnemu zboru Ogernku. zbornica je vspreje'a budget notranjega ministerstva nespremenjen, kakor ga je pred lagala vlada.   Sedaj se pa vrši podrobna debata o budgetu komunikacijskega ministerstva Nekateri govorniki opozicije bo že grajali delovanje tega ministerstva, zlasti kar se tiče regulovanja nekaterih rek
Vnaiije države.
Naši čitatelji spominjajo se še gotovo, kaj smo pisali o bivšem RuSčuškem prefektu Mantovu. Ta mož je jako častihlepen, tlobičkaželjen in zvit, ter je o svojem času veljal za jedno najboljših opor bol-garske vlade On je največ pripomogel, da se ustanek v Ituščuku ni bil posrečil. S tem si je bil pridobil veliko veljavo iu zaupanje v Sofiji. Porabil je pa tudi to priložnost ter se neusmiljeno maščeval nad svojimi nasprotniki, tlobro vedoČ, da mu bode vlada v vsem dala prav. To je pa tudi bilo povod, tla ga je nekdo bil napal v Bukureštu. Svojo brezoziruostjo in prevzetnostjo se je pa zameril zastopnikom druzih držav in vlada ga je morala odstaviti. Na to je pa kandidoval za sebranje in bil tudi voljen. V zbornici si je skušal osuovati svojo stranko, katera bi ga bila posadila na ministerski stol. Ko se je pa Stambulov odločno izrekel, da ga ne vsprejme v ministerstvo, ter se uprl njegovim intrigam, ostal je Mantov skoro popolnem osamljen. To ga je silno jezilo in koval je ua skrivnem razne
naklepe proti vladi. Skuša) se je sprijazniti z Ita-doslavovom, da hi z njegovo pomočjo zlezel v mi-nisterstvo. Pa tudi tu ni imel »reče. Radoslavov sam še dozdaj ni mogel priti v zbornico, ker se baš v onem kraji, kjer je kandidoval pri dopolnilnih volitvah, volitev ni izvršila Mantov je torej spoznal, di tudi na ta način ne bode dosegel svojega namena in začel se je poslednji čas bratiti z odločnimi nasprotniki sedanje bolgarske vlade. Ker je bil poslednji čas župan v Ruščuku, bil bi ruskej stranki lahko mnogo koristil. Mantova delovanje je pa n itank » opazoval Cuharija Stojanov. Sklical je se;o mestnega starejšinstva v Ruščuku. Sklenili so M ltova otistaviti od županstva in ga zapreti. In kmalu po seji so stražniki moža, ki je bil nedavno še mnogim v strab, odpeljali uklenjenega v ječo. Tako se je povraćalo Mantovu.
V Peterburgu je sedaj zbranih šest ruskih g neralnih guvernerjev, ki so skoro vsi znani iz poslednje rusko turške vojne. To so general baron Drentelen iz Kijeva, general grof Gurko iz Varave, general Ganecki iz Vilne, general Roop iz Odesse, hetman donskih kozakov Svjatopolk M irski j z Novega Čerkaska in Dondukov Korsakov iz Tdl.sa Imeli so Že več posvetovanj, katerim je predsedoval bivši vrhovni poveljnik v zadnji vojni s Turčijo, veliki knez Nikolaj. Ruski listi trdijo, da je namen njihovim posvetovanjem le pregledovanje nekaterih vojaških pravilnikov. Toda ta posvetovanja imajo bolj značaj vojnih sovetov, ter se morda ba-vijo z l olj važnimi zadevami. Da je kaj tacega, dokazuje imenovanje polkovnika generalnega štaba Poppena vojaškim agentom v Bukureštu. Romunija bode v bodočej vojn; igrala važno ulogo in to je najbrž povod, da je Rusija poslala tacega veščaka v Bukurešt.
Švicarska vlada je iztirala zaradi anarhi-tičnih agitacij one osobe, o katerih je poslanec Singer omenil v nemškem državnem zboru, da so nemški tajni policisti. Švicarji visoko čislajo svobodo, a širjenje anarhizma hočejo zabraniti, naj bodo anarhisti tudi v službi nemške policije.
Italijani spoznavajo vedno bolj, da imajo premalo vojakov v Afriki. Zategadel bodo najbrž opustili daljše prodiranja proti Abesiniji. Novih čet pa ne kaže pošiljati v Afriko, ker bi vojna z Abe-sinijo za Italijo ne imela posebne koristi; in je baš sedaj v Evropi položaj tako kritičen, da ne kaže pošiljati vojakov kam drugam.
Friincoskim državnikom delajo finančne razmere največje skrbi. Državni troski se vedno vekšajo in državni dolg narašča. Leto 1869, to je zadnje leto prod vojno z Nemčijo, znašali so državni troski 1900 mil. frankov, ki so se popolnem pokrili z dohodki. Pri vojni so se letni državni troski povišali na 2500 miljonov frankov, sedaj pa že znašajo 3700 milijonov. Ker je vsako leto kacih 600 do 700 priraanjkljeja, se jev poslednjih desetih letih državni dolg povekšal za 6 milijard, torej za večjo svoto, nego so morali plačati Nemčiji vojne odškodnine. Tako neugodno državno stanje je pa baš monarhistom kaj povoljno orožje.
V nemškem  državnem zboru začela se je v petek debata o zakonu proti socijalistom. Takoj prvi dan se je marsikaj razkrilo, kar nemškej vladi ne more biti prav.  Pokazalo  se je,  kakih sredstev   poslužuje   se   Bismarck   v  svoje namene. Prvi govornik bil je socijalist Singer.  Rekel je, da bi vlada  morala vedeti, da zakon, ki se opira na policijsko samovoljo, ne bode imel uspeha proti svetim  idejam, katere zastopa socijalno demokratstvo. Govornik je prečital pisma policijskega načelnika v Curihu  in preiskovalnega sodnika v Sehaffhauseuu nemškemu državnemu podancu Beblu, iz katerih je jasno,  da so v Švici zaprti socijalisti: Sckroder, Hiupt in pl  Ehrenberg bili nemški   tajni policisti. Iz papirjev,  ki ho se našli pri njih,  ko so jih zaprli, je pa razvidno, da so bili v zvezi z anarhisti, da so ra/širjali „Freiheit" ter delali na to, da bi socijalisti zapustili zakonite pote ter se pridružili anarhistom,  da bi  potem  mogla je nemška vlada pi • ganjati. Baš nemški tajni policisti so inuogo pripomogli za razširjenje anarhizma.   Pruska policija sama pospešuje zločinstvo,  proti kateremu zahteva vlada izimne zakone. Berolinsko policijsko predsedstvo stoji na čelu mej narod ne   družbe denuncijan-tov, kateri sami napeljujejo socijaliste k hudodcl • stvom, tla bi ostrašili meščanstvo. Socijalisti hočejo le, da bi delavec bil deležen sadu svojega truda. Iztiranje iz domovine je nazadovanje v srednji vek, kadar je iztiranje iz domovine se smatralo za jednako s smrtno kaznijo. Določbe načrta zakona proti udeležbi Bkodov v inozemstvu jo juridična monstro-siteta. Socijalisti so nasprotniki anarhizma, kar so priznali celo v telegramu, v katerem so prosili za pomiloščenje v Kikagu na smrt  obsojenih. Zaradi tega telegrama so socijaliste že toliko napadali, če tudi so ga odposlali le zategadel, ker so nasprotniki smrtne  kazni.   Nadalje je govornik kritikoval vladno socijalno politiko, opozarjal na posledice, ki bi jih imel ta zakon. Posebno sedaj se kaže dražiti delavcev, ko je vsak čas mogoče, da se Nemčija zamota v vojno. Minister Puttkamer je zagovarjal zakon, a ne posebno uspešno.   Trdil  je,  da nobena kulturna država  no more biti brez tajne policije, četudi ta služba ni častna. Res je, da tujni policisti neso gentlemani, a njih zasluga je, da so je preprečil napad na ruskega carja. Jezil se je, da švi carska  ublastva privatnim ljudem naznanjajo vae,
kar pri preiskavah zvedo. Priporočal je, da zakon vsprejme zbornica, da obvaruje Nemčijo pred strahom socijalne revolucije. Katolik Peter Richensper-ger se je tudi odločno izrekel proti vladni predlogi, ker je naperjena proti vnanjim simptomom, a ni sposobna ozdraviti notrauje zlo. On je sicer že trikrat glasoval za izimne zakone, a s daj ne bode več, ker vidi, da nič ne pomagajo. Iztiranje iz domovine nasprotuje mejnarodnemu pravu. Kakor se za kolero bolni ne smejo pošiljati v druge države, ravno tako bi se tudi socijalisti ne smeli, če so tako nevarni. V soboto sta konservativec Helldorf in saksonski pooblaščenec generalni državni pravnik Held zagovarjala zakon, a nikakor ne uspešno. Proti zakonu govoril je Bammnerger, ker bi se ž njim spodkopala vsaka svoboda. Vohonstvo bi se tako razširilo, kakor se je bilo v tretjem desetletji tega stoletja. Švicarska oblastva imajo ura v, da so naznanilu, kaj je pokazala preiskava. Švici vedno očitajo, da daje zavetje tovarjem. A sedaj se je pa pokazalo, da so mnogi rovarji le nemški tajni policisti. Niti Amerika, niti Anglija, niti Belgija, kjer so že bili tudi razni anarhistični izgredi, ne čutijo potrebe, uvesti kake izimne zakone, zakaj bi jih morala Nemčija Puttkamer je še jedenkrat zagovarjal zakon. Narodni liberalec Marquardsen se je izrekel za dveletno podaljšanje zakona, a proti pooštrenju. Poljak pl. Koscielski je pa proti vsem iz-imnim zakonom. Včeraj je imel biti konec debate in glasovanje, a o včerajšnjej seji še nemamo nobenega izvestja.
Dopisi.
H 1*1 u ju 29. januvarja. [tzv. dop.] Kakor je poročal zadnji „Slov. Gospodar.branil se je naš notar Karo l Filaferro napraviti slovensko pismo nekemu posestniku. Čudno je in menda v nobeni civilizovani državi, kakor v Avstriji, se ne trpi, da smejo uradniki postavam oponirati. „Siidst. Post" nas je opozorila na interpelacijo do ministra Pražaka, katero je r I 'ravnik" leta 1882 prinesel in v katerej se trdi, da veČina notarjev na Slovenskem prezira predpise notarskega redu glede uradnega jezika in s tem dela ničeve ženitevske in druge pogodbe. Vaš list je to stvar že razgovarjal leta 1872, ko je sedanji notarski red v veljavo stopil. Isto stvar je „Slov. Narot" zopet razpravljal leta 1873, navajajoč vse potrebne dotične paragrafe. Treba bo to stvar zdaj v prakso prestaviti in naši pravoznanski prijatelji bodo samo svojo narodno dolžnost izpolnili nabirajoč konkretne podatke, ki bodo kazali, ali se ravnajo notarji na Slovenskem glede slovenskega jezika zakonito ali ne. Da naš notar Karol Filaferro ne dela zakonito, kaže v „Slovenskem Gospodarji povedani dogodek Čujem, da njegov brat v Rogatci tudi ne zmatra Slovencev za jednakopravne z Nemci in da ne dela nič slovenskih pisem. Čuditi se le moramo, da takih ne-postavnostij višje deželno sodišče v Gradci ne izve ali pa je prezira ; nekega slovenskega notarjapa so bili 8 strašno preiskavo prijeli rekoč, da nepostavno ravna, če tudi se pri njem nič ni godilo, kar bi škodilo veljavnosti aktov Filaferrovo postopanje pa ravno akte same uničuje.
Registrirali ste že novico Celjske „D. Wacht", da Ee za prazno mesto umrlega Celjskega notarja Sajovca priporočajo notarji Formacher iz Kozjega, Filalerro iz Rogatca in Puli iz Gornje Radgone. Nobeden teh treh ni zmožen slovenski uradovati in tudi nobeden tega ne skuša, ampak vsi delajo tako, kakor bi v notarskem redu ne bilo nobenih predpisov, v katerem deželnem jeziku se imajo notarska pisma pisati. Nemški jim je jedini veljavni. Ako pravosodni minister jednoga imenovanih notarjev v Celje p BStavi prezirajoč druge popolnoma zmožne prositelje, izrekel bi s tem, da mu ni ležeče na izpolnovanji notarskega redu, in kaznoval bi tako rekoč notarje tudi slovenski poslujoče. Terjati pa moramo, da se postavam daje čast in imenuje za Celje tak notar, ki ne bode samo zmožen nego tudi voljen poslovati s Slovenci slovenski! Mi S tem ne terjamo drugega, ko uresničenje postave.
Domače stvari.
— (Ml ado češ k i poslanci) dr. Gregr, dr. Blažek, dr. Vašaty, dr Engel, grof Kounic, dr. Herold in grof Lažansky konstituirali so se v sa-mostalen klub nezavisnih poslancev čeških. Načelnik klubu je dr. Engel.
— (Dokaz čcske zavednosti). Te dni izšel je prvi zvesek „Slovnika naučnega", kateri je začel izdajati J. Otto v Pragi. Kakor se nam poroča prodalo se je tega zvezka takoj prvi dan 40.000 izvodov.
— (Zdravniške društvo) zborovalo bode v sredo in se pogovarjalo o sedanji osepnični epidemiji in o revakcinaciji ter o njenih uspehih.
— i o se p nice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli 1 moški, 2 ženski, 6 otrok. Ozdraveli 2 moška,   2 ženski, 1 otrok. Umrl:   1 otrok.
— („Laibacher Zeitung") izraža v včerajšnji številki svojo nevoljo, da je g. Doix a plesna šola v Matevžetovi hiši še odprta. V tolažbo bodi jej povedano, daje njena pritožba prišla „post fe stum", ker se je omenjena šola že par dnij prej bila zaprla.
— (Za prvo porotno zasedanje) pri deželnem sodišči v Ljubljani določen je prvomest-nikom deželnega sodišča predsednik gosp. Fran Koče var, namestnikoma nadsodišča svetnik gosp. .Josip Gerdešič in deželnega sodišča svetnik gosp. Ludovik Ravnikar.
— (Vreme.) Po hudem, nad mesec dnij tra jajočem mrazu, dobili smo zopet novega snega. V soboto zvečer bil je pravi metež, v nedeljo in včeraj dopoludne pa suh mraz. Včeraj popoludne je zopet začelo snežiti ter nam čez noč in danes ves dan siplje prav drobnega snega. Na državni železnici mej Divačo in Puljem in tudi na Hrpeljski železnici bil je včeraj zaradi žametov promet ustavljen. Čez Kras je železnica odprta. — V Gorici je v nedeljo snežilo.
— (V Šentpeterski fari) v Ljubljani, ki šteje nad 10.000 duš, umrlo je meseca januvarja le 20 osob, mej temi 5 za osepnicami.
— (Umrl) je v petek 27. t. m. v Doleujivasi pri Senožečah v 72. letu svoje starosti po Notranjskem na široko znani pjsestnik in bivši večletni župun Anton Može. Bodi mu zemljica lahka!
— (Občni zbor Marij inebratovšči n e) Odkar so bih bratje Čehi v Ljubljani, še ni bilo toliko občinstva v dvorani na rotovži, kakor preteklo nedeljo. Gotovo je bilo zbranih nad 300 udov rečene bratovščine.  Kot vladni komisar bil je prisoten magistralni svetnik g. Zamida. Takoj, ko se je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, pričeli so se napadi na dosedanje društveno vodstvo, katere je pa g. Regali še   zajezil rekoč, da pride to na vrsto pri posamičnih predlogih. Prečita »e potem poročilo o odborovem delovanji.   Dohodkov je bilo preteklo leto 6.131 gld. 48 kr., stroškov pa 5986 gld. 51 kr. torej prebitka 144 gld. 97 kr.   Skupno premoženje znašalo je koncem  1887.  1. 25.129 gld. 23 kr. in se je v primeri s 1886. 1. znižalo za blizu 400 gld. Članov ie bilo 671 moških in  1897 žensk, skupaj torej 2558 članov.   Pristopilo je  147 udov, umrlo pa 91 udov in 52 otrok. Po prečitanem zapisniku pričela sta posebno člana gg. Dimic in Jeločnik — ostro kritiko o poslovanji odborovem, drugi člani pa so v jedno  mer klicali: „Proč s starim  odborom! Mi hočemo novih mož! Pravo razburjenje mej člani pa je raznetil gospod Regali,  ko  je predbaci vanjag. Dimica v svojem odgovoru imenoval .psovke" kar je ogromna večina udov napačno tolmačila, da jih imenuje pse.   Ponavljali so se v jednomer klici „Volitev"! Proč s Btarim odborom!" Predsednikom bil je predlagan z velikim odobravanjem zborovalcev dosedanji podpredsednik g. Klein, kateri  pa je z ozirom na mnoge javne posle vsako volitev odklonil. Potem se je vršila volitev. Pred volitvijo so odborniki  Gašpar  Je me.  Janez  Krasove c  in Jakob Zupan šič odpovedali se odborništvu, na kar so z ogromno večino bili izvoljeni   v odbor  gg. Gašper Ahčin, Franc Jeločnik, Matija Kune, Mihael P a ku'', Karol  Lahajner in Adolf Reich. Pri posamičnih predlogih pričela se  je ostra kritiku o loteriji za „Marijini dom". Čuli so se klici: „Zakaj ni računa   „Marijini dom*   je premoženje Marijine bratovščine, kajti na njeuo ime so se izdale srečke, zdaj pa se hoče ta hiša bratovščini odvzeti itd. De bata in upitje postajalo je tako burno, da je vladni komisar g. Zamida zborovanje zaklučil.
— (Iz Krope) dobili smo jako žalosten dopis o tamošnjej bedi, kateremu radi damo prostora upa,oč, da se revnih delavcev opomni in usmili marsikatero blago srce. Dotični popis slove: „Že dlje časa stiska velika revščina tukajšnje prebivalce, ker je zastala vsa kupčija z žrebljarskimi izdelki. Zadnji čas prispela je revščina do skrajnosti, skoro polovica ljudij hodi po trgu in s solzami v oreh prosi dela, a žal, zaman! Prebivalce, ki so večinoma vsi kovači, tare žalost in obup, kajti večina je tacih, ki nemajo no obleke ne obuvala, da bi mogli na tuje kruha služit. Zato jim ne pieostaje druzega, tiego poginiti lakote ali pa hoditi od hišo
do hiše prosit ubogajme. Kar v tolpah vračajo se zvečer domov, 50 do 80 obišče jih nekateri dan kar jedno vas. Ljudje so začeli že vrata zapirati tem nepovabljenim gostom. Ako ne verjamete, vprašajte župane, ti vam gotovo vse povedo, ker bi se radi iznebili nadležnih teh obiskalcev. Sila jezues velika. Ako se nam skoro ne pomaga, poginemo. Mej ljudmi se ne sliši druzega, kakor vzdihi in tarnanje, kajti še ti, ki imajo delo, si ne zaslužijo toliko, da bi se mogli pošteno preživeti. Zato se ponižno obračamo do človekoljubnih src, da nam pomagajo v hudi stiski, posebno pa do tistih , ki so nam pomoč old ubili Pomagajte hitro, sicer bode prepozno !"
— (Potrjena) je volitev posestnika in trgovca Gustava Del Cotta načelnikom in gosp. dr. Gvidona S rebreta, odvetnika in posestnika v Brežicah, načelnika namestnikom v okrajnem za-stopu za Brežiški okraj.
— (Mestu Zagrebškemu) dovolila je vlada, da sme vzeti na posodo 1,800.000 gld., da s to vsoto pokrije viseče dolgove, troske za veliko vojašnico , za šolo in za kanalizacijo. S tem dovoljenjem pa mestu še ne bode ustreženo, kajti nameravalo je vzeti na posodo 41 (t milijona goldinarjev, ker bi toliko potrebovalo za razne institucije. A vlada se je temu posojilu trdovratno protivila, da je sedaj nekoliko odjenjala, utegnilo bi se pri-pisavati mestnega zbora znani pritožbi, katera se je sicer ustavila, o katerej je pa menda glas segel celo do Dunaja.
— (Vabilo) k občnemu zboru okrajne posojilnice na Krškem, ki bode v nedeljo 5. februvarja 1888. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva in poročilo {preglednikov. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev preglednikov. 5. Nasveti. Posojilnica na Krškem imela je v letu preteklem 11.396 gld. 26 kr. dohodkov in z ušteto gotovino (1660 gld. 18 kr.) onoliko troškov. Članov imela je 124, mej njimi 42 hranilničarjev. Največja hranilna uloga bila je 1400 gld., najmanjša 1 gld. Tekom 1887. 1. ni bilo treba nobenega dolžnika tožiti. V načelstvu so gg. J. Knaus, J. Lapajnc, J. Pfeifer, Jugovic in Juršec.
— (Vabilo na m a s k a r a d o), katero priredi Čitalnica na Vrhniki, dne 5. februvarja 1888 v društvenih prostorih. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina maskovanim ali kostumovanitn 50 kr., uemaskovanim 1 gld. — Ustopnice, brez katerih ustop maskam ni dovoljen, dobe se v prodajalnici gosp. Gab. JelovŠeka. — Vsak ud ima pravico, goste seboj pripeljati. Odbor.
— (1 d r i j s k a s 1 o v. č i ta 1 n i e a) priredi v četrtek 2. februvarja 1888 zvečer ob 1,i8 uri običajno „Vodnikovo s I a v n o s t' s sledečim vspore-dom. 1) .Vodniku", poezija Janezu Bilca, deklamuje gospica Linka Serjunova. 2) »Venec" Vodnikovih in njemu zloženih pesnij, uglasbil Ant. Forster za mešan zbor s spremljevanjem glasovirja, poje čital -niški mešan zbor, spremlja gospica Linka Serjunova. 3) „Veršac", Vodnikova pesen, deklamuje gospod France Kos. 4) „Srce sirota", samospev Fr. Pogačnikov s spremljevanjem glasovira, besede S. Gregorčičeve, poje gospod France Kos, spremlja gospa Omanova. 5) „Kdo mčkkvm je", moški čveterospev Gerbičev, pojejo gospodje: Fr. Kos, Josip Gruden, K. Makuc in Alojzij Novak. 6) „Milotinke — želel bi, da bil bi tica", samospev za visok glas, uglasbil Fr. Gerbič, besede Krekove, poje g'spa Omanova, spremlja gospica Minka Lapajnetova. 7) „Nazaj v planinski raj" za mešan zbor uglasbil A. Nedved, besede S. Gregorčičeve, poje čitalniški mešan zbor. 8) „Pri zibelki" mešan čveterospev H. Volaričev, besede A. Pinove, poje gospa Omanova, gospica Linka Serjunova, gospod France Kos in gospod K. Makuc. 9) „Za dom", moški zbor H. Volaričev, besede Bojauove, poje čitalniški moški zbor. 10) „Ples" pri katerem svira sekstet c. kr. rudarske godbe. — Ustopnina za člane 20 kr , nečlane 30 kr. Sodelujoči člani in dijaki so ustopniue prosti.
— (Narodna čitalnica v Črno ml j i) priredi dne 2. februvarja 1888 Vodnikovo svečanost. Spored: 1) Slavnostni govor. 2) Dr. Benjamin Ipa-vec: Ilirija oživljena. 3) P. Angelik Hribar; Brani-bovška. 4) V. Bellini: Norma. Duett na gosli z spremljevanjem klavirja, o) Dr. B. Ipavec: Pomlad 6) C. Cvole: Moja Krajica 7) Deklamacja. Potem sijajen ples. Začetek ob polu osmi uri. Ustopnina za ude posamezne 20 kr., rodbino 40 kr.; za ne-ude posamezne 40 kr., rodbino 60 kr.
— (Vabilo k rednemu občnemu zboru „Narodne Čitalnice na Ptuji") dne 12. februvarja ob 2. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. Volitev novega predsednika, odbora in računskih preglednikov. Slučajnosti. Ako bi prvo zborovanje ob 2. uri ne bilo sklepčno, se zboruje v drugič ob 3. uri istega dne, pri katerem je sklepčno vsako število navzočnih udov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Bralno društvo v Konjicah). Pri občnem zboru dne 29. januvarja bili so izvoljeni: načelnikom: g. dr. Ivan Rudolf, advokat; namestnikom: g. dr. Dragotin Prus, zdravnik; odborniki: g. Franjo MikuŠ, nadžupnik; g. Jan. Pob pišil, lekar. in g. Jan. N. Šepec, ravnatelj posojilnice.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) priredi dne 4. februvarja t. 1. veliki ples v bogato in jako okusno odičenem gledališči „Fe-nice". Da se slavnemu občinstvu bolj ustreže, preskrbela se je vojaška godba pešp. št. 97 iz Gorice. Pred polunočjo bode plesalo 24 parov v raznih slovanskih oblekah narodni ples „Kolo". Ustopnina 50 kr. Začetek plesa ob 8. uri in traja do 5. ure zjutraj. Ustopnice se dobe že zdaj v društvenem uradu; v prodajalnici g. Antona Žitka, Via Stadion št. 1; v kavarni „Cotnmercio" ; pri vseh poverjenikih društva; zadnji dan le pri denarnici gledališča „Fenice". Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu društva, priporoča odbor vsem družabnikom in družabnicam, da se gotovo udeleže plesa, in prosi sploh Človekoljubno Tržaško in drugo občinstvo bližnjih krajev, da mnogobrojno počasti društvo s svojo navzočnostjo. Velikodušnosti se pri tej priliki ne stavijo meje.
— (Podpiral na zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci) izdala je v svojem delovanji in stanji svoje sedmo poročilo. Prekoristni ta zavod razvija se prav ugodno. Prošenj za podporo bilo je uloženih 84, odbitih 6, 78 pa se je dovolila vsota 453 gld., torej 124 gld. več, nego prejšnje leto. Glavnica zvišala se je od G20O na 6600 gld. nom vrednosti. Vseh dohodkov bilo je 1089 gld. 52 kr. Darovali so za razdelitev: Deželni zbor kranjski 200 gld.; deželni zbor štajerski 150 gld. ; Celjska posojilnica 50 gld ; poslanec BI, Vofi-njak 15 gld.; Posojilnica Ljubljanske okolice 10 gld.; Andr. Kome) pl. Sočebranski 10 gld. ; dr. Gvidon Srebre v Brežicah 10 gld.; dr. Fran Žižek v Gradci 6 gld; A. Elnepieler v Celovci 5 gld.; F. Hmelak v Lokavci 5 gld.; Ivan Hribar v Ljubljaui 5 g'd.; dr. Benj. Ipavic v Gradci 5 gld. ; Janko Kersnik na Brdu 6 gld Jul. pl. Kleinmavr (deloma nabranih) 5 gld.; Klodič vitez Sabladoski 5 gld-; dr. Gregor Krek v Gradci S gld. ; Fran S. Pire v Št. Pavlu 5 gld.; dr. Prus v Konjicah 5 gld.; dr. J. Muršec v Gradci 3, ravnatelj Bradaška v Gradci 1, Valentin Krisper v Ratečah 10 gld. — Vseh troškov je bilo 780 gld. 88 kr., torej 308 gld. C4 kr. prebitka. Odbor izraža v poročilu vsem pod-pirateljem in prijateljem učeče se mladine, kakor tudi neumornemu predsedniku gosp. dr. Gregorju Kreku najtoplejšo zahvalo ter konečno kliče starim prijateljem in dariteljem: „Ostanite nam tudi za naprej zvesti in blagovoljni in prosite druge narodnjake: spomnite se uboge učeče mladine slovenske, podpirajte jo blagega srca, da doseže svoj zaželjeni cilj, da postane čvrsta podlaga tlačenemu narodu slovenskemu."
— (Razpisano) je mesto svetnika pri nad-sodišči v Gradci. Prošnje do 14. februvarja t. 1. — V Studenci (Igu) razpisano je mesto okrajnega ra-nocelnika. Letna nagrada 300 gld., za zdravniško poslovanje v bližnjem Šmariji še posebej 180 gld. nagrade. Prošnje do konca februvarja.
Telegrame   Slovenskemu Narodu":
Peterburg 31. januvarja. „Journal de St. Petersbourg" izjavlja, da je vest o ruskem, v Parizu sklenjenem posojilu, brez vsacega zmisla. (Jar pomilostil je 7 na smrt obsojenih nihilistov na prisilno delovanje od osem let do nedoločene dobe.
Carigrad 31. januvarja. Govori se, da pojde Kiajim bej v kratkem kot Gadbanov naslednik v Sofijo.
Rim 81. januvarja. Saati se bode jutri zašel o j ob jednem se bode glavni stan tjakaj preložil. — Na včerajšnjem plesu pri veleposlaniku avstrijskem bila sta kralj, kraljica in kralj ovir.
San Remo 31. januvarja. Mackenzie in drugi zdravniki soglasnega mnenja, da je operacija cesarjeviča nepotrebna. Dihanje popolnem normalno.
Novi York 30. januvarja. Velik požar uničil poslopja mej Princesstreet in Springstreet. Škode nad dva milijona dolarjev.
Razne vesti.
* (Ogersko posojilo.) Inozemski drugovi Rothschildove skupine, zlasti  nemške bančne hiše, katere reprezentuje Hanuemann, so v očigled kritičnega položaja in slabih financ Ogerske odrekle vs>*ko udeležitev pri kakej novej ogerskej  kreditnej ope raciji.   Vsled višjega upliva se je „Bodenkreditan stalt", katere guverner je generalni inteudant barou Bezecznv, izrekla, da ustopi v svndikat ogerske rentne emisije. Svndikat se fe izrekel, da ogerske papirne rente nikakor ne vsprejme. Tisza je potem obljubil, da bode dal na razpolaganje za ves nominalni zne sek posojila zlate rente. Tudi prejšnja predizplačila Rothschildovi skupini se bodo poravnala z zlato rento. Ta afera je jako presenetila finančni svet.
*" (Za črnogorsko p a r o b r o d s k o društvo) podpisauih je doslej 67(5 delnic z glavnico 338.000 frankov. Črnagora podpisala je 523 delnic (Cetinje 473), Trst 70, Dunaj 25, Kotor 5, Zagreb 4, Peterburg 2 itd. Ker še ni dovolj glavnice podpisane, podaljšal se je rok za podpisavanje do 1. aprila, za uplačevauje de 1. maja t. 1.
Zahvala.
Podporniki „Slovenije" v pretečenem letu so bili sledeči p. n. gg : dr. Babnik Miroslav, dr. Ce-lestin Fran, dr. A. Ferjančič, dr. Lavoslav Gregorec, Hren Jakob, Hribar Ivan, dr. Jelene Ivan, Jesenko Janez., Jordan, Klun Karol, Devičnik Vojteh, dr. Na potnik Miha, Navratil Ivan, gospa Pakenv Ivivra, Rg. Petričič Vaso, Pfeifer Viljem, dr. Poklukar Josip, Rohrroan Viktor, Šuklje Fran, ekscel. baron Schwe»e» Josip, dr. Klement Seshun, dr. vitez Tonkli Josip, dr. Turner Pavel, sviti, knez Win-dlschgratz Krnst, Zelenik Josip, ekscel. gr. f. X. Neimenovan po dr. Josipu Vosnjaku, dr. Vošnjak Josip, vsak po 5 gl.
Razen teh so darovali „Sloveniji" : dr. Pukl Radoslav 2 gl., Brolich Ivan 2 gl., Nabrgoj Ivan 3 gl.   Navratil Ivan 2 gl.
Društvena knjižnica narasla je v   zimskem tečaji za 47, v poletnem za 36 zvezkov   in 1 muzi kalijo.  Tedaj   broji   knjižnica  koncem   akad. leta 1886/1887. J242 zvezkov, 174 muzi kalij, 2 atlanta, 30 zemljevidov in 2 sliki.
Darovali so: gg. dr. Matija Murko 1, Ludvik Germonik 2, Sertič 1, Janko Bleiweis Tersteniški 3, dr. Drozda o, slavno društvo „Zvonimir" 2. gg. Bouač 3, Mladič Ivan 4, Kržišnik Josip 2, Marn Josip 2, Klavno dramatično društvo 2, C. Pire i, dr. Štrekelj Karol 1, Rybaf O toka r l, Bohm Ljudevit B, dr. Žt?ny i, Kupčanko Gregorij i, Ha rambašič Avgust 1, si. Griliparzer-Verein 1, gg. Murko Miha 14, PipuS Radoslav G, neimenovan Slovenijan 2, Samotorčan 1, Dr. IpaviC Benjamin 1 zvezek.
Naslednja slovna uredništva pošiljala so „Sloveniji" svoje liste brezplačno :
1. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška*, 2. „Do lenjske Novice", 3. „Ljubljanski Zvon", 4. „Novoje Vremja," 5. »Popotnik", 6. „Rogač," 7. .Slovan", 8. „ Slo venec", 9. „Slovenski Narod", 10. „Slovenski čebelar in sadjerejec", 11. „Slovenski Gospodar",.^. „Učiteljski tovariš", 13. „Vrtec", 14. „Zadruga", 15. „Kmetovelec", 16. „Oesterreicbische Gerichtzeitung", 17. „Der Patriot", 18. „Der Parlamenta!", 19. „Die Presse", 20. „Siidsteirische Post", 21. Wiener medizin iselio Blatter.
Vsem p. n. podpornikom in dariteljem akad. društva „Slovenije" bodi na tem mestu izražena uajprisrčneja zahvala; najbolje plačilo bodi jim njihova opravičena zavest, da so storili dobro delo, naj bodo uverjeni, da so sejali seme, katero bo obrodilo sto teren sad, v korist in slavo milo nam domovine. Ob jednem pa jih prosimo, naj nam tudi v bodoče ne odtegnejo svoje blage naklonjenosti.
Dunaj, 18. prosinca 1888.
Za odbor:
Stud. med. Janko Rleiiveis-Trsteniški,
t. č. predsednik.
Stud. jur. Radoslav Pipuš,
t. č. tajnik.
Zahvala.
Akad. društvo „Triglav" v Gradci šteje si v prijetno dolžnost, da se najtopleje zahvaljuje na knjigah, po nastopnih pisateljih slovenskih mu podarjenih: Vč. gospodu J. Flisu, sem. špiritualu v Ljubljani, za „Stavbinske sloge", blag. gosp. J. Jesen k u, c. kr. prof. v Trstu, za „Mabel Vaughan", vč. gosp. dr. A. M a h n i č u, sem. prof. v Gorici, za »Dvanajst večerov" in vč. gosp. J. M a r n u, c. kr. prof. in konzistorijalnemu svetniku v Ljubljani, za „Jezičnika" (4 zv.)
Nadalje se zahvaljuje slav. ^Slovanskemu b la g o tvori te I j n eni u   občestvu   v Peter burgu", vsem onim slavnim uredništvom, koja so
/menovanemu d.uštvu pretečeno leto brezplačno ali za polovico cene pošiljala svoje liste in konečno slav. uredništvu „Slovenskega Naroda", ki ie blagohotno objavljalo vse društvene oglase. Slednjič se priporoča, da ga še nadalje blagovolijo podpirati vsi zgoraj imenovani društveni podporniki. V Gradci, dne 27. januvaija 1888. Akademičnega društva „Triglav" knjižničar :
Stud. iur. Dragotin Zolmanu.
Tes-e-rv*—
„LJUBLJANSKI
tftoJI (193—919)
I za vse leto gld. 4.60; za pol ieta g j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
liOterijue »redke 28. januvarja.
V Trstu:   66,     35,    44,     48, 70.
V Linci :   78,     49,     64,     83, 73
___ — Tttlći:
o0. jauuvarja,:
Tri Slonu: *(i;ii!lianiar iz Parira. — Konig i Dunaja. — Koppensteiner la Ljubljane. — ltužička z Reke.
Pri Mulići: Pimer iz Herolina. — Kauime er ti No-zimberga. — Hit tebi z Dunaja. — Somuier iz Gradca.
Pri i)iuarsK<'in đvorn: Sohumak H Beriadu, — Scluiniek   z Ketza. — Scliumek iz Slovenje vasi.
Pri južnem kolodvoru: Bfieseš z Dunaja. — Sil-veris iz Divači!.
Umrli 90 v Ljubljani:
28. januvarja: Pavlina Merjasec, mizarjeva hči, 4 dni Tržaška cista 19, za božjastjo. — Katra Suhadolnik, delavčeva hči, 9 inos., Karlov ka cesti 15, za davico. — Ana Jager, delavčeva hal, 2 liti, Trnovski pristan 10, za kozami.
2i». jannvarja: JožetŠporer, pismonoša, 51 let, Kri-levaki trg 2, za kozami. - Janez Pothorn, zasebnik, 17 let, Dunajska cesta KJ, za otrpiumjem pluč. — Antonija gro« finja Amrsporg, griifieakinja, 42 let, Gospodske ulico 17. aa logarjem. — Anton Zgajner, delavčev sin,  4'/i leta,
K'irja vas 10, za ko/.ami.
V đežoloej bolnici:
27. janiivasju: Anton Z.noftkar, delavec, 88 let za oslanlji•njciii. — Katra Jeaib, gostija, 69 let, aa plačnico.
28. januvarja: Ivana Ilafr.er, gustačevn žena, 50 let, vsled raka. — Magdalen i Tarnian, gostija, 74 let, za pluč. nico. — Marij •- Albrecht, gostij«, G2 let, za srčno hibo. — Andrej Sul ndole delavec. 27 let, za leozami, (Poljanska cesta 42). — Alojzija Wnltsgrnber, gostija, .'17 let, za otrp-neojem srca. —Jožef Hribar, de.la-.ee, 44 let. vsled gmr Kline. — Martin Šeboiiik, goatafi, 75 lot, /a osTibhVnjem.
Meteorologičiio poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
d	7. zjutraj	7-22-H m,	— 44° C	si. zali.	obl.	
■—	2. popol.	725'1 mm.	T4nC	al. vzh.	d. jas.	0*00 a«.
7'l	9. zvečer	729 3 iiiji.	- 8-0*0 '	z vzh.	jas.	
d rt ""^	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7842 nun. 789 9 mm. 783*9 mm.	—lfV8«C 6'8°0 • 0-4° C	z. s./.. si. j/.. il LIVZ.	obl. obl, sne/..	O 10 mm. snega.
Srednja temperatura 8U pod iinrmaloni.
ao1 in — 93°,  /.a 1*7" iti
78-."n»
80'9B Kiit' o
98 4 ■ 864 — 2H8'80 126*55
10*01»/! 5517 82*15 250 gld.
M
gld.
ZO-o-^a-jsl^a, borza
dne 31. januvarja t. 1.
(Izvirno tclegralično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....
Zlata renta......„
&'„ marčna renta .... „ Aki-ijo narodne banke ... „
Kreditne akcije..... „
London ........ n
Srebro........n
Napol......... r
C kr. cekini ....       . „ NemSke marke.....
4 /   državne svečke iz I. 1854 Državne srećke iz 1. 1864
Ogcrska zlata renta 4°/0......
Ogeraka papirna renta 5"/„.....
5 /u štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunavu reg. srečko 5"/0 . . 1O0 gld. Zemlj. obi", avstr. 4'/j0'„ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 ..
Akcije anglo-avstr. banke .   . 120 Trammway-društ. volj. 170  gld. a. v.
danes 78 — 79*85 108*50
»r,
864*— 268*— i-v,i;i>
—	n	1001'/
—	n	597
—	gld.	82* 16
iyi		75 kr
lri«;	n	
87	n	10
	n	70 ,
10r.	»i	n
119	ii	50 „
12 1	ii	75 „
99	i«	40
177	•i	,i
19	it	50 „
mi 91 R	n	75 „
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja o bolestne] lagubl mojega soproga, gospoda
JOSIPA SPORRERJA,
K. . .       c. kr. pismonoše,
izrekam vseni, ki so ga spremili k poslednjemu počitku, zlasti p. n. gg. pevcem pevskega društva „Slaveca in za lepe darovane vence, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne .'J1, januvarja 1S88.
(76) Antonija Sporrer.
V Ljubljanskem časniku dne 26. januvarja 1888. leta št. 21 je natisnjeno, da je bilo meni, Andreju Terškan-u, posestniku in mesarju v Ljubljani, od redarstva vzetib 900 gld. — To je resnica. — A resnica ni, da bi bilo meni taisto odvzelo 300 gld in mi izročilo manj, kot 900 gld. Ker se ta vest v Ljubljani in po okolici širi, da redarstvo obdolžujem izneverjenja — objavim v tem liBtu javno, da mi redarstvo ni beliča manj nazaj odštelo, kakor Be mi je bilo odvzelo, in da se mi je od mestnega magistrata taista svota izročila, katero sera v varstvo dal in da v svoji imovini nesem niti za jeden krajcar prikrajšan
V Ljubljani, dne 31. januvarja 1888.
Andrej Terskan,
(78) posestnik in mesar v Ljubljani
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ae
»i v
I I
l»o znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz
15. stoletju domaće zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iu povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nov mej slovenskimi
{olharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz staro zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Ući mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz nadoga mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
Dijaki
dobivajo Jurčičeve
„Zbrane spise" po
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
50 kr. izvod, ako si  naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (37—2
NARODNI TISKARNI"
v Xjj\xt>ljsinl,
Kongresni trg, Gledališka stolba.
jCACAOj
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT &
SoHNE
kj-Jta pri prvej  Dtinajskej  razstavi  kuhinjske umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pnsrm samo, če imata našo uradno registrovauo varstveno znamko in firmo. (800—56)
DOhivit *C *?ri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I,j uhlja ni pri k- y etru LuNMiilk-u. Razpošilja ne v p^vir.CiJG pron postnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi & SOHNE,
o. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnicn
Dunaj IV., Allegasse Nr. 48 (poles juž. kolodvora)
Vozni red c. kr. priv. južne železnice,
veljaven od 1. oktobra 1887. X  I >iiii;i j;i v Tr»t.
Postat 3 e			Jaderni vlak	Brzovlak		Poštni vlak				Mešani vlak		Osobni vlak	
Dunaj......		Odhod	6-45 zvečer	7-	zjutraj	8 50	zvečer	1-20	popal.				
Miirzzuschlag ....			1016	10-25	»» popol.	1-56	po noči	5-30	n zvečer	5-55	z j utraj	_	
Gradec......		M	1214 po noči	12 55		6 —	zjutraj n dopol.	9 20		10-50	dopol.	_	
Maribor......		M	135	2 27	■	8-20		11*80	po noči	2-32	popol.	_	
Celje.......		»1	301	353	ji	103O		1-11		6- -	zvečer	6-— zjutraj	
Laski Trg .....		»9	—	4-09	rt	10-46	ji	1-57	n	6 23	a	6-22	
Rimske toplice   . .			—	4-20	ji	1058		2-08		6-40	ji	6-37 .	
Zidani Most ....		j»	3-37 zjutraj	4-44	jt	ll-lo		2-32		7 11	JI	6-58	
i Hrastnik......		u	—			11-53		245	n	7-30	„	7-i5 ;	
T.bovlje    .   J   .   . .		1»	—	5 02	n	1201	popol.	254	n	7-43	ji	7-26 "	
Zagorje......		1»	—			12-09	ji	304	rt	7*55		rs :	
Sava.......		tj	—		—	12-23	1	3-1M		Slo		7-56 ;	
Litija.......		It	—	5 29	ji	12-31	n	3-30	n	832	ji	8-13 dopol.	
: Kresnice......		tf	—		—	12-45	n	3 4 3	n	8-50	Jt	8-29	
j Laze.......		19	—			1259	a	3-58	ji	9-15	ji	8'49	
Zalog.......		19	—		—	110	n	410		9 32	t.	904 „	
Ljubljana.....	/ \	Prihod Odhod	4-53 4'58	610 6 14	n zvečer	1 21 1-29	a ji	4 22 5 40	zjutraj 99	9-50 10 20	n po noči	921 „	
Borovnica  .   .       . .			—	6-42	n	2-04	n	6'17	99	11 21	_	_	
i Logatec ......		»»	552 „	7-14	»	2-46	n	6f>9	19	12-30	»	—	
{ Rakek ......			—	7-36	»	3 16	ij	7-29	99	l 22		—	
! Postčjina.....		,,	627 -	7-54	n	3-37	ji	7-50	,	1-58	ji	—	
Št. Peter......		ft	653 „	8-17	rt	4 08	n	8-22	n	2-48	n	—	
i Divača ......			7-22 „	8 50	n	4 ■■16		902	dopol.	3 59	ji	—	
i Nabrežina.....		Prihod 1	8-16 „	9-37	n	5-54	n	1014		5-40	zjutraj	—	
Trst.......			8.41 u	10-05	po noči	6-;jo	zvečer	10-50	»	6-30	n	—	
Iz Trsta, na 1 >iiiuij.
I3 o s t a. j e
Jaderni vlak 1 Brzovlak
Poštni vlak
Trst........Odhod. 8*30 zvečer    7-~ zjutraj j 10-— dopol.
Nabrežina......                             „ \ 9-18    „ ! 737     „ 40-51 „
Divača.......                                  „ 1009 po noći 8 31     „ 11*66 „
Št. Peter......                              „ 1046     „ j 9 05     „ 112-56 popol.
Postoiina   .   ,....., !ll04     „       925 dopol. I 121
Rakek.......                                 „ - 1 9'40     „ 1-39 „
Logatec........, 1137     „ 1 9 59     „ J 202 „
Borovnica......                             „ — 10 22     „ i 230 „
i t.uiM.                      /   Prihod 19*94     „ 10 48     „ 301
LJnbljana\   Odhod 1229     „ 10-52     „ I 3.07 „
Zalog........., jj       —                — 3 20
Laze........                                      „ —                — 331 „
KreBnice.......                                o I        —                 — I 3'4fi >•
Litija.......... — 11-31     „ I 3-57 „
Sava........                                     „ —                 — ! 408 „
Zagorje.......                                „ —                — j 4-22 „
Trbovlje.......                               „ — 11*58     „ 4-30 „
Hrastuik......., —                 - | 4 38 „
Zidani Most.....                           „ 1-48     „ 1240 popoi. 4v9 „
Rimske toplice   .   .   .   .       „ -- 1252     „ j 611 „
Laški trg......                              „ - ! 1-03     „ 5-22 „
Celje........                                   „ 2-22    „ j 1*20     ., j 542 zvečer
Maribor........, ;! 3-55     „ 1 250     ,, j 7-5S
Gradec........, j' 519 zjutraj   425     „ 10*95 po no5i
MUrzzuschlag.....                         „ 7-27     ,, I 6*55 zvečer 147 „
Dunaj........Prihod 10-30 dopol. 10-15     „ | 6 — vjutraj
6-3 ) 721
8- 3 b
9- 30 9-58
1021 1049 11-26
11- 59
12- 43 12-57
109 1-24 1-38
1- 50 2 05 214 2 23
2- 45
2- 57 309
3- 2'J 5-52 8-17
11-47 4 —
zvečer
po noči
Mešani vlak
zjutraj
dopol. popol.
7- 10 zvečer
8- 44
11- 08 po"noči
12- 37 ,. 1*19 „ 158 „
2- 34 ||
3- 28
4- 23 zjutraj 5'— i, 6*18
5- 40 „
6- ., 6-17 „
6- 33
8*38 „
7- 05 „ 719 „ 7 50 „ 8*08 „
8- 25     „ j
8- 54 dopol. ' 12-30 popol. 1
4-40 „
9- 40 zv. PrihJ
Osobni vlak
popol.
zvečer
5- 50 6 08
6- 23 „ 6 43 „
7"- „
715 „
7'3;> ,,
7- 46 „
7*.)7 „ 8*18
8- 35 „ 8-50 „ 911 zv.Prih.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
sta izšli knjigi:
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halhy, poslovenil Vinko. — Ml. KJ, 203 stranij. Cena 2h kr., po pošti 30 kr.
Xa dragoceni ni korenom.
Povest lz življenja kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Makshnoi-.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8",   141   stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
j   Gospodinje! [
i Kupujte premog jedlr^o 1 i le v zapečatenih vrečah... |
i (77-1) I
J. Klauer v Ljubljani
priporoča Karautoi mm pritsten
brinovec
liter po 1 gld. 10 kr. in prosi za obilo naročbo.
Bouil(on-Extract.
/t&fr%— /sH\ 4   Gomolična dišava.
^!auXW%IC^ (TiiiHel-AVurze.)
Fine moke za juho,
■Centralna zaloga: Wlen, I.f Jasomirgottstrasae 6.
Dobiva se v prodajalnicab delikates in kolonijalnega blaga ter v droguerijah. i902—7)
Prodajajo: Peter Laasnik, H. L. AVenzel, Perdan, Scliuss-nig & Weber. — V Zagorji: Michelic, Iv. Miiller, rudniška bratovaka skladnica. — V Litiji: Ivan Waggonik.
KRANJSKA HRANILNICA T
Zaradi razsajajočih osepnic se obleka, perilo in posteljna oprava pri podpisanej zastavljalnici vec ne jemljć v zastavo.
S kranjsko hranilnico združena zastavljalnica,
v Ljubljani, dne 28. januvarja 1888.
(74-2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vožnja k.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
35^8