28. številka.
Po konfiskaciji dirnuo, izdaja!
Ljubljana, v četrtek 5. februvarja 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Pozor na Gorenjsko.
Iz »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« se nam piše:
Odkar se je začelo z gradnjo nove gorenjske železnice in se je ves promet močno pomnožil, so začeli tujci obračati svoje poglede na našo Gorenjsko in si skušajo pridobiti ves trg za svoje izdelke.
Koroški in gorenještajerski tr-grovci in obrtniki so v tem oziru razvili obširno delavnost, ki je tudi že rodila obilo uspehov. Koroški in gorenještajerski trgovci pošiljajo vse polno agentov, ki obhodijo vse kraje in skušajo dobiti odjemalcev. Kake uspehe dosezajo ti ljudje, priča dejstvo, da je na pr. koroška cikorija že v mnogih krajih upeljana da je na pr. na Hrušici dobiti dvanajst vrst piva, a vse le koroškega in gornještajerskega. Isto tako je z. mnogimi drugimi obrtnimi izdelki in z različnim drugim blagom.
Če pojde tako naprej, podjarmili bodo koroški in štajerski Nemci ves gorenji del Gorenjske v gospodarskem oziru, pridobili si tam stalnih odjemalcev in ves teren bo za naše domače Blovenske trgovce in obrtnike izgubljen.
Gorenjska ima pa vsled nove železniške zveze in ker se tam množe in se bodo še množila indu-strialna podjetja, veliko bodočnost in je vsled tega največjega narodnega in gospodarskega pomena, da si slovenska trgovina in obrtnija ohrani ta trg in pridobi nazaj, kar je izgubila. Zdaj je še čas, da se popravi, kar se je zamudilo, ne sme se pa več rok križem držati, sicer se agilni in podjetni koroški in štajerski Nemci vgnezdijo J na Gorenjskem tako, da jih nikdar več ne bo mogoče izpodriniti.
Tako se glasi dopis »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko«. Želimo, da bi ta dopis ne ostal glas
vpijočega v puščavi. Gorenjski preti velika nevarnost, če postane trg tujih obrtnikov in trgovcev. Kaj si tudi morejo Nemci več želeti, kakor da nas gospodarski podjarmijo, da po stanemo odjemalci njihovih trgovcev in obrtnikov
Slovenci moramo pred vsem stremiti na svoje gospodarsko osa-moBvojenje. V to svrho je naša dolžnost, da svoje potrebščine doma pokrivamo, da svojega denarja ne dajemo tujcem. »Svoji k svojim« je sicer postala vsakdanja fraza precej trivialnega značaja, a v tej frazi tiči zdravo jedro: da dosežemo gospodarsko osamo8Vojenje samo če bomo hodili roko v roki, če se bomo držali domačin domačina in tujim producentom odvzamemo naš trg.
Slovenci, specialno Kranjci imamo poseben talent za kupčijo, zlasti velja to o Notranjcih. Da je bilo pri nas pred 50 leti vsaj toliko narodne zavednosti, kolikor je je dandanes, [bi Trst, Gorica, Celje, Celovec in Maribor drugače izgledali. Naj le kdo preišče koliko je n. pr. v Trstu imo-vitih Lahov in Nemcev, katerih sta-riši so kot Slovenci prišli tja ter si pridobili lepo premoženje in spoznal bo, da je samo narodna nezavednost dotičnih ljudi kriva sedanjih tržaških razmer. In tako je tudi v druzih mestih.
Trgovina in obrtnost sta ti&la vira, iz katerih dobiva narod blagostanje. Narod samih kmetičev se ne vzdrži, pa bodi še tako čvrst, ker je prisiljen, dajati svojim narodnim nasprotnikom zaslužka kupovati od njih one njihove izdelke, katerih sam nima.
Ohraniti vsaj domači trg domačinom in kolikor mogoče pridobiti druzih trgov, to je velevažna naloga domačih trgovcev in obrtnikov — ali pri tem je treba vse drugače postopati, kakor se dandanes postopa glede Gorenjske.
Državni zbor.
Seja dne 4. februvarja. Pred sejo so bile podane nekatere interpelacije; poslanci Schonerer, Bareuther in Berger so vložili predlog: »Zbornica naj sklene, da je parlamentni jezik nemščina.
Na predsednikovo obžalovanje zaradi znanih dogodkov med sladkornimi industrijci in reditelji poslanske zbornice so ugovarjali poslanci: W alz, Erler in Pernerstorfer.
Ministrski predsednik je odgovarjal med drugimi tudi na sledeče interpelacije: 1. na interpelacijo posl. Wagnerja in tovarišev zaradi zadnjih deželnozborskih volitev na Štajerskem ter povedal, da se je zato združilo več občin v en volilni okraj, da so se volitve hitreje izvršile, ne pa, da bi se s tem slabilo katero stranko; 2. na interpelacijo poslanca Pernerstorferja zaradi imenovanja najmlajšega okrajnega glavarja v Murzzuschlagu.
Pravosodni minister je odgovoril med drugimi tudi na interpelacijo posl. viteza Berksa in tov. glede pravosodstva v področju celjskega okrožnega sodišča. Nadalje je odgovarjal na denuncijacijo krščanskih socialistov (interpelant Gessmann), zaradi postopanja vseuči-liščne oblasti proti katoliškim dijaškim zvezam v Gradcu in Črnovicah. Na interpelacijo posl. W a 1 z a in tovarišev zaradi enakopravnosti naših meščanskih šol z ogrskimi in hrvatskimi, ker se iz zadnjih meščanskih šol sprejemajo absolventje v kadetne šole iz avstrijskih pa ne, je odgovarjal naučni minister, da se baš sedaj bavi naučno ministrstvo z reorganizacijo meščanskih šol ter se skliče prihodnji mesec v ta namen strokovna enketa, pri ti priliki se bo oziralo tudi na to interpelacijo.
Nujni predlog posl. Hanicha in tovarišev glede odredbe s § 14. zaradi sladkornega davka je bil vkljub
socialnih demokratov odklonjen s 112 glasovi proti 24 glasom.
Potem je šele prišla zbornica do svojega pravega dnevnega reda. Prvi je utemeljeval svoj nujni predlog glede spremembe opravilnika dr. pl. Fuohs. Razložil je vse pomanjkljivosti poslovnika ter apeliral na zbornico, naj sprejme po njem nasveto-vane spremembe, ako hoče, da bodo zavladale zopet zdrave razmere v blagor prebivalstva. Posl. Rieger: »Potem mora priti volilna reforma!«
Posl. dr. Lueger je dokazoval, da je prvo branje vladnih predlog po poslovniku povsem nepotrebno. Opravičeval je obdoliitev, da je njegova stranka prišla s predlogo za spremembo poslovnika na višji migljaj. Pri tem je prišlo med govornikom in Schuhmeierjem do ostrega prepira zaradi razmer v dunajskem občinskem svetu. Schuhmeier: »Najbolj potrebno bi bilo, da se uvede poslovnik za občinski svet!«—SeitzjLu-egerjui: »Hausknecht!«
Grof Palffy jo omenil, da je bila njegova stranka prva, ki je sprožila spremembo poslovnika. Pri tem se ne gre za preteklost, ki bi se naj že enkrat pustila na miru, temuč za bodočnost in za častno zastopstvo koristi avstrijskih narodov.
Predlagatelji Krempa, K a i h -rein in Pommer so se odpovedali besedi.
Posl. Noske je polemiziral proti Luegerju.
Posl. Pernerstorfer je zahteval, da mora tozadevni odsek imeti več kot 24 članov, da bodo zastopane tudi male stranke ter je izjavil: »Mi protestujemo že sedaj, da bi se hotela reforma poslovnika tako izvesti, da bi bilo v njem prostora za laž in obrekovanje«.
Posl. Gross je v imenu svoje stranke priznal, da je poslovnik potreben spremembe, a uverjen je, da je vzrok brezupnim parlamentarnim razmeram, ker se ni poslovnik prav rabil ter je predsedništvo poskušalo
z nasilstvi si pridobiti moč. V prvi vrsti se zdi govorniku potrebno, da se odpravijo nenemški govori. PobI. Kramaf je ugovarjal.
Posl. Zazvorka je začel svoj govor češki ter je nemško izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti spremembi  dosedanjega poslovnika.
Posl. Malfattije izjavil v imenu italijanskega kluba, da prizna potrebo spremembe poslovnika, da pa bodo Italijani odločno protestirali zoper vsako omejitev svobodnega govora.
Posl. Derschatta je izjavil v imenu svoje stranke, da bodo glasovali za spremembo.
Posl. Romanczuk je izjavil, da njegova stranka principialno ni proti spremembi, da pa se bo uprla oktroiranju poslovnika, ki bi kršil svobodo govora.
Poslanca Treuinfels in Fer-jančič sta se odpovedala besedi.
Posl. L u p u 1 je zahteval, da mora pri obravnavi v odseku veljati geslo: »Enaka pravica za vse, ne samo za velike, temuč tudi za male stranke«.
V imenu vsenemške zveze je izjavil posl. Iro, da bo stranka proti vsaki spremembi poslovnika, ki bi izročil male stranke na milost in nemilost večjim strankam. Odsek pa mora v prvi vrsti razpravljati o uve-denju nemščine kot izključnega poslovnega jezika v parlamentu.
H koncu seje so prišli še enkrat na vrsto dogodki iz posvetovalnice sladkornih industrijcev.
Prihodnja seja bo jutri.
Nova češka politika.
Kakor znano, je v mladočeški stranki zavladala kriza, ki se je sicer začasno poravnala s tem, da je dr. P a ca k zopet prevzel vodstvo. A vzroki so taki, da ni misliti na trajno pomirjenje. Vsled raznih neuspehov so začeli Mladočehi izgubljati tla v Češki politiki. V narodu je začela prodirati radikalna smer, ki ima vseslo-vanski program  Mladočehi so najbolj
ozifiscirano I
zavozili, ker so opustili boj za drž. pravo. Rekli so, da ni treba tako nujno državnega prava, temuč v prvi vrsti močne Avstrije. Federacija da je nesmisel. Tudi vzajemnost z ostalimi Slovani ne more rešiti Čehov germanizacije, temuč le Avstrija. No, mlajši, radikalni sloji so se uverili, da ne stori Avstrija ničesar za češko individualnost, temuč da dosežejo to le z neizprosnim bojem v vzajemnosti z ostalimi brati Slovani. Ko so tedaj češki radikalci začeli izvajati ta svoj program v državnem zboru, a so jih Mladočehi pustili na cedilu, obrnila se je k radikalcem skoraj vsa češka javnost, a mladočeško postopanje se je obsojalo celo po lastnih volilcih. Mladočeška stranka je tedaj spoznala, da ne more hoditi več po tej poti, ako noče izgubiti vso za-slombo v narodu.
Novi carinski tarifi.
Nemčija je dala povod, po kateri meri bo uravnati mednarodne carinske tarife za prihodnja leta. Dejstvo, da je Nemčija prva razkrila svoje namere, deluje nekako opravi-čevalno za ostale države. Nemčija je nastopila prva s svojimi zvišanimi tarifi. Avstro-ogrski carinski tarif s svojimi zvišanimi postavkami, posebno v industrijskih tarifih je le posledica takozvane pruske varstvene carinske politike. Avstro - ogrska carinska politika je tedaj popolnoma opravičena. Ako sosed basa kanone, ne bomo v Avstriji streljali z malimi kalibri navadnih pušk. Za vse pretiranosti v carinski politiki sta tedaj odgovorna pruska ministra Miquei in grof Posadow$ky. Avstrija ni začela. Ako pride do tega, da bo cela Evropa tičala v carinah, ni tega kriva Avstrija, povod je dala Nemčija. Italija tudi zna vpoštevati to prisiljeno stališče Avstrije ter jo novi avstrijski carinski tarif tudi ne bo motil pri sklepanju nove trgovinske pogodbe. Neki italijanski politik se je razgovarjal s trgovinskim ministrom baronom Callom, o carinskem tarifu in trgovinski pogodbi. Minister je izjavil, da ima Avstrija najboljši namen, ustreči pri predstoječih pogajanjih Italiji v vsakem oziru. Avstrijski carinski tarif ne dela nika-kih težkoČ italijanski trgovinski pogodbi. Avstro - Ogrska polaga veliko važnost na italijansko prijateljstvo ter bo storila vse, da to prijateljstvo utrdi z dobro trgovinsko politiko. Obnovitev vinske klavzule pa smatra trgovinski minister za nemogočo; toda za apulska vina se bo našla kakršnakoli predpravica pri uvažanju v Avstrijo.
Politične vesti.
— Češki radikalci se pripravljajo na obstruiranje brambne predloge ter so se obrnili za pomoč do socialnih demokratov, ki pa so prošnjo zavrnili.
— Zaradi prvega branja tiskovnega zakona se vrše med strankami državnega zbora pogajanja. Mladočehi so opustili svoje prvotno nasprotovanje zoper predlogo, vendar žele, da se njihova obstrukcija markira na ta način, da se prvo branje vrši pred rentno konverzijo, oziroma stori to dr. Paca k z nujno predlogo.
— Predsednik Vet ter je pozval poslanca Walza, da odloži svoje rediteljstvo z ozirom na zadnje dogodke, čemur pa se je Walz odločno uprl.
— Brambna predloga v ogrskem državnem zboru dela vladnim kro gom velike skrbi, ker kaže opozicija, da hoče pričeti z obstrukcijo. Vsak opozicionalec si je s predlogo zava roval še končni govor. Na ta način se more debata še vleči najmanj tri mesece.
— Turčija se nujno pripravlja za vsakojako vojno na spomlad. Naročajo se novi topovi in nove kriiarke. Novi veliki vezir nima nikakega upanja, da bi zapričete reforme imele vspeh.
— Revolucijsko gibanje v Venezueli se smatra za končano, ker je revulucijski general Mathos izgubil veliko bitko z vladnimi četami. Ustaši so izgubili 200 ujetih, med njimi 50 častnikov.
— Zopet Drevfusova afera. Voditelji vseh štirih skupin večine v francoskem parlamentu so sklenili, da spravijo zopet v razgovor v zbornici Drevfusovo afero, ker se je pri vojnem sodišču leta 1899. zgodila velika nepostavnost. Revizija bi bila v prid Drevfusu.
Dopisi.
Iz Šiške. Prva veselica šišenske čitalnice v 26. društvenem letu je bilo jubilejsko in Vodnikovo slavlje pri Koslerju dne 1. svečana, ki se je povzdignilo do nekdanjih slo-večih »Vodnikovih besed« v stari ljubljanski čitalnici. Točno so otvorili večer mladi tamburaši. Sredi dvorane je bila razpeta častitljiva društvena zastava s trakovi nad Vodnikovim, z lavorom ovenčanim kipom. Forsterjeva, na Vodnikove besede zložena pesem »Ilirija oživljena« v resnici oživlja, ako se tako oduševljeno in krepko zapoje, kakor jo je moški društveni zbor. Sledila je de-deklamacija L Alešovčevega speva »Valentinu Vodniku slava!«, katera je občinstvo izredno zanimala zaradi prednaševalke gdč. Helene Zakotni-kove, ki prvikrat nastopi v težki ulogi. Zaslužena pohvala je donela vrli deklamovalki. Vrstili so se potem tamburaški točki ter moška zbora »Strunama in »Planinska roža«, pri kateri pesni se je solist g. G. odlikoval s svojim mogočnim baritonom. V igri »Mutec« so se odlikovali g. Cimerman, gdč. Snojeva g. Tončka Štrukljeva, predatavljalec Trdeža g. A. in g. Brzin. Burni aplavz in dobro-klici sledili so in vabili igralce, naj sprejmejo to iskreno priznanje kot honorar za vestno uprizoritev in zadoščenje, da so izdatno pripomogli k ugledu Vodnikove besede. Po 11. uri prevzela je Terpsvhora plesaželjno mladež in starino pod svoja krila. V prvem presledku vlekel je štiriletni, plavolasi čvrst fantiček, Ciril Novak, številko 313, s katero je naklonila Fortuna zlato uro g. S . . ., ki je baš isti večer s čitalnico vred obhajal 251etnico svojega delovanja pri društvu. Pozneje nastopila je 8 posebno ljubeznjivostjo gdčna. umetnica K. in krasno zapela romanco iz »Rokov-njačev«. Ad hoc nastali zbori oglašali so se tu in tam, zdaj posamezni, zdaj združeni. Ob višku veselice se je pelo, plesalo, sviralo ali se vrtilo vse, »kar, lajze ino gre« — v radosti in zadovoljstvu; še celo, sicer resni obraz blagajničarja se je razjasnil, videč dovolj kron za stroške. Pozabiti ne smem na to, da se je letos takorekoč prvikrat plesala četvorka, katero je priučil in vodil g. Štrukelj. K sklepu omeniti mi je tudi še, da je bilo ob činstvo s postrežbo, jedili in pij xčo, prav zadovoljno, tako glede cen kakor kakovosti. Pri sedanjih razmerah je priporočljivo večje veselice pri Ko slerju prirejati.
Prepadanje nemškega
kulturnega vpliva.
i.
Zadnjič smo tukaj navedli izjave in mnenja francoskih odličnjakov o kulturnem vplivu Nemcev na druge narode, predvsem na Francoze. Vsi omenjeni izreki izpričujejo jasno, da o kaki duševni prioriteti Nemcev ne more biti govora. O čem takem se more sanjati le ošahnim nemškim možganom. Tujega jezika se Nemec malokdaj more naučiti in dočim vsak inteligenten Slovan zna po dva, po tri in še več jezikov, Nemec ne razume razun svoje švabščine nič drugega, Četudi po več let včasi živi med drugimi narodi. To gotovo ni izpričevalo inteligentnega duha. Seveda se najde dovolj nezavednih in naivnih (da ne rabimo krepkejšega izraza) ljudi tudi med Slovenci in Slovenkami, ki vidijo v nemštvu vr hunec popolnosti, dovršenost omike, a s temi ni možno pametno govoriti.
V naslednjem navedemo daljšo vrsto izrekov francoskih pisateljev in umetnikov o propadanju nemškega kulturnega vpliva.
Edvard Barthelemy ironično zanikava svetovno prvenstvo germanskega duha. Nekoliko priznava le zgodovinski vpliv Nemcev, omenja Goetheja in Wagnerja, omenja vpliv nekdanje nemške filozofije, ki je toli navduševala Taineja, a vse
to je že minulo ali opešalo. V francoski književnosti je nemški vpliv zaostal za skandinavskim in slo van skim. Celo najk rasne jsa dela Ger hardta Hauptmanna ali Sudermanna niso zapustila v Franciji takih posledic kakor edini Ibsen.
Eugene Demo Mer priznava samo materialno moč Nemčije, namreč v industriji, kar pa zadeva umetnost, znanstvo in slovstvo, Nemčija s Francijo nikakor ne more tekmovati. Sedanje nemško slikarstvo (razven Uhda, Liebermanna in malo drugih) je neokretno. Velika tradicija Holbeina, Durerja, Cranecha je mrtva in je ne obudi niti »Carporal-cabot« na nemškem tronu s svojimi puhlimi govorancami. '
PierreLassere pa priznava nemško prioriteto v vojni umetnosti, a takoj povdarja, da nemški duh nikakor ni zmožen načelovati velikemu moralnemu in OlozofiČnemu gibanju. Ne veruje, da je kdaj globočje vplivala Nemčija na Francijo, za katero bi bil tak vpliv skrajno nesrečen. Ako bi se tak nemški vpliv v Franciji vdomačil in okrepil, potem bi to razodevalo, daje Francija postala barbarska, da je veliko izgubila na svojem finem estetičnem okusu. »Ne govori iz mene nikak šovinizem«, zatrjuje Lassere. Strinjam se s tem, da se otvorijo mejna vrata, ki nas ločijo od ostalega sveta, od Italije, Španije in Anglije. Iz Nemčije dovolimo priti k nam le Goetheju, Schop penhauerju, ki je bil sicer brutalen in osoren, toda duhovit, Nietzscheju in nekoliko dobrim slovarjem, potem pa hitro zopet zapremo vrata.«
Jules Lema i tre odgovarja kratko: pred 30 leti nam je v šoli jako imponirala nemška kritika. Danes o tem ne vem ničesar. Vpliv nemške književnosti je podoben ničli. Ne vem, kakšen je vpliv filozofije. Ostaja glasba ... V obče sem prepričan, da je tisti neznaten vpliv nemške kulture, ki je še nekoliko životaril pri nas pred 30 leti, v naših dneh izginil.
H. Lichtenburger, profe sor na vseulišču v Nancy, po svojem imenu gotovo nemške korenine, se izjavlja nekoliko ugodneje o Nemcih. »Kritizujmo svoj narodni duh, ali opazujmo obenem, kar se godi izvan naše domovine. Ne smemo tako dobesedno tolmačiti Nietzsche-jeve parole, »da je nemška inteligencija preveč prevlažena s pivom« in ne sodimo po tem, da nam ni treba poznati Goetheja in Kanta, Fichteja in Hegla, Sohoppenhauerja in Nietzscheja. Nemška vseučilišča so našim dijakom v marsikaterem oziru prospešna. Kakor se ni v 70. letih Nietzsche obotavljal proklamirati zmagovalnost francoske omike, tako priznajmo tudi mi, da je nemška kultura večni faktor evropske civilizacije. Ibsen pravi: »Načelo svobodnih se glasi: Bodi svoj — postava egoistov: Zadostuj sam s e b i!« Ravnajmo se vselej po prvem, nikdar ne po drugem geslu.
Masson-Forestier: Nemci se rede s francoskimi mislimi. Revolucija jih je prilagodila k našim ide jam. Revolucija je pomenila svobodo. Napoleon I. pomeni — red. Nasproti temu pa nam v 1. 1870. niso Nemci prinesli nikake ideje. Njihova zmaga izpričuje samo, da je disciplinirani narod močan, toda ta nauk smo mi podali svetu že L 1793. Premagana Francija premaguje Nemčijo po svoji duševni superioriteti, kakor so premagane Atene pogrČile Rim.
Jean Moreas: Nemčija je krasna in velika. Veliko sem tam potoval, njeni pesniki in filozofi so mi dragi. Toda jaz ljubim red v vsem in to je gotovo, da Nemcem ne pristoja vladati in ravnat' svet.
Maurice Mure t: Na naših velikih pisateljih ne opazujem nikakega germanskega vpliva. Na moderno francosko misel so vplivali: Ruskin, Tolstoj. Ibsen in Nietzsche. Torej izmed štirih samo en Nemec, ki pa je bil sam odgojen v francoskem duhu.
Josephin Peladan: Poznam samo en nemški vpliv: blagodarni in naraščajoči vpliv Wagnerjev. Brez Wagnerja bi ne imelo sedaj nemštvo nikakega estetičnega prestižeja.
T h. R i b o t: Nemški duh išče vselej le praktično stran pri vsem. Pred 20 leti se je ustanovilo veliko iilozoiično gibanje, ki se je pričelo s Kantom ter se je vleklo do Hart manna. Nietzsche, čigar vpliv je velikanski, v istini ni germanski genij.
J. H. R o s n y: Nemški vpliv je bil svoje dni v filozofiji precej velik, a v literaturi je bil vselej majhen. Nemška literatura je od davna jako uboga.
Francis Viele-Griffin: Nemcem manjka izvirnosti. Razcvit njih industrije je pospešila Amerika, na njih umetnost in literaturo učinkuje Se danes Francija.
A na t o 1 e Leroy Beaulieu: Ne verujem v svetovno nadvlado nemškega duha, ne zato, ker vidim,.
kako prepadata in zaostajata nemški genij in nemško znanstvo, temveč zato, ker danes si noben narod ne more prisvojiti intelektualne hegemonije.
Dnevne vesti.
a
V Ljubljani, 5. februvarja.
— „Zločin in pravica11 —
tako je naslov članku, ki ga je priobčil včerajšnji »Slovenec«. Zločin, tako namiguje »Sloveneo«, se je zgo dil s tem, da je bil goški kurat Fer jančič obsojen in da je sedaj zaprt, pravica pa se je zgodila s tem, da je bil konfisciran naš listek »Žrtev razmer«. Šele sinoči je »Sloveneo« dal duška svoji grozni jezi zaradi tega listka in izbruhal nanj najodbranejše cvetke z vrta klerikalne stilistike, dasi je duhovnik, ki je popisan v tem listku, prav majhen grešnik v primeri z gotovimi gadi, ki še d a n e s o p r a v 1 j a j o n e k r v a v o daritev in ki jih »Slovenec« na vse načine povzdiguje. To ravno boli klerikalce, da je »Žrtev razmer« slika dejanj s k i h dogodkov, in je skoro vsakdo uganil posamične osebe. Toda nezakonitega ni v tem listku ničesar, in ravno zato pričakujemo z mirno vestjo razsodbe sodnikov, tistih sodnikov, iz katerih se »Slovenec« v s i n o č n e m članku norca dela ter jim med vrstami očita pristranost in krivičnost. O zgodovini te konfiskacije bomo pa že še govorili, kadar bo stvar in-stančnim potom končana.
— Goški kurat Ferjančič
je moral 1. februvarja nastopiti svojo kazen. Ko je dobil dotično pozivnico, je iz posloval, da sta šla dva odposlanca županstva iz Goč in iz Lož do škofa Jegliča, naj se zavzame za krivoprisežnega duhovnika Ferjančiča in naj izposluje, da ta »božji namestnik« ne bo za-pr,t. Škof je tema odposlancema obljubil, da pojde po sredovat do cesarja v korist Ferjančiča. Kakor se sedaj vidi, se je škof zastonj zavzemal za duhovnika, ki je bil obsojen radi hudodelstva zapeljavanja h krivemu pričevanju.
— Umrl je danes dopoludne v starosti 61 let nas občespostovani someščan g. Ivan T e r d i n a, veletržee in hišni posestnik. Pokojnik je bil zaradi svoje reelnosti veleugleden trgovec; bil je ljubezniv mož, blagega srca in mišljenja. Imel je dolgo let trgovino v Celovcu a ni pozabil svojega slovenskega rodu. Gosp. Terdina je bil nekaj časa Član obe. sveta in prvi predsednik „Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko." Lahka mu zemljica in ljub spomin.
— Umrl je včeraj v tukajšnji bolnici po kratki a mučni bolezni občepriljubljeni g. Luka K e n d a , posestnik, trgovec in bivši II. načelnik žebljarski zadrugi v Krepi. Bil je zvest pristaš in somišljenik naše stranke. G. LukaKenda je v svoji oporoki volil 400 0 vsega svojega premoženja družbi sv. Cirila in Metoda. Kolikor se da danes ceniti premoženje in posestva v Kropi in na Zgošah pri Begunjah, dobila bode družba okoli 4000 K. Vrlemu možu samcu, ki je vsled poštenja in ljubeznjivega značaja užival splošno spoštovanje, bodi trajen spomin in zemljica lahka.
— „Sijajni" shod v Mirni peči. Piše se nam iz Mirne peči: Ta »sijajni« shod, ki se je vršil v ponedeljek, je priredil naš kaplan Fr. Majdič v prostorih farškega krčmarja Košaka svojim klavrnim ovčioam. Ker pa se je že naprej nadejal, da bi mu kateri liberalcev resnico v obraz povedal, je za ta shod vse prav skrivaj pripravil in mu je pri tem posebno skušal pomagati farški krčmar Košak, ki je že prej prosil kovača, naj bi mu nalašč za to napravil ključ, da bi lahko sebe in drugo črno vsebino zaklenil v sobo. Ali kovač je nalašč tako dolgo odlašal, da mu ključa le ni napravil, in zaradi tega
e kaplanček onim, o katerih je go-
tovo vedel, da bodejo  mirno poslušali   klerikalne  laži, poslal pismena povabila.   Na ta shod   so  prišli dr. Lampe, Šmihelski kaplan in tudi znanega novomeškega  podobarja Kuat-jana   ni   manjkalo.   Za predsednika tega shoda postavili so si bršlinskega kamnoseka  Kokalja,   ki  se  je jako oblastno ponašal  s svojim predsedstvom in smo  ga  že sedaj spoznali, kako bi z nami  kruto ravnal, ko bi kakšno oblast nad nami imel. Pred prihodom teh zgoraj imenovanih »gospodov«, položili so bili tukajšnji naprednjak!    ožlindrancem   na cesto vrečo peska z napisom 16 % Žlindra, in ko so se mimo te vreče pripeljali, čuli so se klici: »Živio ožlin-dranci!«  Ko so prišleci čuli ta znameniti  pozdrav,  zbežali  so hitro v farovŽ, in ker so se ti klici še neka terikrat ponavljali, je bršlinski kamnosek s pravo katoliško jezo enkrat srdito pogledal na cesti stoječe ljudstvo. Je prava kravica ta kamnosek Da nimajo ti usiljeni kmetski voditelji nikake sramežljivosti v sebi, pokazal je dr. Lampe s tem, da je takoj v začetku svojega  govora povedal, da to njim nič ne stori, ako njim kdo očita, da imajo od žlindre umazane roke, morebiti si svojo sleparijo z žlindro še v čast štejejo.  Na tem shodu je dr. Lampe le bolj v prilikah govoril, da smo kmetje le mleko na dnu posode, na vrhu te posode pa je smetana in ta smetana so graščak. advokati in notarji, in zaradi tega je po njegovem mnenju potrebno, da se to mleko in smetana premeša. Sled njič je začel  navzoče kmete prositi, naj se podpišejo,  kateri hočejo pristopiti h »Katoliškemu p o 1 i t i č ne mu društvu«, ali teh podpisov je   nabral   jako   malo.   Kako malo naše prebivalstvo  zaupa duhovščini kaže to, da je na tem  shodu celo neki  klerikalec  očitno  povedal, da »Domoljuba in »Sloveneca same laž. prinašata.    Da sta  ta dva  lista res lažnjiva, potrdil je tudi dr. Lampe, ker je v svojem govoru povedal, da vsakdo  mora  vsaj   nekoliko lagati, samo Bog da je pravičen in resničen O vsem tem shodu bodi ob kratkem povedano, da je bil kapelan Majdič vratar, farovški hlapec pa je bil prevzel vlogo policaja, da je branil vstop onim, ki nočejo trobiti  v klerikalni rog. Kapelan je pri tem toliko trpel, da je bil ves moker od potu, ker je z vso močjo vrata tiščal,  da ne bi kateri brezverec vstopil  v  sobo, ali enemu se je bilo vendar-le posrečilo, da je bil prišel brez povabila v sobo in potem ni hotel ven iti, če tudi ga je kapelan vedno ven gonil in še celo   farovškega   hlapca   na pomoč poklical, da bi ga z njegovo pomočjo iztiral ven.  Ali vse to ni nič poma galo.   Dr. Lampe je tudi govoril, da on in nobeden duhovnikov nima od tega nobenega  zaslužka, ali  mi ne verjamemo, da bi bil farški krčmar Košak samo zavoljo kaplanove rado darnosti prodal   toliko vina, kolikor se ga je ta dan pretočilo   po vedn žejnih grlih klerikalnih ovčic. Bahal se je dr. Lampe  tudi,  da je bil šel s škofom  na Dunaj, ni  pa poveda po kaj, ker se mu je že naprej dozdevalo, da bi bil utegnil kdo vpra sati ga, kdaj bode šel riČet jest. K pa   sta  se  dr. Lampe  in šmihelski kapelan odpeljala iz Mirnepeči, čuU so se na cesti klici: »Zivio«, in ona dva sta to z veseljem pozdravila, misleča, da to njima velja, ali   začudeno sta pogledala, ko sta čula glasove: Živio dr. Tavčar, fej Žlindra!
— Dogodki v Ricmanjih. V ponedeljek dne 2. t. m., na praznik svečnice, so Ricmanjci imeli delavski dan, ker so povsem uvedli iztočni cerkveni koledar. Dne 3. t. m. ob 10. uri zjutraj je prišel v Rio-manje žandarmerijski odposlanec v spremstvu 25 orožnikov, ki so zopet obkolili vas in zaprli vsa pota. Omenjeni žandarmerijski odposlanec je prišel z 10 orožniki pred hišo vaškega župana Iv. Ber-dana, katerega pa ni našel doma Na to so se žandarji razkropili na vse strani in ga iskali. Mož je bil po svojih opravilih v Borštu in se je med tem časom vrnil domov. Takoj je prišel zopet pred hišo o. kr. ian-
darrnerijski odposlanec z 10 orožniki in je vročil vaškemu županu nastopni ukaz:   Nr. 24/Pr. Gospodu
Ivanu Berdan, Ricmanje. Vsled odloka c. kr. namestništva od 30. janu-varja t. 1., št. 259 Pr. zahtevam od Vas izročitev ključev kaplanijskega poslopja v Ricmanjih, Vam predane od kapelana dr. Požarja. V ta namen nalagal sem c. in kr. žandarmerij-skemu poverjeniku, da iste ključe od Vas prevzame. Naročajem Vam torej, da jih precej istemu izročite. C. kr. okrajno glavarstvo.  V Kopru,
dne 1. februvarja 1903 C. kr. na-mestniški svetnik: Scbaffenhauser s 'r.
Nato je župan protestiral proti takemu postopanju, pesebno še, ker je hiša izključno lastnina občine Ricmanje-Log. Proti sili da se ne more upirati ter izroča s protestom ključe. C. kr. orožniški odposlanec je vzel županu ključe. Ljudje so bili, kakor navadno, mirni in se ni nikdo niti ozrl ni na orož nike ni na njihovega komisarja. S tem korakom je posegla državna oblast v lastninsko pravico občinarjev iz Ric* manj in Loga. Zato so vaški poglavarji odločili, da nastopijo civilno-pravdno pot. Obe cerkvi in zvoniki so še vedno zaprti, na vratih so povsod še angleške žabnice. — Tako poroča »Edinost«. Mi pa dostavljamo: Če je kapelanija res izključno last nina občine Ricmanje-Log, naj vloži županstvo pri državnem pravd-ništvu kazensko ovadbo.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko je imelo včeraj popoldne pod predsedstvom društvenega načelnika g V. Rohr-manna odborovo sejo, pri kateri se je storilo več važnih sklepov glede gospodarske organizacije klerikalne stran ke, kakor glede nekaterih druzih trgovstva in obrtnije tičočih se zadev.
— Repertoire slovenskega gledališča. V petek G. t. m. praznuje g. Anton Danilo-Cerar petindvajsetletnico svojega delovanja pri slovenskem gledališču. G. Danilo je prvi igralec, ki je vztrajal zdržema četrt stoletja pri naši drami ter tekom te dobe igral celo dolgo vrsto ljubim-skih in značajnjh ulog. V priznanje njegovega uspešnega delovanja mu je dovolilo ..Dram. društvo" benefico. Naše občinstvo bo iz vestno z najobil-nejšim posetom jubilantu izkazalo svoje simpatije. Igrala se bo narodna igra s petjem in godbo -Deseti brat-, pri kateri sodeluje operni zbor. — Prihodnji predstavi bosta v nedeljo7 dne 10. t. m. — Drama pripravlja Shakespearovo igrro -Sen  kresne noči-.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 142. vodstveno sejo dne 29. januarja t. 1. v družbinih prostorih -Narodnega doma". Navzoči : Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Blei\veis-Trsteniški, Martin Petelin blagajnik , Luka Svetec (podpredsedniki, dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost je opravičil vodstveni ud ces. svetnik Ivan Murnik in nadzornik Ivan Vrhovnik. V zmislu § 18. društvenih pravil se je kot svetovalec seje udeležil odvetnik dr. Frančišek Stor. Prvomestnik otvarja sejo ob 3. uri popoln dne z običajnim pozdravom. Isti tudi omenja korakov, ki so se storili v prid družbi-nemu opustnemu stanju ter predlaga družbino zahvalo gg. župnikoma Vrhovniku in Lavtižarju ter kuratu, pesniku g. Bilcu za družbi v prid darovane proizvode njunih vero- in domoljubnih peres. Blagajnik Martin Petelin naznaja, da je imela družba v preteklem letu 34.26274 K dohodkov in 35.332 43 K troškov; torej 1069*69 K primanjkljaja. Ko se rešijo došle vloge is sprejnio razni nasveti, zaključi prvomestnik sejo ob 5l/»« uri zvečer.
— Porodil se je gospod Fran Gosti n čar, učitelj na Dobjem z gospodično Minko Kordiševo. Čestitamo!
— Zlata poroka. V Dolskem pri Sv. Heleni se je vršila v soboto 31. m. m. zlata poroka Petra in Marije Lap. Skupna starost znaša 145 let.
— Splošno slovensko žensko druitvo ima v nedeljo, 8. t. m., popoldan sestanek članic v društvenih   prostorih.   Predavala   bo gdč.
Fr.
iz-
ErnestinaJelovšek. — 15. t. m. pa priredi društvo zopet javno predavanje, ki bode gotovo vsakogar zanimalo. Predaval bo Slovensko
vseučiliščni profesor, gosp. dr. Vinko Šerol »O pomenu in razvoju mutastih jezikov in vplivu žensk na p a n t o m i m i k o.«
— Trgovinski ples. Kakor smo že objavili, dobivajo se vstopnice za trgovinski ples, ki ga priredi slovensko trgovsko društvo »Morkur«, v soboto, dne 7. t. m., v veliki dvorani »Narodnega doma« do sobote V47- zvečer v trgovinah gg. GriČar &. Mejač v Prešernovih ulicah in J. Lozar na mestnem trgu ter v soboto zvečer v »Narodnem domu« pri blagajni. Od bor Se enkrat prosi one gospode, oziroma rodbine, ki ne bi dobili slučajno vabil, da nam to oproste ter pri odboru vabila zahtevajo. Ker kakšna pomota glede dostave vabil ni izključena, posebno še, ker ni imelo društvo do sedaj imenika, po katerem naj vabi, marveč ga je moralo za ta prvi ples našega društva šele sestaviti, bo nam po našem mnenju morebitni nedo-statki glede razpošiljanja vabil tembolj odpustljivi. Gospode plesnega komiteja prosimo, da pridejo v soboto točno po dogovoru v »Narodni dom«.
— ,Slavčevac maškarada.
Odbor je ravnokar razposlal vabila, a pri velikem Številu razposlanih vabil, je vendar mogoče, da komu vabilo ni bilo dostavljeno, ter prosi naj se isti blagovolijo obrniti na društvo »Slavec« ali pa na p r o-dajalce vstopnic katere je dobiti v trgovinah g. J. Banovca na Sv. Petra cesti in g. Fr. Čudna na Mestnem trgu ter v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah Maske dobe vstopnice le proti kazu vabila na dotično ime.
— Prostovoljno gasilno društvo v Gor. Logatcu bo imelo v nedeljo dne 8. februvarja 1903 v prostorih g. načelnika Ivana Rharja veselico.
— „Narodno bralno društvo" v Knežaku priredi dne 8. februvarja ob 7. uri zvečer v prostorih g. Dragotina Cesnika v Knežaku veselico.
DruNivena veselica planinske  čitalnice  minulo soboto izvršila   se   je   nepričakorano dobro, čeravno je bilo od odbora sklenjeno, da se napravi le mali zabavni večer, izključno le za domaČe Planince, spremenila  se je  ta v prav izvanredno lepo veselico.    Zraven mnogega števila trških,  planinskih  občanov, bilo je slavno uradništvo kneza \Vindi9ch-griitza popolnoma navzoče;   hvala za to.  Prihiteli in   počastili   so   nas pa tudi mili   nam   sosedni gostje s Postojne,  Rakeka,   Studenega.    V lepo ozalšanih   prostorih   g.  LavriČa razvnela se je že  ob 8 uri zares prav živahna   neprisiljena   veselica, kateri  sta bila v prvi vrsti gotovo v največjo zabavo gg. Podboj in Ivane, prava komika, njih nastop kot prizor iz življenja dveh ljubljanskih barab, presenetil  je vse občinstvo, smeha ni bilo kraja ne konca,  ker sta bila tako   rekoč   ona   dva   reditelja cele veselice,   bodi  jima   na   tem mestu izrečena iskrena zahvala. V zahvalo pa došlim, nam vedno dragim gostom iz Postojne, sklenil je  odbor čitalnice planinske, da se kolikor mogoče v največjem številu  udeleži samske kot sokolske maškeradne voaelice, h kateri zadnji bodo vozovi brezplačno na razpolago, to pa tolikanj boij, da se res mrtvo življenje v Pianini vsaj nekoliko  oživi, da  se Planince ne bode vedno štelo  med   zadnje hribovske  životvorce.   Če  še   pri tem omenim, da se je sukalo in rajalo do ranega jutra,  je  godba dosegla našo največjo zadovoljnost pri najbolji postrežbi, pa tudi od strani gostilničarja, gosp. Lavriča, je nam le prehitro minul čas, razšli smo se po polnoma zadovoljni, nadejajo se, da nam  čitalnica  planinska  priredi še večkrat jednakih  zabavnih večerov. Za danes pa kličem: na svidenje kolikor mogoče v največjem številu na samski  in  sokolski  veselici v Postojni.
— Pekovski ples bode v četrtek dne 12. februvarja ob 9. uri zvečer v gledališču Goldoui (poprej »Armonia«) v Trstu.
— Odbor slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva »,Naprej" v Gradcu sestavil se je v odborovi seji 30. januarja t. 1. za tekoče leto sledeče: Predsednik: Franjo Vošnjak, podpredsednik : Miško C i z e 1 j, tajnik: Pavel G 1 a s e r, taj. namestn.: Peter Veselic, blagajnik: Ivan Miki, bla&. namestn.: Franjo Stiplošek, gospodar: Rado Plečnik, gospodar nam.: Pavel Ogorevc, kjižničar: Franjo Visi č, knjiž. namestn.: dr. Matej Osen-jak, nadzornika: dr. Janez Klasinc in prof. A. Kaspret.
— Odbor društva fZvezda1 na Dunaju za leto 1903. V četrtem občnem zboru tega društva so
bili sledeči gospodje enoglasno vo Ijeni v odbor: Predsednikom Jakob Pukl, podpredsednikom Dragotin D o 16 n o , tajnikom Rudolf Malic, blagajnikom Jakob S e m 6] za odbornike Franjo M e r 1 a k , Frano Sustersič, Anton T r t n i k j za odbornikove namestnike : Gabrijel M e ž n a r, Ivan Peterman, Ivan V o n č i n a; za revizorje: Josip Božič, Janko Mladič in Josip S m e r d u.
— Redek slučaj. Posestniku Pibercu na Polšioi pri Podnartu skotila je svinja 18 mladičev, kateri ao čvrati in zdravi.
— Nesreča. Iz Maribora se nam piše: Včeraj 4. t. m. okolu petih popoldan ae je raznesla vest, da sta utonila pri drsanju na ledu dva sina g. KFiŽeka, prejšnjega trgovca, sedaj glavnega zastopnika »Dunajske zavarovalne družbe«. Ta popoldan se je šlo več mladine drsat na mestni ribnik; led spran od dežja in juga je bil na več mestih nevaren. Kar se udere led pod 11 let starim Krt žekom, kateri zgine pod ledom. 14 let stari brat, ki je priskočil mlajšemu na pomoč je jednako prvemu našel smrt v vodi. Iskanje požarne brambe po truplih je bilo brezvspešno. Ob 8 uri vstavili so gasilci delo. Danes 5. t. m. se bo voda ribnika izpustila, da se najdejo trupli. Mati je baje dovolila otrokoma se drsati.
— Samomor v ječi. Porotno sodišče v Trstu je meseca septembra obiodilo Janeza Škrka iz okolice Se žane na smrt na vešalih, ker je umoril svojo sinaho. Kasacijski dvor je na ničnostno pritožbo dr. Gregorina to razsodbo razveljavil in je odredil novo obravnavo in sicer pred porotniki v Gorici. Ta obravnava je bila določena na 7. t. m. Po razsodbi ka-sacijskega dvora je bilo skoro gotovo, da bo Škrk obsojen le radi uboja, ne radi umorr, a Škrk se je tako bal smrtne obsodbe, da se je v ječi sam z dvema robcema obesil.
— V hranilnici aretovana je bila danes dopoludne žena poštnega sluge v pokoju Neža Orehek. Prinesla je zastavit cel kos blaga. Ko jo je detektiv ustavil in vprašal odkod ima blago, je rekla, da je je kupila od nekega Žida. Med potjo na magistrat pa je priznala detektivu, da je blago pred sedmimi dnevi ukradla izpred Miklavčeve prodajal-nice na Pogačarjevem trgu Orehek je ista tatica, ki je pred dnevi ukradla v Mathianovi hiši pet litrov vina in liter mleka.
— Pogreša se Franc Trepo-tec, 40 let star, hlapec pri Valentinu Mraku, gostilničarju na Marije Terezije cesti št. 14 Dne 2. t. m. ob 11. uri ponoči je šel z doma in se do-sedaj ni vrnil. Ker se je rad napil in je bil potem ves zmešan, se domneva, da se je kje ponesrečil.
— Ponočnjaki. V Cerkvenih ulicah so danes ponoči trije ponočnjaki pri stanovanju urarja Jožefa Rasdorferja na oknu ubili dve šipi. Ponočnjake je pozneje policaj ujel.
— V frančiškanski cerkvi zaspala je danes zjutraj bivša hišna pocestnica S. S- Ko so jo zbudili, je začela na glas kričati, da so se ljudje zgledavali. Morali so jo odstraniti iz cerkve.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 39 izseljencev, ki so bili vsi iz Kranjskega.
— Izgubljene reči. Vžitka-rica Marija Purkal z Visokega pri Igu je zgubila nezuano kje v mestu 3 bankovce po 20 kron 1 bankovec po 10 kron. — Gospa A. pl. W. je zgubila na poti od Urega po mestu do frančiškanske cerkve in odtam po Miklošičevi cesti do Bambergove hiše zlato žensko remontoir uro. — Zasebnica P. R. je zgubila včeraj najbrže na domobranski cesti zlato uro in zlato verižico z obeskom.
* Najnovejše novice. Okra dena občina. Glavni občinski bla-srajničar v Temešvaru se je ustrelil. Pri reviziji blagajne se je izkazalo, da manjka 122 860 K. — Nova zdravniška iznajdba. Dvorni svetnik prof. Mosetig je iznašel novo kostno plombo zoper gnilobo kosti.
— Poneverjenje. Blagajnik neke dunajske banke je zbežal s čekom 34.000 K. — Obsojena železnica. Na severni železnici je ponesrečil lani vsled trčenja dveh vlakov nad-poročnik Gasohler tako, da je moral izstopiti iz armade. Nadsodišče je obsodilo železnico na 15 000 K za bolečine in na 2976 K letne rente.
— Bivši transvaalski predsednik Krttger je nevarno obolel za pljučnico. — Ves odbor banke obsojen. V Požunu je bil obsojen zaradi sleparij odbor ondotne kreditne banke. Dobili so po tri mesece do pet let ječe.—■ Sestrico je zaklal. V Markovicih na Moravskem je gledal triletni sinček, kako je oče klal prašiča. Deček je vzel not ter tekel k zibelki svoje polletne sestrice ter jo zaklal s besedami: Bom videl,
ali bo Marička tako cvilila, kakor prašič. — Obsojeni nemški uredniki. Porotniki v Maroš Vašar helvju so obsodili urednika in drž. poslanca L Korodvja zaradi ščuvanja zoper ogrsko narodnost v enoletno ječo in v globo 2000 K. Njegova so-trudnika Orendi in Lieaz sta dobila po 6 mesecev ječe in 1000 K globe. — Orjaška deklica, ki so jo kazali v budimpeštanskem orfeju, je vsled kapi umrla. Deklica je bila 11 let stara ter je tehtala 125 kg. — Hrvatska drama na Bolgarskem. Dne 8. t. m. bodo igrali v Sofiji Tucićav »Truli dom«.
* Smrt miljonarja. Dne 3. t. m. umrl je naglo v Monte Carlo znani ameriški miljonar Janez Ed-ward Kellv iz New-York. Ranjki je bil vsak dan v Monte Carlo, kjer je vedno velikanske svote denarja zaigral. Dognano še ni, ali ga je za dela kap, ali pa se je sam usmrtil radi prevelike zgube pri igri.
" Brada ga je redila. Še v prvi polovici pretočenega stoletja je bil običaj, da so vsi umetniki prihajali na oder popolnoma obriti. Slo veći pevec Saintsov je bil prvi, ki je pretrgal o navado. Ta umetnik je bil velik lahkoživec, ki je tičal popolnoma v rokah oderuhov. Eden najbrezobzirnejših upnikov mu je bil neprestano za petami. Neko jutro je prišel v stanovanje k pevcu, baš ko je ta nažajfan čakal na brivca ter se razgovarjal s svojim prijateljem. Oderuh ga je brezsramno na-hrulil grozeč mu & sodnijo in ječo, ako ne poravna dolgov. Pevec pa mu je mirno odgovoril: »Ne pridete ob svoj denar; pa vsaj tako dolgo me bodete počakali, da si dam odvzeti bradoa Ves vesel je odgovoril oderuh: »No to se razume, ne žurite se, saj imam čas počakati.« Pevec je poklical brivca in prijatelja za priči, si obrisal milo z obraza. Od tedaj si je pustil rasti brado in oderuh je zaman Čakal na svoj denar, tudi sodišče mu vsled njegove izjave ni moglo pripomoči do denarja.
* Dober tek ima pač neki ruski bogataš. Prišel je te dni v Kiew v neko tamošnjo restavracijo ter snel 9 porcij mesa, spil 6 steklenic piva 5 bo-teljk vina 2 steklenici kisle vode, dalje 2 steklenici črnega vina in 4 benediktinca. Za zapitek je plačal 27 rabljev in 40 kopekov ter pitnine dal 2 rublja. Na to je šel domov zdrav in čvrst. Radovedni smo, koliko stane tega moža hrana in pijača povprečno na leto.
* Francoska baharija. Mar seljci so znani kot najhujši bahači in pretiralci. Ko je neki Pariza n pri povedoval nekemu Marseljcu o raz-košnosti nekaterih pariških rodbin ter pri tem seveda močno pretiraval in lagal, zavrnil ga je Marseljec: »Oh, pa to še ni nič. pri nas v Marselju poznam več nego deset bogatašev, ki žive v takem razkošju, da si ra-zun navadnih služabnikov drže še po enega zamorca samo zato, da jim prinaša pri priliki pisma s črnim okvirjem.
* Bogata Amerika. Preteklo leto se je v Združenih   državah pri delalo   zlata   za 80 853 070 dolarjev, srebra pa za 3 352.084 dolarjev.
* Pretendent zaprt. V Tan
gerju se oficiozno zatriuje, daje sul tan vjel pretendenta Bu Hamara, ga zaprl v kletko in ga tako pustil v Fez prepeljati. Ta vest pa ni popolnoma verjetna, ker se od druge strani zopet zatrjuje, da je pretendent na prostem in da je sultan vjel samo pretendentu sličnega vstaša.
Kuga v Mehiki. V Mazat-lanu je umrlo 15. januvarja sedem oseb za kugo. V holnioi je sedaj 88 za kugo obolelih oseb, katerih šte vilo pa postaja od dne do dne večje. Vladino vseučilišče so zaprli. Prebi valstvo sosednega mesteca Culianan Rosales je do skrajnosti razburjeno in pripravljeno za beg. V mazatlan-ski luki je več angleških ladij, katerih mornarji se ne smejo izkrcati. V mestu primanjkuje zdravnikov.
* „Žajfa" — volilno sredstvo. Mayor John Hmkle v Colum busu je nedavno izdal predlog, naj se s pomočjo premije na milo ustanovi nacijonalni fond za demokratično stranko. On bode milo prodajal in od vsaoega velicega kosa mila bode dal dol. 120 za prihodnje predsedniške volitve. O svojem načrtu se je sledeče izrazil: »Žajfo« bodemo prodajali in tako vstanovili zaklad za izvolitev predsednika, kateri bode nasprotnik trustom in monopolom, kateri bode po svoji izvolitvi tudi deloval, kateri bode javne naprave podržavil, kateri bode nasprotnik monarhij in cesarstev ter sovražnik vojske in prijatelj vseh svobodoljubnih narodov, pa naj slednji Žive kjerkoli.
* Kakor je splošno znano, dajejo    „Mauthnerjeva"   s e
mena za repo za k 1 a j o veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvetlice.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. februvarja. V „lepem klubu" je bila danes debata o rent ni konverziji, šusteršič in Ploj sta zastopala jako različni stališči.
Dunaj 5. februv. J u stičen odsek se je danes bavil z načrtom o meničnih protestih in je naročil predsedniku dr. F e r j a n-čiču naj izposluje, da pride stvar kmalu na dnevni red
Dunaj 5.februvarja Brambni odsek je danes zaupno razpravljal o brambni predlogi. Minister \Velsersheimb je dal neka važna pojasnila, ki pa ostanejo tajna. „ Fremdenblatt * poroča, da je Welsersheimb tudi izjavil, da so govorice o mobilizaciji popolnoma neosnovane
Praga 5. februvarja »Politik" javlja, da pride nagodba začetkom marca v nagodbeni odsek. Ta se proglasi permanentnim, na kar se zasedanje poslanske zbornice odgodi in se sklicejo deželni zbori
Praga 5. februv. Dr. Fo*t je tako bolan, da precej časa ne bo mogel priti v drž zbor.
Beligrad 5. februvarja. Vojno ministrstvo je vsem vojnim zapo-vednikom in članom generalnega štaba zaupno naznanilo, kake funkcije se jim poverijo v slučaju vojne na Balkanu.
Sofija 5 februvarja. Bliza turško bolgarske meje so našli sedem ubitih ljudi z odrezanimi glavami.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 5. februarja 1903.
Bfaložbeni papirji.
4*2°/o majeva renta   . . 4 23 0 srebrna renta  . . 4°/0 avstr. kronBka renta 4°/0     „    zlata „ 4°/„ ogrska kronska „
4°/c
zlata
4% posojilo dežele Kranjske 41/8°/o posojilo me8taSpljeta 4V,°/o „ „ Zadra 4Vt° 0 bos -herc. žel. pos. 1902 4°/0 čeSka dež. banka k. o.
47c 4V,° 4V/
4V/.
4 V,0'
41/ o/ '1 /(
2- O.
zast. pis gal. d. hip. b. pest.  kom. k. o. z
l0°/0 pr.....
zast pis. Innerst. hr.
„ „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ če&ke ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 n dolenjskih železnic 3°/0 „ juž. žel. kup. V, Ht iVflVi av- P08- za k* P- °-
, Srečke. | J99
Srečke od leta 1854 .   . . „ 1860*/»  . •
ii h i» 1864 . • . tizske . . ... zemlj. kred. I. emisije
n      »»   H. ., ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 100 —
„ tnrške .....
Basilika srečke    . .
Kreditne , ...
Inomoske „    .  . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa „ . . . Ogr.     „ „    .   . .
Radolfove „ ...
SalcburSke „ ...
Dunajske kom.    n    .   . .
Deluiee.
Južne železnice | . . . . Državne železnice .... Av8tro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . 3grske
Zivnostenske n . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Cefike sladkorne družbe .
Z Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
So vere i g na......
Marke........
Laski bankovci.....
RuMji........
Denu
100 80
100 80
101 75 121 20
99 75 121*25
98 25
100 — 100-
101 25 100*10
100 10 10150
107 60
101 —
100-75 101 —
100/—I
99 25 98-— 99 60
3C1-50 100 60
180-— 248-— 248-—
i6r—
268 75
265 —I 257 75!
89"—I 122-— I
1950
435-— 86 — 76-— 73-— 65 60 28 25
74 —
75 — 437 —
68-—I 694*—
Bl**o 101 —
101-101-95 121'4o 9995 12145
ior—
102 35 101 —
101 —
102 20
108 60 lOi —
101 75
102 —
100 70 10025 99"— 100-50 306-50
190 — 252* — 262*— 163-30 270 75 26675 259 75
91— 123 —
20*50 438 —
90 —
79 — 77-—
56 60 29 25 7B-—
80 — 441 —
69 —
695 —
1535 —! 1595 — 697 50! 698 50
746-50; 263 — 719 — 396 50
747 50 264 — 721*— 397 50
1660— 1670 —
491 — 398 — 344.— 168 —
1134 1908 2343 23 96
11715 9560J
263-
492 — 402 — 347 — 170 —
11-39 19-10 2360 24 02
11735 9570
253-30
Žitne cene v Budimpešti.
dne 5. februarja 1903.
Temin.
Pfienica za april R2        „ april Koruza   „ maj „      „ julij Ovea april
za 50 kg „ 50 „ BO ,
n 60 „ . BO .
750 656 593 RU4 604
Efekti vr.
Mirno, nespremenjeno.
Slovenci In Slovenke I Ne zibite družbe sv. Cirile In Metode I
Deželno gledališče v Ljubljani.
Štev. 69.
Dr. pr. 1267
V petek, 6. februvarja 1903.
V proHlaio lelitearn delovanj« #c. A. Daitlln pri ilev. irledall m f>u.
Prvič v sezoni:
Deseti brat.
Narodna igra s petjem v petih dejanjih Po J. Jurčičevem romanu spisal Fr. (Jovekar. Pevske točke priredil L. Pahor. Režiser A. Verovsek. Kapelnik H. Benisek.
r »e odpre ob ?. in. fck'«t«fc «b 1 ,8. m. kann p« 19. in.
fti gredstavt sedeluje orkester ti. c. Ir kr. m. polka st. 27. Prihodnji predstavi bodeta nedeljo, 8. febr.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. februvarja: Frania Zabukovec, gostil ni carjeva hči, 11 dnij, Cesta na loko st. 18, vnetje sopilnih organov. — Ivana Koprive, usnjarjeva hči, 2 leti. Streliške ulice št. 15, jetika.
Due 4. februvarja: Rajko Kastelic, umirovljeni računski svetnik, 76 let, Rimska ces+a St. 9, kap.
Meteorologično poročilo.
m S_ "©	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v fC.	Vetro vi	Nebo
4. 9. zv. 5. 7. zj. »   2. pop.		745 3 747 2 746 8	12 — 17 46	si. szahod si. ssvzh. si. ssvzh.	sk. oblač. sk. oblač. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 08°, normale: —13°.  Mokrina v 24 urah : 0 0 mm.
Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalo8tno vest, da je umrl po dolgi, zelo mučni bolezni gospod
Luka Kenda
posestnik, trgovec in bivši II načelnik žebljarske zadruge v Kropi
danes, v sredo, dne 4. februvarja ob 6. uri zjutraj, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 53. letu starosti. (338,
Pogreb bode jutri, v četrtek, dne 5. februvarja ob pol 3- uri po-poludne iz deželne bolnišnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadužnice brale se bodo v Kropi in v Begunjah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V Kropi, 4. februvarja 1903.
Val. Žmitek.     Gabr. Eržen.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti gospodične
Amalije Jordan
za darovane krasne vence kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo predrage ranjke k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vBem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Stanovanje
s 4 sobami, v III. nadstr. hiše St. 5 v Šubičevih uticah se odda s 1. majem. Vpraša se pri J. Supan6ić-u,
Rimska cesta 20. (327—2)
u
katera bo
v soboto, 7. februvarja 1903 v gostilni „pri Cenkarji
Gradišče št. 6.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstepnina 40 vin. za osebo.
Ena dama vstopnine prosta.
Za obilen obisk se priporoča
*>an<? Mlati
(334—1) gostilničar.
x * J v*^ 4»° ^
n v *
J? J* >>v
343-1
stanovanje
za maj-termin, v mestu ali predmestju, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin.
Prijazne ponudbe prosim na uprav-ništvo „Slov. Naroda1* pod črko nL".
IVI 1 a d
trgovski pomočnik
vešč trgovine z mešanim blagom iNČe službe. Vstopi lahko takoj. (298—3) Naslov pri upravništvu „SL Naroda**.
Stenografa
sprejme takoj 337—1) notar Hudovernlk
v Kostanjevici.
^lača po cioeroT7"cr*u.
ir> £>ui-
plačam tistemu, ki mi preskrbi službo pisarja ali kot sluga v kakšni pisarni. Vešč sem slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, imam dolgoletno dobro spričevalo in sem rednje starosti.
Ponudbe se prosijo pod „O. P." poste restantef Ljubljana. (335—1)
Arhitekt
ali zidarski mojster
ki bi hotel napraviti skico ozir. načrt za srednjo, po najnovejšem zistemu urejeno pekovsko peč, naj pošlje ponudbo do 10. februvarja t. 1. pod šifro nitew. 24 7 6" poste restante, Ljubljana. (312—2)
„Narodna tiskarna"
odda
na svojem stavbišču v Knaflovih ulicah v Ljubljani
nekaj dreves
in cvetličnega grmovja
kakor tudi druge stvari, ki se povodom zidanja odstranijo.
Več pove upravni odbornik JoS-Lavrenčič,  na mitnici  na Dunaj ski cesti v Ljubljani.
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo se odda z majem v Pogačnikov! hiši, Cigaletove ulica
št. 3, pred justično palačo.
Več se izve istotam vsak dan od 10—11 ure. (34i)
Lepo predivo
na cple vagone ter tudi manjše partije, kakor tudi fižol kupi (310—2)
Anton Kolenc v Celju.
Čaj proti kašlju.
Izpričano vplivno zdravilo proti kašlju, hri-pavosti in pri *a-slizenju sopilnih
organov. Vsak  dan se vzamo tri čašice tega čaja, vselej eno uro pred jedjo.
^ol^^^V^ Cera« zavitku
A i)un^r 2910 **»0 vira. d (9)
Lekarna Piccoli „pri angelju"
Ljubljana! Dunajska cesta.
Zunanja naročila proti poštnemu povzetju.
Trgovski učenec
s primerno Šolsko izobrazbo, nekaj nemščine zmožen, sprejme se v večjo mešano trgovino na deželi.
Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Slov. Naroda« pod ..trgovski učenec lOO". (294-3)
Izurjenega pisarja
ali
solicitatorja
išče notar na deželi.
Stenografi imajo prednost. Plača od 60 K dalje, po zmožnosti dotič-mka.   —   Ponudbe   na upravništvu
»Slov. Naroda«.
{623 - 2)
— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —
[ALI VITEZ
- Pan Volodijevski —
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkievvicz
Po poljskem Izvirniku poslovenil Podravski
Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešitkih po 40 h. Vsakih » *  14 dni se izdaja en sešitek  • •
Založna knjigarna
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem izpraznjeno službo
asistenta eventuelno praktikanta
s prejemki, navedenimi v „določilih o pravicah in dolžnostih uradnega osobja pri mestni hranilnici ljubljanski".
Prošnje opremljene z dokazili o usposobljenosti za to službo je vložiti do
vštetega 25. februvarja t. 1. (342-1)
pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske
dne 5. februvarja 1903.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, Cez Klein-Reifling v Sr.eyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga lz Novega mesta in Kočevja- Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mefiani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
299-3)
hitiš prijatelj, vprašuje znanec. Ustavi se takoj imenovanec. Si slišal že novico vseh novic, Ki gre po mestu kakor jeden klic! Izložbe ima gernatović čarobne, Ne najdeš v mestu njim podobne. Kaj mi poveš? Takoj jih grem ogledat In drugim hočem še povedat!
U fr«nee$Kem, \a$V&m in nem^cm jeziku poučuje
jttarija Cock 007-3;
VVolfove ulice 3, III. nadstr.
Špecerijska opreva
so   pPOda. (313-2 Kje, pove Karo! Planinšek,
trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta.
Knjigovodja
zmožen več jezikov, prost vojaščine, želi takoj nastopiti mesto.
Ponudb« na upravnistvo »Slov. Naroda« pod ,.Knjigovodja". (331-2)
Iščem manjšo, dobro idočo
gostilno
kje na Gorenjskem, v kakem indu strijalnem kraju, v prevzetje.
Ponudbe pod 9IM. M. 74" na
upravništvo »Slov. Naroda«.    (280 —3)
Komptorski praktikant
z dovršeno trgovsko solo  in znanjem stenografije,  se sprejme z  dobro za-Oetuo plačo pri tvrdki      —28)
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
m■ Išče sg ■ m
prodajalka
za trgovino z mešanim blagom, izm jena v špecerijski, manufakturni in do rinberški stroki.   Ista mora biti .san stojna in tudi nekoliko  vajena v slu venski in nemški korespondenci  ter h primerno izobrazbo.
Ponudbe pod: „štev. IOO" na upravništvo „Sk)V. Naroda*. (32'j
Vabilo
k
predpustni veselici
katero priredi
pevsko društvo „Moste
v nedeljo, 8. februvarja 1903
v gostilni pri g. Debelaku v Vodmatu.
^spored:
Petje, srečolov, šaljiva pošta, corian-doli corso, ples in prosta zabava.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 25 kr. za osebo.
§0T~ Ker je čisti dohodek namenjen v poravnavo društvenega dolga, se preplači'.'i hvaležno sprejemaju.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
(333—1) ocl/bor.
*	t) m mmm%
	"n
*	C* O
C*	
	
C	*
c:	
L.	
	
(3
Ob
JI o   • O.
.s*
ž S.
«9
* *
2? *rv
-O R
trn t)
C C
t;
z*__^
k o 9 s?
sr
(340)
Žalujoči ostali.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjkuj očimi se vplačili.
[Vsak Član ima po preteku petih let (pravico do dividende.
44
vzajemna zavarovalna batika tt Pragfl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vMpMkozI   wlov»nMko - narodno  upravo. (96—14)
Tu pojauil« daje:
Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v laatnej bandnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavfcar.
Lastnina in tisk „Narodne tiakarue-.