Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2009 Žarko Lazarevi ć PLASTI PROSTORA IN ČASA IZ GOSPODARSKE ZGODOVINE SLOVENIJE PRVE POLOVICE 20. STOLETJA ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 10 Žarko Lazarevi ć PLASTI PROSTORA IN ČASA: IZ GOSPODARSKE ZGODOVINE SLOVENIJE PRVE POLOVICE 20. STOLETJA Urednik: dr. Aleš Gabri č Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: dr. Damijan Guštin Recenzenta: dr. Bojan Godeša dr. Božo Repe Oblikovalec: Andrej Verbi č Prevod povzetka: Borut Praper Ra čunalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Tiskarna DTP d.o.o. Naklada: 500 izvodov Izid knjige je podprla: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338(497.4)(091) LAZAREVI Ć, Žarko LAPlasti prostora in časa : iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja / Žarko Lazarevi ć ; [prevod povzetka Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 10) ISBN 978-961-6386-22-7 249091840 5 Juliji, Melisi, Lukcu in Jasni 7 Pregled vsebine PREDGOVOR 9 PROSTORI 13 So časnosti prostorov 15 Srednjeevropski prostori 36 Jugovzhodni prostori 56 Hrvaški prostori 83 Kmetijski prostori 106 FINAN ČNI PROSTORI 123 Regulacija 125 Lastništvo 153 Polomi 175 Ban čniki 188 Primerjave 200 Zavarovalništvo 215 8 ČAS KRIZE 235 Tok valovanja 237 Neznosna dolgost tridesetih let 252 Stvarnost dojemanja – dojemanje stvarnosti 273 Mimo toka 281 Rižev standard proti mesnemu standardu 294 POJAVI V ČASU 305 Janusova obraza 307 Aristokrati in demokrati 339 Vzponi in padci 360 Blažev žegen 380 ŠTIRJE STEBRI 395 SUMMARY 413 VIRI IN LITERATURA 431 OSEBNO KAZALO 459 9 PREDGOVOR V monografiji Plasti prostora in časa predstavljam poti in na čine prilagajanja slovenskega gospodarstva v prvi polovici 20. stoletja, v kontekstu Habsburške mo- narhije in jugoslovanske države do druge svetovne vojne. Monografija je razdeljena v štiri osnovna poglavja, v ka- terih so analiti čno obravnavani posamezni pojavi in pro- cesi ekonomske in socialne transformacije ter geograf- ske reorientacije slovenskega ekonomskega prostora. V prvem poglavju z naslovom Prostor v širokem lo- ku analiziram temeljne ekonomske okoliš čine in rezul- tate slovenskega gospodarstva od srede devetnajstega stoletja, ko je slovenski prostor stopil na pot intenzivne preobrazbe v smeri industrijske družbe. V tem konte- kstu izpostavljam tudi proces deagrarizacije, ki je bil sestavni del transformacije tradicionalne agrarne go- spodarske sestave in družbe. Poglavje je zastavljeno iz- razito komparativno, saj umeš ča slovenske gospodar- ske dosežke v kontekst evropskega, srednjeevropskega in jugoslovanskega ekonomskega prostora. Na prime- ru histori čnih vrednosti bruto doma čih proizvodov in obsega ter na čina ekonomske menjave v naštetih treh geografskih okoljih izpostavljamno dolgoro čne in krat- koro čne ekonomsko-histori čne spremenljivke ter kom- parativno raven doseženega razvoja. V drugem poglavju preidem na tematizacijo finan čnega sektorja v duhu ča- sa in mej postavljenega geografskega prostora s stališ ča reguliranosti, lastniške strukture, pla čilne nesposobno- sti, ste čajev in likvidacij ter konteksta širše regionalne Predgovor 10 primerjalne poslovne uspešnosti. Znotraj tega okolja pojasnim in opredelim profil in podjetniške usode ter vlogo v gospodarskem življenju izstopajo čih slovenskih ban čnikov. Poglavje o finan čnih prostorih vsebinsko do- polnjuje prvo poglavje, ki ima temeljni poudarek na pro- cesih in pojavih v realnem sektorju. Na ravni konceptualizacije sta prvo in drugo po- glavje konstruirani kot ozadje, kot stalnica dolgoro č- nih trendnih zna čilnosti ekonomskih prostorov, da je možno preiti na analiti čno interpretiranje časovnih pojavov. Kot prva v tem nizu je v tretjem poglavju na vrsti gospodarska kriza, in to kot pojav, kot družbeni in ekonomski proces ter gospodarska kriza kot na čin mišljenja. Poleg ekonomskih in socialnih posledic ter prestrukturiranja gospodarske in družbene strukture velike gospodarske krize tridesetih let 20. stoletja je po- udarjeno tudi vprašanje premisleka o krizi kot pojavu in predvsem o recepciji tega pojava na ravni družbene ideologije in s tem pogojene percepcije izhoda iz krize in redefinicije družbenega vrednostnega sistema na ravni prevladujo čih in tudi obrobnih miselnih tokov. Tudi zaključno poglavje se v konceptualno-inter- pretativnem smislu naslanja na prostorske dimenzi- je slovenskega ekonomskega prostora. V tem poglavju izpostavljam v slovenskem zgodovinopisju redko kdaj problematizirane vsebine nacionalnega gospodarskega interesa, kakor se dojema na slovenski strani, oziroma vsebinskih in histori čnih dimenzij ekonomskega nacio- nalizma, kakor je tovrstne procese mogo če opredeliti s stališ ča pogleda od zunaj in s stališ ča ekonomske teo- rije. Vpeljava momenta ekonomskega nacionalizma kot razvojne strategije v interpretativni vzorec slovenskega gospodarskega razvoja prav gotovo prispeva k bolj ce- loviti podobi in razumevanju gospodarskih preobrazb na Slovenskem do druge svetovne vojne tudi s stališ ča formiranja in zamenjave ekonomskih elit ter relacij med gospodarstvom in vrednostnimi normami. Posamezna poglavja te knjige so nastajala ob raz- li čnih priložnostih in za njih v zadnjih letih. Knjiga je nastajala v okviru raziskovalnega programa Podobe go- spodarske in socialne modernizacije, ki ga izvajamo na Inštitutu za novejšo zgodovino in ga financira Agencija 11 PREDGOVOR Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Nastaja- la je v okolju živahne dnevne izmenjave mnenj s kolegi in prijatelji, ki raziskovalno delujejo pri sorodnih temah ali sorodnih časovnih koordinatah. Med njimi je potreb- no izpostaviti Bojana Godešo, Petra Vodopivca in pokoj- nega Ervina Dolenca, ki so bili ve č kot zvesti poslušalci. Za njihove nasvete, pripombe in opozorila sem jim ve č kot hvaležen. Zlasti pa dolgujem hvaležnost Juriju Pe- rovšku, ki je s sebi lastno natan čnostjo prebral celoten rokopis. In ne samo, da ga je prebral, pri tem je opra- vil še neprecenjivo korektorsko delo, odpravil množico mojih nedoslednosti, opozoril na vsebinske zadrege in pripomogel k jezikovni in stilski podobi. Hvala tudi Ale- ksandru Loren či ču, ki mi je z izdelavo imenskega kazala prijazno prisko čil na pomo č in mi prihranil veliko časa. Zahvalo sem dolžan tudi Javni agenciji za knjigo, ki je s podelitvijo subvencije omogo čila izid knjige, in seveda tudi Inštitutu za novejšo zgodovino, da je bila knjiga uvrš čena v zbirko Razpoznavanja/Recognitiones. Žarko Lazarevi ć Prostori 15 PROSTORI Sedanje stanje gospodarsko-zgodovinskih razi- skav, ko so glavne konture in zna čilnosti histori čnega gospodarskega razvoja že poznane na splošni ravni – na ravni “detajlov”, ki lahko pomenijo tudi obširne družbe- no-gospodarske procese, pa seveda še zdale č ne – nam omogo ča umestitev teh histori čnih procesov v evropski kontekst. Izolirana obravnava znotraj slovenskega pro- stora nas namreč vse prehitro lahko zavede v pritrjeva- nje vtisom o izjemnosti, posebnosti oziroma enkratnosti slovenskega dogajanja. Ko s primerjalnim pristopom na neki na čin postavimo merilo vrednosti, se nam v celoti relativnostnih razmerij prikažeta stvarno mesto in neiz- ogibno tudi značaj slovenskih dosežkov. Šele v kompa- rativnih relacijah lahko dosežki res postanejo dosežki, neuspehi res neuspehi in povpre čje ostane povprečje. Šele v primerjavi z drugimi okolji dobimo pravo mero in ob čutek o slovenski stvarnosti, tako pretekli kot aktu- alni ali prihodnji. To je pomembno s stališ ča, da prete- klost u činkuje tudi izven minulosti zgodovinskega časa in nemalo konstruira zgodovinsko (zgodovinarsko) “pri- hodnost”. Naj trditev o konstitutivni vlogi preteklosti ponazo- rimo na primeru ekonomskega razvoja Vzhodne Evrope oziroma tolma čenja njenega današnjega zaostajanja za zahodno evropsko polovico. Pri tem si bomo sposodili misli nedavno preminulega velikega in dolga desetletja zelo vplivnega ameriškega ekonomista kanadskega ro- du, Johna Kennetha Galbraitha. V enem od svojih mno- So časnosti prostorov 16 gih del, med drugim tudi o Vzhodni Evropi, je zapisal, da se ekonomske razlike znotraj držav tega obmo čja in med njimi niso zmanjšale. Po njegovem mnenju je ko- munizem nedvomno izboljšal socialne in gospodarske razmere v teh državah v absolutnih merilih, nikakor pa mu ni uspelo zmanjšati relativnega zaostajanja teh dr- žav za njihovimi zahodnimi in severnimi sosedami. Me- nil je tudi, da je za razumevanje sodobnosti veliko bolj pomembno vedeti, kje je kdo bil v bolj oddaljeni prete- klosti, kot pa sama povojna pripadnost komunizmu. 1 Galbraithu ni mogo če pripisovati tendence, da bi skušal “oprati” dobro ime komunizma ali mu sneti prevladujo- čo odgovornost za razvojni zaostanek vzhodnoevropskih držav, in v ta kontekst je seveda prištel tudi Slovenijo. Njegov poudarek kaže v drugo smer. Njegov namig nas usmerja na spoznavno pot, ko moramo z dekonstruk- cijo sedanje gospodarske stvarnosti tematizirati prete- kli gospodarski razvoj na dolgi rok. Le tako so namre č spremembe tudi jasno razvidne in razumljive. Slede č Galbraithovemu namigu je povsem jasno, da moramo za razumevanje relativnega gospodarskega položaja Slovenije pose či nazaj v čas za četkov hitrej- šega spreminjanja gospodarske in socialne strukture. Pose či moramo vsaj v čas druge polovice devetnajstega stoletja, ko se je tudi na Slovenskem za čela hitreje spre- minjati gospodarska in s tem posledi čno tudi socialna struktura. Tako izhodiš če nam takoj sugerira koncep- tualizacijo časovnih koordinat, ki razmejujejo tri velika obdobja, ki se tako po vsebini kot dinamiki razlikujejo med seboj, znotraj sebe pa so zaokrožena po zna čilno- stih prevladujo čih procesov. Vsa tri skupaj pa tvorijo neločljiv histori čni lok. V nadaljevanju bo pripoved tako strukturirana v tri razdelke, v katerih bomo na shema- ti čni in zelo posplošujo či ravni prepletajo če tematizirali slovenske dosežke v obdobju do vstopa v jugoslovansko državo, v času med vojnama in v obdobju komunizma. Preden preidemo na tolma čenje slovenske gospo- darske izkušnje v evropskem kontekstu, se je potrebno ozreti na dve sliki o gospodarski strukturi na prime- ru strukture gospodarstva in porazdelitve prebivalstva 1 Galbraith, The nature of mass poverty, str. 17–18. 17 PROSTORI med gospodarske sektorje v daljših časovnih koordina- tah. 2 Brezigar, Osnutek, str. 15; Statisti čni letopis 1991, str. 176. 3 Lazarevi ć, O stoletju industrije, str. 115. Grafikon št. 2: Delež delovno aktivnega prebivalstva po gospodarskih sektorjih v Sloveniji v 20. stoletju 3 Grafikon št. 1: Gospodarska struktura v Sloveniji 1913 in 1989 2 18 Obe sliki zgoš čeno pripovedujeta o globokih gospo- darskih spremembah, ki so nastopile v času poldruge- ga stoletja. Slutiti dajeta tudi vsebinsko in strukturno dinamiko v kronološkem zaporedju druge polovice 19. in 20. stoletja, ki je za Slovence v gospodarskonedvo- mno razburljivo obdobje velikih sprememb. To velja za družbo kot celoto, a tudi za posamezne družbene podsi- steme. Tudi gospodarstvo pri tem ni bilo zaradi vzro čno- posledi čne povezanosti nobena izjema. V tem času se je Slovencem nakopi čilo veliko zgodovine in to velja tudi za gospodarsko in socialno plat doživljanja preteklega stoletja. V tem času so se v sorazmerno kratkih presled- kih menjavale krize in konjunkture, z njimi pa države (Habsburška monarhija, Kraljevina Jugoslavija, SFR Jugoslavija, samostojna Slovenija) in družbene uredi- tve (kapitalizem in socializem), neizogibno tudi pla čilna sredstva (krone, dinarji v razli čnih variantah, tolarji), gospodarska politika in položaj Slovenije, kar je od slo- venskega gospodarstva terjalo nenehno prilagajanje. Slovenija je bila še na za četku 20. stoletja in tudi ne- kaj desetletij kasneje kmetijska dežela z veliko agrarno prenaseljenostjo. Dohodek v kmetijstvu je namre č rasel bistveno po časneje kot število la čnih ust. Izhoda iz kru- te stvarnosti ni bilo mogo če iskati samo v pove čevanju u činkovitosti kmetijstva zaradi tehnoloških ovir. Trajno tudi ni bilo mogo če ra čunati na izseljevanje, kar se je dogajalo ob koncu devetnajstega stoletja. Pri premago- vanju te zagate se je bilo nujno oprijeti industrializacije, ki je bila hkrati tudi orodje družbene in gospodarske modernizacije. Industrializacija, resda zamudniška, je tako postala osrednji gospodarsko-socialni fenomen druge polovice devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki je temeljito predruga čil slovensko gospodarsko in socialno podobo. Kot posledica industrializacije, ki jo je neizo- gibno spremljal tudi proces deagrarizacije, so v sloven- skem prostoru nastopale velike spremembe v prostoru in okolju, družbenih institucijah in ljudeh. Z današnje perspektive je nedvomno zanimivo, da 20. stoletje v osnovi na njegovem za četku in na koncu druži enaka dilema. Slovensko gospodarstvo, hkrati pa tudi družba kot taka sta se znašla pred izzivom prehoda v novo tehnologijo. Torej pred negotovostjo, ki ju ozna- 19 PROSTORI čujeta pojma industrijske in postindustrijske družbene podobe. Stalnica 20. stoletja so tudi lastninske spre- membe. Zanimivo je, da so potekale tako ob vstopanju v Jugoslavijo kot po letu 1945, aktualizirala pa jih je tudi slovenska država. V vseh treh primerih se je s to- vrstnim posegom želelo dose či dolo čene gospodarske in socialne cilje, z njimi so odpravljali preužitke prejšnjih dob. Po letu 1918 so tako želeli okrepiti slovenski zna čaj gospodarstva na slovenskih tleh, leto 1945 je vneslo v dogajanje razredni princip in odpravilo pravico do za- sebne pobude in s tem do lastništva proizvodnih sred- stev. Ob koncu stoletja pa je slovenska država z lastnin- skimi spremembami popravljala zmote druge polovice 20. stoletja. Pri vsaki obravnavi dolgoro čnih trendov histori čne razvojne dinamike se nam povojno obdobje komunisti č- ne družbene ureditve kaže kot ostra zareza. Tako tudi pri industrializaciji, ki je kot dinami čen proces neneh- no v ozadju razpravljanja. V perspektivi obravnavane- ga časa lahko ločimo dve veliki etapi, ki ju razmejuje druga svetovna vojna. Četrtina industrijskih obratov je nastala za časa habsburške dinastije. V času slavlje- nja Kara đorđevi ćev so podvojili podedovane industrij- ske zmogljivosti. Preostalo polovico tovarn pa so spra- vili v obratovanje v Titovi eri. Doba do leta 1918 je bila s stališ ča industrializacije pomembna, kajti v tem ča- su so vzpostavili osnovno gospodarsko infrastrukturo: prometno in energetsko, vzpostavili pa so tudi sistem slovenskih finan čnih institucij. Pozabiti ne smemo niti na izobraženost delovne sile. V tedanjem času se je to merilo s pismenostjo, ki je bila v Sloveniji zelo visoka, prek 80 odstotkov. Poleg tega je pred prvo svetovno voj- no industrializacija že dobivala zna čaj napredujo čega procesa. Obdobje med obema vojnama je prineslo okre- pitev slovenskega podjetništva, kar je z “nacionalizacija- mi”/nostrifikacijami gospodarskih subjektov omogo čila pridobitev politi čne moči v novi državi. Opozoriti velja, da se je med vojnama dokon čno funkcionalno zaokrožil ban čni sistem. Kreditnim zadrugam in hranilnicam so se v ve čjem številu pridružile še ban čne delniške druž- be, ki so omogo čile ali izdatno podprle podvojitev indu- strijskih zmogljivosti. Podrobnejši pogled v prvo polovi- 20 co dvajsetega potrjuje tesno korelacijo med dinamiko industrializacije in razvojem slovenskih ban čnih delni- ških družb. Zna čilnost industrializacije v prvi polovici 20. sto- letja je bila v njeni spontanosti, ko je potekala v skladu z liberalisti čno gospodarsko usmeritvijo, bolj ali manj v skladu z lastnimi zakonitostmi, ob državni asistenci v obliki ekonomsko nacionalisti čne politike. Financira- na je bila z doma čimi podjetniškimi sredstvi, ban čnimi krediti ali neposrednimi ban čnimi naložbami in tujimi naložbami. Čas po drugi svetovni vojni pa je bil povsem druga čen. Potrebno je re či, da če je Slovenija s prevra- tom leta 1918 zamenjala le državni okvir, ne da bi se sistemsko okolje (duh in na čin poslovanja), ki je dolo ča- lo pogoje gospodarjenja, bistveno spremenilo, 4 pa za čas po letu 1945 to ne drži. Novi oblastniki so se namre č lo- tili obsežne preobrazbe gospodarsko-socialnega tkiva v Sloveniji. Gospodarske vrednote in na čela izpred druge svetovne vojne so zamenjale nove, povsem druga čne, ki niso priznavale individualizma, zasebnega podjetništva, pridobitništva in kapitalske logike v gospodarskem ži- vljenju. Proces odstranjevanja predvojnih gospodarskih vrednot je stekel so časno z vzpostavljanjem novega reži- ma, najzna čilnejša ukrepa pa sta bila podržavljenje pro- izvodnih sredstev in dejavnosti v neagrarnem sektorju 5 in agrarna reforma v kmetijstvu. 6 Povsem druga čnega pristopa je bil deležen tudi proces industrializacije, kajti v najkrajšem času in ne glede na ceno in žrtve je bilo potrebno Slovenijo preobraziti v industrijsko deželo, kar je bila nujnost zaradi avtarki čne težnje novega politi č- nega režima. To je pomenilo velik prelom z dotedanjim zna čajem industrializacijskega vzorca. Stihijskost in nena črtnost, ki sta bili tako zna čilni za predvojni čas, je zamenjala izrazito centralisti čno zasnovana industriali- zacijska praksa. Nastopil je čas poenotenja družbenega in gospodarskega življenja, drugačnost in pestrost go- spodarskih organizacijskih oblik ter njihovo prepletanje 4 Lazarevi ć, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu, str. 277– 280. 5 Prin či č, Povojne nacionalizacije. 6 Čepi č, Agrarna reforma. 21 PROSTORI so se morali umakniti enotnemu in centralno-plansko ustrojenemu sistemu. Država je prevzela v svoje roke vse gospodarske mehanizme; postala je tisti dejavnik, ki je kratko- in dolgoro čno določal obliko podjetij, lokacije, obseg in na čin financiranja investicij, obseg proizvodnje in natan čen razrez distribucije proizvodov. Ta sistem se je v povojnih desetletjih rahljal, gospodarska pobuda je sicer postajala bolj sproš čena in manj nadzorovana, povsem odpravljen pa ta sistem vendarle ni bil vse do devetdesetih let. 7 Slovenija je po letu 1945 postala dežela, v kateri so industrijske dejavnosti hitro prevzele krepak ve činski delež v ustvarjanju bruto doma čega proizvoda. To je bilo toliko laže storiti, ker je bila že v prvi polovici dvajsete- ga stoletja opravljena pot od povsem agrarne podobe do sklepnega koraka prehoda v industrijsko družbo. Komunisti so ta preostali korak spremenili v skok. Na približno polovici dvajsetega stoletja je Slovenija vstopi- la v klub industrijskih nacij. Ne samo da je kmetijstvo prispevalo k družbenemu proizvodu zgolj še petino, tu- di število aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetij- stvu, je zdrsnilo krepko pod polovico. Storitvene dejav- nosti in industrija so tako prvi č v slovenski zgodovini presegle kmetijstvo po številu odvisnega prebivalstva, glede na dohodek so ga presegle že celo desetletje prej. Vrhunec industrijske dobe je bil v Sloveniji dosežen v sedemdesetih letih. Slovenija je v tem času postala zelo industrializirana dežela, v kateri je primanjkovalo de- lovne sile in jo je bilo potrebno uvažati. Enostransko gospodarsko strukturo bi bilo potrebno nadgraditi še s hitrejšim razvojem drugih sektorjev. Vendar to spo- znanje v Sloveniji ni docela prodrlo, kajti nadaljeval se je vzorec prevladujo če ekstenzivne rasti namesto inten- zivne. Osemdeseta leta pa je že ozna čevalo pogrezanje v jugoslovanske stagflacijske vrtince. Z vrhuncem industrijske dobe se je v osemdesetih letih za čela tudi deindustrializacija. Nekaj zaradi do- mačih vzrokov zaradi strukture industrije, ki je ni bilo mogo če v času tranzicije ohraniti s prestrukturiranjem, nekaj tudi zaradi spremenjenega mednarodnega oko- 7 Borak, Ekonomski vidiki. 22 lja. Sprva je bila deindustrializacija po časna, v devet- desetih letih pa naglo napredujo ča. V ospredje stopajo storitvene dejavnosti, ki ob koncu stoletja vežejo nase že polovico aktivne populacije in hkrati prispevajo enak delež v bruto doma čem proizvodu. Industrija pa je kre- nila po poti kmetijstva, pove čevanje storilnosti zaposle- nih in u činkovitosti proizvodnje z novimi tehnologijami terja vedno manj zaposlenih. Vse skupaj se po skoraj polstoletnem premoru ponovno dogaja v tržnogospodar- skem okolju. 8 Slovenska industrija je bila v jugoslovan- skih okvirih dale č najbolj u činkovita in je bila nekakšen vzor. So časno pa je imela tudi dodatno nalogo pospe- ševanja gospodarskega razvoja manj razvitih obmo čij v Jugoslaviji. 9 Gotovo je sedaj povsem na mestu tudi že v izho- diš ču napovedano vprašanje: Kje je mesto Slovenije v mednarodnih primerjavah? Obrat ogledala v drugo stran, stran od Jugoslavije, nam kaže, da je slovensko gospodarstvo zlasti od šestdesetih let naprej absolutno in relativno zaostajalo za bližnjo zahodno in severno so- seš čino. To zaostajanje pa je imelo veliko globlje koreni- ne, kot so bila šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Če se ozremo v 19. stoletje, vidimo, da na ravni mo- dernizacijskih jeder in protoindustrializacijskih pojavov Slovenija pravzaprav nič ne zamuja za bližnjo soseš či- no. Prvi pojavi industrijskih podjetij ali denarnih zavo- dov segajo že desetletje ali dve pred sredino devetnaj- stega stoletja, se pravi v čas, ko je industrializacija kot kontinuiran proces že presko čila z britanskega otoka na zahodnoevropske atlantske obale. 10 Potem pa se poka- že temeljna dilema slovenskega prostora in gospodar- skega razvoja. Sorazmerno zgodnjim modernizacijskim vzklikom ne sledi proces, prvi poskusi ostanejo za dolgo osamljeni poskusi, tujki v tradicionalnem prevladujo če agrarnem gospodarskem okolju. Tudi odprtje Slovenije v evropski prostor z izgradnjo južne železnice ni prineslo pospeška v tej smeri. Prej nasprotno, vsaj za Kranjsko 8 Lazarevi ć, O stoletju industrije, str. 106–114. 9 Prin či č-Borak, Iz reforme v reformo, str. 379–399. 10 O poteku industrializacije in njeni teritorialni dinamiki v zahodni Evropi glej Han- sen, European Economic History, str. 91–186. 23 PROSTORI je mogo če re či, da je imela v drugi polovici 19. stoletja bolj agrarni videz kot prej. 11 Pri čakovane koristi od žele- zniškega omrežja so bile potisnjene nekam v oddaljeno prihodnost. Neko č razvito obrtno proizvodnjo je izpodri- vala industrija. In tako se je zgodilo, da je zlagoma tudi usahnila donosna proizvodnja platna na Gorenjskem. Niso se našli možje, ki bi to proizvodnjo povezali in jo dvignili na drugo vsebinsko in tehnološko raven, kot se je zgodilo v plavžarstvu s Kranjsko industrijsko družbo. Industrializacija na Slovenskem dobi zna čilnost kontinuiranega procesa v osemdesetih, raje v devetdese- tih letih 19. stoletja. 12 Se pravi, da približno pol stoletja po prvih obetavnih začetkih. Podobno kakor v primeru denarnih zavodov, 13 le desetletja so malo bolj vsaksebi. S tako poznim izhodiš čem se Slovenija ni zmogla indu- strializirati v času do prve svetovne vojne. Dežele, ki so se industrializirale do prve svetovne vojne, so še danes v vrhu evropskega razvoja. Zadnja država, ki je še uje- la ta vlak izven obmo čij zahodne in severne Evrope, je bila Italija. Slovenija pa je za povrh vsega za kakšni dve desetletji zamudila tudi živahno ustanoviteljsko mrzlico v Avstriji. Gospodarski dosežki so Slovenijo uvrš čali v sivo avstrijsko povpre čje in s tem glede na primerjalni mednarodni položaj Habsburške monarhije na obrobje evropskih gospodarskih modernizacijskih procesov. Tu- di stopnje gospodarske rasti v slovenskih deželah, ki so malenkostno odstopale navzgor v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami, 14 niso, tudi na dolgi rok ne, obe- tale hitre konvergence z razvitejšimi sosednjimi predeli. Tak tok dogodkov poraja vprašanja o strukturi, po- javnih oblikah in vsebini slovenskega podjetništva. Mo- žni razlogi se ponujajo v nezadostno razvitem meš čan- stvu, kar kot razlog po časnega napredka navaja Vasilij 11 Gestrin, Oris gospodarstva, str. 131. Proces “reagrarizacije” ni bil samo slovenska posebnost in ni nekaj neobi čajnega. Podobne procese so raziskovalci zaznali tudi drugod po vzhodni Evropi. Nemalokrat so na posameznih področjih z intenzivnejšim vstopanjem v evropski gospodarski prostor in za četkom industrializacije agrarne dejavnosti ponovno okrepile pomen v gospodarski strukturi. Na neki na čin gre za prilagajanje novim razmeram, saj je bil neagrarni sektor neu činkovit in s tem ne- konkuren čen, mednarodni trg kmetijskih izdelkov pa je bil odprt. Ve č o teh procesih glej Turnnock, The Economy of East Central Europe in Berend, History derailed. 12 Fischer, Modernizacija, str. 33–41. 13 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva. 14 Pan čur, Ekonomska vloga, str. 17–30. 24 Melik. Peter Vodopivec gre za korak dlje in k temu do- daja, da je umanjkalo podjetniško meš čanstvo kot nosi- lec napredka na gospodarskem in socialnem podro čju. 15 Umanjkale so ideje in pobude, teoretske in prakti čne, o druga čni gospodarski in socialni strukturi. Miselni svet odlo čujočih družbenih protagonistov je bil razdvo- jen med tradicijo in moderno. Ni prav tvegana ocena, da je bil z ve čjo zazrtostjo v tradicionalno družbeno in gospodarsko sestavo manj naklonjen modernim gospo- darskim in socialnim tokovom. Zdi se, da je prevladujo- ča ideologija postala antikapitalizem in protekcionizem v obliki klicev k zaš čiti “doma čega dela” 16 kot odgovor na nezadostno sledenje modernizacijskim procesom. Naj- prej sta bila oba pojava posledica, kasneje sta deloma že postajala tudi vzrok zamudništva, saj se je izoblikovalo družbeno ozra čje vrednostno nenaklonjeno hitrejši mo- dernizaciji. Namesto individualizma prednja čijo kolek- tivitete, namesto tveganja gotovost; morda v tem oziru ni predrzno celo re či, da je namesto podjetništva bilo vrednostno višje rentništvo. Opazna je bila tudi instru- mentalizacija ekonomskega nacionalizma kot razvojne strategije. 17 Te zna čilnosti so Slovenijo prej kot ne družile z drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki se v času med obema vojnama z vklju čitvijo v jugoslovansko državo še bolj izrazijo. Slovenija v novem okolju kljub svojim relativno skromnim dosežkom postane gospodarsko najnaprednejši del. Kot pri drugih vzhodnoevropskih narodih je tudi v Sloveniji tega časa zaznati okrepljeno naklonjenost retoriki in praksi ekonomskega naciona- lizma. Oznanjale so ga besede iz prelomnih let 1918/19: “Prva zahteva modernega gospodarskega programa, ki je z narodno samoodlo čbo spojena, je misel, da mora biti vse premoženje, ki se nahaja na zemlji naroda, tudi njegova last… Podjetja na slovenski zemlji morajo priti v slovenske roke. Ho čemo, da bo kapital služil našim ljudem in da se bodo porabili vsi pridelki in vse dobrine 15 Vodopivec, O gospodarskih in socialnih nazorih. 16 Lazarevi ć, Friedrich List: Spurensuche in Slowenien, str. 529–539. 17 Za mednarodni vidik glej Kubu-Schultz, Wirtschaftsnationalismus. O pomenu ekonomije v razvoju nacionalnih gibanj pa glej Hroch, Social Preconditions. 25 PROSTORI za oploditev našega gospodarstva in da bodo zaposleni Slovenci ne samo kot težaki, ampak tudi kot trgovski in tehniški voditelji … Naša samostojnost bi bila pomanj- kljiva in nepopolna, če bi bili neodvisni samo politi čno, do čim bi v gospodarskem pogledu obstajali odvisni od tujine. Pot do gospodarske samostojnosti pa je dolga in težavna…” 18 In da bi bila ta pot krajša, je kot zelo pomemben de- javnik vstopila država kot kompenzacija za nezadostno oblikovano družbeno in institucionalno okolje za hitrej- ši gospodarski razvoj. Država naj bi nastopila kot fak- tor, ki naj s svojimi ukrepi pospeši akumulacijo kapita- la. Jugoslavija kot ena najbolj revnih evropskih držav, in z njo vred tudi Slovenija, v tem oziru ni bila nobena izjema. Uvrš čala se je ob bok drugim vzhodnoevropskim ali južnoevropskim državam, kjer je bila ekonomsko na- cionalisti čna vloga države zelo mo čna. 19 In v takem pro- tekcionisti čnem okolju, v razmerah spremembe relativ- ne ravni cen, 20 v Sloveniji pride do industrializacijskega sunka. 21 Tako kot drugje v vzhodni Evropi prednja či tekstilna industrija, da se tehtnica ustvarjenega doma- čega proizvoda oziroma dohodkov že nagne v prid nea- grarnih dejavnosti. Pa vendar čas med obema vojnama vzhodni Evropi ni prinesel možnosti gospodarske eman- cipacije v smislu industrijsko modernizacijskih proce- sov. Šlo je za obdobje, ki ga je temeljito zaznamovala velika gospodarska kriza, po posledicah zlasti vzhodni del Evrope. Zahodni vzorec je bil v teh koncih še vedno daleč. 22 Preskok v industrijsko družbo pa sledi v času po drugi svetovni vojni. Po letu 1945 je Jugoslavija, z njo seveda tudi Slovenija, krenila na pot radikalne druž- bene in ekonomske preobrazbe, ki jih združuje pojem komunisti čne revolucije, tako kot druge vzhodnoevrop- ske države. 23 Že s tem dejstvom se je neizogibno spre- 18 Slovenski narod, 25. 12. 1919. 19 Več o ekonomskem nacionalizmu s teoreti čnega in prakti čnega vidika glej Schulz- Kubu, History and Culture of Economic Nationalism. 20 Bi ćanić, Economic policy, str. 1–21. 21 Lazarevi ć, Značilnosti industrializacije, str. 43–52. 22 The Economic History of Eastern Europe II; Aldcroft, The European Economy, str. 85–93. 23 The Economic History of Eastern Europe III. 26 menil tudi mednarodni ekonomski položaj Jugoslavije in Slovenije v primerjavi s predvojnim stanjem. Postala je centralizirano plansko gospodarstvo z jasno težnjo po avtarkiji, ki je pogojevala izsiljeno industrializacijo, kot v drugih socialisti čnih državah. 24 Čas od konca druge svetovne vojne do za četka petdesetih je bilo tako obdo- bje gospodarske obnove države, lastninskega in struk- turnega preoblikovanja gospodarstva, njegovega pove- zovanja v novo celoto, oblikovanja državnega gospodar- skega intervencionizma in ustreznega administrativne- ga aparata za vodenje gospodarstva. V tem obdobju je postala politika gospodarskega razvoja primarna naloga države, ki je v temeljih spremenila lastninska razmerja s podržavljanjem zasebnih gospodarskih podjetij v letih 1946 in 1948. Podržavljene so bile celotna industrija, finančne institucije, trgovina in kmetijske površine. 25 Država je hkrati mobilizirala prebivalstvo, da je dejavno sodelovalo pri izgradnji številnih gospodarskih objek- tov in izrabi naravnih virov z obsežnimi, nepla čanimi, prostovoljnimi in prisilnimi oblikami dela. 26 Jugoslavija je ta rigidni centralno planski model postopoma za čela opuš čati na za četku petdesetih let. Jugoslavijo/Slovenijo je z vzhodno komunisti čno Evropo družilo tudi drugo dejstvo na sistemski ravni. Gospodarsko rast, ki je bila v okviru splošno evropske- ga trenda tja do sedemdesetih let visoka, 27 je lahko za- gotavljala le na ra čun velikih kapitalskih vložkov in ne na ra čun rasti produktivnosti dela, kot se je to dogajalo v zahodnih ekonomijah. 28 Ko je sistemska zmožnost ko- munisti čnega na čina akumulacije usahnila, so stopnje gospodarske rasti mo čno upadle. To se je zgodilo na za- četku sedemdesetih let, prva naftna kriza je bila samo znanilec teh trendov. Ideje in pobude o potrebi druga č- ne gospodarske strukture, pa čeprav skromne, so bile zatrte (Kav či č, srbsko vodstvo). 29 Ker ni bilo ukrepov, 24 Berend, Centralna i isto čna Evropa. 25 Borak, Ekonomski vidiki, str. 42. 26 Bilandži ć, str. 112–113. 27 Ambrosius-Hubbard, Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. 28 Berend, An Economic History of Twentieth-Century Europe, str. 133–189; Be- rend, Centralna i isto čna Evropa, str. 220–221; Aldcroft, The European Economy, str. 245–268. 29 Prin či č-Borak, Iz reforme v reformo, str. 169–232. 27 PROSTORI se je gospodarska rast vnaprej lahko vzdrževala samo z uvozom kapitala. Toda zaradi komunisti čne ureditve ne v neposrednih naložbah, temve č v obliki državnega zadolževanja pri zahodnih bankah. Jugoslavija je bila tipi čen primer in tudi slovenska izkušnja povojnega ob- dobja ni bila dale č od tega. Pomislimo samo na enor- mno velik porast zadolženosti komunisti čnih držav in kasnejših dolžniških kriz v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Jugoslavija, Poljska, Romunija). 30 Z letom 1980, z izbruhom dolžniške in splošne go- spodarske krize, ki se je z leti poglabljala, se je jugoslo- vanski mednarodni gospodarski položaj samo poslab- ševal in neizogibno z njim tudi slovenski. Izvoz in uvoz sta zaostajala za obsegom proizvodnje, pri čemer je uvoz znatno zaostajal za izvozno rastjo. Namesto izvozne ek- spanzije je Jugoslavija, da bi zagotovila mednarodno plačilno sposobnost, vodila restriktivno uvozno politiko. Glede na precejšnjo uvozno odvisnost jugoslovanskega/ slovenskega gospodarstva, je taka politika privedla do relativnega in proti koncu osemdesetih let tudi do ab- solutnega upada obsega proizvodnje. 31 Krog je bil skle- njen, kmalu zatem je zaradi globoke politi čne in gospo- darske krize razpadla tudi država. V primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi komu- nisti čnimi državami se je jugoslovanska verzija socializ- ma razlikovala na to čki odgovornosti podjetij za lastni uspeh, 32 čeprav ne kaže prezreti sicer podobnih, a ze- lo previdnih in znatno skromnejših poskusov v drugih vzhodnoevropskih deželah (Madžarska, Poljska). 33 Od- govornost podjetij za lasten uspeh so z reformami razši- rili z notranjega trga na zunanjetrgovinsko menjavo. V gospodarski mehanizem so vgrajevali principe svetovnih cen, kar je imelo velike in daljnosežne posledice na no- tranji gospodarski ustroj. Država se je vklju čila v med- narodno delitev dela, kar je na simbolni ravni pomenila vklju čitev v organizacijo GATT (1966). 34 Merilo stroškov- ne u činkovitosti proizvodnje je državo hkrati prisililo, 30 Berend, Centralna i isto čna Evropa, str. 270–274. 31 Vaci ć, Jugoslavija i Europa, str. 196–218. 32 Bi ćanić, Economic policy, str. 150 33 Berend, Centralna i isto čna Evropa, str. 177–186. 34 Pertot, Ekonomika me đunarodne razmjene Jugoslavije, str. 133–172. 28 da je kot edina socialisti čna država odkrito priznavala brezposelnost, ki jo je spretno izvozila na zahod. 35 Hkra- ti so zaradi notranjega gospodarskega neravnotežja in monetarizacije številnih in latentnih primanjkljajev dr- žavo preplavljali inflacijski valovi. 36 V drugih komuni- sti čnih državah so v nasprotju z Jugoslavijo tovrstne probleme sistemsko odmislili in bili zato deležni ekono- mije pomanjkanja. In kakšen je bil na dolgi rok relativni gospodarski položaj Slovenije v širšem evropskem prostoru, tako s tistim na vzhodu, a tudi na zahodu? Za ponazoritev tega igrivega plesa števil čnih relativnih razmerij bomo upo- rabili široko razširjen in uporabljan pojem bruto doma- čega proizvoda na prebivalca. Se pravi, da bomo upora- bili kategorijo, ki meri vrednost gospodarske aktivnosti (produkta) na nekem ozemlju. Pri tem se bomo naslo- nili na podatke kolegov “kliometrikov”, ki so s preno- som ekonometri čnih analiti čnih orodij in metod – s t.i. “restrospektivno ekonometrijo”, kakor je te raziskovalne prijeme opredelil Eric Hobsbawm 37 – pretresli gospodar- sko preteklost s povsem novim metodološko-konceptu- alnim izhodiš čem. S kreativno kombinacijo ohranjene statisti čne empirije in analiti čno uporabo modelskih teoremov jim je tako uspelo izra čunati oziroma dognati približke/približne ocene o višini bruto doma čega proi- zvoda posameznih držav v razli čnih časovnih obdobjih. 38 Izra čuni so narejeni za ozemlja sodobnih držav, se pra- vi tudi za čas, ko kot politi čne državne entitete sploh še niso obstajale. In ravno v tem je draž tovrstnih pri- bližkov. S tem so nam omo čili komparativno umestitev slovenskih dosežkov v širši evropski prostor, in to v hi- stori čni perspektivi, ko negotove tendence preraš čajo v trende in zaznamujejo dolo čena zgodovinska obdobja. V nadaljevanju bomo tako predstavili slovenska razmerja do drugih evropskih ljudstev, kakor se kažejo v spletu histori čne dinamike gospodarskega razvoja, in to v letih 1870, 1910, 1973 in 2001. Vsaka od teh letnic pomeni 35 Woodward, Socialist unemployment. 36 Lampe, Jugoslavija kao historija, str. 285–293. 37 Hobsbawm, O istoriji, str. 107–138. 38 Tu smo uporabili podatke in izra čune, ki so jih objavili Good in Ma, The economic growth, str. 103–137 in Maddison, The World Economy. 29 PROSTORI velike gospodarsko-zgodovinske spremembe. Leto 1870 kot izhodiš če tako simbolizira industrijsko mrzlico v za- hodni Evropi, leto 1910 bližajo či konec “zlate dobe” po- daljšanega 19. stoletja. Nasprotno pa leto 1973 pomeni za četek s prvim naftnim šokom spodbujenega velike- ga ekonomskega strukturnega preobrata, ki je zaobšel Vzhodno Evropo in se, v maniri Ivana Berenda re čeno, kot poglobitev “reprodukcije zamudništva in zaostalo- sti” pokazal v vseh ekonomskih in socialnih posledi čnih razsežnostih ob začetku 21. stoletja. Spremembo rela- tivne umestitve Slovenije znotraj zastavljenih časovnih intervalov bomo prikazali z grafi čnimi slikami v obliki relativnih razmerij, kjer smo za izhodiš čno mero vre- dnosti vzeli slovenske vrednosti bruto doma čega proi- zvoda na prebivalca. Razmerja, ki se nam ob tem izrisujejo, so zelo zgo- vorna, atraktivna in kar kli čejo k oblikovanju zaklju čk- ov. Vendar je pri tem potrebno biti skrajno previden. Ne smemo se vdajati iluzijam prehitrih ali celo predrznih zaključkov, pa naj se slišijo ali zdijo na prvi pogled še tako mikavni ali lahko izgovorljivi. Nenehno se moramo namre č zavedati, da gre pri ve čini držav le za približke bruto doma čih proizvodov, ki so bili rekonstruirani na podlagi sila raznorodnih podatkov in domnev. Hkrati ne smemo izgubiti izpred o či preprostega, a pomembnega dejstva, da so absolutna in relativna števila bruto do- mačega proizvoda vendarle samo ena dimenzija mnogo- plastne gospodarske preteklosti in razli čnih razvojnih razmer v državah, ki nastopajo v grafi čnih upodobitvah, zato predstavljajo samo delen vpogled v gospodarsko preteklost posameznih podro čij. Ti podatki nam prika- zujejo le površinske dolgoro čne tendence v relativni uvr- stitvi posameznih držav v odnosu do Slovenije. Pri čajo nam le o obstoju razlik, ne o njihovih vzrokih. Nikakor tudi ne govorijo o vsebini, obsegu in kakovosti procesne dinamike gospodarskih gibanj v posameznih državah. Vsekakor tudi ne ponudijo zadostne podlage prepri člji- vim sklepom o vsebini divergentnih ali konvergentnih procesov znotraj evropskega kontinenta. Vzpostavlja- nje tako detajlne komparativne kontekstualne kon- ceptualizacije, z upoštevanjem endogenih in eksogenih spremenljivk, politik, razvojnih nians in gospodarskih 30 praks, kar smo skušali zgolj nakazati v uvodnem delu, bi brez kančka dvoma terjalo znatno ve č časa in pro- stora. Ob vstopanju v svet spreminjajo čih se relativnih razmerij naj najprej opredelimo položaj Slovenije v po- sameznih obdobjih merjenja bruto doma čega proizvoda, ki je razviden iz zbirnega grafa št. 3. Da bi bil vtis še bolj izrazit in za komentiranje laž- je predstavljiv, bomo z grafom št. 4 izpostavili za četno (1870) in kon čno točko merjenja (2001). Podoba, ki se nam izrisuje v navedenih grafi čnih upodobitvah, predstavlja bruto doma če proizvode posa- meznih evropskih držav v razmerju do slovenskega ek- vivalenta v letih 1870 in 2001. Z izpostavitvijo Slovenije kot referen čne to čke namre č najlažje umestimo njene gospodarske dosežke na primeru bruto doma čega pro- 39 Good - Ma, The economic growth in Maddison, The World Economy. Grafikon št. 3: Bruto doma či proizvodi v Evropi 1870– 2001 s stališ ča Slovenije 39 31 PROSTORI izvoda v evropski čas in prostor. Vsa prese čiš ča, zlasti pa izhodiš čno in zaklju čno, kažejo, da se je slovenski relativni položaj v poldrugem stoletju izboljšal. V obeh presekih se Slovenija uvrš ča nekam v sredino evrop- skih dosežkov, vendar s pomembno razliko. Na eni stra- ni zaostaja za deželami severozahodne Evrope, 41 to je deželami, kjer je industrijska revolucija najprej stopila na nezadržni pohod, vendar pa ji je v tem času uspelo zmanjšati svoj zaostanek za to skupino držav. V podob- nem razmerju je tudi z nordijskimi državami, ki so in- tenzivni val industrializacije doživljale v zadnji četrtini 19. stoletja. Z južnoevropskimi oziroma sredozemskimi državami 42 Slovenija ohranja približno enako razmerje. Razlike med Slovenijo na eni strani ter Španijo in Itali- 40 Ravno tam. 41 Geografska členitev je povzeta po obi čajni delitvi v gospodarsko zgodovinskih de- lih. Severozahodna Evropa tako vklju čuje Veliko Britanijo, Nem čijo, Francijo, Bel- gijo, Nizozemsko in Švico. 42 Portugalska, Španija, Italija in Gr čija. Grafikon št. 4: Bruto doma či proizvodi v Evropi v letih 1870 in 2001 s stališ ča Slovenije 40 32 jo na drugi so stabilne. Sta pa Portugalska in Gr čija v poldrugem stoletju nekoliko popravili svoj položaj glede na Slovenijo. Znotraj Srednje Evrope, denimo obmo čja nekdanje Habsburške monarhije, se izrisujejo prav za- nimiva gibanja. V za četku meritev Slovenija znatno za- ostaja za Avstrijo in današnjo češko državo. Ob za četku 21. stoletja pa gibanja bruto doma čega proizvoda ka- žejo, da je Sloveniji vendarle uspelo zmanjšati relativni zaostanek z Avstrijo, a na drugi strani krepko prehiteti Češko republiko. Razmerje je naravnost osupljivo in da- je slutiti obseg češkega obubožanja v drugi polovici 20. stoletja. Prav tako je nesporno dejstvo, da je Slovenija v 20. stoletju tudi izjemno pove čala svojo prednost pred vzhodnoevropskimi in balkanskimi državami Spremembe relativnih položajev posameznih držav so se dogajale v okolju zelo razli čnih stopenj gospodar- ske rasti. Spomin v obliki gospodarske zgodovine vedno znova izpostavlja zna čilno empiri čno ugotovitev, da so stopnje gospodarske rasti na dolgi rok nizke in da je dolgotrajna visoka gospodarska rast prej izjema kot ne. 43 Good - Ma, The economic growth. Grafikon št. 5: Stopnje povpre čne gospodarske rasti v Evropi v obdobju 1870–1989 s stališ ča Slovenije 43 33 PROSTORI Dolgoro čno se relativne razlike vzpostavljajo na osnovi majhnih razlik v stopnjah gospodarske rasti. Ob tem pa ni za prezreti, da imajo “zamudniške” države vedno rela- tivno nekoliko višjo rast kot druge z boljšim izhodiš čem. Navedeno se potrjuje tudi z grafikonom št. 5. Nedvomno pa je najbolj zanimiva primerjava z ne- posrednimi sosedami, z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Že na osnovi predstavitev dosedanjih trendov lahko slutimo razmerja, natan čneje pa jih razberemo iz grafa št. 6. O čitno je bil čas do prve svetovne vojne obdobje, ko je Slovenija na eni strani ohranjala razvojno razdaljo do Avstrije in Italije. Na drugi strani pa sta Madžarska in Hrvaška napredovali hitreje. Madžarska je tako ma- lenkostno prehitela Slovenijo, Hrvaška pa se je skorajda izena čila. Trendna gibanja niso presene čenje. Na lokalni ravni potrjujejo tezo iz literature o konvergentnih giba- njih v času pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni je o čitno nastopil nov in druga čen čas, tudi eko- nomski. Kazali sta se dve podobi. V času do mejne to č- 44 Good - Ma, The economic growth in Maddison, The World Economy. Grafikon št. 6: Relativna razmerja slovenskega bruto domačega proizvoda s sosednjimi državami 1870–2001 44 34 ke leta 1973 45 je Slovenija še naprej zmanjševala svojo razliko do Avstrije in ohranjala razkorak z Italijo na bolj ali manj enaki ravni. Povsem nove relacije pa so se vzpo- stavile v razmerjih nasproti Madžarski in Hrvaški. Slo- venski bruto doma či proizvod na prebivalca v letu 1973 kar za tretjino presega primerljivo vrednost pri južnih in vzhodnih sosedah. V zadnjem intervalu v času do izteka 20. stoletja je Slovenija za čela izgubljati sapo v primer- javi z Avstrijo in Italijo. Zaradi relativnega nazadovanja, kot posledice poglabljajo če se jugoslovanske krize, je pri- merjalno postajala iz leta v leto revnejša soseda. Razlike so se zopet približale tistim iz izhodiš čnega leta 1870. Nasprotno se je Slovenija razvojno oddaljevala od Hrva- ške in Madžarske, da se je razlika ustalila na polovi čni vrednosti slovenskega bruto doma čega proizvoda. V teh relacijah se je ob čutek slovenske premožnosti neneh- no pove čal. Taka trendna gibanja v relativnih razmerjih medsosedskih bruto doma čih proizvodov dajejo slutiti, da je ve čina razlik med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko verjetno nastala v drugi polovici 20. stoletja. Domneva- mo lahko, da je imela v Sloveniji rast produktivnosti dela ve čji pomen za dvig bruto doma čega proizvoda kot na Hrvaškem ali Madžarskem. K takemu sklepanju nas na- peljujejo podatki o ve čji vrednosti proizvodnje glede na vloženo enoto kapitala v Sloveniji kot na Hrvaškem. 46 Po- gled v drugo stran, proti Avstriji ali Italiji, pa pokaže, da je v Sloveniji vendarle bruto doma či proizvod naraš čal ob znatno ve čjih kapitalskih vložkih kot temeljni zna čilno- sti komunisti čnega gospodarskega ustroja. Slovenija se je torej razvojno vztrajno oddaljevala od jugoslovanskega in vzhodnoevropskega prostora, a hkrati zaostajala za zahodnoevropskimi trendi in dosežki, zlasti v zadnji če- trtini 20. stoletja. 47 Ob upoštevanju vseh pomislekov, ki smo jih nava- jali ob za četku problematiziranja gibanj bruto doma čega 45 Zaradi izostanka zanesljivih podatkov za jugoslovansko ozemlje nam je onemogo- čena primerjava za čas med obema vojnama in še nekaj let po drugi svetovni vojni, ki bi bila zelo koristna. Te pomanjkljivosti niso mogli prese či tudi avtorji citiranih del. 46 Lazarevi ć, Gospodarski vidiki, str. 49–70; isti, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu, str. 271–291. 47 Pavle Sicherl, Slovenija zdaj. 35 PROSTORI proizvoda na prebivalca v Evropi s slovenskega stališ ča in opozarjanj pred skušnjavo prehitrega ali predrznega sklepanja, pa je vendarle nekaj gotovo. Povsem se na- mre č potrjuje teza, ki smo jo v uvodu povzeli po Gal- braithu. Njegove besede, kako je zelo pomembno, kje si bil, ko so se razlike vzpostavljale, so še kako aktualne. Če ho čemo razumeti trdoživo vztrajnost razlik, mora- mo nujno v kakršnekoli tematizacije oziroma konceptu- alizacije ekonomsko razvojnih razkorakov in prepadov nujno vgraditi histori čni princip. Kajti izven histori čnih obzorij, izven zgodovinskega časa in prostora ter izven primerjalne dimenzije teh razlik ni mogo če zadovoljivo razumeti, kaj šele celostno tolma čiti. 36 Definicije srednjeevropskega gospodarskega pro- stora so razli čne, kakor je razli čno tudi pojmovanje Sre- dnje Evrope nasploh. V nadaljevanju bomo pri obrav- navi gospodarskih vprašanj ostajali na ravni nekdanje Habsburške monarhije. Gre namre č za prostor, kjer se je ob politi čni enotnosti izoblikovalo še veliko enotno gospodarsko obmo čje, ki ne samo politi čno, temve č tu- di geografsko ustreza pojmu Srednje Evrope. Ob strani bomo pustili habsburško vlogo in gospodarska prizade- vanja v nemškem prostoru, od koder je Avstrijo siste- mati čno in uspešno izrinila Prusija. Gospodarsko obmo čje Habsburške monarhije je kot enoten prostor nastajalo skozi dolga obdobja, pro- ces integracije je bil mukotrpen in po časen. Za četke nastajanja enotnega gospodarskega prostora lahko umestimo v dobo terezijansko-jožefinskih reform. Z Marijo Terezijo in Jožefom II. se je zgodil premik k iz- gradnji moderne države in s tem tudi oblikovanju mo- dernega gospodarskega sistema. Za čne se doba aktivne gospodarske politike, ki vodi k vzpostavitvi notranjega odprtega trga in prometni integraciji. Mejnik v teh pri- zadevanjih je bilo leto 1775, ko so odpravili notranje carine med ve čino habsburških dednih dežel, med ka- terimi so bile tudi slovenske dežele. Vse skupaj je bilo podpirano še s prizadevanji za prometno integracijo s spodbujanjem gradnje cestnega omrežja, ki naj bi laj- šalo in omogo čalo izmenjavo blaga med posameznimi deželami. S pove čano gospodarsko izmenjavo naj bi Srednjeevropski prostori 37 PROSTORI ustvarili enotno obmo čje, namesto dežel, ki zaradi di- nasti čne povezanosti živijo ena ob drugi v eni politi čni enoti. Stopnja gospodarske integracije med posame- znimi deželami je bila namre č precej nizka. Odprava notranjih carin je bila po svoje tudi nuja, nastajajo či industriji je bilo potrebno namre č zagotoviti zadosti ve- lik notranji trg. 48 Izven tega carinskega območja so ostale dežele ogr- skega kraljestva, vse do srede 19. stoletja je namre č ob- stajala lo čnica med obema državnima polovicama. Zno- traj ogrske polovice pa so medtem potekale enake refor- me kot v avstrijskem delu. Tudi v ogrskem delu so težili k sproš čanju trgovine z oblikovanjem širšega notranje- ga trga, kar se je dogajalo v času Jožefa II., kakšno de- setletje kasneje za avstrijsko polovico (1784). Kljub ena- kim reformam v obeh polovicah pa je bil prehod blaga iz ene polovice v drugo obremenjen z dajatvami. Carinski sistem je bil zelo kompliciran, na splošno pa je mogo če reči, da je bil enostranski, saj je bil izvoz na Ogrsko ma- lo ocarinjen ali sploh ni č, medtem ko je bil znatno bolj obdav čen prehod agrarnega blaga in surovin iz ogrskih dežel v avstrijske. Ta sistem, ki je pri čel veljati v času Jožefa II. sredi osemdesetih let 18. stoletja, je z rahlimi dopolnitvami in spremembami obstal vse do srede 19. stoletja. Carine med avstrijskimi in ogrskimi deželami so padle v letih 1850/51, 49 po velikih in dramati čnih spremembah, ki jih je prineslo leto 1848. Nove razmere so nastale v letu 1867 z uvedbo dua- lizma. Z vzpostavitvijo Avstro-Ogrske je bila tudi politi č- no utrjena popolna monetarna in carinska unija dveh držav, kjer je bil prost pretok blaga, kapitala in ljudi. 50 Vsaka državna polovica je imela svojo vlado in obe sta bili avtonomni. Navzven je Avstro-Ogrska imela skupno trgovinsko, obrambno in zunanjo politiko. Stroške sku- pnih politik so krili deloma iz carinskih prihodkov in iz kotizacij članic, pri čemer je avstrijski delež (70 %) zna- tno presegal ogrskega (30 %). Vedeti je tudi potrebno, da je bila Avstro-Ogrska pogodbena skupnost, vsakih 48 Good, Die wirtschaftliche Aufstieg, str. 34–36. 49 Komlos, Die Habsburgermonarchie, str. 27–28. 50 Garber-Spencer, The dissolution, str. 1–2. 38 deset let so vedno znova obnavljali izhodiš čno pogodbo iz leta 1867. Enotni notranji trg je tako postal temelj, ki sta ga v procesih globlje integracije tega obmo čja nadgrajevala še železniško omrežje in finan čni sistem monarhije. Iz- gradnja prek 40.000 kilometrov železniških prog je bila izjemnega pomena, saj je to omrežje povezalo izolira- na lokalna in regionalna tržiš ča v enoten notranji trg. 51 Enako pomembno vlogo je opravljal tudi finan čni sis- tem. Velike ban čne delniške družbe so prepredle državo z omrežjem svojih izpostav in podružnic. To finan čno omrežje je omogo čalo nadregionalno mobilizacijo in pre- tok kapitala. Zna čilen je bil tok kapitala od zahoda proti vzhodu, v odvisnosti od integracije posameznega obmo- čja v širši prostor in s tem tudi sposobnosti absorpcije kapitala. 52 Stopnja gospodarske integracije Habsburške mo- narhije se je z desetletji krepila. Dopolnjujo ča struktura industrijskih in agrarnih predelov je pospeševala med- sebojno sodelovanje. Monarhija je le majhen del doma- čega proizvoda (7 %) ustvarila v menjavi s tujino, v tem je zaostajala za zahodnoevropskimi državami. Znotraj monarhije je samodejno prihajalo do delitve dela, zaho- dne pokrajine so prednja čile v industrijskih panogah, vzhodni del države je ve č dohodka dosegal v agrarnih dejavnostih. To je potrjevala struktura medsebojne me- njave, ki je slikala tudi podobo medsebojne povezanosti in soodvisnosti ob izteku 19. stoletja. Kar tri četrtine ogrske menjave, v kateri je na izvozni strani prevlado- valo agrarno blago, je bilo opravljeno s partnerji iz av- strijske polovice monarhije. Za avstrijsko stran ogrski trg sicer ni imel tako velikega pomena, vendar pa je bil s polovi čnim (50 %) deležem v skupnem izvozu še kako upoštevanja vreden. Od panoge do panoge so bile velike razlike, izstopala je tekstilna industrija, ki je v ogrsko polovico monarhije prodala na trenutke tudi do dve tre- tjine svoje proizvodnje. 53 51 Bachinger, Das Verkehrwesen, str. 278–322. 52 Good, Die wirtschaftliche Aufstieg, str. 91–92, März, Österreichisce Industrie- und Bankpolitik. 53 Good, Die wirtschaftliche Aufstieg, str. 100–101. 39 PROSTORI V času do konca prve svetovne vojne je bila Habs- burška monarhija tudi slovenska država, Franc Jožef slovenski cesar, obmo čje monarhije pa slovenski doma- či trg. Slovenske dežele so sodile med manj razvite dele avstrijske polovice monarhije, na ravni celotne monar- hije pa so dosegale približno povpre čno raven ali pa so se uvrš čale malo pod njo. 54 Doseženi slovenski ekonom- sko socialni razvoj po prebroditvi kriznih razmer – mi- slimo na potekajo č proces industrializacije; izgradnjo lastnega finančnega sistema, ki je bil z ban čnimi delni- škimi družbami integriran v nadregionalni trg kapitala, na osnovno prometno in energetsko infrastrukturo ter vsaj v osnovi stabiliziran agrarni sektor 55 – je bil v za- dnjih desetletjih 19. stoletja podlaga za nekoliko višjo rast bruto domačega proizvoda v primerjavi z drugimi manj razvitimi avstrijskimi predeli, 56 kot smo spoznali. Slovensko gospodarstvo je v letih pred prvo svetovno vojno prodalo približno tretjino svoje proizvodnje v dru- ge dežele, 57 in to predvsem na obmo čju Avstro-Ogrske, nekaj malega pa tudi v druge evropske države in celo na druge kontinente. 58 Avstro-Ogrska je bila enotni gospodarski prostor, ki pa je bil politi čno povsem neuravnotežen. Nepremo- stljiva politi čna nasprotja so v kon čnem povzro čila raz- pad države ob koncu prve svetovne vojne, posledi čno tudi ekonomsko dezintegracijo. Nove politi čne meje so temeljito predruga čile podobo srednjeevropskega sveta. Oznanile so nastanek novih gospodarskih podro čij; na- mesto velikega, med seboj povezanega, dopolnjujo čega in v ve č stoletjih izgrajevanega gospodarskega prostora je nastalo nekaj manjših. Državo, ki je bila v mednaro- dnih odnosih upoštevanja vreden dejavnik, je nadome- stilo šest držav, ki vsaka zase ni veliko pomenila, ne po- liti čno ne gospodarsko. Nasprotno srednjeevropski pro- stor je postal loviš če velikih sil, prizoriš če politi čnega in ekonomskega rivalstva med Francijo in Nem čijo, vpleta- 54 Pan čur, Ekonomska vloga, str. 19–21. 55 Lazarevi ć, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu, str. 273– 277. 56 Pan čur, Ekonomska vloga, str. 19–21. 57 Brezigar, Osnutek, str. 15–16. 58 Fischer, Odprtost slovenske industrije, str. 35–43. 40 la se je tudi Italija. 59 Srednja Evropa je postala konflik- tno obmo čje, kjer skupna preteklost ni bila spodbuda sodelovanju, temve č ravno nasprotno, zaradi preteklih zamer je postala seme nadaljnjega razdora. Nove politi čne meje so oznanile tudi spremenjene razmere gospodarjenja, zlasti v medsebojni gospodarski menjavi, tako na podro čju transfera kapitala in tehno- logije, kroženja delovne sile, a tudi v trgovinskih odno- sih. Razli čne gospodarske transakcije, ki so bile do raz- pada Habsburške monarhije nekaj povsem obi čajnega, vsakodnevnega in samoumevnega, brez posebnih ovir, so naenkrat postale težko izvedljive. Postale so zade- va meddržavnih pogajanj, odvisne od politi čnih in eko- nomskih interesov –pogojenih z razli čno gospodarsko strukturo – politi čnih in gospodarskih elit v novonasta- lih državah. Srednjeevropski prostor je z razpadom Avstro-Ogr- ske zdrsnil v vrtinec razli čnih problemov in težav, kjer je bilo težko razpoznati vzroke in posledice. Negotova politi čna in gospodarska stvarnost je rahljala tradicio- nalne gospodarske tokove in utesnjevala prostor gospo- darskemu sodelovanju. Zaradi finan čno in valutno ne- stabilnih razmer, odsotnosti pla čilnega prometa, v prvih povojnih letih niso bili vzpostavljeni osnovni pogoji za normalen potek gospodarskega sodelovanja. Zato je to tudi nekoliko zamrlo, z medsebojnimi stiki so se reševa- la le najbolj pere ča gospodarska vprašanja. Odpravljale so se najnujnejše vrzeli pomanjkanja po sistemu blago za blago, na osnovi kompenzacijskih sporazumov. 60 Neko č enotni gospodarski prostor je preveval duh ekonomskega nacionalizma, ki je temeljil na ohlapnem zbiru gesel in nejasnih idej o nacionalnem interesu. 61 Eden prvih in najbolj zna čilnih ukrepov so bili posegi v gospodarsko lastniško strukturo, ki so na svoj na čin pomenili obra čun s “krivi čno preteklostjo”, to je obra- čun z razmerami pred letom 1918. Gospodarska stvar- nost se je morala uskladiti s politi čno stvarnostjo, “zve- sti sinovi naroda” so morali prevzeti odlo čujoče položaje 59 Teichova, Kleinstaaten; Vinaver, Svetska ekonomska kriza. 60 Lazarevi ć, Gospodarsko sodelovanje, str. 47. 61 Stirk, Ideas of Economic Integration, str. 89. 41 PROSTORI tudi v gospodarstvu, ne samo v politiki. 62 Sproženi so bili procesi nacionalizacij oziroma nostrifikacij gospo- darskih subjektov, ki so bili v srednjeevropskem pro- storu usmerjeni predvsem proti avstrijskim in madžar- skim državljanom. Lastniške spremembe so z agrarnimi reformami segle tudi v kmetijski sektor, kjer je bil eden od ciljev razlastitev tujih veleposestnikov. 63 Nacionalni interes je bil kriv tudi za vznik pravih zidov carinske zaščite v novonastalih državah, ki so težile k industrializaciji, z izjemo Češkoslovaške in Av- strije, ki sta to že dosegli pred razpadom države. Ca- rinske pregrade so bile postavljene zelo visoko. Najvišje jih je zastavila Poljska, kjer so se gibale med 49 in 67 %. Jugoslavija in Madžarska sta carinsko zaš čito na- stavili med 27 in 41 %. Visoke carine, v razponu od 21 do 30 %, je glede na stopnjo lastne razvitosti nastavila Češkoslovaška. Hkrati je bila ta država znana po sko- rajda prohibitivnih carinah na kmetijske pridelke, kar je bila koncesija slovaškemu delu države. Romunija in Avstrija sta bili naravnost skromni, saj sta obremenje- vali vstopajo če blago s precej nižjimi deleži. Avstrija je bila v družbi z Italijo, kjer so se carinske stopnje gibale med 16 in 21 %. Romunska vlada pa je carinske dajatve določila v razponu med 19 in 23 %. 64 Novonastale države so bile z izjemo Avstrije po go- spodarski strukturi izrazito neuravnotežene, v ve čji ali manjši meri je prevladoval agrarni sektor. Celo Češko- slovaška republika je imela dokaj agrarni zna čaj po za- slugi slovaških predelov. Problem kmetijskega sektorja v ve čini srednjeevropskih držav je bil v njegovi neu čin- kovitosti v mednarodni primerjavi. Carinska zaš čita je pognala cene industrijskih dobrin krepko navzgor. Kme čki dohodki, pri čemer je potrebno vedeti, da je bilo kmetijstvo na obravnavanem prostoru v konstantni kri- zi skozi celotno obdobje med obema vojnama, pa niso dohajali cen. Nacionalni trgi za industrijske dobrine so bili tako zelo omejeni, v bistvu so bili zapolnjeni že s prvim industrializacijskim sunkom v dvajsetih letih. O 62 Jaworsky, Nationalwirtschaftliche Integrationsprobleme, str. 51–62. 63 Teichova, Kleinstaaten, str. 39–50, 57–63. 64 Wessely, Die Wirtschaftsverflechtung, str. 52. 42 kaki veliki konkuren čnosti na zunanjih tržiš čih pa ne moremo govoriti. Te zagate, z izjemo Avstrije in Češko- slovaške, ki sta imeli manjši kmetijski sektor, ni uspe- lo prese či nobeni srednje- ali vzhodnoevropski državi v tem času. Namesto da bi narodni dohodek, tedanje merilo napredka, zaradi napredujo če industrializacije strmo naraščal, kar so pri čakovali, se je vzpenjal zelo po časi, v tridesetih letih pa prakti čno nazadoval. 65 Dežele naslednice Avstro-Ogrske na gospodarskem podro čju niso mogle povsem odmisliti skupne preteklo- sti, pa čeprav povojne razmere niso bile najbolj ugodno gojiš če za ideje o gospodarskem sodelovanju in vzaje- mnosti interesov. Kljub politi čnim pretresom in oteže- nim pogojem medsebojne gospodarske izmenjave go- spodarski tokovi niso bistveno spremenili tradicionalnih smeri. Dopolnjujo ča gospodarska struktura industriali- ziranih in agrarnih predelov nekdanje Avstro-Ogrske je kljub lo čitvi z državnimi mejami še naprej dolo čala go- spodarske tokove in smeri poslovnega sodelovanja tudi po prvi svetovni vojni. Tradicionalne poslovne vezi so se prilagodile novi politi čno-ekonomski stvarnosti, priznati pa je potrebno, da na precej nižji ravni. 66 Drugače tudi ni moglo biti, vezi s preteklostjo ni bi- lo mogo če prekiniti na mah. Gospodarska struktura po- sameznih dežel naslednic je bila prilagojena nekdanjim razmeram. Vse srednjeevropske države so se sre čevale v osnovi z enakim problemom, z izgubo trgov in presežni- mi zmogljivostmi. Razlika je bila le v gospodarskih pa- nogah. Avstrija in Češkoslovaška, dolo čneje njeni češki deli, so se ubadali s predimenzioniranimi industrijski- mi in obrtnimi zmogljivostmi, ki so neko č zadovoljevale potrebe cele monarhije. Nasprotno pa so druge države imele nemalo težav s prodajo svojih agrarnih presežkov. Madžarska je poleg drugega imela težave z zaposlitvijo svojih številnih mlinov, četrtine vseh v monarhiji, ki so neko č mleli žito iz velikega dela monarhije. 67 Avstrija je npr. imela nesorazmerno velik presežek zmogljivosti v tiskarnah. Nadalje naj v ilustracijo razmer navedem še, 65 Berend, Decades of Crisis, str. 224–245. 66 Lazarevi ć, Gospodarsko sodelovanje, str. 47. 67 Stirk, Ideas of Economic Integration, str. 95. 43 PROSTORI da je v čeških deželah ostalo kar dve tretjini industrij- skega potenciala Habsburške monarhije, po nekaterih izra čunih celo čez 70 %. 68 Zaradi tega je v medvojnem obdobju prihajalo do prenosa proizvodnje v države na- slednice, kjer sta se sre čala dva interesa: na eni strani želja podjetnikov iz avstrijskih in čeških predelov po pri- dobitvi trga, na drugi strani pa želja po industrializaciji v naslednicah. Zna čilen primer tovrstnega spleta okoli- ščin je tekstilna industrija, ki je do druge svetovne vojne izjemno napredovala v vsej Srednji Evropi. Kot dejavnik integracije nekdanje monarhije smo izpostavili tudi omrežje denarnih zavodov. To omrežje je po stabilizaciji srednjeevropskih valut ostalo dejavno tu- di v povojnem obdobju. Dunaj je še zmeraj ostal srednje- evropski finan čni center, s katerim se nista mogla meriti ne Praga ne Budimpešta. Še zmeraj je veljalo pravilo, da se z obmo čjem Srednje Evrope posluje prek Dunaja, prek dunajskih velikih bank. Te banke, kot npr. znamenita banka Creditanstalt, pa so ve činoma ohranile omrežje podružnic in h čerinskih bank v vseh nasledstvenih de- želah in to omrežje je še naprej omogo čalo pretok kapita- la med posameznimi deli nekdanje monarhije. 69 Medsebojna menjava med naslednicami se je za- radi novih razmer razumljivo zmanjšala, kljub temu pa se radikalna preorientacija zunanje trgovine držav na- slednic vendarle ni zgodila. Še zmeraj so trgovale ena z drugo, druga drugi so bile najve čje zunanje trgovinske partnerice, a vse skupaj na znatno nižji ravni. V prvi polovici dvajsetih let, dobi izrazite nestabilnosti, tako politi čne, a tudi splošno gospodarske in monetarne, je zunanjetrgovinsko poslovanje povsod mo čno upadlo. V drugi polovici dvajsetih let, v času relativne ali navide- zne stabilnosti, pa je medsebojna izmenjava znova za- čela naraščati. A zlata doba monarhije se ni nikoli ve č povrnila. V monarhijo je Madžarska nekdaj prispevala tri četrtine vse svoje menjave, v letu 1929 še slabih 60 %. Tudi avstrijski delež se je zmanjšal, nekdanji nadpo- lovi čni delež (51 %) je zdrsnil na 40 %. Enak vzorec se je ponavljal pri Češkoslovaški. Te tri države pa so bile naj- 68 Wessely, Zisleithaniens Wirtschaft, str. 440. 69 Teichova, Commercial (Universal) Banking, str. 125–133. 44 bolj odvisne od trgovine v srednjeevropskem prostoru. 70 Obseg in struktura njihove menjave sta dolo čala tudi gospodarske tokove v širši regiji. Takrat se je pokazalo, da so z razpadom Avstro-Ogrske na gospodarskem po- dro čju vsi izgubili. To zavedanje o veliki praznini je bilo jasno razvidno že v času razpada monarhije. Habsburška monarhija se je globoko usidrala v spomin kot “gospodarsko uravno- teženo obmo čje”. Ravno ta predstava je v celotnem ob- dobju med obema vojnama, neredko tudi kasneje, imela zelo veliko vlogo pri razmišljanjih o Srednji Evropi in v pobudah za ureditev tega obmo čja. 71 Avstro-Ogrska je bila v teh predstavah posre čena kombinacija, kjer sta se sre čevali in dopolnjevali dve gospodarski strukturi. V enoten gospodarski prostor je združevala industrij- ske predele in finan čna središ ča Dunaj in Budimpešto z agrarnimi predeli z vso surovinsko bazo. 72 V kon čnem je bila Avstro-Ogrska po gospodarskih zna čilnostih posre- čeno ozna čena kot “industrializirana agrarna dežela”. 73 Zaradi tega so že v pariških mirovnih pogodbah, z Avstrijo v St. Germainu in z Madžarsko v Trianonu, dopustili možnost preferencialnih carin, da bi se izognili trgovinsko politi čnim težavam v podonavskem prostoru. Nasploh je bila klavzula o najve čji ugodnosti zelo upora- bljana v celotnem obdobju med vojnama. 74 Sicer dobri nameni se znajo v vsakodnevnem življenju izroditi. To nam kažejo tudi izkušnje pri sklepanju jugoslovanskih trgovinskih sporazumov. Jugoslovanska vlada je v letu 1925 sklenila poga- janja z Avstrijo, leto dni kasneje z Madžarsko in v letu 1928 s Češkoslovaško, če se omejimo samo na najpo- membnejše zunanjetrgovinske partnerice, ki so to osta- le skozi vsa trideseta leta in tudi v obdobju po drugi svetovni vojni, tja do informbiroja. 75 Sporazum, sklenjen z Avstrijo, je vseboval tudi ta- rifni del, kar je bilo pomembno, ker se z njim zniže- 70 Stirk, Ideas of Economic Integration, str. 94. 71 Matis, Wirtschaftliche Mitteleuropa, str. 229–255. 72 Stirk, Ideas of Economic Integration, str. 88. 73 Matis, Die Habsburgermonarchie als Wirtschaftsstandort, str. 12. 74 Stirk, Ideas of Economic Integration, str. 90. 75 Prin či č, Gospodarski stiki, str. 57–68. 45 PROSTORI vala carinska zaš čita jugoslovanskega trga, saj je bilo uveljavljeno na čelo dajanja statusa najve čjih ugodnosti pogodbenim stranem. Dogovorjene carinske stopnje so nato veljale tudi za vse naslednje sporazume. Pri skle- panju tega sporazuma je jugoslovanska vlada pokazala veliko razumevanje za avstrijske zahteve, ker je želela olajšati lasten izvoz v Avstrijo, predvsem kmetijskih pri- delkov in surovin. Jugoslovanska koncesija Avstriji je v naslednjih letih postala sporna, saj je onemogo čala sklenitev tarifnega dela trgovinskih pogodb z državami, ki so uveljavljale protekcionisti čno kmetijsko politiko. To se je pokazalo že pri sklepanju sporazuma z Madžar- sko, ko se jim ni uspelo dogovoriti o tarifnem delu. Še bolj do izraza pa je prišlo v letu 1928, ob skle- panju trgovinskega sporazuma s Češkoslovaško, ko so podpisali samo splošni del trgovinske pogodbe. Glede tarifnega dela se je češka stran zadovoljila, kar je bi- lo njej v korist, s statusom najve čje ugodnosti, ki ji je pripadal glede na predhodne jugoslovanske trgovinske sporazume z Avstrijo, Italijo in Nem čijo. Tak status ji je omogo čal, da je pri 60 % artiklov, izvoženih v Jugo- slavijo, uporabljala znižane carinske stopnje, medtem ko sama ni lajšala dostopa jugoslovanskega agrarnega blaga na svoj trg. Tako ostra pozicija čehoslovaške vlade je bila po svoje tudi razumljiva, saj Jugoslavija v obsegu njene blagovne menjave s tujino ni zavzemala kakega vidnejšega deleža. Protiuslug ji tudi ni bilo potrebno da- jati, saj so ji ugodnosti pri izvozu pripadale samodejno po klavzuli neomejene in brezpogojne najve čje ugodno- sti iz drugih jugoslovanskih trgovinskih sporazumov. 76 Misel o vzajemnosti gospodarskih interesov v sre- dnjeevropskem prostoru v času med vojnama razen pri idealistih ni bila ravno globoko zakoreninjena. Tega niso mogle spremeniti niti mednarodne pobude, ki so se oblikovale na konferencah v za četku dvajsetih let, ena je bila npr. tudi v Portorožu. Osnovni namen vseh pobud je bil olajšati gospodarsko izmenjavo v srednje- evropskem prostoru s sproš čanjem trgovine. Nekatere kasnejše pobude so izpostavljale tudi oblikovanje pro- sto trgovinskih obmo čij, ki bi zajemalo obmo čje držav 76 Lazarevi ć, Gospodarsko sodelovanje, str. 50. 46 naslednic Habsburške monarhije, da bi gospodarska komplementarnost tega obmo čja prišla do izraza v ko- rist vseh udeleženih. V ozra čju slavljenja idealiziranih nacionalnih držav so bili vsi ti predlogi zaman. Vsaka zahteva po doslednem uveljavljanju preferencialnih ca- rin ali celo svobodno trgovinskih obmo čij je bila razu- mljena kot poseg v nacionalno oziroma državno suvere- nost, razumljena je bila kot njeno omejevanje. 77 V tridesetih letih z veliko gospodarsko krizo so se razmere v Srednji Evropi zelo spremenile. Med ekonom- skimi zgodovinarji prevladuje prepri čanje, da je bil rav- no ta prostor med krizo neprimerno bolj prizadet kot zahodnoevropske industrializirane države. Države so se še bolj zaprle vase, vsaka zase so skušale s krepitvi- jo protekcionizma iziti iz krize. Mednarodna trgovina je iz leta v leto usihala, nekdanji trgovinski sporazumi so postali neaktualni, nadomeš čali so jih klirinški spora- zumi, kapitalski tokovi so se skorajda povsem ustavili. Države v Srednji Evropi so pestile bolj ali manj enake težave: strm upad gospodarske aktivnosti in s tem do- mačega proizvoda, velika zunanja in notranja zadolže- nost, tako države kot prebivalstva, zlasti kmetov, visoke stopnje brezposelnosti in ne nazadnje tudi povsem neli- kviden ban čni sistem, ki je bil marsikje v ruševinah ter potreben temeljite sanacije. Okrevanje v drugi polovici tridesetih let je bilo po časno in mu čno, trajalo je vse do druge svetovne vojne. 78 In ravno v teh razmerah se je nekoliko presenetlji- vo sodelovanje v srednjeevropskem prostoru okrepilo, resda na eni sami to čki. Kmetijske države s tega ob- močja so namre č v letu 1930 oblikovale posebno inte- resno združenje, t. i. Agrarni blok, ki so se mu kasneje priklju čile vse države med Nem čijo in Sovjetsko zvezo. Osnovni namen je bil s skupnim nastopom pripraviti evropske industrijske države, da odprejo svoje trge za kmetijske pridelke iz Srednje in Vzhodne Evrope. 79 V tridesetih letih se je v Srednji Evropi zgodil tudi 77 Podrobneje glej Stirk, Ideas of Economic Integration; Matis, Wirtschaftliche Mit- teleuropa-Konzeptionen. 78 Berend, Decades of Crisis, str. 249–299; Teichova, Kleinstaaten, str. 175–198. 79 Vu čo, Agrarni blok, str. 29–49; Szulc, Die Warschauer Agrarkonferenz, str. 167– 180. 47 PROSTORI pomemben strateški politi čni in gospodarski premik. V ta prostor je namre č dejavno posegla Nem čija, ki je k sebi pritegnila glavnino zunanjetrgovinske menjave sre- dnjeevropskih držav. Nem čija je postala najve čja ali ena izmed najpomembnejših gospodarskih partneric tega obmo čja. Povsem je izrinila Francijo, ker se je takrat na- zorno pokazala francoska nemo č podkrepiti dobre po- liti čne odnose z ustreznimi gospodarskimi mehanizmi. Pripoved o srednjeevropski zgodovini v obdobju med vojnama je na gospodarskem podro čju tudi sloven- ska zgodba, saj je bila Slovenija z Jugoslavijo vred tesno vpeta v prostor nekdanje monarhije. Predno preidemo na samo obravnavo gospodarske izmenjave med Slove- nijo in državami naslednicami Avstro-Ogrske, si mora- mo v grobih obrisih ogledati še temeljne poteze oziroma zna čilnosti jugoslovanske gospodarske politike in v nje- nem okviru zunanjetrgovinske zakonodaje, ki je dolo ča- la globalni okvir gospodarskega sodelovanja Slovenije z drugimi državami naslednicami Avstro-Ogrske. A še pred obravnavo ustaljenih razmer in prepo- znavne gospodarske politike se velja nekoliko pomudi- ti tudi na prehodnem obdobju, opozoriti na zna čilnosti prvih povojnih let. 80 Nova politi čna stvarnost je namre č spremenila položaj gospodarskih subjektov, katerih la- stniki so bili izven slovenskega oz. jugoslovanskega pro- stora. Vse te naložbe na slovenskih tleh so naenkrat, ta- ko reko č čez noč, postale tuje naložbe, deležne posebne obravnave. Najprej je bilo njihovo poslovanje postavljeno pod nadzor (sekvester), kasneje pa so postale predmet nostrifikacij, kajti spremenjene politi čne razmere so ter- jale tudi spremembe v lastniški strukturi gospodarskih subjektov. Kakor v politi čnem in kulturnem življenju so vidne položaje morali tudi v gospodarstvu zasesti doma- či ljudje ali z besedami sodobnika: “Narodna osvobodi- tev je zahtevala tudi gospodarsko osamosvojitev. Naši ljudje naj bi prevzeli tudi v gospodarstvu vodilno vlogo, ki so jo dotedaj imeli tujci. Bili smo v dobi, ko so bile stroge in energi čne mere potrebne”. 81 Kot vemo, se je Slovenija v letu 1918 vklju čila v 80 Šorn, Slovensko gospodarstvo. 81 Marn, Nacionalizacija in sekvestracija, str. 368. 48 jugoslovansko državo, ki je bila po gospodarski struk- turi povsem agrarna dežela. To je dolo čalo tudi njeno gospodarsko politiko, ki je bila zaradi želje po čimprej- šnji industrializaciji nujno tudi protekcionisti čna. Do- mače gospodarske potenciale so varovale pregrade, ki jih je dolo čila nova carinska tarifa v letu 1925. Carin- ske obremenitve uvoženih dobrin so bile razli čno posta- vljene, odvisno od razvitosti posameznih panog, v pov- pre čju je npr. v kmetijstvu znašala polovico vrednosti, medtem ko so bile pri industrijskem blagu obremenitve v povpre čju dolo čene na četrtino vrednosti. 82 Med naj- manj obremenjene uvozne artikle so sodile investicijske dobrine. Da bi čimprej presegli agrarni zna čaj jugoslo- vanskega gospodarstva, so vlade dovoljevale in spodbu- jale tuje naložbe v doma če gospodarstvo. Tuji kapital, razen v prvih prevratnih letih, je bil zaradi kapitalske podhranjenosti jugoslovanskega gospodarstva zaželen, država mu ni postavljala posebnih ovir ob vstopanju v naš prostor. Nasprotno, s carinsko in dav čno politiko so mu skušali olajšati prve vstopne korake. Tako so dopu- ščali brezcarinski uvoz rabljenih strojev ter zaposlova- nje tujih tehni čnih strokovnjakov in vodilnega osebja v podjetjih. 83 Uveljavitev stalnih carinskih stopenj je omogo čila tudi sklepanje trgovinskih sporazumov s pomembnejši- mi trgovinskimi partnericami, da bi olajšali in pospeši- li medsebojno trgovanje. Vendar pa sta bili zna čilnosti trgovinskih pogodb kratkoro čnost, od enega do petih let, in kratkost odpovednih rokov, kar jugoslovanske- mu gospodarstvu ni zagotavljalo dolgoro čne stabilno- sti. Obenem pa trgovinski sporazumi tudi pripovedu- jejo zgodbo, kako je bila Jugoslavija kot agrarna dežela pri sklepanju teh sporazumov v podrejenem položaju v primerjavi z industrijsko razvitimi deželami. Redno je dajala ve č koncesij, kakor jih je bila sama deležna. To nasprotje, dolo čeno s prevladujočim agrarnim zna čajem jugoslovanske gospodarske strukture, je Albin Ogris – eden redkih Slovencev, ki je tudi teoretsko obdeloval 82 Ogris, Trgovinska politika, str. 323; Piti ć, Karakteristike i organizacija spoljnotr- govinskog sistema, str. 114–116. 83 Kresal, Avstrijski kapital, str. 34. 49 PROSTORI problem trgovinske politike – pojasnil z mislijo, da se “blaga, ki ga izvažamo prideluje po vsem svetu ve č ko dovolj in tudi zavoljo kvalitete blaga ponavadi ne more- mo zahtevati nikakršnih prednosti. Narobe se pa izdela industrijskega blaga v tuzemstvu veliko premalo, vsled česar se mora nujno uvažati. Radi tega v trgovinskih pogodbah ni dose či upoštevnih izvoznih koncesij.” 84 S tem citatom je obenem podan tudi temeljni zna- čaj jugoslovanske in v njenem okviru prav tako sloven- ske blagovne menjave z omenjenimi državami. Kajti bolj natan čno opazovanje nam predo či dejstvo, da so v ju- goslovanski izvozni strukturi prevladovali artikli z nizko stopnjo dodelave in s tem tudi nizke vrednosti (kme- tijski pridelki in surovine). Povsem nasprotno, a pri- čakovano, glede na strukturo jugoslovanskega gospo- darstva, pa so bili na uvozni strani pretežno zastopani industrijski izdelki z višjo stopnjo dodane vrednosti. Če se naslonimo na podatke o strukturi jugoslovanskega izvoza v letu 1938 – pri čemer je potrebno izpostaviti, da ti le ilustrirajo zna čilnost celotnega obdobja med obema vojnama –, se zgornja trditev povsem potrdi. Gledano po koli čini je najve čjo postavko v jugoslo- vanskem izvozu predstavljalo rudarstvo, sledili so izvoz lesa in kmetijski pridelki ter živina. Poleg tega so izvaža- li tudi industrijsko blago, vendar je bil delež po koli čini majhen. Navedena razmerja se pokažejo v druga čni, ne- ugodni lu či, ko v analizo vklju čimo podatke o vrednosti izvoženih koli čin. Izvoz rudarstva, po koli čini s 44 % de- ležem sicer pomemben, je v vrednosti predstavljal borih 8 %. Podobno, vendar nekoliko bolj ugodno razmerje je najti pri izvozu lesa, kjer je razlika med koli čino in vre- dnostjo nekoliko manjša, 25 % nasproti 15 % deležu v vrednosti. Šele pri kmetijstvu se razmerje obrne, da so vrednostni deleži ve čji kot pri koli čini, znotraj poljedel- stva je to razmerje 20 % proti 26 %. Pri živinoreji pa je razlika kar impozantna, saj je bila ta panoga v izvozu, merjenem po koli čini, udeležena le s slabima 2 %, v vre- dnosti pa se je njen delež dvignil kar na četrtino. Tudi pri industrijskih izdelkih je izvoz po vrednosti presegal koli čino, kajti po prvem merilu so tovrstni artikli pred- 84 Ogris, Trgovinska politika, str. 324. 50 stavljali dobrih 6 %, v vrednostni primerjavi pa je bil delež skorajda podvojen. 85 Ker je bila Jugoslavija agrarna dežela, komaj na za četni stopnji industrializacije, je razumljivo, da je v njenem uvozu prevladovalo industrijsko izdelano blago, tovrstni artikli so predstavljali kar dve tretjini uvože- nega, pri čemer je šlo predvsem za potrošno blago in investicijsko opremo (stroji). Sledila je postavka surovi- ne in polfabrikati, namenjena nebogljeni, a razvijajo či se domači industriji, predvsem za potrebe tekstilne in kovinskopredelovalne industrije ter za nemoteno delo črne metalurgije. 86 Jugoslovanska blagovna menjava s tujino, z njo neizogibno prav tako slovenska, je bila omejenega do- sega. Osredoto čena je bila le na nekaj tujih trgov v ne- posrednem sosedstvu ali bližnji okolici: Avstrija, Italija, Češkoslovaška in Nem čija. V prvem povojnem obdobju je bila najve čji zunanjetrgovinski partner Avstrija, ki je npr. v letu 1920 sprejela kar 42 % jugoslovanskega izvo- za, na drugi strani pa je Avstrija v jugoslovanskem uvozu sodelovala kar s petinskem deležem. Ti visoki deleži so z leti in navezovanjem poslovnih vezi z drugimi državami po časi pri čeli nazadovati. Čez deset let je bilo razmerje že bistveno nižje, tako pri izvozu kot uvozu so Avstrijci sodelovali le še s približno 17 %. Bolj ko so se trideseta leta bližala izteku, tem bolj se je obseg blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo kr čil. Tendenca padanja je tako pripeljala do tega, da je avstrijski, neko č visok delež v jugoslovanski menjavi v letu 1937 tako pri uvozu kot izvozu padel na sedaj skromnih 10 % oziroma 13 %. Nasprotno smer pa je ubirala trgovina s Češkoslo- vaško, drugo najpomembnejšo trgovinsko partnerico iz- med držav naslednic Avstro-Ogrske. Ta resda po obsegu ni dosegala avstrijskega pomena, vendar je bila vse do druge polovice tridesetih let v vzponu. V prvem povoj- nem obdobju je bil češki delež še nizek. Leta 1920 so na Češkoslovaško poslane dobrine pomenile dvajsetino jugoslovanskega izvoza, na uvozni strani pa je bil delež skorajda podvojen. V tridesetih letih se je češkoslovaški 85 Kukole ča, Industrija Jugoslavije, str. 277. 86 Die Wirtschaft Jugoslaviens, str. 66–67. 51 PROSTORI delež v jugoslovanskem uvozu izena čeval z avstrijskim, da bi ga v drugi polovici že tudi presegel. Nasprotno pa jugoslovanski izvoz na Češkoslovaško zaradi znanih dejstev ni dosegal takih stopenj, nihal je med 10 % in 13 %. 87 Deleži Poljske in Madžarske so bili majhni. Madžar- ska je bila nekoliko pomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Jugoslavije kakor Poljska. Sredi tridesetih let je delež izvoza na Madžarsko pomenil dvajsetino ce- lotnega izvoza in 3 % uvoza v Jugoslavijo. Za Poljsko pa je mogo če re či, da je bilo sodelovanje skromno, na- ravnost malenkostno. V istem času je namre č Poljska sodelovala v jugoslovanskem izvozu in uvozu le s pol- drugim odstotkom. 88 Izrivanje avstrijskega blaga z jugoslovanskega trga in s tem tudi nazadovanje obsega medsebojne menjave je bila posledica jugoslovanskega gospodarskega preu- smerjanja. Vlogo najve čjega jugoslovanskega trgovske- ga partnerja je v tridesetih letih prevzela Nem čija, ki je iz leta v leto pove čevala odjem jugoslovanskega blaga in svojo prisotnost na jugoslovanskem trgu. Proti koncu tridesetih let je Nem čija pri prodaji na jugoslovanski trg za več kot polovico presegla nekdanji najboljši avstrij- ski delež, pri uvozu pa se je prav tako naglo približe- vala avstrijskim dosežkom v letu 1920. 89 Spremenjena razmerja so bila posledica zmanjševanja obsega zaradi velike gospodarske krize in obenem tudi druga čne obli- ke mednarodne trgovine. Zaradi trganja mednarodnih trgovinskih tokov in pomanjkanja deviz se je uveljavilo klirinško poslovanje, blago za blago. Klirinški sporazu- mi so tako zajeli dobre tri četrtine jugoslovanskega izvo- za in prek dve tretjini uvoza, pri čemer je Jugoslavija v klirinški menjavi redno dosegala presežek. Ko skušamo opredeliti slovenski delež v jugoslovan- ski blagovni menjavi s tujino, naletimo na težave, kajti o tem nimamo na voljo natan čnih podatkov. Zaradi tega bomo razen za podro čje kmetijstva, kjer nam podatki izpri čujejo stanje iz leta 1936, prisiljeni v dolo čena skle- 87 Szulc, The Influence of economic Sanctions, str. 130. 88 Die Wirtschaft Jugoslaviens, str. 79–80. 89 Szulc, The Influence of economic Sanctions, str. 130. 52 panja in relativne ocene, pa tudi podatki o kmetijstvu iz leta 1936 so nezanesljivi zaradi metodologije zbira- nja. Nezanesljivi zato, ker v njih niso vštete izvozne ali uvozne koli čine, ki so prišle ali odšle iz Slovenije prek drugih jugoslovanskih pokrajin. Ob tem je pri razgla- bljanju o slovenski blagovni menjavi z navedenimi drža- vami nujno upoštevati še zadržek, da je bila slovenska industrija glede prodaje vezana na jugoslovanski trg, kajti ravno jugoslovansko povpraševanje je bilo tisto, ki je spodbudilo nagel industrializacijski sunek v Sloveniji do druge svetovne vojne. Zato je razumljivo, da so države naslednice Avstro- Ogrske v slovenski blagovni menjavi, zlasti to velja za Avstrijo in Češkoslovaško, sodelovale predvsem na uvo- zni strani. Ti dve deželi sta v pretežni meri oskrbovali Slovenijo z industrijskimi potrošniškimi dobrinami in polfabrikati za razvijajo čo se industrijo. Od tod so pri- hajale tudi investicijske dobrine, npr. stroji. Od skupne jugoslovanske vsote uvoženih strojev so jih v Sloveni- ji montirali vsaj petino. 90 Dejstvo, da je bila Slovenija najbolj industrializirani jugoslovanski predel, nam, ob upoštevanju prispevka slovenske industrije v jugoslo- vanskem okviru, omogo ča tudi sklepanje o približnem deležu Slovenije na uvozni strani blagovne menjave s tujino. Slovenske zmogljivosti so namre č v metalurški in kovinski industriji pomenile kar polovico, v tekstil- ni, papirni in usnjarski približno 37 %, v kemi čni, ste- klarski in lesni pa četrtino jugoslovanskih industrijskih kapacitet. Vse to je odsevalo tudi v družbenem in oseb- nem standardu, ki je v Sloveniji znatno presegal držav- no povpre čje – slovenski narodni dohodek na osebo je bil za slabo tretjino višji kot povpre čni jugoslovanski skupni imenovalec. 91 Tako je upravi čen sklep, da je v Sloveniji ostala tudi približno enaka koli čina uvoženega blaga, kakor je bil njen delež v jugoslovanskem gospo- darstvu. Na izvozni strani slovenske blagovne menjave s tujino se stanje glede na leta pred prvo svetovno vojno ni bistveno spremenilo. Še nadalje je bil najpomemb- nejši izvozni artikel les, bodisi surov kakor tudi v rezani 90 Šorn, Slovensko gospodarstvo, str. 699. 91 Lazarevi ć, Na južnih obzorjih, str. 203, 206. 53 PROSTORI obliki, sledili so produkti rudarsko-metalurških panog, nekaj malega pa je v tujino prodajala tudi kemi čna in- dustrija. Glede kmetijstva velja opozoriti, da je bila Slovenija pasivna dežela, ki je bila tudi sama vezana na uvoz hra- ne, predvsem žitaric, iz drugih jugoslovanskih predelov. Kmetijstvo je bilo z novimi mejami zelo prizadeto, kajti izven jugoslovanskih meja so ostale ve čje mestne aglo- meracije, ki so se pred vojno oskrbovale iz slovenskega zaledja (Trst, Gradec). Tej izgubi trga pa se je pridru- ževala še cenena jugoslovanska agrarna produkcija. V slovenski kmetijski strukturi so bili za izvoz na voljo predvsem sadje, vino, jajca in goveja živina. Najve čji od- jemalec je bila pri čakovano Avstrija, deleža Češkoslova- ške in Madžarske pa sta bila po odštetju lesa prav ma- lenkostna (zaščitna agrarna carinska politika!). Trgova- nje s kmetijskimi pridelki s Poljsko pa je bilo tako reko č zanemarljivo majhnega obsega. Za potrebe slovenskega kmetijstva so ravno tako najve č uvažali iz Avstrije, ne- koliko opazneje tudi iz Češkoslovaške, pri čemer je bila glavnina blaga kmetijskih strojev in orodja. Blago ma- džarskega in poljskega izvora je bilo tudi v tem pogledu na slovenskem trgu zanemarljivo prisotno. 92 Upoštevaje navedeno je mogo če zapisati, da je v splošnem tudi slo- venska blagovna menjava s tujino imela približno enake zna čilnosti kot jugoslovanska. Z razpadom Habsburške monarhije so bile dotedaj le regionalne razlike v stopnji razvitosti še dodatno utr- jene z državnimi mejami. Jugoslavija je bila nerazvita, absolutno agrarna država, kjer je bilo pomanjkanje ka- pitala, industrijskih obratov in izdelkov veliko. Zaradi tega so vlade pospeševale dotok tujega kapitala, tuje in- vesticije in prenos tuje tehnologije v doma če gospodar- stvo. Slovenija se je v tem času izkazala za precej ma- mljivo okolje za tuje investitorje. Bila je industrijsko in tehnološko najrazvitejši del Jugoslavije, imela je izgraje- no prometno infrastrukturo (železnice, ceste, telegrafija, telefonija) in obilje poceni ter v osnovi izobražene (pi- smene!) delovne sile. Poleg tega pa je imela v zaledju še obsežen, raznovrstnega potrošniškega blaga la čen trg, 92 Letno poročilo Kmetijske zbornice dravske banovine, str. 191–209. 54 na katerem tudi ni bilo vidnejše konkurence, obenem pa je bil še dokaj carinsko zaš čiten. Kakor v blagov- ni menjavi sta tudi v tem primeru ponujeno priložnost najbolj marljivo izkoristili Avstrija in Češkoslovaška, ki sta bili za Slovenijo najpomembnejši izvoznici kapitala in tehnologije. Navedene okoliš čine in odprtost za tuje investicije so povzro čile, da je bil delež tujega kapitala v slovenskem gospodarstvu znaten, pred drugo svetovno vojno je tako obsegal tretjino. Glavnina tujega kapitala v Sloveniji je bila avstrij- skega in češkega izvora. Njun visok delež je bil tudi po- sledica ustaljenih finan čnih tokov, ki so se vzpostavili že pred prvo svetovno vojno. Zna čilno je namre č bilo, da so zahodnoevropski finan čniki poslovali z jugoslovan- skim, a tudi drugim vzhodnoevropskim prostorom prek dunajskih in praških posrednikov. V slovenskem ban- čništvu so avstrijski in češki investitorji sodelovali pri dveh najve čjih in najpomembnejših slovenskih bankah, v Ljubljanski kreditni banki in Kreditnem zavodu za tr- govino in industrijo. 93 Znatne so bile tudi neposredne avstrijske in češke naložbe v slovensko industrijo, pri čemer je zelo izstopala tekstilna industrija. S finan čnimi investicijami, prenosom tehnologije in preselitvijo proi- zvodnje v Slovenijo so avstrijski in češki podjetniki re- ševali problem prevelikih zmogljivosti doma in obenem zadovoljevali potrebe jugoslovanskega trga. Lastniška struktura podjetij v slovenski tekstilni industriji nam govori, da je bilo v letu 1935 kar 70 % tovarn v tuji la- sti. Prednja čili so češki investitorji, ki so bili lastniki 40 % tekstilnih tovarn, s polovico manjšim deležem pa so jim sledili avstrijski podjetniki. V tekstilni industriji so nastopali tudi poljski poslovneži, na našem prostoru sta delovali dve tovarni v lasti poljskih državljanov. 94 So ča- sno z dotokom tujega kapitala v slovensko gospodarstvo je potekalo tudi zaposlovanje tujcev v podjetjih v tuji lasti, raznih mojstrov, tehni čnega osebja in vodstve- nih delavcev. 95 Presenetljivo bi bilo, če bi se tudi v tem primeru podatki razlikovali od dosedanjih. Povsem v 93 Ho čevar, Slovensko poslovno ban čništvo, str. 268. 94 Kresal, Tekstilna industrija, str. 155. 95 Kresal, Avstrijski kapital, str. 38. 55 PROSTORI skladu s pri čakovanji so bili najštevilnejša skupina ne- jugoslovanskih podanikov v slovenskem gospodarstvu avstrijski (22 %) in češkoslovaški (12 %) državljani. 96 Raven intenzivnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in državami naslednicami Habsburške monarhije je segla tudi na podro čje turizma. Gostje iz teh dežel so bili rado videni in cenjeni v slovenskih tu- risti čnih središ čih, v številnih termalnih zdraviliš čih in alpskih po čitniških krajih, izstopala sta zlasti Rogaška Slatina in Bled. Zaradi bližine, prometnih zvez in po- znavanja pokrajine so med tujimi gosti prevladovali Av- strijci (30 %), znatno pa so zapolnjevali slovenske turi- sti čne zmogljivosti tudi gostje iz Češkoslovaške (11 %). Slovenski turisti čni delavci so skrbeli tudi za dobro do- pustniško po čutje madžarskih gostov (5 %). Slovenska turisti čna propaganda o čitno Poljski ni posve čala velike pozornosti, zatrdimo lahko, da je bila Slovenija tam kaj malo poznana, saj je le malo Poljakov prihajalo na oddih v Slovenijo; med vsemi tujimi gosti so našteli le za skro- mni poldrugi odstotek poljskih turistov. 97 96 Izra čunano na podlagi razprave Kolar-Dimitrijevi ć, Statisti čki pregled stranih ra- dnika, str. 128–129. 97 Marn, Dvajset let tujskega prometa, str. 472. 56 Naj za čnemo z dvema prigodama, ki na eni stra- ni ozna čujeta skrbi ob vstopu v jugoslovansko državo in na drugi strani prevladujo čo percepcijo te države na ekonomskem podro čju v slovenskem okolju. Obe sta za- nimivi in izpostavljata zgodbo širših dimenzij. Izolirani in brez histori čnega ozadja delujeta zanimivo in duhovi- to, z umestitvijo v širše ozadje pa zelo ilustrativno. Za čnimo z vstopom v jugoslovansko državo. 29. ok- tobra pod vtisom odrekanja lojalnosti Habsburški dina- stiji in v vznesenem razpoloženju je Frana Mil činskega, kakor je razbrati iz njegovega dnevnika, prevevala tudi senca dvoma. Pa ne politi čna o smiselnosti zapustitve Habsburške monarhije. Njegove skrbi so bile drugje in druga čne. Glede na dejstvo, da je bil konec meseca in da se je bližal pla čilni dan, se mu je zastavljalo enostav- no vprašanje: “Ali dobimo 1. 11. še pla čo?” 98 Pomirjen z odgovorom, da je denar za uradniške plače že nekaj dni pripravljen, se je tudi sam prepustil prazni čnemu in prešernemu razpoloženju. Ta drobna anekdota nam pri ča, kako se na ozad- ju prelomnih politi čnih odločitev pojavljajo vsakodnev- ne dileme, predvsem eksisten čne, kar pa se v kasnej- ših spominih in interpretacijah vse prerado pozablja. Da imamo le redko dokumentirane eksisten čne skrbi prebivalstva v prevratni dobi, ne more biti presene če- 98 Mil činski, Dnevnik, str. 386. Na omenjeni dnevniški zapis me je opozoril prijatelj in sodelavec Bojan Godeša. Za prijazno opozorilo se mu zahvaljujem. Jugovzhodni prostori 57 PROSTORI nje. Ponazarja namre č stanje, ko ekonomija ni bila po- membna. Pri ča o dejstvu, da je bilo odrekanje lojalnosti habsburški vladarski hiši predvsem politi čna odlo čitev, porojena iz vtisa nacionalne podrejenosti znotraj habs- burškega cesarstva. Ne redko so imeli vtis, da gospo- darski napredek prinaša tudi nevarnost asimilacije. Ne glede na vse to pa ni mogo če zanikati, da je z nastan- kom jugoslovanske države le-ta postala tudi ekonomski projekt, kajti politi čne odločitve so imele tudi ekonom- ske u činke. Drugačna pa je bila podoba le nekaj let po ustano- vitvi nove države. Pri čakovanja so zbledela pod vtisom nove dinamike. Pojavila se je percepcija, ki je prisotna med Slovenci ne glede na druga čne družbene, politi č- ne in ekonomske kontekste vse do konca jugoslovanske države. 8. februarja 1926 je v jugoslovanskem parlamentu na govorniški oder stopil Anton Korošec, nesporna av- toriteta in vodilni slovenski politik iz časa med obema vojnama. V svoji intervenciji je mimogrede navrgel iro- ni čno opazko: “GLEJTE, DANES JE DRŽAVA TAKO UREJENA: SRBI VLADAJO, HRVATI RAZGOVARJAJO IN MI PLA ČUJEMO.” S temi besedami je sugestivno izrazil svoje ob čute- nje nove jugoslovanske države in gospodarsko-politi čne stvarnosti. 99 Izrazil je prepri čanje, ki kot zimzelena me- lodija ni izgubilo aktualnosti ves čas obstoja jugoslo- vanske države. Kmalu je sledilo pojasnilo, kako so Slovenci prišli v ta položaj. Ilustracija dojemanja novega relativnega po- ložaja Slovenije v jugoslovanski skupnosti, ko je Slove- nija postala neto pla čnica, je sledila kmalu. Čez slaba dva tedna je časopis Ilustrirani Slovenec objavil “poja- snilo” v sliki in besedi. Da so Srbi lahko vladali, Hrvati pa z njimi razpravljali, je poskrbela dav čna služba, ki je prekomerno obremenjevala slovenske davkopla čevalce. Če so v času med vojnama Slovenijo videli kot iz- 99 Perovšek, Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci pla čujejo, str. 405–427. 58 črpano dekle, trpni objekt vladanja, ki z lastnimi žulji plačuje Srbom za vladanje, Hrvatom pa za neskon čno razpravljanje, se analogije in stereotipi po letu 1945 po- globijo. Z dvema to čkama smo pokazali temeljne zna čilno- sti dobe. Na eni strani strah pred prihodnostjo in na drugi strani percepcijo te prihodnosti, ko so jo za čeli živeti. Obe zgodbi iz dveh razli čnih obdobij izpostavljata dve dilemi, v katerih so se znašli Slovenci ob nastan- ku in nadaljnjem življenju jugoslovanske države. Na eni strani negotovost vstopa v druga čen prostor, na drugi strani dileme gospodarskega prostora, v katerem so de- lovale drugačne silnice in razmerja, kot so jih bili vajeni v okviru Habsburške monarhije. To pa je terjalo opre- delitev lastnega ekonomskega položaja v spremenjenih okoliš činah in seveda v skladu s tem tudi prilagojeno ravnanje. Obe zgodbi sta produkt svoje dobe in razli č- nih histori čnih kontekstov. In da bi ju lažje razumeli, ju je potrebno razlagati oziroma tolma čiti iz časa samega oziroma iz zna čilnosti in obdobja, v katerem sta nastali. Torej je potrebno izpostaviti ozadja, ki so pripomogla k tem vtisom. 100 Ilustrirani Slovenec, 21. februar 1926. Slika1 100 59 PROSTORI V skladu s skrbmi Mil činskega so bile v trenutkih prevrata v ospredju kratkoro čne težave, 101 kot so bile že uvodoma omenjene pla če, oskrba prebivalstva in gospo- darstva, vzpostavitev prometa itd. Razumljivo, da so bili strateški razmisleki nekoliko v ozadju. A to ne pomeni, da niso bili definirani. Strniti jih je mogo če v naslednje to čke: koncentracija slovenskega denarnega premože- nja, zaš čita slovenskega premoženja ob prehajanju v novo državo in lastninske spremembe. Ukrepi, temelje- či na teh treh ciljih, so imeli skupno osnovo v želji, da je ob prehodu v novo državo poleg politi čnih interesov potrebno dose či tudi ekonomske cilje. Osrednji cilj je bil prevzem gospodarskih subjektov v tujem lastništvu, da bi zagotovili nacionalni interes v gospodarstvu. Da bi bilo to mogo če, bi bilo nujno tudi združiti slovenske finančne zmogljivosti, da bi finan čno podprli sloveni- zacijo gospodarskih podjetij. Hkrati bi bilo potrebno z ukrepi monetarne politike prepre čiti razvrednotenje slovenskega finan čnega in realnega premoženja ob pre- hodu v novo državo. Na konceptualni ravni domišljeni cilji prevratne dobe so prej ko ne ostali na papirju. Do koncentracije kapitala ni prišlo, ob čutki prvenstva in zaslug so bili vendarle preveliki, da bi se bilo možno poenotiti. Tudi na monetarnem podro čju ni bilo ukre- panja, lastni monetarni politiki so se odrekli. Ostalo je zgolj drobno delo umika iz avstrijskih kron v bolj realne oblike premoženja. Nekoliko ve č uspeha je bilo na po- dro čju “slovenizacije” oziroma nostrifikacije tujega pre- moženja na slovenskih tleh, pri čemer pa vendarle velja opozoriti, da je bil to bolj dolgotrajen proces. 102 Temu problemu se Slovenci v letu velikih pretre- sov ne bi mogli izogniti, četudi bi to hoteli. Opažali so namre č, da so se pojavljali primeri nenadzorovanega prenosa sredstev v tujino in zamenjav nepremi čnin. Za- to je Narodna vlada predzadnji dan iztekajo čega se leta 1918 ukazala postaviti pod državni nadzor (sekvester) podjetja, stavbe in zemljiš ča v lasti tujcev. Z naredbo je slovenska vlada izpostavila nadzoru vsa podjetja, ki so dobi ček odvajala v tujino, ali pa je sumila, da se želijo 101 Perovšek, Slovensko gospodarstvo, str. 107–120. 102 Lazarevi ć, Obrat proti jugu, str. 95–106. 60 izogniti obdav čitvi v Sloveniji. Vse družbe, ki so ime- le centralo v tujini, so morale v Sloveniji odpreti svoje podružnice. Če so poslovale izklju čno na slovenskem prostoru, so morale na naše ozemlje prenesti tudi svoj sedež. V podjetjih, stavbah in na zemljiš čih so bili na račun nadzorovancev nastavljeni državni nadzorniki z zelo širokimi pooblastili. Njihova naloga je bila bedeti nad gospodarjenjem in š čititi interese Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem delu so jim morali usluž- benci podjetij ali oskrbniki stavb in zemljiš č pomagati in se brezpogojno podrejati njihovim ukazom. Vpis sekvestrov je bil dokaj hitro urejen; popis imo- vine pa jim je šel bolj po časi od rok. Razmere so se spre- menile štiri mesece kasneje, po izidu odredbe osrednje vlade (30. aprila 1919). Ta je odrejala popis in likvidacijo premoženja tujih državljanov, ki so po srbskih zakonih iz let 1915 in 1916 sodili med podanike Srbiji sovra- žnih držav; to je tistih, s katerimi se je vojskovala. Duh beograjske odredbe je bil že bistveno druga čen, kajti v nasprotju s slovensko – nadzor vseh tujih gospodarskih osebkov – je zajela le tisto imetje tujcev, ki so imeli dr- žavljanstvo Srbiji sovražnih držav. Po drugi plati pa je odredba osrednje vlade presegala slovensko v dolo čilih, ki so omogo čala tudi prevzem tuje lastnine s strani ju- goslovanskih državljanov. 103 Nove meje so ostro zarezale v slovenski vsakdan, v slovensko narodno in gospodarsko tkivo. Državne in carinske meje so prekinile tradicionalne tokove blaga in ljudi. Število novodobnih Martinov Krpanov, ki so izkori- š čali cenovna nesorazmerja, povpraševanje in ponudbo na obeh straneh meje, zlasti rapalske proti Italiji, se je mo čno pove čalo. 104 Pa tudi mnogi podjetniki so izkori- stili to priložnost in pri čeli ponujati celovite carinsko- špedicijske usluge, kot denimo podjetje Anteja Groma. 105 Slovenski nacionalni prostor, ki so ga pred prvo svetov- no vojno z zadružno mrežo deloma integrirali, je postal razdeljen na štiri državne enote, pri čemer je samo jugo- slovanski okvir ponujal dovolj možnosti za ekonomsko 103 Marn, Nacionalizacija in sekvestracija str. 368–369 104 Premk, Kmalu ne bo ve č poštenega konja ali goveda pri nas, str. 55–65. 105 Spominski zbornik Slovenije, str. 626. 61 PROSTORI napredovanje. Deli slovenskega naroda v Italiji, Avstriji in Madžarski so bili tudi v ekonomskem pogledu deležni vse prej kot naklonjenosti. S tega stališ ča je bilo zelo pomembno, kakšna so bila pri čakovanja ekonomskih potencialov in spodbud na obmo čju jugoslovanske države. Glede na izkušnje iz preteklosti, kajti pretežni del prostora jugoslovanske dr- žave po letu 1918 je bil vendarle poznan že od prej, so se oblikovala tudi pri čakovanja. Slovenski gospodarski krogi so bili zainteresirani za sodelovanje z obmo čji, ki so pozneje prišla v sestav jugoslovanske države. Že ne- kje od preloma iz 19. v 20. stoletje lahko na slovenski strani opazimo pove čano zanimanje za “jugoslovanski” gospodarski prostor. Seveda ne v smislu tistega po letu 1918, temve č v smislu trialisti čnega “jugoslovanstva”, se pravi južnoslovanskih obmo čij znotraj Habsburške mo- narhije. Za čnejo se slovenska vlaganja na obmo čje Hr- vaške in Bosne. Najbolj izrazito v tem primeru izstopa ban čništvo, 106 kot predhodnik oziroma znanilec ve čjega nastopa podjetij iz drugih panog. Da se to dogaja v pr- vem desetletju 20. stoletja, tudi ni presene čenje. Sledi namre č pomembnim gospodarskim spremembam v za- dnjih dveh desetletjih 19. stoletja v slovenskih deželah, ko je gospodarski razvoj znotraj splošne konjunkture dobil hitrejši pospešek. 107 S koncentracijo kapitala je na- stalo nekaj mo čnejših ban čnih in industrijskih delniških družb, ki so bile sposobne svoj ekonomski prostor širi- ti predvsem na obmo čje Hrvaške. Drugje so praviloma, zaradi bolj konkuren čnega okolja in lastne nezadostne kompetitivnosti, ostajale omejene na obmo čje slovenske- ga etni čnega prostora. Hrvaški in bosanski trg sta po- nujala možnosti ekonomske rasti. Temu ekonomskemu gibalu se je pridruževal tudi politi čni moment. Pri oce- njevanju teh procesov ne smemo namre č prezreti tudi politi čne naklonjenosti hrvaškega in bosanskega okolja. Tako se je že pred nastankom jugoslovanske države vzpostavilo osnovno razmerje. Hrvaška kot pomemben trg slovenskega gospodarstva je v ekonomski percepciji 106 Lazarevi ć, Oris, str. 75–90. 107 Lazarevi ć, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu, str. 273– 277. 62 predstavljala dopolnitev medsebojne politi čne naklonje- nosti. Že takrat se je torej izpostavil zna čilen pojav, da je za Slovenijo jugoslovanska dimenzija pomenilo že so- delovanje s Hrvaško. Prek Hrvaške se je Slovenija nave- zovala na jugoslovanski prostor. Najbolj izrazito je bilo to politi čno pred prvo svetovno vojno in tako je bilo nato v ekonomiji oziroma pri ekonomskem vživljanju v jugo- slovansko nacionalno-ekonomsko obmo čje. In iz izkušenj tega sodelovanja so izvirala tudi pri- čakovanja ekonomskih dimenzij in potenciala nove- ga prostora. Tu se zopet naslanjamo na Brezigarja, ki je uspešno formuliral splošno sprejeto mnenje. 108 Na na čelni ravni je izpostavil dopolnjujo čo gospodarsko strukturo. Ve čji agrarni zna čaj Hrvaške/Jugoslavije je Brezigar videl kot pomembno dopolnilo ve čjemu rela- tivnemu deležu industrije v Sloveniji. Slovenija naj bi se povsem odprla za uvoz kmetijskih pridelkov in izdel- kov, in to brez bojazni za lastno kmetijstvo. Prej naspro- tno, prepri čan je bil, da bo jugoslovanska konkurenca spodbudila slovenske kmete, da bodo s posodabljanjem in slede čo večjo ekonomsko u činkovitostjo pridelave in prireje nadoknadili in presegli konkuren čne prednosti, predvsem slavonskih in vojvodinskih kmetov. Prav tako je bil prepri čan, da bo na kmetijskem podro čju prišlo do delitve dela, višje ravni obdelave kmetijskih pridel- kov naj bi opravljali v Sloveniji zaradi bolj razvitega in- dustrijskega sektorja. S tem je odprl tudi drugo stran bodo čih gospodarskih odnosov. Izpostavil je prepri ča- nje, da bo notranje povpraševanje pospeševalno gibalo slovenske industrializacije, ki bi v vzajemnem odnosu zopet bila v korist hitrejšega gospodarskega napredka drugih jugoslovanskih obmo čij. Njegova osnovna teza je torej bila, da bosta medsebojna trgovina in tesnejše sodelovanje spodbudila hitrejši gospodarski razvoj nove države. 109 Ta pri čakovanja so izvirala iz poznavanja gospodar- skih zna čilnosti regionalnega obmo čja in obetajo čih se gospodarsko-strukturnih sprememb. Nastanek jugoslo- vanske države je imel namre č na podro čju gospodarske 108 Čepi č, Narodnogospodarske, str. 101–121. 109 Brezigar, Osnutek, str. 5–10. 63 PROSTORI strukture daljnosežne u činke. Najprej so se izrazili z dejstvom, da je skromno in nezadostno razvita Slovenija postala z novimi mejami gospodarsko in tehnološko naj- naprednejši del države, kraji in prebivalstvo v povpre čju med najbogatejšimi v državi. 110 In tega ni odtehtalo niti dejstvo, da so bili v času Habsburške monarhije sloven- ski gospodarski dosežki sila skromni. Pa tudi kasneje je Slovenija v mednarodnih primerjavah kazala le rahlo boljšo podobo, odvisno od smeri primerjave. 111 Brez vpli- va na slovensko samozavest, predvsem politi čno znotraj jugoslovanske države, to gotovo ni moglo ostati. Sprememba relativnostnega položaja v politi čno, kulturno in gospodarsko sila raznorodni državi je imela večplastne posledice, zlasti na fiskalnem podro čju. Slo- venija in Hrvaška sta postali v Jugoslaviji neto pla čnici, kar je bil povod nenehnih politi čnih konfliktov. Vir tovr- stnih konfrontacij je bil v politi čnem in gospodarskem nesorazmerju v državi. Politi čna moč se je osredoto čila v Beogradu, ekonomska je bila locirana v Sloveniji in na Hrvaškem. Nosilci politi čne premo či torej niso zmogli tudi ekonomske nadvlade. V primerjavi s Habsburško monarhijo se je pojavila nova dimenzija, manj razviti naj bi dolo čali pogoje gospodarjenja. Srbska stran je z obvladovanjem državnih mehanizmov skušala uravno- teževati ekonomsko nekonkuren čnost. Navzven se je ta spopad kazal kot spopad med centralisti čno in avtono- misti čno oziroma decentralizirano zasnovo družbenega mehanizma. Sprememba relativnega položaja posamezne pokra- jine je bila hkrati determinirana tudi s spremembo rela- tivne ravni cen v korist industrijskega sektorja. U činki tega procesa, ki niso bili prav ni č enozna čni, so mo čno vplivali na slovensko videnje jugoslovanskega ekonom- skega prostora. Pridobitve na gospodarskem podro čju so bile pozitivne in negativne, pozitivne za neagrarne dejavnosti, manj za agrarne. Pri teh se Brezigarjeva pri- 110 Razkorak zgovorno ilustrira podatek, da je v letu 1910 npr. slovenski bruto pro- izvod na prebivalca presegal jugoslovanskega za trikrat. Slovenski bruto proizvod na prebivalca v letu 1910 je dosegal 220 dolarjev, v južnih predelih Jugoslavije pa borih 70 do 80 dolarjev. Ho čevar, The Structure, str. 114. 111 Good in Ma, The economic growth, str. 103–137; Angus Maddison, The World Economy. 64 čakovanja niso povsem uresni čila. Teh dejstev so se v Sloveniji dobro zavedali. V času med obema vojnama, zaradi industrializacijskega sunka v dvajsetih letih, bi bilo težko najti koga, ki ne bi priznaval pomena jugo- slovanskega trga za slovensko gospodarstvo. 112 Tudi kriti čnih besed na ra čun ekonomskega nacionalizma ni bilo slišati. Nasprotno, pohvalnih in odobravajo čih je bilo zelo veliko, saj je šel v prid doma či gospodarski podjetnosti. Vsekakor pa ne smemo idealizirati podobe. Obstajalo je tudi nezadovoljstvo, in to kar precej raz- širjeno. Fiskalno podro čje je že bilo tako, pridruževal pa se je tudi ob čutek prikrajšanosti na podro čju javnih naro čil, zlasti vojaških nabav, in državnih investicij. Če- prav so slutili, da se neto odliv iz Slovenije pove čuje v tridesetih letih, pa so presojali, da je v kon čnem bilanca še vedno ugodna. Zato v Sloveniji ni bilo tako burnega odziva na jugoslovansko ekonomsko stvarnost kot v hr- vaškem primeru z znamenito knjigo “Ekonomska pod- loga hrvatskog pitanja”, čeprav so se enaka vprašanja na čenjala tudi v slovenskih medijih. Kljub temu pa to ni pomenilo izostanka manifestacij nezadovoljstva. Centralizmu in državnemu intervencio- nizmu tudi v Sloveniji niso bili naklonjeni. Od tod izvira- jo želje po ve čji decentralizaciji države. Dejstvo Banovine Hrvaške in stvarnost tridesetih let sta nezadovoljstvo še okrepila. Ozra čje mo čne državne intervencije v ekono- miji v drugi polovici tridesetih in zadrege ustavljajo čega se razvoja kot posledice velike gospodarske krize so bile dodatna spodbuda potrebnega razmisleka. Ne nazadnje so tudi industrializacija drugih jugoslovanskih predelov, prenosi sedežev nekaterih podjetij v Beograd 113 in name- ravane prestavitve proizvodnje na jug države zaradi ce- nejše delovne sile v Sloveniji zastavljali družbi kot celoti nove dileme. To je seveda terjalo redefiniranje sloven- skega gospodarskega položaja na jugoslovanskem trgu. Odziv sicer ni bil množi čen, vendar lahko izpostavimo določena stališ ča, ki pomenijo nadgradnjo dotedanjih stališ č. Najprej naj za čnemo z gospodarskimi vidiki. Te- meljno stališ če je bilo, da je država na gospodarskem 112 Jovan, Glavne produktivne sile, str. 485. 113 Kresal, Tekstilna industrija. 65 PROSTORI razpotju, ko se spreminja njena notranja gospodarska struktura. Z industrializacijo se je zastavljalo vprašanje delitve dela med posameznimi pokrajinami. Prepri čani so bili, da centralizirana in intervencionisti čna gospo- darska politika onemogo ča vzpostavitev “zdrave” kon- kurence, neoviranega konkuren čnega okolja, in da one- mogo ča gospodarske procese oziroma razvoj po njegovi lastni dinamiki. Industrializacijo drugih predelov države so šteli za koristno, saj je slovenskemu gospodarstvu omogo čala širitev in poglobitev trga. Hkrati pa je ponu- jala priložnost, da Slovenija v delitvi dela preide na višje in bolj zahtevne stopnje proizvodnje, kjer je potrebno ve č znanja, tehnologije in kapitala. 114 Temu miselnemu toku se je pridružil tudi Andrej Gosar, ki je na ozadju in mimo politi čnega projekta po- sebne slovenske enote, Banovine Slovenije, 115 podal svo- je celovito videnje slovenskega gospodarskega položaja v novih razmerah. Odlo čno se je postavil v bran decen- tralizacije države in v bran zahteve po Banovini Sloveni- ji. Neomajno je zavra čal pomisleke, da sprememb ne bi smeli terjati zaradi bojazni pred izgubo trga. Tovrstna svarila so prihajala iz vrst gospodarstvenikov. Jasno je opozoril, da zaradi kratkoro čnih gospodarskih koristi ali morebitnih izgub na drugi strani ni mogo če vnaprej za- vračati ali zavre či zahtev po decentralizaciji države. Inte- resi skupnosti so nad interesi posameznih podjetij oziro- ma podjetnikov. Gosar je naredil korak naprej in povsem nedvoumno zatrdil, da je edina pot za dolgoro čno ohra- njanje ali ve čanje slovenskega deleža na jugoslovanskem trgu ravno reforma države v smeri decentralizacije, tudi na gospodarskem podro čju. Njegovo izhodiš če je namre č bilo, da jugoslovanska unitarno zasnovana gospodarska in socialna politika ne upošteva dovolj slovenskih intere- sov, potreb in posebnosti. Zato bi bila potrebna posebna, slovenska gospodarska in socialna politika, 116 ki pa bi bila mogo ča le z jasno razmejitvijo pristojnosti med cen- trom in banovinami. Prepri čan je bil, da je centralisti č- na ureditev države dajala osrednjim oblastem veliko ve č 114 Nagode, Naravne osnove, str. 362–363, Rogli č, Jesenice in Zenica, str. 227. 115 Perovšek, Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci pla čujejo, str. 405–427. 116 Gosar, Osnovna narodnogospodarska in socialna vprašanja, str. 89–102. 66 možnosti za pospeševanje industrializacije drugih prede- lov države, kot bi bilo to mogo če ob enakomernejši (“pra- vi čnejši”!) razdelitvi politi čne in finan čne moči po vseh pokrajinah države. Industrializacije drugih predelov dr- žave ni zavra čal, nasprotno, podpiral jo je. Nesporno se mu je zdelo, da nimajo druge poti za reševanje nakopi- čenih gospodarsko-socialnih stisk prebivalstva. Vendar pa je ob tem terjal, da Slovenija z decentralizacijo prido- bi oblastne vzvode, da bi bila sposobna prilaganja no- vim razmeram, da bi lahko z ukrepi ekonomske politike spodbudila krepitev konkuren čnih prednosti slovenskih podjetij in s tem tudi ohranjanja oziroma ve čanja svojega deleža na jugoslovanskem trgu. 117 Vstopna struktura slovenskega gospodarstva je bila v primerjavi z drugimi v jugoslovanski državi sorazmerno ugodna. Dediš čina habsburške dobe na slovenskih tleh je še dolgo vrsto desetletij zagotavljala slovenskemu go- spodarstvu konkuren čne prednosti po vstopu v jugoslo- vansko državo. Nov nacionalno-gospodarski prostor, v katerega je stopila Slovenija, z gospodarskega stališ ča ni bil docela nov in neznan. Bivša jugoslovanska obmo čja znotraj Habsburške monarhije (hrvaški predeli, Bosna in Hercegovina ter Vojvodina) so bila slovenskim gospo- darstvenikom vendarle dobro znana. Na tem obmo čju so že pred prvo svetovno vojno, še pred razsulom Habsbur- ške monarhije, razvijali svoje poslovanje in imeli redne stike s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Opazovanje, pri- lagajanje in sprotno u čenje pa so bili potrebni, ko so že- leli razširiti prostor gospodarskega udejstvovanja še na prostor prek Drine, se pravi z obmo čji bivših kraljevin Srbije in Črne gore. Ta obmo čja sicer za Slovence niso bila povsem neznana, težko pa bi trdili, da so jih poznali. In to velja tudi za gospodarstvo. Raven vsakršnih stikov, vklju čujoč gospodarske, je bila minimalna. Bilo je le ne- kaj slovenskih podjetij, ki so nekaj malega prodajala v Srbijo. Ve č sodelovanja in razvitejše gospodarske stike so prinesla leta po nastanku jugoslovanske države. 118 Integracija Slovenije v jugoslovanski gospodarski prostor je povzro čila strukturne spremembe v sloven- 117 Gosar, Banovina Slovenija. 118 Enciklopedija Slovenije, zvezek 12, str. 232. 67 PROSTORI skem gospodarstvu. V primerjavi s predhodnimi obdobji je v Sloveniji prišlo do naglejše industrializacije. Pri tem velja izpostaviti, da je bil glavni pospeševalec notranji trg, to je povpraševanje na relativno zaprtem in soraz- merno visoko zaščitenem jugoslovanskem trgu. Najve- čji zastoj so ob čutili v tridesetih letih, v letih velike go- spodarske krize, ko so z izjemo tekstilne industrije vse ostale branže opažale upadanje gospodarske aktivnosti. Tendence in gibanje konjunkturnih ciklusov so torej povsem v skladu z jugoslovanskimi in širše evropski- mi razmerami. Vrednost industrijske proizvodnje se je v času do druge svetovne vojne pove čala za dvainpolkrat. Takega dviga niso omogo čile le podvojene zmogljivosti in podvojeno število delovnih mest, temve č tudi rast u činkovitosti dela v slovenskih industrijskih podjetjih. V menjavi z drugimi jugoslovanskimi predeli so povsem prevladali gotovi industrijski izdelki. Jugoslovanskemu okolju se je prilagodila tudi struktura slovenske indu- strije. Izoblikovala se je dvopolna struktura: na eni stra- ni veliko majhnih podjetij, ki so bila izrazito usmerja- na na doma či, lokalni trg, in ne ravno številna skupina večjih in velikih podjetij, ki so bila dimenzionirana za jugoslovanski trg. 119 Po desetih letih obstoja Jugoslavije je bilo že možno povle či črto pod dogajanjem, se ozreti nazaj in z ustre- zno analizo izdelati zaklju čke o upravi čenosti politi čne in gospodarske odvrnitve Slovencev od habsburškega imperija. Ob proslavljanju izteka prvega jugoslovan- skega desetletja, ki ga je sicer le nekaj tednov kasneje skazila uvedba diktature, so v Ljubljani izdali zbornik Slovenci v desetletju 1918–1928. V njem so povzeli slo- venske dosežke na vseh podro čjih družbenega življenja, tako Janko Jovan, sicer ravnatelj Gospodarske zveze in nekdanji pomo čnik ministra za socialno politiko, na gospodarskem podro čju. V svojem prispevku je potrdil dokaj hitro spreminjanje slovenske gospodarske in so- cialne strukture, obenem pa je tudi ugotavljal dejavnike spreminjanja. Na osnovi obsežnih statisti čnih podatkov je prišel do sklepa, da se je “v teku desetih let izvršil v Sloveniji velik preokret, ....... da je želja po industriali- 119 Lazarevi ć, Značilnosti industrializacije, str. 43–52. 68 zaciji po prevratu okupirala naše ozemlje. Vzrokov za ta nenadni preokret je bilo ve č. Prvi č smo bili odsekani od bivše Avstrije, ki nas je z industrijski proizvodi po ve čini zalagala in je obstajalo upanje, da bodo izdelki doma če industrije dobili živahen odjem. Drugi č je struktura no- ve države z eminentno agrarnim zna čajem sama spod- bujala k industrializaciji. Dalje so bili merodajni socialni oziri, kajti skoro odsekani od zunanjega sveta in posta- vljeni v agrarno državo pri nezadostni agrarni produkciji bi se morali bati nezposlenosti doma čega prebivalstva kot velikega zla in nezadovoljstva med narodom. Kon č- no so razpolagali denarni zavodi s sorazmerno velikimi zaupanimi kapitalijami, katere so smatrali vo čigled gori navedenih okolnosti kot najugodnejše mesto za obresto- vanje... Če pa upoštevamo, da je preorijentacija naše- ga gospodarstva k industrializaciji Slovenije uspeh dela komaj enega decenija, smemo biti s tem uspehom za- dovoljni, še ve č, nanj ponosni, in smemo upati, da čim- bolj se bode konsolidiralo gospodarsko življenje v državi, tem bližje bomo tudi mi svojemu cilju.” Te besede, iz katerih veje zadovoljstvo nad doseženim, pa Jovana ni- so preslepile; zavedal se je, da je industrializacija kot dolgotrajen proces šele na za četku: “Ko razpravljamo o industrializaciji Slovenije, se zavedamo njenega daleko- sežnega pomena, vendar pa radi priznavamo, da je šele v razvojnem stanju in ji manjka še mnogo do tiste stopnje dovršenosti, ki si jo želimo.” Za enega velikih dosežkov je štel tudi prepoznavnost izdelkov slovenske industrije v jugoslovanskem prostoru zaradi uspešne promocije: “Naša industrija je bila skrita in svetu malo poznana. Velika zasluga, da smo ne le mi sami zvedeli, kaj pro- ducira slovenska industrija, ampak zlasti, da so tudi in- teresentje iz ostalih pokrajin naše države dobili vpogled v produkcijo slovenske delavnosti, gre upravi ‘Ljubljan- skega velesejma’, ki je ne le nazorno to dvoje dosegla, temve č pripomogla tudi zbližanje producentov s trgovi- no. Ljubljanski velesejem, ki je najpopolnejša slika naše industrije, je poleg tega dal marsikateremu iniciativne- mu duhu spodbudo za ustvaritev novih podjetij, ki jih prej naša industrija še ni imela registriranih”. 120 Jovano- 120 Jovan, Glavne produktivne sile, str. 485, 523, 524. 69 PROSTORI ve misli niso pretirane, slonele so na stvarnih dejstvih, saj je Slovenija v preddepresijskih dvajsetih letih, tako kot njena mednarodna okolica, naglo napredovala. Slovenska industrija je bila med najbolj u činkovi- timi v državi. Razmerje med vrednostjo proizvodnje in vloženega kapitala v letu 1938 kaže, da je industrija krepko presegala jugoslovansko raven kot celota, a v posameznih panogah pa ne vedno. V slovenski indu- striji je bil koli čnik med vložkom sredstev in vrednostjo realizirane proizvodnje 1,89, v hrvaški denimo 1,44, v nekaterih obrobnih jugoslovanskih predelih pa komaj 0,42. 121 Z upoštevanjem enake merske enote, to je z raz- merjem med kapitalom in proizvodnjo, lahko slovenske industrijske panoge razvrstimo v tri skupine. Kot naj- bolj konkuren čne v jugoslovanskem okolju tako velja izpostaviti slovensko metalurgijo, kovinskopredeloval- no, lesno, kemi čno in tekstilno industrijo. V industriji keramike in papirja so bili slovenski dosežki približno v jugoslovanskem povpre čju. Usnjarska in prehrambna podjetja pa so v teh primerjavah izkazovala zaostajanje za jugoslovanskimi tekmeci. 122 Navedeni koli čniki izra- žajo stanje, ko so bili stroški organiziranja proizvodnje v jugovzhodnih predelih veliko višji kot na nasprotnem koncu države. Visoki stroški pa so dolo čali tudi dono- snost industrijskega dela. Jugovzhodni predeli so bili tako že v izhodiš ču v druga čnem položaju. Konkuren č- nost lastnega gospodarstva so lahko tako na zunaj kot navzven vzdrževali le z nizko ceno delovne sile, vklju čno z odsotnostjo socialnih dajatev in s skromno življenjsko ravnijo prebivalstva v celoti. Podjetniki iz severovzho- dnih predelov države, slovenski niso bili nobena izje- ma, so se tega zavedali. Svojo izhodiš čno konkuren čno prednost na notranjem trgu so želeli ohraniti. Zaradi te- ga so vztrajali pri dvigu in poenotenju minimalnih mezd v državi, ker so delavske mezde, npr. v Sloveniji, pred- stavljale znatno nižji delež proizvodnih stroškov kakor v jugovzhodnih predelih. 123 121 Slovenija/Dravska banovina 1,89, Drinska banovina 1,47, Hrvaška 1,44, Dona- vska 1,22, Vrbaska 1,04, Vardarska 0,83, Moravska 0,53 in Zetska banovina 0,42. 122 Statistika industrije Kraljevine Jugoslavije, str. 22, 36–45. 123 Kresal, Tekstilna industrija, str. 238–253. 70 Jugoslovanski gospodarski prostor, ki je nastal z združitvijo južnoslovanskih narodov 1. decembra 1918, se je notranje integriral po časi. Nastajanje docela eno- tnega jugoslovanskega gospodarskega prostora, če ga opredelimo kot poenoteno gospodarsko zakonodajo, je bil dolgotrajen proces. Kaj drugega bi bilo nemogo če pri čakovati v primeru združitve v eno državo tako ra- znorodnih obmo čij z najmanj štirimi razli čnimi pravni- mi regulativami gospodarstva. Pravzaprav je ta proces potekal vse do druge svetovne vojne. Ve čina zakonodaje je bila sprejeta v tridesetih letih, saj jih v času klasi č- nega parlamentarizma v dvajsetih letih zaradi raznoro- dnih interesov ni bilo mogo če pripeljati do konca parla- mentarne procedure. V času do sprejetja posameznih zakonov z gospodarskega podro čja je veljala zate čena podro čna zakonodaja izpred leta 1918. Nova država je enostavno posvojila staro zakonodajo in ji podaljšala ve- ljavnost do nadaljnjega. Da bi novo področje lahko delovalo kot skupen go- spodarski prostor, so v kratkem času po združitvi naj- prej razširili veljavnost srbske carinske tarife in s tem zunanjetrgovinskega sistema na celo državo. Pogoji mednarodne menjave so bili tako dolo čeni. Valutna re- forma, uvedba srbskega dinarja kot nacionalnega pla- čilnega sredstva v razmerju 4 krone za dinar, je bila najbolj odmevna in v javnosti zelo prisotna. Sprožila je žol čne razprave z obilo hude krvi in obtoževanj o ropa- nju ter vojnih zaslugah. Žol čnost debat je bila razumlji- va, saj se je s te čajem menjave nekdanjih avstrijskih kron za dinarje dolo čalo tudi izhodiš čne gospodarske položaje posameznih pokrajin novonastale države. To stanje duha in protislovnost razprav lahko duhovito in povedno ozna čimo z besedami, kako je “razumljivo, da so bili vsi kraji bivše Države Slovencev, Hrvatov in Sr- bov za relacijo 1:1, ker so hoteli ostati bogati, in da so bili vsi kraji dinarskega obmo čja za relacijo 1:6, tudi za relacijo 1:10, ker niso hoteli postati še bolj siromašni, kot so bili neposredno po vojni”, kakor je zapisal Jože Šorn. 124 Agrarni zna čaj nove države je dolo čal tudi njeno go- 124 Šorn, Slovensko gospodarstvo med vojnama, str. 678–688. 71 PROSTORI spodarsko politiko. Jugoslavija ni bila pri tem nobena izjema. Z drugimi državami Srednje in Vzhodne Evrope jo je družilo hotenje po čimprejšnji industrializaciji. V tem pa so bila velika razhajanja oziroma dileme, kate- ro usmeritev izbrati v državni gospodarski politiki, bolj agrarno ali bolj industrijsko. Dokon čnega odgovora ni bilo, razpetost je ostala ves čas. Oblasti so se v splošnih obrisih trudile združevati oba pristopa v uravnavanju gospodarskega razvoja. 125 V stremljenju po pospešitvi industrializacije so v Jugoslaviji, tako kot drugi, ubrali protekcionisti čno bližnjico. Doma če gospodarske poten- ciale so varovale pregrade, ki jih je dolo čila nova ca- rinska tarifa v letu 1925, ki ravno zaradi raznorodnih stališ č ni bila nikoli uradno potrjena v parlamentu, kar smo že predstavili v predhodnem poglavju. Naslednja identifikacijska to čka v nastajanju jugo- slovanskega gospodarskega prostora je bil enoten dav č- ni sistem. Čeprav je prva jugoslovanska ustava (vidov- danska ustava) dolo čala enoten in progresiven dav čni sistem, je to ustavno na čelo ostalo kar celo desetletje mrtva črka na papirju. V tem času je država uresni če- vala nekje bolj, drugje manj dosledno zate čene dav čne sisteme, ki so bili na dolo čenih podro čjih veljavni ob nastanku Jugoslavije. Tako stanje je bilo vir nepresta- nih prepirov in o čitkov o tem, kdo ve č pla čuje v državi in kdo se na ra čun tega okoriš ča oziroma kdo koga izkori- šča. Spornih to čk je bilo veliko, od same zasnove siste- ma do razli čnih postavk in organizacije ter u činkovitosti dav čne službe. Nemalo isker pa je budila ena dav čna postavka, dohodnina namre č. Država je bila v tem oziru razdeljena na dva dela: na obmo čjih bivše Habsburške monarhije so ubirali dohodnino, v vzhodnih jugoslovan- skih predelih pa je niso poznali. Po dolgih in mu čnih razpravah so v letu 1928 vendarle poenotili dav čni sis- tem, pri tem pa izlo čili najbolj sporno dohodnino, 126 kar so dav čni strokovnjaki pojmovali kot odmik od moder- nega dav čnega sistema. 127 V letih 1929 in 1930 sta izšla dva zakona o po- 125 Đurović, Državna intervencija, str. 152–176. 126 Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 54–56. 127 Bilimovi č, Ka pitanju o korporativnoj privredi, str. 516. 72 speševanju kmetijskih dejavnosti: s prvim so uredili pospeševanje poljedelstva, z drugim pa pospeševanje živinoreje. Z obema zakonoma so poenotili dotedanjo parcialno in raznoliko zakonodajo v državi. Oba zako- na sta v nasprotju z drugimi podro čji uveljavila decen- tralizirano pospeševanje razvoja kmetijskih dejavnosti. Ve čino pristojnosti so prenesli na lokalne skupnosti z avtonomnimi viri. Temeljno na čelo obeh zakonov je bilo subvencioniranje prestrukturiranja kmetijstva. 128 Poenotenje jugoslovanske gospodarske zakonodaje je seglo tudi na podro čje obrti. V letu 1931 je bil sprejet nov obrtni zakon, ki je predstavljal novost za obrtnike v drugih jugoslovanskih predelih, v Sloveniji pa ne, ker je v izhodiš ču in s temeljnimi opredelitvami ter v prakti čni izpeljavi zakonskih členov povzemal dolo čila dotedaj ve- ljavne avstrijske obrtne zakonodaje. Ta zakon je še doda- tno utrdil pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti z zahte- vo po dosledni javni verifikaciji strokovne usposobljeno- sti nosilca in pomo čnikov, kar se je dokazovalo s potrdili o opravljenih mojstrskih in pomo čniških izpitih. 129 V obdobju med vojnama se je v industrijskih dejav- nostih precej razširilo monopoliziranje tržiš ča v obliki kartelnih sporazumov oziroma združevanj. 130 S posebno uredbo so v letu 1934 dolo čili pogoje karteliziranja, da tovrstni sporazumi ne bi preve č omejevali svobode go- spodarskega udejstvovanja in konkurence. Ustanovlje- na so bila kartelna sodiš ča in kartelni register pri osre- dnjem (vladnem) ministrstvu za industrijo in trgovino. Vsak kartelni sporazum, če so ga želeli uveljavljati, je moral biti ustrezno registriran. 131 Poenotenje je sledilo tudi na podro čju zadružništva, kjer so v letu 1937 zaokrožili jugoslovansko zadružno zakonodajo z novim predpisom, ki je predstavljal smi- selni povzetek dote danje avstrijske in srbske zadružne zakonodaje. Novost je bila težnja zakonodajalca po za- gotovitvi socialnega zna čaja zadruge. To težnjo izpri ču- jejo dolo čbe o dobi čku, ki naj ga zadružniki ne bi delili. 128 Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 52. 129 Traven, Dvajset let razvoja slovenskega obrtništva, str. 385, 388. 130 Šorn, Kartelizacija, str. 137–178, Kukole ča, Industrija Jugoslavije, str. 422–455, Kresal, Tekstilna industrija, str. 156–158. 131 Kresal, Tekstilna industrija, str. 157. 73 PROSTORI Če pa bi do tega že prišlo, potem naj bi ga delili le v sorazmerju poslovanja člana z zadrugo. 132 Na podro čju prava gospodarskih družb v času do druge svetovne vojne poenotenja ni bilo. V letu 1937 je sicer izšel zakon na to temo, vendar ga niso uresni čeva- li, ker niso sprejeli dodatnih predpisov, ki bi omogo čili uresni čevanje zakona v vsakodnevnem življenju. 133 V vzpostavljanju enotnega jugoslovanskega trga je poleg sistemske, zakonodajne ravni imel izjemno veliko vlogo tudi vojaški dejavnik. Vojaška obrambna sposob- nost države je bila postavljena v korelacijo s krepitvijo doma če podjetnosti. Doma ča podjetja naj bi, kjer je bilo to mogo če in smiselno, prevzela oskrbovanje vojaških sil. Vojska, kot velik ter tehnološko in logisti čno zaple- ten organizem, je tako s svojimi potrebami nedvomno imela velik vpliv na doma če gospodarsko življenje. Vpliv je bil velik tako na podro čju neposrednih vojaških na- bav, ki so imele u činek na gospodarsko rast in število delovnih mest, kot tudi posredno. Pri posrednem vpli- vu mislimo na povpraševanje na ožji lokalni ravni, ki ga ustvarja vojaško osebje, tako profesionalno s svojimi rednimi dohodki kot vpoklicani vojaki. Resda gre v tem primeru za vpliv na drugi ravni, ki je sicer manjši, a ga je vendarle potrebno omeniti. Pri vplivu na gospodarski razvoj, ki ga imajo oboro- žene sile, moramo lo čiti dve ravni. Na prvi gre za vpraša- nje vojaške industrije, ki je bila v državnih rokah in ne- posredno ali posredno pod kontrolo državnih vojaških struktur. Na drugi strani pa moramo v našo obravnano- vo vklju čiti tudi vidik vojaških nabav, ki so vplivale na civilno ekonomsko sfero. Znotraj prve ravni je potrebno omeniti, da je imela država v času med obema vojnama svojo lastno vojaško industrijo. Ta gospodarski sektor je sestavljalo pet državnih vojaško-tehniških zavodov in nekaj manjših vojaških podjetij v zasebni lasti. Tudi na podro čju vojaške industrije je prodiralo na čelo zaš čite doma če podjetnosti. Tako je bilo splo- šno prepričanje, da mora Jugoslavija dose či samozado- stnost na podro čju materialne in oborožitvene oskrbe 132 Zakon o gospodarskih zadrugah. 133 Zupan či č-Pušavec, Oblike organiziranja gospodarstva, str. 43. 74 jugoslovanske vojske. Vse to naj bi omogo čila lastna, doma ča vojaška industrija. Tako je visoki državni ura- dnik na ministrstvu za industrijo Milivoj Savi ć opozarjal, da je že prva svetovna vojna prinesla o čitno spoznanje o pomenu doma če vojaške industrije in pomenu neod- visnosti od tujih dobav. Celo ve č, vojna naj bi pokazala, da je usposobljena doma ča vojaška industrija ravno ta- ko pomembna kot dobro izurjena in usposobljena ope- rativna armada. Neusklajenost teh dveh sfer ne more obetati uspeha v morebitni vojni. Državni obrambni na- črt bi moral predvideti podjetja, ki bi v mirnodobnem stanju proizvajala za civilno sfero, v vojnih razmerah pa brez težav prešla na vojaško proizvodnjo. Z na črtno izgradnjo take industrije, predvsem v osrednjem delu države, bi dosegli dvojen namen. Na eni strani bi pospe- šili ekonomski razvoj manj razvitih predelov države, na drugi strani pa bi oboroženim silam omogo čili izklju čno oskrbo pri doma čih dobaviteljih in s tem neodvisnost od nabav v tujini, predvsem v Franciji, Češkoslovaški in Veliki Britaniji, po letu 1935 pa zlasti v Nem čiji. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so predstavniki oboroženih sil z vsem srcem podpirali to- vrstna stališ ča. Zlasti zato, ker so izpostavljala vojaške potrebe, in to v civilni sferi. Predstavnikom vojske je bilo namre č pomembno, da so njihove predstave v javnosti zagovarjale tudi civilne osebe. S tem so njihova stali- šča pridobivala legitimnost, saj jim ni bilo mogo če lepiti etikete parcialnih interesov vojaških oseb. Pri tem se je zlasti izpostavljal divizijski general Milan Nedi ć, ki je bil prepri čan, da tovrstna stališ ča posre čeno kombinirajo oziroma spravljajo v sklad dve hotenji: hotenji po nagli industrializaciji države in hkrati s tem tudi krepitvi vo- jaškega dela proizvodnje za oborožitveno osamosvojitev armade v proizvodnem smislu. Deloma je to hotenje ob- vladovalo jugoslovanski prostor, da pa bi povsem pro- drlo, vendarle ni mogo če trditi. Nekaj teh prizadevanj je bilo opaziti v drugi polovici tridesetih let, ko so pri geo- grafski lokaciji posameznih industrijskih podjetij, ki so jugoslovanski vojski dobavljala opremo, sestavne dele ali posamezne komponente oborožitvenih sistemov, za- čeli izpostavljati strateški vidik. Tako se je seveda takoj zastavilo vprašanje slovenskih zmogljivosti za vojaške 75 PROSTORI namene, vprašanje železarn Jesenice, Ravne in Štore ter kamniške smodnišnice. Ta podjetja so bila prebli- zu meje, da bi lahko tudi v primeru vojnih spopadov še naprej opravljala svojo proizvodnjo za vojaške name- ne. Zato je bila predvidena prestavitev njihovih vojaških programov v notranjost države, predvsem v Bosno kot najbolj centralno pokrajino jugoslovanske države. Ni odve č opozorilo, da so bila tovrstna razmišljanja v Slo- veniji deležna ostre kritike in povsem razumljivo popol- nega odklanjanja. Izpostavili smo že, da je vojaški faktor mo čno vpli- val na ekonomsko življenje kot najve čji naro čnik v dr- žavi. Globino tega vpliva je mogo če meriti prek vojaške- ga deleža v prora čunu države. Tu je najprej potrebno opozoriti, da je bil delež državnega prora čuna, ki ga je Jugoslavija namenjala za vojaške potrebe, sorazmerno velik. V obdobju med obema vojnama je precej variiral, in to tako navzgor kot tudi navzdol. Za celotno obdobje med obema vojnama bi lahko postavili trditev, da je ne- ka povpre čna vrednost znašala približno petino držav- nega prora čuna ali malenkostno ve č. Pri tem gre seveda za povpre čno vrednost, ki izklju čuje nihanja navzgor, ko so izjemoma beležili tudi do 25 % delež, ali navzdol, denimo v letih velike gospodarske krize, ko je delež voja- škega dela prora čuna zdrsnil tudi pod 19 % zaradi splo- šnega upada prora čunskih dohodkov in s tem politike var čevanja. Tako visok delež ni presenetljiv. Jugoslavija je bila revna dežela s skromnim obsegom bruto doma če- ga proizvoda. Zaradi tega so bili v relativnostnem deležu stroški za vojsko v jugoslovanskem primeru znatno višji kot pri drugih državah, ki so imele višjo raven bruto doma čega proizvoda. Pri podajanju strukture prora čuna se bomo naslo- nili na podatke za leto 1932/33. Prvo, kar opazimo, je izjemno visok delež izdatkov za pla če profesionalnih ofi- cirjev in razli čnih drugih civilnih uslužbencev. Znašal je malo manj kot tri četrtine. Torej je le 26 % vojaškega dela prora čuna šlo neposredno v gospodarstvo v obli- ki vojaških nabav za najrazli čnejše potrebe. Če členimo naprej, vidimo, da je drugo najvišjo postavko predsta- vljala nabava hrane, znašala je desetino vojaškega dela prora čuna. Ko k temu prištejemo še izdatke za obutev 76 in obla čila, pridemo do celih 13 %. Skupaj s pla čami je torej kar 87 % vojaškega prora čuna bilo namenjeno za goli obstoj vojske. To je bila tudi to čka, kjer je bil vpliv vojaškega sektorja najve čji, se pravi na podro čju kmetij- stva oziroma prehrambene industrije in na podro čju te- kstilne in čevljarske ter z njo tudi usnjarske industrije. Vpliv vojske je bil torej na panoge z najmanj zahtevno proizvodnjo. In ravno to so bile panoge, predvsem teks- tilna industrija, ki so dosegale najvišje stopnje rasti v času med vojnama. Na podro čju prehrane, z izjemo malega deleža ži- vinoreje, Slovenija ni mogla prispevati prav veliko, saj je bila tudi sama prehransko nezadostno oskrbljena iz lastnih sil in je bila vezana na uvoz hrane iz drugih pre- delov. Lahko pa je precej ponudila v tekstilni in čevljar- ski industriji. Tu velja izpostaviti dva ve čja, poleg vrste manjših primerov. Na podro čju tekstilne industrije de- nimo tovarno Induplati iz Jarš, ki je bila ve čji vojaški dobavitelj razli čnih tekstilij iz Slovenije. Nadalje pa tudi tržiški Peko, ki naj bi ga obljube o ve čjih vojaških na- bavah privedle na rob propada. Podjetje naj bi se naglo veliko zadolžilo za dvig proizvodnje, ki naj bi zadostila obetajočim nabavam vojaških čevljev. Ko je dober obet izpuhtel, pa so podjetju ostali dolgovi. 134 Na drugih industrijskih podro čjih je bil vpliv voja- ške sfere znatno nižji. Za samo posodabljanje in s tem tudi spodbujanje tehnološko bolj zahtevne proizvodnje so bili zneski veliko premajhni, da bi imeli ob čutnej- ši vpliv. Ko namre č odštejemo zneske za vzdrževanje zgradb in fortifikacije, je ostalo kaj malo sredstev. O či- tno je bilo, da so oborožitev financirali iz izrednih sred- stev in iz delovanja doma če vojaške industrije. Le-ta se je razvijala predvsem v artileriji, kjer so v obdobju med vojnama proizvodnjo izdatno modernizirali. Vpeljali so proizvodnjo novih orožij, predvsem pri protitankovski oborožitvi, in na podro čju spremljajo če artilerije. Tu je Slovenija sodelovala z majhnim deležem slovenskih že- lezarn. Od tod tudi ideje, da je potrebno te železarne prestaviti v notranjost države zaradi strateških razlogov. Med državnimi podjetji na podro čju vojaške proi- 134 Porenta, Tovarna Peko. 77 PROSTORI zvodnje na slovenskem obmo čju velja izpostaviti smo- dnišnico v Kamniku. Zaposlovala je 500 ljudi, pri čemer jih je bilo 130 kvalificiranih delavcev, 250 polkvalificira- nih in 60 nekvalificiranih. V upravno-administrativnih službah je bilo zaposlenih dodatnih 60 ljudi. Vloga smo- dnišnice na lokalni ravni je bila velika, zaposleni so bili ali iz Kamnika (20 %) ali iz bližnje okolice. Upoštevajo č njihove družinske člane lahko brez zadržka zatrdimo, da je bila ekonomska vloga smodnišnice velika in se je še malo pove čala ob upoštevanju sistema nabav. Ves čas med obema vojnama je stalno proizvaja- la razli čna eksplozivna sredstva za vojaške in civilne namene. Glavni izdelek je bilo eksplozivno sredstvo z imenom kamnikit, v razli čnih stopnjah mo či, poleg te- ga pa še cela vrsta drugih smodnikov, tudi za civilno rabo, denimo za lovske puške. Tehnološko je bila smo- dnišnica navezana na nemško tehnologijo; tako je bilo že pred prvo svetovno vojno in se je le še nadaljevalo v času med obema vojnama. Dobava strojev in potrebnih zahtevnih orodij je bila v rokah nemških podjetij. Na jugoslovanskem trgu so nabavljali le preše in osnovno obrtniško orodje. Doma či dobavitelji so bili pomembni tudi pri surovinah, smodnišnica je bila v celoti vezana na njih. Dobavitelji so bili iz razli čnih koncev jugoslo- vanske države, tako da je bil ekonomski vpliv njihovih dobav ozemeljsko razpršen. Kakor so bili razpršeni dobavitelji, tako so bili raz- pršeni tudi kupci kamniškega smodnika, bilo jih je 80. Najve čji odjemalec je bila povsem razumljivo vojska. Ne- posredno so iz Kamnika dobavljali smodnik in eksplo- ziv upravi dvora v Beogradu, štabom moravske, zetske, drinske in osiješke divizije in še nekaterim artilerijskim enotam na nižji ravni. Poleg vojske pa je bila še cela vrsta industrijskih podjetij, med katerimi so izstopali rudniki in državne železnice. Nesporno velik vpliv v času med obema vojnama je imela jugoslovanska vojska na razvoj civilnega letal- stva po povsem ekonomskih kriterijih. Letalstvu je bilo znotraj prora čuna namenjeno 7 % vseh sredstev, in to tako za vojaški kot civilni del, ki sta bila tesno povezana in sta si delila infrastrukturo. Vzpostavljanje letalskega prometa med Zagrebom in Beogradom je potekalo na 78 osnovi koncesijske pogodbe med državo, v njenem ime- nu oddelka za letalstvo ministrstva za vojsko in morna- rico. Cene prevoza potnikov, prtljage, blaga in pošte so morale biti najve č 15 % nad cenami za najbolj luksuzne vlake. Prav tako je morala cena vklju čevati tudi avto- mobilski prevoz od letališ ča oziroma do njega iz centra Beograda oziroma Zagreba. Na osnovi koncesije je imelo podjetje Društvo za vazdušni saobra čaj absolutno pred- nost pri vzpostavljanju vseh nadaljnjih letalskih linij, doma in v tujini. Družba je bila tudi oproš čena carin- skih dajatev za stroje in opremo, ki jo je potrebovala pri svojem delu in jo je bilo potrebno uvoziti iz tujine, ker se doma ni proizvajala. Prevoznik je bil upravi čen tudi do državne subvencije, prvi dve leti v višini 26 din po pre- voženem kilometru. To naj bi veljalo do leta 1929 glede na to, da je bil sporazum podpisan 25. januarja 1927. Na letni ravni so med Zagrebom in Beogradom dolo či- li 400 poletov v obe smeri. Družba je lahko letela tudi večkrat, vendar je morala za to predhodno mese čno pri- dobiti dovoljenje vojaškega ministrstva. Slednje je bilo dolžno tudi družbi zagotoviti materialne razmere za de- lo: letališ če, hangarje, prostore za delavnice, skladiš ča za bencin, garaže in pisarne. Prav tako je družba lahko brezpla čno uporabljala vso orientacijsko in signaliza- cijsko opremo na zagrebškem in beograjskem letališ ču. Tudi vremenske podatke je dobivala povsem brezpla čno od državne hidrometeorološke službe, pa č v obsegu, ki ga je opravljala. Poro čilo o opravljenem delu in izkaze poslovanja je morala družba dostaviti ministrstvu vsa- ko leto najkasneje do 15. februarja, ko je lahko tudi predlagala morebitne spremembe ali dopolnitve konce- sijske pogodbe. Po analogiji je podobna ureditev veljala tudi za letalski promet v Ljubljano in iz nje. 135 Ministrstvo za vojsko in mornarico je prek svojega ekonomskega oddelka razpisovalo javne razpise oziro- ma licitacije za vojaške dobave in ta oddelek je v imenu ministrstva podpisoval pogodbe o dobavah. Pogoji za sodelovanje so bili zahtevni; tako so denimo pred drugo svetovno vojno od ponudnikov zahtevali, da v podkre- 135 Đurović, Državna intervencija, str. 323–344, Bjelajac, Vojska kraljevine jugosla- vije, str. 268–282. 79 PROSTORI pitev svoje resne namere pred licitacijo položijo kavcijo, doma či ponudniki v višini dvajsetine, tuji ponudniki v višini desetine razpisane vrednosti dobave. Lahko pa je ministrstvo dolo čilo tudi druga če. Kavcija ni bila nujno v gotovini, temve č so jo ponudniki lahko nadomestili z razli čnimi državnimi ali ob činskimi obveznicami, obve- znicami Državne hipotekarne banke, garancijami dru- gih bank. Lo čevanje doma čih in tujih ponudnikov je bilo do- sledno izpeljano tudi v nadaljevanju postopka. V skla- du z doktrino varovanja nacionalnega gospodarskega interesa je bilo ministrstvo zavezano dajati prednost do- mači industriji oziroma doma čim dobaviteljem. Tujega dobavitelja so lahko izbrali le pod pogojem, da doma- ča industrija ni ponujala enakega izdelka ali če izdelki doma če industrije niso dosegali predpisane kakovosti. Poleg tega je bilo ministrstvo dolžno izbrati doma čega ponudnika, četudi je ta presegal tujo konkurenco za do 10 % pri ponujeni ceni. Ta razpon, natan čneje re čeno, presežek pri ponujeni ceni je bil kasneje znižan za po- lovico, na 5 %. Zadnja instanca v postopkih revizije je bilo mini- strstvo za trgovino in industrijo. Slednje je tudi dajalo pojasnila o doma čem izvoru blaga in poizvedovalo glede obsega in kvalitete proizvodnje v državi, ko je na razpi- su sodeloval tudi tuji ponudnik. Postopke revizije so v takih primerih praviloma sprožali doma či ponudniki, ki so želeli unov čiti principe državne ekonomsko-naciona- listi čne politike. Z izbranim ponudnikom je ministrstvo podpisalo posebno pogodbo, pri čemer je ponudnik moral zado- stiti še dodatnim pogojem. Ne glede na izvor ponudni- ka je moral slednji zagotoviti prevoz blaga z doma čimi prevoznimi podjetji, prek doma čega ladijskega ali žele- zniškega prometa. Predložiti je bilo potrebno dokazilo z ustreznimi prevoznimi listinami. Izbrani ponudnik je moral tudi položiti kavcijo, ki je bila na posebnem ra ču- nu državne blagajne ves čas trajanja pogodbe. Kavcija naj bi zagotavljala terminsko, koli činsko in kakovostno to čnost dobave. Izbrani ponudnik je moral tudi zago- toviti, da bo v procesu proizvodnje sodelovala izklju č- no doma ča delovna sila. Ministrstvo je imelo pravico do 80 nenehnega in nenapovedanega nadzora vseh modalitet pogodbe o dobavah v celotnem času trajanja pogodbe- nega razmerja. Na tem mestu je gotovo umestno tudi opozorilo, da so bili v Sloveniji, tako kot na Hrvaškem, prepri čani o diskriminaciji lastnih podjetij pri vojaških materialnih razpisih. Prepri čani so bili, da lahko sloven- ska ali hrvaška industrija ponudi znatno ve č, kot je bilo soditi po rezultatih razpisov. Izmed množice povsem neurejenih in razdrobljenih podatkov bomo navedli le dva primera sodelovanja slo- venskih podjetij na razpisih za vojaške dobave. Navedli bomo primera Smodnišnice Kamnik, ki je nastopala v vlogi naro čnika, in na drugi strani primer podjetja In- duplati Jarše kot ponudnika blaga na razpisih. Na za četku aprila 1929 je uprava smodnišnice v Kamniku imela licitacijo za nabavo preje iz jute. Po predpisanem postopku so izbrali podjetje iz Beograda. Takoj po izdaji odlo čbe o izbranem ponudniku je sledila pritožba in zahteva za revizijo postopka od drugouvr- ščenega podjetja. Kronski element pritožbe je bil prin- cip spodbujanja doma čega podjetništva, igralo se je na nacionalne strune. Izbrani ponudnik naj bi bilo namre č tuje podjetje, kar naj bi bilo v nasprotju s na čeli ura- dno izvajanih principov ekonomskega nacionalizma. Po prou čitvi pritožbe in pridobitvi mnenja ministrstva za trgovino in industrijo je ministrstvo vojske in morna- rice zavrnilo pritožbo kot povsem neargumentirano; v postopku je namre č ugotovilo, da nobeden od ponudni- kov ni ponujal blaga, ki bi ga izdelovali doma. V vsa- kem primeru je šlo za dobavo iz tujine, pri čemer ni bilo merodajno, ali je zastopnik doma ča pravna oseba ali podružnica tujega podjetja. Osvobojeno pritiska “na- cionalnega kriterija” je ministrstvo v ospredje postavi- lo razmerje med ceno in kvaliteto blaga. Malo kasneje je Smodnišnica Kamnik z javnim naro čilom nabavljala platno v 5.000 dolžinskih metrih. Za ta namen je izbra- la sorazmerno majhno in malo znano podjetje Ogrisek in Themel, Savinjska tkalnica Sv. Peter, iz današnjega Šempetra. Zanimiva je tudi zgodba tekstilnega podjetja Indu- plati Jarše, ki je redno sodelovalo na razpisih ministr- stva za vojsko in mornarico. Izkušnje, ki so si jih pri- 81 PROSTORI dobili pri teh poslih, so bile pozitivne. Podjetje je vse od leta 1924 vojski redno dobavljalo posebno platno. Posel in pla čilo sta bila ob natan čnem upoštevanju do- lo čil pogodbe zanesljiva, zato je bilo razo čaranje avgusta 1926 toliko ve čje. Podjetje je namre č izpadlo iz izbora za nadaljnje nabave, ker je ministrstvo moralo upoševati spremenjena pravila o dovoljenem cenovnem odstopa- nju pri doma čih ponudnikih v primerjavi s tujimi. Pribi- tek so znižali na 5 %, kar pa je podjetje Induplati prese- galo. Tako so posel izgubili, ker je konkurenca ponudila blago tujega izvora za 8 % ceneje. Podjetje iz Domžal s pritožbo ni bilo povsem uspešno. Resda so dosegli raz- veljavitev in ponovitev razpisa, vendar je bilo to tudi vse. Posle so skušali pridobiti tudi druga če. Pristojne so želeli seznaniti z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi in predvsem s kvaliteto lastnih izdelkov. Tako so decem- bra 1926 poslali v Beograd, na naslov poveljstva letal- skih sil, vzorce blaga, lanenega platna za pokrivanje le- tal. Njihov namen je bila jasen: kvaliteta jarškega blaga naj bi po ocenah neodvisnih strokovnjakov presegala kakovost do tedaj uporabljanega blaga francoskega do- bavitelja. Pritožbe in “obleganje” pristojnih so vendarle imeli otipljive u činke. Podjetje Induplati je leta 1932 dobilo vojaški posel. Izbrani so bili za dobavo 25.000 m platna po ceni 15,62 din/m. Pridobljenega posla so bili veseli, vendar jim ni bilo ugodeno na podro čju letalskega pla- tna, kjer so bili prepri čani o svojih konkuren čnih pred- nostih. Ponovno so se pritožili avgusta 1933, ne samo na konkreten posel, temveč tudi na splošno, da kot do- mači proizvajalec nikakor ne pridejo v ožji izbor. In tu se je pokazalo navzkrižje t. i. javnega in podjetniškega interesa. V odgovoru je ministrstvo vojske in mornarice zapisalo, da so ponudbe iz Jarš vedno znatno dražje kot tuja konkurenca in da jih zato odklanjajo, ker da ne morejo ravnati druga če, kot jim to dolo ča zakonodaja. V primeru dobave letalskega platna naj bi bili po obstoje- čih predpisih Induplati lahko dobili pla čilo v višini 24,72 din/m, sami pa so terjali znatno ve č, kar 34 din/m, kar je znatno presegalo dolo čilo o petodstotnem pribit- ku nad ceno tujega ponudnika. Ker primer podjetja In- duplati ni bil izjema, temve č se je ponavljal v množici 82 variacij iz razli čnih predelov države, je nato ministrstvo za vojsko in mornarico navezalo stik z ministrstvom za trgovino in industrijo. Slednje naj bi doma če proizvajal- ce uradno pozvalo, da naj za čnejo proizvajati platno po z razpisom navedenih specifikacijah, ki jih do tedaj še niso izpolnjevali. Hkrati so od ministrstva za trgovino in industrijo zahtevali, da naj ob za četku take proizvodnje ugotovi, kakšno razliko med doma čimi in tujimi cenami je mogo če priznati doma čim proizvajalcem. 136 136 AJ/ASCG, 65–900–1684, 65–953–1770. 83 PROSTORI Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrva- ško je imelo v preteklosti razli čno dinamiko. Pogojeno je bilo z gospodarsko strukturo obeh dežel in seveda z gospodarsko sistemskim okoljem znotraj Habsburške monarhije ali jugoslovanske države v obeh ureditvenih razli čicah. Znotraj teh dveh gospodarskih prostorov sta si bili slovensko in hrvaško gospodarstvo na eni stra- ni komplementarni, na drugi pa konkuren čni. Kom- plementarni sta bili zato, ker se je njuna gospodarska struktura dopolnjevala, denimo ve čji delež in druga čna proizvodna sestava v kmetijstvu na Hrvaškem, kar je omogo čalo izvoz surovin in prehrambnih izdelkov v Slo- venijo, ki je le redko kdaj v poljedelstvu dosegala samo- zadostnost. Tudi surovine in polizdelki hrvaških podje- tij so našli hvaležne odjemalce v Sloveniji. V povra čilo so slovenska podjetja ponujala predvsem industrijske izdelke. Konkuren čni pa sta si bili obe ekonomiji v ti- stem pomenu, da sta iskali prostor ekonomske širitve na jugoslovanskem gospodarskem prostoru, in to v bolj ali manj enakih gospodarskih sektorjih, če odmislimo ladjedelništvo. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je potekalo v dolo čenih kontekstih gospodarsko-social- nega razvoja. Od teh razvojnih stopenj sta bili odvisni tudi raven in dinamika medsebojne gospodarske me- njave. Slovenija in Hrvaška kažeta, da sta se deželi v dolgoro čni perspektivi vedno uvrš čali na samo obrobje evropskih gospodarskih in socialnih procesov. V tem Hrvaški prostori 84 pogledu sta bili zamudniški naciji, Slovenija sicer neko- liko manj kot Hrvaška. Govorimo o desetletju ali dveh razlike v procesih modernizacije in to je bilo dovolj, da se je vzpostavila razlika v stopnjah gospodarske razvito- sti. Gre za stalnico primerjalnih relacij med Slovenijo in Hrvaško, ko je Slovenija nekoliko prehitevala Hrvaško. Poleg tega je potrebno opozoriti, da ne moremo govoriti o enotnosti modernizacijskih procesov na vsem podro- čju. Za obe deželi so bile zna čilne teritorialno-upravna neenotnost in dokaj velike regionalne razlike, ki pa so bile na Hrvaškem nedvomno ve čje. Torej ne more biti nobeno presene čenje in ni č izvirna trditev, da je njuna razli čna uvrstitev posledica dolgoro čno razli čnega ra- zvoja. Prav tako ni presenetljivo, da je te razlike mogo če razložiti le v dolgoro čni perspektivi. V okvirih spreminjanja gospodarske strukture do prve svetovne vojne so razlike najbolj vidne na treh po- dro čjih. Mislimo na skupek industrializacijskih proce- sov, vklju čevanja v širše okolje z izgradnjo železniškega omrežja in na nastajanje finan čnega sektorja. Gre torej za tri kompleksna, soodvisna in za gospodarstvo kot celoto determinantna podro čja in ravno v teh sektorjih so nastajale razlike, ki so potem dolo čevale tudi druga razmerja in relacije v slovensko-hrvaških gospodarskih odnosih. Kmetijstvo v poglabljanju razvojnih razlik ni imelo ve čje vloge. Prvi obrati industrijskega zna čaja se pojavljajo že v prvi polovici 19. stoletja, v dvajsetih in tridesetih le- tih. 137 A potem ni bilo nadaljevanja. Kot smo omenili, je Južna železnica že sorazmerno zgodaj navezala slo- venski prostor v širše evropske okvire. Na Hrvaškem je bil ta proces bolj po časen, in to tako glede na izgradnjo osnovnih linij kot tudi lokalnih omrežij, ki so se v Slove- niji bolj intenzivno gradila v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja. Hrvaška se je v evropski prostor najprej nave- zovala prek slovenskega ozemlja, s priklju čitvijo na Juž- no železnico. Povezava slavonskih ravnic prek Zagreba z Zidanim Mostom je bila pomemben dosežek. Kasneje, po uvedbi dualizma, so prvenstvo dobile železniške po- 137 Lazarevi ć, Od regionalnega k nacionalnemu gospodarstvu, str. 274–275; Kara- man, Industrializacija gra đanske Hrvatske, str. 46–69. 85 PROSTORI vezave prek Budimpešte, tudi proti Bosni. Zaradi tega hrvaško omrežje ni bilo enotno zaokroženo z vmesnimi povezavami niti do prve svetovne vojne. 138 Zelo pomemben dejavnik v hitrejšem gospodar- skem razvoju so prav gotovo tudi denarni zavodi. Te institucije so s finan čnim posredništvom omogo čale fi- nanciranje investicijskih podvigov pri širjenju železni- škega omrežja in industrijskih podjetij. Tako za Slo- venijo kot Hrvaško je bilo zna čilno pomanjkanje ka- pitala in zaradi tega je bil tudi znaten pomen ban čnih institucij izven slovenskega ali hrvaškega prostora na doma čih tleh. Tudi na tem podro čju lahko opazimo slo- vensko prehitevanje, vendar je bila hkrati opazna raz- lika v strukturi denarnih zavodov. Kranjska hranilnica v Ljubljani, kot prvi slovenski denarni zavod, je za čela delovati že leta 1820, kar je spoštljiv dosežek tudi v evropskih okvirih. Prva hrvatska štedionica je stopi- la na svojo poslovno pot četrt stoletja pozneje (1846). Kranjska hranilnica je bila javna finan čna ustanova, v lasti dežele Kranjske, Prva hrvatska štedionica pa je že bila delniška družba. Nasploh so na Hrvaškem pre- vladovale delniške družbe. Hranilnice, kakršne so bile regulativne, kar je bila tudi Kranjska hranilnica, je bilo srečati samo v Dalmaciji, ker je ta sodila v avstrijsko polovico monarhije. Nato je tako kot v industriji sledil ve čdesetleten zastoj. Kranjski hranilnici so se šele od šestdesetih let dalje pridruževale regulativne hranilnice v drugih slo- venskih mestih. Na Hrvaškem je bil proces zamaknjen v sedemdeseta leta, bolj izrazito v osemdeseta leta. Ta- krat so na Slovenskem stopile na prizoriš če še kreditne zadruge, ki so dobesedno omrežile slovenski prostor in v sistem finan čnega posredništva zajele tudi najmanjše prihranke. Šele na prelomu v 20. stoletje so sledile ban- čne delniške družbe. Slovenski vzorec razvoja denarnih zavodov je bil jasen: najprej javne finan čne družbe (re- gulativne hranilnice), nato zadružni sektor in nazadnje še zasebne delniške družbe. Na Hrvaškem je ve č kot o či- tna prevlada zasebnih delniških družb. Zna čilna je bila tudi slovenska prednost pri razvoju zadružne kreditne 138 Karaman, Industrializacija gra đanske Hrvatske, str. 64–65. 86 mreže, ki je bila na Hrvaškem z izjemo srbske manjšine znatno manj pomembna. 139 Razvoj finančnega sektorja, ki je bil sposoben del- no zadostiti povpraševanju po kapitalu, in stabilizacija kmetijstva znotraj evropske konjunkture sta omogo čila tako v Sloveniji kot na Hrvaškem tudi prvi bolj intenzi- ven industrializacijski sunek, a znatno izven t. i. “grün- derbooma”, ki je zajel obmo čje Habsburške monarhije po prehodu v drugo polovico 19. stoletja in je jenjal z gospodarsko krizo po letu 1873. Industrializacija na Slovenskem je stekla nekoliko hitreje v osemdesetih in nato v devetdesetih letih 19. stoletja. 140 Zelo podobno kot pri denarnih zavodih torej, precej kasneje za prvi- mi za četki. 141 Tudi Hrvaška se po svojih zna čilnostih pridružuje Sloveniji, a z nekoliko zamika. Na prelomu v 20. stoletju se je opazneje akumuliral kapital v de- narnih zavodih, kar je spremljala intenzivnejša rast v prehrambni, lesni in tekstilni panogi ter znatno ve čja podjetniška aktivnost na obmo čju severne Hrvaške, prednja čil je Zagreb. 142 Ve čkrat smo že poudarili, da se Slovenija v tem času v mednarodnih gospodarskih primerjavah ni uvr- ščala prav visoko, a Hrvaška je bila še za odtenek bolj po časna kot Slovenija zaradi velikih regionalnih razlik. Dalmacija je denimo sodila med najmanj razvite regije Habsburške monarhije, a v tem ni bila edinstvena na Hrvaškem. Ob koncu tega obdobja se je zaradi razli čnih stopenj gospodarske rasti nekoliko spremenilo razmerje med Slovenijo in Hrvaško. Ker je hrvaška gospodarska rast v času od 1870 do 1910 v povpre čju za 0,1 % 143 pre- hitevala slovensko, se je razlika med njima, resda silno po časi, a v desetletjih vendarle zlagoma zmanjševala. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrva- ško je bilo zaradi bližine, prometne integriranosti in dopolnjujo če strukture zaznavnih dimenzij. Seglo je na vsa podro čja, od medsebojne menjave blaga, kapita- 139 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 19–45; Karaman, In- dustrializacija gra đanske Hrvatske, str. 60. 140 Fischer, Modernizacija, str. 33–41. 141 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 45–49. 142 Karaman, Industrializacija gra đanske Hrvatske, str. 54. 143 Good-Ma, The economic growth, str. 113. 87 PROSTORI la in storitev. Pomembno je opozoriti, da je bila ve čja usmeritev proti Hrvaški del splošnega politi čnega tren- da obra čanja slovenskega pogleda proti jugu, tako tudi na gospodarskem podro čju, kjer je hrvaški trg ponujal obilo priložnosti. Rezultat teh procesov ni izostal, Hrva- ška je že v času pred razsulom Habsburške monarhi- je predstavljala za slovensko industrijo pomemben trg. Ena od anket o izvozu slovenskega gospodarstva, ki so jo izvedle slovenske oblasti ob nastanku nove jugoslo- vanske države, je pokazala, da je veliko število podjetij prodajalo svoje izdelke na hrvaški trg. Podjetja so raz- vrstili v 13 industrijskih in obrtnih panog, pri čemer je izstopalo dejstvo, da je v kar sedmih panogah polovica, ob časno tudi več podjetij, imelo ute čene prodajne poti do hrvaških odjemalcev. Znotraj posameznih panog so najbolj izstopale papirnice in usnjarne ter lesnoprede- lovalna industrija. Opazni so bili tudi deleži podjetij s podro čja kovinske in strojne industrije, gradbeništva in kemi čne industrije. Pri drugih sektorjih je bil obseg sodelovanja manjši. Tipi čna primera sta tekstilna indu- strija in kamnoseštvo, 144 obe panogi sta se na Hrvaškem namre č dobro prijeli. Slovenska podjetja so na hrvaški trg prodajala polizdelke in tudi finalne izdelke. S slo- venske strani je bilo veliko povpraševanje po hrani, ki je prihajala iz Slavonije. Zaznavno je bilo tudi sodelovanje na finan čnem po- dro čju. Slovenske finan čne ustanove so dejavno kreni- le v osvajanje hrvaškega trga. V tem sta izstopali dve ban čni delniški družbi:Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka iz Trsta. Ljubljanska kreditna banka, ki je bila v interesnem obmo čju češkega kapitala, je že kmalu po ustanovitvi stopila na hrvaška tla. Najprej v Dalmacijo, ki je v dualisti čni delitvi bila v avstrijski po- lovici. Le dve leti po ustanovitvi je odprla podružnico v Splitu, ki je uspešno delovala in povezovala obe regio- nalni ekonomiji. Hkrati je prek svojih poslovnih navez na češko Živnostensko banko omogo čala tudi dalma- tinskim poslovnežem dostop do nadregionalnega trga kapitala. 145 Vzoru Ljubljanske kreditne banke je sledi- 144 Fischer, Odprtost, str. 35–43. 145 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 36–37. 88 la tudi Jadranska banka, ki so jo ustanovili slovenski in hrvaški poslovneži v Trstu leta 1905. Že ime banke je govorilo o njenih poslovnih interesih, še bolj pa la- stniška struktura. Med temi je bila na prvem mestu po številu delnic Ljubljanska kreditna banka. Sledile so še Banka i štediona s Sušaka, Prva hrvatska štediona iz Zagreba, Tržaška hranilnica in posojilnica, Prva pu č- ka dalmatinska banka iz Splita, Hrvatska vjeresijska banka iz Dubrovnika in tako naprej. In res se je banka močno angažirala v poslovanju na hrvaškem obmo čju Jadrana. Tako je leta 1908 odprla podružnico v Opatiji. Leta 1911 so pripojili Hrvatsko vjeresijsko banko iz Du- brovnika, s katero je poleg centrale pridobila še njene izpostave v Splitu, Šibeniku in Zadru. A širitve prostora ekonomskega udejstvovanja še ni bilo konec, že nasle- dnje leto je Jadranska banka prevzela še Hrvatsko bo- keljsko štedionico iz Kotorja in tako svoji mreži dodala še podružnici v Kotorju in Metkovi ću. Jadranska banka je tako povsem upravi čila svoje ime, docela je imela po- krito vzhodno jadransko obalo, kjer se je uveljavila kot pomemben gospodarski dejavnik. 146 Obe banki sta na hrvaškem obmo čju opravljali tudi vlogo investicijskih bank in spodbudili nastanek nekaj delniških družb. Tok kapitala pa je bil obrnjen tudi v nasprotno stran. Prva hrvatska štedionica je posegla tudi v slovenski prostor. Leta 1912 je odkupila bančni oddelek podjetja ljubljan- skega trgovca Emerika Mayerja. Na tej osnovi je nato oblikovala svojo ljubljansko podružnico. 147 Posebno intenzivno je bilo sodelovanje na zadru- žnem polju. Slovenija je bila ena od evropskih dežel, kjer se je zadružništvo zelo dobro prijelo. V svoji uspe- šnosti je prednja čilo zlasti zadružništvo Raiffeisnovega tipa. Glavni protagonist tega zadružništva znotraj kato- liškega socialnega gibanja je bil Janez Krek. Rezultati so bili impozantni, saj so ob prelomu stoletja slovensko ozemlje prepredli z razli čnimi tipi zadrug, ki jih lahko uvrstimo v tri osnovne tipe: kreditne, nabavno-prodaj- ne in proizvodne. S tem so pokrili celoto gospodarskih potreb drobnogospodarskega sektorja, predvsem na 146 Pahor, Jadranska banka. 147 Spominski zbornik Slovenije, str. 631. 89 PROSTORI podeželju, a tudi v mestih. Zaradi politi čne razdelitve, ko sta bili Istra in Dalmacija podrejeni Dunaju in ne Budimpešti kot preostalo hrvaško ozemlje, je prihajalo do tesnejših stikov med politi čnimi predstavniki obeh narodov. Tako je ljubljanska “Krekova” Zadružna zveza veliko pripomogla pri vzpostavljanju zadružnega omrež- ja v Istri in Dalmaciji. Z znanjem, izkušnjami in sred- stvi je prisko čila na pomo č politi čnim zaveznikom, da bi prenesli uspešen slovenski vzorec in okrepili hrvaška politi čna in gospodarska izhodiš ča. S pomočjo iz Lju- bljane so ustanovili prek 100 razli čnih zadrug v Dal- maciji. Tamkajšnje zadruge so najprej vklju čevali prek posebnih pokrajinskih pododborov v ljubljansko Zadru- žno zvezo. 148 S priklju čitvijo so bile hrvaške zadruge de- ležne številnih ugodnosti. Omogo čen jim je bil dostop do sistema centraliziranega posredovanja kapitala znotraj omrežja Zadružne zveze, ki je zajemal celotno slovensko ozemlje. Hkrati so bile hrvaške zadruge vklju čene v eno- tno nabavno-prodajno mrežo, kar jim je prinašalo zna- tne prihranke. Kakor hitro se je hrvaško zadružništvo okrepilo, da je bilo sposobno samostojnega življenja, se je v Dalmaciji leta 1907 osamosvojilo v posebno regio- nalno zadružno zvezo. Z nastankom jugoslovanske države sta se tako Slo- venija kot Hrvaška znašli v druga čnem položaju. Biti med najrazvitejšimi deli v državi je bil položaj, ki ga ne Slovenija ne Hrvaška do tedaj nista poznali. 149 Še ta- ko skromni nastavki industrializacije in infrastruktur- na dediš čina habsburške dobe so bili njune izdatne prednosti na jugoslovanskem trgu. Slovenske predno- sti so bile že nekoliko bolj izrazite, zlasti na podro čju zadružništva in izobrazbe prebivalstva. Obe deželi sta v novem okolju doživeli v dvajsetih letih znatno ve čjo investicijsko dejavnost in rast industrijskega sektorja, Slovenija za odtenek izdatneje kot Hrvaška. 150 Hkrati pa sta si obe regionalni ekonomiji bili tekmici na jugoslo- vanskem trgu. Hrvaška podjetja so le malo zaostajala za 148 Zadružni leksikon I, str. 370–379; Narodni gospodar, št. 1/1930. 149 Ho čevar, The Structure, str. 114. 150 Lazarevi ć, Značilnosti industrializacije, str. 43–52; Šimon či č-Bobetko, Industrija Hrvatske, str. 41–76. 90 slovenskimi po u činkovitosti proizvodnih procesov, kot smo spoznali v prejšnjem poglavju. 151 Gospodarsko sodelovanje med obema entitetama se je nadaljevalo. Podlaga in izkušnje izpred prve sve- tovne vojne so tudi v novih razmerah dolo čale dinamiko sodelovanja. Tudi v času med obema vojnama se je na- daljeval vzorec menjav izpred prve svetovne vojne. Hrva- ška je na slovenskem trgu pretežno prodajala kmetijske prehrambne pridelke. Izdatno se je na slovenskem trgu za čelo pojavljati dalmatinsko vino, ki je zlasti v tride- setih letih nemalokrat burilo duhove in izzvalo številne ugovore doma čih interesnih skupin. V dvosmernem to- ku menjave so v skladu z Brezigarjevimi pri čakovanji iz Slovenije hrvaškim odjemalcem ponujali predvsem industrijske izdelke. Panožna struktura je bila zelo bli- zu tisti izpred prve svetovne vojne. Še naprej so bile v ospredju kovinskopredelovalna, papirna, lesnopredelo- valna in usnjarsko-čevljarska industrija. Primer podje- tja, ki je v tem času spremenilo vzorec poslovanja pri delovanju na hrvaškem trgu, je bil Peko. Bilo je eno prvih slovenskih podjetij, ki je gradilo blagovno znam- ko po vsej državi tudi s tem, da je vzpostavljalo lastno maloprodajno mrežo, tudi na Hrvaškem. 152 Ekvivalent na hrvaški strani je bil mednarodni koncern Bata, ki je postavil veliko tovarno pri Vukovarju. In v Ljubljani si je to podjetje omislilo impozantno pala čo, ki še dandanes dominira v centru mesta. Novo obdobje je nastopilo na finan čnem podro čju, kjer je dinamika pove čanega obsega sodelovanja najbolj merljiva. V novi državi je bil Zagreb najve čji finan čni center, predstavljal je tudi do polovice zasebnega ban- čnega kapitala. Ljubljana se ni mogla kosati z njim, fi- nan čne zmožnosti slovenskih bank so bile skromnejše. Ljubljana je bila tako tretji finan čni center v mejah Ju- goslavije. Ekonomski prostor hrvaških, natan čneje za- grebških bank je bil ve čji, kar ni moglo in tudi ni osta- lo brez posledic. Sodelovanje na ban čnem in kapital- skem podro čju se je v času med vojnama okrepilo, in to v obeh smereh. Če je pred prvo svetovno vojno Prva 151 Lazarevi ć, Gospodarski vidiki, str. 49–70. 152 Porenta, Tovarna Peko, str. 123–124. 91 PROSTORI hrvatska štedionica bila izjema s podružnico v Ljublja- ni, pa so se ji v tekmi za naklonjenost slovenskega ob- činstva pridružile še druge banke. Komercialna banka iz Zagreba je zaradi naložb v domžalsko industrijo tam odprla svojo podružnico. Poslovni interesi in udeležbe v mariborskih industrijskih družbah so bili vzrok, da je imela v Mariboru podružnico tudi Jugoslovenska udru- žena banka. V Ljubljani je svoje usluge ponujala Jugo- slovenska banka. 153 Hrvaške banke so aktivno stopale na slovenski trg, Prva hrvatska štedionica je imela pri tem najvidnejšo vlogo, kar je bilo ne nazadnje vidno iz reprezentan čnih prostorov v središ ču Ljubljane. V kaotičnih razmerah po prvi svetovni vojni je slo- vensko-hrvaška Jadranska banka izgubila pomen. Svoje poslovanje je iz Trsta sicer formalno prenesla v Beograd, dejansko pa v Ljubljano, in še naprej širila po- slovanje v Sloveniji in na Hrvaškem, a le za nekaj let. Ko je v postopkih dokapitalizacije vanjo stopil beograj- ski kapital, je ne samo deloma spremenila ime, temve č je z dezinvestiranjem po časi zapustila Slovenijo. Veliko zgodbo o uspehu in slovensko-hrvaškem ban čnem so- delovanju je tako predstavljala Slavenska banka, svoj- čas izjemno ugledna in vplivna banka iz Zagreba. Njen angažma in vpliv v slovenskem gospodarstvu je bil ve- lik, bila je solastnica najve čjih slovenskih gospodarskih družb, pritegnila je veliko prihrankov. Zato je bila ško- da, ko je zaradi neusklajenosti terjatev in obveznosti šla v ste čaj, velika, izgube pri slovenskih pravnih osebah in posameznikih pa velike. Slovenski ban čni “pohod” na Hrvaško je bil manj- šega obsega, a za slovenske banke pomembna postav- ka. Ljubljanska kreditna banka je v času med vojnama dodatno razširila svoje poslovanje na Hrvaškem. Poleg Splita je odprla podružnice v Metkovi ču, Šibeniku, leta 1930 v Zagrebu in leto kasneje še v Varaždinu; slednja se ni obnesla. Ljubljanski bančniki so se na Hrvaškem po čutili dobrodošle, le ob odprtju zagrebške podružni- ce so dobili druga čen vtis. Po poti Ljubljanske kreditne banke se je na Hrvaško podala tudi Zadružna gospodar- ska banka iz Ljubljane, ena zelo pomembnih slovenskih 153 Lajnert, Sustav bankovno-nov čarskih institucija, str. 534–663. 92 bank, nastala neposredno po prvi svetovni vojni. Svoje podružnice je odprla v Đakovu, Splitu in Šibeniku. 154 Na področju zavarovalništva sta obe slovenski za- varovalnici kot prostor pridobivanja premij vklju čevali tudi hrvaške stranke. Tako je Vzajemna zavarovalnica, najstarejša slovenska zavarovalnica, tržila svojo pale- to ponudbe na Hrvaškem prek podružnic v Zagrebu in Splitu. Odlika Vzajemne je bila, da je imela ponudbo prilagojeno širokim ljudskim slojem z nizkimi dohodki. Prednja čila je zlasti na podro čju življenjskih zavarovanj, po policah in premijah je bila prva v državi. Tudi za- varovalnica Slavija je imela predstavništva v Zagrebu, Splitu in Osijeku. Obe zavarovalnici sta na hrvaškem trgu dosegali zadovoljive uspehe, kar je nedvomno tudi pripomoglo k pomembnim deležem na sicer zelo razdro- bljenem jugoslovanskem zavarovalniškem trgu. 155 Tudi s hrvaške strani niso zanemarjali slovenskega zavaro- valniškega trga. Čeprav sta doma či zavarovalnici obvla- dovali ve čino trga, je še zmeraj ostalo dovolj priložnosti za hrvaške zavarovalnice. Tako je v novi državi Croatia samo nadaljevala poslovanje, za četo že pred vojno s po- družnico v Ljubljani. Ker je o čitno obseg poslov narasel, so odprli še dodatno podružnico v Mariboru. Tudi za- grebška zavarovalnica Sava je prek ljubljanske podru- žnice prodajala zavarovalne police v slovenskih krajih. In na koncu velja omeniti še zavarovalnico Triglav. Njen sedež je bil sicer prvotno v Beogradu, vendar so z nje- govim prenosom v Zagreb uskladili formalno stanje z dejanskim. Pod tem imenom je Slovenijo pokrivala iz Ljubljane vse do leta 1935, ko se je zlila v zavarovalni- co Ujedinjeno osiguravaju če društvo. 156 Tu pridemo do zanimive oziroma kar ironi čne situacije. Triglav je bila hrvaška zavarovalnica. Leta 1935 se je združila z be- ograjsko zavarovalnico Vardar, ki jo je ustanovila zelo ugledna ljubljanska banka Kreditni zavod za trgovino in industrijo, in nastane zavarovalnica Ujedinjena. Čas druge svetovne vojne je Slovenijo in Hrvaško postavil v povsem druga čen položaj. Slovenija je bila 154 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 59–70. 155 Lajnert, Sustav bankovno-nov čarskih institucija, str. 534–663. 156 Ravno tam, str. 534–792. 93 PROSTORI razkosana na različne okupacijske in pravne sisteme: nemškega, italijanskega in madžarskega. Majhen del slovenskega ozemlja je okupirala tudi Neodvisna država Hrvaška. Komaj vzpostavljena enotnost slovenskega go- spodarskega prostora na dveh tretjinah etni čnega oze- mlja je bila na mah odpravljena. Ne samo razkosanje slovenskega ozemlja, sledile so še denarne reforme in prilagajanje slovenskega gospodarstva vojaškim in poli- ti čnim ciljem okupatorskih držav. S temi ukrepi je bilo slovensko premoženje razvrednoteno, zna čaj slovenske- ga gospodarstva pa povsem spremenjen. Na nemškem okupacijskem podro čju lahko vse ukrepe povzamemo z izrazom “arianizacija” premoženja, in to tako na po- dro čju industrije in trgovine kot tudi na podro čju fi- nan čnih družb. Italijanska okupacijska uprava je sicer imela enak cilj kot nemška, vendar je bolj prisegala na postopnost. 157 Položaj Hrvaške je bil nasprotno druga- čen. Oblikovala se je hrvaška država, Neodvisna država Hrvaška. Kot tesna nemška zaveznica je imela v pred- videnem novem nacisti čnem evropskem redu vendarle svoje mesto. Gospodarsko je bila Neodvisna država Hr- vaška vpeta v koncept nemškega “Großraumwirtschaft- skonzeption”. V maniri predvojne politike so Nemci z razli čnimi ukrepi, denimo z ve čanjem lastniških deležev v hrvaških podjetjih ali prek trgovinskih odnosov v pre- vladujo či klirinški obliki, postavili hrvaško gospodar- stvo in prebivalstvo v službo lastnih vojaško-ekonom- skih interesov. Hrvaška notranja gospodarska politika, ki jo je ozna čevalo zgledovanje po nacisti čnih in fašisti č- nih vzorih, se je izkazala za polom. Nekompetentnost in nesposobnost upravnega aparata na gospodarskem podro čju sta bili, poleg notranjepoliti čne nestabilnosti in naraš čajo čega odporniškega gibanja, odlo čilni, da je do konca vojne hrvaško gospodarstvo obti čalo v razsu- lu. Izjemno znižanje industrijske proizvodnje, kmetijske pridelave in prireje ter upad legalne trgovine sta bila znak globoke gospodarske krize. Na drugi posledi čni strani ni bilo mogo če spregledati vseobsežnega pomanj- kanja in naglo naraš čajo če inflacije. Ustaška vlada je seveda monetarizirala primanjkljaje, da je lahko amor- 157 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 165–173. 94 tizirala izpad realnih dohodkov za kritje delovanja dr- žave. Samo v ponazoritev razmer naj navedemo, da se je koli čina denarne mase v obtoku do novembra 1944 pove čala za ve č kot 1700 %, pa vojne še ni bilo konec. 158 Posledice so bile jasne in neizogibne. Na eni strani ve- liko razvrednotenje finan čnega premoženja in kapital- skih naložb, obubožanje prebivalstva in velika preraz- poreditev premoženja. Skopo orisan gospodarski položaj v Sloveniji in na Hrvaškem v času druge svetovne vojne neizogibno vodi k sklepu, da ni bilo prav veliko prostora za gospodarsko sodelovanje. Okoliš čine so se dramati čno spremenile. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so se slovenske ali hrvaške gospodarske družbe znašle v povsem razli čnih položajih. Hrvaška podjetja so bila brez dvoma v ugo- dnejšem položaju. Dejstvo, da so se znašla v hrvaški nacionalni državi, jim je omogo čalo druga čen statu- sni položaj. Če v slovenskih delih, ki so jih okupirali Nemci, govorimo o “germanizaciji”, pa je nasprotno od aprila 1941 dalje za Hrvaško zna čilna “kroatizacija” go- spodarskih subjektov. Lastniška struktura podjetij se je ponovno usklajevala s politi čno stvarnostjo. Ost tega procesa je bila na Hrvaškem usmerjena predvsem proti srbskim in židovskim podjetjem. Sestavni del “kroati- zacije” gospodarstva je bila tudi monetarna reforma z uvedbo hrvaške nacionalne valute, kune. Če so sloven- ska podjetja na Gorenjskem in Štajerskem povsem iz- gubila slovenski zna čaj, se za hrvaške gospodarske su- bjekte ni veliko spremenilo. Kot podjetja iz zavezniške države so še zmeraj lahko razvijala svoje poslovanje s slovenskimi obmo čji pod italijansko ali nemško okupa- cijo. Seveda če je bilo to v vojnih razmerah še mogo če, kajti poleg obojestranskega interesa je bilo potrebno upoštevati še zahteve okupatorskih oblasti. U činkovale so nove dimenzije, saj je okupacija slovenskega ozemlja pretrgala ustaljene poti in na čine sodelovanja. To je bil torej specifi čen čas, ko je bila gospodarska pobuda zelo utesnjena. Zato ne presene ča, da je raven sodelovanja mo čno upadla oziroma se je omejevala na najbolj skromne ravni. Bolj zanimiva je usoda hrvaških 158 Sundhaussen, Wirtschaftsgeschichte Kroatiens. 95 PROSTORI oziroma slovenskih gospodarskih subjektov na hrva- škem oziroma slovenskem ozemlju v tem času. Podru- žnici hrvaških bank v Ljubljani – gre za Prvo hrvatsko štedionico in Jugoslovensko banko, katera centrala v Zagrebu je v duhu časa zamenjala ime v Hrvatsko ban- ko – sta bili postavljeni pod sekvester. Njuno poslova- nje je bilo mo čno skr čeno. Zlasti so bile problemati čne naložbe na nemškem okupacijskem obmo čju Gorenjske ali Štajerske. Postale so stvar pogajanj, morale bi jih predati germaniziranim ustanovam. V dosti boljšem položaju nista bili niti podružnici Komercialne in Ju- goslovenske udružene banke, slednja je v novih raz- merah postala Hrvatska udružena banka. Obe sta bili zapisani likvidaciji. 159 Enakega pristopa je bilo deležno tudi zavarovalništvo. Hrvaškim zavarovalnicam (Sava, Croatia, Zedinjena) je bilo prepovedano delo, njihovo delo in stranke so prevzele italijanske zavarovalnice v Ljubljanski pokrajini, na Štajerskem in Gorenjskem pa avstrijske. 160 Nedore čena in negotova je bila tudi usoda podru- žnic Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke na Hrvaškem med vojno. Pod nadzorom so le ve- getirale. Bolj jasne razmere so bile na zavarovalniškem podro čju. Ljubljanska Slavija se je novim razmeram pri- lagodila tako, da je svojo zagrebško podružnico preo- blikovala kot zastopstvo za celotno obmo čje Neodvisne države Hrvaške pod novim imenom Slavija osiguravaju- ča banka Ljubljana, ravnateljstvo za Nezavisnu državu Hrvatsku. Podružnice je imela v Osijeku, Sarajevu in Zagrebu. Tudi Vzajemna zavarovalnica se je prilagodila novim razmeram in svoje poslovanje reorganizirala ta- ko, da je zagrebško podružnico preoblikovala v direkcijo za obmo čje Neodvisne države Hrvaške, podružnico pa je imela še v Sarajevu. V novih časih je slišala na ime Uzajamno osiguravaju će društvo Ljubljana, direkcija za Nezavisnu državu Hrvatsku. 161 S komunisti čnim prevzemom oblasti po letu 1945 se je položaj Slovenije in Hrvaške zopet spremenil. Ne 159 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 165–173. 160 AS, 1116, 152. 161 Lajnert, Sustav bankovno-nov čarskih institucija, str. 534–792. 96 samo, da sta kot komunisti čni republiki pridobili atrri- bute državnosti, s centralno-planskim modelom sta se spremenila vsebina gospodarstva in koordinacijski me- hanizem. Prehod v centralnoplanski sistem z neprikrito težnjo po samozadostnosti je tako kot v drugih komuni- sti čnih državah povzro čil pospešeno industrializacijo. 162 Sobivanje Slovenije in Hrvaške znotraj jugoslovanske države po letu 1945 bomo ponazorili še z dvema gra- fi čnima prikazoma. V prvem bomo predstavili rast bru- to družbenega proizvoda 163 sumarno, v drugem pa na prebivalca. Metodološko oba temeljita na stalnih cenah in ponazarjata dolgoro čno tenden čno razvojno linijo v gospodarstvu v socialisti čnem obdobju. Gibanje rasti družbenega proizvoda kaže, da sta bili Slovenija in Hrvaška v razli čnih razvojnih razme- rah. Slovenski družbeni proizvod je po za četku reform z decentralizacijo odlo čanja, to je z odpravo centralno planskega sistema, redno presegal rast jugoslovanske- ga povpre čja. Malenkostne razlike so za čele nastajati na za četku šestdesetih let in se nato do razpada države 162 Berend, Centralna i isto čna Evropa. 163 Družbeni proizvod je znatno ožji pojem in je temeljil na proizvodnem principu in ni vklju čeval vrednosti storitvenega sektorja. 164 Jugoslavija 1918–1988, str. 101; Statisti čni letopis 1991, str. 176. Diagram št. 7: Družbeni proizvod Jugoslavije, Slovenije in Hrvaške 1952–1987 v stalnih cenah 164 97 PROSTORI samo pove čevale. Nadpovpre čna rast družbenega proi- zvoda v Sloveniji se kaže v druga čni dimenziji, če upo- števamo, da je jugoslovansko povpre čje že vklju čevalo tudi slovenske dosežke in je bilo tako znatno višje, kot bi bilo sicer. Če je bila Slovenija glede rasti ustvarjene- ga družbenega proizvoda nadpovpre čna, pa pri Hrvaški lahko opazujemo druga čno zgodbo. Zlasti od šestdese- tih let naprej se razlika v stopnjah rasti med Slovenijo in Hrvaško rahlo pove čuje, od sedemdesetih let dalje pa se močno poglobi. Hkrati je to tudi čas, ko za čne Hrvaška opazno zaostajati v rasti družbenega proizvoda za jugoslovanskim povpre čjem, ki se seveda viša tudi s slovenskim odstopanjem navzgor. 165 Te razlike se odražajo tudi v gibanju družbenega proizvoda na prebivalca, ki pove nekoliko ve č kot su- marni pregled. Če primerjamo razmerje med sloven- skim in hrvaškim družbenim proizvodom na prebivalca, se nam še bolj plasti čno izrišejo gibanja, ki smo jih že spoznali. Hrvaška pozicija se je v primerjavi s Slovenijo 165 Jugoslavija 1918–1988, str. 105. Diagram št. 8: Družbeni proizvod na prebivalca v Jugoslaviji, Sloveniji in na Hrvaškem 1952–1987 v stalnih cenah 165 98 dolgoro čno slabšala. Razmerje med slovenskim in hrva- škim družbenim proizvodom na prebivalca se je v po- vojnem obdobju precej spremenilo. Z najbližje vrednosti sredi petdesetih let do časov pred razpadom države se je spustilo za približno petino. Nasproti jugoslovanskemu povpre čju pa je Hrvaška vzdrževala bolj ali manj ena- ko relacijsko vrednost oziroma prednost. Razlike so bile torej o čitne in so nastajale iz najrazli čnejših vzrokov, republiških, zveznih in mednarodnih. Preplet komple- ksnih dejavnikov in spremenljivk je dobil kon čni izraz v stopnjah gospodarske rasti. Po relevantnih ocenah naj bi bila dolgoro čna stopnja gospodarske rasti v Sloveniji v zadnjem poldrugem stoletju za 0,2 % 166 višja kot na Hrvaškem. In ta na videz majhna razlika, ki je postala o čitna od sedemdesetih let naprej, je v razvojnem pogle- du na dolgi rok oddaljevala Slovenijo od Hrvaške. Povojno gospodarsko sodelovanje je potekalo v dru- ga čnem sistemskem okolju. Nosilci nekdanjega sodelo- vanja so izginili v procesih podržavljenja gospodarskih subjektov. V celotnem povojnem obdobju je sodelovanje prešlo ve č faz, prav gotovo pa je bila najve čja prelomni- ca opuš čanje centralnoplanskega sistema na začetku petdesetih let. Šlo je za proces, ki je v naslednjih dese- tletjih sproš čal okvire gospodarske pobude in omogo čal nove oblike gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Prav gotovo ni odve č že takoj na za četku jasno opozoriti, da je bila Hrvaška za Slovenijo ves čas najpomembnejša partnerica med vsemi jugoslovanski- mi republikami. Druga če pa je bilo na Hrvaškem, kjer je Slovenija glede obsega sodelovanja zaostajala za Srbijo. Pomembno je tudi opozoriti, da so jugoslovanske repu- blike le majhen delež lastnega družbenega proizvoda usmerjale v medrepubliško menjavo ali izvoz. Denimo Slovenija je bila kot najbolj industrializirana jugoslo- vanska republika še najbolj odprta. A tudi Slovenija je okoli 60 % družbenega proizvoda porabila znotraj la- stnih meja. V medrepubliško menjavo ga je šlo med 20 in 25 %. Številke so v posameznih obdobjih sicer variira- le, vendar ne toliko, da bi spreminjale osnovno trditev. Ve čje republike so bile manj odvisne od medrepubliške 166 Good-Ma, The economic growth, str. 113. 99 PROSTORI menjave in so imele ve čji delež družbenega proizvoda, ki so ga porabile doma. Prve podatke o menjavi med republikami, ki pa ne zajemajo podatkov o celoti, temve č samo o proizvodnem vidiku, so objavili za leto 1968. Na osnovi teh podatkov lahko sklenemo, da je imela Hrvaška v skupnem pozi- tiven saldo s Slovenijo. To je bila le ena plat, ki je za- krivala dejstvo, da je ob tem imela veliko bolj neugodno strukturo menjave kot Slovenija. Na podro čju metalur- gije, kovinske in elektroindustrije ter lesnopredelovalne industrije je imela negativen saldo. To pa so bila po- dro čja z najve čjimi posrednimi u činki na rast družbe- nega proizvoda zaradi višje dodane vrednosti. V takih razmerah tudi presežek v drugih industrijskih panogah z nižjimi stopnjami dodane vrednosti ni zmogel odtehta- ti hrvaškega primanjkljaja pri industrijskih vejah z višjo dodano vrednostjo. Tako se je že takrat zastavilo vpra- šanje, ali ima Hrvaška s pozitivnim skupnim saldom in- dustrijske proizvodnje in negativnim saldom trgovskega blaga pozitivne sumarne u činke na družbeni proizvod. Pozitivni efekti skupne bilance pri industrijskem blagu so bili manjši, ker so v njem prevladovali presežki na podro čjih z manjšimi posrednimi efekti na rast druž- benega proizvoda. Kakor so kazali podatki, je bila do- mneva, da bo hrvaško gospodarstvo kot celota deležno negativnih multiplikativnih efektov, stvarna. Ta proces je bil viden v sedemdesetih letih in tudi pojasnjuje na- raščanje razvojne razlike med Slovenijo in Hrvaško. Da ne bi pozabili ali bili enostranski, je vendarle potrebno dodati še pomembno opozorilo, da je Hrvaška v menjavi z vsemi ostalimi jugoslovanskimi republikami, s samo ob časno izjemo Vojvodine, imela dolgoro čno konstanten presežek in je bila ona tista, ki je žela ugodnosti bolj konkuren čne gospodarske strukture. Slovenska plat menjave s Hrvaško je že razvidna iz predstavitve hrvaških razmerij do Slovenije. V letu 1968 je imela Slovenija v odnosih s Hrvaško v skupnem pozitiven saldo menjave, zlasti v dolo čenih industrij- skih vejah. Le na podro čju energetike, nekovinske in prehrambne industrije je imela negativen saldo. Vendar to za slovensko bilanco menjave ni moglo biti problema- ti čno, saj je šlo za proizvode z najmanjšimi posrednimi 100 u činki na višino in rast družbenega proizvoda. Izguba na teh podro čjih je bila majhna v primerjavi s pridobi- tvami na ostalih, bolj donosnih podro čjih industrije. 167 V skupnem enake rezultate, a vendarle z rahlimi odstopanji, ki niso kazila skupne slike, so potem izka- zala tudi nadaljnja merjenja medrepubliške menjave. Denimo v letih 1978 168 in 1987, 169 slednja je bila ob- javljena v letu 1991. Vzrok stati čnih razmerij je iskati v dejstvu, da je vse od leta 1974 dalje medrepubliška menjava blaga in uslug kazala tendence zmanjševa- nja obsega, vendar se je sredi osemdesetih let za čela vračati v ustaljene okvire. Nastanek t. i. “nacionalnih/ republiških ekonomij” po sprejetju ustave leta 1974 je imel vidne posledice. Ponovna rast obsega medsebojne menjave se je za čela v osemdesetih letih, ko je Jugo- slavija zapadla v krizo in se je za čelo administrativno urejanje zadev iz centra, ki je obseg menjave vra čalo proti izhodiš čni vrednosti. Tu naj bi ti čal vzrok, da se v času 1968–1987 razmerja medrepubliških odnosov pri menjavi niso bistveno spreminjala. 170 Tako je Hrvaška v odnosih s Slovenijo še zmeraj imela velik in dolgoro čen deficit. Prav tako je kot stal- nica obstala značilnost, da je imela Hrvaška s Slovenijo primanjkljaj v skoraj vseh storitvenih dejavnostih, naj- bolj v trgovini in gradbeništvu, medtem ko je imela na podro čju industrijskih izdelkov še vedno suficit. 171 Njen skupni primanjkljaj v menjavi s Slovenijo oziroma slo- venski presežek v menjavi s Hrvaško je bil okoli 17 %. V skupni vsoti hrvaške menjave s Slovenijo so njene pro- daje v Slovenijo predstavljale 31 %, nabave v Sloveniji pa 37 % vseh njenih nakupov v jugoslovanskih repu- blikah. 172 S slovenskega zornega kota so bila razmerja 167 Kuzmin, Medrepubliške blagovne menjave. 168 Prodaja po republikah, 1981. 169 Prodaja po republikah, 1991. 170 Sirotkovi ć, Hrvatsko gospodarstvo, str. 48–49. 171 Ravno tam. 172 Izra čunano po podatkih iz zgornje opombe. Pomenljivo je, da Sirotkovi ć v delu, ki je izšlo leta 1993, uporablja že izraza izvoz in uvoz tudi za čas statusa Hrvaške kot jugoslovanske republike, ker je knjigo pisal s stališ ča hrvaške državnosti po letu 1991. Bolj ustrezno bi se bilo držati izrazov prodaja in nabava, kakor so ju upora- bljali sodobniki. Razlika ni zgolj semanti čna, temve č tudi globoko vsebinska. Pojma prodaje in nabave iz tedanjega časa sta namre č znatno ožja od pojma izvoz in uvoz, temeljita na proizvodnem principu in nikakor ne vklju čujeta celotne menjave, kar 101 PROSTORI druga čna. Hrvaški dobavitelji so predstavljali kar 47 % vseh slovenskih nabav na jugoslovanskem trgu. Ko k te- mu priklju čimo še tretjinski delež srbskih podjetij, vidi- mo, da je bila Slovenija izrazito usmerjena v obe najve čji jugoslovanski republiki pri nabavah na jugoslovanskem trgu. Zato pa je imela bolj uravnoteženo prodajo, kjer je hrvaškim odjemalcem pripadal malo manj kot tretjinski delež. 173 O čitno je, da sta Slovenija in Hrvaška, skupaj s Srbijo, najbolj intenzivno sodelovali in je na njih odpadel tudi ve činski delež menjave na notranjem trgu. Hkrati pa je bil delež družbenega proizvoda, ki je šel v medre- publiško menjavo, nasproten od velikosti republike. In tega dejstva tudi sodobniki niso prezrli. Kot smo videli, je medrepubliško gospodarsko so- delovanje postajalo aktualen problem proti koncu šest- desetih let. Še bolj je postalo pomembno po sprejetju ustave leta 1974. Po tej ustavni reformi so se oblikovala t. i. “nacionalna/republiška” gospodarstva in vlade ozi- roma izvršni sveti republik so se za čeli tako tudi obna- šati. Gospodarska menjava je postala stvar dogovora, skorajda pogajanj. Zato v sedemdesetih in osemdesetih letih ni bilo presene čenje, da so se predstavniki repu- blik medsebojno sestajali in razpravljali o modalitetah gospodarskega sodelovanja. Denimo o sodelovanju v določenih panogah ali podro čjih, o skupnih naložbah ali celo o skupnem nastopanju na tretjih trgih, tedaj so mislili še tuje. Zdelo se je, kot da opisujejo meddržavna srečanja. Zato ni presene čenje, da je bila zna čilnost de- lovnih sre čanj republiških vodstev dosledno zastopanje lastnih republiških interesov, ki so bili praviloma tež- ko uskladljivi. Nezaupanje je bilo zaznavno, slovenski udeleženci so ga pogosto ob čutili. Ozra čje mnogokrat ni bilo naklonjeno reševanju oziroma pojasnjevanju stvar- no obstoječih nesporazumov, da se ti ne bi sprevrgli v konflikte. Slovenske izkušnje s Hrvaško so bile v tem času mešane. Na zvezni ravni sta se republiki bolj ali manj redno podpirali pri kreiranju gospodarskega sistema in politike, kar je na čeloma zadovoljevalo obe strani. se za termine uvoz in izvoz tudi pri čakuje. 173 Prodaja po republikah, 1991. 102 Ko pa sta prešli na podro čje konkretnega sodelovanja, ubranosti ni bilo ve č. Slovensko videnje je bilo dvojne narave. Hrvaška je bila eni strani za Slovenijo zelo po- memben trg na prodajni in nabavni strani, ki ga je bilo potrebno ohranjati, in če je le bilo možno, tudi širiti s poglabljanjem sodelovanja. So časno pa so se na podlagi izkušenj težko izogibali vtisu o muhavosti in nezaneslji- vosti hrvaških stališ č, ki so le stežka vklju čevala posluh za slovenske interese. Na črti sodelovanja so bili obsežni, a stvarnost je krenila svojo pot. Ob čutek konkuren čnosti je bil zazna- ven. Republiki sta se tako odrekli gradnje rafinerije v Kopru, ker so bile skomine po monopolu hrvaškega naf- tnega podjetja INA prevelike. Na podro čju kemi čne in- dustrije naj bi bilo razumevanja sicer malo ve č, a kljub temu Hrvaška ni dopustila vstopa slovenskih podjetij na njihov trg. Enaka zgodba se je ponavljala v turisti č- ni dejavnosti. Nesporazumi se niso izognili železniškega prometa. O uporabi enotne tehnologije ni bilo mogo če dose či soglasja, zato je bilo potrebno v Dobovi menjavati lokomotive. Nesporazumi so spremljali tudi dogovarja- nje o istrski progi, ki ji poslovno ni najbolje kazalo. Na drugi strani Slovenija ni kazala interesa za hrvaške že- lezniške na črte v Istri in Kvarnerju. Hrvaška je na čelno sicer podpirala krepitev slovenskega ribištva, a hkrati ni podprla uvoza ribiških ladij za slovensko floto. Pravi konkuren čni boj pa se je bil med dvema elektrotehni č- nima velikanoma Iskra in Kon čar. Iskra je prisegala na Siemensovo tehnologijo, hrvaško podjetje na tehnološko znanje švedskega Ericssona. Iskri je uspelo zagotoviti si vodilni položaj na jugoslovanskem trgu, kar zbujalo nemalo nejevolje v Zagrebu, da ne re čemo zamere. V enako konkuren čnem odnosu sta bili pristaniš či Koper in Reka oziroma Splošna plovba Piran in hrvaška Jugo- linija. Na ban čnem podro čju uspeh in ugled Ljubljanske banke ni bil deležen naklonjenosti. Ljubljanska banka se je namre č uveljavila kot vsejugoslovanska banka z izpostavami, v tedanjem jeziku temeljnimi bankami, po vseh republikah. Še posebej mo čno na Hrvaškem, kjer je financirala nekaj pomembnih investicij. Nasprotno hrvaške banke niso zmogle dovolj mo či ali volje, da bi prodirale na slovenski trg, kot so to še po čele pred dru- 103 PROSTORI go svetovno vojno. A je zato hrvaška Croatia bila pan- dan slovenskemu Triglavu v zavarovalništvu tudi na slovenskem in ne samo na hrvaškem trgu. Kljub vsemu velja omeniti, da je bila uresni čena vr- sta manjših oziroma manj ambicioznih projektov gospo- darskega sodelovanja in skupnih vlaganj, zlasti na po- dro čju kmetijstva in prehrambne industrije, kjer so bila slovenska podjetja še posebej zainteresirana. Najve čji projekt slovensko-hrvaškega gospodarskega in tudi politi čnega sodelovanja pred razpadom jugoslovanske države je bila prav gotovo izgradnja Jedrske elektrarne Krško, ki naj bi znatno pokrivala potrebe po elektriki v obeh republikah. Projekt je bil finan čno, projektantsko, tehnološko in izvedbeno zahteven, za eno samo republi- ko celo prezahteven. Zato sta se ga obe republiki lotili skupaj. Krško naj bi bila prva elektrarna v nizu dveh. Zanimivo pri tem je, da kake posebne naklonjenosti na Hrvaškem, tudi ali predvsem zaradi bližine Zagreba, ni bilo. Hrvaška stran je bila nezaupljiva do pobude, izražala je dvome o dejanski implementaciji njene po- godbene pravice do polovi čnega upravljanja elektrarne na slovenskih tleh. Preigravala je tudi druge, cenejše možnosti za stabilno dolgoro čno oskrbo z elektri čno energijo. A politi čni pritisk je opravil svoje. Pomisleki so bili umaknjeni, finan čna sredstva v tujini zagotovljena s posredovanjem Ljubljanske in Zagrebške banke in po podpisu pogodbe z ameriškim podjetjem Westinghouse se je gradnja konec leta 1974 za čela. 174 Elektrarna je pridobila dovoljenje za obratovanje, to je za redno vklju- čitev v omrežje, leta 1984. V okvirih gospodarske izmenjave je potrebno všteti še medsebojne migracije, ki so poleg socialnega in kul- turnega tudi gospodarski fenomen. Dejstvo je, da so ekonomski vplivi ve čjih hrvaških gospodarskih središ č, denimo Zagreba ali Reke, segali tudi na slovensko ob- močje, in to je spodbujalo migracije s slovenske strani na Hrvaško. Govorimo lahko o tradicionalnem migracij- skem toku. Nasprotni tok iz Hrvaške, kjer ekonomsko razvojni procesi niso dohajali slovenske dinamike in je bil obseg razpoložljive delovne sile ve čji kot v Sloveniji, 174 Prin či č-Borak, Iz reforme v reformo, str. 79–80, 99, 103, 326–327, 357 104 se je intenziviral v času po drugi svetovni vojni. Sloveni- ja je po letu 1945 prestopila v skupnost industrializira- nih držav, kjer je od šestdesetih dalje primanjkovalo de- lovne sile in jo je bilo potrebno uvažati. Ni presene čenje, da so Hrvati (bodisi iz Hrvaške ali Bosne in Hercegovine) postali ena najštevil čnejših priseljenskih skupnosti v Sloveniji. 175 Tok priseljevanja se je torej obrnil v naspro- tno stran kot v 19. stoletju. Poldrugo stoletje je prav gotovo doba, ko se po- samezne poteze histori čnega razvoja iz čistijo in se po- kažejo veliko bolj jasno kot v krajših časovnih enotah. Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Hrvaške je bi- lo v preteklosti obsežno in razvejano, segalo je na vsa podro čja gospodarske menjave. V zadnjem poldrugem stoletju sta obe strani s procesi modernizacije šli skozi transformacijo družbenega, gospodarskega in politi č- nega življenja. Med obema gospodarskima podro čjema so se so časno prepletali obsežni tokovi blaga, kapitala, storitev in ljudi v korist obeh strani in to je kot histo- ri čna konstanta zaznamovalo slovensko-hrvaške gospo- darske odnose v dolgoro čni perspektivi. Vse do osamosvojitve obeh držav v letu 1991 sta bili le regionalni ekonomiji, del enotnih, širših nacio- nalno-gospodarskih obmo čij, avstro-ogrskega oziroma jugoslovanskega. Med njima ni bilo fizi čnih meja, ki bi omejevale ali obremenjevale trgovinske, kapitalske ali socialne odnose. Sodelovanje je dinami čno nara- ščalo s pospeševanjem procesov gospodarske in soci- alne modernizacije obeh dežel. Širila in diverzificirala se je gospodarska struktura, s tem pa tudi priložnosti za gospodarsko sodelovanje. Partnerski odnos se je na gospodarskem podro čju vzpostavil že v času pred pr- vo vojno. V jugoslovanski dobi se je prepletenost obeh gospodarstev še poglobila. Kot zna čilnost časa po prvo- decemberskem poklonu dinastiji Kara đorđevi ćev ne ka- že prezreti zna čilne histori čne izkušnje. V gospodarskih stikih je za Slovenijo jugoslovansko dimenzijo pomenilo že sodelovanje s Hrvaško. Prek Hrvaške se je Slovenija navezovala na jugoslovanski prostor in prek Slovenije se je Hrvaška prometno navezovala na evropski prostor. 175 Lazarevi ć, O stoletju industrije, str. 101–115. 105 PROSTORI Najbolj izrazito je bilo to politi čno pred prvo svetovno vojno in tako je bilo nato v ekonomiji oziroma pri eko- nomskem vživljanju v jugoslovansko nacionalno-eko- nomsko obmo čje. Izkušnja tudi govori, da gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ni bilo enako pomembno za obe strani. V Sloveniji je bila menjava s hrvaško republiko znatno ve čja postavka kot za Hrvaško. Dejstvo, da je bi- la Hrvaška prva slovenska partnerica na gospodarskem podro čju, na Hrvaškem ni veliko štelo. Njihovi interesi, politi čni in gospodarski, so bili drugje. Zaradi preplete- nosti in zapletenosti srbsko-hrvaških razmerij na ob- močju Hrvaške, Bosne in tudi Vojvodine je bil strateški pogled hrvaške politike obrnjen proti jugovzhodu, kar se je poznalo tudi na podro čju gospodarstva, regionalne usmerjenosti hrvaških gospodarskih pobud, ekonom- sko-politi čnih strategij in razvojnih koncepcij. Hrvaška je na tem podro čju uveljavljala konkuren čne prednosti, ki jih je imela Slovenija na njenem trgu. Tu je ustvar- jala presežke, da je lahko krila primanjkljaj v menjavi s Slovenijo. A tudi na ta trg ji je Slovenija sledila, sicer z veliko manjšim deležem, a zadostnim, da je Hrvaški postala neposredna tekmica tudi na tem geografskem obmo čju poleg njenega domačega trga. Konkuren čni odnos obeh gospodarstev je nemalokrat vzbujal ob čut- ke prikrajšanosti in nezaupanja. Percepcija tega vzaje- mnega čutenja se je v razli čnih obdobjih manifestirala v modificiranih oblikah, v časih bolj izrazito, drugi č pač manj. A nesporazumi so postali bolj izraženi v novejših obdobjih, ko sta obe republiki znotraj jugoslovanske fe- deracije na gospodarskem podro čju pridobili toliko pri- stojnosti, toliko avtonomnih politi čnih in gospodarskih orodij, da sta lahko zastopali lastne ekonomske interese – in takrat postanejo razlike o čitne tudi v o čeh javnosti. 106 Kmetijstvo je bilo v ekonomskem razvoju Slovencev zelo pomembno. Le kratek čas proti sodobnosti ne igra več najpomembnejše gospodarske panoge. Moderno po- dobo je začelo pridobivati že v devetnajstem stoletju, v času po zemljiški odvezi, ki jo lahko opredelimo kot pr- vo množi čno privatizacijo na Slovenskem. Akt zemlji- ške odveze, pa tudi spremljajo ča regulacija odkupa sta skupaj z drugimi ukrepi gospodarske politike ustvar- jala osnovne razmere za svobodno gospodarjenje tudi v kmetijstvu. Kmetje so bili tako definirani kot samo- stojni gospodarski subjekti, na sistemski ravni jim je bilo omogo čeno svobodno vklju čevanje v gospodarsko življenje po pridobitniški logiki. To vklju čevanje kmetov v gospodarsko življenje pa je potekalo v okvirih kapitalisti čne ekonomije, ki je terjala preraš čanje plotov naturalnega gospodarjenja. Kmetje in kmetijstvo kot panoga so intenzivneje stopili na pot komercializacije gospodarjenja. U činki tega pro- cesa so bili na slovenskem podeželju veliki in soodvisni, odražali so se tako navzven kot tudi navzno ter. Med no- tranje u činke štejemo spremembo kme čke psihologije, saj se tudi na podeželju namesto ob čestva vedno bolj uveljavljata individualizem in pridobitništvo. Zunanji u činki, ki so seveda merljivi, se izražajo v težnji k optimalizaciji velikosti kmetij glede na kulturo, kateri se kmet posve ča, in glede na uporabljana orodja oziroma stroje. Zaradi ekonomske nuje se morajo kmeti- je iz dotedanjega vsestranskega udejstvovanja preusme- Kmetijski prostori 107 PROSTORI riti v dolo čene panoge, za katere imajo boljše razmere in v katerih lahko uveljavijo svoje prednosti. Ta specializa- cija ni nujno enostranska; najve čkrat se kmetje ukvar- jajo z ve č panogami, ki se medsebojno dopolnjujejo. Med zunanje u činke prehajanja kmetijstva v denar- no gospo darstvo prištevamo tudi drobitev kmetij, ki je posledica napredujo če individualizacije, sprožajo jo pa tudi ekonomski vidiki. Drobitev posesti je manjša ozi- roma je ni tam, kjer je dana možnost odtoka odve čne podeželske delovne sile v druge sektorje, in seveda ve čja tam, kjer se industrializacija še ni pri čela oziroma sla- bo napreduje. Skladno z drobitvijo kmetij se zmanjšuje možnost zagotavljanja kme čke eksistence izklju čno v kmetijstvu. To kmete sili v iskanje postranskih zasluž- kov izven kmetijstva, kar zopet pospešuje prodiranje denarnega gospodarstva na podeželje. 176 Iz doslej nave- denega, ki nam na splošni ravni opredeljuje kmetijsko razvojno linijo do druge svetovne vojne, je jasno, da mo- rajo kmetje, če želijo kot taki tudi obstati, nujno po- slovati po pridobitniški logiki in se nenehno prilagajati zahtevam danega gospodarskega okolja. Prilagajanje zahtevam gospodarskega okolja pa je kmetom in kmetijstvu kot panogi zastavljalo številna vprašanja, ki so imela izvor v eni sami, toda temeljni dile- mi. Dilema, ki je zaposlovala tako na črtovalce kmetijske politike kakor kmetovalce same v celotnem stoletju, se je glasila, kako zagotoviti tržno usmerjenost slovenskega kmetijstva s pre vladujo čo drobnoposestniško strukturo – v devetnajstem stoletju so jo nekateri z zaskrbljenostjo ozna čevali za “Kinderfabriken” 177 – in višjo raven pride- lave, tako kakovostno kot tudi koli činsko, da bi kmetom omogo čila višje dohodke in s tem vsemu v kmetijstvu zaposlenemu prebivalstvu višji življenjski standard. Od ustreznosti odgovora na to temeljno dilemo so bile od- visne številne človeške usode in vsakodnevna kvaliteta življenja ve činskega dela prebivalcev slovenskih dežel. Preiskušnje, skozi katere je šlo slovensko kmetij- stvo v tem obdobju, so bile velike in nemalokrat bole če. V retrospektivi stoletja kmetijskega razvoja tako lo čimo 176 Mirkovi ć, Izabrani ekonomski radovi 1, str. 7–16. 177 Poročilo o kmetijski anketi, str. 19. 108 dve veliki strukturni kmetijski krizi, ko je bila prilago- ditvena sposobnost slovenskega kmetijstva na veliki preizkušnji. Ob tem imamo v mislih kmetijski krizi v za- dnjih desetletjih 19. stoletja ter v času prve jugoslovan- ske države. Ob upoštevanju geografskih in pedoloških zna čilnosti slovenskega ozemlja je potrebno izpostavi- ti, da sta bili obe posledici strukturne neprilagojenosti kmetijstva (razdrobljenost kmetij, nizka donosnost ter temu ustrezna rentabilnost in prenaseljenost podeželja) oziroma čedalje bolj uveljavljajo če se komercializacije v tem sektorju. Zato tudi ni presenetljivo, da sta se navz- ven odslikavali z enako merljivim pojavom, to je v visoki zadolženosti kme čkega prebivalstva. Krizne razmere v slovenskem kmetijstvu v drugi polovici devetnajstega stoletja niso bile samo slovenska posebnost, temve č je šlo za splošno evropsko agrarno krizo. Izhod iz te prve strukturne krize slovenskega kme- tijstva se je kazal samo v odpravi že omenjenih struktur- nih neskladij in prilagoditvi proizvodne sestave kmetij denarnemu gospodarstvu. Zna čilnost tega obdobja je bilo gospodarsko propadanje kmetov. Z vseobsegajo čo komercializacijo gospodarjenja po zemljiški odvezi so morali kmetje vse svoje obveznosti pla čevati v gotovini. Obenem pa so z razvojem industrije in prometa, pred- vsem železniškega, čemur doma ča kmečka obrt in or- ganizacija prodaje nista mogli konkurirati ne po ceni ne po kvali teti in kvantiteti, izgubili pomemben vir dohod- kov. Izpada tega dohodka ni bilo mogo če nadomestiti s pove čano prodajo lastnih agrar nih produktov, kar sta onemogo čali slaba tehnologija pridelovanja in inozem- ska konkurenca. Pri tem mislimo na dotok ameriškega in ruskega žita, ki je zniževalo cene na doma čem avstrij- skem trgu. Zaradi tega je moral kmet čim ve č svojih pro- izvodov pogosto prodajati pod ceno in reducirati lastno porabo, če je hotel zadostiti vsem potrebam po gotovini. Izpad dohodkov so kmetje pokrivali z zadolževanjem, ta- ko da je bila v osemdesetih letih približno petina sloven- skih kmetov prezadolžena, petina mo čno zadolžena in petina manj oziroma znosno zadolžena. Preostalih 40 % slovenskih kmetov pa naj ne bi bilo zadolženih. 178 178 Kmečki glas št. 36/1963. 109 PROSTORI Da so bili kmetje mo čno zadolženi, pri čajo tudi šte- vilke o eksekutivnih prodajah kmetij. Samo na Kranj- skem, kjer je živelo 78.000 posestnikov, so v letih 1868 do 1893, po Gestrinovih in Melikovih podatkih, na pri- silnih dražbah prodali kar 10.190 ali 13 % kmetij. 179 Vo- šnjak pa navaja 1.272 prisilno prodanih kmetij v letih 1880 do 1882, 180 kar ga navede k sklepu, ki ga bomo tukaj citirali v celoti in dobesedno, da “dolgovi ali prav- zaprav obresti, so tisti črv, kateri razjeda poprej zdravo jedro kmetije in lastnika korak za korakom tira v pro- pad. Kajti v nobenem stanu niso dohodki tako negoto- vi, kakor v kmetskem, obroki za pla čevanje obresti pa so gotovi in kdor jih zamuja, čuti kmalu vse neprilike, katere zadanejo zamudnega dolžnika: tožbe, odvet niški stroški, nove vknjižbe nepla čanih terjatev in novih dol- gov, kateri pa niso nastali po prejeti gotovini, ampak iz raznih računov.” 181 Velik vpliv na slabšanje kme čkega položaja, pred- vsem v sedemdese tih in osemdesetih letih, sta imela neugoden odkup in regulacija servitutov, 182 kar je bila posledica cesarskega razglasa z dne 7. septembra 1848. leta o odpravi vseh graš činskih pravic. Podložništvo je bilo odpravljeno brez odškodnine, materialne oziroma naturalne dajatve pa so se spremenile v enkratno de- narno odškodnino. Vendar je bila zemljiška odveza tudi dvorezen me č. Kmeta je resda osvobodila podložništva ter mu priznala enakopra ven položaj z drugimi sloji pre- bivalstva, ga oprostila opravljan ja tlake in naturalnih dajatev, 183 kar so bile nedvomno zelo velike pridobitve, vendar mu je na drugi strani vzela ugodnosti služno- stnih pravic. To je mo čno prizadelo male kmete in ko- čarje, deloma pa tudi srednje kmete. 184 Zemljiška odve- za je torej kmeta pravno osvobodila in obenem pospe- šila prehod kmetijstva iz pretežno naturalnega v tržno gospodarstvo. Denarna odškodnina za zemljiško odvezo pa je 179 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 167. 180 Poročilo o kmetijski anketi, str. 28. 181 Vošnjak, Socialni problem in kmetski stan, str. 21. 182 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 164–165. 183 Kmečki glas št. 34/1963. 184 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 165. 110 kmete zelo bremenila. Samo na Kranjskem je bila oce- njena na 9,975.048 goldinarjev. Dve tretjini te vsote sta nosili država in gosposka, preostalo tret jino ali približno 3,325.000 goldinarjev so morali pla čati “odvezani” kme- tje. Obveznosti gosposke do kmetov pa so bile ocen jene le na borih 10.267 goldinarjev. Za nekranjske kmete ni mogo če ugotoviti zneska odškodnine, ker so živeli v na- rodnostno mešanih deželah. Tr ček se je zato zatekel k cenitvi in se ob tem zavedal, da je tako izra čunana vsota zelo vprašljiva, ker niti obveznosti niti dolo čene odško- dnine niso bile enake v vseh deželah. Sklepal je, da so morali vsi slovenski kmetje pla čati približno 8,312.500 goldinarjev odškodnine. To vsoto je izra čunal tako, da je delež odškodnine na Kranjskem upošteval kot 40 % v vseslovenskih razmerah. 185 Kako veliko breme je pred- stavljala zemljiška odveza, ki je dolga desetletja one- mogo čala preusmerjanje težko prihranjenih sredstev v investicije, lahko sklepamo glede na razmere na Kranj- skem, kjer so kmetje morali na ra čun zemljiške odveze plačati približno 3,325.000 goldinarjev, čisti deželni ka- tastrski donos pa je v letu 1882 znašal 2,815.492 gol- dinarjev. 186 Poleg odplačevanja teh obveznosti so morali kmetje plačevati še visoke davke, ki so se delili na neposredne (zemljiški in hišnorazredni davek) in posredne (razne pristojbine) ter avto nomne doklade deželam, okrajem in ob činam. Dav čna bremena so se neprestano pove če- vala, da jih mnogo kmetov ni zmoglo pla čevati, čemur so sledile eksekucije, katerih je bilo samo na ozemlju ljubljanskega okraja v letu 1871 preko 300. Gestrin in Melik menita, da so bili “državni davki na Slovenskem mnogo višji kot v bogatejših in rodovitnejših nemških predelih države”. Zaradi številnih pritožb je država sre- di sedemdesetih let dav čna bremena nekoliko znižala, predvsem na Kranjskem, kjer so bili davki do tedaj naj- višji. 187 Kljub temu znižanju so davki še nadalje mo č- no bremenili kmete. Josip Vošnjak je zapisal, da je bil zemljiški davek, ki je bil osnova za vse ostale davke in 185 Kmečki glas št. 34/1963. 186 Poročilo o kmetijski anketi, str. 26. 187 Kmečki glas št. 34/1963; Gestrin - Melik, Slovenska zgodovina, str. 165. 111 PROSTORI doklade, do 1849. leta znosen. V tem letu pa se je pove- čal za tretjino. Čeprav naj bi pove čanje (vojna doklada) veljalo samo za leto 1850, je ostalo v veljavi še vsa na- slednja leta in se 1859. pove čalo še za četrtino. 188 Rast zemljiškega davka je takoj povzro čila pove čanje drugih davkov, ki so se odmerjali glede na zemljiški davek, tako da tudi korekcija dav čne izmere sredi sedemdesetih let kmetom ni prinesla pri čakovanega in potrebnega olaj- šanja. Tok dogodkov je ubral nekoliko bolj ugodno pot pri- bližno od za četka devetdesetih let 19. stoletja dalje. Ta čas ozna čuje po časno izboljševanje razmer v kmetijstvu in s tem na podeželju. Prišlo je do spremembe tehnologi- je kmetovanja, uveljavljavljati se je za čela specializacija kmetijske proizvodnje. Težiš če slovenskega kmetijstva se je premaknilo s pretežne proizvodnje žitaric v inten- zivno živinorejo, zato se je pove čal delež travnikov. Zu- nanji odraz tega je bil ve činski prehod slovenskih kme- tov na hlevsko živinorejo, v poljedelstvu pa zaradi raz- položljivega gnoja prehod na vrstenje poljš čin. Razmah industrijske produkcije je omogo čil pocenitev orodja in strojev, ki so postali dostopni ve čjemu številu kmetov. Tako so že srednji in tudi mali kmetje za čeli uporabljati železni plug in najosnovnejše stroje. Pri intenziviranju kmetijske produkcije so prednja čile Koroška, Štajerska in deli Kranjske, predvsem Ljubljanska kotlina in Go- renjska. Zaznavali so pove čano uporabo umetnih gnojil, pa čeprav omejeno na veleposest in velike kmetije. Dvi- gnil se je tudi hektarski donos, ki pa je še vedno precej zaostajal za evropskimi dosežki. V tem času je posta- lo pomembno obnovljeno vinogradništvo in sadjarstvo. Pomembno mesto je dobil tudi hmelj, zlasti v Savinjski dolini. 189 Pri čeli so uvajati nove pasme v živinoreji in modernejše na čine vzreje, kar je po časi pove čalo stalež živine, ki se je dvignil za dobro petino. 190 Najpomemb- nejši panogi sta še naprej ostali govedoreja in svinjereja. Znaten in stalen vir dohodkov je predstavljal gozd, ki pa so ga imeli v dovolj velikem obsegu le veleposestniki in 188 Vošnjak, Socialni problem in kmetski stan, str. 27. 189 Ma ček, Uvajanje dosežkov. 190 Kmečki glas št. 41/1963. 112 veliki kmetje. 191 K okrevanju kmetijstva je pripomogla tudi država s predpisovanjem zaš čitnih carin za doma če kmetijstvo, kar je zaradi višjih kmetijskih cen dvigovalo dohodke kme čkega življa. 192 Naraš čanje cen kmetijskih pridelkov – v povpre čju so posko čile skoraj za tretjino – ni samo pospeševalo intenzi viranja proizvodnje, temve č je pripomoglo tudi k ustreznejšemu zadovoljevanju kmetovih potreb, pa če- prav so obenem z dohodki seveda naraš čali tudi stroški. So časno je popustilo tudi breme dolgov, ki so bili pred prvo svetovno vojno nominalno resda nekoliko, realno pa precej manjši kakor v predhodnih desetletjih devet- najstega stoletja. Izboljšanje razmer pa vendar ni bilo tolikšno, da bi si kmetijstvo v celoti opomoglo. Tr ček ga ocenjuje za tolikšno, da je ve čina kmetov lahko prežive- la na svojih kmetijah. 193 Oteževalna okoliš čina je bila tudi silna razdroblje- nost kmečke posesti. Le-ta se je vedno znova drobila zaradi dolo čil dednega zakona iz 1868. leta, ki je dovo- ljeval svobodno delitev kme čke posesti, kar je že dotedaj veljalo na obmo čju Ilirskih provinc na osnovi francoskih uredb. Zaradi prav škodljive drobitve kmetij je država v letu 1889 sprejela poseben zakon, ki je v dolo čenih pri- merih omejil delitev srednjih posesti. Podrobno naj bi to uredili v deželah samih glede na lokalne razmere, kar pa so na slovenskem etni čnem prostoru storili 1903. le- ta samo na Koroškem. Kljub vsemu opaznemu napred- ku pa na podro čju posestne strukture ni in ni bilo na- predka, proces drobitve kmetij se je še vedno nemoteno nadaljeval. Tako so v letu 1902 na slovenskem prostoru prevladovale male kmetije. 12,5 % je bilo takih, ki so imele manj kakor pol hektarja zemlje, in 23 % od 0,5 do 2 ha. Dobra petina (21,5 %) slovenskih kmetov je živela na 2 do 5 ha velikih kmetijah. Srednjih kmetij, med katere Gestrin in Melik prištevata tiste s 5 do 10 ha zemlje, je bilo 18 %, takih s prek 10 ha zemlje pa je bilo za četrtino. Med posamez nimi pokrajinami so bile ob čutne razlike. Najbolj razdrobljeno posest so imeli na 191 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 241. 192 Bi ćanić, Eko nomske promjene, str. 81. 193 Kmečki glas št. 40 in 41/1963. 113 PROSTORI Primorskem in severozahodnem Štajerskem, najmanj pa na Koroškem. 194 V tem obdobju opažamo tudi pomembno struktur- no spremembo, ki se je odražala v znižanju števila kme č- kega prebivalstva oziroma uskladitvi s produkcijskimi potenciali. V devetdesetih letih se je zaradi nezmožnosti zagotovitve zadovoljivih ali želenih življenjskih razmer izklju čno s kmetovanjem pojavilo veliko izseljevanje “odve čnega” kme čkega prebivalstva oziroma kar pravi “beg z vasi”. Migracijski tok se je usmeril predvsem v tujino, v razne evropske države in Ameriko, predvsem v Združene države, ker doma ča industrija ni bila toliko razvita, da bi lahko zaposlila prebivalstvo na slovenskih tleh. Izseljevanje je doseglo tak obseg, da je prebivalstvo v slovenskih deželah, znatni nataliteti navkljub, nara- ščalo zelo po časi v primerjavi z evropskim povpre čjem. Na obmo čju današnje Republike Slovenije je izseljevanje vzelo ve č kakor polovico naravnega prirastka. Gestrin in Melik, pri katerih smo povzeli te podatke, obenem opo- zarjata, da te številke ne izražajo to čne slike, ker se je znaten del izseljencev naselil “v mesta na slovenskem narodnostnem ozemlju, ki pa je danes izven naših meja, ob robu ali v bližini narodnostne meje, najve č v Trst. Se- veda so bile glede naraš čanja prebivalstva in tudi izse- ljevanja precejšnje razlike po pokrajinah in posameznih podro čjih v njih.” 195 Pozitivni u činki teh strukturnih sprememb, pri če- mer vprašanje razdrobljenosti ni bilo odpravljeno – na- sprotno: s časoma se je samo zaostrovalo –, so se iz črpali v naslednjih desetletjih, tako da je slovensko kmetijstvo v času prve jugoslovanske države ponovno stalo pred enakimi dilemami kakor v drugi polovici devetnajste- ga stoletja. Te dileme smo poimenovali za drugo struk- turno krizo slovenskega kmetijstva. Slovenski javnosti jih je brez olepševanja predstavil Anton Pevc, ko je za- pisal: “V Sloveniji bo treba ali dvigniti kmetijsko pro- dukcijo ali pa število kme čkega prebivalstva za polovico reducirati.” 196 Prepri čan je bil, da se bo to zgodilo samo- 194 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 164–165, 242–243. 195 Ravno tam, str. 243. 196 Slovenec, 13. 6. 1924. 114 dejno, vendar bi morali tak razplet prepre čiti z ukrepi agrarne politike, ki bi zagotovila prestrukturiranje slo- venskega kmetijstva v smeri u činkovitejše proizvodnje in povečanja obsega kmetij. Če je nastanek jugoslovanskega gospodarskega prostora vzpod budil hiter industrijski razvoj Slovenije, pa na podro čju kmetijstva niso dosegali tako ugodnih rezultatov, kljub izdatnemu trudu kmetijskopospeše- valne službe. Pri tem velja omeniti, da se usmeritve iz- vajalcev pospeševanja kmetijstva – govorimo lahko kar o slovenski kmetijski politiki pred drugo svetovno vojno, ki je bila v nasprotju z drugimi podro čji v tedanji Ju- goslaviji decentralizirana – zaradi konsenzualne narave stališ č slovenskih politi čnih strank 197 ni spreminjala ob menjavah oblastnih vrhušk v Sloveniji. Slovensko kme- tijsko politiko iz obdobja med vojnama lahko enostavno strnemo v nekaj to čkah: dvig kmečke izobrazbe, izkori- ščanje vseh notranjih rezerv in postopno subvencioni- rano uvajanje specializacije, novih kultur in tehnologije, kar naj bi s časoma omogo čilo višjo stopnjo komerciali- zacije ter kvantitete, kvalitete in donosnosti kmetijske produkcije. Vzporedno s temi dejavnostmi so podpirali še kme čko zadružništvo in se trudili utemeljiti njegovo vlogo in pomen pri centralnih organih v Beogradu. 198 Vzrokov konstantno kriznih razmer v kmetijstvu ni mogo če pripisati izklju čno agrarni konkurenci novega gospodarskega prostora ali samo kmetijstvu nenaklo- njenim splošno ekonomskim razmeram, čeprav jih ne kaže zanemariti. Predvsem moramo vzeti v zakup dej- stvo, da so se v desetletjih po premostitvi prve struktur- ne krize znova zaostrovala že našteta notranja neskladja slovenskega kmetijstva. Ta neskladja, ki so predstavlja- la bistveno oviro pri usmerjanju slovenskega kmetijstva v intenzivnejšo proizvodnjo, dolo čeno z zahtevami časa, so se tako kot med prvo strukturno krizo zrcalila v veliki kme čki zadolženosti. Splošno znano dejstvo je, da je bila Slovenija v ob- 197 Več o stališ čih slovenskih politi čnih strank do kmetijstva glej Slovenski gospo- dar, 25. 9. 1919; Domovina, 11. 7.–15. 8. 1919; Kmetijski list, 26. 8. 1920, 27. 4. 1922, 25. 10. 1922. 198 AS, 77, fasc. 14. 115 PROSTORI dobju med vojnama še vedno pretežno agrarna deže- la, kjer se je kar 60 % prebivalstva preživljalo s kme- tijstvom. 199 Obenem je bila Slovenija tudi dežela malih kmetij, saj je bilo kar slabih 60 % takih, ki niso prese- gale 5 hektarjev površine. Opazno nizek je bil tudi delež velikih kmetij, to je tistih s prek 50 hektarjev zemlje. Bilo jih je le za dober odstotek, pri čemer tu ni šlo za obsežne veleposesti, saj je ve čina med njimi obsegala do 100 hektarjev. 200 Neugodni posestni strukturi se je pridruževala zno- va aktualna prenaseljenost podeželja. Svetozar Ileši č je v svoji iz črpni razpravi ugotovil, da je bila gostota kme č- kega prebivalstva ena najvišjih v Jugoslaviji, saj je na kvadratnem kilometru obde lovalne zemlje živelo v pov- pre čju 190 prebivalcev, drugje pa le 144. Poleg tega je bila obljudenost obdelovalne površine tudi ena najvišjih v Evropi, podobno razmerje je bilo tedaj mogo če najti samo še v Švici in deloma Italiji. 201 Po gostoti in dele- žu kmečkega prebivalstva so zlasti izstopali štajerski in prekmurski okraji, za njimi pa belokranjski. Ni odve č pripomniti, da so bile v teh predelih obenem tudi najbolj razdrobljene kmetije. 202 Prenaseljenost slovenskega podeželja je bila posle- dica nezadostnega razvoja drugih gospodarskih panog, tehnološkega izpopolnjevanja in dviga storilnosti dela v industriji, ki ni zmogla zaposliti vsega na kmetih “od- večnega” prebivalstva. Obenem je bila tem ljudem za- prta tudi pot v tujino in so bili prisiljeni ostati doma. 203 Prenaseljenost podeželja je imela negativni odraz tudi v tehnologiji kmetovanja, ker je ob obilici delovnih rok izostajal vzvod, ki bi kmete prisiljeval k modernizaciji 199 V letu 1921 so med kme čko populacijo uvrstili 63 % prebival cev Slovenije. Do leta 1931 je ta delež padel na 60,3 % zaradi razvoja drugih gospodarskih panog, predvsem industrije in obrti, kjer se je delež zaposlenega prebivalstva pove čal s 16 na 22 %. Erjavec, Kmetiško vprašanje, str. 12; Ileši č, Agrarna prenaseljenost, str. 68; Spominski zbornik Slovenije, str. 544. 200 Bilimovi č, Agrarna struktura, str. 5. 201 Ileši č, Agrarna prenaseljenost, str. 62–63. 202 Slovenec, 25. 6. 1940; Statisti čni godišnjak, str. 98. 203 Poleg tega je potrebno upoštevati, da se je industrijsko delavstvo v jugoslovanski dobi, druga če kakor v Habsburški monarhiji, že dokaj rekrutiralo iz slojev mestnega prebi valstva. Temu pa se je pridruževalo zlasti v tridesetih letih naglo zviševanje storilnosti dela kot posledica modernizacije proizvodnje. Vse to je seveda kr čilo za- poslitvene možnosti kme čkega prebivalstva. 116 proizvodnje. 204 V slovenskem kmetijstvu je tako še ve- dno prevladovalo ro čno delo in s tem velika fizi čna obre- menjenost kmetov, 205 o čemer zelo nazorno pri čajo Er- jav čevi podatki iz leta 1925 o opremljenosti slovenskih kmetij s stroji in orodji, ki je bila, milo re čeno, še vedno zelo skromna. 206 Pomanjkljiva opremeljenost slovenskih kmetij z mehanizacijo, pozabiti pa ne smemo tudi na še vedno nezadostno uporabo umetnih in drugih gnojil, je rezul- tirala v neu činkoviti in zato nizko rentabilni proizvodnji, ki je jasno vidna v nizkem hektarskem donosu, zlasti v primerjavi s širšim evropskim prostorom. Slovensko kmetijstvo je bilo v primerjavi z jugoslovanskim povpre- čjem resda veliko bolj u činkovito, vendar je na drugi strani kazalo klavrne rezultate v primerjavi s kmetijsko in druga če razvitimi deželami. Trditev bomo ilustrirali na primeru pšenice, ki je bila najpomembnejši poljedelski pridelek. Slovenski kmetje so v obdobju med vojnama pove čali pridelek pšenice za sedmino (z 8,4 na 9,6 q/ha) 207 in tako jim je uspelo zmanjšati prehrambni primanjkljaj Slovenije. 208 A s tem še zdale č niso dosegali povpre čnega evropske- ga pridelka, ki je znašal 16,5 q/ha. Slovenija je bila v spodnjem delu lestvice v družbi s Španijo, Portugalsko, Romunijo, Bolgarijo, Gr čijo in Tur čijo. Sredi lestvice so bile vzhodnoevropske države, medtem ko so srednje- in zahodnoevropske države imele nadpovpre čno u činkovi- to kmetijsko proizvodnjo. Kot primer navedimo, da so Danska, Nizozemska in Belgija, ki so že do tedaj imele najvišji hektarski donos v Evropi, le-tega v tridesetih letih še pove čale. Konkretno so na Danskem poželi 29 q pšenice na hektar. 209 Omenili smo že, da so se strukturna neskladja slo- 204 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, str. 218. 205 Maister, Zaposlitev kmetskega prebivalstva, str. 93–116 206 Erjavec, Kmetiško vprašanje, str. 37. 207 Erjavec, Kmetiško vprašanje, str. 34; Krajevni leksikon, str. 20. 208 Slovenija je morala iz drugih jugoslovanskih predelov uvažati znatne koli čine žitaric, predvsem pšenice. Erjavec (Kmetiško vprašanje, str. 17) navaja, da so mo- rali sredi dvajsetih let uvoziti 12.500 vagonov žita in 280 vagonov fižola. Dvig do- nosa produk cije, kot posledica naporov kmetijskopospeševalne službe, je vendarle zmanjšal primanjkljaj, tako da so deset let pozneje uvažali le še 700 vagonov kru- šnega žita (Krajevni leksikon, str. 22). 209 Bilten Privilegovane agrarne banke, št. 3–4/1937. 117 PROSTORI venskega kmetijstva kazala v veliki zadolženosti kme č- kega življa, ki je bila obenem tudi posledica razdiralnih u činkov velike gospodarske krize, ko so se kmetijske ce- ne znižale za polovico. Ravno v tej zadolženosti se je zr- calila podoba slovenskega kmetijstva, saj so med zadol- ženimi prevladovale male kmetije, ki niso bile sposobne zadostiti pogojem tržnega gospodarjenja. V zadolženo- sti se je namre č odražal proces optimalizacije velikosti kmetij, ki ga je dolo čal trg. Ko gledamo podatke o posestni strukturi zadolže- nih kmetij, ugotovimo, da je med njimi bilo kar 60 % ta- kih, ki niso presegale desetih hektarjev. Ta delež posta- ne veliko bolj poveden, ko mu pridružimo spoznanja iz analize rentabilnostnih ra čunov. Na taki osnovi je mo- go če sklepati, da v dvajsetih letih nikakor ni bilo mogo- če preživeti na kmetiji, ki ni presegala petih hektarjev, in je bilo zato nujno iskati zaslužek izven kmetijstva. Z izbruhom krize so v to kategorijo prišle tudi kmeti- je v obsegu desetih hektarjev, ki so v prvem desetletju jugoslovanske države še omogo čale pokrivanje vseh iz- datkov izklju čno s kmetovanjem. K takemu sklepu nas poleg navedenega vodijo tudi podatki iz popisa prebival- stva v letu 1931, ko so ugotovili, da je na dobri petini slovenskih kmetijskih obratov kmetijstvo postranska dejavnost. 210 Ta delež pa se po številkah približno uje- ma s številom zadolženih kmetij v obsegu do desetih hektarjev. Tako lahko zatrdimo, da je v tridesetih letih optimalna velikost kmetije, ki je ob nujni specializaci- ji proizvodnje poleg preživetja omogo čala tudi dolo čeno akumulacijo, že presegala deset hektarjev. Ta proces zviševanja obsega kmetije, ki je še zagota- vljala preživetje samo s kmetovanjem, bomo ponazorili z dvema primeroma, ki nam bosta brez odve čnih besed prikazala poslovanje dveh med seboj zelo razlikujo čih se kmetij. S prvo bomo spoznali uspeh gospodarjenja male kmetije, z drugo pa bomo posegli v kategorijo srednjih kmetov. Naša mala kmetija, ki izvira iz Draši čev v Beli krajini, 211 je obsegala skupno štiri hektarje, od tega je 210 Maister, Zaposlitev kmetskega prebivalstva, str. 94. 211 Pirc, Prehrana prebivalstva. 118 bilo 2 ha njiv, 16 a vinogradov, preostalo pa so bili trav- niki in gozd. Na njej se je preživljalo 7 oseb, med kate- rimi sta bila tudi dva otroka, mlajša od sedmih let. V letu 1936/37 je njihov pridelek v denarju znašal 8.780 dinarjev. Od tega so za lastne potrebe porabili dve tretji- ni, drugo pa prodali. Prodajali so predvsem vino, sadje in jajca. Ta kmetija nam kaže, kako na mali kmetiji ni bilo mogo če udejaniti specializacije proizvodnje, saj so mali kmetje morali pridelovati vse po malem, da bi zadostili lastnim prehrambnim potrebam. Tako so na tej kmetiji pridelovali pšenico, je čmen, proso, ajdo, krompir, fižol in zlasti vino, vendar to ni bilo dovolj in so morali še dokupovati krušno moko. Redili so tudi praši ča, ki so ga posebej kupili, in kokoši, vendar jim pomije in lasten pridelek koruze niso zadostovali za vzrejo teh živali in so jo morali dokupovati. Med drugimi teko čimi izdatki izstopajo zlasti stro- ški za obleko in obutev, ki so predstavljali kar četrtino vseh izdatkov. Ko k temu prištejemo še druge izdatke v prehrambne namene, ki so predstavljali polovico v denarju izraženih izdatkov, ugotovimo, da so stroški zagotavljanja družinske eksistence temu malemu belo- kranjskemu kmetu predstavljali kar tri četrtine vseh iz- datkov. Razumljivo je, da so morali nekaj nameniti tudi za proizvodnjo oziroma za nakup modre galice, ki so jo potrebovali v vinogradu. Tako jim je za lastno zabavo in užitek ostalo bore malo. Pravzaprav so v tej rubriki presenetljivi kar visoki izdatki za tobak, ki so v skupnih stroških predstavljali ve č kot stroški za sol, razsvetljavo in milo skupaj, pa čeprav so bili nujnejši. Poleg kajenja je temu, predpostavimo, da gospodarju, bilo v veselje in sprostitev tudi branje časopisov, saj je bil naro čen na kmetom namenjen časopis Domoljub. Primerjava dohodkov in izdatkov te kmetije nam pokaže pasiv no bilanco poslovanja, saj so stroški pre- življanja krepko presegali dohodke. Izdatki so bili kar za tri četrtine višji kot dohodki. Seveda se je ob tem takoj zastavljalo vprašanje kritja defecita. Obstajala sta samo dva na čina: zadolžitev ali postranski zaslužek. Obravnavana družina je uporabljala oba. Z dninami pri drugih kmetih in z doma čo obrtjo so pokrili ve čino 119 PROSTORI primanjkljaja, preostanek pa je primaknil gospodarjev brat, kar lahko štejemo za neke vrste zadolžitev. Pri- mer te kmetije nam nazorno kaže, da na takem obratu ni bilo mogo če pridelati dovolj niti za lastno prehrano, kaj šele da bi z dohodki bilo mogo če širiti proizvodnjo. Taka kmetija je bila v perspektivi nujno obsojena na ekonomski propad, njeni prebivalci pa na čedalje ve čje udejstvovanje izven kmetijskih panog, ki bi tem ljudem pomenile le dopolnilno dejavnost. V kategoriji srednjih kmetov smo se odlo čili za obrat iz Slovenskih goric, ki je bil dva kilometra severno od Ptuja. 212 Na 13 hektarjev obsegajo či kmetiji se je pre- življala šest članska družina, štirje so bili otroci. Obseg dela je bil že tolikšen, da ga družina sama ni zmogla. Pri tej kmetiji sta že opazni specializacija proizvodnje in navezanost na trg, saj je bila glavna panoga živinoreja. Tako so redili 4 krave, 2 vola, nekaj teli čkov, ve čje števi- lo praši čev, konja in kot dopolnilo tudi kokoši. Glavnina dohodkov kmetije je izvirala iz živinoreje, zlasti iz proda- je mleka, živine in jajc. V letu 1936/37 so dohodki iz ži- vinoreje predstavljali kar 70% vseh dohodkov. Vse osta- le panoge na tej kmetiji so bile dopolnilne in so v bistvu rabile za zadovoljitev lastnih potreb. Med poljedelskimi pridelki so prodajali predvsem krompir in nekaj malega pšenice, zelja in fižola. Enako lahko ugotavljamo tudi v sadjarstvu in vinarstvu, saj so prodali le majhen del pridelanega. Ravno na tem primeru lahko zelo plasti č- no ponazorimo razdiralne u činke velikega padca kme- tijskih cen v času gospodarske krize, saj je ta kmetija v predkriznem letu 1929 z enako strukturo prodanega zaslužila za dobrih 40 % ve č denarja. Razlika v izpadu dohodkov je znatna pri prodani živini, mleku in vinu. Vzporedno opazovanje dohodkov in izdatkov nam v letu 1936/37, kljub drasti čnemu padcu cen, pokaže uravnoteženo bilanco kmetovanja, a resda brez presež- ka. Če smo v prejšnjem primeru ugotavljali tako reko č odsotnost stroškov za nadaljnjo proizvodnjo, tokrat ni tako. Temu srednjemu kmetu so tovrstni izdatki že predstavljali dobro šestino vseh stroškov. Med izdatki za gospodinjstvo, ki so skupaj pomenili sedmino, izsto- 212 Bratko, Gibanje cen in naše kmetijstvo, str. 396–397. 120 pajo zlasti stroški za razsvetljavo (petrolej!), sladkor in higienske potrebš čine. Pomembno pa je poudariti, da na tej kmetiji hrane niso dokupovali, ker ne samo, da so jo pridelali dovolj za lastne potrebe, temve č so jo še prodajali na Ptuj. Tudi v tej družini so imeli zelo ve- liko izdatkov z obla čili in obutvijo, v skupnem skoraj tretjino. Primerjava obeh vzor čnih kmetij pokaže, da je delež stroškov z zagotavljanjem osnovne eksistence, to je prehrane in obla čenja, pri srednji kmetiji že znatno nižji, skorajda za polovico. Že prej smo spoznali, da ta družina ni mogla sama opraviti vsega dela in je morala zato v času sezonskih velikih opravil najemati delavce. Stroški zanje so bili tudi precejšnji, predstavljali so sko- raj sedmino. Med izdatki prou čevane družine najdemo tudi zelo zanimivo postavko, zavarovalnino. O čitno je pri njih že prodrla zavest, da je zaradi nepredvidljivih vremenskih in druga čnih spremenljivk nujno zavarova- ti pridelek, živino in poslopja. V “opravi čilo” malim kme- tom je potrebno priznati, da so si na tej srednji kmetiji to lahko privoš čili zaradi krepko višjih dohodkov. Naš srednji kmet je bil zadolžen, vendar mu odpla čevanje dolga ni predstavljalo ve čjega bremena. S seštevkom vseh stroškovnih postavk in postavi- tvijo ob bok dohodkom se izpostavi, da naj bi na tej kme- tiji gospodarili z izgubo. Izdatki naj bi za 7 % presegali dohodke. V pogojniku pišemo zato, ker so med odhodki navedeni stroški najetih delavcev v denarju, čeprav jih je ta kmet pla čal v naturalni obliki. Za opravljeno de- lo so dobili hrano ali zemljo v najem. Nekaterim pa je naš srednji kmet za protiuslugo zoral njihove njive ali pa zvozil les iz gozda. Seveda se nam v takem primeru tudi primanjkljaj pokaže v zelo druga čni lu či, zlasti če predpostavimo, da je ta kmet marsikatero uslugo, vo- žnje na primer, tudi zara čunal v denarju in da je bila bilanca dejansko zato nekoliko druga čna oziroma vsaj izravnana. Ne glede na pomisleke pa moramo zaklju čiti, da nam ti podatki so časno pričajo o nekem drugem dej- stvu, ki je bilo z narodno gospodarskega vidika zelo ne- gativno, brez pretiravanja re čeno kar porazno. Srednje kmetije po veliki gospodarski krizi, ki je v globalu pov- zročila skorajda prepolovitev kme čkih dohodkov, niso 121 PROSTORI več dajale tistega presežka v dohodkih, nujno potreb- nega za pove čanje proizvodnje s specializacijo in uvaja- njem novih tehnologij ter s tem posledi čno tudi dohod- ka in življenjskega standarda kme čkega življa. Take tendence so seveda pretile z velikimi gospo- darskimi, socialnimi in tudi politi čnimi pretresi, kajti celovita razsežnost problema se nam pokaže ob zgovor- nem dejstvu, da je na slovenskem podeželju kar tri če- trtine kmetov zagotavljalo eksistenco svojim družinam na kmetijah, ki niso presegale desetih hektarjev, in ob tem odmislimo še neugodno strukturo posesti. Še ve č, s spremembo vidika opazovanja, ko vklju čimo celotno število zadolženih kmetij v Sloveniji – katerih delež se je približeval 40 % 213 in med katerimi so prevladovale male kmetije –, ugotovimo, da je bila kar četrtina tedanjega prebivalstva Slovenije na poti zanesljivega ekonomske- ga propada. To pa je bila vsekakor odlo čno prevelika po- pulacija, da bi država ostala ravnodušna in ne bi posre- dovala. Še zlasti zato ne, ker je bila tem množicam pot v industrijo ali izseljenstvo zaprta. S razglasitvijo zakona o zaščiti kmetov in z njim tudi moratorija za kme čke dolgove v letu 1932 ter s kasnejšo zakonodajo je bila v bistvu konzervirana obstoje ča, razmeram neprimerna posestna struktura. Male kmetije so se tako še naprej ohranjale pri življenju. S socialnega in politi čnega sta- liš ča je bilo tako ravnanje razumljivo, z gospodarskega vidika pa nikakor ne. Zastavlja se nam tudi vprašanje, ali je bil druga čen razplet sploh mogo č. Veliko število neuspešnih dražb v tridesetih letih 214 kaže, da tudi ve čji kmetje zaradi pre- polovitve dohodkov med krizo niso razpolagali z zado- stnimi sredstvi za nakup bankrotiranih kmetij. Le tako bi namre č lahko nastajala ve čja kme čka gospodarstva, ki bi bila tržno naravnana. Tudi novo zadolževanje v ta namen je bilo izklju čeno, ker je bila kreditna sposob- nost kmetov v temeljih omajana, svoje pa so pridodale tudi negativne izkušnje z moratorijem. 213 Zanimivo je, da je ta delež skladen z že citiranim mnenjem Antona Pevca, ki je na za četku dvajsetih let zapi sal, da bo po vsej verjetnosti polovica kme čkega prebi- valstva ekonomsko propadla. 214 Glej rubriko Razglasi sodiš č in sodnih oblastev, Službeni list Kraljevske banske uprave za Dravsko banovino v navedenih letih. 122 V zaključku torej lahko zapišemo, da slovenskemu kmetijstvu v celotnem obdobju enega stoletja, od srede devetnajstega pa do srede dvajsetega stoletja, kljub veli- kemu in o čitnemu napredku vendarle ni uspelo prema- gati temeljne ovire, to je razdrobljenosti posestne struk- ture, ki je že v izhodiš ču silno oteževala in upo časnje- vala procesno dinamiko prestrukturiranja slovenskega kmetijstva. Finan čni prostori 125 FINAN ČNI PROSTORI Regulacija bančnega sektorja po nastanku jugo- slovanske države je bila parcialna in tudi ne povsem dokon čana, idej, predlogov in pri čakovanj ni bilo malo. Ukrepanje oblasti pa je bilo negotovo in usmerjeno pred- vsem v reševanje najbolj akutnih problemov in manj v sistemsko ukrepanje. V nadaljevanju tako v osnovnih črtah predstavljamo temeljne zna čilnosti ban čnega sek- torja v Jugoslaviji iz časa med vojnama. Na tem ozadju nato sledi dediš čina Habsburške monarhije, Kraljevine Srbije in Kraljevine Črne gore na podro čju regulative ban čništva, ki je po nastanku jugoslovanske države še vrsto let ostala v veljavi. Jugoslovansko ban čno regula- tivo predstavljamo v dveh delih, v dvajsetih in tridese- tih letih; v dvajsetih letih s poudarkom na spodbujanju koncentracije ban čništva, v tridesetih letih, v času ve- like gospodarske krize, s poudarkom na rehabilitaciji ban čništva in drugih ukrepih regulacije. Kot je bila Jugoslavija ekonomsko nezadostno raz- vita, tako je bilo tudi ban čništvo, saj je imelo vse zna- čilnosti nerazvitega ban čnega sistema. Značilnosti tega ban čnega sistema v času med obema vojnama je mogo- če povzeti v nekaj to čk: a) Heterogenost ban čnega sektorja kot posledica zgo- dovinske, ekonomske, kulturne in politi čne hetero- genosti. Oznaka heterogenosti se nanaša na zvrsti bank, velikost, poslovanje, na čin vodenja itd. b) Veliko število ban čnih ustanov, skromnega kapita- la in lokalnega obsega poslovanja. V vsaki jugoslo- Regulacija 126 vanski pokrajini je bilo le nekaj bank regionalnega pomena, le malo pa takih, ki bi imele vsedržavni zna čaj. Razlogi za razdrobljenost ban čnega sektor- ja so bili razli čni, poleg čisto ekonomskih tudi poli- ti čni, etni čni ali celo religiozni. c) Kapitalska skromnost in omejenost poslovanja je imela za posledico dejstvo, da so banke v Jugo- slaviji praviloma slonele na modelu univerzalne- ga ban čništva. Da bi v pogojih omejenih možnosti ohranjale ali ve čale dohodek oziroma dobi ček, so morale imeti široko paleto dejavnosti. Ukvarjale so se z vsemi ban čnimi posli in tudi neposredno inve- stirale v realni sektor. d) Neravnovesje med kapitalsko ponudbo in povpra- ševanjem je vplivalo na nesorazmerno visoke poso- jilne obrestne mere, kar je povzro čalo preveliko pre- livanje sredstev od dolžnikov k upnikom in s tem še bolj zaviralo že tako po časen gospodarski razvoj. e) Velika vloga tujega kapitala v ban čnem sektorju. 215 Pred pregledom ban čne regulacije v jugoslovan- skem obdobju si je potrebno ogledati še dediš čino na podro čju ban čne regulacije v času Habsburške monar- hije in Kraljevine Srbije. Eden prvih, kot se je izkazalo tudi zelo trajnih predpisov o ban čnem poslovanju, da- tira v leto 1844. To je t. i. Sparregulativ, ki je dolo čal pravila pri ustanavljanju hranilnic lokalnih skupnosti in deloma reguliral njihovo delo. Zaradi zna čaja javno- sti je bila velika pozornost posve čena zagotovitvi varno- sti poslovanja. Dovoljenje za delo je podeljevala država. Hranilnice so lahko sprejemale vse vrste vloge prebival- stva in drugih subjektov, pri čemer pa so morali dolo čiti najnižji in najvišji znesek vlog. Prav tako je bil omejen najvišji znesek enkratnega dviga var čevalne vloge. Vsa- ka hranilnica je morala imeti ustrezen rezervni sklad, ki ga je oblast dolo čala na osnovi velikosti poslovanja. Pri investicijski oziroma kreditni politiki so hranilnicam dovolili vse vrste posojil, in sicer: hipote čna, komunal- na, meni čna, lombardna in posojila na osnovi teko čega računa. Dajale so tudi jamstva in za prosilce posredo- vale v vseh denarnih opravilih. Lahko so kreditirale tudi 215 Tomaševi ć, Novac i kredit, str. 227–229. 127 FINAN ČNI PROSTORI svoje ustanovitelje, to je razli čne lokalne skupnosti. Pri posojilih so morale paziti, da je bila njihova posojilna obrestna mera nižja, kot je bila prevladujo ča na podro- čju njihovega delovanja. Za nadzor poslovanja je skrbel državni komisar, ki je moral sproti spremljati poslova- nje hranilnic in tudi poro čati državnim oblastem (organi so se menjavali). Hranilnice so morale letne zaklju čne račune pošiljati v odobritev oblastem in jih javno obja- vljati. Predpisana je bila tudi struktura letnih zaklju č- kov. Navesti so morali število vlagateljev, znesek tujih sredstev, znesek in strukturo investicij, višino dobi čka in rezervni sklad, stroške ter retrospektivno tendenco gibanja teh postavk. 216 Tovrstna ureditev je na obmo čju Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine, se pravi na jugoslovanskem ozemlju, ki je bilo do leta 1918 v okvirih Habsburške monarhije, veljala vse do leta 1938, se pravi do časa, ko je bil sprejet enoten ju- goslovanski zakon o hranilnicah. Opozoriti je potrebno tudi na zakon o društvih iz leta 1852, ki je bil dolga leta podlaga za ustanavljanje in delo- vanje ban čnih delniških družb in kreditnih zadrug. Ban- čne delniške družbe ali kreditne zadruge so morale pred za četkom delovanja pridobiti dovoljenje državnih oblasti. Na predlog ministrstva za notranje zadeve je dovoljenje za ban čne delniške družbe osebno podpisoval cesar na osnovi predloženega statuta družbe in višine delniškega kapitala. Nadzor nad ban čnim poslovanjem je bil v dome- ni države, notranjega ministrstva, ki je lahko kadar koli opravilo pregled/revizijo poslovanja in v družbo poslalo tudi svojega komisarja, če se je za to pojavila potreba. 217 Tretji pomemben zakonski akt, trgovinski zakon, je izšel leta 1862. S tem zakonom so med drugim opredelili razli čne tipe gospodarskih družb. Za ban čništvo je bilo pomembno dolo čilo o delniških družbah. Vsaka delniška družba je morala imeti dovoljenje za delovanje, ki ga je podeljevalo ministrstvo za pravosodje in trgovino. Z zako- nom so tudi predpisali organizacijsko in upravno struk- turo družb (upravni in nadzorni svet) ter razmerja med 216 Zupan či č Pušavec, Oblike organiziranja gospodarstva, str. 89–91; Lajnert, Su- stav bankarsko-nov čarskih institucija, str. 86. 217 Lajnert, Sustav bankarsko-nov čarskih institucija, str. 87. 128 delni čarji. 218 Sprejetje tega zakona pa ni pomenilo pre- nehanja veljavnosti zakona o društvih iz leta 1852 glede delniških družb, tudi ban čnih. Ker se je v mnogih letih kazala kolizija zakonskih odredb, je dunajska vlada leta 1899 kon čno izdala Delni čarski regulativ, s katerim je na osnovi izkušenj poenotila ravnanje oblasti pri ustana- vljanju delniških družb in nadzoru delniških družb, tudi ban čnih. Ta zakonodaja je bila veljavna na obmo čju Slo- venije in Dalmacije. Na Hrvaškem in Vojvodini (ki je bila v madžarski polovici monarhije) je bil vsebinsko identi- ti čen zakon sprejet leta 1875. V Bosni in Hercegovini, ki je bila pod skupno upravo obeh polovic monarhije, pa so trgovinski zakon sprejeli leta 1883. Vsi poznejši trgovin- ski zakoni, izdani za posamezne dežele Habsburške mo- narhije, so bili pisani po vzorcu osnovnega zakona iz leta 1862 in so bili s tem v prakti čni izvedbi zelo sorodni. 219 Pomembno je opozoriti še na zakon o zadružništvu iz leta 1873, ki je med drugim definiral tudi ustanavlja- nje kreditnih zadrug, njihovo organizacijsko strukturo, postopek registracije in poslovno politiko. Kreditne za- druge so bile namenjene najširšim slojem prebivalstva. V poslovanju so bile omejene na najbolj osnovne depo- zitne in kreditne posle znotraj kroga svojih članov. Pou- darek na varnosti poslovanja je bil velik, vsako posojilo je moralo biti ustrezno zavarovano, bodisi s poroki ali hipoteko. Kreditne zadruge so bile ravno tako omejene pri nalaganju svojih gotovinskih presežkov, lahko so jih naložile samo kot kratkoro čen depozit v druge banke ali v nakup državnih vrednostnih papirjev. Javno so morale objavljati svoje bilance. Nadzor nad njihovim poslovanjem je opravljalo ustrezno registrsko sodiš če, po letu 1903 pa revizijske zadružne zveze. Na obmo čju Hrvaške ter Bosne in Hercegovine so bile dolo čbe glede zadružništva vključene v trgovinske zakone iz let 1875 in 1883. 220 Ta zadružna zakonodaja je veljala vse do leta 1937, ko je bil sprejet enoten zadružni zakon, ki pa ni prinašal bistvenih sprememb. 221 218 Ravno tam, str. 88–91. 219 Istorija bankarstva u Vojvodini, str. 252–253. 220 Zadružni leksikon II, str. 1488–1489. 221 Čeferin, Pregled zadružnega prava, str. 39–40. 129 FINAN ČNI PROSTORI Tudi v pravnem redu Kraljevine Srbije pred prvo svetovno vojno (in tudi v Kraljevini Črni gori, ki je dobe- sedno prevzemala srbsko zakonodajo) opazimo podoben legislativni okvir, znotraj katerega so delovale ban čne ustanove. Podro čje bančništva ni bilo urejeno s poseb- nim zakonom. Znotraj trgovinskega zakona iz leta 1860 in zakona o organizaciji trgovinskih sodiš č iz leta 1859 so urejali tudi vprašanje delniških družb. Banke so bi- le definirane kot družbe, ki sprejemajo denarne vloge, posredujejo kredite in trgujejo z vrednostnimi papirji (menice, čeki, varanti, delnice, obveznice …). Posebej je vprašanje delniških družb urejal zakon iz leta 1896, ki je bil nato dopolnjen 1898. Ta zakonodaja je defini- rala postopek ustanavljanja delniških družb, upravno in organizacijsko strukturo, na čine vpla čila delniškega kapitala in razmerja med delni čarji. Dovoljenje za delo je podeljevalo ministrstvo za trgovino in industrijo. 222 Na podro čju kreditnega zadružništva je na ozemlju Kralje- vine Srbije in Črne gore od leta 1898 veljal zadružni zakon, ki pa je bil v dolo čbah glede zadružnega poslova- nja, torej tudi pri kreditnih zadrugah, zelo blizu dikciji zakona iz Habsburške monarhije iz leta 1873. Odsto- pal je le v dolo čilih nadzora poslovanja, saj je uzakonjal nujnost združevanja zadrug v revizijske zveze, pristoj- nosti izdajanja dovoljenj za delo in zunanjega nadzora pa je prenašal na ministrstvo za kmetijstvo. 223 Delovanje jugoslovanskega ban čnega sistema je to- rej prakti čno skozi vsa dvajseta leta dolo čala zakono- daja, ki je bila sprejeta še pred nastankom jugoslovan- ske države. Glede ban čništva je bil pomemben sklep, da je za ban čne institucije po nastanku jugoslovanske države pristojno ministrstvo za trgovino in industrijo. Regulacija ban čništva je bila v dobi prve jugoslovanske države skromna. Čeprav so obstajali pozivi, da je po- trebno enotno regulirati ban čni sektor in tudi okrepiti nadzor, pa rezultatov ni bilo. Vzrokov je gotovo ve č. Na eni strani velika politi čna nestabilnost, ko je bilo v času klasi čnega parlamentarizma tako reko č izjemno težko za četi in dokon čati zakonsko proceduro. Na drugi strani 222 Istorija bankarstva u Vojvodini, str. 253–260. 223 Zadružni leksikon II, str. 1488–1489. 130 pa nekateri avtorji iš čejo razloge v globoki privrženosti jugoslovanskih politi čnih in gospodarskih elit ekonom- sko liberalisti čnim na čelom. Po tem naj bi se zlasti odli- kovali vodilni ban čniki. 224 Eden pomembnih vzrokov je bila tudi fragmentacija ban čnega sektorja. Odpori proti regulaciji so temeljili na strahu pred državnim sponzo- riranjem koncentracije v smeri bolj uravnotežene struk- ture ban čnega sektorja. Pomisliti pa je tudi potrebno na zelo veliko razumevanje oblasti za stališ ča ban čnikov. Intenzivnejši poseg države na podro čje bančništva se je zgodil v tridesetih letih, vendar tedaj v povsem druga č- nih razmerah in iz druga čnih izhodiš č. Velika gospo- darska kriza je zaostrila vprašanje likvidnosti in solven- tnosti ban čnega sistema. Vprašanje ban čne regulacije se za čelo postavljati na novo, potrebna je bila sanacija ban čnega sistema, da bi ban čni sistem tudi v prihodno- sti lahko opravljal svojo gospodarsko vlogo. Velik problem prve polovice dvajsetih let je bila vi- soka obrestna mera, ki se je na posameznih jugoslo- vanskih obmo čjih zelo razlikovala. Oblasti so razli čne in visoke posojilne obrestne mere prepoznavale kot velik problem, vendar pa ni bilo kake zakonske podlage, ki bi omogo čala ukrepanje. Hkrati je potrebno opozoriti, da je odlo čnejše ukrepanje vlade ali centralne banke prepre čevala tudi prevladujo ča liberalisti čna ideologija. Obrestna mera je bila obravnavana le kot odraz delo- vanja zakona o ponudbi in povpraševanju po kapitalu. Hkrati so pri čakovali, da je nujno, da k zniževanju ban- ke pristopijo same, brez prisile, znižanje obrestnih mer naj bi bilo prostovoljno. Zaradi prevelikega odtujevanja premoženja dolžni- kov prek visokih obrestnih mer, kar je negativno vpliva- lo na gospodarsko aktivnost v državi, je centralna ban- ka vendarle posredovala, in to ne glede na to, da ni bila zakonsko pooblaš čena za tak poseg. V njenih organih je prevladalo mnenje, da so vzroki visoke obrestne me- re poleg velikega povpraševanja predvsem visoki stroški bank. Ti naj bi bili posledica prevelike razdrobljenosti ban čnega sistema v državi. Centralna banka je želela spodbuditi združevanje bank in ban čic, ker naj bi raci- 224 Tomaševi ć, Novac i kredit, str. 225. 131 FINAN ČNI PROSTORI onalizacija stroškov omogo čila znižanje obrestnih mer. Centralna banka ni želela biti dejavno vpletena v ta pro- ces, tako da bi dolo čenim bankam odrekala posojila ali jim za pogoj postavljala združevanje. Omejila se je na priporočila in vse stavila na prostovoljnost in spora- zumnost v združevalnih procesih. Rezultat te akcije je bil ni čen, združevalnih procesov ni bilo, obrestna me- ra je ostala visoka kljub nekajkratnemu pozivu. Hkrati je centralna banka pozvala velike banke, naj uskladijo višino obrestnih mer s posebnim medban čnim dogovo- rom. A tudi tu ni bilo posebnega odziva. Ve č kot o čitno je bilo, da je nujno pose či po bolj ostrih ali prisilnih metodah. Tako se je centralna banka vendarle odločila, da skuša zmanjšanje števila denar- nih zavodov spodbuditi z odtegovanjem kreditov. Poleti 1923 so sklenili zaostriti kreditno politiko do majhnih bank z upoštevanjem teritorialnih in gospodarskih vidi- kov. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so po novem mo- rale banke imeti najmanj 3 milijone dinarjev vpla čane delniške glavnice. V manjših mestih, kjer so imele sedež tri banke, so minimum delniške glavnice naravnali na milijon dinarjev, drugje pa na pol milijona dinarjev. Ob združevanju bi nova banka od centralne banke dobila kredit v skupnem znesku odobrenih kreditov združu- jo čih se subjektov. Hkrati je Narodna banka denarnim zavodom priporo čila, naj poenotijo obrestne mere na najve č 10 % za vloge in najve č 18 % za posojila. Bankam oziroma njihovim združenjem pa je dolo čila, da morajo do novembra 1924 skleniti dogovore o zniževanju obre- stnih mer. Ob tem je zagrozila, da bo po tem roku sama uradno dolo čila obrestne mere. Banke so tokrat prisluhnile opozorilom, vendar po- sebnega u činka ni bilo. Zato so se v naslednjih letih vr- stile razli čne konference, vse z enim samim vprašanjem, kako znižati obrestne mere. Vedno znova so ugotavljali, da so vzroki visokih obresti enostavni in v javnosti, tako strokovni kot lai čni, povsem razvidni – preveliki stroški in neracionalna organizacija dela in poslovanja v ban- kah. Razlika je bila v poudarkih, kajti centralna banka in vlada sta opozarjali na stroške kot celoto, bankirji so med stroški videli le, po njihovem, previsoke davke. Ko je vlada sredi leta 1927 odpravila kakršnokoli obdav če- 132 nje hranilnih vlog, znižala obdav čenje dohodkov usluž- bencev in delniških družb ter izlo čila iz dav čne osnove prostovoljne prispevke, ki so jih izpla čevale delniške družbe, so bili ban čniki postavljeni na plano. Njihovim zahtevam je bilo ugodeno, obrestne mere pa kljub temu niso kazale nobene volje po spuš čanju na nižjo raven. Dogovarjanj je bilo konec, potrpljenje je pošlo. Cen- tralna banka je ponovno posegla po prisilnih ukrepih. Poleti 1927 so v centralni banki sklenili, da morajo ban- ke v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu imeti naj- manj 5 milijonov dinarjev dejansko vpla čanega osnov- nega kapitala, če želijo dobiti kredite centralne banke. V ostalih krajih so morale imeti ban čne delniške druž- be najmanj milijon dinarjev vpla čanega kapitala, da bi centralna banka sploh sprejela njihovo vlogo za kredite. Vsi (preostali) zavodi so morali v naslednjih dveh letih svoj delniški kapital zvišati na predpisano višino, če so želeli ohraniti kredite centralne banke. Lahko pa so se podali tudi v združevalne procese. Ta akcija centralne banke je bila bolj uspešna kot predhodne, saj se je število bank v Jugoslaviji v drugi polovici dvajsetih let vendarle znižalo. Število družb s pol milijona osnovnega kapitala se je zmanjšalo za četr- tino, okrepilo pa se je število bank z milijonom dinarjev kapitala. Prirastek je znašal dobro desetino, kar je pri- čalo, da je vendarle prišlo do združevanja majhnih bank in pripojitve istih ve čjim bankam. Hkrati s temi procesi so se z medban čnimi dogovori v državi zniževale tudi obrestne mere, resda na višji ravni, kot jih je priporo ča- la centralna banka, a vendarle. 225 Pri dolgoletnem prizadevanju za reguliranje obre- stnih mer v državi se je vedno bolj kazala tudi potreba po nadzoru ban čnega poslovanja. Zlasti bankroti in li- kvidacije posameznih bank so vedno znova opozarjali na nujnost podrobnejše regulacije ban čnega poslova- nja. V takih primerih se je zlasti zastavljalo vprašanje hranilnih vlog in interesov manjših delni čarjev, ki so bili pogosto prezrti. Glede varnosti hranilnih vlog so se ve- dno znova pojavljali predlogi, ki so odmevali v javnosti, da naj za vloge v jugoslovanskih bankah jam či država 225 Narodna banka 1884–1934, str. 169–173. 133 FINAN ČNI PROSTORI oziroma v njenem imenu vlada. Za široko nacionalno jamstveno shemo za ban čne depozite vlada ni kazala razumevanja. Strinjala pa se je, da je potrebno deloma za četi nadzorovati bančno poslovanje, predvsem s sta- liš ča zaš čite vlagateljev. Na ministrstvu za trgovino in industrijo so leta 1926 pripravili projekt t. i. Centrale ban čnih zavodov, samostojni organ za nadzor ban čne- ga poslovanja. Naloga te ustanove naj bi bila dvojna. Na eni strani naj bi š čitila oziroma zastopala interese bank, na drugi strani pa tudi š čitila pravice vlagateljev. Predlog je izhajal s stališ ča, da sta kontrola bank in normiranje osnovnih na čel bančnega poslovanja najbolj optimalna in pregledna zaš čita vlagateljev. Pristop je bil sodoben in je sledil dogajanju v tujini. Bankam bi pred- pisali koeficient primarne likvidnosti, dolo čili strukturo naložb oziroma lo čili poslovanje na podlagi hranilnih vlog, depozitov podjetij ali lastnih sredstev ter omogo čili delni javni vpogled v ban čno poslovanje z obveznostjo objavljanja rezultatov poslovanja in teko čega poro čanja nadzornemu organu. V ban čnih krogih je predlog nale- tel na burno zavrnitev, saj so to dojeli kot prevelik po- seg v obi čajni na čin poslovanja. 226 Ministrstvo pa tudi ni vztrajalo in je odstopilo od nadaljnjih postopkov. V dvajsetih letih torej jugoslovanske oblasti niso bi- le dovolj vztrajne, da bi jim uspelo uvesti sistem nadzi- ranja ban čnega poslovanja. To je bilo kar presenetljivo glede na dejstvo, da je centralna banka vendarle imela nekaj uspehov pri reguliranju obrestnih mer v državi in pri spodbujanju koncentracije v ban čnem sektorju. Nekateri avtorji izpostavljajo tezo, da so oblasti to do- jemale kot poraz in da so zato za čele namenjati ve čjo pozornost ban čništvu v državni režiji. Z ve čjo pozorno- stjo ustanavljanju in krepitvi državnih bank je država izvajala tisto politiko, ki jo je sicer želela implementirati tudi v regulaciji privatnega ban čnega sektorja. S siste- mom državnih bank, ki so imele podružnice po vsem teritoriju, je kazala pot, po kateri naj bi krenilo tudi za- sebno ban čništvo. Odpravili naj bi razdrobljenost in s koncentracijo ustvarili nekaj ve čjih ban čnih ustanov, ki naj bi s podružni čno mrežo pokrivale celotno državno 226 Tomaševi ć, Novac i kredit, str. 224 134 ozemlje. Pri državnih bankah so vlade lahko uveljavljale na čela, ki jih v privatnem ban čništvu niso mogle. V dru- gi polovici dvajsetih let sta tako opazni množitev in rast pomena državnih oziroma poldržavnih bank. Pri tem se je pojavila tudi pomembna novost. Privatne banke so bi- le glede na klasifikacijo uvrš čene v trgovinsko dejavnost in s tem podrejene ministrstvu za trgovino in industrijo. Nasprotno pa je državne banke ali banke s prevladujo- čim državnim lastništvom reguliralo veliko bolj vplivno ministrstvo za finance. In to ni bila vsa razlika. Veliko pomembneje je bilo, da je država jam čila za vse vloge v državnih bankah. V tridesetih letih, v obdobju negoto- vosti, se je državno jamstvo za vloge izkazalo kot klju č- na prednost državnih bank pred zasebnim ban čnim sektorjem. Poleg tega so te banke, če je bilo treba brez težav pridobivale državno garancijo. Imele so tudi ugo- dnosti pri obdavčenju, poleg tega pa so morali državni ali organi lokalnih oblasti svoje poslovanje voditi prek državnih bank. Ob koncu dvajsetih let je bil tako na organizacijski ravni vzpostavljen državni ban čni sektor. Sestavljale so ga štiri banke. Poslanstvo Državne hipotekarne banke je bilo dolgoro čno kreditiranje lokalnih skupnosti, pod- jetij in mestnega prebivalstva. V na črtih oblasti je Obr- tniška banka ponujala dolgoro čna posojila drobnogo- spodarskemu sektorju. Privilegirana agrarna banka, ki je pomenila uresni čitev ve čletnih teženj in poskusov iz dvajsetih let, pa je svoja sredstva usmerila v dolgoro čno kreditiranje kmetijstva. Delovanje teh treh bank je do- polnjevala še Poštna hranilnica, ki je bila zaradi obširne podružni čne mreže pomembna na podro čju zajemanja prihrankov prebivalstva. 227 Ideja o aktivni kontroli in regulaciji privatnega ban- čnega sektorja pa ni zamrla. Konec leta 1930 je vlada oziroma ministrstvo za trgovino poskusilo znova. Naro- čilo je predlog zakona o bankah pri predsedniku enega od najve čjih in najvplivnejših ban čnih združenj v državi. Ne samo razmere v bližnji soseš čini, temve č predvsem doma či razlogi so bili najbolj merodajni za ta korak. Ve č- letno ugotavljanje vzrokov bankrotov posameznih bank 227 Bi ćanić–Ivankovi ć, Croatian Banking, str. 68–69. 135 FINAN ČNI PROSTORI v državi je vedno znova kazalo, da so temeljni problemi v nereguliranem ban čnem poslovanju, ker ni bilo pred- pisanih oziroma dolo čenih meril, na osnovi katerih bi lahko presojali ustreznost poslovnih politik posameznih bank. Seveda tudi ni bilo nadzornega organa, ki bi lahko preventivno deloval. Predlog zakona s konca leta 1930 je bil koncipiran v enakem duhu kot predlog iz leta 1926, se pravi, da so želeli definirati merila in strukturo varnega poslovanja, likvidnosti, obsega ban čne dejavnosti, vzpo- staviti korelacijo med strukturo virov in obsegom poslo- vanja in podobno. 228 Predlog zakona o bankah s konca leta 1930 pa je v primerjavi s predlogom iz leta 1926 prinesel spremembo pri nadzoru bančnega poslovanja, s samostojnega organa ga je prenesel na ministrstvo za trgovino in industrijo. Najve čja novost osnutka zakona o bankah pa je bila državna jamstvena shema za depozite prebivalstva, da bi okrepili zaupanje v doma če banke. Glede na dejstvo, da je osnutek zakona pripravljal eden od uglednih ban čnikov, je bilo upravi čeno pri čakovanje, da ga bodo ban čniki sprejemali. Toda zgodilo se je na- sprotno. Državno jamstvo za depozite prebivalstva so ban čniki sicer pozdravljali, a nepremostljivi problemi so se kazali drugje. Problem nadzora in strukture lastnih in tujih virov v bankah je onemogo čil kompromis. S pre- dlogom je vlada namre č želela dose či varnost depozitov prebivalstva. Zato so v enem od členov tudi predpisali, da morajo imeti banke stalno razmerje med depoziti in kapitalom 3 proti 1. 229 Na ta na čin bi zavarovali tako la- stnike prihrankov kot tudi banke, ki bi bile znatno manj izpostavljene tveganju. Za ve čino bank v državi, ki so bile kapitalsko pod- hranjene, je bilo to povsem nesprejemljivo, saj bi v pra- ksi pomenilo zoževanje poslovanja, če banke ne bi bile sposobne dvigovanja kapitala v predpisanem razmerju z rastjo depozitov. Njihov odpor postane povsem razu- mljiv, če pogledamo podatke o razmerju med lastnimi in tujimi sredstvi v jugoslovanskem ban čnem sektor- ju. Povpre čno razmerje med tujimi in lastnimi sredstvi je na državni ravni znašalo približno 4:1. Vendar pa 228 Kršev, Bankarstvo u dunavskoj banovini, str. 77–78 229 Kršev, Finansijska politika Jugoslavije, str. 275–276. 136 so obstajale velike regionalne razlike. Povpre čne ravni pravzaprav sploh ni bilo. Ban čni sektor v Bosni in Her- cegovini ter Srbiji je že bil v želenem razmerju med tu- jimi sredstvi in kapitalom v obsegu 3:1. Na Hrvaškem in v Sloveniji pa je bilo povsem druga če, na Hrvaškem je bilo denimo taisto razmerje 7:1. Slovenske banke pa so na eno enoto lastnega kapitala imele celo 11 enot tujih sredstev. 230 Nasprotovanje delu zakona iz Hrvaške, kjer je bila koncentrirana finan čna mo č jugoslovanske države, in Slovenije je bilo torej razumljivo. Dejansko bi pomenil globok poseg v obstoje čo ban čno strukturo, saj ni bilo stvarnega pri čakovanja, da bi lahko banke iz Hrvaške in Slovenije v kratkem času dosegle želeno razmerje med delniškim kapitalom in tujimi sredstvi. Pri čakovali so odliv depozitov ali v privatne banke iz drugih pokrajin ali pa v državne banke. V jugoslovanski stvarnosti etni čne prepletenosti pa je to imelo velike po- liti čne implikacije. Predlog o razmerju med delniškim kapitalom in tu- jimi sredstvi je bil vnesen s premislekom. Zasledoval je namre č dolgoletni cilj jugoslovanskih finan čnih obla- sti, da bi presegli regionalno zaprtost jugoslovanskega ban čnega sektorja. Želeli so si koncentracije bank, da bi v državi imeli nekaj velikih bank, ki bi celotno ob- močje države pokrile s svojimi podružnicami. Da zakon ni bil sprejet, je pravzaprav presenetljivo, zlasti ker je bil na črtovan v času odkrite diktature in odprave par- lamentarne demokracije. Oblast je deloma prisluhnila pripombam in je del kriterijev oziroma opredelitev ban- ke kot podjetja in obsega ter definicije ban čnega poslo- vanja vnesla v zakon o obrtih iz leta 1931. Ta zakon je dolo čal poenotene pogoje za vstop na ban čni trg. S tem je bilo konec nekdanje habsburške in srbske oziro- ma črnogorske zakonodaje. Zakon je ve č kot jasno utr- dil pravilo, da je za ban čne delniške družbe pristojno ministrstvo za trgovino in industrijo. Ban čna delniška družba je lahko za čela poslovati na osnovi dovoljenja ministrstva oziroma njegovega oddelka za ban čništvo. Da bi pridobili dovoljenje, so morali lastniki banke po- ložiti kavcijo v približni višini 10 % predvidene glavnice 230 Lazarevi ć, Banking performance, str. 20. 137 FINAN ČNI PROSTORI v gotovini ali v zanesljivo varnih vrednostnih papirjih. Kavcija naj bi bila zagotovilo varnega in vestnega poslo- vanja. Pri visokih delniških glavnicah (5.000.000 din) so bili prosilci oproš čeni vpla čila kavcije. Zahtevana vso- ta delniškega kapitala, ki je oproš čala lastnike vpla či- la kavcije, je bila sorazmerno visoko postavljena, da bi otežili ustanavljanje majhnih ban čnih delniških družb in tako nekoliko omilili pere č problem prevlade majhnih bank. Izjema v tem so bile hranilnice lokalnih oblasti, kjer so ustanovitelji garantirali za obveznosti hranilni- ce. Poleg dovoljenja za opravljanje depozitno-kreditne- ga, meni čnega in menjalniškega poslovanja so banke morale pridobiti tudi posebno dovoljenje za trgovanje z vrednostnimi papirji. 231 Za kaj ve č pa je zmanjkalo časa. Država je bila v letu 1931 v pomladanskih mesecih zaposlena s pripra- vami na prevzem zlatega standarda, 232 v poletju in zlasti jeseni pa se je za čenjala agonija jugoslovanskega pri- vatnega ban čništva, ki jo je najavil naval var čevalcev na banke pod vtisom polomov uglednih bank v tujini, predvsem dunajske banke Creditanstalt. Nelikvidnost in tudi nesolventnost ban čnega sistema je terjala naglo in temeljito intervencijo. Centralna banka je nadalje- vala politiko zagotavljanja likvidnosti, regulacija in re- habilitacija ban čnega sistema pa sta bili nalogi države oziroma ministrstva za trgovino in industrijo v njenem imenu. Banke so najprej za čele delovati samozaš čitno. Ob masovnem dvigovanju hranilnih vlog poleti in jese- ni 1931 so na lastno pest septembra tega leta spreje- le zaš čitne ukrepe. Takrat so enostransko razveljavili določbe o dvigih s hranilnih knjižic. Za neopredeljeno dolgo dobo, odvisno pa č od razmer, so dolo čili, da lah- ko posamezni vlagatelj s svoje hranilne knjižice vsaka dva tedna dvigne najve č 2000 dinarjev. Nadalje so do- sledno odpravili izpla čevanje vezanih vlog pred potekom odpovednega roka. Sklenili so tudi, da morajo banke od tega dneva naprej vložene vloge obravnavati kot nove vloge, ki niso bile podrejene nobeni omejitvi. Ban čna združenja so že v tem času terjala od države, naj uzako- 231 Istorija bankarstva u Vojvodini, str. 268–269. 232 Več o tem glej Kršev, Finansijska politika; Gnjatovi ć, Stari državni dugovi. 138 ni za časni splošni moratorij za denarne zavode, dokler se duhovi ne pomirijo, vendar v tem prizadevanju nekaj mesecev niso bila uspešna. 233 V letih 1932–1934 je bila sprejeta potrebna zako- nodaja za rehabilitacijo ban čnega sektorja. Ker je vla- da na eni strani kmete trenutno oprostila pla čevanja dolgov, je morala podoben ukrep sprejeti tudi na drugi strani. Tako je z enim od členov zakona o zaš čiti kme- tov denarnim zavodom omogo čila legalizacijo že obsto- je čega stanja, tj. neizpla čevanje hranilnih vlog oziroma izpla čevanje depozitov po obrokih v daljšem časovnem obdobju, kar so v nadaljnjem poteku krize urejevali s posebnimi uredbami o zaš čiti denarnih zavodov in nji- hovih vlagateljev. To naj bi bili za časni ukrepi, ki pa so se z nadaljnjo regulacijo raztegnili kar na vsa trideseta leta. V stvarnosti je to pomenilo zakonsko prekvalifika- cijo kratkoro čnih sredstev vlagateljev v dolgoro čna. Odpravljanje posledic krize se je na ban čnem po- dro čju intenzivneje za čelo v letu 1935, ko je ministrski svet pri čel izdajati prve odlo čbe o sanaciji bank, ki so zaprosile za zaš čito oziroma odlog izpla čil v prejšnjih letih. Odlo čbe o sanaciji bank so temeljile na uredbi o zaš čiti denarnih zavodov iz leta 1934, ki je dolo čala, da lahko vsak denarni zavod, ki je nesposoben zadostiti zahtevam upnikov, pridobi zaš čito. Ministrstvo za trgo- vino in industrijo je lahko na osnovi prošnje v soglasju z lastniki odredilo odlog izpla čil, sanacijo ali izvenste- čajno likvidacijo. Vse te postopke pa so morali potrditi lastniki na ob čnih zborih. Med državno zaš čito so nad uresni čeva- njem sprejetih ukrepov bedeli posebni vladni komisarji. Ti so imeli pravico sodelovati na vseh sejah upravnih odborov, hkrati pa so nadzirali delo uprav ban čnih za- vodov. Vsi denarni zavodi, ki so želeli uživati državno zaš čito in pravice na njeni osnovi, to je odlog pla čil ali sanacijo, so morali pre čistiti svoje bilance in odpisati vse izgube. Krili naj bi jih z rezervnimi in drugimi skla- di. Če to ni zadostovalo, kar se je neredko dogajalo, so morali pose či po odpisu delniške glavnice, in to v višini, ki jo je terjala manjkajo ča vsota. Med ukrepi za lajšanje 233 Poročilo o delovanju Društva ban čnih zavodov, str. 8–11. 139 FINAN ČNI PROSTORI položaja zavodov pod zaš čito sta bila po uredbi iz le- ta 1934 tudi revalorizacija nepremi čnin in spodbujanje združevanja s kako drugo, bolje stoje čo družbo. Odložitev izpla čil je ministrstvo za trgovino in indu- strijo dovoljevalo najve č za dobo šestih let. Odlog izpla čil je veljal samo za stare terjatve, to je za tiste, ki so nasta- le do prvotno podeljene zaš čite oziroma uveljavitve odlo- ga. Denarni zavodi so morali še naprej natan čno razlo- čevati staro in novo poslovanje, mejni datum je bil dan uveljavitve zaš čite. Za novo poslovanje so veljala obi čaj- na pravila, brez omejitev. Banke in druge institucije v režimu zaš čite so morale oblikovati izpla čilne na črte za stare vloge za tri mesece naprej na osnovi šestmese čnih prilivov iz starih terjatev. Starim terjatvam so prizna- li najmanj 2- in najve č 4-odstotne obresti, odvisno od zmožnosti zaš čitenega zavoda. Vrstni red izpla čevanja je dolo čil že zakonodajalec, prednost so imeli mali vla- gatelji, ki so jim morale banke izpla čati sorazmerno ve č vlog in prej kot drugim upnikom z velikimi depoziti. Uredba iz leta 1934 je urejala tudi pobot dolgov in terjatev pri istem zavodu, kar je kasneje sprožilo veliko neljubih zapletov. Dolo čala je namre č, da lahko dolžnik poravna svoj dolg s svojimi terjatvami pri istem zavodu. Če dolžnik ni imel sam terjatev do upniške banke, je lahko polovico terjatve poravnal s hranilno knjižico ka- terega drugega ban čnega upnika. Ta dolo čba je kasneje sprožila nastanek novega trga, to je množi čno prekup- čevanje s hranilnimi knjižicami. Ljudje so jih namre č prodajali dale č pod nominalno vrednostjo, da so prišli do denarja. S tem po četjem so se ukvarjale tudi banke in hranilnice same, poleg njih pa še množica posame- znikov in drugih podjetij. Da bi banka ponovno postala aktivna (poravnava izgube) ali da bi se pove čala sredstva za nadaljnje po- slovanje, so lahko izvedli konverzijo terjatev v lastniške deleže. Lastniški deleži na osnovi terjatev so lahko bili v navadnih delnicah, prednostnih delnicah ali pa so se uvrš čali v poseben rezervni sklad. V to obliko so se sta- re terjatve lahko spremenile le v višini 40 % izhodiš čne vrednosti. Banka v sanaciji je imela pravico do izda- je navadnih delnic, če je poprej odpisala vso delniško glavnico, prednostne delnice pa so se izdajale v primeru 140 predhodnega polovi čnega odpisa osnovnega kapitala. Konverzija terjatev v navadne in prednostne delnice je bila mogo ča le s privolitvijo upnika. V nasprotnem pri- meru so se njegove terjatve uvrstile v poseben rezervni sklad. Te terjatve so bile poravnavane postopoma in so- razmerno, po možnosti iz čistega dobi čka, ko je banka najprej dotirala rezervni sklad (dosegel naj bi polovico delniške glavnice) in izpla čala dividende na prednostne delnice. Dovoljenje za pretvorbo starih terjatev v delni- ce je pomenilo tudi dovoljenje za sorazmerno povišanje glavnice, pri čemer se je štelo, da so bile delnice iz starih terjatev vpla čane v gotovini. Odlo čitev banke za sanacijo po tej uredbi pa ni izklju čevala niti odloga izpla čil, če je bilo to potrebno, da se banka ohrani pri življenju. Pri izvenste čajni likvidaciji je uredba potrjevala do- lo čbe zakonov in pravil o likvidaciji. V imenu vlade jo je izvajal komisar, njegova naloga pa je bila skrbeti za za- konitost in nemoten potek likvidacije, predvsem za ime- novanje likvidatorjev, ki jih je postavljal v sporazumu z upniškim odborom. Če vlada ni imenovala komisarja, je naloga prešla na krajevno pristojno sodiš če. Izvenste čaj- na likvidacija je morala biti javno objavljena, pri čemer upnikom oziroma lastnikom hranilnih knjižic svojih ter- jatev ni bilo treba prijavljati, vsi ostali pa so jih po javni objavi morali prijaviti v roku treh mesecev. Znane upni- ke je morala o pri četku izvenste čajne likvidacije obvestiti uprava. V tem postopku so morali vse eventualne pro- daje nepremi čnin opraviti na javni dražbi. Hkrati so mo- rali likvidatorji v postopku likvidacije vestno izterjati vse terjatve, če dolžniki niso bili v kakšnem režimu zaš čite. Hranilnice so bile pri odlogu izpla čil povsem izena- čene z vsemi drugimi ban čnimi zavodi, razlika je bila le ta, da so si za dodelitev odloga morale pridobiti so- glasje svojega ustanovitelja (ob čina, okraj, banovina), ki je jam čil za njene obveznosti. Ve čje razlike so bile pri sanaciji, saj v tem primeru ni bila možna pretvorba terjatev v lastniške deleže. Tudi glavnice ni bilo, ki bi jo bilo mogo če uporabiti za kritje izgub, na voljo je bil le rezervni sklad. Zato so se morali ustanovitelji obvezati, da bodo poravnali vse svoje dolgove pri hranilnici. Če to ni zadostovalo, je moral ustanovitelj prevzeti nase tudi druga bremena. Ustanovitelji so morali ministrstvu po- 141 FINAN ČNI PROSTORI dati pisno zavezo, da bodo pokrili izgube pri hranilnicah in okrepili njihov poslovni in rezervni sklad. V ta namen jim je bilo dopuš čeno izdajanje zadolžnic. V ostalem so tudi za hranilnice veljale enake dolo čbe. Specifi čen je bil tudi položaj kreditnih zadrug. Tudi tukaj ni bil problem odlog izpla čil, temve č sanacija in izvenste čajna likvidacija. To podro čje je bilo regulirano posebej. Dolo čeno je bilo, da med sanacijo ali izvenste- čajno likvidacijo oziroma od dneva vložitve prošnje na ministrstvo iz kreditne zadruge ni bilo ve č mogo če izsto- piti. Obveznosti zadružnika so trajale ves čas sanacije ali izvenste čajne likvidacije. Sanacija kreditne zadruge je bila mogo ča šele po odpisu rezervnega sklada, hkrati pa je ministrstvo od vsake zadruge, ki je prosila za zaš či- to, terjalo še, da zadružniki vpla čajo v rezervni sklad del ali celotno vsoto, s katero jam čijo zadružniki. V primeru neomejenega jamstva zadružnikov pa so vpla čila omejili na dvajsetkratni koli čnik vsakega deleža. Specifi čnost zadružnih deležev je prišla do izraza tudi pri izvenste- čajni likvidaciji. Položaj zadružnikov je bil olajšan v to- liko, da se je jamstvo zadružnikov pri takih zadrugah tudi v postopku izvenste čajne likvidacije dosledno mo- ralo spremeniti iz neomejenega v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska vpisanih deležev, pri čemer sku- pni znesek deležev ni smel biti manjši od 1.000 dinar- jev. 234 Vloge za zaš čito (odlog izpla čil, sanacija, izven- ste čajna likvidacija) so kreditne zadruge lahko vlagale samo preko svojih zadružnih zvez, če so bile v članjene v katero, v nasprotnem primeru pa neposredno. Dolo- čeno je bilo tudi, da vsa dolo čila uredbe veljajo tudi za zadružne zveze, ki so lahko po pooblastilu ministrstva za kmetijstvo vodile izvenste čajno likvidacijo posame- znih zadrug. Zadružnim zvezam pa je zaš čito podeljeval ministrski svet. 235 Uredba o zaš čiti denarnih zavodov iz leta 1934 je bankam z odloženim pla čilom tudi natan čno predpisala poslovno politiko oziroma delno strukturo aktive. Tako je dolo čala, da lahko banka prosta sredstva iz novega po- 234 Službeni list kraljevske banske uprave, št. 100/1934, str. 965–974; št. 87/1935, str. 819; št. 88/1936, str. 806; št. 95/1937, str. 921; št. 22/1938, str. 205. 235 Službeni list kraljevske banske uprave, št. 100/1934, str. 976–977. 142 slovanja nalaga v državne vrednostne papirje ali v take z državnim jamstvom in v valutne posle, a le do tretjine lastnih sredstev. Hkrati je morala imeti banka desetino teh naložb pokritih z gotovino pri Narodni banki, Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki, ki jo je bilo mo- go če dvigniti kadarkoli brez kakršnihkoli omejitev. Pred- pisana je bila tudi maksimalna višina enega posojila, to je lahko znašalo le desetino lastnih ban čnih sredstev. Veliko daljši pa je seznam prepovedanih dejavnosti. Ta- ko banka pod državno skrbjo ni smela kreditirati članov svojega upravnega in nadzornega odbora, podeljevati hi- potekarnih kreditov niti kupovati nepremi čnine ali blaga za lastni ra čun. Prav tako je bila omejena pri vstopanju v industrijske in trgovske delniške družbe, bodisi z na- kupom delnic bodisi s sovlaganjem. 236 Hkrati z osnovno uredbo o zaš čiti denarnih zavo- dov so izdali še uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaš čito. Z njo so zaostrili odgo- vornost uprav bank pri prejemkih. Uredba je najprej ze- lo splošno opredelila, da se morajo stroški v zaš čitenih bankah znižati na tisto raven, ki še zagotavlja neovirano motivacijo za delo. Izrecno je bilo poudarjeno, da se mo- rajo vodilnim pla če in drugi prejemki znižati v enakem deležu kot preostalim zaposlenim. Člani upravnih in nadzornih svetov ter voljeni upravni delavci v času po- slovanja v zaš čitnem režimu (odlog pla čil, sanacija) niso imeli pravice do izpla čevanja tantiem, remuneracije, tri- najste pla če, boži čnice, bilan čnine in drugih prejemkov. Vse take in podobne terjatve članov upravnih in nadzor- nih svetov ter vodilnih delavcev uprave, ki niso bile iz- plačane do dneva vložitve prošnje za zaš čito, so zapadle, postale so ni čne in jih ni bilo mogo če izterjati niti po so- dni poti. Izjema pri tem so bili dejanski potni stroški in dnevnice, katerih obseg je bil pod nadzorom ministrstva. Z isto uredbo so zaš čiteni denarni zavodi oziroma njihovi lastniki, v njihovem imenu pa upravni sveti, pri- dobili pravico, da zaradi zniževanja stroškov odpovejo individualne in kolektivne pogodbe, ki so bile sklenjene z vodilnimi možmi in drugimi uradniki. Vodstvo ban- čnih zavodov in predstavniki zaposlenih so bili zavezani 236 Službeni list kraljevske banske uprave, št. 100/1934, str. 968. 143 FINAN ČNI PROSTORI v roku treh mesecev skleniti nove pogodbe na nižji rav- ni. Če niso hoteli ali niso mogli dose či sporazuma, jim je nove individualne in kolektivne pogodbe predpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, ki je tudi dajalo soglasje k dogovorjenim pogodbam. Proti taki odlo čbi ni bila možna pritožba. Rok za izražanje nestrinjanja z no- vimi pogodbami je bil osem dni. Če direktor ali uradnik ni privolil v nove pogodbe in s tem nižje prejemke, je lahko dal odpoved sam ali pa so mu službo odpovedali. Pri tem so bili deležni pogodbeno dolo čene odpravnine, ki ni smela presegati polletnih dohodkov. Zniževanje stroškov je seglo tudi na podro čje pokojnin. Tako so bili nekdanji člani bančnih vodstev, a tudi drugi zaposleni prikrajšani pri izpla čevanju pokojnin iz posebnih pokoj- ninskih skladov pri bankah. Te dolo čbe, ki so bile pisa- ne s stališ ča delniških družb, so smiselno veljale tudi za hranilnice in kreditne zadruge ter njihove zveze. 237 Dolo čila te uredbe so se lahko raztegnila tudi na povezane oziroma odvisne družbe, če so to terjale po- trebe v postopkih odloga pla čil in sanacije. Država je zaradi krize podobno kot pri bankah dovolila odstop od sklenjenih kolektivnih in individualnih pogodb tudi v drugih industrijskih in trgovskih družbah, kjer ni bilo posebnih zaš čitnih ukrepov. To dovoljeno suspendira- nje kolektivnih in individualnih pogodb, ki naj bi pri- spevalo k znižanju stroškov, je bilo omogo čeno s poseb- no uredbo. Ta je ravno tako dokaj natan čno predpiso- vala postopke zniževanja pla č in drugih prejemkov tako upravi kot drugim zaposlenim. Če so ta podjetja imela tudi lastne pokojninske sklade, so se v sorazmernem deležu morale znižati tudi pokojnine, ki so se izpla čeva- le iz teh sredstev. 238 Za četek sanacije ban čnega sistema je pomenil velik korak k odpravljanju posledic velike gospodarske krize, hkrati pa je bil tudi obsežna administrativna dejavnost. Dopolnitev sanacije ban čništva je pomenila Uredba o li- kvidaciji kme čkih dolgov iz leta 1936. Kmetom so odpi- sali polovico dolgov, ker se je domnevalo, da so se za to- liko zaradi padca kmetijskih cen v povpre čju znižali tudi 237 Ravno tam, str. 974–976. 238 Ravno tam, str. 977–979. 144 kme čki dohodki. Drugo polovico dolgov so morali kmetje v 12 letih z znižano obrestno mero odpla čati pooblaš če- ni ustanovi, Privilegirani agrarni banki. Združili so dva procesa, razdolževanje kmetov (to je obnovitev pla čilne sposobnosti kmetov) in sanacijo ban čnega sistema. Dru- ga če tudi ni moglo biti, saj sta bila ukrepa vzajemno po- gojena, če so želeli dose či oba cilja. Za odpisane dolgove in za tiste terjatve, ki jih je prevzela Privilegirana agrarna banka, je vlada bankam in drugim kme čkim upnikom izdala obveznice. Te obveznice so denarni zavodi lahko zastavili pri najetju kreditov ali pa so jih prodali in si tako priskrbeli potrebno gotovino. Grafi čna upodobitev tega procesa nam kaže naslednjo podobo. Ministrstvo za trgovino in industrijo, ki je operativ- no vodilo pomembni dolgoro čni projekt ponovne vzpo- stavitve likvidnosti ban čnega sistema, je bilo zasuto s prošnjami denarnih zavodov razli čnih zvrsti. V drugi polovici tridesetih let je bila skorajda polovica ban čnega sektorja v režimu zaš čite, prav tolikšen pa je bil tudi delež odloženih upniških terjatev. 239 V tridesetih letih ni bilo ve č prostora ne možnosti 239 Dugali ć, Narodna banka. Grafikon št. 9: Shema vzpostavljanja pla čilne sposobnosti kmetov 145 FINAN ČNI PROSTORI za prosto, tržno oblikovanje obrestnih mer. Zaradi krize je država posegla tudi na to področje. Centralna banka obrestnih mer ni ve č priporo čala, z zakonom jih je do- lo čala kar država. Prvi č je država v dolžniško-upniške odnose posegla že leta 1932 z razglasitvijo moratorija za kme čke dolgove, s katerim je tudi maksimirala obrestno mero pri posojilih za kmete na 6 %, v izjemnih primerih do 10 %. 240 Globlji poseg pri obrestnih merah je sledil leta 1933, med hudo gospodarsko depresijo. Z jesen- sko uredbo je ministrski svet dolo čil, da morajo denar- ni zavodi v posameznih regijah preko svojih združenj v roku enega meseca po izdaji uredbe dolo čiti maksi- mirane obrestne mere tako za vloge kot za posojila na obmo čju svoje regije. Pri tem jim je vlada tudi dolo čila orientacijsko to čko. To je bila eskontna stopnja central- ne banke, ki je takrat znašala 7,5 %. 241 Obresti pri po- sojilih je niso smele presegati za ve č kot 5 %, pri vlogah pa so morale nujno zaostajati vsaj za odstotek. 242 Leto dni kasneje je bila uredba dopolnjena tako, da je bila obrestna mera za posojila znižana za pol odstotne to č- ke, njena zgornja meja je bila 4,5 % nad eskontno me- ro centralne banke, 243 ki je bila februarja 1934 znižana na 7 % ravno zaradi vezave obrestne mere na eskontno stopnjo. Nadejali so se, da bo znižanje ugodno vplivalo na gospodarske razmere. 244 Maksimiranje obrestne me- re, ki je bilo posredno, v stalni odvisnosti od eskontne stopnje, je bil poskus poenotenja obrestnih mer v državi na njihovi zgornji ravni. Država je na podro čje obrestnih mer posegla še leta 1935, ko je prekinila neposredno zvezo med obrestmi zasebnih bank in drugih denarnih zavodov ter eskontno stopnjo centralne banke. Obresti je maksimirala neposredno in jih natan čno predpisala. Aktivne obresti v pogodbah so smele znašati najve č 10 %, pri pasivnih pa ne ve č kot 4 %. Izjema je bila dovo- ljena le pri vezanih vlogah, kjer so take var čevalce smeli nagraditi z najve č 5-odstotnimi obrestmi. 245 240 Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 128. 241 Narodna banka 1884–1934, str. 217. 242 Službeni list kraljevske banke uprave št. 100/1933, str. 1153–1154. 243 Službeni list kraljevske banke uprave št. 68/1934, str. 712–713. 244 Narodna banka 1884–1934, str. 217. 245 Službeni list kraljevske banke uprave, št. 11/1935, str. 101. 146 V letu 1938 je vlada posegla na podro čje rezervnih skladov, da bi bančne ustanove prisilila k oblikovanju zadostnih rezervnih sredstev za pokrivanje morebitnih tveganj oziroma izgub. Dolžnost oblikovanja rezervnih skladov je obstajala že na podlagi dotedanjih predpisov, vendar na nižji ravni. Vsem ban čnim ustanovam je uka- zala, da morajo oblikovati rezervne sklade v višini polo- vice nominalne vrednosti delniškega kapitala. Tako sta- nje naj bi dosegli v nekaj letih na ra čun delitve čistega dobi čka. Vsako leto naj bi namre č namenili v rezervni sklad 10 % čistega dobi čka. Ko bi banka dosegla pred- pisano višino rezervnega sklada, bi morala to razmerje tudi trajno vzdrževati. V nadaljevanju je vlada ban čnim institucijam tudi dolo čila politiko ravnanja s tako zbra- nimi sredstvi. Polovico vrednosti rezervnega sklada so banke morale naložiti v državne vrednostne papirje ali v take, za katere je garantirala država. Teh vrednostnih papirjev banke tudi niso smele odsvojiti brez dovoljenja ministrstva za trgovino in industrijo. Preostalo polovico so lahko naložile po lastni presoji, vendar so morali bi- ti likvidni vrednostni papirji ali tudi nepremi čnine. Te določbe so veljale za ban čne delniške družbe in lokalne hranilnice. 246 Nova uredba o občinskih hranilnicah iz leta 1938 je že vzpostavljala zaostrene kriterije. Težnja oblasti po zagotovitvi likvidnosti hranilnic, varnosti vlog in s tem poslovanja je bila ve č o čitna. Hranilnice so lahko za čele delo le na osnovi dovoljenja ministrstva za trgovino in industrijo, potem ko je lokalna skupnost kot ustano- vitelj izjavila, da jam či z vsem svojim premoženjem za vse obveznosti hranilnice. Zaradi tega so tudi dolo čili, da smejo hranilnice investirati pridobljena tuja sred- stva samo v varne oblike poslovanja: hipotekarna po- sojila, državne vrednostne papirje, lombardna posojila, kratkoro čne menice, kot vloge pri drugih privatnih ali državnih bankah in v izjemnih primerih v nepremi čni- ne. Hranilnice niso smele dolgoro čno kreditirati svojih ustanoviteljev, dovoljeno jim je bilo kratkoro čno kredi- tiranje do najve č šest mesecev. Struktura naložb je bila predpisana: najve č 20 % depozitov v dolgoro čna posojila 246 Službeni list kraljevske banske uprave, št. 64/1938, str. 681–683. 147 FINAN ČNI PROSTORI (hipoteke, zastava vrednostnih papirjev), 15 % kot krat- koro čni depoziti pri drugih bankah, 10 % kot kratko- ročna posojila ustanoviteljem. Ker so hranilnice lahko sprejemale vloge in obra čale sredstva svojih ustanovi- teljev oziroma drugih lokalnih skupnosti, so morale 50 % teh sredstev naložiti v državne vrednostne papirje, predvsem v državne blagajniške zapise. Rezervni sklad pri hranilnicah je bil dolo čen na 15 % vsote vseh prido- bljenih depozitov, ki so jih morali investirati po že dolo- čenem principu. Polovica je torej morala biti naložena v državne vrednostne papirje. Nadzor poslovanja hranilnic je bil dvostopenjski. Najprej so morali pravilnost poslovanja nadzirati usta- novitelji, na drugi stopnji pa ministrstvo za trgovino in industrijo. Ministrstvo je smelo po lastni presoji kadar- koli opravljati revizijski pregled poslovanja ali po potre- bi poslati v hranilnico komisarja, ki je skrbel za varnost in pravilnost poslovanja v hranilnici. 247 V letu 1938 so bile razmere v jugoslovanskem ban- čništvu stabilizirane, resda na znatno nižji ravni kot pred krizo, a vendarle. Tako je po izdaji uredbe o ob- činskih hranilnicah in reguliranju kreditnih zadrug, kjer je bila predvsem izpostavljena varnost prihrankov z razli čnimi jamstvi, napo čil čas za ponovno pobudo o regulaciji poslovanja ban čnih delniških družb. Predlog je povzemal oziroma nadgrajeval rešitve iz predhodnih pobud, opazna pa je ve č kot okrepljena restriktivnost. V predlogu so na črtovali, da je ban čno delniško družbo mogo če ustanoviti na podlagi dovoljenja (koncesija), ki naj bi ga ob izpolnjevanju zvišane vsote osnovnega ka- pitala podeljevalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Višina zahtevane delniške glavnice je bila odvisna od kraja, kjer naj bi banko ustanovili, in tamkajšnje kon- kurence. V ve čjih središ čih z ve č konkuren čnimi ban- kami so bile zahteve po kapitalu višje. Tudi podružnice tujih bank so morale biti kapitalsko ustrezno podprte. K osnovnemu kapitalu so predlagatelji dodali tudi zah- tevo o veliko višjih rezervnih skladih, kot so bili do tedaj v navadi. Restriktivnost je bila okrepljena na podro čju poslovne dejavnosti. Banke so nameravali omejiti le na 247 Službeni list kraljevske banke uprave, št. 98/1938, str. 911–916. 148 čiste ban čne posle, zbiranje prihrankov in kreditiranje podjetij in prebivalstva. Dolgoro čno hipotekarno kredi- tiranje naj bi bilo prepovedano, prav tako so želeli ome- jiti obseg drugih dolgoro čnih investicij. Tako bi banke smele imeti le tretjino osnovnega kapitala naloženega v delnice drugih družb. V primerjavi s predlogom iz leta 1930 so predlagatelji zaostrili razmerje med vlogami in lastnimi sredstvi. Banka bi morala dolgoro čno ohranjati razmerje med depoziti in lastnimi sredstvi v relaciji 2:1. Vsota vseh obveznosti banke pa ne bi smela presegati petkratnika lastnih ban čnih sredstev. Restriktivnost je bila opazna tudi pri opredeljevanju likvidnosti, 20 % de- pozitov na vpogled in vezanih do trideset dni je moralo biti vsak trenutek likvidno. Nadalje je moralo biti 15 % vseh obveznosti banke naloženo v kratkoro čne (trime- sečne) menice, varante, delno lombardna posojila, de- vize … S posameznimi dolo čbami so želeli že vnaprej pre- pre čiti morebitna oz. potencialna tveganja v ban čnem poslovanju. Pri kreditni politiki so hoteli dose či razpr- šenost kreditnega potenciala, banka bi smela enega posojilojemalca kreditirati najve č v višini 10 % lastnih sredstev. Nameravali so tudi omejiti izdajanje garancij, le avtorizirane (velike in pomembnejše) banke bi lahko izdajale garancije svojim strankam. Poslovanje s člani uprave in nadzornega sveta je bilo zaradi konfliktnosti interesov izrecno prepovedano, pa tudi odgovornost čla- nov uprave in nadzornega sveta za poslovni izid je bila zaostrena. Predlog zakona je zaostroval tudi obseg nadzora. Nadzor nad ban čnim poslovanjem je prevzela država, v njenem imenu ministrstvo za trgovino in industrijo. Država naj bi nadzor izvrševala na dva na čina, z rednim in izrednim nadzorom. Redni nadzor je vklju čeval obve- znost bank, da posebni revizijski službi na ministrstvu pošiljajo trimese čna, polletna in letna bilan čna poro či- la. Za zagotavljanje primerljivosti in enotnosti bilan č- nih postavk bi ministrstvo predpisalo poseben bilan čni obrazec. Redni nadzor je vklju čeval tudi revizijo poslo- vanja vsake banke na dve leti. Pri izrednem nadzoru si je država vzela pravico, da ob sumu nepravilnosti ali ogroženosti meril likvidnosti v dolo čeni banki kadar koli 149 FINAN ČNI PROSTORI opravi izredni revizijski pregled poslovanja. Po potrebi pa je ministrstvo imelo pravico poslati v banko komisar- ja za sproten nadzor poslovanja. 248 Jugoslovansko ban čništvo je v času med obema vojnama delovalo v svojevrstnem okolju velikih politi č- nih, gospodarskih, kulturnih, socialnih in tudi etni čnih razlik, povrh vsega pa še v okolju izjemne politi čne ne- stabilnosti. Tudi v tridesetih letih, v času odkrite dikta- ture in poznejših avtoritarnih režimov, razlike niso bile presežene, temve č le odrinjene na obrobje. Ta raznoli- kost in politi čna nestabilnost, ki je bila posledica razli č- nega razvoja, se je odrazila tudi v lastnostih ban čništva samega. Zaznamovano je bilo z zna čilnostmi nerazvite- ga ban čnega sistema. Značilna je bila velika fragmenti- ranost, velika množica majhnih bank, ki so slonele na modelu univerzalnega ban čništva. Splošno spoznanje časa med obema vojnama, ko je pogovor nanesel na ban čništvo, je bilo, da je jugoslovanski ban čni sistem premalo učinkovit v finan čnem posredništvu in da so cene njegovih uslug predrage, predvsem na posojilnem podro čju. Jugoslavija je bila dežela, kjer je bila razlika med razpoložljivim kapitalom in potrebami izrazita in tudi posledice na trgu kapitala so bile temu primerne. Ko povzamemo dogajanje na podro čju regulacije ban čnega sektorja, je nujno ponoviti, da je bila v času med obema vojnama komaj na samem za četku. Ravna- nje oblasti je bilo bolj usmerjeno v reševanje akutnih problemov v ban čništvu, znatno manj pa v iskanje sis- temskih rešitev. Doba do nastanka jugoslovanske dr- žave je v okvirih Habsburške monarhije in Kraljevine Srbije prispevala jasno definiranost pogojev, potrebnih za vstop bank (v razli čnih formah) na trg. Pravila gle- de zahtev po delniški glavnici, organizacijski in upravni strukturi ban čnih družb ter deloma tudi razmerja med delni čarji so bila v vseh zakonodajnih izvedbah soro- dna. To bi lahko lajšalo poenotenje regulative, vendar je trajalo kar desetletje, vse do leta 1931, da je jugoslovan- skim vladam uspelo sprejeti nov zakon, ki je definiral ban čništvo kot gospodarsko dejavnost in tudi vklju če- val dolo čila za pridobitev dovoljenja za ban čno poslova- 248 Tasi ć, Jugoslovensko bankarstvo, str. 203–205. 150 nje. Jugoslovanska regulacija ban čništva se je za čela s problematiko obrestnih mer v dvajsetih letih, in to brez kakršnekoli zakonske podlage. Posegla je centralna banka s posrednimi ukrepi pri pogojevanju kreditiranja bank. Spodbujanje zniževanja obrestnih mer brez pri- silnih ukrepov se je izkazalo za nezadostno. Pokazalo se je, da v jugoslovanskem ban čništvu ni zadostne stopnje samorefleksije, da bi ban čništvo kot stroka ob spodbu- di vlade in centralne banke poseglo po samoregulaciji. Vprašanje visoke obrestne mere, ki je iz črpavala dolžni- ke, je ostalo aktualno vse do velike gospodarske krize, ko je vlada z zakonom maksimirala obrestne mere. Če so oblasti k problemu obrestnih mer pristopile s stali- šča u činkov na gospodarsko aktivnost, so enako ravna- le tudi pri poskusih regulacije ban čnega poslovanja in spodbujanja koncentracije. Oba cilja sta bila motivira- na z varnostjo prihrankov prebivalstva v bankah, z že- ljo po racionalizaciji poslovanja bank, željo po znižanju stroškov poslovanja in s tem posredno tudi obrestnih mer. Zanimivo je, da je vlada tudi na tem podro čju že- lela delovati samo v soglasju z ban čniki. Nasploh je ves čas kazala izjemno širokosr čno razumevanje za stališ ča ban čnikov, zato jim je denimo tudi ponujala avtonomen nadzor ban čnega dela. A ban čniki so ga odklonili. Nato je vlada želela pridobiti ban čnike s ponujanjem državne garancije za vloge, a da bi banke sporazumno privolile v zunanji nadzor poslovanja. Tudi to so ban čniki odklo- nili, ker je bilo pogojeno s prestrukturiranjem njihovih naložbenih strategij. Prav tako je potrebno opozoriti, da oblastem v bančništvu ni uspela koncentracija širših razsežnosti, da bi dobili v državi nekaj velikih, po po- slovnem okolišu vsedržavnih bank. Vprašanje ban čne regulacije pa je postalo pere če med veliko gospodarsko krizo. Tudi takrat je vlada na- šla razumevanje za ban čnike in na njihovo željo posre- dovala. Vloga državne intervencije je v Jugoslaviji tride- setih let postala nepogrešljiva, izjemno pomembna pa je postala tudi vloga državnega gospodarskega sektorja in znotraj njega ban čništva v državni izvedbi. Takrat je država morala posredovati, da je zasebni ban čni sistem sploh lahko obstal. Vlada je v prakti čni izvedbi reše- vanja ban čnega sistema povezala problematiko kme čke 151 FINAN ČNI PROSTORI prezadolženosti in sanacije ban čnega sistema. Nasto- pila je doba režima ban čne zaš čite, ko so kratkoro čne upniške terjatve v bankah zakonsko prekvalificirali v dolgoro čne. To je bil prvi ukrep sanacije ban čništva, ki je obenem pomenil tudi regulacijo ban čnega poslovanja. Bankam v sanaciji, v skupnem je to pomenilo polovico ban čnega sektorja, je vlada predpisala poslovno poli- tiko, koeficiente likvidnosti, obrestne mere, ukrepe za zmanjševanje stroškov, pla čno politiko … Vse ukrepe, ki jih vlada preizkusila na bankah v režimu zaš čite in sanacije, je nato vnesla v akte, s katerimi je regulirala poslovanje bank, ki niso potrebovale državnega jamstva in pomoči za okrevanje. S predpisovanjem poslovne po- litike je vlada preusmerila del sredstev zasebnega ban- čništva v financiranje državnih izdatkov na ra čun re- alnega sektorja in prebivalstva. Vzporedno z regulacijo razli čnih vidikov poslovne politike je potekalo tudi im- plementiranje nadzora. Tudi tukaj si je država vzela iz- klju čno pravico do nadzora ban čnega poslovanja. Izva- jalo ga je ministrstvo za trgovino in industrijo z rednimi in izrednimi revizijami, po potrebi je vlada lahko posegla tudi z napotitvijo komisarja. V drugi polovici tridese- tih let je tako regulirala delo kreditnih zadrug in precej natan čno tudi poslovanje hranilnic. Temeljni imperativ regulacije je bil zagotoviti varnost prihrankov v bankah. Ob izbruhu druge svetovne vojne v Evropi se je vla- da pripravljala na obsežnejšo regulacijo ban čnih delni- ških družb, a ji teh prizadevanj ni uspelo formalizirati v obliki zakonskega akta. Nastal je poseben projekt za- kona o bankah, ki ga je odlikovala velika restriktivnost pri na črtovani ban čni regulaciji. Projekt ban čnega zako- na je zasledoval dva temeljna cilja: varnost prihrankov in spodbujanje koncentracije ban čništva. Cilja sta bila standardni del namer celotnega časa med obema voj- nama v Jugoslaviji. V želji po varnosti so želeli ban čne delniške družbe omejiti v njihovem poslovanju, omejile naj bi se na temeljne ban čne posle. Zaostrili so zahteve po kapitalski ustreznosti in likvidnosti. Zagotovilo var- nosti poslovanja naj bi bila tudi zahtevana korelacija med tujimi in lastnimi sredstvi, predlagali so celo raz- merje 2:1. Varnost je terjala tudi ustrezne rezervacije za pokritje morebitnih tveganj in konservativno naložbeno 152 politiko bank. Država je v predlogu predpisala bankam strukturo naložb, nujno kratkoro čnega zna čaja. Omeji- tev dolgoro čnih naložb je bila o čitna. Projekt predloga zakona o bankah je povzemal ukrepe in razmišljanja o ban čništvu iz časa med obema vojnama. Izhajal je iz jasne izkušnje o slabostih ban čne- ga sistema v državi in s tem tudi z jasno definiranimi cilji in orodji, kako jih prese či. Da je bila v ospredju varnost, ni presene čenje. Družba je v turbulentnih tri- desetih letih hlepela po dolgoro čni stabilnosti in varno- sti in ta pri čakovanja so bila vgrajena v na črt novega ban čnega zakona. 153 FINAN ČNI PROSTORI Ban čna lastniška struktura je zanimiva in po- membna histori čna tema. Najve čkrat nam zaradi izo- stanka izvirne dokumentacije ali zapletenih poti nav- zkrižnega lastništva ostane zakrita. Četudi so banke izjemno pomembne ustanove v gospodarskem življe- nju v vseh sistemih in vseh časih, pa njihova lastniška struktura, zlasti v zasebnem sektorju, ni vedno povsem transparentna. Z opravljanjem finan čnega posredni- štva, z zbiranjem prihrankov in usmerjanjem denarnih tokov, je v njihovem okrilju koncentrirana pomembna gospodarska mo č. Izhajajo č s tega stališ ča je še kako pomembno, kdo je pravzaprav obvladoval slovenske ban čne delniške družbe. Kot osrednje vprašanje se nam postavlja lastniška struktura ban čnih delniških družb. Poznavanje sestave lastnikov in njihove prepletenosti nam ponuja odgovore na mnoga vprašanja. Glede na do sedaj znano dokumentacijo je možno vsaj v obrisih slediti lastniški strukturi slovenskih bank, na primeru Ljubljanske kreditne banke in Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo celo nekoliko bolj po- drobno. Pri Zadružni gospodarski banki so bile zadeve neprimerno bolj enostavne, banka je bila namre č vse- skozi v absolutni lasti Zadružne zveze iz Ljubljane. La- stniška struktura teh treh bank nazorno kaže vse tipe lastnikov oziroma lastništva v slovenskem ban čništvu. Do izraza pridejo institucionalni vidiki lastništva, gre namre č za prevlado institucionalnih investitorjev nad posamezniki, to je fizi čnimi osebami. Med institucional- Lastništvo 154 nimi investitorji prevladujejo velike kreditne zadruge in regulativne hranilnice. V slovenskem ban čništvu naj- demo tudi razmerja med javnimi in zasebnimi sredstvi. Glede izvora investitorjev pa se nam jasno izrisujejo re- lacije med doma čimi in tujimi investitorji z razli čnimi prehodnimi stopnjami, od povsem doma čih prek meša- nih do povsem tujih. In ko smo ravno pri omenjanju tujih investitorjev, je treba opozoriti na nekaj posebno- sti v odnosu oziroma definiranju tujosti v slovenskem okolju, ki ni zna čilna samo za gospodarsko podro čje. Nosilci tujega kapitala so bili opredeljeni z dvema vi- dikoma tujosti. Najprej in prvenstveno kot Neslovenci, šele potem kot nedržavljani Habsburške monarhije ozi- roma Jugoslavije. Slovensko kreditno zadružništvo kot sestavni del slovenske politi čne, predvsem pa gospodarske eman- cipacije se je do za četka dvajsetega stoletja razvilo v pomemben gospodarski dejavnik, akumulirana so bila znatna sredstva. Kakor je bila zadružna forma koristna, ker je predstavljala obvoznico pri premoš čanju politi č- nih nasprotovanj, pa je na drugi strani predstavljala tu- di bistveno oviro pri poslovanju. Zadružno poslovanje je bilo utesnjeno v precej skromno omejene okvire. 249 Med slovenskimi politi čnimi veljaki se je jasno izobliko- valo mnenje, da Slovenci za dopolnitev mreže kreditnih zadrug in sistema hranilnic nujno potrebujejo še ban- čne delniške družbe, ki naj opravljajo tiste posle, ki niso sodili na podro čje dela kreditnih zadrug in hranilnic. Na tej to čki je bila pomembna ustanovitev Ljubljanske kreditne banke pod češkim patronatom v letu 1900, 250 o kateri bomo ve č spregovorili v nadaljevanju. Ustano- vitev Ljubljanske kreditne banke je oznanila tudi po- memben premik v slovenskem gospodarstvu, to je vstop kreditnega zadružništva na podro čje bančnih delniških družb, kar je sicer postalo bolj izrazito v jugoslovanski dobi. Kot pomembno dejstvo se je pokazalo že nekaj let pozneje, leta 1905, ko je bila ustanovljena tržaška Ja- dranska banka, druga ban čna delniška družba, ki so 249 Lazarevi ć, Celje – prvotno središ če, str. 109–131; Lazarevi ć, Zadružništvo v Slo- veniji, str. 12–18. 250 Hribar, Kako je osnovana Ljubljanska kreditna banka, str. 301–302. 155 FINAN ČNI PROSTORI ji pripisovali slovenski zna čaj. Pri ustanovitvi je sode- lovala tudi Ljubljanska kreditna banka. Med množico individualnih delni čarjev ni bilo mogo če prezreti mo čne zastopanosti raznovrstnih kreditnih zadrug in drugih ustanov, predvsem iz hrvaških, natan čneje dalmatin- skih predelov. 251 Dvema zasebnima bankama je sledila banka v javni lasti. Dežela Kranjska je ob koncu prvega desetletja dvajsetega stoletja ustanovila Kranjsko dežel- no banko, tej pa je kot zasebna delniška družba sledila sredi prve svetovne vojne ustanovljena Ilirska banka, ki je delovala le nekaj let in se po številnih reorganizacijah utopila v drugih bankah. Z omembo Ilirske banke smo prispeli že do razpada Avstro-Ogrske. S koncem Habsburške monarhije in z vklju čitvijo Slovencev v jugoslovansko državo so nastale nove razmere. Nastopil je čas deavstrifikacije oziroma slovenizacije, in to na vseh podro čjih družbenega življe- nja, tako tudi na bančnem. Pojavile se so številne spre- membe, število bank se je pomnožilo, zelo se je spre- menila prevladujo ča lastniška struktura. Najprej velja omeniti, da se je izoblikovala dvopolna ban čna struktu- ra: na eni strani tri velike vseslovenske banke in preo- stale, ki so bile bolj ali manj regionalno omejene. Nada- lje se je izjemno pove čala prisotnost kreditnih zadrug in hranilnic, bodisi posami č ali prek njihovih zvez, v siste- mu ban čnih delniških družb. V Sloveniji dvajsetih let je delovalo trinajst ban čnih delniških družb, kar pri petih so bile z ve čjim ali manjšim lastniškim deležem udele- žene zadruge in hranilnice. Še ve č, dve banki (Zadružna in Zadružna gospodarska banka) sta bili v absolutnem zadružnem lastništvu s prek 90 % delnic. Pri eni (Hipo- tekarna banka jugoslovanskih hranilnic) so si zadruge in hranilnice delile lastništvo. Pri Ljubljanski kreditni banki in Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo pa so bili solastniški deleži sorazmerno veliki, med petino in četrtino. Zadruge in hranilnice so bile torej solastnice treh najve čjih in najpomembnejših bank, ki so skupaj izkazovale okrog 80 % združenih bilan čnih vsot sloven- skih bank. 252 251 Pahor, Jadranska banka. 252 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 59–70. 156 Druga pomembna zna čilnost obdobja med vojna- ma je vsaj v dvajsetih letih sorazmerno velika zastopa- nost tujega kapitala v slovenskem ban čnem prostoru. Če na splošno velja, da je bil delež tujega kapitala v slovenski industriji približno tretjina, pa je bil delež tuj- cev v ban čništvu pretežni del dvajsetih let vsaj četrtin- ski. V posameznih obdobjih je bil tudi znatno višji, kar ni dolgo trajalo. Merjeno z deležem v skupni bilan čni vsoti so slovenske banke z ve čjo ali manjšo udeležbo tujcev imele sredi dvajsetih let kar dvotretjinski delež. Ob upoštevanju izpostav zagrebških bank je bil ta de- lež še nekoliko višji. Poudariti pa je treba, da je v drugi polovici dvajsetih let in nato v tridesetih letih ta delež znatno upadel zaradi sprememb v lastniški strukturi v smeri slovenizacije. V tridesetih letih z malenkostnimi izjemami ne moremo ve č govoriti o tujih investitorjih v slovenskih bankah. Banke so, razen podružnic jugoslo- vanskih bank, tudi po lastniški strukturi postale pov- sem slovenske. To pot spreminjanja lastniške struktu- re, od mešane do povsem slovenske, si bomo ogledali na primeru dveh bank, Ljubljanske kreditne banke in Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Ti banki sta zaradi svoje velikosti še najve č prispevali k spreminja- nju razmerij med doma čim in tujim kapitalom v slo- venskem ban čnem prostoru, saj sta skupaj z Zadružno gospodarsko banko povsem obvladovali slovenski go- spodarski prostor. Neposredna tekmica Ljubljanske kreditne banke je bila banka Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki je kot samostojna banka nastala s slovenizacijo lju- bljanske podružnice velike in ugledne dunajske banke Österreichische Creditanstalt für Handel und Gewer- be. V postopku slovenizacije se je spremenila lastniška struktura, ve činski kapitalski delež in ve čino mest v upravnem odboru so zasedali slovenski gospodarstveni- ki. Med velikimi institucionalnimi delni čarji je prevlado- vala Jadranska banka, ki je imela v lasti 30 % delnic in je bila pobudnik ter izvajalec “nacionalizacije” Kreditne- ga zavoda. Druga če pa je v tej banki prevladovalo raz- pršeno lastništvo, saj je bilo kar 40 % delnic razdeljeno med male investitorje, od katerih nobeden ni premogel večjega paketa delnic, da bi se po vplivu lahko kosal z 157 FINAN ČNI PROSTORI Jadransko banko ali dunajsko Creditanstalt. Med temi delni čarji sta imeli še najve č delnic dve kreditni zadrugi, ki sta se v svojem poslovanju zelo približali ban čni pra- ksi. To sta bili Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, ki je bila udeležena tudi pri Ljubljanski kreditni banki, in Ljudska posojilnica iz Ljubljane, ki je imela delež v Zadružni gospodarski banki, kasneje pa je vodila tudi sanacijo Prometne banke iz Ljubljane. Tujemu solastni- ku je preostal še 30 % delež. Kljub “nacionalizaciji”/slovenizaciji je Kreditni za- vod ponovno prešel v krepko ve činsko lastništvo du- najske centrale. Kreditni zavod je pravzaprav tipi čen primer, kako je bila slovenizacija o čitno kratke sape, saj ni dolgo časa dejansko u činkovala in zagotavljala slovensko prevlado. Prišlo je do konflikta podjetniških in “nacionalnih” interesov. K temu je pripomogel tudi nesre čni splet okoliš čin. V letu 1923 je namre č Jadran- ska banka zašla v hude likvidnostne težave. Da bi za- dovoljila upnike, je za čela odprodajati svoje udeležbe. Tako se je Jadranska banka zatekla tudi k dunajski Creditanstalt in ji ponudila v odkup delnice Kreditnega zavoda in ve činska paketa delnic v Pivovarni Union in ljubljanski Stavbni družbi. Dunajski bankirji so si vzeli nekaj časa za premislek in kon čno sprejeli ponudbo ter Jadransko banko izpla čali. Delnice ljubljanskega Kredi- tnega zavoda so zadržali v svojem portfelju, medtem ko so prevlado v Pivovarni Union in Stavbni družbi prepu- stili ljubljanskim ban čnikom. Jadranski banki so sledili še drugi delni čarji in Creditanstalt je bila kmalu lastni- ca skorajda 90 % Kreditnega zavoda. Proces deslovenizacije Kreditnega zavoda v dvajse- tih letih je skupaj s podobnimi procesi v drugih indu- strijskih podjetjih vzbujal v slovenski javnosti mešane ob čutke. Buril je duhove, postal je to čka opredeljevanj, sprožal je obilje negativnih čustev. Bil je le najbolj zna- čilen primer konflikta podjetniških interesov in “ob če narodnega”/nacionalnega gospodarskega interesa, kjer se je tehtnica nagnila v prid zasebnih koristi. Problem je bil tudi v tem, da je o Kreditnem zavodu šel glas, da je kljub slovenskemu ogrinjalu v bistvu “nemška” usta- nova. V dvajsetih letih je ta sloves utrjevalo skorajda popolno lastništvo dunajske Creditanstalt, v tridesetih 158 letih, ko je banka postala slovenska, pa petinsko so- lastništvo Avgusta Westna in Josipa Luckmanna, 253 ki sta bila po izvoru Nemca, a z jugoslovanskim državljan- stvom. Vtis “nemškosti” se je vedno znova utrjeval, ker je znaten del uradništva, ki je bilo tam zaposleno še iz avstrijske dobe, težko sprejemal nove razmere. Še vedno so govorili nemško in se niso trudili vklju čiti se v slo- vensko okolje. O čitek o nemškem zna čaju te banke pa je bil krivi čen, kajti banko so vendarle operativno vodili Slovenci in med zaposlenimi so prevladovali Slovenci. Banka je imela tudi uravnoteženo kreditno politiko na osnovi ekonomskih kriterijev in ne politi čnih/nacional- nih, kar so ji pogosto o čitali. Prav tako ni dobi čka – bi- la pa je najbolj dobi čkonosna slovenska banka glede na kapital – nikoli odvajala v tujino. Nasprotno, prek evropske mreže Creditanstalt je slovenskemu gospodar- stvu lahko ponujala obilje sredstev, kar ji je dajalo zna- tno prednost pred drugimi bankami. 254 Primer Kreditnega zavoda je postal precenden čni vzorec, ki je v javnosti sprožal obžalovanje, da komaj pridobljena gospodarska mo č in nadzor Slovencem pol- zita iz rok. Kot primer skrajnega “narodno-obrambnega” stališ ča si oglejmo enega od uvodnikov iz slovenskega časopisja, ki je na to temo sporo čal: “Jadranska banka je sicer pri izpodrivanju Nemcev iz podjetij zasledovala svoje finan čne interese, vendar je vršila z nacijonaliza- cijami važno narodno nalogo. Ni nam treba poudarja- ti, kake važnosti so industrijska in finan čna podjetja za narodni razvoj…Po prevratu smo mislili, da je konec hlap čevanja, da bomo neomejeno gospodovali in razvi- jali svoje spretnosti v podjetjih na naših tleh, kakor se spodobi svobodnemu narodu…Toda prvotnemu razvoju je sledila reakcija. Prišla je preko istega zavoda, ki je poprej prednja čil v sistemati čnem delu za nacijonalizi- ranje industrije…Jadranska banka mora svojo nesre č- no politiko denacijonalizacije ustaviti in najti se morajo na čini in sredstva, da se poskusi vsaj delna reparacija tega kar se je zgodilo. Mi kli čemo vse naše gospodarske kroge na rešilno akcijo. Ne dajte, da se zopet pri čnejo 253 Tosti, Denarni zavodi v Sloveniji, str. 36. 254 Lazarevi ć, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, str. 1007–1016. 159 FINAN ČNI PROSTORI vračati časi, ko bo Nemec gospod, Slovenec pa njegov nameš čenec, preprečite, da postanemo le figura, katero nemški igralec premi če po ogromni šahovnici gospodar- sko-politi čne ekspanzivnosti.” 255 Bolj mila ocena, ne samo tega konkretnega prime- ra, temve č vsega “denacinonalizacijskega” dogajanja, se pravi konflikta med podjetniškim in “nacionalnim” inte- resom, pa je prišla izpod peresa uglednega Rudolfa Mar- na: “Lepe industrije in tudi banke bi prišle lahko v naše roke, toda gmotni interes posameznikov, pa tudi naših bank, je prevladal nacionalnega: prodajali so zopet veli- ko dražje nazaj, tuzemski upravni svetniki pa so samo kimali in niso vztrajali na nadaljnji nacionalizaciji.” 256 Ocena je bila resda bolj milo izre čena, z odmikanjem časa se je brusil čustveni naboj, vsebinska poanta pa je ostala identi čna. Prehod banke v roke dunajskih ban čnikov je bil kljub nenaklonjenemu slovenskemu javnemu mnenju povsem neoviran. Slovenska oblast je bila v tem času že ob vse pristojnosti na tem podro čju. Centralne beo- grajske oblasti, ki so na deklarativni in prakti čni ravni z naklonjenostjo sprejemale tuje naložbe, pa tega sploh niso zaznale, kot še marsi česa drugega ne iz Slovenije ali preostalih “odro čnih” krajev. A v primeru Kreditnega zavoda za trgovino in indu- strijo le ni bilo vse izgubljeno, povsem nepri čakovano se je ponudila priložnost nadoknaditi “zamujeno”. Velika gospodarska kriza je zelo prizadela Creditanstalt, v po- stopku sanacije so sklenili odprodati dolo čen del svojih podjetij, med drugim tudi Kreditni zavod. Ravnatelj Kre- ditnega zavoda Avgust Tosti si je na Dunaju zagotovil nekajdnevno opcijsko pravico do nakupa. Pogoji, ki jih je postavila Creditanstalt, so bili neugodni, kot da ne bi bili prisiljeni v prodajo. Hkrati je Creditanstalt nenehno izpostavljala interes banke Wiener Bank Verein, da bi prevzela ljubljansko banko. Tipi čno igranje na ve č kart. Na drugi strani pa je tudi Tosti nastopal brez mandata. Ljudi in kapitala, ki bi stali za njim, še ni bilo. Ker je bil Kreditni zavod v slovenskem prostoru veli- 255 Slovenski narod, 14. 12. 1923. 256 Marn, Nacionalizacija in sekvestracija, str. 369. 160 ka in ugledna banka, ki je imela velik vpliv v slovenskem gospodarstvu, je stekla politi čna akcija, da bi ponovno pridobili slovensko prevlado v tej banki. Na ranjeni “slo- venski ponos” so se namenili nalepiti blagodejni obliž. Posel je bil nato dokon čno speljan v juliju leta 1931. Nakup so spremljale velike težave pri zbiranju denarja, kar je bila posledica razli čnih vzrokov. Delniška glavni- ca Kreditnega zavoda resda ni bila zelo visoka, vendar je bilo treba vsako delnico krepko prepla čati, dvojno vsoto nominalne vrednosti delnic. Prevzeti je bilo potrebno tu- di del delnic ljubljanske Pivovarne Union. Kupci Kredi- tnega zavoda pa niso pla čali samo kupnine, temve č so morali nadomestiti tudi posojila, ki jih je Kreditni zavod najel v tujini s posredovanjem mati čne dunajske banke. Vsekakor je bil to velik zalogaj v času izjemno pe- reče nelikvidnosti in splošnega pomanjkanja prostih sredstev v slovenskem prostoru. Vse to dogajanje je so- vpadalo z zelo ostro finan čno krizo v državi, ki je bila ena od etap velike gospodarske krize v predvojni Jugo- slaviji. Te silno neugodne zunanje razmere so opazili in znali ustrezno vrednotiti že sodobniki, o čemer pri čajo zapisi in utrinki v slovenskem časopisju ob prevzema- nju kreditnega zavoda, ki jih preveva odkrito zadovolj- stvo. 257 Strokovna javnost pa je ta dosežek znala ceniti še bolj in se je zavedala, da je bilo zgodnje poletje leta 1931 še najbolj primeren trenutek za prevzem Kreditne- ga zavoda, saj so poznejši dogodki – odprava konverti- bilnosti dinarja, še ve čja zaostritev finan čne krize zaradi pani čnega dvigovanja vlog in s tem odtoka denarja iz denarnih zavodov – potrjevali ugotovitev, da bi bilo še težje zbrati potrebna sredstva za nameravani prevzem Kreditnega zavoda. 258 Kreditni zavod za trgovino in industrijo je tako po- stal povsem slovenska banka, ne samo pravnoformal- no, temve č tudi lastniško. Malo manj kot polovico delnic so imele v lasti hranilnici (Hranilnica dravske banovine – 22 %, Mestna hranilnica ljubljanska – 20 %) in zadru- žna zveza (Zveza slovenskih zadrug), preostanek delnic pa je bil porazdeljen med individualne delni čarje. Ban- 257 Slovenec, 9. 6. 1931, 5. 7. 1931; Jutro, 8. 6. 1931, 5. 7. 1931. 258 Narodno blagostanje, 1932, str. 89. 161 FINAN ČNI PROSTORI ko so prek posebnega podjetja, poimenovanega Gospo- darska družba, na katero so prenesli zastopanje svojih pravic, dejansko obvladovali individualni delni čarji. To navsezadnje ni bilo presenetljivo, saj so bili med nji- mi najvidnejši predstavniki slovenskega gospodarskega in politi čnega življenja, 259 ki so znali dobro poskrbeti za svoje interese. Spremembam v lastniški strukturi so na- to samoumevno sledile še menjave v upravni strukturi, ko je bila tudi dejansko dosežena slovenska prevlada. 260 Lastniška struktura Ljubljanske kreditne banke je imela druga čen zna čaj že vse od za četka. Ustanovitev Ljubljanske kreditne banke v letu 1900, ki je bila afi- liacija praške Živnostenske banke, je v ekonomsko hi- stori čnem kontekstu slovenskega prostora pomemben in prav ni č enozna čen dogodek. Ve čplastnost relevan- tnosti ustanovitve Ljubljanske kreditne banke izvira iz dilem in vprašanj, ki se sprožajo, ko skušamo obstoj te ustanove umestiti v tedanje družbeno in ekonomsko okolje. Ljubljanska kreditna banka je bila ustanova, okoli katere se je definirala oziroma redefinirala per- cepcija slovenskega ekonomskega položaja in relacije do češkega okolja. Prek delovanja Ljubljanske kreditne banke se poraja kopica histori čno relevantnih vprašanj o dihotomi čni percepciji tujega kapitala, interesih elit, vzorih in praksah poslovanja, vzajemne ali enostranske naklonjenosti med Slovenci in Čehi. Na drugi strani pa so časno na čenja številna vprašanja o naravi in struk- turi podjetniške pobude na slovenskih tleh. Ustanovi- tev Ljubljanske kreditne banke z njeno “nadslovensko” dimenzijo je bila rezultat dolo čenih družbenih in eko- nomskih procesov. In ravno te procese je nujno jedrnato predstaviti, da Ljubljansko kreditno banko prepri čljivo umestimo v precep časa, nato pa skušamo opredeliti okoliš čine njenega nastanka ter češkega in slovenskega obdobja, kakor je mogo če opredeliti etape njenega delo- vanja. Dejavnost pomanjkljivo razvitega ban čnega sektor- 259 Po dosegljivih podatkih so med drugimi bili delni čarji Kreditnega zavoda za trgo- vino in industrijo tudi Dinko Puc, Adolf Ribnikar, Otmar Pirkmajer, Andrej Šarabon, Fran Windischer, Pavel Pestotnik, Avgust Tosti, Drago Maruši č, Avgust Westen, Josip Luckmann, Avgust Praprotnik in člani investicijske skupine Konzorcij Jutro. 260 Tosti, Denarni zavodi, str. 17–43. 162 ja ob koncu 19. stoletja ni mogla ustre či povpraševanju razvijajo čega se domačega “slovensko” opredeljenega podjetništva, ki je čutilo potrebo po banki ali, bolje re- čeno, po alternativnem viru kapitala in finan čnih uslug mimo nemške finan čne sfere. Ravno banke v obliki del- niških družb se v vsem tem času niso bolj razvile oziro- ma so obstajale le v Mariboru in Prekmurju, kjer so bile preve č zaprte v lokalne okvire. Njihovo delovanje je bilo v slovenskih razmerah malo zaznavno. Ve čjim, bolj am- bicioznim podjetjem s slovenskega prostora skromna ponudba kapitala in drugih finan čnih uslug ni zado- stovala. Zato so se ozrla k bankam v Trst in Gradec. Podjetja, kot denimo Kranjska industrijska družba, so bila glede finan čnih uslug vezana na banke v Trstu in Gradcu, predvsem na banko Creditanstalt für Handel und Gewerbe. 261 Nemalo zaslug, če ne celo odlo čilne za ustanovitev Ljubljanske kreditne banke ima Ivan Hribar, v sloven- skem življenju v desetletjih pred prelomom stoletja in po njem politi čno in gospodarsko zelo pomembna ose- ba. Hribar je namre č posvojil idejo o banki, za katero so se zagreli slovenski podjetniki in politiki, a niso pre- mogli dovolj znanja in kapitala. Zavedal se je, da bi bilo za uresničitev zamisli dobro, če bi jo podprla kakšna že obstoje ča ugledna banka, kajti spomin na žalosten konec Kranjske eskomptne družbe je bil še preve č živ med ljudmi. 262 S svojimi češkimi zvezami in po pogo- voru z generalnim direktorjem je Hribar dosegel, da je ustanovitev Ljubljanske kreditne banke podprla praška Živnostenska banka. 263 Podpora pa je bila pogojna. V Ljubljani so morali soglašati s prevladujo čim vplivom Čehov na poslovne odlo čitve, sprejeti so morali z Duna- ja dolo čeno vodilno osebje bodo če Ljubljanske kreditne banke. Prav tako so morali obljubiti, da bodo vse dunaj- ske ban čne posle izvajali le prek tamkajšnje podružnice Živnostenske banke. 264 Po sporazumu, ki so ga sklenili maja leta 1900, je 261 Lazarevi ć, Luckmanni – tri generacije ban čnikov, str. 53–56. 262 Lazarevi ć, Podobe ban čnih neuspehov, str. 53–56. 263 Hribar, Kako je osnovana Ljubljanska kreditna banka, str. 301–302. 264 Ne čas, Na pragu češko-slovenskih finan čnih stikov, str. 53. 163 FINAN ČNI PROSTORI bilo dolo čeno, da ima Živnostenska banka oziroma nje- na dunajska podružnica pravico prevzeti polovico delnic nove banke. To pa ji je dajalo tudi mo č, da je v novo banko imenovala sorazmeren delež članov upravnega sveta. Čehi so imenovali tudi vodilno osebje – ravna- telja, prokuriste in predstojnike posameznih oddelkov, kar je zagotavljalo popoln nadzor banke. 265 Živnosten- ska banka je za ravnatelja Ljubljanske kreditne banke imenovala dotedanjega podravnatelja podružnice v Mo- ravski Ostravi, Ladislava Pe čanko. Po vseh administrativnih opravilih in pridobitvi do- voljenj je Ljubljanska kreditna banka pri čela poslovati proti koncu avgusta leta 1900 v najetih prostorih in s šestimi zaposlenimi. Sprejem ni bil navdušen; prej bi lahko rekli, da je bilo čutiti precej nezaupanja, zlasti med podjetniškimi krogi. Navsezadnje se je to izrazi- lo tudi pri vpisu delnic, ki so bile nominalno vredne 400 kron, izdali pa so jih 1250. Pri prvem vpisu kake- ga posebnega odziva in povpraševanja ni bilo. Banka je tako morala poleg dogovorjene polovice prepustiti Živnostenski banki še znaten del preostalih delnic. Po nekaterih poro čilih je imela na za četku Živnostenska banka 850 delnic, se pravi kar dve tretjini. 266 Ko je mi- nilo prvotno nezaupanje, je tudi Živnostenska banka lahko prodala del svojih delnic, tako da se je lastniška struktura nekoliko spremenila. Najmo čnejši delni čar je bila še vedno Živnostenska banka, sledilo je 42 zaseb- nikov, ki so skupno vpla čali 36 % delniškega kapitala. Med delni čarji so bile tudi kreditne zadruge, predvsem iz Zveze slovenskih posojilnic, na katere se je glasilo 8 % delnic. V slovenskem “romantiziranem” politi čnem spomi- nu velja Ljubljanska kreditna banka za prvo “pravo slo- vensko” banko, ki so jo omogo čili Slovencem naklonjeni Čehi. Da je lahko obveljala za prvo “pravo slovensko” banko, pa je bilo potrebno z vpeljavo posebnega krite- rija, to je politi čno opredeljenega slovenstva, odmisliti delovanje drugih ustanov. Denimo Kranjske hranilnice (1820) ali Mariborske eskomptne banke (1875), ki so jih 265 ZAL, LJU 362, Kronika LKB. 266 Kosier, Institucija Ljubljanske kreditne banke, str. 325. 164 v pogojih slovenskih nacionalno politi čnih delitev uvr- ščali v nemško sfero in s tem izlo čili iz konteksta slo- venskega samozavedanja in iz slovenske zgodovine. 267 Ljubljanska kreditna banka je bila torej v slovenskih percepcijah umeš čena v kontekst slovenskega eman- cipacijskega gibanja, kjer je bil eden pomembnih po- stulatov posnemanje Čehov. Za čelo se sicer s klici po izgradnji zadružne mreže po češkem vzoru: “Ob činske založne in posojilnice….bili so glavni faktor narodnega napredka na Českem. Skušajmo jih upeljevati tudi pri nas na Slovenskem, da se naše ljudstvo ne samo vodi k veči var čnosti in rednosti v pla čevanju, ampak tudi vadi k vzajemnemu delovanju. Le za čnimo! Da si bo res za četek težaven, in nasprotnikov ne malo, pa bode v kratkem se kazala velika korist teh zavodov, naraš čalo bode narodno premoženje, naraš čalo pa bode zaupanje do njegovih voditeljev…. Posnemajmo Čeho-Slovane! (počrtal Ž. L.). Oni nam kažejo kaj vse zamore delav- nost, složnost in vzajemnost.” 268 Kasneje se je želja po posnemanju prenesla tudi na druga podro čja ekonomi- je. Češki narod in razvojni dosežki ekonomije v čeških deželah so bili v slovenskem razumevanju stvarnosti antipod slovenskih razmer. Čehi so bili tisto, kar Slo- venci niso bili, pa bi bili radi. Čehe se tako občuti kot ekonomsko raz členjen in kapitalsko mo čno utemeljen subjekt, ki se brez težav vklju čuje v modernizacijske to- kove in na ta na čin š čiti in utrjuje svojo kulturno in na- cionalno identiteto nasproti nemštvu. Celo ve č, Čehi kot taki so sposobni tudi prestopiti meje svojega prostora in konkurirati nemštvu ekonomsko tudi drugje. Zaradi slovanske narave so jih dojemali kot zaveznike. 269 V primeru Ljubljanske kredite banke sta se tako prepletli dve hotenji. Pri Čehih je bil v ospredju nedvo- mno ekonomski interes. Slovensko okolje pa je z Lju- bljansko kreditno banko pridobilo alternativnega ponu- dnika kapitala in prek dunajske podružnice Živnosten- ske banke tudi dostop do mednarodnega finan čnega tr- ga. S prodorom v drugo ekonomsko okolje so Čehi želeli 267 Lazarevi ć, Banke in tuji kapital pri Slovencih, str. 48–51. 268 Schauer, Prva doba našega zadružništva, str. 36. 269 Hribar, Moji spomini. 165 FINAN ČNI PROSTORI razširiti lastni ekonomski prostor in s širitvijo ekonomi- je obsega imeti tudi profit. Čehi so za dosego tega cilja iskali in tudi našli sinergijo med lastnim ekonomskim interesom in interesom lokalnih, to je slovenskih politi č- nih in ekonomskih elit. Element slovanske vzajemnosti in medsebojne naklonjenosti je bilo le orodje za dosego ekonomskega interesa. To potrjujejo tudi okoliš čine, ki datirajo v čas izpred ustanovitve Ljubljanske kreditne banke. Živnostenska banka je namre č že zelo zgodaj spoznala mo č oziroma konkuren čno prednost njenega češkega porekla v slovanskih predelih Habsburške mo- narhije in to tudi uporabila kot poslovno taktiko v stra- tegiji širjenja obsega poslovanja. Zna čilno je bilo njeno ravnanje v letu 1893, ko je v Ljubljano (in tudi Trst) poslala direktorja in predsednika upravnega odbora, da v pogovorih s predstavniki politi čnega in gospodarske- ga življenja raziš četa možnosti poslovnega sodelovanja. Gospodarske razmere v Ljubljani in širši regiji jih niso prepri čale, kratkoro čno niso bile obetavne, da bi opra- vi čevale vlaganja. Češka izvidnika nista izklju čevala po- trebnosti vzpostavljanja poslovnih povezav s slovenski- mi denarnimi zavodi zaradi nedvoumno izpri čane po- liti čne naklonjenosti slovenskega okolja, kar bi veljalo ohranjati. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da sta so časno veliko ve čji poudarek dala previdnosti in čaka- nju na bolj ustrezne razmere, saj sta zaznala temeljno oviro sodelovanja – primerjalno ekonomsko dokaj slabo razvito in podjetniški pobudi manj naklonjeno okolje. Ob prelomu stoletja, devetdeseta leta so bila vendarle čas nekoliko hitrejšega gospodarskega razvoja v sloven- skih deželah, so se razmere že tako spremenile, da so v praški centrali Živnostenske banke podprli ljubljansko pobudo. Kako je Živnostenska banka imela v svojo po- slovno strategijo vgrajen element slovanske vzajemnosti oziroma kako je uporabljala politi čno naklonjenost sebi v prid, pri ča zapis v praškem časniku Národni listy ob ustanovitvi Ljubljanske kreditne banke. Ve č kot jasno je bila izpostavljena težnja Živnostenske banke, da po- stane “finan čno središče avstrijskih Slovanov”. Zavedali so se, da angažiranje banke pomaga lokalnim ekonomi- jam z alternativnimi potmi do kapitala, a vendar niso pozabili na lastni interes. Ta je bil izpri čan z zelo izpove- 166 dnim stavkom, ki ne potrebuje dodatnega komentarja: “Naj cveti češka ustvarjalnost na slovanskih tleh!” 270 In kakšni so bili rezultati “cvetenja češke ustvar- jalnosti na slovanskih tleh”, konkretno na slovenskih? Ta odgovor bomo skušali najti na primeru nekaj rele- vantnih in sinteti čnih kazalcev poslovanja Ljubljanske kreditne in Živnostenske banke. Primerjavo bomo izve- dli na primeru donosa na kapital, donosa sredstev ban- ke, čistih obresti, efektivnih obrestnih mer za posojila in za finan čne vire ter stroškov. Ti kazalci predstavljajo skupni imenovalec in pretvorbo numeri čnih podatkov v relativne deleže, da je primerjava sploh mogo ča. Za le- to primerjalne analize smo vzeli leto 1904. Namenoma, ker gre za čas, ko je bila Ljubljanska kreditna banka še povsem pod nadzorom praške centrale oziroma njene dunajske podružnice, ki je nastopala v njenem imenu. Primerjava pokaže naslednje, zelo zanimive rezultate. Diagramska slika ve č kot o čitno izpri čuje dve pov- sem razli čni ekonomski okolji. Razvidna je razlikujo ča se stopnja ekonomskega razvoja v slovenskih in čeških deželah. Vse kategorije, ki so bistvene za podjetniški 270 Ne čas, Na pragu češko-slovenskih finan čnih stikov, str. 53. 271 Compass, 1905, str. 390–392. Grafikon št. 10: Primerjava kazalcev poslovanja Ljubljanske kreditne banke in Živnostenske banke v letu 1904 271 167 FINAN ČNI PROSTORI sektor in investicijsko dejavnost v neki lokalni ekonomi- ji, so bile v slovenskih razmerah bistveno manj ugodne. Ponudba kapitala v slovenskih deželah je bila majhna. Posledi čno je bila cena finan čnih virov visoka, kar je hkrati pomenilo tudi visoke efektivne posojilne obrestne mere, od teh pa je bila tudi odvisna stopnja investicij- ske in podjetniške dejavnosti. Ni presenetljivo, da je bi- la zato rast gospodarstva po časnejša. Nekonkuren čno okolje, ob sorazmerno nizkih stroških poslovanja, je Ljubljanski kreditni banki omogo čalo tudi visoko dono- snost kapitala. Nasprotno pa poslovni rezultati Živno- stenske banke govorijo o konkuren čnem trgu, kjer je banka s skorajda enako maržo finan čnega posredništva ustvarjala kar za tretjino nižjo donosnost kapitalskih vložkov, kot je so časno uspevalo Ljubljanski kreditni banki. S stališ ča donosnosti vloženega kapitala se je na- ložba v Ljubljani Živnostenski banki obrestovala kratko in dolgoro čno. Kot prevladujo či lastnik je Živnostenska banka v celoti vgradila v Ljubljansko kreditno banko tudi svoj poslovni model, tako po notranji strukturi kot v tak- tikah in strategijah širjenja ekonomskega prostora in obsega poslovanja. To je na eni strani pomenilo vsto- panje slovenskih poslovnežev in institucij v lastniško strukturo, predvsem liberalne politi čne provenience, da se zagotovi sinergija interesov čeških vlagateljev z lokalnimi slovenskimi elitami. S tem so še podkrepili pozicioniranje Ljubljanske kreditne banke kot “prave slovenske ustanove” tudi politi čno, kar je bilo v nacio- nalno-politi čnih bojih na slovenskem ozemlju še kako pomembno in poslovno oportuno. Zna čaj “slovenstva” pa se ni pridobival samo politi čno, temve č tudi s podru- žni čno mrežo, saj je Ljubljanska kreditna banka pokrila slovensko etni čno ozemlje s svojimi izpostavami. Nato pa je krenila tudi v ekspanzijo izven tega prostora kot izpostava Živnostenske banke. Vstopila je v Jadransko banko v Trstu, ki je za poslovni okoliš definirala hrva- ško jadransko obalo in neposredno zaledje, sama pa je hkrati odprla podružnici v Splitu in Sarajevu. Vzorec širitve je bil enak, kakor ga je uporabila Živnostenska banka ob prihodu v Ljubljano. Strategija vstopa na dal- matinski ali bosanski trg je temeljila na politi čni na- 168 klonjenosti okolja, izpostavljala sta se češko zaledje in slovenski zna čaj ter komplementarnost interesov južno- slovanskih narodov v Habsburški monarhiji. 272 Hkrati je Ljubljanska kreditna banka na ta na čin tudi odpirala in podpirala gospodarsko sodelovanje med temi regijami. Obdobje Ladislava Pečanke v Ljubljanski kreditni banki, ki se je izteklo leta 1922, lahko opredelimo kot “ češko obdobje”. Že pred koncem njegovega direktoro- vanja so namre č zgodile številne spremembe v okolju in v banki sami, da so neko č čvrste povezave med praško centralo in Ljubljano načele medsebojno zaupanje. Ko je to uplahnilo, je bilo tudi sodelovanja konec. S kon- cem prve svetovne vojne, z razpadom Habsburške mo- narhije in nastankom jugoslovanske in češkoslovaške države so se razmere ve čplastno spremenile. Spreme- njeno družbeno in ekonomsko ozra čje je vplivalo tudi na samopodobo Ljubljanske kreditne banke, vodstva in njenih delni čarjev. Ta sprememba je razvidna iz poro čil za ob čne zbore, kjer je uprava veliko bolj samozavestno predstavljala teko če poslovanje in načrte. Dejstvo je, da se je z nastankom jugoslovanske države spremenila strategija Ljubljanske kreditne banke. V Ljubljani so si želeli ve č manevrskega prostora in se izmakniti praške- mu nadzoru, niso ve č želeli biti samo izpostava Živno- stenske banke, predvsem zaradi prakse, da je Živno- stenska banka na svoje podružni čne banke prenašala tvegane in sumljive naložbe. 273 V ospredju “nesporazumov” so bili Čehi, in to na obeh straneh, v Ljubljani in Pragi. V Ljubljani so inte- rese Ljubljanske kreditne banke in slovenskega okolja branili najožja člana vodstva, Ladislav Pe čanka in Alois Tyka č, ter izjemno vplivni član nadzornega sveta ban- ke, direktor dunajske podružnice Živnostenske banke Josef Špitalsky. Vsi trije so bili poslani v Ljubljano kot zastopniki čeških interesov. Vendar pa so se razmere v dveh desetletjih spremenile. Vsi trije so z leti posta- li pomembni delni čarji banke, kar jim je zagotavljalo članstvo v upravnih in nadzornih organih banke, tudi 272 ZAL, LJU 362, Kronika LKB. 273 Horejsek, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka, str. 803–818. 169 FINAN ČNI PROSTORI ko niso bili ve č v aktivni službi. 274 Ne samo lojalnost do slovenskega okolja, kot se jim pripisuje v slovenskem romantiziranem spominu, 275 temve č tudi ali predvsem lasten interes vodstva banke in vodilnih delni čarjev je bil gibalo osamosvajanja Ljubljanske kreditne banke. Nekaj je k temu gotovo pripomoglo tudi oblikovanje no- ve strategije v Pragi. Z nastankom jugoslovanske drža- ve je tudi Živnostenska banka morala spremeniti svoje ravnanje. Z razumljivo željo po obvladovanju in centra- lizaciji poslovanja svojih podružnic ter morebitni koli- ziji poslovnih politik so oblikovali tudi predlog o zdru- žitvi Ljubljanske kreditne banke in Hrvatske zemaljske banke, 276 ki so jo kasneje z ekspanzijo preimenovali v Jugoslovensko banko, popularno imenovano tudi Ju- gobanka. Tega v Ljubljani niso sprejeli z naklonjeno- stjo, saj so na črtovali in že od leta 1918 tudi izvajali strategijo samostojnega nastopa na jugoslovanskem trgu. Niso se želeli spustiti na raven lokalne podružni- ce neke banke s sedežem v Zagrebu in v tej slutnji se verjetno niso motili, saj bi bil sedež banke prav gotovo v Zagrebu, ki je v tem času predstavljal najmo čnejši jugoslovanski finančni center. Od tam bi bilo Živno- stenski banki neprimerno lažje in bolj u činkovito voditi jugoslovanske poslovne operacije. Navsezadnje so pri Ljubljanski kreditni banki imeli izkušnjo s Prvo hrvat- sko štedionico iz Zagreba, ki ji je Živnostenska banka redno prepuš čala polovico svojega deleža v dokapitali- zacijah leta 1901, 1905, 1907 in 1910. 277 Za name ček je prva Hrvatska štedionica nato v Ljubljani leta 1911 s prevzemom zasebne ban čne hiše Meyer odprla svojo podružnico 278 in tako neposredno konkurirala Ljubljan- ski kreditni banki v njenem preddverju. Volja po samo- stojnosti je bila v Ljubljani velika. Hkrati je nespregle- dljivo dejstvo, da je to voljo spodbujalo tudi usihanje interesa za Ljubljansko kreditno banko v Pragi, kar je razvidno iz korespondence med ravnateljema Pe čanko v Ljubljani in Belohrikom v Pragi. 274 AS, 1268, 190. 275 Slovenski biografski leksikon, str. 265; Jutro 1. 1. 1929. 276 Horejsek, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka, str. 808. 277 Ne čas, Na pragu češko-slovenskih finan čnih stikov, str. 53. 278 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 30–44. 170 Odnosi so postali skaljeni, velike besede o vzaje- mnosti slovanskih interesov so izginile iz besednjaka. Razlog je bil povsem poslovne narave. Ljubljanska kre- ditna banka je namre č pri Živnostenski banki pred raz- padom Habsburške monarhije najela kratkoro čno po- sojilo, v avstrijskih kronah seveda. Vra čilo pa je padlo v čas, ko sta bili v obtoku že novi valuti. Živnostenska banka je terjala vra čilo v protivrednosti čeških kron, v Ljubljani bi dolg poravnali v jugoslovanski valuti. Te čaj- ne razlike so bile seveda ob čutne in tudi ne nezanemar- ljive, zlasti z ljubljanskega stališ ča. Ohlajanje odnosov na relaciji slovensko- čeških ban čnih razmerij je bilo vi- dno pri dokapitalizaciji Ljubljanske kreditne banke. Za uresni čevanje nove strategije prodora na jugoslovanski trg je Ljubljanska kreditna banka morala nujno dvigniti osnovni kapital. Živnostenska banka se dokapitalizacij v letih 1918 in 1919 ni udeleževala, čeprav bi bila zaže- lena, pa tudi pri dokapitalizacijah v letih 1920 in 1922 se je odzvala le z manjšim deležem. S tem je seveda po- stopoma postala manjšinski delni čar, brez posebnega vpliva. Direktor Ljubljanske kreditne banke Ladislav Pe čanka je tako vodstvu v Pragi oponesel, da jih bolj kot banka zanimajo deleži v industrijskih podjetjih, zlasti uglednejših, ne pa razmah banke, ki so jo sami usta- novili. 279 Z dokapitalizacijo v letu 1922 pa je v lastniško strukturo Ljubljanske kreditne banke vstopila dunaj- ska banka Wiener Bankverein in prevzela četrtino te- daj emitiranih delnic. Alois Tyka č, ki je bil odgovoren za dokapitalizacijo, je upravnemu odboru poro čal, da Živ- nostenska banka kljub njegovim prizadevanjem in pro- šnjam ni želela sodelovati v dokapitalizaciji Ljubljanske kreditne banke s prozai čno utemeljitvijo, da ji razmere na finančnih trgih tega ne dopuš čajo. Ker tudi ni bilo mogo če najti drugega interesenta za delnice, so stopili v stik z banko Wiener Bankverein, kjer so ponudbo za prevzem delnic brez obotavljanja sprejeli. Zahtevali so tudi dve mesti v upravnem svetu Ljubljanske kreditne banke. Na koncu so se dogovorili za eno mesto, za tisto, ki je dotlej pripadalo Živnostenski banki, in petletno 279 Horejsek, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka, str. 808–810. 171 FINAN ČNI PROSTORI zaporo delnic. 280 Živnostenska banka je tako leta 1922 postala samo še eden od lastnikov brez prevladujo čega vpliva v Ljubljanski kreditni banki. Vstop Wiener Bankverein v lastniško strukturo ni ostal brez posledic. Iz korespondence med Pe čanko in Belohribekom so razvidne težke besede, čutiti je uža- ljenost na eni in drugi strani. Niso izostali niti o čitki na podlagi izneverjenih pri čakovanjih o medsebojni lojal- nosti. Interesi in osebne antipatije so bili čedalje bolj vsaksebi. V takem ozra čju medsebojnega nezaupanja je bilo težko pri čakovati, da bi banki poravnali medsebojno terjatev oziroma spor o na činu vračila spornega posoji- la, najetega tik pred razpadom Habsburške monarhije. Živnostenska banka je leta 1923 sprožila sodni spor. 281 Kot zanimivost naj omenimo, da se je sodiš če v presoji o pravilnosti ene ali druge strani spustilo v pravniško utemeljevanje in razumevanje razpada Habsburške mo- narhije, pri čemer je priznalo upravi čenost stališ č Živ- nostenske banke. 282 Pritožba Ljubljanske kreditne ban- ke na vrhovnem češkem sodišču je postala brezpred- metna. Podobnih sporov, kot sta ga imeli Živnostenska banka in Ljubljanska kreditna banka, je bilo namre č več, tako da je morala pose či tudi politi čna oblast. Vladi Češkoslovaške in Jugoslavije sta zato sklenili sporazum o poravnavi medsebojnih finančnih obveznosti in spo- razumno dolo čili razmerje in na čine poravnave terjatev izpred časa prenehanja obstoja Habsburške monarhi- je. 283 Banki sta se v duhu sporazuma finan čno pobotali, a to stvarnosti prekinjenega sodelovanja in nezaupanja ni ve č spremenilo. Odnosi so bili trajno prekinjeni, Živ- nostenska banka se je povsem navezala na Hrvatsko zemaljsko oziroma Jugoslovensko banko, prek katere je upravljala jugoslovanske investicije in imetje. S tem pa je bilo tudi konec češkega pokroviteljstva v slovenskem ban čništvu. Nastopilo je “slovensko obdobje” Ljubljan- ske kreditne banke. Slovensko obdobje je bilo utemeljeno na lastniški 280 AS 1268, 189. 281 Horejsek, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka, str. 811. 282 AČNB, ŽB 1–5–420. 283 Horejsek, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka, str. 812. 172 strukturi. V prvi polovici dvajsetih let je bilo tri četrtine delnic v lasti slovenskih pravnih oseb ali posameznikov. Preostala četrtina banke je bila v tuji lasti, pri čemer je bila desetina delnic last praške Živnostenske banke, 15 % je imela ugledna dunajska banka Wiener Bank Verein. Petinski lastniki Ljubljanske kreditne banke so bile hranilnice in kreditne zadruge (Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic 10 %, Mestna hranilnica lju- bljanska 5 % in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 5 %). Najve čji delež so sicer imeli v lasti posamezniki, ki pa niso bili enotno organizirani, saj je t. i. Konzorcij delni čarjev Ljubljanske kreditne banke povezoval le la- stnike četrtine delnic. Ljubljanska kreditna banka je bila na pravi preiz- kušnji, ko jo je skušala prevzeti zagrebška Slavenska banka. Ob tem velja opozoriti, da če se je po prvi sve- tovni vojni kon čal pritisk nemških zavodov, pa je jugo- slovanska doba prinesla hudo konkurenco zagrebških bank, ki so bile neprimerno mo čnejše od slovenskih. Ko je bila Slavenska banka na vrhuncu mo či, si je želela priklju čiti še Ljubljansko kreditno banko, v ta namen je že odkupila petino njenih delnic. Kdo so bili proda- jalci delnic, je težko dolo čiti, po vsej verjetnosti pa jih je iskati med institucionalnimi delni čarji, Wiener Bank Verein je prav gotovo prodala delnice. Slavenska ban- ka je kmalu zatem zašla v težave in prevzema ni mogla izpeljati do konca, Ljubljanski kreditni banki je za čela ponujati/vsiljevati združitev z izmenjavo delnic. V Lju- bljani so tovrstne ideje ostro zavra čali. Hudih pritiskov se jim je na sre čo uspelo ubraniti, kajti nedolgo zatem se je pokazalo, da je zagrebški cesar gol. Slavenska ban- ka je šla neslavno v ste čaj. Takrat je bilo v Ljubljani ob- čutiti pravo olajšanje. Skrbela jih je le še usoda njihovih delnic. Ni bilo namre č nepomembno, kdo bo uveljavljal glasovalne pravice. A tudi to se je uredilo, saj je Konzor- ciju delni čarjev uspelo kupiti te delnice na dražbenem izklicu v Zagrebu. Zanimivo je, da se med delni čarji Ljubljanske kre- ditne banke v drugi polovici dvajsetih let pojavlja tudi Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Kako se je to zgodilo, ni jasno, pa tudi drugih vesti, ki bi bolj natan č- no to opredeljevale, ni. Mogo če se je pripravljala zdru- 173 FINAN ČNI PROSTORI žitev teh dveh bank, kar lahko sklepamo iz nekega raz- govora na upravnem svetu, ki je bil izrazito nedolo čen. Ali je šlo samo za govorice ali pa je bila v ozadju resna namera, ni jasno. Ob združitvi bi nastala za slovenski prostor ogromna banka, ki bi skupaj obvladovala do dve tretjini skupne bilan čne vsote slovenskih bank. Taka banka bi bila velika tudi v jugoslovanskih dimenzijah, saj je samo Ljubljanska kreditna banka bila na četrtem mestu med jugoslovanskimi bankami. Kon čalo se je ta- ko, da je tudi te delnice odkupil Konzorcij delni čarjev, a jih je kasneje odstopil Kmetski posojilnici, zelo veliki in pomembni kreditni zadrugi, da je še pove čala svoj delež v Ljubljanski kreditni banki. 284 Lastniška struktura ni bila stati čna kategorija, tem- več se je spreminjala. Tako je bilo tudi pri Ljubljanski kreditni banki, saj so v tridesetih letih nastopile velike spremembe, ki so povsem spremenile dotedanjo lastni- ško sestavo. V drugi polovici tridesetih let je Ljubljan- ska kreditna banka šla v sanacijski postopek, v kate- rem je morala izgubo pokrivati z znižanjem delniškega kapitala. 285 Dvig delniškega kapitala so nato opravili z izdajo prednostnih delnic, ki so predstavljale kar tretji- no osnovnega kapitala. Seveda pa te delnice kljub svoje- mu imenu razen dividend niso prinašale nobenih upra- vljavskih pravic. Tako dogajanje ni moglo miniti brez posledic za obnašanje dotedanjih lastnikov. V kriznih letih so se mnogi umaknili, tako pri banki ni bila ve č soudeležena Živnostenska banka, prav tako so upadli ali izginili deleži drugih institucionalnih investitorjev. Od tujih delni čarjev se je poleg posameznikov iz Češke, nekdanjih uslužbencev Ljubljanske kreditne banke ali njihovih potomcev, pojavljala z malenkostnim deležem le še praška zavarovalnica Slavija. V tem času se je zelo okrepilo razpršeno lastništvo, delnice so bile v majhnih deležih razporejene med množico posameznikov iz Slo- venije, a tudi iz drugih jugoslovanskih predelov. Med delni čarji je nastopalo tudi nekaj podjetij, npr. Združe- ne papirnice Vev če, Gori čane in Medvode, in hranilnic – mestni hranilnici iz Novega mesta in Maribora. S skoraj 284 AS, 1268, fasc. 190. 285 Lazarevi ć, Slovensko ban čništvo med obema vojnama, str. 46. 174 3 % se je med lastnike banke uvrš čal tudi Pokojninski sklad Ljubljanske kreditne banke. S stališ ča banke je bilo izjemno pomembno, da se je v lastniški strukturi vendarle ohranjala stabilnost, da se je banka v upravljanju izognila ostrim prelomom in spremembam na čina vodenja in komuniciranja z zapo- slenimi in okoljem. Zagotovilo tega je bilo vztrajno po- večevanje deleža najpomembnejšega investitorja, to je Konzorcija delni čarjev Ljubljanske kreditne banke, ki je v letu 1937 imel v lasti skoraj 43 % navadnih delnic. Pridruževala se je še Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, ki je v tridesetih letih svojo udeležbo sicer zni- žala, vendar je še vedno uveljavljala malo manj kot 10 % glasovalnih pravic. To je bilo dovolj, da sta banko spo- razumno in suvereno obvladovala Konzorcij delni čarjev, ki je združeval prvotne individualne delni čarje banke iz pionirskih časov Ljubljanske kreditne banke, in Kmet- ska posojilnica. 286 286 AS, 1268, 155. 175 FINAN ČNI PROSTORI Sestavni del zgodovine posameznih ban čnih insti- tucij niso samo uspešne plati njihovega delovanja. Rav- no tako so izstopajo či tudi neuspehi, ki so nelo čljiv del vsakega poslovanja. Polomi in ste čaji so zelo zgovorni; pri čajo namre č o tistih plateh poslovanja, ki pri opiso- vanju uspešnih obdobij posameznih institucij ne pri- dejo do izraza. V sledenju usodam posameznih bank, hranilnic ali kreditnih zadrug pa se neuspehi, če niso posebej izpostavljeni, porazgubijo v povpre čju ocene nji- hove dolgoro čne uspešnosti. Tu predstavljene zgodbice pri čajo o velikih željah in širokopoteznem poslovanju, ki pa ni trajalo dolgo. Obeti novih uspehov so bili gro- bo prekinjeni. Le nekaj dni prej slavljenih direktorjev, ki so v spletu razli čnih okoliš čin slabo ocenili razmere in temu prilagodili svoje ravnanje, so se za čeli izogiba- ti. Zaupanje v njih kot poslovneže in v njihove ustano- ve je povsem izpuhtelo. Množi čno in naglo dvigovanje prihrankov in izterjava drugih terjatev sta prizadete ustanove potegnila v brezno prepada. Vodilni so takrat z grenkobo spoznavali posledice samoljubnosti in za- verovanosti v svoj prav. Prav gotovo so vedeli, kje so ga polomili, vendar zapoznelo spoznanje, razen za oseb- no tolažbo in opravi čevanje pred samim sabo, ni veliko odtehtalo. Kršitve osnovnih pravil varnega poslovanja, ki so, da bi se izognili tveganju in negotovosti, tudi v preteklosti od ban čnih vodstev terjala razpršenost na- ložb in časovno usklajenost med lastnimi obveznostmi in terjatvami, dolgoro čno ni bilo mogo če skrivati. Slej Polomi 176 ko prej so neusklajenosti privrele na plan in izbruhnil je gospodarski in družbeni škandal. Pravila ban čnega poslovanja v preteklosti resda ni- so bila normativno podrobno in obsežno opredeljena. Bila so bolj nepisane narave, nastajala so skozi vsako- dnevno prakso, na podlagi izkušenj torej, lastnih in tu- jih. Namesto normativnih aktov je bilo v veljavi na čelo samomejevanja. Pred prvo svetovno vojno, v obdobju nekajdesetletne stabilnosti, je bila ban čna nelikvidnost nekaj izjemnega, kar je bila posledica izjemno slabega oziroma špekulativnega vodenja bank. Čas po prvi sve- tovni vojni, čas navidezne stabilnosti, ki se je razsula kot hišica iz kart v tridesetih letih med veliko gospodarsko krizo, pa je prinesel druga čen odnos do teh vprašanj, ne samo v Sloveniji/Jugoslaviji, temve č tudi širše. Pokaza- lo se je, da nepisana pravila ne zadostujejo, temve č da je potrebno izdelati merila in orodja, ki naj zagotavljajo preverljivost in razvidnost ban čnega poslovanja. Izkaza- lo se je tudi, da nadzorni odbori, ki so bili po obstoje či zakonodaji praktično edini zunanji skrbniki in nadzor- niki pravilnosti ban čnega poslovanja, niso dorasli svoji vlogi. Skorajda po pravilu so ob polomih spoznavali, da so bili člani nadzornih svetov odvisni od uprav, se pravi od tistih, ki naj bi jih nadzirali. Kako pa naj bi bilo dru- ga če, če pa so že sodobniki članstvo v nadzornih svetih imeli za dobro pla čane sinekure, kjer se strokovnost in neodvisnost nista pretirano cenili. Kot smo že spoznali, se je nadzor nad ban čnim po- slovanjem proti koncu tridesetih let pri čel krepiti tudi normativno, vendar sistem ni bil dokon čno izoblikovan vse do druge svetovne vojne. Za presojanje ban čnega okolja je vsekakor potrebno poznati tudi poslovne ne- uspehe, manj svetle strani ban čnega posla. Prav veliko jih ni bilo, ker je bilo tudi slovensko ban čništvo ma- loštevilno, a so zato še dolgo odmevali. Sejali so strah in najedali temelj ban čnega poslovanja, to je zaupanje javnosti. Vsak od polomov je bil druga čen, a vzroki so bili bolj ali manj vedno enaki, to je nesorazmerje med kratkoro čnimi sredstvi in dolgoro čnimi investicijami. Razlika je slej ko prej postala prevelika, da bi jo bilo mogo če še obvladati. In sledilo je neizogibno spoznanje z bankrotom. 177 FINAN ČNI PROSTORI Sredi leta 1876 so v poletnih dneh v Ljubljani usta- novili ban čno delniško družbo pod imenom Kranjska eskomptna družba/Krainische Escomptgesellschaft. Delniško glavnico so dolo čili na 150.000 goldinarjev, nominalna vrednost delnice je znašala 200 goldinarjev, skupno jih je bilo 750. Delniška glavnica se v vsem ča- su obstoja banke ni spreminjala. Eskomptna družba, ki je v dogovoru z graškimi bankirji prevzela ljubljansko podružnico Štajerske eskomptne družbe, je pri čela po- slovati prvi dan julija 1876, in to v najožjem središ ču Ljubljane, na Mestnem trgu. Rezultati in doseg osemletnega poslovanja Kranj- ske eskomptne družbe so razvidni iz njenih bilanc. Te so kazale nenehen po časen vzpon obsega poslovanja in dobi čkov do leta 1884, ko je banka zašla v težave in bila nato posledi čno tudi likvidirana. V prvem letu poslova- nja, dejansko je to pomenilo le polovico leta, je banka delni čarjem izpla čevala 6-odstotne dividende, v nasle- dnjih letih so dosežki poslovanja že dopuš čali podvoji- tev, v letih 1879–1882 pa se je višina dividend ustalila na 14 %. Po višini dividend je bil vrhunec dosežen pred- zadnje leto poslovanja, ko so po sklepih ob čnega zbora sklenili izpla čati kar 15 % na delnico. Kranjska eskomptna družba je zajemala sredstva predvsem med prebivalstvom in le deloma med podjetji. Prvo leto poslovanja so vloge obsegale ve č kot dve tre- tjini bilan čne vsote. Kljub pove čevanju lastnih sredstev na ra čun rasti rezervnih skladov se je ta delež v na- slednjih letih še pove čeval in leta 1880 dosegel skoraj tri četrtine, tri leta pozneje pa že štiri petine bilan čne vsote. Vloge so se v prvih štirih letih pove čale za dva- inpolkrat, v predzadnjem letu poslovanja pa so to rast presegle še za 34 %. Podobna gibanja zasledimo tudi pri bilančni vsoti. Sorazmerno skromna vsota na za četku je imela v prvih štirih letih indeks porasta 224 %, do leta 1883 pa se je s te ravni pove čala še za dobro peti- no. Med aktivnimi postavkami bomo postavili v ospredje tri kategorije, in sicer menice, dolžnike in vrednostne papirje. Obseg meni čnih poslov je v ustanovnem letu pomenil 83 % bilan čne vsote. V naslednjih letih je de- lež meni čnih poslov počasi upadal, predvsem na ra čun pove čevanja kreditiranja prebivalstva in gospodarskih 178 subjektov. Donosnost banke, to je donos na kapital kot koli čnik med popravljenim čistim dobi čkom in povpreč- nim stanjem osnovnega kapitala, rezerv in prenesenega čistega dobi čka, je bil v obdobju 1876–1883 visok. Izje- ma je bilo prvo leto, ko je znašal dobrih 5 %, druga če pa je redno presegal dvakratno ali celo višjo vsoto prvega leta. Vrhunec v donosnosti kapitala je banka dosegla že v drugem letu delovanja, takrat so dosegli rekordno 16-odstotno donosnost. Po tem letu se je za čelo upada- nje, vsako leto približno za dva odstotka. Leta 1881 je donosnost kapitala ponovno posko čila na 14 %, a se je že naslednje leto spustila na desetino. Leto 1884 je bilo zadnje v poslovanju Kranjske eskomptne družbe. Banka je to leto zašla v velike težave, tako po lastni krivdi kot tudi zaradi zunanjih dejavni- kov. Oboje je bilo tesno prepleteno in soodvisno, zato je težko razlo čiti prvenstveni vzrok težav. Leto 1884 velja v gospodarski zgodovini v Avstriji za leto splošne krize, ki je prizadela predvsem sladkorno industrijo. Na svojo nesre čo je tudi Kranjska eskomptna družba imela ne- sorazmerno velik delež naložb/posojil v tej industrijski veji, in to pri enem samem podjetju. Ko je to ljubljansko podjetje (A. Tschinkelna sinovi) zaradi padca cen zašlo v težave in ni zmoglo ve č odplačevati svojih dolgov, je na Mestnem trgu zavladalo nelagodje. Bilo je upravi- čeno. Izkazalo se je, da je imela Kranjska eskomptna družba zelo osredoto čene naložbe, razpršenost kreditov je bila zelo majhna. Kar štiri petine vsote vseh kreditov je podelila enemu samemu prosilcu. Skupaj z drugimi upniki so se lotili sanacije podjetja, vendar vse zaman; zadolženost je bila prevelika, podjetje je šlo v ste čaj. Govorice o težavah so se hitro razširile, sprožil se je plaz nezaupanja vlagateljev, zahteve po izpla čilu vlog so se vrstile, nove pa niso dotekale. Kranjska eskomp- tna družba je izpla čevala velike vsote, vloge pa so se v letu 1884 kar prepolovile. Zahtevane vloge je banka iz- plačevala s pospešenim unov čevanjem menic, toda tudi njihova vrednost se je v tem letu prepolovila. A hudega še ni bilo konec, alarmantne vesti iz drugih delov mo- narhije, zlasti z Dunaja, so se množile iz dneva v dan. Prihajala so poro čila o velikih ban čnih izgubah, o pone- verbah, o samomorih ravnateljev in podobno. Vse to je 179 FINAN ČNI PROSTORI vznemirilo tudi tiste vlagatelje, ki niso podlegli prvotni paniki. Tudi ti so pri čeli terjati svoje vloge. Možnosti za izpla čevanje pa so bile iz črpane, banka je na božični dan 1884 ustavila vsa izpla čila. Kot da ne bi bilo že vsega dovolj, je banka doživela še povsem nepri čakovan uda- rec. Le tri dni po ustavitvi izpla čil je njen ravnatelj nare- dil samomor. Kasneje so se potrdili sumi o poneverbah pri poslovanju. Zaupanje v banko je bilo izgubljeno, tudi z najve čjim trudom ga ne bi bilo mogo če ve č obnoviti. Sledil je povsem razumen sklep delni čarjev, da je treba banko zaradi okoliš čin likvidirati. Resda sta kasnejša re- vizija poslovanja in trezen razmislek pokazala, da bi bilo banko mogo če ohraniti pri življenju, vendar pri čakovane pomo či Kranjske hranilnice ni bilo in so ostali pri prvo- tnem sklepu. Izguba, izkazana v zadnjem poslovnem le- tu, hkrati s poneverjeno vsoto, ni bila tako velika, kot so prvotno pri čakovali. Iz razli čnih rezervnih skladov so jo pokrili v višini 86 %, preostanek pa je šel v breme lastni- kov, to je delni čarjev. Likvidacija banke, ki se je pri čela v letu 1885, je bila zaklju čena v treh letih. 287 Tvegano poslovanje pa ni bilo zna čilno samo za del- niške družbe, temveč tudi za druge oblike denarnih za- vodov, denimo za kreditno zadružništvo. Težave Zadru- žne zveze iz Celja, častitljive prve slovenske zadružne zveze, ki je združevala predvsem kreditne zadruge, so se začele zgodaj. Že v času pred prvo svetovno vojno se je za čelo njeno po časno usihanje. Ob koncu prvega de- setletja dvajsetega stoletja sta šli v ste čaj njeni članici, Glavna posojilnica iz Ljubljane in šoštanjska posojilni- ca. Izgube, ki so jih ob tem utrpele zveza in številne pri njej v članjene zadruge, so bile velike. Potrebovali so celo desetletje, da jim jih je uspelo stvarno in knjigovodsko odpraviti z izpla čili iz ste čajne mase, z državno podpo- ro in z odpisom lastnih sredstev. 288 Vzrok ste čaja obeh kreditnih zadrug je bil preprost – premalo domišljena naložbena politika. Obe posojilnici sta prosta sredstva porabili za nakup nesorazmerno veliko nepremičnin na Dunaju in v Gradcu, ob tem pa sta tudi izdatno, celo prekomerno kreditirali svoje člane. Ko jim je zmanjkalo 287 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 32–33. 288 Lazarevi ć, Razvoj institucij finan čnega posredništva v Celju, str. 148–149. 180 lastnih sredstev, so si jih sposodili pri centrali, celjski Zadružni zvezi, ki se je tudi spozabljala in neprevidno posojala denar. Izgube, ki jih je Zadružna zveza utrpela ob teh po- lomih, so bile enormne. Že takrat se je zastavljalo vpra- šanje obstoja zveze, kajti glas o težavah se je hitro ra- znesel po Sloveniji in še čez. Za čele so deževati zahteve za izpla čilo vlog, tako zadrug, posameznikov kot drugih institucij. Prave težave pa so nastopile, ko so izpla čilo terjale banke, med njimi kot prva z najve čjim vložkom Ljubljanska kreditna banka. Obstoj zveze je bil resno ogrožen. Ne presene ča, da je vodstvo za čelo iskati zasilni izhod. Podalo se je v neuradna pogajanja z Ljubljansko kreditno banko, ki naj bi prevzela denarno centralo pri zvezi. Hkrati pa so tekli prav tako neuradni pogovori z Zadružno zvezo iz Ljubljane, in to na njihovo pobudo, da bi članice ljubljanske zveze in članice celjske zveze na Štajerskem oblikovale novo zvezo, ki bi imela sedež v Mariboru, kjer je ljubljanska Zadružna zveza imela po- dodbor za Štajersko. Ena in druga pogajanja, pa čeprav so potekala na najvišji ravni, so izzvenela v prazno. Zvezi se je s skrajnimi napori uspelo obdržati pri življenju. 289 Izkušnja je bila gotovo grenka, vendar se je izka- zalo, da je spomin tudi znotraj iste institucije ob sko- rajda enaki vodstveni strukturi zelo kratke sape. Pet- najst let kasneje se je zgodba z izgubami v Zadružni zvezi ponovila, a tokrat z druga čnimi posledicami. O či- ščena dolgov in izgub ter utrjena v trpkih preizkušnjah je zveza lahko takoj po prvi svetovni vojni v novi državi smelo zastavila svoje delo. S svojo denarno centralo je omogo čala vzpostavitev denarnega toka med članicami, pove čini majhnimi in po deželi razpršenimi kreditnimi zadrugami. Omogo čala jim je nalaganje viška njihovih sredstev in črpanje posojil brez velikih formalnosti, kar na osnovi tekočega računa. Stopnje rasti so bile na- ravnost navdušujo če. Bilan čni podatki iz leta 1926 so kazali na trdnost Zadružne zveze in na široko razprto dejavnost. Pri celjski Zadružni zvezi so smelo in vedro zrli v prihodnost, časi bole če krize izpred prve svetovne vojne so bili že zdavnaj pozabljeni. 289 Jubilejno in letno poro čilo Zveze slovenskih zadrug za leto 1932, str. 12–13. 181 FINAN ČNI PROSTORI Vendar je bleščeča javna podoba imela tudi drugo plat – tisto, ki je v svojih nedrjih skrivala marsikatero nevše čnost. Ta neljuba dejstva so po časi lezla na plan, ni jih bilo ve č mogo če tla čiti v ozadje. Takrat se je izka- zalo, da se vodstvo Zadružne zveze ni nič nau čilo iz po- loma pred prvo svetovno vojno. V prvi polovici dvajsetih let, ko je bilo denarja v izobilju, je Zadružna zveza na čr- tno vzdrževala višjo obrestno mero kot njena konkuren- ca, da bi denar članic zadržala znotraj zveze. In ravno višina obrestnih mer je bila razlog, da Zadružna zveza ni hotela vstopiti v Društvo denarnih zavodov, ker bi morala v tem primeru znižati obrestno mero za vloge. To zmoto, zaradi katere so imeli velike težave s presežno li- kvidnostjo, in to v času, ko povpraševanje po kreditih ni dohajalo razpoložljivih sredstev, so skušali popraviti že v letu 1926. Ugotovili so namre č, da njihova donosnost, ki se je po časi prevešala v izgubo, zaradi nizke obrestne marže relativno zaostaja za primerljivimi institucijami v Sloveniji. Zato so že v letu 1926 znižali obrestne mere za vloge in druge depozite in jih tako prilagodili ravni neposredne konkurence. 290 Višja obrestna mera je seveda spodbujala dotok sredstev v Zadružno zvezo, ki dotoka svežega denarja ni mogla v celoti preusmeriti v posojila, ker jih članice niso toliko potrebovale. Zveza je tako v letu 1925 in tudi v prvi polovici 1926 imela stalno razpoložljivih, ne nalo- ženih, kar nad polovico vseh hranilnih vlog. 291 Naložbe v druge zavode so bile vprašljive, ker so ponujale enako ceno, kot jo je morala pla čevati zveza sama svojim vla- gateljem. Zaradi tega so bili pri zvezi prisiljeni iskati bolj donosne aranžmaje, ki pa so nosili tudi ve čje tveganje. Izkazalo se je, da je bila rešitev njihovih zagat na dose- gu roke. V samem Celju je namre č obstajala možnost naložb, ki je obetala hiter, visok in stabilen donos, za- nesljiv zaslužek. Tej skušnjavi so podlegli skorajda vsi celjski finan čniki. In tej skušnjavi je bilo ime Slavenska banka. Zadružna zveza je imela pri njej naložena velika sredstva, ki so, dokler so, res prinašala zanesljiv dobi- ček, kar pri čajo bilance. A kaj ko je Slavenska banka v 290 Zadruga št. 7–8/1926, str. 50. 291 Prav tam. 182 letu 1926 skrušeno in osramo čeno krenila na pot ste ča- ja in likvidacije. In to ravno v letu, ko je Zadružna zveza dosegla vrhunec obsega svojega poslovanja. Od tedaj je šlo samo še navzdol, in to v vseh pogledih. Zadružna zveza je morala imeti veliko izgubo, saj je bilo kmalu jasno, da celotne terjatve do Slavenske banke ne bodo mogli izterjati, ker je bila ste čajna masa pa č preskromna, da bi sodiš če lahko polno zadovoljilo vse upnike. Zveza je tako dobila povrnjenih le petino vloženih sredstev. Tak razplet dogodkov je pahnil Za- družno zvezo v krizo, ki se ni mnogo razlikovala od tiste pred prvo svetovno vojno. Po osuplosti in ogor čenju je sledilo raz čiš čevanje računov, sledile so sankcije. Kot je bilo obi čajno, je bilo dotedanje vodstvo, 292 glede na raz- položenje seveda sporazumno, razrešeno. Zveza je bila na razpotju; njene članice so se morale odlo čiti, ali jo bodo z dodatnimi vlaganji sanirale in tako dobile nazaj vsaj del denarja ali pa jo enostavno likvidirajo. Po za- slugi vztrajnosti predsednika nadzornega odbora Josipa Zdolška, odvetnika iz Brežic, so sklenili, da zvezo ven- darle sanirajo. Ve čino sredstev za sanacijo zveze je pri- spevala, zaradi hmeljarskega zaledja denarno izdatno podkrepljena, Savinjska posojilnica iz Žalca. Njihov pri- spevek je premaknil tudi težiš če mo či, za novega pred- sednika je bil imenovan ravno Josip Zdolšek, centrala pa se je prenesla v Žalec. Tako je Celje po ve č kot štiri- desetih letih prenehalo biti eno od središ č slovenskega zadružništva. A zvezi tudi v Žalcu ni bilo usojeno preživetje. Tudi novo vodstvo je kaj kmalu ugotovilo, da se izgubljenega zaupanja ne da povrniti, četudi so vložili nemalo truda in kapitala, kljub dejstvu, da je bila sanacija zveze izve- dena uspešno. Zadruge so bile kasneje za svoj trud po- plačane s subvencijo, ki jo je odobril ban Drago Maru- ši č, da so lahko pokrile svoje izgube, nastale ob sanaciji 292 Vodstvo Zadružne zveze so sestavljali Anton Boži č (predsednik), Vekoslav Ku- kovec (prvi podpredsednik), Ljudevit Plavšak (drugi podpredsednik) in člani Milan Gorišek, Jože Goropevšek, Anton Gnus, Ernest Kalan, Ivan Mermolja, Anton Mur- nik, Radoslav Pipuš, Ivan Rebek, Srečko Robi č, Franjo Roblek, Josip Vester. Člani nadzornega sveta pa so bili Josip Zdolšek, Matija Gori čar, Jakob Klemenči č, Franjo Kocbek, Josip Komljanec, Franjo Pikl, Ferdinand Poljšak, Ignac Zelenko. Operativ- no je Zadružno zvezo vodil Janko Lesni čar kot ravnatelj. 183 FINAN ČNI PROSTORI zveze. Aktivnost zveze je pešala, denarni tok je postajal čedalje šibkejši. Tudi zunanji kazalci, npr. izdajanje la- stnega glasila, ki so ga naro čniki dobivali zelo neredno in nepopolno, je kazalo na po časno usihanje zveze. V takem trenutku so vodstvu šla na roko v za čet- ku leta 1930 obnovljena – že prej začeta, a prekinje- na – pogajanja o prestopu članstva Zadružne zveze k ideološko sorodni Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. V nezavidljivem položaju je vodstvo sprejelo ponuje- no roko iz Ljubljane. Dogovorjeno je bilo, da združitev formalno ne bo opravljena v obliki združevanja Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zveze kot pravnih oseb, temve č nekoliko druga če. Zveza slovenskih zadrug se je želela obvarovati bremen, ki jih je imela Zadružna zve- za. V hitrih pogajanjih, ki so bila obsojena na uspeh, je Zveza slovenskih zadrug uveljavila svoj interes, ki so ga spoštovali tudi v Žalcu. Združitev je bila izpeljana tako, da je s 1. julijem Zadružna zveza prenesla poslovanje in članice/zadruge v Zvezo slovenskih zadrug, sama pa je po sklepu njenega zadnjega ob čnega zbora, po polstole- tnem delovanju, šla v likvidacijo. 293 Omenili smo že, da je bila kriti čna točka, na kateri je celjski Zadružni zvezi zdrsnilo, zagrebška Slavenska banka. V tedanjem času je bil to zaradi ugleda in bli- šča, v katerega se odevala Slavenska banka, za širšo javnost pravi šok. Ker je ta banka imela v slovenskem gospodarstvu v prvi polovici dvajsetih let prejšnjega sto- letja pomembno vlogo, se velja seznaniti z nauki nje- ne zgodbe. Slavenska banka je bila ustanovljena v letu 1918 v Zagrebu. Zelo hitro se je povzpela med najve čje jugoslovanske banke in je kar po vrsti prevzemala dru- ge delniške družbe, tako ban čne kot tudi industrijske in trgovske. Hkrati je silno širila podružni čno mrežo in kreditno dejavnost. V Sloveniji je postala lastnik ali so- lastnik vrste podjetij, med njimi celo Trboveljske pre- mogokopne družbe, najve čjega predvojnega podjetja v Jugoslaviji. Na ban čnem podro čju pa sta bili njeni odvi- sni družbi Merkantilna banka iz Ko čevja in ljubljanska Slovenska banka, obe skupaj malo pomembni banki. Banka je vse do leta 1924 kazala naravnost navdu- 293 Jubilejno in letno poro čilo Zveze slovenskih zadrug za leto 1932, str. 14, 24. 184 šujo če poslovne rezultate. Obseg poslovanja je namre č nenehno naraš čal, banka je razpolagala z ogromnimi tujimi sredstvi, dobi ček in dividende so poznali le rast. Ta zunanji videz poslovne odli čnosti in zanesljivosti na- ložb pri njej je množico denarnih zavodov iz Slovenije (kreditnih zadrug, njihovih zvez in regulativnih hranil- nic) navedel, da so ji za nekoliko višje obrestovanje, kot so ga obetale slovenske banke, zaupali svoja sredstva. A že leta 1924 je prišlo na plan kruto spoznanje, da Slavenska banka ni vsemogo čna in da obi čajna ban- čna pravila poslovanja veljajo za vse. Tudi Slavenska banka je morala priznati, da v tem pogledu ne more biti izjema. Pestiti so jo za čele težave zaradi neusklajene po- slovne politike. Banka se je znašla v časovnem precepu, kajti ro čnost terjatev je presegala ro čnost obveznosti. V prvem letu težav se je Slavenska banka še obdržala, saj je vrzeli pokrivala z odprodajo svojega premoženja. Leta 1925 pa to ni ve č zadoš čalo, kajti razlika v termi- nih in vsotah je postala prevelika, da bi jo bilo mogo če kratkoro čno obvladati. Hkrati so pri čele deževati zah- teve za izpla čilo vlog. Do svežega denarja je Slavenska banka skušala priti tako, kot je bila navajena do tedaj, s prevzemom kake dobro stoje če banke. Zaradi tega so iz Zagreba začeli Ljubljanski kreditni banki dobesedno vsiljevati združitev. Ko ni šlo zlepa, so ubrali druge po- ti. Ljubljansko kreditno banko so skušali prevzeti z na- kupom dodatnega paketa delnic, ki bi jim z obstoje čim omogo čil prevlado v najve čji slovenski banki. Ta neljubi prevzem je Slavenski banki prepre čila solidarnost preo- stalih delni čarjev, ki so imeli trdno oporo tudi v upravi Ljubljanske kreditne banke. Ko so bile možnosti reševanja z lastnimi sredstvi iz- črpane, neko č mogo čni Slavenski banki kon čno ni pre- ostalo drugega, kot da je leta 1926 zaprosila za uvedbo predste čajnega postopka. Leto kasneje se je pri čel še redni ste čajni postopek. Ob koncu ste čajnega postopka se je pokazalo, da je bila ste čajna masa daleč preskro- mna, da bi lahko polno zadovoljila upnike Slavenske banke, praviloma so priznali le petino prijavljenih ter- jatev. V polnem znesku so na prvem mestu priznali le terjatve na hranilnih knjižicah, nato pa na teko čih ra- čunih. Krog oškodovancev je bil zelo širok, zlasti v Slo- 185 FINAN ČNI PROSTORI veniji. Merkantilna in Slovenska banka, odvisni ban čni družbi, sta neposredno po pri četku ste čajnega postopka Slavenske banke šli v likvidacijo. Zaradi velikih izgub pri naložbah v Slavensko banko je, kakor smo že ome- nili, zelo oslabela tudi Zadružna zveza v Celju. Sloven- skim regulativnim hranilnicam in množici kreditnih za- drug pa po zaklju čku stečajnega postopka ni preostalo drugega, kot da so okrepile vsote v bilan čnih rubrikah “odpisi”. 294 Slovenska banka, ki jo je s seboj v brezno pote- gnila Slavenska banka, tudi sicer ni bila prav posebno bleščeča poslovna zgodba. Prej nasprotno. Ustanovlje- na je bila v znamenitem letu 1920, ban čnem ustano- viteljskem letu. Na za četku je imela 20 milijonov kron ustanovnega kapitala, kasneje pa se je delniška glavni- ca ustalila na 7,5 milijona dinarjev. Pri ustanovitvi te banke so sodelovali tudi tuji investitorji, ki so imeli v lasti 35 % glavnice. Tako je bila praška Uverni banka pri ustanovnem kapitalu udeležena s četrtinskim, dunaj- ska Anglo-avstrijska banka pa z desetinskim deležem. Med doma čimi osebami je bila pri vpla čilih delnic, poleg posameznih trgovcev in drugih poslovnih mož, opazna tudi vloga Slovenske eskomptne banke. Slovenska ban- ka je v inflacijskih letih ugodno uspevala, ambiciozno je pri čela širiti svojo podružni čno mrežo: Dolnja Lendava, Ljutomer, Vrhnika, Maribor, segla je celo do Novega Sa- da. Izdatno je okrepila svoje naložbe v industrijska in trgovska podjetja, udeležena je bila tudi pri zagrebških in beograjskih zavarovalnicah. Dokaj hitro je prišla tudi do lastnih prostorov. Tako kot v drugih primerih se je tudi pri Slovenski banki kmalu izkazalo, da naglo napredovanje le ni bilo v sozvočju s stvarnimi možnostmi. Banka je živela na račun visokih obrestnih mer za posojila. Rezultati širje- nja podružni čne mreže in drugih naložb niso potrjevali pri čakovanj delni čarjev. To neskladje je povzro čilo spre- membe v lastniški strukturi. Velik del slovenskih delni- čarjev se je že leta 1922 hkrati s tujci odlo čil, da proda svojo udeležbo Slavenski banki, tedaj še razvpiti zgodbi o ban čnem uspehu. Nato so se za Slovensko banko za- 294 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 50. 186 čele težave, ki niso bile povsem gospodarske. Pojavili so se spori med delni čarji, težave pri prenosu lastniške pravice, spori o glasovalnih pravicah in podobno. Tako razpoložene rojenice banki vsekakor niso dale ugodne popotnice v poslovno življenje. Dejstvo je, da je banka vseskozi poslovala na meji rentabilnosti, nemalokrat z izgubo. Pravi udarec pa je doživela ob zlomu svoje la- stnice Slavenske banke, katere afiliacija je bila. Sledila je tiha likvidacija, ki je trajala vse do leta 1933. Ves ta čas je bilo poslovanje banke silno omejeno, v prvi vrsti so zadovoljevali samo upniške terjatve. Sredi tridesetih let so banko vnovi č poskušali rešiti. Z novimi delni čarji, ki so vodstvo banke prevzeli povsem v svoje roke, so po- dro čje dela banke razširili še na zavarovalne posle. Tržili naj bi nezgodno zavarovanje, kar pa ni nikoli zaživelo. Zato pa je banka oziroma njen direktor med veliko go- spodarsko krizo razširil poslovanje na prekup čevanje s hranilnimi knjižicami, katerih vloge so bile za nedolo čen čas zamrznjene. Pri tem so se pojavile tudi poneverbe in goljufije, direktorja je policija aretirala, sodstvo ga je obsodilo na zaporno kazen. Svoje je dodala še država oziroma banovina, ki je leta 1939 ukazala likvidacijo banke. Tudi zgodba ko čevske Merkantilne banke, druge neposredne slovenske žrtve poslovnega brodoloma Sla- venske banke, glede na poslovno uspešnost ni bila prav daleč. Merkantilna banka, z edino podružnico v Ribnici, ni imela dolge življenjske dobe. Že leta 1932, po desetih letih obstoja in po nekaj letih tihe likvidacije, je bila do- kon čno likvidirana. Bila je ena manjših bank, o čemer je pri čala njena ustanovna glavnica v višini 5 milijonov kron oziroma 1,25 milijona dinarjev, ki je bila kasneje povišana na 3 milijone dinarjev. V primerjavi z drugimi bankami je bila skromna tudi njena bilan čna vsota. Pri njeni dokapitalizaciji je sodelovala Slavenska banka iz Zagreba, tako da je bila Merkantilna banka tesno pove- zana z zagrebškimi bankirji. Merkantilna banka je bila njena afiliacija. Vstop Slavenske banke v Merkantilno banko je moral biti v povezavi z njenim solastniškim deležem v Trboveljski premogokopni družbi, saj je bil direktor Trboveljske premogokopne družbe v uprav- nem odboru Merkantilne banke. Kakšen je bil interes v 187 FINAN ČNI PROSTORI ozadju, ne vemo. Dejstvo pa je, da je propad zagrebške banke hkrati pomenil tudi propad Merkantilne banke. Njeno poslovanje in premoženje je prevzela Zadružna gospodarska banka prek svoje podružnice v Ko čevju, ki jo je za ta namen odprla leta 1927. 295 295 ZAL, LJU 362, 366. 188 Znotraj konteksta razvojnih zna čilnosti slovenske- ga ban čništva je treba iskati in vrednotiti tudi posa- meznike, ki so se v tem obdobju s svojim delovanjem na ban čnem podro čju izpostavili sodbam sodobnikov in tudi naslednikov. Prav gotovo lahko brez oklevanja zapišemo, da se v osebnostih slovenskih ban čnikov do druge svetovne vojne izkazujeta dve ravni. V vzro čno- posledi čnem odnosu z aktualno stvarnostjo so bili na eni strani ljudje svojega časa in prostora, hkrati pa so s svojim delovanjem to podobo časa in prostora dejavno spreminjali. Nekateri bolj, drugi spet manj, o čemer ve č kot o čitno pri čajo tudi njihove življenjske poti. Kakor so oni ustvarjali ugled ban čnih institucij, ki so jih vodili, tako so tudi te dajale ustrezen zven njihovim imenom. Z velikimi posplošitvami, ki posledi čno tačas izlo- čajo pomembne podrobnosti, jih lahko razdelimo v dve večji skupini. V prvo bi tako uvrstili posameznike iz t. i. pionirskega obdobja slovenskega ban čništva, v drugo vse preostale, ki so delovali v času razvitega ban čnega sistema. V pionirskem obdobju, ki se je za čelo iztekati z za četkom dvajsetega stoletja, prav gotovo pa je poteklo s koncem prve svetovne vojne, izstopajo ljudje, ki vodijo prve ban čne ustanove in si prizadevajo vzpostaviti ban- čni sistem v slovenskih krajih. Zaradi tega ne presene- ča, da so med njimi taki, katerih prvenstvena dejavnost ni bilo ban čništvo. V ban čne vode so nekako “zašli” iz drugih razlogov, predvsem politi čnih ali socialnih. To so bili Mihael Vošnjak, Ivan Hribar in Janez Krek. Bili so Bančniki 189 FINAN ČNI PROSTORI večstranske osebnosti, vsak po svoje so vtisnili globok pe čat slovenski ban čni zgodovini. Mihael Vošnjak in Janez Krek sta bila neutrudna spodbujevalca razvoja kreditnega zadružništva med Slovenci, ki je v primerjavi z drugimi prineslo v sloven- ski prostor pomembno novost. Kreditno zadružništvo je namre č prepredlo slovensko ozemlje z gosto mrežo za- drug. Prakti čno ni bilo slovenskega kraja, ki ne bi imel vsaj ene kreditne zadruge, neredko tudi dve ali ve č. Tej mreži zadrug je uspelo zajeti skorajda slehernega prebivalca, finan čne storitve so približali prebivalstvu bolj kot kdaj prej. Takrat se sicer ni podrla predstava o slovenski “revš čini”, pokazalo pa se je vendarle, da tudi Slovenci v skupnem razpolagajo z znatnimi vsota- mi, vsekakor ve čjimi od pri čakovanj. Le zbrati jih je bilo treba in ustrezno uporabiti. V tem prizadevanju pa sta Vošnjak in Krek odigrala neprecenljivo vlogo. Resda sta izhajala iz povsem razli čnih izhodiš č, v končnem pa so bila njuna prizadevanja enaka, o čemer bomo obširneje govorili v nadaljevanju. Njuno delovanje je uspešno dopolnjeval Ivan Hribar, človek brez formalne izobrazbe, a kljub temu široko raz- gledan in usposobljen. Hribar je bil bolj velikopotezen, kar je bila verjetno posledica njegovih čeških stikov. Kot pri Vošnjaku je tudi pri njem prevladovala politi čna mo- tivacija. Tudi on si je želel ekonomske okrepitve sloven- skega narodnega gibanja. 296 Stvarnost mu je govorila, da tudi Slovenci potrebujejo ban čne delniške družbe. Pred tem je Hribar že spodbudil ustanovitev Mestne hranil- nice ljubljanske, ene najve čjih in najpomembnejših slo- venskih hranilnic. Hribar je v tem primeru odigral vlo- go posrednika; v Ljubljano je poleg češke zavarovalnice (Slavija) pripeljal še češke ban čnike in tako odprl sloven- skim podjetjem pot tudi na nadregionalni trg kapitala s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke, ki jo je, kot smo spoznali, ob pomo či doma činov leta 1900 v Ljubljani ustanovila Živnostenska banka iz Prage. 297 Ljubljanska kreditna banka je v dotedanji slovenski ban čni sistem 296 Hribar, Moji spomini, str. 70–71, 97–110, 127–129, 311–314; Perovšek, Na poti v moderno, str. 63–68. 297 Hribar, Kako je osnovana Ljubljanska kreditna banka, str. 301–302. 190 vnesla dimenzijo ban čnih delniških družb. Presežena je bila prevladujo ča omejenost na hranilniške posle, razvi- jati se je za čelo ban čništvo univerzalnega tipa. Ban čne delniške družbe so izpostavljale tudi svojo investicijsko dimenzijo. Spodbudile so nastanek mnogih podjetij ali pa z nakupom delnic postale delni lastnik v obstoje čih. Z Ljubljansko kreditno banko so v slovenski prostor kot direktorji vstopili tudi češki ban čniki – Ladislav Pe čan- ka 298 in Alois Tyka č. 299 V novo slovensko okolje so se do- bro vživeli in tojih je sprejelo z naklonjenostjo, kar so mu vračali s politi čno lojalnostjo. V pionirsko obdobje slovenskega ban čništva se uvrš čajo tudi pripadniki družine Luckmann, s katerimi se bomo bolj podrobno seznanili v nadaljevanju zaradi njihove ban čne družinske tradicije. Predvsem pa zaradi organskega prehoda iz trgovine v ban čništvo, kar v slo- venskem prostoru ni bilo ravno pogosto. Pri njih velja opozoriti še na dodatno posebnost. Luckmanni so se namensko izobraževali za gospodarsko udejstvovanje, s posebnim poudarkom na pridobivanju veš čin za opra- vljanje ban čnih poslov. Vodilni ban čniki iz drugega obdobja, iz obdobja zrelega ban čništva, so delovali v druga čnih razmerah, kar je zahtevalo spremenjene vzorce obnašanja. Dru- gi rod bančnikov je bil praviloma že druga če izobražen. Pove čini so obiskovali trgovske šole, kjer so pou čevali tudi osnove ban čnega poslovanja. Obdobje zrelega ban- čništva ni ve č predstavljalo tako velikega izziva, kot so ga doživljali v pionirskem obdobju, ko so vzpostavlja- li slovenski ban čni sistem. Tovrstne velike zgodbe so bile nepreklicno mimo. V času jugoslovanske države, kamor so Slovenci prestopili po letu 1918, je ob čutek nacionalne ogroženosti minil. Razpršitev nemške pre- moči je v Sloveniji prinesla olajšanje zaradi vsesplošne slovenizacije politi čnega, socialnega in gospodarskega življenja. Gospodarsko-socialne vsebine delovanja so zares stopile v ospredje. 300 V obdobju med vojnama je bilo pred bančniki vsakdanje delo, umeš čanje bank v 298 Lazarevi ć, Ladislav Pe čanka, str. 48–49. 299 Lazarevi ć, Alojzij Tyka č, str. 56–57. 300 Lazarevi ć, Gospodarski vidiki, str. 49–70. 191 FINAN ČNI PROSTORI poslovno okolje in skrb za donosnost ban čnega poslo- vanja. Posvečali so se trdemu delu, brez izjemno odmev- nih uspehov, a z enim prvovrstnim ban čnim polomom v letu 1926. Mislimo na primer Slavenske banke, 301 ene najve čjih jugoslovanskih bank, kot smo že spoznali. Če so v predhodnem obdobju ban čniki pogosto nastopali v javnosti z govori ali spisi, zlasti so se v tem odlikovali pobudniki kreditnega zadružništva, se je to po prvi sve- tovni vojni spremenilo. Težko se je znebiti vtisa, da so se nekako umaknili iz javnosti oziroma so se zelo red- ko pojavljali na družbenih prireditvah. Izjema so bili le zbori stanovskega društva, Društva ban čnih zavodov. 302 Bolj ali manj so delovali dale č od o či javnosti, iz ozadja. O njihovih stališ čih in osebnostnih zna čilnostih vemo malo, pa še to iz druge roke. Neposrednih pri čevanj tako reko č ni, še zapisniki sej ban čnih upravnih organov ne omogo čajo tega vpogleda, saj samo v krajšem ali dalj- šem povzetku predstavljajo stališ ča v postopku spreje- manja poslovnih odlo čitev. V tem obdobju so bile osebnosti vodilnih ban čnikov in njihovih bank še naprej tesno povezane. Dejstvo je, da jim je pomembnost dajalo vodenje pomembnih ban čnih hiš. Vendarle pa so taiste banke ohranjale svoj položaj in ugled tudi zaradi njihovega prizadevnega dela, zara- di umestnosti njihovih poslovnih odlo čitev in presoj. In pravilnost teh presoj je bila mnogokrat v precepu, zlasti če pomislimo na veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih in njene manifestacije na podro čju ban čništva. 303 Z obilico prizadevanj, odpovedovanj in nekoliko sre če jim je uspelo obvarovati svoje ban čne hiše pred najhujšim, čeprav so bile preizkušnje hude. Med slovenskimi ban čniki pred drugo svetovno voj- no je opazna tudi t. i. “kulturna dimenzija”. Bila je ne- kakšna norma, neformalna družbena obveza, da je mo- ral tedanji uspešni slovenski poslovnež izkazovati tudi svojo omikanost. Od njih se ni pri čakovalo, da samo uživajo v kulturnih dobrinah, kar je bilo pridržano za obi čajne prebivalce. Od uspešnih poslovnežev so pri ča- 301 Tršan, Propad Slavenske, str. 368–374. 302 Lazarevi ć, Društvo ban čnih zavodov Slovenije. 303 Lazarevi ć, Slovensko ban čništvo v tridesetih letih, str. 55–57. 192 kovali nekaj ve č. Ker je bila kultura ena od najpomemb- nejših identifikacijskih to čk v emancipacijskem proce- su Slovencev kot samosvoje narodnostne entitete, so od uspešnih ban čnikov pri čakovali tudi aktivno podpira- nje slovenskih kulturnih ustanov tako z materialnimi sredstvi kot z lastnim angažiranjem. Vodilni slovenski ban čniki so si prizadevali zaokrožiti tudi te statusne zahteve z mecenstvom, s članstvom v razli čnih kultur- nih organizacijah in društvih in s podpiranjem razli čnih drugih kulturniških pobud. Znotraj tega kulturnega, gospodarskega in politi č- nega konteksta pa ima posebno mesto ljubljanska dru- žina Luckmann, ki je bila pomembna za slovenski go- spodarski prostor kar celo stoletje. Pravzaprav jo imamo lahko za primer neobi čajne velikopoteznosti slovenskega podjetništva v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. sto- letja. Noben ve čji podjetniški podvig na Kranjskem v 19. stoletju ni minil brez ve čje ali manjše udeležbe katerega od Luckmannov. Hkrati je pripoved o tej družini tudi pri- poved o tem, kako se z rastjo obsega poslovanja le-to širi na razli čne dejavnosti in na koncu, kako si posamezni člani razdelijo poslovna podro čja. Gre tudi za primer, ka- ko se iz obsežne dejavnosti posamezni člani družine po- časi osredoto čijo na ban čništvo, namesto trgovine z bla- gom postane osrednja dejavnost trgovina z denarjem. In ravno to je podro čje, ki ga bomo v nadaljevanju izposta- vili. Pripadniki družine Luckmann so bili tesno povezani z najpomembnejšimi denarnimi ustanovami v Sloveniji. Najprej s Kranjsko hranilnico, najstarejšim denarnim zavodom v Sloveniji, nato pa s Kreditnim zavodom za trgovino in industrijo, torej z banko, ki je izšla iz ban- čnega poslovanja družine Luckmann. Izognili se niso niti drugim kratkotrajnim ban čnim epizodam v Ljubljani. Na ban čnem podro čju so si sledili trije Luckmanni, odvisno od tega, s katerega konca gledamo, lahko re čemo o če, sin in vnuk ali nasprotno sin, o če in stari o če. Vsi trije so bili rojeni v isti hiši, na istem naslovu v Ljubljani. Družina Luckmann 304 izvira iz severnega dela slo- 304 Vsi podatki o članih družine Luckmann in njihovi poslovni poti so, razen če ni posebej navedeno, povzeti po njihovi družinski kroniki, ki jo je leta 1936 sestavil Josef Luckmann. Glej Zgodovina družine Luckmann, str. 290–301. 193 FINAN ČNI PROSTORI venske pokrajine Kranjske, kjer so se ukvarjali z že- bljarstvom, kasneje se je Joseph Luckmann kot advokat proti koncu 18. stoletja ustalil v Ljubljani. Njegova dva sinova pa sta bila že povezana s Kranjsko hranilnico. Prvi, ki pa ni pustil trajnejše sledi, je bil Joseph Herakli- us. Vendar je prav on vzpostavil družinsko tradicijo te- sne povezanosti s Kranjsko hranilnico, in to že od samih za četkov delovanja te prve slovenske denarne ustanove. V njej je bil Joseph Heraklius najprej član direktorija (1826–1829), nato pa je dolgo vrsto let opravljal knjigo- vodska dela. Tako je bil v letih 1832 do 1839 pomo čnik knjigovodje. Po prestani uvajalni dobi je v naslednjih dvanajstih letih sam skrbel za pravilno knjigovodstvo v hranilnici. Po petnajstletnem predahu so ga ponovno imenovali za knjigovodjo, kar je po čel naslednjih pet- najst let. Joseph Heraklius je bil za pravilne ra čunovod- ske izkaze pri Kranjski hranilnici skupaj odgovoren kar trideset let, vsekakor dolga in častitljiva doba. Veliko bolj ambiciozen je bil Herakliusov brat Lam- bert Carl, ki je bil rojen 1798. leta. Lambert Carl je po kon čanem trgovskem izobraževanju odšel v tujino na- birat izkušnje. Pot ga je vodila v razli čna družinska tr- govska in špedicijska podjetja v Beljak in Nürnberg. Po vrnitvi v Ljubljano je prevzel manjše trgovsko podjetje in ga poimenoval po sebi, L. C. Luckmann. Njegovo trgo- vsko podjetje je uspešno širilo obseg poslovanja tako na doma čih tleh kot tudi v tujini. Poslovne vezi so spletli z množico trgovcev iz Nem čije in Italije, segli so celo do Si- cilije. Lambert Carl je bil soudeležen pri vseh pomemb- nejših gospodarskih pobudah na Kranjskem. Tako je bil med soustanovitelji Kranjske industrijske družbe. 305 Lambert Carl je v poslovanju s časoma presegel osnovno trgovinsko dejavnost, poleg trgovine z blagom je pri čel posegati tudi na podro čje trgovine z denarjem. Najprej je vlagal svoja sredstva v hipotekarne in meni čne posle, kasneje pa je posegel še na podro čje kreditiranja. Že Lambert Carl je navezal tesne stike z dunajsko banko Creditanstalt für Handel und Gewerbe. Ta širitev de- javnosti je naznanjala nadaljnjo usodo družbe. Dokler 305 Kranjska industrijska družba, eno najve čjih slovenskih podjetij v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja, je bila ustanovljena leta 1869. 194 je bil Lambert Carl živ, sta se obe dejavnosti prepletali znotraj istega podjetja. Po njegovi smrti pa sta se pri čeli lo čevati in se kon čno tudi lo čili. Iz zapisanega je jasno, da je bil Lambert Carl silno pomembna in ugledna ose- ba v kranjski deželi. Zato so mu seveda neizogibno pri- padale dolo čene javne funkcije. Bil je prvi predsednik Trgovsko-obrtne zbornice, bil je član Kranjske hranil- nice in vrsto let tudi v njenem vodstvu. Poleg tega je bil aktiven tudi v politiki, saj je bil pet let poslanec kranj- skega deželnega zbora in prisednik deželnega odbora. Tri leta pred smrtjo je Lambert Carl svoje podjetje predal petim sinovom, ti so ga v letu 1876 preoblikova- li v komanditno družbo L. C. Luckmann. V naslednjih desetletjih so bratje drug za drugim opuš čali udejstvo- vanje v družinski družbi. V svojem imenu in za lasten račun so se za čeli ukvarjati s posameznimi proizvodni- mi in trgovskimi dejavnostmi, ki so bile prej znotraj družinskega podjetja. Tako je na koncu ostal edini javni družbenik firme L. C. Luckmann samo še Josef Luck- mann, ki je bil drugi sin Lamberta Carla. Od nekdaj ši- roko razprostrte poslovne dejavnosti je v okviru podjetja ostalo le še ban čništvo, kjer se je Josef mo čno angažiral. In to ne samo v doma čem podjetju, temve č tudi širše, prakti čno je bil soudeležen pri vseh ban čnih podvigih v Ljubljani. Josef Luckmann se je rodil leta 1840. Šolanje je kon čal na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, kjer so se šolali vsi pomembnejši kranjski gospodarstveniki te do- be. Nato je odšel na Dunaj, da bi se izpopolnjeval in na- biral potrebne izkušnje kot pripravnik v dunajski banki J. H. Stammetz & Co. Z Dunaja se je vrnil v doma če podjetje, kjer je za čel po časi prevzemati vodilno vlogo; pove čini se je posve čal ban čnim poslom, pri čemer je bil uspešen. Zaradi tega ga je Avstro-ogrska banka pri- tegnila k sodelovanju. V njeni ljubljanski podružnici je sodeloval kot cenzor ve č kot trideset let. 306 Bil je tisti, ki je ocenjeval oziroma preverjal premoženjsko stanje posojilojemalcev. Josef Luckmann je sodeloval tudi pri 306 Podružnica Avstro-ogrske banke v Ljubljani je za čela poslovati 1. julija 1856 in je odigrala pomembno vlogo v gospodarskem življenju, saj so bili finan čni viri zelo omejeni. 195 FINAN ČNI PROSTORI ustanavljanju drugih bank. Tako je bil upravni svetnik podružnice Štajerske eskomptne banke v Ljubljani. Dejaven je bil tudi kot član uprave Ljubljanske obrtne banke, po letu 1872 pa je bil njen ste čajni upravitelj. 307 Po družinski tradiciji je bil Josef Luckmann mo čno povezan s Kranjsko hranilnico, med vsemi Luckmanni se je v njej povzpel najvišje. Od leta 1872 je bil član direktorija oziroma uprave hranilnice, leta 1886 pa je postal eden od kuratorjev oziroma član nadzornega od- bora hranilnice. Kot enega najuglednejših članov hra- nilnice so ga leta 1889 imenovali za predsednika Kranj- ske hranilnice, kar je ostal vse do svoje smrti leta 1906. Hranilnico je vodil dolgih šestnajst let. V tem času je hranilnica dosegla veliko pove čanje obsega poslovanja. Umrl je še ravno pravi čas, da so mu bili prihranjeni grenki trenutki v letu 1908, ko so se pojavili o čitki tudi na ra čun njegovega poštenja oziroma poslovne morale. Gre za znameniti bojkot Kranjske hranilnice in spodko- pavanje zaupanja v njeno verodostojnost. 308 V tej polemiki so na Josefa Luckmanna oziroma na njegov poslovni uspeh vrgli senco dvoma. Ivan Hribar, slovenski politi čni prvak in tudi pomemben finan čnik, ga je posmrtno obdolžil nepoštenosti, zavestne zlora- be predsedniškega položaja v Kranjski hranilnici v la- stno korist. Bojkot Kranjske hranilnice je odmeval tu- di v dunajskem parlamentu. Tako je na tem mestu, 4. decembra 1908, Ivan Hribar v ognjevitem govoru med mnogimi “zlorabami” v Kranjski hranilnici navedel tudi Luckmannov primer. V času predsednikovanja Kranjski hranilnici naj bi Josef Luckmann z vednostjo in odo- bravanjem drugih organov hranilnice najemal v Kranj- ski hranilnici prek svojega prokurista posojila po nizki obrestni meri, ker s sredstvi lastnega podjetja ni mo- 307 Usodi ljubljanske podružnice Štajerske eskomptne banke in Ljubljanske obrtne banke (Laibacher Gewerbebank) sta tesno povezani. Obrtna banka je za čela delovati v za četku oktobra 1867. Po časi je napredovala vse do leta 1872, ko je v Ljubljani odprla podružnico silno ekspanzivna graška Štajerska eskomptna banka. Graški bankirji so z ugodnimi obrestnimi merami tako za vloge kot posojila v roku dveh mesecev povsem zasen čili Obrtno banko. V pi člih dveh mesecih so zbrali ve č sred- stev kot Obrtna banka v štirih letih. Lastniki Obrtne banke so se odlo čili za ste čaj in pridružitev poslovanja podružnici Štajerske eskomptne banke, ki je bila tri leta kasneje ukinjena (Poto čnik, Iz zgodovine ljubljanskih bank, str. 117). 308 Mati ć, Nemci v Ljubljani, str. 345–354. 196 gel stre či pove čanemu povpraševanju. To Hribarja niti ni motilo, sporno se mu je zdelo, da je Luckmann ta sredstva posojal naprej za trikrat višje obresti in tako ustvarjal velik dobi ček za svoj žep. V Luckmannovem položaju in njegovih transakcijah je videl nasprotova- nje interesov in oškodovanje Kranjske hranilnice, ki bi lahko sama neposredno kreditirala podjetja in obrtnike v svojo korist. 309 Povzdignjenih glasov in jeznih besed je bilo veliko, vendar pa razen grenkega priokusa drugih posledic za vpletene ni bilo. Tudi Josef Luckmann je bil kot njegov o če zelo ugle- den mož, in to po zaslugi poslovnega uspeha lastnega podjetja. Skladno z družinsko tradicijo je bil imenovan v upravne organe razli čnih družb in upravnih instanc. V politi čnem življenju se je angažiral kot ljubljanski ob- činski svetnik, kjer je bil ve čkrat zapovrstjo izvoljen, do- kler se sam ni odrekel nadaljnjim mandatom. V vlogi mestnega svetnika se je posve čal predvsem problemom urejanja Ljubljane. Ker je imel dober vpogled v potrebe mesta, hkrati pa mu je vplivni položaj v Kranjski hra- nilnici to omogo čal, je spodbudil ustanovitev društva za gradnjo delavskih stanovanj pri hranilnici. Plodna in uspešna življenjska pot Josefa Luckman- na se je kon čala marca 1906. Vodstvo podjetja je prevzel njegov edini sin, Josef mlajši, ki je bil rojen leta 1872. V nasprotju z očetom je trgovsko šolanje kon čal v Gradcu. V skladu z družinsko tradicijo je moral tudi Josef ml. nabirati izkušnje v tujini, v drugih podobnih podjetjih, preden so mu zaupali poslovanje v doma čem podjetju. Tako je bil v letih 1894 in 1895 zaposlen pri Wiener Lombard und Escompte Bank na Dunaju, naslednji dve leti pa je prebil v Berlinu pri podjetju Handels Gesell- schaft. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1898 je postal edini javni družbenik družinskega podjetja L. C. Luckmann. Nato pa je Josef ml. za čel naglo stopati po o četovi poti. Po zaslugi ugleda družinskega podjetja in dejstva, da mu je bilo zaupano njegovo vodenje, ter številnih in- vesticij v mnoga podjetja so se tudi Josefu ml. za čele nabirati razli čne funkcije. Kakor drugi Luckmanni je bil tudi Josef ml. član 309 ZAL, LJU 362, Kranjska hranilnica. 197 FINAN ČNI PROSTORI društva Kranjske hranilnice, v članil se je takoj po vr- nitvi iz tujine. Kmalu je bil imenovan v direktorij, ki je dejansko vodil hranilnico. Na tem mestu je ostal vse do leta 1918, ko so se z nastankom jugoslovanske države razmere temeljito spremenile. Tudi Kranjska hranilnica je morala opustiti svojo nemško naravo in si nadeti slo- vensko ogrinjalo. Takrat so odstopili vsi člani vodstva hranilnice in na njihovo mesto so bili imenovani Slo- venci. Pa tudi druga če so se v jugoslovanskem obdobju pojavile velike spremembe, Kranjska hranilnica je pre- rasla lokalne okvire in postala vseslovenska ustanova. Delovanje na društveni podlagi se ni ve č obneslo, zato je leta 1927 Kranjsko hranilnico prevzela tedanja “lju- bljanska oblast”, ena od dveh upravnih enot, na kate- ri je bila Slovenija razdeljena v dvajsetih letih. Druga “oblast” je imela sedež v Mariboru. Z ustanovitvijo Dra- vske banovine, ki je obsegala celotno slovensko ozemlje v Jugoslaviji, so Kranjsko hranilnico spremenili v Hra- nilnico dravske banovine s podružnicama v Mariboru in Celju. 310 A tudi v slovenizirani Kranjski hranilnici se je našel prostor za Josefa ml., od leta 1925 do leta 1927 je bil ponovno član direktorija in spet je imel možnost vplivati na odlo čitve in poslovni uspeh hranilnice. Za časa življenja o četa Josefa Luckmanna ml. sta se gospodarsko okolje in struktura zelo predruga čila, zlasti na podro čju ban čništva. Velike avstrijske banke so do preloma iz 19. v 20. stoletje vso monarhijo prepre- dle z gosto mrežo svojih podružnic, izpostav in posloval- nic, v svoje vplivno obmo čje so zajele tudi najbolj odro č- ne kraje. Njihov prihod je v temelju spreminjal lokalne trge denarja. Finančno zaledje podružnic velikih bank je bilo ogromno, poleg tega so lahko svojim strankam ponudile celo paleto storitev, ki jih je omogo čalo sodob- no ban čništvo, česar majhno lokalno ban čno podjetje, kljub prizadevanjem in dobri volji, nikakor ni zmoglo. Velike dunajske banke so bile resni čna grožnja in ne tako zelo oddaljena, saj so imele poslovalnice že v Trstu in Gradcu. Vse to je dalo Josefu ml. misliti. Spoznal je, da novi časi niso ve č naklonjeni majhnim zasebnim bankirjem, 310 ZAL, LJU 362, 128. 198 doba trgovcev in bankirjev v eni osebi je tudi na Slo- venskem nepreklicno minevala. Da ne bi tvegal velikega lastnega premoženja, ki je bilo naloženo v podjetju L. C. Luckmann, je začel navduševati svoje strice komanditi- ste, da bi podjetje prodali. Družbeniki so njegovo misel podprli in za čelo se je iskanje kupca. In tukaj sta se srečala dva interesa, Luckmannov in interes dunajske banke Creditanstalt. Obe ustanovi sta vzpostavili te- sno in razvejano sodelovanje že v preteklih desetletjih, podjetje L. C. Luckmann je bilo neke vrste agent Credi- tanstalta v Ljubljani. Luckmanni so bili navezani zlasti na tržaško podružnico Creditanstalta prek Kranjske in- dustrijske družbe, ki je kot veliko industrijsko podjetje nujno potrebovala stabilen in zanesljiv ban čni servis. Uvodna poizvedovanja v Trstu je zaradi znanstev opravil Josefov stric Carl Luckmann, direktor Kranjske indu- strijske družbe. Ko je bila odlo čitev o prevzemu Luck- mannovega podjetja sprejeta, pa je pogajanja o načinu prevzema vodil Josef ml. osebno. Dogovor so dosegli do pomladi in 1. aprila 1907, ko je Creditanstalt odprla po- družnico v Ljubljani in prevzela vse poslovanje podjetja L. C. Luckmann, ki je šlo v likvidacijo. 311 Tako se je kon čala uspešna zgodba Luckmanno- vega družinskega podjetja, zgodba, ki je trajala 82 let. Vendar pa s tem ni bilo konec ban čne kariere Josefa ml. V pogajanjih o prevzemu si je namre č izboril me- sto direktorja ljubljanske podružnice Creditanstalta. Na tem mestu je do čakal tudi konec habsburške monarhije in preoblikovanje podružnice Creditanstalta v sloven- sko banko Kreditni zavod za trgovino in industrijo. V spremenjenih lastniških razmerjih je Josef ml. najprej zdrsnil na mesto upravnega svetnika, nato pa je vse do svoje smrti zasedal podpredsedniško mesto. Njegov po- noven vzpon na pomembno mesto v banki pri ča o ugle- du, ki ga je užival. To se je navsezadnje kazalo tudi v članstvu številnih upravnih odborov razli čnih družb, kjer je Luckmann zastopal interese Kreditnega zavoda 311 Le nekaj let za Luckmannom je to spoznal tudi drugi ljubljanski trgovec in ban- kir Emerik Mayer, ki je leta 1912 prodal ban čni oddelek svojega sicer trgovskega podjetja Prvi hrvatski štedionici iz Zagreba, na katerem je temeljilo odprtje njene podružnice v Ljubljani (Spominski zbornik Slovenije, str. 631). 199 FINAN ČNI PROSTORI za trgovino in industrijo. Seznam je res dolg in pri ča tudi o razvejani investicijski politiki Kreditnega zavoda oziroma banke Creditanstalt v Jugoslaviji. 312 312 Lazarevi ć, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, str. 1007–1017. 200 Obdobje med obema vojnama, ki je bilo za drža- ve na Balkanskem polotoku čas velikih in burnih spre- memb, razpade na dve po zna čilnostih razli čni etapi, na dvajseta in trideseta leta. Na tem mestu se bomo posvetili dvajsetim letom, saj je to vendarle obdobje, znotraj katerega izvajamo analizo uspešnosti ban čne- ga poslovanja na primeru vzor čnih let 1928 in 1929. O miku in koristnosti primerjalnega pristopa ni nikoli odve č besed. Je intriganten in za zgodovinarja neizogi- ben, da z naslonitvijo na druge referen čne prostore pre- seže plotove enostranskega uvida. S komparacijo bomo na primeru ve čjih oziroma najpomembnejših ban čnih delniških družb iz novoustanovljene Jugoslavije, zna- tno pove čane Romunije in Gr čije ter Bolgarije predsta- viti rezultate uspešnosti ban čnega poslovanja na osnovi bilančnih izkazov. Ob koncu prve svetovne vojne je bil položaj na Bal- kanskem polotoku na podro čju ekonomije in politike ter posledi čno v socialnem oziru dramati čen. Države so se ubadale z materialnim uni čenjem, organiziranjem ekonomskih procesov znotraj novih narodnogospodar- skih podro čij, 313 finan čnim neredom, kroni čnimi prora- čunskimi deficiti, inflacijo, problemi v pla čilni bilanci s tujino, visoko nezaposlenostjo, visokimi stopnjami rodnosti, agrarnimi reformami, politi čno nestabilnostjo 313 Teritorialna širitev Gr čije v Trakijo in Romunije v Transilvanijo ter ekonomska in politi čna integracija raznorodnih jugoslovanskih predelov. Primerjave 201 FINAN ČNI PROSTORI in neu činkovitimi državnimi upravami, neuravnoteženo ekonomsko strukturo in z velikim pomanjkanjem potro- šniških dobrin. Težav je bilo torej neizmerno veliko, možnosti in vi- rov za njihovo premostitev pa v silno omejenem obsegu. Za povrh nobena od teh držav v dvajsetih letih ni bila deležna politi čne stabilnosti, ki je pogoj ekonomskega in socialnega napredka. Iz vojne so izšle bolj ali manj pri- zadete, tako ekonomsko kot socialno. Z izjemo Bolga- rije, ki so jo težile reparacije, so se morale Jugoslavija, Romunija in Gr čija ubadati z integracijo novih ozemelj v skupni politi čni in ekonomski prostor, kar je v Romuniji in Jugoslaviji v notranjepoliti čno življenje vnašalo velike napetosti zaradi narodnostno razli čne strukture. Ekonomsko so bile te države na obrobju evropskih gospodarskih modernizacijskih procesov, že navzven so kazale svoj absolutno agraren zna čaj z neuravnoteženo posestno strukturo in agrarno prenaseljenostjo. O čitna je bila prevlada majhnih kmetij, ki še vedno niso pov- sem opustile avtarki čnega principa poslovanja. Agrarne reforme kot prvenstveno politi čen akt niso prav nič pri- spevale k tržni naravnanosti kmetijstva. Nemalokrat so bile usmerjene proti posestnikom tuje narodnosti, tako je bilo v Jugoslaviji (proti posestnikom madžarskega ali nemškega rodu) in tudi v Romuniji zaradi Transilvani- je. V Bolgariji in Gr čiji je bilo to vprašanje precej manj aktualno. V mednarodni menjavi balkanskih držav so pre- vladovali kmetijski pridelki, ki tem državam niso zago- tavljali zadostnega dotoka tujih sredstev za pospešitev doma čega neagrarnega sektorja. Odvisnost od tuje aku- mulacije, tujega kapitala je bila velika, tako na podro čju industrijskih investicij kot tudi na podro čju ban čništva. Navezanost na tuje centre kapitala, Dunaj, Berlin, Pa- riz, London ali Rim, je bila neizogibna. Doma či finan čni sektor je bil plitek in slabo razvit, vloga tujih bank v bal- kanskih nacionalnih ekonomijah pa ve č kot znatna. Ne- ravnovesje med kapitalsko ponudbo in povpraševanjem je imelo za posledico nesorazmerno visoke obrestne me- re na nacionalnih finančnih trgih, kar je povzro čalo pre- veliko prelivanje sredstev od dolžnikov k upnikom in s tem še bolj zaviralo že tako po časen gospodarski razvoj. 202 Z nekoliko poenostavljanja je mogo če zapisati, da so bile balkanske države v neke vrste za čaranem kro- gu. Same niso imele dovolj kapitala, hkrati pa so zelo težko prišle do tujih pla čilnih sredstev, saj je bil njihov izvozni sektor praviloma nekonkuren čen. V prvi polovici dvajsetih let si tudi kmetijstvo ni opomoglo, da bi lah- ko stavili nanj. Tako niso prišle do zadostnih sredstev, da bi financirale uvoz znanja in tehnologije. Preostalo jim je zadolževanje oziroma privabljanje tujih investicij, vendar so bile tudi tu omejene. Njihova kreditna spo- sobnost in atraktivnost za tuje naložbe sta bili nizki, pripravljenost investitorjev prezreti politi čno in socialno negotove razmere pa kot vedno tudi nizka. Države jugovzhodne Evrope je torej po prvi svetovni vojni družila nujna potreba po industrializaciji, da bi se izognile prete čim socialnim problemom. Pritisk pre- naseljenega prebivalstva na podeželju je bil velik, pot v izseljenstvo jim je bila zaprta. Vse so se sicer trudile razvijati kmetijstvo v smeri ve čje tržnosti in komercia- lizacije, da bi z izvozom kmetijskih pridelkov prišle do prepotrebnih denarnih sredstev za uvoz potrošnega bla- ga in opreme za na črtovano industrializacijo. In to je bilo skoraj Sizifovo delo, saj je kmetijstvo zaradi svojih slabosti (struktura, tehnologija, tradicija itd.) komajda zmoglo opravljati to nalogo. V ve čini teh držav je bila družbeno relevantna oziroma vplivna antikapitalisti čna ideologija, ki je bila posledica nezadostne ekonomske in socialne konkuren čnosti te regije znotraj evropskega prostora. Zato ni presene čenje, da se je uveljavljil prin- cip zadružništva, širokega gospodarsko-ideološkega mehanizma, da bi kmetje in drugi pripadniki drobnogo- spodarskega sektorja s skupnimi mo čmi vendarle zmo- gli pot modernizacije ekonomske in socialne osnove. Izboljšanje je prinesla šele druga polovica dvajsetih let, potem ko sta bili do srede dvajsetih izvedeni eko- nomska in deloma tudi politi čna stabilizacija ob hkratni gospodarski rasti v zahodni Evropi. Nastopilo je obdobje relativne stabilnosti. Kmetijski sektor se je vendarle vsaj deloma stabiliziral in balkanske države so celo dosegale napredek na industrijskem podro čju, ki je bil posledica ekonomsko nacionalisti čne politike: oteževanje dostopa do lastnega trga/zaš čitne carinske politike, pospeševa- 203 FINAN ČNI PROSTORI nje domače industrije (tudi tujih vlaganj v sodelovanju z doma čini) z dav čnimi in finan čnimi ugodnostmi. Ve či- na teh držav je doživela enega prvih industrializacijskih sunkov in pove čini je bila vodilna panoga v tem proce- su tekstilna industrija. A pove čana gospodarska rast je bila samo en kazalec. Za bolj uravnoteženo podobo je potrebno vklju čiti še rast bruto doma čega proizvoda na prebivalca. Tu pa je bila uspešnost znatno nižja. Nekaj zaradi nizkega izhodiš ča, ki je omogo čalo visoko rast, nemalo pa tudi zaradi velikega naravnega prirastka. Primer Romunije celo kaže, da je kljub hitremu razvoju proti koncu dvajsetih bruto doma či proizvod na prebi- valca ostal celotna dvajseta leta skorajda enak. Ko povzamemo dosedanje ugotovitve, lahko re če- mo, da je bila Vzhodna Evropa kljub evidentnemu na- predku pred veliko gospodarsko krizo zaostalo in eko- nomsko ranljivo obmo čje. Življenjska raven, kmetijska in industrijska u činkovitost sta bili nizki. Politika eko- nomskega nacionalizma je sicer žela uspehe, vendar so bila podjetja nizko konkurenčna zaradi sorazmerno drage proizvodnje. Celotno obmo čje je bilo silno ob ču- tljivo na zunanje impulze, ker je bilo zelo odvisno od izvoza na zahod, predvsem kmetijskih pridelkov po re- lativno ugodnih cenah, v nasprotni smeri pa na uvoz kapitala. In dokler je obstajalo tako ravnotežje, je šlo relativno dobro tudi Jugovzhodni Evropi. 314 Preden preidemo na tolma čenje primerjalnih po- datkov iz bilanc, si moramo vsekakor v skopih obrisih ogledati še položaj zasebnega ban čništva v analiziranih državah v dvajsetih letih. Vse naštete dežele je v prvih povojnih letih, tja do srede dvajsetih let, družila mone- tarna nestabilnost z višjimi ali nižjimi stopnjami infla- cije. V vseh državah lahko ban čni sektor shemati čno razdelimo na tri skupine, ki kažejo tudi temeljne in hi- stori čno-razvojne zna čilnosti ban čništva. Dve temeljni gibali gospodarskega razvoja v obdobju med obema voj- nama sta bili na eni strani država in na drugi tuji kapi- tal, kar smo že omenili. Vloga države, zlasti na podro čju ban čništva, je bila velika. Državni ukrepi in spodbude 314 Aldcroft, The European Economy; Lampe-Jackson, Balkan Economic History, str. 376–433; Berend, Decade of Crisis, str. 224–246; Teichova, Kleinstatten. 204 naj bi spodbudili hitrejšo akumulacijo kapitala. V bal- kanskih državah je bila zato vloga državnih ali poldržav- nih bank v financiranju gospodarskega razvoja izjemno velika; najve čkrat za dolgoro čno financiranje kmetijstva kot najpomembnejše panoge in za spodbujanje indu- strializacije, pa tudi posebne hipotekarne banke z dol- goro čnimi krediti niso umanjkale. Kot že re čeno, so bile balkanske države mo čno na- vezane na dotok tujega kapitala. Ta kapital pa vanje ni pritekal samo preko državnih aranžmajev, to je nepo- srednih kreditov ali emisij raznovrstnih serij in oblik državnih obveznic, temve č tudi prek omrežja tujih za- sebnih bank na obmo čju Jugovzhodne Evrope. V vseh teh državah so imele tuje banke iz zahodnoevropskih kapitalskih prestolnic pomembne tržne deleže in velike investicije v lokalne ekonomije, pomembna je bila indu- strija. Njihova vloga je postala povsem prezentna v času velike gospodarske krize, v času umika kapitala tujih bank nazaj v njihove centrale. Banke v tuji lasti so imele prednost pred doma čimi, saj so imele zaslombo mati čnih bank in tako na voljo ugodnejše vire financiranja – vsekakor bolj ugodne kot doma če zasebne banke, ki so bile pri zajemanju virov praviloma navezane na doma če prebivalstvo in podje- tniške kroge. Izven te razvrstitve izpuš čamo centralne banke, ki so povsem druga čna kategorija, pa čeprav je obdobje med vojnama čas, ko se centralno ban čništvo v balkanskih deželah institucionalno povsem etablira. Kot najbolj zna čilen primer lahko navedemo centralno banko Gr čije (Trapeza tis Ellados, 1928). 315 Dvajseta leta so bila za ban čništvo leta napredka in poslovnih uspehov. V prvih povojnih letih je bila brez izjeme v vseh vzor čnih državah zna čilna velika rast šte- vila bank in obsega poslovanja. V Romuniji se je nji- hovo število pove čalo za štirikrat samo do leta 1923, delniški kapital, vloge in bilan čne vsote pa za deset- ali celo dvajsetkratnike. 316 V Bolgariji naj bi pred drugo svetovno vojno bilo celo za enaintridesetkrat ve č bank 315 Dritsas, The structure of the Greek commercial banking system, str. 491–532. 316 Mauri-Baicu, Storia della banca in Romania. 205 FINAN ČNI PROSTORI kot pred prvo svetovno vojno. 317 Rast je bila velika tudi v Gr čiji 318 in Jugoslaviji. Naraš čalo ni samo število ban- čnih družb, temve č še bolj njihova podružni čna mreža, kar je v mehanizem finan čnega posredništva vklju čilo najširše sloje prebivalstva. Banke so sicer pove čale za- jem sredstev pri prebivalstvu, vendar je bila, če sodimo po grškem primeru, struktura neugodna, saj je šlo za majhne in kratkoročne depozite. Doma čim ban čnim delniškim družbam so pri zaje- manju prihrankov konkurirala tudi omrežja kreditnih zadrug, vendar niso predstavljale resne grožnje ban- čnim delniškim družbam. Izjema je bila Slovenija, kjer so kreditne zadruge zbrale najve č sredstev med prebi- valstvom med vsemi denarnimi zavodi. Ban čni trg je bil torej konkuren čen in funkcionalno dopolnjujo č. 319 Po- ložaj v Gr čiji, kjer je izrazito prednja čila banka Ethniki Trapeza tis Ellados, je bil med balkanskimi državami iz- jemen. Imenovana banka je namre č v celotnem obdobju med vojnama držala absolutni primat tudi na kreditnem trgu. 320 Pretežen del kvantitativne rasti ban čništva je bil dosežen v prvem obdobju. Kasneje je nastopila doba konsolidacije bančnega sektorja. Mnoge banke namre č niso zmogle prehoda v denarno in ekonomsko stabilnost druge polovice dvajsetih let. Kapitalsko podhranjene in poslovno nesmotrno vodene banke so bodisi likvidirali z ukinitvijo ali pridružitvijo trdnejšim tekmicam. V dvajsetih letih je bil prevladujo č model bančni- štva v balkanskih deželah povzet po modelu nemških univerzalnih bank. To je v praksi pomenilo, da so banke v svojem poslovanju združevale tako komercialno-de- pozitno kot tudi investicijsko funkcijo. Banke v doma- či lasti so bile pri investicijski funkciji omejene z dej- stvom prevlade kratkoro čnih depozitov, ki so jih težje spreminjale v dolgoro čnejše kapitalske ali industrijske naložbe. Tudi na tem področju so bile banke v tuji lasti v prednosti zaradi bolj ugodne strukture virov. Posle- dica tovrstnega poslovnega modela so bile t. i. ban čne 317 Berov, Budgetary Policy, Money Supply and Banking in Bulgaria, str. 374–394. 318 Dertilis-Costis, Banking, Public Finance, and the Economy, str. 458–471. 319 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva. 320 Dritsas, The structure of the Greek commercial banking system, str. 491–532. 206 skupine ali ban čni konzorciji, v katere so bila vklju čena odvisna podjetja, ban čne delniške družbe z razli čnih go- spodarskih podro čij. Po shemati čni in orisni predstavitvi okolja in ban- čnih razmer v Jugovzhodni Evropi v dvajsetih letih lah- ko preidemo na tolma čenje komparativne analize uspe- šnega ban čnega poslovanja. Neposredna primerjava bo izvedena na primeru let 1928 in 1929, ker je le za ta čas na razpolago ustrezna podatkovna baza. Tovrstna po- datkovna baza tudi omogo ča zaradi približno enake ter- minološke in vrednostne osnove smiselno komparativ- no valorizacijo in presojo na ravni posameznih ban čnih družb in z dolo čenimi pomisleki tudi držav kot celote zaradi ustrezne kakovosti vzor čnih ustanov. Izbor let 1928 in 1929 ni naklju čen tudi iz dru- gega, prav tako pomembnega razloga. Gre za leti, ko je bančno poslovanje še potekalo v “normalnih” pogo- jih, hkrati pa za obdobje, ko je gospodarska aktivnost v vseh balkanskih deželah v vseh pogledih dosegla vr- hunec. Zatem se je celotna regija pogreznila v brezno velike gospodarske krize, ko se je uspešnost bančnega poslovanja kazala v povsem druga čni lu či. Tudi merilo uspešnosti je postalo druga čno. Zasebni ban čni sektor je bil ogrožen v svojem obstoju in državna intervencija je postala neizogibna nujnost. Vir podatkov za analizo smo zajemali v reviji Com- pass, ki je izhajala na Dunaju, kjer so bile objavljene bilance delniških družb za posamezne države, vsaj pri- bližno urejene po enotnem principu, kar nam omogo- ča relevantnost primerjave. Najbolj kakovostni podatki so objavljeni za Jugoslavijo in Romunijo, kjer jih lahko spremljamo v rednih letnih intervalih skozi daljše ob- dobje.Tako v primeru Bolgarije kot tudi ali zlasti Gr čije in Albanije. Podatke za bolgarske banke smo črpali iz letnika 1930, kjer so združili bilan čne postavke delni- ških družb iz Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Ravno ta zvezek, ki je zelo veliko obetal, pa je pomenil tudi ve- liko razo čaranje. Izkazalo se je, da so bila pri čakovanja prevelika. Jugoslovanski del je bil tak kot obi čajno, bol- garski in albanski pa prav ni č. V albanskem delu z izje- mo nacionalne banke ni bilo objavljenih bilanc ban čnih delniških družb, kar je onemogo čilo vklju čitev Albanije 207 FINAN ČNI PROSTORI v analizo. V primeru Bolgarije pa je bil objavljen samo zelo omejen izbor ban čnih ustanov, najpomembnejših in v tolikšnem številu, da relevantnost vzorca vendarle ni vprašljiva. 321 Vklju čitev Gr čije je bila mogo ča šele po pridobitvi bilanc za tri pomembne banke. 322 Po preu čitvi zbranega gradiva se je bilo potrebno odločiti o posameznih elementih primerjave. Že prvi poskusi so pokazali, da zaradi razli čnosti državnih ra- čunovodskih standardov in zahtev po strukturiranosti ne bo možna primerjava širokega spektra kategorij. Kot najbolj nesporne kategorije so obveljale donos sredstev banke, donos na kapital in stroški. Dodali smo še pri- merjavo višine izpla čanih dividend. Pri členjenju bilanc sta nas tudi zanimali struktura finan čnih virov ban- ke oziroma razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi in struktura aktive in pasive. Pred izvedbo analize smo se morali odlo čiti za dolo- čen vzorec bank iz vsake države. Odlo čili smo se za naj- pomembnejše banke, pri čemer je bil kriterij izbora viši- na delniškega kapitala in bilan čne vsote, da bi zagoto- vili relevantnost vzorca. Izpostavimo lahko tudi dejstvo, da nam je struktura podatkov omogo čala pokrajinsko razčlenitev Jugoslavije. Tako bomo v nadaljevanju na primeru postavk donosa na kapital, donosa sredstev banke in stroškov izvedli primerjavo na ravni vzorca ban čnih delniških družb v Romuniji, 323 Bolgariji, 324 Gr či- ji 325 in Jugoslaviji 326 oziroma v kasnejših jugoslovanskih republikah, danes samostojnih državah (Slovenija, 327 Hrvaška, 328 Bosna in Hercegovina, 329 Srbija, 330 Črna go- ra 331 in Makedonija). 332 Vzorci in izbrane kategorije prav gotovo ne izražajo vseh detajlov uspešnosti ban čnega 321 Compass 1930. 322 Annuaire Statistique de la Grece 1930. 323 Balkanska banka, Banque Bulgare de Commerce, Banque Franco-Belge de Bul- garie, Banca Commerciale Italiana e Bulgara. 324 Banca Marmorosch, Blank & Co., Banca de Credit Roman, Banca de Scont a Romaniei, Banca Romaneasca. 325 Trapeza Athinion, Emboriki Trapeza, Ethniki Trapeza tis Ellados. 326 Jugoslovenska banka, Opšte jugoslovensko bankarsko društvo. 327 Ljubljanska kreditna banka. 328 Prva hrvatska štedionica, Hrvatska sveob ča kreditna banka. 329 Srbska centralna privredna banka. 330 Beogradska trgova čka banka, Prometna banka. 331 Crnogorska banka. 332 Banka Stara Srbija. 208 poslovanja, vendarle podajajo strukturne zna čilnosti in trende ban čnega poslovanja v balkanskih državah ob koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja. Po predstavitvi temeljnih vsebinskih in metodolo- ških vprašanj lahko pristopimo k tolma čenju pridoblje- nih podatkov. Pristopimo torej k zgodbi, ko se nam prek bilanc izrisujejo konture ban čnega poslovanja in posre- dno seveda tudi zna čilnosti okolja, v katerem so banke poslovale. Ko v ospredje tako postavimo vprašanje do- nosnosti na kapital, lahko opazimo, da pri tej kategori- ji mo čno izstopajo romunske banke, ki so v primerjavi z grškimi imele denimo dvakratni koli čnik kapitalske donosnosti. Romunskim bankam so sledile bolgarske, ki so imele za tretjino nižjo donosnost. Jugoslovanske banke so v povpre čju nekoliko prehitevale grške, ven- dar pa je bilo med posameznimi jugoslovanskimi pokra- jinami veliko razlik. Pri merjenju donosnosti so bile v ospredju slovenske in hrvaške banke. Opazno so prese- gale banke z drugih območij jugoslovanske države, ki so bile pod povpre čno jugoslovansko vrednostjo. Tudi merjenje u činkovitosti ban čnega poslovanja s pomo čjo elementa donosa bančnih sredstev ne spremi- nja vzpostavljenih razmerij. Le razlike niso ve č tako o či- 333 Compass 1930, 1931, Annuaire Statistique de la Grece 1930. Diagram št. 11: Donos na kapital 333 209 FINAN ČNI PROSTORI tne, kot so bile pri prejšnji rubriki. Nesporno so bili ro- munski ban čniki najbolj uspešni pri plasiranju sredstev in opravljanju ban čnih storitev. V tem pogledu so jim s tretjinskim zaostankom na sledi bolgarski kolegi. Vse to prav gotovo pri ča tudi o sorazmerno visoki marži finan č- nega posredništva in posledi čno efektivnih obrestnih merah v Romuniji in Bolgariji. Če so grški bančniki pri prejšnji kategoriji donosa na kapital še izkazovali zao- stanek, pa so tokrat povsem poravnani z jugoslovansko ravnijo. Znotraj Jugoslavije pa prepri čljivo izstopajo čr- nogorske banke, malo za njimi pa hrvaške in slovenske. Od donosnosti je bila odvisna tudi zmožnost izpla- čevanja dividend. Na tem mestu bomo predstavili samo števil čne stopnje dividend in njihova razmerja. 335 Vse- binsko pa jih ne bomo mogli tolma čiti, ker nam niso znani na čela poslovne politike obravnavanih bank in vsakokratni sklepi delni čarskih zborov. Tako tudi ne moremo postaviti trditve, da visoka donosnost generira visoke dividende. Tovrstna predpostavka je vedno znova na preizkušnji. Relativizira jo namre č ravnanje nemajh- 334 Ravno tam. 335 Za grške banke žal tega sklepa ne bomo mogli podati, ker nam v tem trenutku ta podatek ni znan. Diagram št. 12: Donos ban čnih sredstev 334 210 nega števila bank, kjer je nemogo če najti korelacijo med višino dividend in stopnjo donosnosti. Tudi tukaj se po- trjuje izstopanje romunskih bank z izdatno prednostjo pred drugimi bankami, pri čemer je presenetljivo nizka slovenska raven. Vzpostavljena razmerja potrjujejo tudi kazalci stro- škovne u činkovitosti, vendar v obratnem redu. Romun- ske in bolgarske banke so bile resda nadpovpre čno donosne, vendar so to donosnost dosegale ob manjši stroškovni u činkovitosti v primerjavi z bankami v dru- gih državah Jugovzhodne Evrope. Prav gotovo ni pre- uranjena domneva, da je to bila posledica višje marže finančnega posredništva in posledi čno efektivnih poso- jilnih obrestnih mer. Na predstavljene relacije pri donosu na kapital in ban čna sredstva ter višino dividend je prav gotovo vplivalo tudi razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi pri analiziranih bankah. Tukaj se zgodba presenetljivo zasuka. Izkaže se, da so imele slovenske banke dale č najbolj razprto razmerje, na enoto lastnih sredstev so pridobile kar ve č kot enajst tujih. Za njimi so se s tre- tjinskim zaostankom uvrš čale hrvaške banke. Znotraj Jugoslavije so imele relativno najvišji delež lastnih sred- 336 Compass 1930, 1931, Annuaire Statistique de la Grece 1930. Diagram št. 13: Višina izpla čanih dividend 336 211 FINAN ČNI PROSTORI stev banke iz vzhodnih jugoslovanskih pokrajin, kjer je bilo to razmerje med 1:3 oz. 1:4. V Romuniji, Bolgariji in Gr čiji so bile razmere približno izena čene, razmerje se je sukalo okoli šestkratnika tujih sredstev na enoto lastnih. Visok delež zajema tujih sredstev na Hrvaškem in zlasti v Sloveniji je prav gotovo pripisati relativno nižji kapitalski podkrepljenosti in tudi zelo gosti mreži ra- znovrstnih ban čnih ustanov, ki so v omrežje finan čnega posredništva zajele najširše sloje prebivalstva. 337 Ravno tam. 338 Ravno tam. Diagram št. 14: Stroškovna u činkovitost 337 Diagram št. 15: Razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi 338 212 Podpovpre čna donosnost grških bank gotovo do- bi bolj jasne vzroke, ko v našo analizo vklju čimo tudi strukturo aktivne in pasivne strani bilance. Presenetlji- vo izkazujejo bilance grških bank nesorazmerno visoke relativne deleže rezerv, zlasti v primerjavi z bankami iz drugih držav. Povpre čna relativna vrednost rezerv v bi- lancah grških bank je znašala skoraj 14 %, kar je za sedemkrat presegalo romunsko ali bolgarsko povpre čno raven. Jugoslovanska srednja vrednost je bila za dva- krat višja kot bolgarska ali romunska. K temu je naj- več pripomogla sorazmerno visoka raven rezerv bank v Bosni in Hercegovini. Dale č najnižjo raven rezerv, kar pojasnjuje tudi veliko razliko v razmerju med lastnimi in tujimi viri, so imeli v slovenskih bankah. Velik delež rezerv v grških bankah gre na ra čun velike posojilne ak- tivnosti v dvajsetih letih, ki je bila posledica izmenjave prebivalstva s Tur čijo, a so se ta posojila proti koncu dvajsetih let kazala kot dvomljivo izterljiva. Vpogled v strukturiranost bilanc pokaže zanimive detajle. Bolgarske banke so ve čino sredstev zajemale med prebivalstvom, korporativni sektor in druge oblike pridobivanja sredstev, kot je bil reeskompt, je pomenil 339 Ravno tam. Diagram št. 16: Delež rezerv v bilan čni vsoti 339 213 FINAN ČNI PROSTORI znatno manjšo postavko. Podobno je veljalo tudi za gr- ške razmere. Nasprotno pa je mogo če re či za romunske banke. Zajem finan čnih sredstev med prebivalstvom je bil relativno manj pomemben, saj so ve č sredstev za- jemali pri korporativnem sektorju in z reeskomptom. Jugoslavija je glede tovrstnih zna čilnosti združevala oba poudarka, s tem da je bilo to pokrajinsko pogojeno. Banke v zahodnem delu države, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, so enakomerno pridobi- vale sredstva tako pri prebivalstvu kot z reeskomptom. V jugovzhodnem delu države pa je bil delež prebivalstva med viri sicer visok, a reeskompt nizek, ker so banke zajele ve č kratkoročnih vlog na kontokorentnih ra ču- nih. Struktura fina čnih virov izkazuje za celotno regijo neugodno dejstvo, da so banke razpolage predvsem s kratkoro čnimi viri. Tudi aktivna stran bilanc pripovedujejo zanimivo zgodbo, kajti opazne so precejšnje razlike v strukturi aktivnih bilan čnih postavk. Tako pri meni čnem poslo- vanju zelo izstopajo banke iz vzhodnega dela jugoslo- vanske države, meni čno poslovanje je tam predstavlja- lo kar prek 40 % naložb. Dokaj blizu so jim bile bol- garske banke s tretjinskim deležem menic v bilan čnih vsotah. Visok delež meni čnega poslovanja je na drugi strani pomenil nižji delež neposrednega kreditiranja posameznikov ali gospodarskih subjektov ter tudi so- razmerno nižji delež neposrednih udeležb v delniškem kapitalu drugih podjetij. Romunija in Gr čija sta se v tem pogledu bolj približevali zahodnim jugoslovanskim predelom, kjer je mo čno izstopala Slovenija z nizkim deležem meni čnega poslovanja. Slednje dežele so imele zato bolj uravnoteženo strukturo naložb, pri čemer je izstopalo neposredno kreditiranje ekonomskih subjek- tov prek teko čih (kontokorentnih) ra čunov. Pri bankah iz zahodnih jugoslovanskih predelov je opazen tudi relativno višji delež neposrednih udeležb v lastništvu drugih podjetij. Ob koncu lahko zapišemo, da analizirane banke druži predvsem pripadnost skupnemu prostoru Jugo- vzhodne Evrope. Enotnega vzorca ni najti, vendar pa v nekih segmentih obstajajo skupne poteze. Ena takih je prav gotovo veliko neravnovesje med dohodki iz obre- 214 sti in dohodki iz drugih ban čnih poslov. To ni govorilo samo o visokih maržah in efektivnih obrestnih merah, temve č tudi o omejenem repertoarju ban čnih uslug in poslov, kar je bila posledica družbenega in gospodar- skega okolja, v katerem so analizirane banke delovale. 215 FINAN ČNI PROSTORI Zavarovalnice Konkurenca na jugoslovanskem zavarovalniškem trgu je bila velika, na za četku se je za naklonjenost strank potegovalo prek trideset zavarovalnic. Z leti se je njihovo število s ste čaji, prevzemi in združevanji kr čilo, da bi se sredi tridesetih let ustalilo na nekoliko nižji številki. Glede na lastništvo so bile jugoslovanske zava- rovalnice v doma či, mešani in tuji lasti. Osnovna zna- čilnost ve čjega dela zavarovalniškega trga v Jugoslaviji je bila njegova razdrobljenost, saj je najve čji tržni delež komajda presegal desetino, nadalje plitkost in skromen obseg zavarovalniških storitev. Vse to je bilo odsev vse- splošne nezadostne razvitosti v državi, še posebej na finančnem podro čju. Zato ni mogo če dojemati kot pre- sene čenja dejstva, da je bila vloga tujih zavarovalnic v jugoslovanskem okolju velika, predvsem italijanskih, avstrijskih in čeških. Zavarovalnice v tuji lasti so imele v jugoslovanski državi pred drugo svetovno vojno kar 60 % tržni delež, pozavarovanja pa so bila po pravilu opravljena pri pozavarovalnicah v Münchnu in Trstu. 340 Tudi v Sloveniji se je veliko zavarovalnic potegovalo za naklonjenost prebivalstva, tik pred drugo svetovno vojno jih je bilo kar 18, po nekaterih podatkih celo ve č. Skorajda vse jugoslovanske zavarovalnice, med njimi 340 Rosenberg-Kosti ć, Ko financira jugoslovensku privredu, str. 223–226; Dimitrije- vi ć, Strani kapital, str. 27–34. Zavarovalništvo 216 najve čje in najpomembnejše, so razvijale poslovanje tu- di v Sloveniji ali prek podružnic ali le z zastopstvi, kar je bilo bolj pogosto. Ostri konkurenci navkljub sta ta regionalni trg obvladovali doma či, slovenski zavaroval- nici. To sta bili Vzajemna zavarovalnica in Slavija s se- dežem v Ljubljani. Vzajemna zavarovalnica, najstarejše slovensko zavarovalno podjetje, ki je bilo ustanovljena ob prelomu stoletja (1900) na podlagi vzajemnosti, je po prehodu v novo državo nemoteno nadaljevala delo. Svojo dejavnost je razširila na obmo čje pretežnega dela Jugoslavije z ustanavljanjem glavnih zastopstev in po- družnic v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Somborju, Sara- jevu. S širitvijo mreže je tudi širila paleto svojih uslug oziroma zavarovanj. Tako je leta 1918 uvedla življenjsko zavarovanje, 1926. zavarovanje zoper škode na steklu, 1930. protivlomno zavarovanje, leto pozneje pa je Vza- jemna zavarovalnica pri čela ponujati še jamstvena, ne- zgodna in kasko zavarovanja. Najbolj donosno je bilo življenjsko zavarovanje, ki ga je zavarovalnica uvedla z letom 1918, ko je dogovorno prevzela stranke Spodnje- avstrijske deželne zavarovalnice na jugoslovanskih tleh. Z letom 1931 pa je to obliko zavarovanj okrepila še s po- sebnim programom Karitas, ki je bil prilagojen širokim množicam in njihovim materialnim zmogljivostim. Trud se je obrestoval, saj je bila Vzajemna zavarovalnica po številu življenjskih zavarovanj prva v državi, skupno je imela 30.000 življenjskih zavarovanj. Število sklenjenih zavarovanj pa je dosegalo štirikrat višjo številko. Vzajemni zavarovalnici se je v letu 1922 v Ljublja- ni pridružila še ena slovenska zavarovalnica, Jugoslo- vanska zavarovalna banka Slavija. Kot jugoslovansko pravno osebo jo je ustanovilo pet slovenskih bank, ki so dogovorno prevzele zavarovalne posle praške Vzajemne zavarovalne banke Slavija na jugoslovanskem ozemlju. Lastništvo te zavarovalnice se je v tridesetih letih skr či- lo, pretežni lastnici sta bili praška centrala in Ljubljan- ska kreditna banka. Slavija je prek podružnic (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad in Osijek) in zastopstev (Split, Skopje, Petrovgrad, Vršac, Maribor in Celje) raz- prostrla poslovanje po vsem državnem ozemlju. Kljub 217 FINAN ČNI PROSTORI dvema desetletjema zaostanka je Slavija naglo širila ob- seg zavarovalnih poslov. Do druge svetovne vojne se je že izena čila z mnogo starejšo ljubljansko konkurentko, Vzajemno zavarovalnico. 341 Zavarovalništvo v Sloveniji je bilo v nasprotju z ju- goslovanskim bolj koncentrirano, ve činski delež trga sta si delili obe doma či zavarovalnici, z 42 % tržnim de- ležem je prednja čila Vzajemna zavarovalnica, Slaviji je pripadalo 14 % trga. Zavarovalnice iz jugoslovanskega prostora so tako pokrivale prek 40 % slovenskega za- varovalniškega trga pred drugo svetovno vojno, pri tem sta z opaznejšim deležem izstopali zavarovalni družbi Jugoslavija in Dunav. Obe slovenski zavarovalnici sta bili med ve čjimi tudi v jugoslovanskem okviru, kar se je sicer razlikovalo od panoge do panoge. Tako je bi- la Vzajemna zavarovalnica v požarnem zavarovanju na šestem mestu v državi s 7,6 % tržnim deležem, Slavija pa je bila na osmem mestu s 7 % deležem. V okviru ži- vljenjskih zavarovanj pa sta bili znatno višje: Vzajemna je bila prva v državi, Slavija pa na četrtem mestu. 342 Med jugoslovanskim in slovenskim zavarovalništvom je ob- stajala tudi razlika v strukturi poslovanja. Medtem ko sta slovenski zavarovalnici, predvsem Vzajemna zava- rovalnica, širili in spodbujali poslovanje med širokimi ljudskimi sloji, so v drugih predelih države zavarovalni- ce ostajale nekoliko bolj omejene na premožnejše sloje. V tak sklep nas navajajo podatki o razmerju med šte- vilom zavarovalnih polic, premij in zavarovalnih vsot. Zna čilnosti slovenskih zavarovalnic, pri čemer je mo čno izstopala Vzajemna zavarovalnica, so bile v povpre čju nizka zavarovalna vsota in vpla čana premija na eno za- varovalno pogodbo oziroma polico, a veliko število zava- rovalnih pogodb. Z razpadom jugoslovanske države z za četkom dru- ge svetovne vojne je nastopila zmeda, starih oblasti ni bilo ve č, nova okupacijska oblast se še ni vzpostavila. Da bi se izognili brezvladju, so v Sloveniji oblikovali provizori čno vlado (Narodni svet), ki je združevala vse legalne stranke. Ta kratkotrajna oblast je ukrepala na 341 Martelanc, Zasebnopravno zavarovalstvo v Sloveniji, str. 466–467. 342 Škufca, Zavarovalstvo na Slovenskem. 218 razli čnih podro čjih, tudi na zavarovalniškem. Tako so v uredbi z dne 15. aprila 1941 odložili vsa izpla čila za- sebnopravnih terjatev za 14 dni, to je do konca apri- la. Zavarovalnice v času veljavnosti odloga niso bile dolžne odkupovati police, dajati posojila na police ter izpla čevati po zavarovalnih pogodbah dospela vpla či- la. 343 S to uredbo so slovenske oblasti zaklju čile delo na tem podro čju. Odgovornost so namre č prevzele ita- lijanske okupacijske oblasti. Na podro čju zavarovalni- štva je že 20. aprila sledila nova uredba, ki je do 15. maja odlagala izpla čilo glavnic, zavarovanih v pogodbah o življenjskem zavarovanju, odkupovanje teh polic in odobravanje posojil nanje. Zavarovalnice so bile po 5. maju dolžne izpla čevati vse odškodninske zahtevke za elementarno škodo, ne glede na vzrok škode. Zaradi te obveznosti so lahko zavarovalnice terjale od bank, da jim izpla čujejo njihove vloge v višjem deležu, kot je ve- ljalo za druge deponente. 344 Tudi vloge v bankah so bile namre č v tem obdobju le omejeno dostopne. 345 Konec aprila so italijanske oblasti postavile pod sekvester vse zavarovalnice na njihovem okupacijskem obmo čju, tako obe doma či zavarovalnici s sedežem v Ljubljani kot tudi podružnice in zastopstva zavarovalnic z drugih jugoslo- vanskih obmo čij. 346 Še preden so do čakali sredo maja, ko naj bi se iz- tekla veljavnost predhodne uredbe, so oblasti ponovno posegle vmes, ker so na osnovi stanja v bankah in zava- rovalnicah presodili, da lahko omejitve vendarle nekoli- ko omilijo, kar pa je bilo še dale č od sprostitve poslova- nja. Tako so dolo čili, da lahko zavarovalnice s 16. majem za čnejo izpla čevati glavnice iz pogodb življenjskega zava- rovanja, ne glede na datum podpisa pogodbe. Lastniki polic življenjskega zavarovanja, ki so bile sklenjene pred 15. aprilom, se pravi pred prvo uredbo o odlogu izpla- čil, pa še vedno niso mogli povsem prosto razpolagati s svojim premoženjem. Izjemoma so lahko na osnovi polic dobili posojilo za vpla čilo premij. Imetniki polic življenj- 343 Službeni list kraljevske banke uprave št. 31/1941, str. 292. 344 BU/SL 35/1941, str. 313–314. 345 Lazarevi ć-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva, str. 170–171. 346 BU/SL 36/1941, str. 318–324. 219 FINAN ČNI PROSTORI skega zavarovanja, ki so imeli toliko poguma, da jih od sklenitve zavarovanja niso odvrnile niti negotove vojne razmere, pa so z dnem uveljavitve te uredbe ponovno pridobili polno lastniško pravico. Svoje police so lahko prodajali ali ponujali kot jamstva za posojila. 347 Sredi po- letja (31. julija) 1941 pa so bile kon čno odpravljene vse omejitve za poslovanje zavarovalnic in zavarovancev, ne glede na čas sklenitve zavarovalnih polic. 348 S sprostitvijo zavarovalniškega poslovanja se je pri- čela doba preurejanja. Italijani so hoteli čim prej spreme- niti podobo zavarovalniškega trga v tem delu Slovenije, ki so ga poimenovali Ljubljanska pokrajina. Ti postopki so se pri čeli z izdajo posebne uredbe, ki je regulirala delo zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini. Italijanske okupa- cijske oblasti, konkretno Visoki komisariat, so prevzele pravico do podeljevanja dovoljenj za opravljanje zavaro- valniških dejavnosti. Prav tako je bilo potrebno posebno dovoljenje za prenos delniške glavnice ali portfeljev na druge družbe, ne glede na to, ali so že prej poslovale v pokrajini ali ne. Visoki komisariat si je pridržal tu- di izklju čno pravico do nadzorovanja zavarovalniškega poslovanja. 349 Na tej uredbi je temeljil naslednji ukrep italijanskih okupacijskih oblasti. Konec novembra 1941 so dolo čili, katere zavarovalnice sploh smejo poslovati v Ljubljanski pokrajini. Visoki komisariat je to pravico podelil obema slovenskima zavarovalnicama (Vzajemni in Slaviji) ter vsem tistim italijanskim zavarovalnicam, ki so jim dovoljenje podelile že jugoslovanske oblasti pred izbruhom druge svetovne vojne. K tem družbam so prišteli še italijansko državno zavarovalnico INA – Isti- tuto Nazionale delle Assicurazioni, ki se je lahko udej- stvovala na podro čju življenjskega zavarovanja. Vsem ostalim zavarovalnicam je bilo prepovedano poslovanje na obmo čju Ljubljanske pokrajine. Svoje poslovanje so morale predati ustreznim italijanskim zavarovalnicam, ne glede na to, ali so izhajale iz Italiji prijateljskih ali sovražnih držav. 350 347 BU/SL 39/1941, str. 342–343. 348 BU/SL 48/1941, str. 376–378. 349 Ravno tam, str. 375. 350 BU/SL 95/1941, str. 683–685. 220 Dokon čno ureditev zavarovalniškega podro čja v Ljubljanski pokrajini pa je pomenila “silvestrska” ured- ba (31. 12. 1941). Z nastopom novega leta 1942 so mo- rale v Ljubljanski pokrajini prenehati delovati vse po- družnice jugoslovanskih zavarovalnic. Portfelje in kritja so morale prenesti na to čno dolo čene zavarovalnice. Ta- ko bi INA prevzela poslovanje zavarovalnic Jugoslavija in Feniks. Assicurazioni Generali di Trieste bi prevzela portfelje družb Sava, Croatia, Zedinjena/Ujedinjena, Anker in Union-incedentie-vie. Tržaška zavarovalnica Riunione Adriatica di Sicurta di Trieste pa bi okrepila svoje bilance s prevzemom poslovanja družb Rosija Fon- sier, Internationale Unfall, Royal Exchange Assurance Corporation in Nationale-incidie-vie. Glavnemu zastop- stvu italijanske zavarovalne družbe Danubio so dodelili ljubljansko podružnico družbe Dunav (jugoslovanska izpostava te družbe). Poslovanje ljubljanske podružnice družbe Elementar/Commercial Union naj bi prešlo na italijansko podružnico te družbe, Elementare. Urejeno dokumentacijo o prenosu so morali predložiti v potr- ditev Visokemu komisariatu, 351 ki je pri tem upošteval mnenje posebnega zavarovalnega odbora. V deset član- ski odbor je visoki komisar imenoval predstavnike za- varovalnic in strokovnjake s podro čja zavarovalništva. Temu odboru je predsedoval odposlanec visokega ko- misarja, podpredsedniško mesto pa je bilo prepuš čeno predsedniku strokovnega združenja, Društva denarnih in zavarovalnih zavodov v Ljubljanski pokrajini, 352 ki je bilo, v skladu s stanovsko ureditvijo, vklju čeno v Pokra- jinsko zvezo delodajalcev. Zavarovalnice so pripravile prevzemne pogodbe in jih nato v skladu z zahtevami poslale v odobritev viso- kemu komisarju. Tu se je tudi kon čalo, kajti z visokega komisariata so do kapitulacije italijanske države odobrili samo pogodbo o prenosu med zavarovalnima družbama Jugoslavija in INA. 353 INA je, ker se sama ni ukvarjala z elementarnim zavarovanjem, ta del poslovanja nekda- njih ljubljanskih podružnic jugoslovanskih zavarovalnic 351 BU/SL 1/1942, str. 2–3. 352 BU/SL 95/1941, str. 683–685. 353 BU/SL 63/1943, str. 341–342. 221 FINAN ČNI PROSTORI prenesla na milansko zavarovalnico Le Assicurazioni d'Italia. Taka ureditev zavarovalniškega podro čja je v Ljubljanski pokrajini, ki so jo po kapitulaciji Italije zase- dli Nemci, ostala v veljavi vse do konca druge svetovne vojne. Nemške okupacijske oblasti so posegle na podro- čje zavarovalništva v Ljubljanski pokrajini le v marcu 1944, ko so dolo čile, da je nadzor nad poslovanjem zava- rovalnic prevzel vrhovni komisar. Z uredbo si je vrhovni komisar pridržal tudi pravico poseganja v poslovno po- litiko zavarovalnic. V njegovi prostojnosti je bilo pode- ljevanje dovoljenj zavarovalnicam za nakup in prodajo zemljiš č in delnic ter za zastavitev ali druga čno obreme- nitev zemljiš č, vrednostnih papirjev in drugega imetja. Prav tako je bila v njegovi pristojnosti odobritev združitev ali prenos portfeljev in deležev med zavarovalnicami. Za- varovalnice tudi niso smele spremeniti svojih statutov, družbenih pogodb, zavarovalnih pogojev in tarif, ne da bi si poprej pridobile dovoljenje vrhovnega komisariata. 354 O poslovanju zavarovalnic v Ljubljanski pokraji- ni nimamo veliko poro čil, saj sta le dve zavarovalnici imeli sedež v Ljubljani. Druge so poslovanje na sloven- skem ozemlju izkazovale združeno, tako da ni mogo če izpostaviti poslovanja na slovenskem ozemlju oziroma v Ljubljanski pokrajini. Obe slovenski zavarovalnici, Vza- jemna in Slavija, sta razumljivo zaznavali strm upad bi- lančnih vsot in vseh za zavarovalnico pomembnih po- stavk. Govorimo lahko o stagnaciji ali, bolje re čeno, o životarjenju. To je bilo razumljivo, saj sta obe pokrivali celotno slovensko ozemlje in sta v okupacijskih razme- rah morali prepustiti svoj portfelj na nemškem okupa- cijskem obmo čju, ki je obsegalo ve činski del Slovenije, avstrijskim zavarovalnicam. To obmo čje je bilo tudi eko- nomsko in socialno razvitejše kot agrarni predeli jugo- zahodno od Ljubljane, ki so sodili v Ljubljansko pokra- jino. Zavarovalnici sta skušali ohraniti obi čajne na čine in obseg poslovanja, kolikor je bilo to sploh mogo če na geografsko zelo utesnjenem obmo čju, kjer so v neposre- dni bližini potekali vojaški spopadi med okupatorskimi silami in odporniškim gibanjem. Vse to ni moglo mini- ti brez posledic. Tako je v letu 1942 združena bilan čna 354 Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani št. 34/1944, str. 123–124. 222 vsota obeh doma čih zavarovalnic predstavljala komaj 37 % predvojne, premijske rezerve so se bilan čno ve č kot prepolovile, vpla čane premije pa so predstavljale le še dobro četrtino tistih iz leta 1940. V letih 1943 in 1944 so bilance izkazovale rast premij, vendar to ni bila posledi- ca širjenja obsega poslovanja, temve č uskladitve višine premij z inflacijo. Ljubljanska pokrajina je namre č tudi po kapitulaciji Italije ostala del italijanskega monetar- nega sistema. Poseben problem je zavarovalnicam pred- stavljala vojna škoda. Zavzele so stališ če, da ob požaru zaradi vojaških spopadov, ki so z razmahom odporni- škega gibanja postajali čedalje bolj srditi in neusmiljeni, ne bodo krile škode. Kljub temu je bilo zahtevkov veliko, pri čakovali so jih še ve č, okoliš čine v ve čini primerov pa tako nejasne, da je bilo težko sprejeti kon čno odlo čitev. 355 Na nemškem okupacijskem obmo čju so že do po- letja 1941 povsem odpravili poslovanje nekdanjih ju- goslovanskih zavarovalnic. Vse poslovanje in kritje so prenesli na svoje zavarovalnice. V juniju 1941 sta izšli naredbi, ki sta prepovedali poslovanje vseh jugoslovan- skih zavarovalnic na nemškem okupacijskem obmo čju in prenos portfeljev na avstrijske zavarovalnice. Opra- vljanje zavarovalniških poslov na slovenskem ozemlju pod nemško okupacijsko upravo pa so na posameznih podro čjih dovolili naslednjim avstrijskim zavarovalni- cam: a) stvarno zavarovanje – Allgemeine Elementar Versicherungs Aktiengesellschaft, Donau-Concordia, Allgemeine Versicherungs Aktiengesellschaft, Wechsel- seitige Versicherungsanstalt Südmark za slovensko Štajersko in Ostmark, Versicherungsaktiengesellschaft za Gorenjsko; b) življenjsko zavarovanje – Der Anker, Allgemeine Versicherungsaktiengesellschaft, Ostmark, Versicherungsaktiengesellschaft; c) bolniško zavaro- vanje – Wechselseitige Krankenversicherungsanstalt Südmark; d) zavarovanje živine – Ostmark, Versiche- rungsaktiengesellschaft; e) Transportno zavarovanje – Donau-Concordia, Allgemeine Versicherungs Aktienge- sellschaft, Europäische Güter und Reisegepäck Versi- cherungsaktiengesellschaft. 356 355 AS, 1116, 152. 356 VAB US 24/1941, str. 183–187; VAB KK 14/1941, str. 139–149. 223 FINAN ČNI PROSTORI Tem družbam se je na dolo čenih zavarovalnih po- dro čjih pridruževala še celovška zavarovalnica Kärtne- rische Landes Brandschadenversicherungsanstalt. Ita- lijanskim družbam, ki so s svojimi izpostavami poslo- vale na slovenskem ozemlju, ki je pripadlo Nem čiji, so postavili posebne upravitelje (Treuhänder), v bistvu je šlo za neke vrste sekvester. V oktobru so odpravili nad- zorovanje poslovanja italijanskih družb (Riunione Adri- ata in Assicurazioni generali), ki so jim povrhu vsega, kot zavarovalnicam iz prijateljske in zavezniške države, dovolili še prevzem portfeljev elementarnega in življenj- skega zavarovanja nekaterih jugoslovanskih zavaroval- nic in izpostav tujih zavarovalnic na nemškem okupa- cijskem obmo čju, in to tistih, ki so bile z njimi povezane že v predvojnem času. 357 V prvi zavarovalniški uredbi iz junija 1941 je bilo namre č dolo čeno, da posamezniki/ zavarovanci v elementarnem zavarovanju zaradi spre- membe lastništva ali izteka zavarovalne dobe ne more- jo odpovedati pogodb pred 1. aprilom 1944, v poletnih mesecih leta 1943 pa so okupacijske oblasti raztegnile tovrstno prepoved na nedolo čen čas, do nadaljnjega. 358 O poslovanju zavarovalnic na nemškem okupacij- skem obmo čju in o strukturi portfeljev ter obsegu zbra- nih premij in škod na slovenskem ozemlju za zdaj še ni- mamo ustreznih podatkov, ker so se ti izkazovali v zbir- nih bilancah mati čnih zavarovalnih družb. Prav tako je za zdaj še izven našega spoznanja podrobno stanje na madžarskem okupacijskem obmo čju, kjer so madžar- ske zavarovalnice ravno tako prevzele zavarovalniške posle od jugoslovanskih zavarovalnic. Socialno zavarovanje V okvir socialnega zavarovanja uvrš čamo bolniško, nezgodno in pokojninsko zavarovanje zaposlenih. V le- tih pred drugo svetovno vojno je jugoslovanski državi uspelo izoblikovati celovit socialno varstveni sistem. Te- melji tega sistema so nastali že v Habsburški monarhiji 357 VAB US. 48/1941, str. 355–356; VAB KK 30/1941, str. 333–334. 358 VAB US. 23/1943, str. 125. 224 in na tej podlagi so se po prvi svetovni vojni urejevale posamezne zvrsti socialnega zavarovanja. Tako je bilo bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev s posebno uredbo v letu 1920 najprej urejeno na bivšem “avstrij- skem” območju jugoslovanske države, na celotno državo pa je bilo razširjeno dve leti kasneje. Slovenski delavci so tako obvezno bolniško in nezgodno zavarovanje spo- znali med prvimi v Jugoslaviji, saj so ga drugje pri čeli uvajati šele v drugi polovici dvajsetih let. Ti dve obli- ki zavarovanja pa socialnega položaja zaposlenih nista urejevali celovito, kajti manjkal je bistveni element, po- kojninsko zavarovanje. Uvedbo tega zavarovanja za vse zaposlene je vlada odlagala do leta 1937, ko so za čeli od zavarovancev pobirati prispevke in je pri čela te či tudi pravica do tega zavar ovanja. Za izpla čevanje pokojninskih rent tistim zaposle- nim, ki so že imeli pokojninsko zavarovanje po avstrij- ski zakonodaji (rudarji, železni čarji in nameš čenci), so v Ljubljani ustanovili Pokrajinski pokojninski sklad, ki je izpla čeval tudi draginjske doklade ljudem s preniz- kimi rentami. Ta pokojninski sklad je deloval vse do leta 1935. Z razširitvijo obveznega zavarovanja na celotno državo je bilo potrebno vzpostaviti tudi zaklju čen sis- tem. Pooblaš čena ustanova za izvajanje obveznega bol- niškega in nezgodnega zavarovanja je po letu 1922 po- stal Osrednji urad za zavarovanje delavcev s sedežem v Zagrebu, ki je imel v Ljubljani svojo izpostavo za Slove- nijo. Z uveljavitvijo obveznega pokojninskega zavarova- nja za vse zaposlene v letu 1937 pa je na Osrednji urad za zavarovanje delavcev prešla tudi skrb za izvajanje po- kojninskega sistema v državi. Pokojninsko zavarovanje uradništva, ki je bilo zastavljeno še pred prvo svetovno vojno, pa je še naprej izvajal Pokojninski zavod za na- meščence s sedežem v Ljubljani, ki je poleg Slovenije pokrival tudi obmo čje Dalmacije z otoki in Kvarner. 359 Z okupacijo in razkosanjem jugoslovanske države in seveda tudi Slovenije so se razmere temeljito spre- menile tudi za socialno varstveni sistem. Tako kot na drugih družbenih podro čjih so se pojavile velike spre- membe tudi v socialno varstvenem sistemu. Ukrepanje 359 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 159–200. 225 FINAN ČNI PROSTORI okupacijskih sil je bilo razli čno, težav z medsebojnim izmenjavanjem terjatev in dolgov med posameznimi za- varovalnimi zavodi ob hkratni valutni zmešnjavi pa ni č koliko. Nemške okupacijske oblasti so slovensko ozemlje razdelile na dve upravni enoti. Obmo čje severnega dela dežele Kranjske/Gorenjska in del slovenske Koroške so priklju čili avstrijski Koroški, slovensko Štajersko oziro- ma nekdanjo Spodnjo Štajersko pa so pridružili avstrij- ski Štajerski. Čeprav je šlo za slovensko ozemlje pod nemško okupacijsko oblastjo, pa se je ravnanje na po- dro čju socialnega zavarovanja nekoliko razlikovalo. Za- radi tega bomo problematiko v nadaljevanju predstavili pokrajinsko ločeno. Na Štajerskem so s preurejanjem jugoslovanskega sistema socialnega zavarovanja za čeli že v prvih tednih okupacije. Še pred iztekom aprila so civilne oblasti ime- novale pooblaš čenca za socialno zavarovanje. Njegova naloga je bila poskrbeti za nemoten prehod zavarovan- cev iz jugoslovanskega sistema socialnega zavarovanja v rajhovski na čin in obseg zavarovanja, ki naj bi ga po- stopoma uvedli tudi na slovenskem ozemlju pod nem- ško okupacijo. 360 Maja se je pri čelo resno delo s preure- janjem socialnega zavarovanja. Vse oblike zavarovanja so prenesli na nove ustanove. V Mariboru so tako pre- oblikovali izpostavo ljubljanske enote Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Überleitungsstelle für Soci- alversicherungs in Marburg. Uredba je dolo čila konti- nuiteto predvojnega zavarovanja in prenos zavarovanj (zdravstveno, nezgodno, invalidsko, pokojninsko …) na “novo” zavarovalnico ob nespremenjenih pogojih. Raj- hovska zakonodaja pa je veljala le za nemške uslužben- ce, ki so na to podro čje prišli po 6. aprilu 1941 oziroma izbruhu vojnih spopadov. 361 Ker pa nekdanji Okrožni urad za zavarovanje delavcev ni kril zavarovanj vseh za- poslenih, so izdali še posebne uredbe, ki so zagotavljale kontinuiteto veljavnosti višine vpla čil in pravic za pokoj- ninsko zavarovanje nameš čencev. 362 360 VAB US 5/1941, str. 19. 361 VAB US 10/1941, str. 33–34. 362 Ravno tam, str. 35–36. 226 Z naslednjimi uredbami pa so že prešli na urejanje podrobnosti. Tako so že teden dni po prvi uredbi dolo čili novo višino socialnih prispevkov. Natan čno so predpi- sali koliko mora pla čati zavarovanec in koliko delodaja- lec z veljavnostjo od 1. aprila 1941 dalje. Višina prispev- kov je bila dolo čena v deležu od mese čne plače oziroma osnove za prispevek, ki je vklju čevala tako prejemke v gotovini kot tudi z uredbo denarno ovrednotene druge nedenarne “prejemke”/ugodnosti, kot so stanovanje ali prehrana. Delavcem so tako dolo čili 16,5 % prispevek, pri čemer so morali sami pla čati 7,75 %, delodajalec pa 8,75 %. Nameš čenci so za svojo socialno varnost morali nameniti 13,5 % mese čne plače (6,25 % sami in 7,25 % delodajalec), kar pa ni vklju čevalo pokojninskega za- varovanja. Za to so morali pla čevati še poseben prispe- vek, ki je bil dolo čen nominalno glede na višino pla če oziroma mezdni razred. Razen za dva najnižja pla čilna razreda, kjer so vse stroške pokojninskega zavarova- nja pla čevali delodajalci, so si v preostalih 12 mezdnih razredih delodajalci in nameš čenci delili stroške zava- rovanja. Pri tem so nekoliko ve č pla čevali delojemal- ci. Pri zavarovanju hišne služin čadi in vajencev je bil znesek dolo čen nominalno. Služkinjam, strežnicam in hišnikom so delodajalci vpla čevali dve tretjini prispev- ka, mladoletnim vajencem pa kar v celoti. Od vpla čanih vsot je bilo 6 % namenjeno za bolniško oskrbo, 1 % za nezgodno zavarovanje, 6,5 % za primer brezposelnosti delavcev in nameš čencev. Za invalidsko in starostno za- varovanje delavcev pa se je namenjalo 3 % osnove pri- spevkov. 363 V za četku junija so to uredbo nekoliko do- polnili z dolo čbo o dvigu deleža vpla čil pri nameš čencih, ker so jim v enotni prispevek vklju čili tudi pokojninsko zavarovanje. Skladno s tem je sledila še dopolnitev, da se za pokojninsko zavarovanje nameš čencev namenja desetina osnove prispevkov. 364 Zunaj dolo čil te uredbe so ostali rudarji oziroma drugi zaposleni, ki so imeli svojo socialno zavarovanje urejeno preko rudarskih bratovskih skladnic. V za četku julija 1941 so tudi to obliko zavarovanja priklju čili osre- 363 VAB US 11/1941, str. 38–39. 364 VAB US 21/1941, str. 154–155. 227 FINAN ČNI PROSTORI dnji ustanovi Überleitungsstelle für Sozialversicherung v Mariboru. Položaj zavarovancev preko bratovskih skladnic je bil enak kot v drugih primerih, razlikova- le so se le višine prispevkov. Delavci so za zagotovitev socialnih pravic pla čevali 25,05 % mese čnih prejemkov (9,15 % delojemalec, preostalo delodajalec), nameš čenci pa 19 % (9 % sami, drugo delodajalec). 365 Z navedenimi ukrepi je bila na sistemski ravni na slovenskem Štajer- skem zagotovljena kontinuiteta socialnega zavarovanja, to je obveznosti in pravic, tudi v razmerah okupacije. Ta za časna ureditev je veljala leto dni, kajti z iztekom julija 1942 je bilo z novo uredbo socialno zavarovanje izenačeno s pravili, ki so veljala za avstrijsko Štajersko. Nova uredba, ki je socialno zavarovanje omogo čala tudi delavcem v poljedelstvu, je namre č povzemala dolo čbe uredbe o socialnem zavarovanju za Avstrijo iz leta 1938 (Die Verordnung über die Einführung der Sozialversi- cherung im Lande Österreich vom Dezember 1938). 366 Tudi na preostalem delu Slovenije pod nemško za- sedbo, ki je zajemal severni del nekdanje dežele Kranj- ske in slovensko Koroško, so pri čeli urejati socialno za- varovanje. Tamkajšnje zasedbene civilne oblasti pa pri tem niso bile tako urne kot na Štajerskem, kaj šele tako sistemati čne. Reševanje socialno varstvenih vprašanj ni bilo celovito, množica obsežnih in drobnih predpisov za razli čne primere zamegljuje celovito podobo. V tem ukrepanju lahko izluš čimo naslednje sosledje ravnanj. Najprej so okupacijske oblasti podaljšale veljavnost ob- stoje čih zavarovanj, nato so opredelili višino vpla čil na račun posameznih zavarovanj, da bi kon čno določili tu- di obseg pravic in višino rent po posameznih socialno varstvenih kategorijah. Zavarovancem so v nekaj mese- cih vse rente povišali za 30 %. Tako je minimalna renta znašala 30 RM za neporo čenega zavarovanca, druga če 45, za vsakega otroka do 18 let so bili upravi čeni še do 5 RM dodatka. Vdovska renta je bila dolo čena na mini- malnih 20 RM. Sredi maja je izšla prva uredba o ureditvi social- nega zavarovanja, ki je ravno tako dolo čala kontinui- 365 VAB US 30/1941, str. 239–240. 366 VAB US 93/1942, str. 635–640. 228 teto zavarovanj za delavce in nameš čence. Tako kot na Štajerskem so tudi tukaj oblikovali novo zavarovalni- co, ki je prevzela vse terjatve in obveznosti iz socialnega zavarovanja na tem podro čju, ne glede na ustanovo. V Kranju je pod vodstvom posebnega pooblaš čenca za čela delovati Blagajna za socialno zavarovanje (Socialversi- cherungskasse). Tej ustanovi/zavarovalnici so bili vsi zaposleni dolžni pla čevati prispevke, in sicer 6,5 % za primer brezposelnosti, 6,25 % za bolniško zavarovanje, 1,75 % za zavarovanje zoper nezgode in 5,5 % za pokoj- ninsko zavarovanje od pla čne osnove za bolniško zava- rovanje brez razlike, ne glede na to, ali je šlo za delavca ali za nameš čenca. 367 Nova uredba je sledila prvotni že deset dni kasneje; z njo so predpisali, da so vsi zaposle- ni za zagotavljanje storitev socialnega zavarovanja dol- žni pla čevati petino dejanskega zaslužka, zaposleni in delodajalec sta si stroške delila na polovico. Izjeme pri plačevanju prispevkov so bili mladoletni vajenci in de- lavci, ki so bili pla čani v naturalijah. Socialno varstvene prispevke so zanje pla čevali delodajalci. Za časno so bili oproš čeni pla čevanja prispevkov za zavarovanje zoper brezposelnost služkinje v zasebnih gospodinjstvih, po- ljedelski in gozdarski delavci. 368 Nato so okupacijske oblasti natan čno predpisale obseg in višino dajatev za bolniško zavarovanje. V po- sebnem razglasu je pooblaš čenec za socialno politiko natan čno definiral vsebino bolniškega zavarovanja za zavarovanca in za njegove svojce (“bolezensko pomo č, porodniško pomo č, pomo č za slu čaj smrti”) ter upravi- čence do razli čnih pomo či (zakonec in otroci do 18 let, če živijo z zavarovancem brez razlike – zakonski, neza- konski, posvojeni …), prav tako na čine in višino izpla- čil. 369 Dolo čili so tudi dolžnost delnega kritja, ki ga je bil zavarovanec dolžan pla čevati pri izdaji zdravila na recept. Dolo čili so tudi izjeme, ko so bili zavarovanci oproš čeni pla čevanja (tuberkuloza, spolne bolezni, dru- žine z ve č otroki, dolgotrajno zdravljenje …). 370 367 VAB KK 4/1941, str. 17–20. 368 VAB KK 10/1941, str. 94–98. 369 VAB KK 17/1941, str. 169–170, 177–179. 370 VAB KK 21/1941, str. 232, 242. 229 FINAN ČNI PROSTORI V juliju 1941 so v enotno zavarovanje vključili še bratovske skladnice, ki so na tem podro čju izvajale so- cialno zavarovanje za zaposlene v jeseniški in ravenski železarni ter v mežiškem rudniku. Te ustanove so bi- le sicer podrejene Blagajni za socialno zavarovanje v Kranju, vendar niso bile povsem inkorporirane vanjo. Železarski delavci, rudarji in nameš čenci v teh obratih so morali poslej pla čevati 5 % za bolniško, 1,5 % za nezgodno, za invalidsko/starostno in pokojninsko za- varovanje za nameš čence 10 % ter za zavarovanje zoper brezposlenost 4 % pla če. Prispevek za bolniško zavaro- vanje so morali pla čevati zaposleni in delodajalci v polo- vi čnem znesku. Enako na čelo je bilo uveljavljeno tudi v primeru prispevkov za pokojninsko zavarovanje name- ščencev. Nasprotno pa so morali delodajalci pla čati 60 % premije za invalidsko oziroma starostno zavarovanje delavcev v rudarskih in železarskih obratih. Tudi pri za- varovanju zoper brezposelnost so lo čili med delavci in nameš čenci. Slednji so morali kriti polovico zahtevane- ga vpla čila, delavci le 0,5 %. Nezgodno zavarovanje pa so morali vsem zaposlenim v celoti kriti delodajalci. 371 Septembra 1941 so članom bratovskih skladnic, ki so že prejemali pokojnine oziroma naj bi jih za čeli prejema- ti, priznali pravico do pokojnin, ko so pridobili podatke iz nekdanjih centralnih ljubljanskih uradov. Uredba je pravico do pokojnin priznavala s 1. majem 1941, k do- lo čeni pokojnini so izpla čevali še 30 % dodatek. Hkrati so uredili še vprašanje bolniškega zavarovanja upoko- jencev iz bratovskih skladnic. 372 Delodajalci so bili materialno in kazensko odgovor- ni za vse poškodbe pri delu s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami, če bi policijske oblasti ugotovile, da so nastale zaradi neupoštevanja pravil varnosti pri delu, in to ne glede na gospodarsko panogo. 373 S poseb- nim predpisom, podobno kot pri bolniškem zavarovanju, so natan čno predpisali tudi postopke in obseg pravic (bolniško oskrbo/zdravljenje in nadomestilo dela izgu- 371 VAB KK 20/1941, str. 201, 215. 372 VAB KK 23/1941, str. 263–264, 270–271. 373 VAB KK 20/1941, str. 205–206, 218–219. 230 bljenega dohodka) v okviru nezgodnega zavarovanja, 374 kar je bilo kasneje dopolnjeno še s posebno uredbo o postopkih in pravicah ter višini izpla čil/rent zavarovan- cem na ra čun nezgodnega zavarovanja. 375 Problematika nezgodnega zavarovanja rudarjev je bila zaradi poseb- nih razmer dela regulirana s posebnim predpisom. 376 Na nezgodno zavarovanje se je navezovalo tudi izpla čevanje invalidnin. Tu so oblasti opredelile veljavnost jugoslo- vanskih odlo čb s 30 % dodatkom. Vsi prejemniki invali- dnin so bili upravi čeni tudi do zdravstvenega zavarova- nja, za kar so morali odvajati 1 RM mese čno, poleg tega so morali prispevati še 2,30 RM v invalidski (starostni) sklad. Predpisali so seveda tudi natan čne postopke za uveljavljanje dolo čil v prihodnje. 377 Kot zadnje so uredili še postopke in pravila pri izpla čevanju rent iz pokojnin- skega zavarovanja uradnikov, ki ga je na Gorenjskem izvajal nekdanji Pokojninski urad za nameš čence v Lju- bljani. 378 Z iztekom leta 1941 so dolo čili še protivrednost naturalnih prejemkov, izraženo v denarju, kar so upora- bljali pri dolo čanju pla čne osnove, od katere so zaposle- nim obra čunavali prispevke za socialno zavarovanje. 379 S temi ukrepi je bilo prevzemanje in preurejanje socialnega zavarovanja na Gorenjskem bolj ali manj za- klju čeno, zajete in preoblikovane so bile vse oblike so- cialnega zavarovanja. Preostal je le še prehod na rajho- vsko ureditev. Pred tem pa je v letu 1942 na tematiko socialnega zavarovanja izšlo še nekaj krajših, dopolnju- jo čih predpisov. Tako o nadaljevanju upravi čenosti do bolniškega zavarovanja v primeru brezposelnosti in na- daljevanju pokojninskega zavarovanja pri nameš čencih v primeru brezposelnosti, 380 o nezgodnem zavarovanju članov prostovoljnih gasilskih društev 381 ter o bolniškem in nezgodnem zavarovanju v času vpoklica na delovno obveznost (Notdienstpflichtingen). 382 Pooblaš čenec za 374 Ravno tam, str. 210, 223–225. 375 VAB KK 23/1941, str. 259–262, 267–268. 376 VAB KK 23/1941, str. 261–263, 268–270. 377 VAB KK 24/1941, str. 275–277, 282–283. 378 VAB KK 23/1941, str. 277–279, 283–284. 379 VAB KK 32/1941, str. 351–353, 356–358. 380 VAB KK 6/1942, str. 76–78. 381 VAB KK 7/1942, str. 85. 382 VAB KK 18/1942, str. 161. 231 FINAN ČNI PROSTORI socialno politiko pa je v tem letu izdal še dva predpisa. S prvim je pri pokojninskem zavarovanju nameš čencev nekoliko modificiral vpla čevanje prispevkov glede na starost zavarovanca, z višanjem starosti zavarovanca je rasla tudi višina prispevka. Dodali so še nekaj dolo čb o višini dodatka za vzdrževane nepolnoletne otroke. 383 Z drugim predpisom pa je nadomestil predpise iz leta 1941 o obsegu pravic iz bolniškega zavarovanja. 384 S koncem leta 1942 se je izteklo tudi prehodno obdobje na podro čju socialnega zavarovanja, kajti na obmo čju Gorenjske je bila uveljavljena socialno varstvena zako- nodaja, ki je veljala na avstrijskem Koroškem (enaka kot na Štajerskem, to je avstrijska zakonodaja iz leta 1938). 385 Nekaj drobnih uredbic je izšlo še v letu 1943. Tudi na italijanskem okupacijskem obmo čju je bil vzorec ravnanja pri socialnem zavarovanju približno enak. Spremembe pa še zdale č niso bile tako obsežne in globoke kot na nemškem okupacijskem obmo čju. Najprej so italijanske okupacijske oblasti s posebnim odlokom sredi maja 1941 dolo čile, da prevzame Okro- žni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izvajanje vseh oblik socialnega zavarovanja ob nespremenjenih pogojih v Ljubljanski pokrajini, to je na italijanskem okupacijskem obmo čju v Sloveniji. Avgusta pa so Okro- žni urad preimenovali v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in že s tem poudarili celovitost dejavnosti nove ustanove. Zavod je bil pod neposre- dnim italijanskim nadzorom, nosilec zavarovanja pa je bil od 10. aprila 1941 dalje. 386 Z iztekom prvega okupa- cijskega leta so z dolo čitvijo dveh novih mezdnih razre- dov in pripadajo čih prispevkov za socialno zavarovanje dopolnili dotedanjo ureditev. 387 So časno so določili tu- di spremembo denarnih ekvivalentov naturalnih pre- jemkov, ki so bili osnova za odmerjanje prispevkov za socialno zavarovanje. 388 Razporejanje zavarovancev v posamezne razrede, kar je imelo za posledico tudi rast 383 VAB KK 10/1942, str. 98. 384 VAB KK 10/1942, str. 99–108. 385 VAB KK 26/1942, str. 233–236. 386 BU/SL 67/1941, str. 483–484. 387 BU/SL 104/1941, str. 741. 388 Ravno tam, str. 743–745. 232 vplačil oziroma premij za zagotavljanje socialne varno- sti zaposlenih, je zavod usklajeval v skladu z gibanjem plač. Višino prispevkov je seveda spremljala tudi rast razli čnih izpla čil. Italijanske okupacijske oblasti so v Ljubljanski po- krajini, v skladu z intencijo po izena čevanju z italijan- sko ureditvijo, razširile obseg socialnih pravic. Konec leta 1941 so uvedli izpla čevanje družinskih doklad za vzdrževane družinske člane, ki so jih po jugoslovanski zakonodaji uživali samo javni uslužbenci, v zasebnih podjetjih pa le redko kdaj. Krog upravi čencev do doklad je bil s posebno uredbo 389 precej razširjen, zajemal je skorajda vse zavarovance Zavoda za socialno zavarova- nje. Za novo pravico je bilo potrebno mese čno plačevati desetino zavarovalne mezde. Te pravice, tako kot v Ita- liji, niso bili deležni poljedelski delavci in posli v družin- skem gospodarstvu. Za izpla čevanje družinskih doklad so oblikovali poseben urad znotraj Zavoda za socialno zavarovanje. Ta urad, ki se je vzpostavil v za četku le- ta 1942, so poimenovali Blagajna za izpla čevanje dru- žinskih doklad. Upravi čenci so se morali sami prijaviti blagajni. Resni čnost navedb o številu družinskih članov in premoženjskem stanju so morali potrditi župnijski in ob činski uradi. V končnem so v letu 1942 priznali pravico do družinskih doklad/podpor prek 7.000 zava- rovancem. 390 V Zavod za socialno zavarovanje so vklju čili do te- daj lo čene organizacije za izvajanje posameznih panog socialnih zavarovanj. Kljub želji po centralizaciji pa je izven Zavoda za socialno zavarovanje še vedno ostalo pokojninsko zavarovanje uradništva, ki ga je še naprej samostojno izvajal Pokojninski zavod za nameš čence. Izvzetje Pokojninskega zavoda za nameš čence je bila verjetno posledica dejstva, da je bila ta ustanova nosilec pokojninskega zavarovanja za uradnike tudi v drugih jugoslovanskih predelih, predvsem v Kvarnerju in Dal- maciji, kar je terjalo posebno obravnavo. Sredi maja so italijanske oblasti ukazale vodstvu Pokojninskega zavo- da, da ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti kot z 389 BU/SL 5/1942, str. 15–17. 390 Blagajna za izpla čevanje družinskih doklad, str. 2–9. 233 FINAN ČNI PROSTORI zakonom opredeljene, se pravi samo izvajanje pokojnin- skega zavarovanja. Za prodajo ali nakup nepremi čnin, za akceptiranje ali izdajanje menic in splošno za vse dol- gove in posojila, za prodajo in nakup državnih papirjev in vsako operacijo ban čne narave si je moralo vodstvo pridobiti dovoljenje italijanskih oblasti. Hkrati so Itali- jani v zavod poslali revizorja, ki je pregledal vso doteda- nje poslovanje, za korektnost poslovanja pod italijansko okupacijo pa je jam čil, tako kot pri Okrožnem uradu/ Zavodu za socialno zavarovanje, postavljeni italijanski komisar. 391 Malenkostna sprememba v strukturi zavoda se je pojavila poleti 1942, ko so pristojnosti delegatske- ga zbora Pokojninskega zavoda prešle na visoki komisa- riat oziroma na italijansko okupacijsko upravo, ker ga v vojnih razmerah ni bilo mogo če redno sklicevati, saj so bili vanj imenovani delegati z vsega obmo čja, ki ga je pokrival zavod pred drugo svetovno vojno. V novih raz- merah pa je ostal omejen le na Ljubljansko pokrajino. Tedaj so opravili tudi nova imenovanja v upravni odbor, revizijsko komisijo, razsodiš če in rentni odbor. V bistvu je šlo za uskladitev z realnostjo, to je s podro čjem, ki ga je Pokojninski zavod dejansko pokrival. 392 Če oblasti že niso posegale v samo strukturo Po- kojninskega zavoda za nameš čence, so sredi novembra 1941 nekoliko spremenile zakon, ki je urejal upoko- jevanje uradnikov. Ker so bili pla čilni razredi in temu ustrezni prispevki nespremenjeni že od tridesetih let, je bilo potrebno uskladiti prispevke z novimi razmerami in dohodki članstva. Prav tako so pove čali minimalne invalidske in vdovske rente. Povišanja niso bila enaka za vse, temve č so bila diferencirana glede na višino ren- te upravi čencev. Rente so bile razdeljene v tri skupine. Najnižje so najbolj okrepili, dodelili so jim 15 % doda- tnih sredstev, srednje so narasle za desetino, najvišjim so določili 5 % pribitek. 393 Negotove razmere in draginja so terjali nadaljnjo rast dohodkov oziroma pokojnin, po- leti 1942 je sledilo linearno 30 % povišanje pokojnin za dobo enega leta. Pove čane izdatke je pokojninski zavod 391 Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameš čence, str. 25–26. 392 BU/SL 62/1942, str. 473–474. 393 BU/SL 93/1941, str. 670–673. 234 kril iz ve čjega priliva na ra čun prispevkov, ki so sledili rasti pla č in z dodatno 2 % obremenitvijo delodajalcev. 394 Glede izpla čevanja rent velja omeniti, da je zavod izpla čeval rente vsem upravi čencem, ki so se znašli na obmo čju Ljubljanske pokrajine, ne glede na kraj biva- nja pred vojno. V prvih vojnih mesecih so se zelo trudili, da bi tudi tistim svojim zavarovancem, ki so ostali izven Ljubljanske pokrajine, zagotovili redno izpla čevanje po- kojnin. Z veliko truda jim je to tudi deloma uspevalo. Zavod pa je sklenil tudi vrsto dogovorov z ustreznimi za- vodi v Zagrebu in Beogradu o medsebojni pomo či oziro- ma uporabi teritorialnega principa pri izpla čevanju po- kojnin, kar naj bi urejali z medsebojnimi poboti. Težave so bile nato manjše, saj so tudi terjatve in dolžnosti na račun socialnega zavarovanja bile ravno tako predmet delitve po na čelih, kakor so bila uporabljena pri deli- tvi jugoslovanskega premoženja po sporazumu iz leta 1942. 395 Vesti o problematiki socialnega zavarovanja v Prek- murju oziroma na madžarskem okupacijskem obmo čju nimamo veliko. Pri čakovali so, da bo tudi madžarski po- kojninski zavod pri čel izpla čevati. V Ljubljani so namre č prejeli uradni dopis madžarskih okupacijskih oblasti, da naj jim posredujejo potrebne podatke o zavarovalni dobi in prispevkih za uradnico iz Lendave, ki je pri ma- džarskih oblasteh uveljavljala pravico do izpla čevanja rente. 396 394 BU/SL 59/1942, str. 460–463. 395 Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameš čence, str. 30–32. 396 Ravno tam, str. 30. Čas krize 237 ČAS KRIZE Naj že uvodoma poudarimo, da ko govorimo o go- spodarskih krizah, govorimo o gospodarskih ali ko- njunkturnih ciklusih. To sta dve plati istega kovan- ca. Gospodarske krize v dolgoro čnem retrospektivnem pogledu niso neka izjemna situacija, ki bi bila tujek v gospodarskem sistemu. Nasprotno, krize so sestav- ni del gospodarskega življenja. So kot razvodnica, to je zaključek ali za četek nekega konjunkturnega ciklusa, kar pa č raje slišimo. S krizami se rešujejo nakopi čena gospodarska neravnovesja. In ta so sestavni del gospo- darskega življenja, nastala v spletu ravnanj in spreje- manja odlo čitev gospodarskih subjektov, države in pre- bivalstva. Zaradi tega so gospodarske krize tudi reden spremljevalec človeške zgodovine. Tu je vzrok, da so se v razli čnih intervalih ponavljale v preteklosti, da jih do- življamo danes in da se jih ne bomo mogli izogniti niti v prihodnosti. Na tem mestu bomo govorili o dveh plateh gospo- darskih kriz na Slovenskem, o zvrsteh in časovnih pre- sekih. Na eni strani želimo podati osnovno razlo čevalno tipologijo gospodarskih kriz v predmodernem času in času moderne, ki sta s svojim duhom in kontekstom povzro čala razli čne pojavnosti fenomena gospodarskih kriz. Na drugi strani pa želimo podati prav tako osnovno periodizacijo kriz v gospodarski preteklosti slovenskega prostora. Predno preidemo na samo predstavitev, bi že- leli opozoriti tudi na problem metodološke narave. Gre za namreč za to, da za starejša obdobja slovenske go- Tok valovanja 238 spodarske zgodovine nimamo na voljo dovolj empiri čnih virov, ki bi nam ilustrirali stanje gospodarskih gibanj. Podatki so pomanjkljivi in šele dvajseto stoletje prinese tudi v Sloveniji razmah statisti čne službe in dolžnost zbiranja raznovrstnih podatkov iz gospodarskega življe- nja, ki omogo čajo periodizacijo gospodarskih ciklov na slovenskih tleh. Že z 19. stoletjem so v tem pogledu te- žave, kaj šele za bolj oddaljena stoletja naše preteklosti. Na tej to čki se pojavi zadrega, kako opredeliti go- spodarske cikluse v dolgem časovnem obdobju drugega tiso čletja, se pravi, kako opredeliti cikluse v času, za katere nimamo na voljo ustreznih podatkov. Da bi nam vendarle uspelo prikazati gibanje gospodarskih ciklu- sov v drugem tiso čletju, smo gospodarske cikluse vezali na gibanje števila prebivalstva. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da obstaja korelacija med konjunkturo in rastjo prebivalstva oziroma med krizo in upadom prebivalstva. Vendar pa zopet nastopi težava, kajti tudi za število prebivalstva nimamo ustreznih podatkovnih osnov. V tem primeru smo se naslonili na podatke o številu prebivalstva v preteklosti, ki so bili izra čunani z retrogradnim pristopom z uporabo modelskih pred- postavk. Tako pridobljeni podatki imajo seveda zna čaj ocen, ki so v mejah verjetnosti. 397 O gibanju števila pre- bivalstva na Slovenskem do 18. stoletja, pridobljenem na osnovi retrogradnih metod, se lahko pou čimo z gra- fom št. 17. Gospodarske krize se med seboj razlikujejo glede zna čilnosti gospodarskega in družbenega okolja. Po osnovni delitvi bi jih lahko delili na predmoderne in mo- derne krize. Lo čnica med obema obdobjema je na gene- ralni ravni druga polovica 18. stoletja, za ve čino Evrope pa 19. stoletje. Z bolj ali manj intenzivno industrializaci- jo se je prekinila povezava med številom prebivalstva in zemljo. Predmoderne gospodarske krize so bile zna čilne za družbe, kjer je agrarni sektor predstavljal temeljni vir preživetja, ekonomska integracija pa je bila na niz- ki ravni. Njihova temeljna zna čilnost je bila, da so bile praviloma zaradi neintegriranosti gospodarstva na šir- ših ravneh lokalnega zna čaja, v primerov vojn, epidemij 397 Makarovi č, Retrogradna konstrukcija, str. 351–410. 239 ČAS KRIZE ali podnebnih sprememb pa so seveda zajele širše regije ali imele celo celinski zna čaj. Vzroki zanje torej niso bili nujno ekonomski. O tem pri ča že znana molitev: “Voj- ne, kuge, lakote reši nas gospod.” Nastopilo je upadanje pridelave in prireje, kar je za prebivalstvo pomenilo zni- ževanje življenjske ravni. Prebivalstvo v agrarni družbi je bilo omejeno v svojih ekonomskih zmožnostih, zato so gospodarske krize takrat neredko ali praviloma imele podobo v lakoti. Zatem je nastopil še četrti apokalip- ti čni jezdec. Tehni čno rečeno, z upadanjem proizvodnje je nastal položaj relativne prenaseljenosti prebivalstva. Kriza se je po časi iztekla, ko se je število prebivalstva uskladilo z razpoložljivimi proizvodnimi zmogljivostmi, to je prehrambnimi viri. V skladu s po časno gospodar- sko dinamiko so bile krize dolgotrajne in tudi okrevanje po časno. 399 Moderne krize so po svoji strukturi in podobi dru- ga čne, čeprav seveda na generalni ravni obstajajo po- dobnosti. Moderne gospodarske krize so v nasprotju s tradicionalnimi prej krize izobilja kot krize pomanjka- nja, pa čeprav se to sliši še tako paradoksalno. Ali če se 398 Ravno tam. 399 Cippola, Before industrial revolution. Diagram št. 17: Gibanje števila prebivalstva na Slovenskem do 18. stoletja (v 000) 398 240 povrnemo v trideseta leta prejšnjega stoletja in navede- mo besede iz tedanjega osrednjega časopisa, ki naj ilu- strirajo to trditev: “Gospodarska kriza v kateri živimo, o kateri dan za dnem beremo, ki je tudi našo državo spra- vila v težak položaj, se lahko brez vsakega znanstvenega omota opiše kot dejstvo, da je danes veliko ve č pridelkov na svetu, kot jih moremo porabiti. Bolj znanstveno se lahko isti pojav ozna či z besedami, da mo č pridobivanja ali kreativna sila produkcije naraš ča neenakomerno z močjo porabe, ali s konzumno kapaciteto človeštva”. 400 In posledica tega neskladja je, da tako moderne kot predmoderne krize druži, čeprav so razlogi razli čni, upadanje družbenega produkta in temu slede če posle- dice. Shemati čno to lahko prikažemo z naslednjo podo- bo, razvidno iz diagrama 18. Zanimivo je, da gospodarske krize vseskozi zdru- žuje tudi podobna percepcija v javnosti. V predmoder- ni dobi so se krize ena čile s štirimi jezdeci apokalipse, moderna doba pa je prispevala podobo neosebne poša- sti, ki je sicer ne vidimo, a čutimo njene posledice. V slovenskem prostoru je to ob čutenje ilustriral Prežihov Voranc, ko je v Jamnici kot simbolu Slovenije krizo tri- desetih let opredelil za pošast. 401 In v tem ni bil izjemen. Vsaka kriza ima nešteto obrazov v razli čnih okoljih. 400 Slovenec, 25. 4. 1930. 401 Voranc, Jamnica. Diagram št. 18: Shema gospodarskega ciklusa v predmoderni in moderni dobi 241 ČAS KRIZE Nedvomno pa so obrazi krize odvisni od stopnje integri- ranosti dolo čenega obmo čja v širše gospodarsko okolje. Prezreti pa tudi ne smemo izjemno velikega vpliva go- spodarske strukture posameznih nacionalnih ali regi- onalnih ekonomij. Bolj ko sta družba in gospodarstvo vpeta v mednarodno okolje, bolj sinhroni so krizni poja- vi. Z integracijo se ve ča izpostavljenost mednarodnemu ekonomskemu okolju. Zaradi tega so gospodarske krize v času socialisti čne ureditve avtohtone krize, izven rit- ma širšega mednarodnega okolja. Poudarili smo že, da so gospodarske krize sestavni del gospodarskega življenja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. To nam potrjuje tudi histori čna izkušnja. Gospodarski tok, ki se giblje kot valovanje, so ob čutili že v preteklosti. Na osnovi vzpostavljanja korelacije med številom prebivalstva in gibanjem gospodarskih ciklu- sov in spoznanj iz literature 402 smo poskusili razlo čiti velike in dolgotrajne gospodarske cikluse v slovenski preteklosti. Jasno je, da je tudi znotraj teh ciklusov še cela vrsta manjših ciklusov ožjih časovnih dimenzij, ki pa jih je za ve čino period zelo težko zajeti. Naj opozo- rimo, da gre pri periodizaciji za grobe ocene, približke, ki druga čni zaradi izostanka obširne in utemeljene po- datkovne baze tudi ne morejo biti. Ti približki so prav gotovo še potrebni poglobljenega premisleka in seveda nujno tudi dodatnega kriti čnega preizkusa s stališ ča empirije. Na najbolj splošni ravni je podana členitev gospodarskih ciklusov na slovenskem ozemlju v mejah verjetnosti. Ob tem se je potrebno zavedati, da je tako periodizacijo ciklusov brez težav mogo če ovre či na ravni detajlov, ožjih pokrajinskih enot ali posameznih panog. Gospodarska kriza sama je kompleksen pojav in nima enodimenzionalne podobe in sinhronosti pojavnih oblik niti znotraj enega okolja, kaj šele v širših okvirih. Kot pri ča diagram, smo z upoštevanjem izpostavlje- nih omejitev v zadnjem poldrugem tiso čletju na sloven- skih tleh razpoznali 13 dolgoro čnih gospodarskih ciklu- sov, ki jih bomo predstavili zelo sumarno, le s kratkimi oznakami. Vsekakor moramo pri tolma čenju upoštevati 402 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev; Gospodarske krize in Slovenci; Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem; Slovenska novejša zgodovina. 242 tudi dodatno omejitev. Valovanje namre č ne govori o globini nihanj, tako natan čnih podatkov za vsa obdo- bja nimamo na razpolago, temve č govori samo o obstoju nihaja. Pri tem velja opozoriti, da se ciklusi krajšajo, kar pomeni hitrejše nihanje med konjunkturo in krizo, zlasti to velja za 20. stoletje. Čas od naselitve Slovanov do 10. stoletja ozna čuje razvojna stati čnost, ko je bil ekonomski napredek zelo po časen. Nasprotno pa je bilo slede če obdobje, od 11. do 14. stoletja, čas konjunkture, izjemno velike rasti pre- bivalstva, nastajanja mest, rasti investicij v obliki kolo- nizacije oziroma širjenja obdelovalnih površin. To ve č- stoletno obdobje konjunkture je sovpadalo s splošnim evropskim razvojem. Tudi gospodarski ciklus od 15. do 17. stoletja je bil v skladu z evropskimi razvojnimi tren- di. V tem času je upadlo število prebivalstva. Histori č- ni pojavi, neugodni za ekonomski razvoj, so se zgostili. Na globalni ravni je prenos težiš ča Evrope na atlantske obale spreminjal položaj slovenskih dežel. Hkrati so ta proces spremljale epidemije kuge, ideološka nasprotja v obliki reformacije in protireformacije ter temu slede- či družbeni pretresi, poskus emacipacije kmetstva kot politi čnega dejavnika v obliki kme čkih uporov in redni turški vpadi, ki so terjali preusmeritev velikih sredstev v obrambne namene. Vse skupaj pa so spremljale tudi podnebne spremembe, ohladitev podnebja v ve činskem delu Evrope. V naši razvrstitvi nastopa 18. stoletje kot stoletje konjunkture. Gre za čas prosvetljenega absolu- Diagram št. 19: Gospodarske krize na slovenskem ozemlju 243 ČAS KRIZE tizma, ko se za čne aktiven poseg države v gospodarsko življenje. Z reformami za čnejo vzpostavljati moderno razmerje med državo in gospodarstvom. V tem času se prekine povezava med gibanjem števila prebivalstva in gospodarskimi razmerami. Vztrajna gospodarska rast in širitev pristojnosti države na ekonomskem podro čju postaneta nelo čljivo povezani in tudi pogojeni. V za čet- ku 19. stoletja zaradi napoleonskih vojn, okupacije dela slovenskega ozemlja in kontinentalne blokade slovenski prostor in tudi preostala Evropa beleži gospodarske te- žave, ki jih je mogo če opredeliti kot krizne. Preostanek prve polovice 19. stoletja ozna čujeta stabilizacija in go- spodarski napredek. V tem času nastajajo na sloven- skem ozemlju prvi moderni industrijski obrati, ki pa ne presežejo zna čaja izoliranih znanilcev industrijske dobe. Kot sedmi gospodarski ciklus opredeljujemo čas transformacijske depresije od srede do osemdesetih let 19. stoletja. Prehod v kapitalisti čno ekonomijo, v nov vzorec gospodarskega življenja je bil po časen, celo zelo po časen v nasprotju z drugimi zahodnimi in severni- mi sosedskimi pokrajinami. Posledica je bil velik izse- ljenski val, ki se je unesel v naslednjem gospodarskem ciklusu. V času do prve svetovne vojne je nastopila ko- njunktura, ki je omogo čila nekoliko hitrejši vstop v eko- nomske modernizacijske procese. Deveti gospodarski ciklus umeš čamo v čas od prve svetovne vojne do srede petdesetih let 20. stoletja. To je obdobje, ki je po svojih zna čilnostih heterogeno, vendar pa ga kot rde ča nit po- vezujejo krizne razmere v gospodarstvu. Obe vojni, pre- hod v novo jugoslovansko državo, velika gospodarska kriza tridesetih let, posvojitev komunisti čne ureditve po letu 1945 in razhod s Sovjetsko zvezo so bili pojavi, ki so terjali veliko gospodarsko ceno. Tudi kratkotrajna, skorajda epizodna konjunktura druge polovice dvajse- tih let ni mnogo odtehtala. Ritem izmenjave konjuktur- nih in kriznih razmer nas pripelje v čas druge polovice 20. stoletja, natan čneje v obdobje od srede petdesetih let do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za obdobje gospodarske konjunkture v okvirih komuni- sti čne ureditve. Z za četkom osemdesetih let 20. stoletja nastopi obdobje globoke družbene in ekonomske krize, ki privede do razpada jugoslovanske države, komuni- 244 sti čne gospodarske ureditve in kon čno do samostojne slovenske države ter tranzicije v kapitalisti čno ekonomi- jo. Ta ciklus zamejujeta leti 1993/94, ko se je s ponov- no gospodarsko rastjo zaklju čila tudi transformacijska depresija. Potem je Slovenija stopila v nov gospodarski konjunkturni ciklus, ki se sovpadal s konjunkturo na evropski ravni in se je zaklju čil z letom 2008, ko smo zopet pri ča z mednarodnim okoljem so časnim kriznim ciklusom. Krize in krize V času do druge svetovne vojne, to je v času mo- derne gospodarske ureditve, imamo opravka z dvema krizama, ki sta bili porojeni iz ekonomskih vzrokov. Mi- slimo na krizo po letu 1873 in krizo po letu 1929. Obeh se drži oznaka velika gospodarska kriza, le da zadnja dobiva še pridevnik svetovna, ki naj ponazori njeno pla- netarno razsežnost, saj je bila velika gospodarska kriza iz leta 1873 bolj omejena na evropski prostor. Časov- na razlika med njima je približno na šestdesetletnih konjunkturnih ciklih, ki jih že na za četku dvajsetih let prejšnjega stoletja utemeljil ruski ekonomist Nikolaj Kondratijev. 403 Ko v ospredje postavimo vzroke oziroma povode gospodarskih kriz, se nam izrisujejo zna čilne podobnosti. Obe krizi sta se najprej pokazali v finan č- nem sektorju in se nato zaradi prekinjenih denarnih in kreditnih tokov prenesli v realni sektor. Sledili sta letom izjemne investicijske aktivnosti, ko je bilo ve č kot dovolj sredstev za podporo tudi najbolj drznim gospodarskim zamislim. 404 Sodobnikom se je, s stališ ča zgodovine si- cer samo za trenutek, zdelo, kot da “staromodni” prin- cipi samomejevanja in vrednosti dolgoro čnih rezultatov ne veljajo ve č. 405 Obe krizi povezuje tudi dejstvo, da so se na njunem obodu do nerazpoznavnosti mešale posle- dice in vzroki. Kot skupno zna čilnost naj izpostavimo 403 Privredni ciklusi u gra đanskoj ekonomskoj teoriji, str. 265–288. 404 Kindleberger, Manias, panics and crashes, str. 24–30. 405 Zgovorna ilustracija takih razmer je predstavljena v knjigi Rogoff-Reinchard, This time is different. 245 ČAS KRIZE vrtenje v neke vrste za čaranem krogu upadajo če gospo- darske aktivnosti, zniževanja cen, upadanja povpraše- vanja, zniževanja dohodkov, rastoče brezposelnosti in obubožanja prebivalstva. Na mednarodni ravni pa je to spremljalo tudi upadanje obsega mednarodne blagovne menjave in kapitalskih tokov. Ustvarila se je spirala, ki jo je bilo izjemno težko prekiniti. Da so se te posledice presegle, je bilo pri gospodarskih krizah 19. in 20. sto- letja potrebno približno krepko desetletje. Globina in dolgotrajnost gospodarskih kriz imata številne posledice. Ekonomske so bolj ali manj jasne in predvidljive, saj so prinesle spremembo gospodarske strukture in prerazporeditev ekonomske mo či in vsega, kar iz tega izvira. Še bolj dolgoro čni pa so bili u činki go- spodarskih kriz na družbe. Razsežne in desetletje dolge gospodarske krize preraš čajo ozke gospodarske okvire, neločljivo se zaradi narušene kohezije preobrazijo tudi v družbeno krizo v najširšem pomenu besede. Družbe- na nasprotja se pokažejo v posebej izostreni obliki, kar v kon čnem povzro či tudi globoko politi čno krizo. In v tej družbeni krizi pride do kriti čne refleksije, ki skuša vzpostaviti družbeno kohezijo z reafirmacijo ali reinpre- tacijo, tudi preoblikovanjem družbenega vrednostnega sistema in s tem povezanih moralnih na čel. Navseza- dnje ravno kriti čna refleksija na postulatih dolo čenih vrednostnih na čel tudi ponudi poti in na čine izhoda iz krize. Velike gospodarske krize iz leta 1873 slovenski prostor ni prav veliko ob čutil. Razloga sta bila dva. Na eni strani tedaj slovenske pokrajine še zdale č niso bile integrirane v širši gospodarski prostor, kljub temu da ga je že pre čkala železniška povezava med Dunajem in Trstom. Drugi razlog pa je v dejstvu, da je bil slovenski prostor že pred tem v dolgotrajni in obsežni krizi zaradi transformacijske depresije, ki je nastopila kot posledica popolnega prehoda v kapitalisti čno ekonomijo. Ta de- presija je trajala kar nekaj desetletij, vse tja do srede osemdesetih let 19. stoletja, kot smo že spoznali. V tem času, v času gospodarske krize v obliki glo- boke transformacijske depresije, so v slovenski družbi nastale velike spremembe. So časno sta potekala dva procesa. Na eni strani oblikovanje Slovencev kot poli- 246 ti čnega naroda, na drugi strani pa nastajanje specifič- ne antikapitalisti čne ideologije, vrednostnega sistema, nenaklonjenega liberalnemu kapitalizmu in podjetniški aktivnosti. Ta antikapitalizem ni zapustil slovenskega prostora vse do za četka slovenske državnosti. Antika- pitalizem je bil najprej odgovor na težko in po časno pri- lagajanje zahtevam kapitalisti čne ekonomije, kasneje je kot ideologija postal tudi vzrok po časnega prilagajanja. Kot orodje gospodarske modernizacije, ki je bila ven- darle neizogibna, pa čeprav zamudniška in po časna, so namesto individualizma in osebne pobude v ospredje stopile kolektivne forme podjetništva, denimo zadružni- štvo. 406 Ob prelomu v dvajseto stoletje je bila Slovenija še vedno enostransko strukturirana družba. Absolutno je prevladovala agrarna struktura, približno 80 % prebi- valstva je bilo odvisno od kmetijstva. Meš čanstva, na- ravnega okolja za vznik ekonomskega liberalizma in podjetništva, je bilo malo. Prevladovali sta dve plasti. Na eni strani izobraženci in uradništvo, na drugi množica malih obrtnikov in trgovcev. Ti sloji pa so bolj kot pod- jetnost in tveganje cenili rentništvo in predvidljivo goto- vost. Svet velikega in ambicioznega podjetništva je bil v slovenskem okolju zelo redka pojava. Doma če delniške družbe je bilo mogo če hitro prešteti in vse poimensko našteti. 407 Ozadja velike gospodarske krize tridesetih let so bila drugačna. V novem gospodarskem okolju, ki je na- stalo po letu 1918 z nastankom jugoslovanske države, so se razmere ve čplastno spremenile. Novo okolje, v ka- terem so se spremenile relativne cene v prid industrije, prazen doma či trg in ekonomsko nacionalisti čna politi- ka so na Slovenskem spodbudili pravo investicijsko mr- zlico. Dvajseta leta so bila v Sloveniji leta nacionalnega ponosa, ker slovenstvo v jugoslovanski državi ni bilo več ogroženo. Nacionalna sproš čenost je spodbudila tu- di gospodarske sile, sprostila je slovensko podjetništvo. Zadovoljstvo nad novo politi čno stvarnostjo je dopolnje- vala za slovenske razmere izjemna gospodarska rast, ki 406 Vodopivec, O gospodarskih in socialnih nazorih. 407 Šorn, Začetki industrije na Slovenskem. 247 ČAS KRIZE je v manj kot desetih letih prinesla veliko rast obsega proizvodnje zaradi podvojitve gospodarskih zmogljivosti in podvojitve števila zaposlenega prebivalstva. Vse to so spremljali tudi rasto či dohodki prebivalstva. To je bil seveda en del zgodbe, agrarni sektor pa je v tem času po časi in vztrajno drsel v čezmerno zadolženost. A to v tedanjem času optimizma ni skrbelo nikogar. Pojav velike gospodarske krize, ki je slovenski pro- stor zajela približno s poldrugim letom zaostanka, je jav- nost zato toliko težje sprejela. Prišlo je leto 1930, ko se je za čel ustavljati izvoz, upati raven proizvodnje in tudi cene so se pri čele obra čati navzdol. Leta 1931 je nasto- pila bančna kriza, zunanje in notranje povpraševanje je močno upadlo. Podjetja so se odzivala z zmanjševanjem proizvodnje. Najprej s krajšanjem delovnega časa (mar- sikje so delali le nekaj dni na teden), nato z odpuš ča- njem, okoli desetina jih je šla v likvidacijo. Brezposel- nost je skokovito naraščala, odpustili so kar 27 % vseh zaposlenih. Banke so postale najprej nelikvidne, nato pove čini tudi nesolventne. Tu je le potrebno opozoriti, da vzrok ban čne krize ni bil v ban čništvu samem. Glav- na vzroka sta bila izpad možnosti pridobivanja virov na mednarodnem trgu kapitala in težave realnega sektorja. Najve č je k temu pripomogla prezadolženost kme čkega prebivalstva. Z znižanjem kmetijskih cen za polovico je breme dolgov postalo nevzdržno. Ve čina kmetov eno- stavno ni bila sposobna odpla čevati dolgov. Vrednost dolgov je v veliko primerih presegala vrednost kmetij, ki so rabile kot zavarovanje, in na takih kmetijah je živela četrtina vseh Slovencev. Socialni pritisk je postajal ne- vzdržen. 408 Za krizo leta 1873 kakšnih posebnih državnih ukre- pov za njeno odpravo še ni bilo. Edini poseg države je bil le na za četku, ko je finan čno ministrstvo skupaj z ban- kami oblikovalo poseben sklad, iz katerega so kreditirali banke, ki so zašle v likvidnostne težave. Za Slovenijo je bil to nepomemben ukrep, saj v tem času sploh še ni imela ban čnih delniških družb. Druga če pa je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Obseg krize in njena dolgotrajnost sta bila tolikšna, da je državna interven- 408 Lazarevi č, Kme čki dolgovi. 248 cija postala nujnost. V ospredju sta bila dva ukrepa, in sicer sanacija ban čništva in vzpostavitev pla čilne spo- sobnosti kmetov. Oba sta bila medsebojno dopolnjujo- ča. Drugi namen ni bil sporen za javnost. Izvedli so ga s polovi čnim odpisom dolgov in tako uskladili vrednost dolgov z znižanimi dohodki. Neizterljive ban čne terjatve v obliki kme čkih dolgov so prenesli na posebno državno banko, ki je bankam izdala obveznice, za katere je jam- čila država. 409 Zaradi odpisov terjatev na ra čun kapitala so banke morale izvesti dokapitalizacijo, država pa je podprla oživljanje kreditnega trga z odobravanjem po- sebnih namenskih sredstev bankam. 410 V krizi so bile tudi vrednote in moralna na čela. Kriteriji moralnosti oziroma družbene legitimnosti so se izjemno zaostrili. Vprašanje moralnosti premoženja je postalo pere če. Družba je bila izjemno ob čutljiva na na čine pridobitve premoženja. Premoženje, pridobljeno “brez dela”, kakor so tedaj rekli finan čnemu premože- nju, je postalo sporno, sicer ne nezakonito, a moralno opore čno in s tem neverodostojno, posamezniki zaradi tega pa javno obsojani in zani čevani kot simbol uredi- tve, ki je povzro čila krizo. 411 Opuš čanje dotedanjih vrednostnih sistemov je bilo povezano tudi s politi čnimi krizami. Kriza v 19. stoletju je vnesla v slovenski prostor protikapitalisti čno ideolo- gijo, ki se je dobro prijela in imela velik vpliv. Med veliko gospodarsko krizo iz 20. stoletja pa so stopili še ko- rak dlje. Antikapitalisti čne ideologije so dobile še ve čjo družbeno legitimnost, še ve č, postale so celo družbeni konsenz. V razmerah splošne negotovosti in nezaupa- nja sta prišli do izraza neu čakanost in nepotrpežljivost. Na preizkušnji sta bila razsodnost in tehten premislek o realnih družbenih razmerah. Vlade so z vseh koncev obsojale neodlo čnosti, terjali so takojšnje ukrepe, od- lo čne voditelje z jasno vizijo prihodnosti. Vlade, ki niso izpolnjevale teh zahtev mnenjskih voditeljev, so izgu- bljale družbeno legitimnost. Tako so na družbeno pri- zoriš če odpirali pot antidemokrati čnim in totalitaristi č- 409 Podrobneje glej poglavje o regulaciji ban čništva. 410 Lazarevi č-Prin či č, Zgodovina slovenskega ban čništva. 411 Lazarevi ć-Prin či č, Ban čniki v ogledalu časa, str. 80–86. 249 ČAS KRIZE nim ideologijam in njihovim zastopnikom. Znaten del politi čnih in ekonomskih elit je za ohranitev družbene- ga reda in lastnih ekonomskih interesov bil pripravljen zavreči tako demokracijo kot liberalni model gospodar- ske ureditve. Slovo ekonomskega liberalizma Tovrsten proces prevrednotenja vrednot lahko zelo nazorno ponazorimo na primeru slovenskega ekonom- skega liberalizma. V slovenskem liberalnem taboru, ki je za čel razpadati na razli čne skupine, je v dvajsetih letih vladal konsenz v prepri čanju o umestnosti liberalno de- mokrati čnega modela družbene ureditve. Na gospodar- skem podro čju je vladna aktivna politika ekonomskega nacionalizma z namenom krepitve doma čega podjetni- štva povsem ustrezala dotedanjim programskim izho- diš čem o nujnosti razvoja velike industrije in trgovine. Socialni poudarek tudi v novih razmerah ni zbledel. Bolj sta prišla do izraza prizadevanje za skladen družben ra- zvoj in želja po prepre čevanju gospodarsko-socialnih konfliktov v družbi. 412 Prav gotovo lahko zatrdimo, da je bil tak koncept prevladujo č znotraj liberalnega po- la slovenske politike, ne glede na to, da so ga razli čni akterji ali skupine liberalcev reproducirale z nekoliko diferenciranimi poudarki. 413 Stalnica dvajsetih let je bil tudi nacionalizem, tako v zagovarjanju ekonomskega nacionalizma kot v privolitvi v unitarno jugoslovanstvo ali slovenstvo. 414 Kljub druga čnim razmeram, navsezadnje so dvaj- seta leta “zlata doba” slovenskega kapitalizma, se mi- selni svet nosilcev liberalizma v dvajsetih letih torej ni prav veliko spremenil. Se je pa mo čno spremenil polo- žaj posameznikov iz liberalnega tabora. Mnogi so na- mre č prevratni čas izrabili za napredovanje na socialni in premoženjski lestvici. Prevratna doba, ki je liberalno časopisje zaznamovala z mo čno nacionalisti čno noto, je 412 Brezigar, Osnutek, str. 11–28. 413 Perovšek, Programi slovenskih politi čnih strank. 414 Perovšek, Na poti v moderno, str. 43–48, 145–190. 250 s procesi slovenizacij gospodarskih subjektov ponujala priložnost za bogatenje. To bogatenje je bilo s stališ ča sodobnikov sporno, moralno, ne zakonsko. Ni bilo plod dela, temve č izkoriš čanja položajev, 415 tudi oblastnih. Pojma liberalec in liberalno sta pridobila še nekoliko ve č slabševalnega prizvoka. 416 Ni se spremenilo veliko; tu- di v obdobju med obema vojnama so slovenski liberalci še vedno nagovarjali omejen krog slovenske populacije, kot v devetnajstem stoletju. Ni jim uspel prodor med širše sloje prebivalstva, kot nekdaj so imeli še naprej podporo med bogatejšimi meš čani in kmeti, izobraženci in uradništvom. 417 Opora je bila ista, gospodarsko-socialna stvar- nost tridesetih let pa nekaj povsem drugega. Globina sprememb, obseg in dolgotrajnost krize so se dotakni- li tudi zaledja slovenskega liberalizma. V tridesetih le- tih so bili prizadeti tudi bogatejši sloji v mestih in na podeželju. Pojavi, kot so bili padec cen in kupne mo či, upadajo či dohodki, dolžniška kriza in obsežna brezpo- selnost, so postali stvarna grožnja blaginji vsega prebi- valstva. Obubožanje in ogrožanje ekonomske eksisten- ce se ni ustavilo samo pri majhnih kmetih in delavcih. Vsakodnevno so jih izkušali tudi sloji, katerih interese so zagovarjali slovenski liberalci. To je bila novost, saj tako velike in globoke krize do tedaj še niso pomnili. In takrat sta se “liberalnih” slojev, ko je bila ogrožena nji- hova blaginja, polastila negotovost in strah. Dotaknila se jih je socialna in ekonomska stiska. Prvenstveno so sicer čutili svojo bole čino, a pot za poslušanje tegob in razumevanje nezavidljivega položaja drugih slojev je bi- la odprta. Trideseta leta tako predstavljajo to čko preloma. Prišlo je do velikega idejnega preobrata. Že tako nekon- sistentno definiran slovenski ekonomski liberalizem je izgubil družbeno legitimnost. In to ne samo v krogih, ki 415 Dale č najbolj razvpita in sporna gospodarska osebnost tega časa je bil Avgust Praprotnik, ki je bil povezan z vsemi velikimi gospodarskimi škandali v Sloveniji v dvajsetih letih. Veljal je za simbol neobrzdanega kapitalizma v slovenski razli čici. Ve č o tem glej Lazarevi ć-Prin či č, Ban čniki v ogledalu časa, str. 80–86. 416 V katoliškem taboru sta izraza veljala domala za psovko. Melik, Slovenski libe- ralni tabor, str. 19–23. 417 Melik, Slovenski liberalni tabor, str. 20. 251 ČAS KRIZE mu še zdale č niso bili blizu, temve č tudi med znatnim delom prebivalstva, ki ga je sicer sprejemalo za podlago svojega ideološkega profila. Trideseta leta so bila čas, ko se je zdelo, da se je liberalni model družbene in go- spodarske zasnove povsem iz črpal. Ponovno je mo čno porastel antikapitalizem. V tako dramati čnem okolju za liberalizem ni bilo ve č prostora, še zlasti zato ne, ker so tudi njegovi dotedanji zastopniki za čeli dvomiti o svo- jem ideološkem prepri čanju. Tako ni presenetljivo, da so na čela ekonomskega liberalizma za čeli zapuš čati tu- di liberalci sami. Ekonomsko-socialna slika Evrope, Ju- goslavije ali Slovenije jih je prepri čevala, da je potrebno iskati rešitev v druga čni smeri. In so jo našli v tem, da so se oprijeli naukov o usklajenem družbenem in gospo- darskem razvoju, o družbeni solidarnosti. Prihodnost so videli v na črtnem gospodarstvu in s tem v velikem ekonomskem in socialnem državnem intervencionizmu. Celo ve č, odrekli so se individualizmu, privolili v stano- vsko-korporativno ureditev in v omejitev demokrati čnih politi čnih svoboš čin, če bi to zagotavljalo, da kriza tride- setih let ne bi obstala kot “stalno stanje”. 418 Kot nauk je prav gotovo potrebno zaklju čiti z opo- zorilom, da so družbe, ki jim je zaradi zrelosti politi čnih, ekonomskih in kulturniških elit uspelo ohraniti trezen pogled in razsodnost, ohranile tudi socialno kohezijo. V nadaljevanju so nato z reformami in državno regulacijo ekonomije iz krize izšle prej in dolgoro čno bolj vzdržno kot tiste, ki so se vdale šarmu bližnjic v svetlo priho- dnost z odpravljanjem liberalne gospodarske ureditve. Ni dvoma, slovenske elite so v preteklosti ta nauk pre- zrle. 418 Perovšek, Na poti v moderno, str. 48. 252 Trideseta leta so bila izjemno dinami čna in so v mnogo čem zaznamovala dvajseto stoletje. Po vsebini družbenih in gospodarskih procesov so mo čno odsto- pala od dvajsetih let, se pravi od časa, ko so si kr čevi- to prizadevali obnoviti “v čerajšnji svet”, kot se je izrazil Stefan Zweig. 419 Ob izteku dvajsetih let se je zdelo, da so že dosegli želeno stabilnost, da so dosegli dobo miru, delne prosperitete, gospodarskega napredka. Obstajala sta zmeren optimizem in zaupanje v prihodnost. 420 Tri- deseta leta pa so bila povsem nasprotna, stabilnost se je razblinila z veliko gospodarsko krizo, negotovost, ne samo gospodarska, temveč tudi socialna in politi čna, pa je kar trajala in trajala, za ve čino ljudi neznosno dolgo. Vprašanj je bilo veliko, odgovorov malo. In tudi sloven- ski primer ni odstopal od te uveljavljene podobe. Ko skušamo ovrednotiti prvo jugoslovansko dese- tletje, nikakor ne moremo mimo dejstva, da je gospo- darski razvoj v tem desetletju budil stvarna upanja, da bo mogo če v sorazmerno kratkem času rešiti tegobe prenaseljenosti slovenskega podeželja, ki je izstopala tudi v evropskem merilu. 421 Hkrati je bil to čas gospo- darske emancipacije Slovencev znotraj jugoslovanske države. Ta zamudniški proces je dopolnil že doseženo kulturno in politi čno emancipacijo. Celostna uveljavitev 419 Zweig, V čerajšnji svet. 420 Aldcroft, Die zwanziger Jahre. 421 Ileši č, Agrarna prenaseljenost Slovenije, str. 60–70; Slovenec, 25. 6. 1940. Neznosna dolgost tridesetih let 253 ČAS KRIZE slovenstva je krepila narodovo samozavest, kar je bilo za mali nacionalni, kulturni in gospodarski sistem – ka- teremu so ve čji in mo čnejši nemalokrat oporekali zmo- žnost ohranitve lastne identitete – še kako pomembno. Pri čakovanja prihodnosti so zlasti spodbujale razmere v letu 1929, ki velja za gospodarsko najuspešnejše do druge svetovne vojne, 422 pri čemer zaslug ne gre pripiso- vati odpravi parlamentarizma oziroma diktaturi. Podoba vedre prihodnosti ob koncu dvajsetih let pa se je že kazila, nad njo so se že zbirali temni oblaki, resda tedaj še dale č od Slovenije, a vendar. Vse to do- gajanje pa jugoslovanske vlade in strokovnjakov ni nav- dajalo s skrbmi; le redki so pri čakovali, da se val pre- tresljivih sprememb ne bo razblinil, še preden bi prispel do naših krajev. To sicer razumljivo človeško upanje pa se je že v letu 1930 izkazalo za popolnoma zgrešeno, saj so Jugoslovani in z njimi neizogibno tudi Slovenci z nejevoljo za čutili hladen objem neugodno spremenje- nih gospodarskih razmer. “Vse gospodarstvo je pri čelo nekako gomazeti, in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše,” 423 je pisal Prežihov Voranc, ko se je oziral na pogrezanje jugoslovanskega gospodarstva v sivino in blato velike gospodarske krize. Slednja se je v naših krajih pri čela z zamikom, ven- dar se je nadaljevala po enakem vzorcu kakor drugod. 424 Najprej je leta 1930 pokazala zobe v kmetijstvu in se nato nadaljevala kot finan čna kriza leto dni kasneje; ko pa se je sprevrgla še v industrijsko, je bila gospodarska aktivnost paralizirana. Tudi u činki te “zle prikazni”, če si dovolimo nekoliko literarnega izražanja, so bili enaki kot drugod po svetu. Z izbruhom krize za gospodar- sko življenje ni ve č mogo če uporabljati glagolov, ki bi ozna čevali pozitivno napredovanje ali rast, govorimo lahko le o upadanju, zdrsu, zniževanju in izgubljanju. Posledice lahko strnemo v nekaj suhoparnih to čk, ki nikakor ne morejo zaobjeti in predstaviti obilico ži- vljenjskih stisk prebivalstva. Kriza je najprej povzro čila 422 Marn, Gospodarski položaj Dravske banovine, str. 169–172. 423 Voranc, Jamnica. 424 Kindleberger, Die Weltwirtschaftskrise. 254 zlom izvozne trgovine s kmetijskimi pridelki, padec cen in kupne mo či kmetov. Kaj je to pomenilo v pretežno agrarni družbi, si ni težko predstavljati. V Sloveniji je namre č kmetijstvo prispevalo ve činski delež narodnega produkta, sledile so mu je industrija in storitvene de- javnosti. Nastopil je čas nelagodnega pri čakovanja pri- hodnosti, ko so posledice postajale tudi vzroki novih te- žav, kajti le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo depresija iz kmetijstva kakor padajo če domine prenesla v druge sektorje, posebej še v industrijo in ban čništvo. Posle- di čno je nato zaradi prekinjenih denarnih tokov sledilo omrtvi čenje ban čnega sistema, ki je postal, kakor je za- pisal Jozo Tomaševi ć, “absolutno impotenten”, 425 nato pa še padanje industrijskih cen, proizvodnje, delavskih pla č, enormna porast brezposelnosti 426 in zdrs ve čine prebivalstva v bolj ali manj globoko revš čino, ki je pov- zročila silen razmah sive ekonomije. Šušmarstvo, ki se je pojavljalo tako obsežno, “da mu oblasti le težko pri- dejo v okom, in je tudi zasledovanje oziroma kaznova- nje ve činoma brezuspešno”, 427 naj bi npr. v obrtniških dejavnostih proti koncu krize ustvarilo skorajda enak dohodek kakor legalni sektor. 428 Zaradi krize se je upo časnila industrializacija Slo- venije, ki je bila glede na pretežno agrarno strukturo družbe nujnost, če se je želelo izogniti velikim social- no gospodarskim pretresom. Podjetniška vnema se je zmanjšala, ob tem pa je množica majhnih industrijskih obratov, raztresenih po podeželju, med krizo pove čini propadla, o čemer govori geografska razporeditev to- varn. 429 Industrija se je osredoto čila v nekaj ve čjih cen- trih, v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Celju, v njih je bilo 87,5 % slovenskega delavstva, medtem ko je bil pred krizo ta delež nekaj čez polovico. 430 Pa tudi struktura delavstva se je spremenila, namesto dražje moške de- 425 Tomaševi ć, Finansijska politika Jugoslavije, str. 67. 426 Mirkovi ć, Ekonomska historija Jugoslavije, str. 359–369; Vu čković, Uticaj svet- ske privredne krize, str. 197–227. 427 Marn, Gospodarski položaj Dravske banovine, str. 170–172. 428 Nagode, Iz na črtnega gospodarstva, str. 189. 429 Več o teritorialni porazdeljenosti slovenske industrije glej Novak, Geografska raz- poreditev industrije, str. 69–98 ali Gospodarska struktura Slovenije. 430 Kresal, Delavstvo med gospodarsko krizo, str. 90–91. 255 ČAS KRIZE lovne sile so podjetniki raje zaposlovali ženske, njihov delež je med krizo narasel na 40 %. 431 Velika gospodarska kriza upravi čeno nosi svoje ime; težave so bile neizmerne, zdelo se je, da se bliža go- spodarski sodni dan. Do tedaj znani recepti ekonomske politike niso ve č zalegli; kriza je prinesla dokon čno spo- znanje, da je liberalnega kapitalizma v dotedanji obliki, ki je v dvajsetih letih še omogo čal napredek, konec. Vse- mogo čnost nevidne roke trga, čvrste monetarne politike s fiksnim te čajem nacionalne valute in svobodne trgovi- ne ter pretoka kapitala, kar je zagovarjala v klasicizem zagledana ekonomska teorija in na čemer je temeljila gospodarska politika, se je iz črpala. 432 Kljub temu da je ta politika doživljala poraze že skozi dvajseta leta, pa lahko zatrdimo, da jugoslovanski vplivni vladni možje niso tega spoznali niti do druge svetovne vojne. Krize tudi ni bilo mogo če premagati, dokler ni bilo to spozna- nje dokon čno. V opravi čilo velja opozoriti, da jugoslo- vanske vlade pri tem niso bile izjema, saj je šlo za splo- šen svetovni pojav; ljudje niso dojeli, kakšne spremem- be je povzro čila prva svetovna vojna, po njej so skušali živeti in uravnavati svoje življenje kot pred njo, kot da se vmes ni ni č zgodilo. “Vojska je stari gospodarski red tako zrahljala in dotedanjo gospodarsko strukturo sve- ta tako spremenila, da se po nji kljub vsem naporom niso hotele povrniti stare gospodarske razmere. Kakor v mnogih drugih pogledih, se je tudi v tem oziru pri čelo novo življenje,” je pisal Andrej Gosar, ko se je oziral na dvajseta leta. Nadalje Gosar še pravi, da je ob krizi “po- stalo popolnoma jasno in očito, da je povojni svet vsaj za Evropo nov, da živimo v povsem novih razmerah”. 433 Na tem mestu se nam ponuja priložnost, da iden- tificiramo tiste to čke v jugoslovanski gospodarski po- litiki, ki so pomenile udejanjanje klasi čne liberalne gospodarske politike; tiste postaje v tej politiki, ki so se v tridesetih letih izkazale kot velike zablode. Jugo- slovanske vlade in Narodna banka so po odpravi naj- bolj pere čeih ekonomskih problemov in ureditvi valutne 431 Ravno tam, str. 81–99. 432 Peji ć, Uticaj velike ekonomske krize, str. 261–336. 433 Gosar, Gospodarstvo po na črtu, str. 10–11. 256 zmede v letu 1923 prešle na stabilizacijsko monetarno politiko. Preobrat je nastopil, ko je dolžnost finan čnega ministra leta 1922 prevzel Milan Stojadinovi ć, kasneje sicer ozna čevan kot politi čno kontroverzna osebnost, ki pa je v obdobju med obema vojnama užival sloves veli- kega finan čnega strokovnjaka. Stojadinovićeva zasluga je bilo vztrajanje pri deflacijski politiki, ki jo je podpirala Narodna banka z restriktivno denarno politiko. To ukre- panje je hitro pokazalo rezultate, cene so nehale siliti kvišku, krepiti se je pri čela vrednost dinarja. V slabih dveh letih se je njegova vrednost nasproti švicarskemu franku, ki je bil izbran za merodajno merilo, okrepila za tretjino. Tako stabiliziran te čaj je potem ostal v veljavi vse do leta 1931, ko je Jugoslavija s prehodom na zlati standard doživela enega najve čjih porazov svoje gospo- darske politike v obdobju med vojnama. V kriznem letu 1931, imenovanem tudi “strašno leto 1931” 434 ali “fatal- no leto”, 435 torej v najbolj nemogo čih razmerah, kar si jih je bilo mogo če zamisliti. Hoteli so dokon čno kronati politiko dolgoro čno ustaljene vrednosti dinarja v dru- gi polovici dvajsetih let. Hkrati so želeli tudi izpolniti pogoje za v članitev v baselsko Banko za mednarodne poravnave (BIS), da bi si zagotovili pritok nemških re- paracij. Baselska banka, ki je bila ustanovljena kakšno leto, je imela temeljno nalogo zagotoviti preglednost pla- čevanja nemških reparacij in vojnih dolgov. Države, ki so želele vstopiti v ta sistem in si zagotoviti tudi dotok nemških reparacij, so morale imeti konvertibilno valu- to. 436 Ukrep, ki v druga čnih razmerah, ne pa v trenutkih najve čje nelikvidnosti, ne bi imel tako pogubnih posle- dic, se je v jugoslovanski stvarnosti sprevrgel v svoje nasprotje. Stroga monetarna politika, ki je samoumev- no spremljala razglasitev zlate paritete in zakonsko do- lo čenega fiksnega tečaja, je samo prilivala olje na ogenj splošne deflacije v državi. Vladni eksperti pa se niso me- nili za podirajo či svet v svoji okolici, ravno nasprotno: prepri čani o svojem prav so iz udobja kabinetov obu- pani javnosti sporo čali, da je nadaljevanje deflacijske 434 Vinaver, Svetska ekonomska kriza u Podunavlju, str. 89. 435 Vu čković, Uticaj svetske privredne krize, str. 209. 436 Gnjatovi ć, Sto in en dan konvertibilnosti dinarja, str. 27–40. 257 ČAS KRIZE politike neizogibna nujnost. Kon čno je po stotih dneh dinarske konvertibilnosti nastopil kriti čni trenutek – iz črpanost s tujim posojilom okrepljenih deviznih re- zerv zaradi intervencij za ubranitev te čaja in po zaslugi sproš čenega pla čilnega prometa s tujino, ki je omogo čil nemoten odliv kapitala iz države namesto dotoka –, ko je tudi jugoslovanska vlada morala kloniti in preklicati konvertibilnost ter omejiti svobodni devizni promet. 437 To dogajanje je pomenilo poraz na podro čju mone- tarne politike in svobodnega pretoka kapitala. Drugi po- raz je bil v svobodni mednarodni trgovini. Stojadinovi ć je kot finan čni minister odpravil tudi izvozne dajatve in tako sprostil jugoslovanski izvoz. Vendar tuji trgi niso bili ve č odprti, saj so evropske države, ne nazadnje je bi- la med njimi tudi Jugoslavija, izvajale protekcionisti čno gospodarsko politiko. Med krizo pa so zunanjetrgovin- ski odnosi docela postali domena čiste politike. Zaradi prekinjenih mednarodnih denarnih tokov in pomanjka- nja deviz je mednarodno trgovanje omrtvilo. Ko pa je mednarodna trgovina zopet oživela, je temeljito spreme- nila svoj zna čaj, denarno-blagovna menjava je privzela podobo menjave blago za blago v obliki razli čnih trgo- vinsko-politi čnih formul: kompenzacije, kontingenti in kliring. Svobodno delovanje trga je bilo moteno tako z de- lavsko zaščitno zakonodajo kot z raznimi kartelnimi sporazumi. Mnogi, ki so nastali že pred prvo svetovno vojno, in to na mednarodnem nivoju, so delovali tudi po njej. V Jugoslaviji se je kartelizacija, ki je bila vendarle plod liberalisti čne politike, razširila zlasti v kapitalsko intenzivnih panogah. Poleg tega, da je kartelizacija ute- snjevala svobodno tekmo na trgu, je imela znaten vpliv na cene, kar je bil tudi osnovni namen sporazumov. Ta- ko se je vladi zdelo potrebno, da je v letu 1934 posegla vmes, sporazumevanje proizvajalcev je postavila pod nadzor. 438 Čeprav so vlade deklarativno prisegale na liberali- 437 Vu čković, Uticaj svetske privredne krize, str. 208–210; Vinaver, Svetska eko- nomska kriza u Podunavlju, str. 104–107; Tomaševi ć, Finansijska politika Jugosla- vije, str. 41–49; Gnjatovi ć, Stari državni dugovi, str. 154–160. 438 Šorn, Kartelizacija, str. 137–178. 258 sti čno gospodarsko politiko, pa so sočasno zaradi tež- kih razmer čedalje bolj posegale v gospodarsko življenje. Tako je bil zabeležen še zadnji poraz klasi čnega libe- ralizma v jugoslovanskih razsežnostih, politi čnemu pa so se tako ali tako odrekli že z uvedbo diktature na za- četku leta 1929. Državni gospodarski intervencionizem je postal stalnica tridesetih let. Navsezadnje je bilo to tudi nujno, če so se hoteli izogniti velikim prete čim so- cialno-gospodarskim pretresom. Intervencionizem se je pri čel s posegom na cenovnem področju, se nadaljeval s posegom v dolžniško-upniška razmerja, 439 v industri- jo 440 in kon čno segel tudi na podro čje delovno-pravnih odnosov. 441 Prvi korak v odpravljanju oziroma prepre čevanju krize je bila državna intervencija v kmetijstvu oziroma uveljavitev žitnega monopola na doma čem trgu in v izvo- zni trgovini. Na mednarodni ravni pa je bila Jugoslavija ustanovna članica “agrarnega bloka”, da bi si v medna- rodnih razmerah zagotovila višje izvozne cene. 442 Ta in- tervencija slovenskim kmetom ni koristila, saj je bila pri proizvodnji žitaric pasivna, intervencija pa ni segla na podro čje živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, ki so bile poglavitne panoge slovenskega kmetijstva. Zaradi prepolovljenih cen kmetijskih pridelkov je na plan prodrla kme čka dolžniška kriza. Stare dolgove, ki so se nabirali v času strukturne deflacije 443 v drugi polovici dvajsetih let, ni bilo mogo če izterjati druga če kakor po eksekucijski poti, kar pa je bilo zaradi obsega dolgov, števila prizadetega prebivalstva ter gospodar- skih, socialnih in politi čnih razlogov nemogoče. Zato je 439 Intervencija v kmetijstvu oziroma na žitnem tržiš ču, moratoriji na odpla čeva- nje dolgov, maksimiranje obrestne mere, itd. Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 58–63, 127–142. 440 Đurović, Državna intervencija. 441 Obvezno sklepanje pogodb ob državni arbitraži, dolo čitev minimalnih mezd in za četek uresni čevanja pokojninskega sistema. Kresal, Za četki in razvoj delavskega zavarovanja, str. 69–87. 442 Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 58–63. Za problematiko Agrarnega bloka glej tudi Szulc, Die Warschauer Agrarkonferenz, str. 167–180. 443 Pod strukturno deflacijo razumemo proces vztrajnega zniževanja kmetijskih cen v drugi polovici dvajsetih let. Ker so se cene zniževale, so kmetje pove čevali ponud- bo. Rezultat je bil seveda povsem nasproten, saj je padec cen dobival vedno znova še dodaten pospešek. Izraz strukturna deflacija se uporablja po analogiji na struk- turno inflacijo, s čimer so ekonomisti v povojnem obdobju skušali pojasniti trajajo čo inflacijo v nerazvitih državah. 259 ČAS KRIZE vlada, da bi kmetom snela eno breme z ramen, aprila 1932 legalizirala dejansko stanje in uveljavila morato- rij na kme čke dolgove, ki je trajal kar štiri leta in pol. Moratorij na pla čevanje dolgov je obenem pomenil za- mrznitev hranilnih vlog prebivalstva. Pravico do odloga izpla čil so uporabili tudi denarni zavodi v Sloveniji. Za- dnji obroki zamrznjenih vlog so bili nato odpla čani v le- tih pred drugo svetovno vojno. So časno so maksimirali tudi obrestno mero pri novih posojilih. V času krize so se lotili tudi javnih del, vendar sredstva, namenjena za ta namen, in sam obseg javnih del niso bili tolikšni, to velja zlasti za Slovenijo, da bi lahko znatneje vplivali na oživljanje gospodarske dejavnosti. Sprejeli so tudi ukre- pe, da bi prepre čili škodljivo kartelizacijo v industriji, ki je bila znatna v kapitalsko intenzivnih panogah, pred- vsem zaradi odpravljenja konkurence in s tem tudi na cene. Vladam ni mogo če oporekati, da niso ukrepale na dav čnem podro čju. Davke so resda nekajkrat zniževale, vendar ne v sorazmerju z upadom dav čne moči, tako da je bilo dav čno breme v tridesetih letih realno višje kot pred krizo. S tem pa smo pravzaprav že spoznali reper- toar jugoslovanske gospodarske politike med krizo. Kakor je kriza prihrumela z zamudo, tako je bilo tudi gospodarsko okrevanje v zaostanku za evropskimi tokovi. Lu č na koncu tunela so zagledali v letu 1934, ko je kriza z ustalitvijo dosegla dno, pojavili so se ce- lo prvi rahli znaki oživljanja. Vidnejša konjunktura pa je sovpadla z nastopom vlade Jugoslovanske radikal- ske skupnosti v naslednjem letu. Pri čenjal se je pono- ven vzpon, rasti so pri čele cene, dvigoval se je obseg proizvodnje in zaposlenosti. Okrevanje je bila posledica pove čanega povpraševanja na poglavitnih tujih trgih v Nem čiji, Avstriji, Italiji in Čehoslovaški. Struktura jugo- slovanske blagovne menjave s tujino se ni spremenila, spremenila se je le njena oblika. Zaradi trganja medna- rodnih trgovinskih tokov in pomanjkanja deviz, kar je bil splošen pojav, se je uveljavilo klirinško poslovanje, blago za blago. Klirinški sporazumi so tako zajeli dobre tri četrtine izvoza in prek dveh tretjin uvoza. Prave konjunkture pa ni moglo biti, dokler nista bili rešeni temeljni vprašanji, to je sanacija ban čnega sistema in obnovitev pla čilne sposobnosti kmetov, kar 260 smo že spoznali v poglavju o ban čni regulaciji. V sanaci- jo kreditnega zadružništva se je vklju čila tudi slovenska oblast, vendar je bila banovinska uprava pod vodstvom bana Natla čena dovzetna le za likvidnostne težave sebi bližnje Zadružne zveze, da je lahko izpla čala hranilne vloge. Povsem pa je prezrla enake tegobe na konkuren č- ni politi čni tabor navezane Zveze slovenskih zadrug. Obenem je vlada preko državnih bank, ki so v tridese- tih letih izjemno pridobile pomen, dala gospodarstvu na voljo poceni posojila, da bi olajšala investicije in s tem spodbudila okrevanje industrije in trgovine. Ukrepi so zalegli, vendar je bilo novo gospodarsko ravnotežje do- seženo na bistveno nižji cenovni ravni. Industrija je do- segla predkrizni obseg zaposlenosti in proizvodnje v letu 1938. Okrevalo je tudi kmetijstvo, vendar z znatnim za- mikom za industrijo. Kon čni sklep bi se glasil, da posle- dice krize tudi v Sloveniji tako kot v svetovnem okviru niso bile premagane niti do druge svetovne vojne. Rasto či dohodki prebivalstva v času gospodarske- ga okrevanja vendarle niso bili tolikšni, da bi hitro in docela odpravili posledice velikega obubožanja. Pri tem ne mislim samo na padec javne porabe zaradi prora- čunskega var čevanja, temve č na drasti čno znižanje ži- vljenjske ravni, ki je imela posledice v zdravstveni in demografski podobi Slovenije. Za krizna in kasnejša le- ta sta zaradi pomanjkljive prehrane, slabih stanovanj- skih in socialnih razmer zna čilna zmanjšanje rojstev za dvajsetino in visoka umrljivost dojen čkov, pri preživelih in odraščajo čih otrocih pa so opažali telesno šibkost in slabo razvitost. Prihodnost bi verjetno prinesla enake rezultate, kakor so jih spoznavali v tridesetih letih kot posledici podobnih razmer med prvo svetovno vojno. V tridesetih letih so namre č kar 45 % nabornikov spozna- li za nezadostno razvite za opravljanje vojaške službe. Nadalje se je upo časnilo zniževanje stopnje umrljivosti, prek 40 % odraslih Slovencev ni do čakalo starosti 60 let. Pove čala se je obolevnost prebivalstva za tuberku- lozo, revmatizmom in nalezljivimi boleznimi. Trideseta leta so prinesla tudi naraš čajo či obseg socialno patolo- ških dejanj: kršitev javnega reda in mira, prestopkov zo- per nedotakljivost lastnine in telesa, ki so bili ve činoma opravljeni v vinjenem stanju. Problem alkoholizma je bil 261 ČAS KRIZE sicer splošen, vendar je bil najbolj izrazit v vinorodnih krajih, kjer so zaradi pretiranega uživanja alkoholnih pija č opažali porast bolezni prebavnih organov ter srca in ožilja. 444 Pozimi leta 1931 je javnost prvi č izvedela za redek pojav v slovenskih razmerah, da se je približno ducat brezposelnih, ki so povrhu vsega ostali še brez strehe nad glavo, v svoji nemo či zateklo v temo ljubljan- ske kanalizacije in si tam uredilo bivališ ča. 445 Velika gospodarska kriza je prinesla tudi spre- membe na miselnem podro čju. Spoznanje o iz črpanosti razvojnega modela liberalnega kapitalizma je bilo do- kon čno, posledi čno je to pomenilo tudi spoznanje, da zasebna lastnina ni nedotakljiva in da jo je dovoljeno omejiti zaradi splošnih družbenih koristi. 446 Na teoret- skem podro čju se je, ker je kriza presegala obi čajno ni- hanje gospodarstva med krizo in prosperiteto, pove čalo zanimanje za gibanje konjunkturnih ciklusov v gospo- darstvu. Pri tem velja omeniti in izpostaviti Aleksandra Bilimovi ča, 447 ki se je med prvimi v Jugoslaviji lotil razi- skav in spremljanja konjunkturnih procesov. Opisano dogajanje v tridesetih letih je vsebovalo jasno sporo čilo: dotedanji ustroj gospodarskega življe- nja je bil pri koncu. Analiziranje gospodarske stvarnosti dvajsetih let, v kateri je prevladovala želja po obnovitvi časa izpred prve svetovne vojne, je pripeljala Andreja Gosarja do sklepa: “Vse to so seveda dejstva in pojavi, ki se s pojmom liberalnega gospodarstva, kot smo ga poznali še pred vojsko, ne dajo ni č ve č spraviti v sklad. Nasprotno, ta razvoj pomeni postopno propadanje, da pravo likvidacijo prejšnjega liberalnega gospodarskega sestava.” 448 Poleg zgoraj navedenih dejstev je potrebno opozo- riti, da so sodobniki videli še eno zelo pomembno po- manjkljivost klasi čnega liberalnega kapitalizma: njego- vo stihijsko naravo, prepogosto nihanje med prosperite- 444 Pirc, Zdravstveno stanje in demografski podatki, str. 483–489; isti, Prehrana prebivalstva, str. 73–113; Letno poro čilo Vzajemne zavarovalnice, str. 52; Vu čković, Uticaj svetske privredne krize, str. 224. 445 Slovenec, 12. 3. 1931. 446 V tem oziru je zelo zna čilen članek Avsenek, Usoda podjetniškega stanu, str. 13–14. 447 Peji ć, Uticaj velike ekonomske krize, str. 269. 448 Gosar, Gospodarstvo po na črtu, str. 18. 262 to in krizo. Zato so se tudi razmišljanja o gospodarskem ustroju največ osredotočala v smeri prepre čevanja tega nihanja; ustvarili naj bi svet, v katerem bi bilo gospo- darsko in družbeno življenje na črtovano, pregledno in predvidljivo. Odprava ali omejitev tržnih zakonitosti pa bi omilila, če že ne odpravila, prevelika cikli čna nihanja. Nastopil je čas velikih socialno-gospodarskih doktrin in njihovih gore čih zagovornikov, ko so terjali spremem- bo človekove narave, to je odpoved zasebnim gospodar- skim koristim in pridobitniškemu duhu v korist družbe kot celote oziroma pove čanju družbene odgovornosti in- dividualnega podjetniškega udejstvovanja. Posameznik bi moral svoje interese podrediti višjim kolektivnim sku- pnostim: razredu, stanu/korporaciji, narodu, državi ... Posledi čno je tako stališ če pomenilo, da zasebna lastnina ni nedotakljiva in da jo je dovoljeno omejiti/ odpraviti zaradi splošnih družbenih koristi. Napaden je bil torej temelj dotedanje gospodarske ureditve. Tisto, kar je dotlej veljalo, in to ne samo za lastnike, temve č tudi kot družbena vrednota, je postalo ovira na poti k druga čni družbi in podobi gospodarstva. “Resnica je ta. Neomejene lastnine ni ve č. Ni ve č tudi neomejene uporabe lastnine. Ta dva ideala podjetniškega stanu sta prešla v preteklost. Tako je dejansko stanje. Čim preje se bo z njim sprijaznil podjetniški stan, tem bolj bo zanj in družbo. Prihranjeno bo človeštvu veliko soci- alnih, politi čnih in kulturnih bojev. Podjetniški stan bo naredil samemu sebi najve čjo dobroto, če pride sam po sebi do prepri čanja, da mora zasebna lastnina in njena uporaba služiti predvsem javni blaginji in potem šele zasebnemu egoizmu. Če ne pride do tega sam po sebi, ga bo k temu nujno prisilil družbeni razvoj, seveda v zvezi z globokimi družbenimi pretresljaji, ki bodo šli v škodo vsem, posebno pa podjetnikom,” so bile še zelo blage besede Ivana Avseneka, ki so pozivale lastnike k sodelovanju v družbeni in gospodarski prenovi, da bi na koncu svare če pribil: “Rusija u či.” 449 Taka presoja pretežnega dela inteligence, ki je ime- la za posledico protipodjetniško razpoloženje, je pripra- vila Leona Kav čnika do tega, da je razo čarano potožil, 449 Avsenek, Usoda podjetniškega stanu, str. 13. 263 ČAS KRIZE kako se v Sloveniji “gleda na podjetništvo kot na ne če- den posel, ki donaša krivi čen denar”. Takoj za tem pa je ponudil tudi izvor te protipodjetniške miselnosti: “To je tudi razumljivo, saj je tradicija naše inteligence bi- ti u čitelj, župnik, profesor, sodnik, advokat, torej imeti ‘siguren’ poklic. Ko je dovršil šolo, mu je najve čja želja, vpisati se na državni ali banovinski pla čilni seznam, in ako se more dokopati do denarja, postane neizbežno hi- šni posestnik.” 450 Zamisli o novi gospodarski ureditvi so v slovenski nestrukturirani, k egalitarizmu naravnani družbi našle ustrezno podlago, na kateri so lahko nemoteno vzkli- le. V tridesetih letih, ki pomenijo čas poloma starega, a tudi čas iskanj novega, sta se v slovenski družbi izo- blikovala dva pola; oba sta si jemala pravico prvenstva pri graditvi nove gospodarske ureditve. Na eni strani je bil to katoliški nazorski krog, ki je že dolgo vrsto let pred veliko gospodarsko krizo izražal nenaklonjenost liberalnemu kapitalizmu – že vse od papeške enciklike Rerum novarum, ki bila v svojih bistvenih poudarkih ponovno aktualizirana ravno med krizo z encikliko Qua- dragesimo anno. 451 V skladu s tema okrožnicama so si prizadevali za družbeno prenovo, 452 njen sestavni sklop je bila tudi prenova gospodarstva. Vodilna ideja je po- stalo socializirano (na zadružni osnovi) in korporativno gospodarstvo, za katero niti ni bilo najbolj jasno, kako naj sploh deluje. Opredeliti bi ga bilo mogo če kot tip dogovorno-dirigiranega gospodarstva. Drugi pol slovenske družbe, vsekakor ne tako šte- vil čen, a ga je del katoliškega tabora videl kot pogla- vitnega tekmeca in mu s tem dajal nepri čakovano ve- ljavo pri ponujanju izhoda iz krize, so bili komunisti. O tem videnju sveta pri čajo besede: “Kako pomagati? Dva recepta imamo: komunisti čni in korporacijski.” 453 Z veliko gospodarsko krizo so komunisti vendarle do- čakali trenutek, ko se je zdelo, da se kon čno uresni čuje Marxova teoreti čna napoved o propadu kapitalizma za- 450 Kav čnik, Problem nesorazmernosti str. 180. 451 Katoliška socialna in politi čna doktrina, str. 65–181. 452 Pelikan, Vizije ‘družbene prenove’ v katoliškem taboru, str. 18–19. 453 Jeraj, Korporacijski red in družabna reforma, str. 15. 264 radi njegove samodestruktivne narave. Dodatno je pre- pri čljivost komunisti čne propagande utrjevalo dejstvo, da sovjetsko gospodarstvo naj ne bi doživljalo krize. Pri tem jih seveda ni prav ni č motilo, da je bilo to posledi- ca gospodarske osamljenosti Sovjetske zveze in da je v bistvu bilo zmotno. Zna čilno je bilo mnenje Črtomira Nagodeta, ki je v razmišljanjih o poteh gospodarskega razvoja Slovenije zapisal: “Kot gospodarsko mlad del še neindustrializirane jugovzhodne Evrope imamo pri tem stremljenju pionirski primer Rusije, kjer znanstveni in- stituti metodi čno usmerjajo vso gospodarsko politiko in tehnično opremljanje pri prehodu iz primitivne agrarne, v moderno državo.” 454 Poleg zanimanja za boljševisti čno dirigirano gospo- darstvo se je iz enakih vzrokov, to je odsotnost krize, širilo tudi zanimanje za fašisti čno in nacisti čno razli čico dirigiranega gospodarskega ustroja. Gosarjev komentar teh oziranj po tujih vzorih je bil slede č: “Privla čna sila in vpliv teh zgledov sta bila toliko ve čja, ker se je po- sebno med veliko gospodarsko krizo vidno pokazalo, da so bile države, v katerih je prevladoval še liberalni na- čin gospodarstva, nezmožne ukreniti res kaj izdatnega za izboljšanje težkih gospodarskih in socialnih razmer. Ob tej nemo či liberalnih, demokrati čnih držav naspro- ti najhujšim posledicam gospodarske krize, so se zdeli gospodarski in socialni uspehi boljševizma, zlasti pa fa- šizma in nemškega narodnega socializma tako veliki in presenetljivi, da so se ljudje pri čeli tako reko č instink- tivno oklepati misli o potrebi in koristnosti intenzivne- ga avtoritativnega narodno gospodarskega vodstva in organizacije.” 455 Vse navedene zamisli, ki so zaznamovale sloven- sko doživljanje tridesetih let, so imele osnovno izhodi- šče v naziranju, da je kapitalizem kot tak, in ne samo v liberalni razli čici, propadel, velika gospodarska kriza naj bi bila samo njegov zadnji izdihljaj. Vendar je bila stvarnost nekoliko druga čna, razvoj je krenil drugo pot, česar mnogi v svojem trdnem prepri čanju o koncu ka- pitalizma niso mogli/hoteli opaziti. Pronicljivim pa so 454 Nagode, Iz na črtnega gospodarstva, str. 189. 455 Gosar, Gospodarstvo po na črtu, str. 19. 265 ČAS KRIZE se odprla nova obzorja: “Toda prav sedanji potek krize je pokazal, da doslej še ni govora o koncu kapitalizma, čeprav preživlja hudo bolezen.....kajti danes ne more- mo ve č govoriti o čistem kapitalisti čnem gospodarstvu. Na vsa polja gospodarskega udejstvovanja posega z ve č ali manj uspešno roko država in ureja zlasti socialne odnošaje. To se je pri čelo uresni čevati tudi v najbolj ka- pitalisti čni državi sveta, severnoameriških Združenih državah, kjer skuša Roosevelt z državnimi pa tudi z na- vadnimi kapitalisti čnimi sredstvi, da se tako izrazimo, urejevati konjunkturo, da ne bo ve č prepuš čena sama sebi. Ta razlika med nekdanjim ustrojem kapitalisti čne- ga gospodarstva, katerega bi lahko imenovali natan čne- je liberalnokapitalisti čnega, in sedanjim, državnikapi- talisti čnim ustrojem zavaja mnoge, da vidijo v tem po- polen propad kapitalisti čnega gospodarstva, čeprav gre samo za novo, potencirano obliko tega gospodarstva.” 456 To so bile trezne besede Draga Poto čnika, gospo- darstvenika in urednika osrednje slovenske ekonom- ske revije Tehnika in gospodarstvo, zapisane na osnovi analiziranja konkretnega gospodarskega dogajanja po svetu, pri čemer mu bistrine pogleda niso meglili ideo- loški vzorci. Podatki o stabilnejšem in dolgoro čnejšem izboljševanju gospodarskih razmer v demokrati čnih dr- žavah so ga prepri čevali, da je kapitalizem še dale č od izumrtja, s prilagajanjem danim razmeram le privzema druga čno, do tedaj neznano obliko. Poto čnik je tako iz- razil spoznanja velikega dela slovenskih izobražencev, ki pa v razmerah “ časa nestrpnih in nepotrpežljivih” – kakor je trideseta leta posre čeno ozna čil Andrej Mitrovi ć – in glasnih gore čnežev ter njihovih zahtev po takojšnjih in enostavnih rešitvah vseh tegob nikakor niso mogla stopiti v ospredje. Njihova demokrati čna videnja gospo- darske in socialne zgradbe so ostajala v globoki senci. Najvidnejši predstavnik te, recimo ji demokrati č- ne reformne usmeritve, je bil Andrej Gosar, ki je sicer izhajal iz katoliškega nazorskega kroga, vendar se je s svojim prepri čanjem zelo oddaljil od prevladujo čega mi- selnega toka znotraj tega tabora. Njegovo prepri čanje je bilo, “da je danes prakti čno mogo ča edinole organizacija 456 Poto čnik, Konjunktura v svetovnem gospodarstvu, str. 107–108. 266 gospodarstva preko trga. Skratka, danes ne gre druga če kakor, da se glavna proizvodnja, popolnoma brez ozira na to, v čigavih rokah je, vrši preko trga, to se pravi za prodajo, tako da si ljudje vse važnejše potrebš čine v okviru svojih denarnih sredstev na trgu vsaj v glavnem svobodno nabavljajo, jih na trgu kupujejo.” 457 Gosarju in njegovim somišljenikom se je pridruževala še organiza- cijsko sicer ne do konca izoblikovana, vendar v pogledih na gospodarsko ureditev precej sorodna skupina mladih liberalcev (Omladina Jugoslovanske nacionalne stran- ke), ki so se uveljavljali v drugi polovici tridesetih let. 458 Prepri čanje teh dveh skupin, ki ga je verjetno delil večinski del slovenskega izobraženstva, lahko strnemo v nekaj to čk. Prva bi bila privolitev v liberalno demo- krati čni model družbene ureditve, se pravi vparlamen- tarno demokracijo in tržno gospodarstvo. Naloga države bi bila, da s svojim poseganjem odpravi najve čje vrzeli klasi čnega ekonomskega liberalizma, da z intervencijo zagotovi ublažitev cikli čnega nihanja med blaginjo in obubožanjem, gospodarski napredek bi moral potekati zlagoma. Pomembna naloga države bi morala biti za- gotovitev uravnoteženega gospodarskega razvoja; vzpo- stavili naj bi tak sistem, v katerem bi se podjetniška pobuda neovirano sproš čala v korist nosilca in družbe. Tako ekonomsko politiko bi morala spremljati aktivna socialna politika, ki bi blažila premoženjske in druge socialne razlike v družbi z dolo čitvijo obveznega zdra- vstvenega in pokojninskega zavarovanja ter dolo čanjem minimalnih mezd in drugih prejemkov prebivalstva v taki višini, da bi vsakemu delovnemu članu družbe za- gotavljale dostojno življenje. To so najbolj osnovne po- stavke tako Gosarjevega kakor “mladoliberalnega na čr- tnega gospodarstva”, ki ga nikakor ne smemo ena čiti, pa čeprav je skušnjava zaradi podobnosti besed še tako velika, s “centralnoplanskim” gospodarstvom. Obe videnji “na črtnega gospodarstva” sta samo nadgrajevali liberalni gospodarski red, česar so se za- stopniki te usmeritve tudi zavedali. Njihovo reformno 457 Gosar, Gospodarstvo po na črtu, str. 28. 458 Vidovi č-Miklav či č, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 193–242; Politi čna, gospodarska in socialna na čela. 267 ČAS KRIZE stališ če je tudi razumljivo, saj po svojem prepri čanju niso bili ljudje s posebnim poslanstvom za radikalno predruga čenje aktualnega sveta in ljudi v njem. Zave- dali so se, da je uresni čevanje njihovega videnja druž- beno-gospodarske ureditve dolgotrajno, a bi dolgoro čno vendarle prineslo napredek z izogibanjem velikim po- liti čnim, gospodarskim in socialnim pretresom. Kako druga če od že omenjenih pripadnikov obeh skrajnih polov slovenske predvojne družbe. Že mnogokrat citi- rani Andrej Gosar je opozarjal: “Kolikor je misel gospo- darstva po na črtu zares utemeljena in dobra, ni nikako recept za preprosto in naglo preureditev narodnega go- spodarskega življenja. Je predvsem le ideja, ki bo šele tedaj postala zares zmožna prakti čnega življenja in uve- ljavljanja, ko bo pognala korenine v ljudski zavesti ter bo pri čela rasti in se uresni čevati iz jasnega spoznanja, globoke vere in mo čne nesebi čne volje.” Nato je dodal še dalekovidno svarilo, “da bo za trajni uspeh in usodo ideje gospodarstva po na črtu najve čjega pomena, ali jo bomo znali modro uvajati in zadrževati v pravih realnim potrebam in zahtevam ustrezajo čih mejah. Druga če se bo kaj kmalu pojavil odpor, ki se bo kon čal z zmago no- vega gospodarskega liberalizma.” 459 Take zamisli demokrati čne gospodarske ureditve, ki so v letih pred drugo svetovno vojno postajale vedno bolj o čitne in dodelane, zaradi odsotnosti trdne organi- zacijske zasnove, ki bi jim omogo čala tudi politi čno pro- mocijo, niso mogle izstopiti izpod dolge in temne sence že uveljavljenih skrajnosti. Trdnejšo uveljavitev zmernih in demokrati čnih videnj preosnove predvojne slovenske družbe je prekinila druga svetovna vojna. V takih razmerah je bole če odjeknila vest o sporazu- mu Cvetkovi ć-Ma ček (26. 8. 1939), ki je Hrvatom dodelil posebno banovino z narodnim imenom in precejšnjimi upravnimi in gospodarskimi pristojnostmi. 460 Ta spora- zum, ki pomeni razplet dvajsetletnega boja med cen- tralizmom in avtonomijo in ga je omogo čila beograjska odpoved unitarizmu – ali je bil to izhod v sili, le za časna 459 Gosar, Gospodarstvo po na črtu, str. 50. 460 Čulinovi ć, Državnopravna historija, str. 296–303; isti, Državnopravni razvitak Jugoslavije, str. 202–208; Narodno blagostanje št. 34/1940, str. 531–532. 268 rešitev ali trajna opredelitev, je sicer vprašanje –, je bil znanilec in obenem prvi korak k politi čni in gospodarski preureditvi države. V slovenski javnosti je povzro čil ve- liko razo čaranja in nemira, nato pa samospraševanja o dotedanji politi čni strategiji in taktiki, o mestu Slovenije v jugoslovanski državni skupnosti. Po prvotni osuplo- sti, saj so bili predstavniki Slovenske ljudske stranke – tedaj je bila v vladi kot sestavni del koalicije Jugo- slovenske radikalne zajednice – izklju čeni iz pogovorov s Hrvati, so zbrali dovolj mo či, da so se lahko ubranili o čitkov o neplodnosti svoje politike. Iz Slovenske ljud- ske stranke so nezadovoljnežem odgovarjali, da je po enem od členov uredbe o banovini Hrvaški možno razši- riti sporazum tudi na Slovenijo. 461 V to so vrhovi omenje- ne stranke tudi iskreno verjeli; v ta namen so oblikova- li dve skupini, v Beogradu in Ljubljani. Komisiji naj bi z ustreznimi izra čuni dokazali upravičenost zahtev po slovenski banovini in pripravili potrebne ukrepe, 462 da se Slovenija dvigne na enako državno pravno raven, ka- kršno je uspelo priboriti Hrvatom. Beograjskoa komisijo je imenoval predsednik vlade Dragiša Cvetkovi ć že sla- be tri tedne po razglasitvi hrvaško-srbskega sporazuma, pripravila naj bi ukrepe “za prenos kompetenc v smislu določil o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine, med temi tudi na dravsko banovino”. 463 Do januarja 1940 so bili pripravljeni osnutki uredb “za pri čakovano ustanovitev banovine Slovenije”. 464 Poleg teh, ki so utemeljevale slovensko banovino, so posame- znim oddelkom banske uprave naro čili, naj pripravijo še osnutke uredb o prenosu pristojnosti posameznih ministrstev na banovinske upravne oddelke po hrva- škem zgledu, kar so ti, če sodimo po kmetijskem od- delku, storili do marca 1940. 465 Vse to delo pa je bi- 461 Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji, str. 140–141. 462 AS, 1275, fasc. 36. 463 V komisijo so bili imenovani minister za pravosodje Lazar Markovi ć, minister za zgradbe Miha Krek in pomo čnik bana dravske banovine Stanko Majcen. Glej Vodu- šek Stari č, Liberalni patriotizem, str. 61. 464 Do takrat so pripravili slede če uredbe: o ustanovitvi banovine Slovenije, o ustroju banskega oblastva, o ustroju banovinskega zbora, o volilnem redu za banovinski zbor, o poslovnem redu banovinskega zbora, o upravnem sodiš ču, o banovinskem prora čunu, o ra čunovodstvu in ra čunskem sodiš ču in o banovinskem odvetništvu. 465 AS, 70, Dopis bana III. oddelku z dne 26. januarja 1940 in dopis na čelnika III. oddelka banu z dne 5. marca 1940. 269 ČAS KRIZE lo zaman, v spletu okoliš čin banovina Slovenija ni bila ustanovljena. Kljub temu pa je zanimiva ekonomska argumen- tacija zahteve po slovenski enoti znotraj jugoslovanske države. Kakor mnogokrat do sedaj se bomo v iskanju te- ga odgovora ponovno zatekli po pomo č k nepogrešljive- mu Andreju Gosarju. Njegovo izhodiš če je bilo, da jugo- slovanska unitarno zasnovana gospodarska in socialna politika ne upošteva dovoljslovenskih interesov, potreb in posebnosti. Zato bi bila potrebna posebna, sloven- ska “narodno gospodarska in socialna politika”, 466 ki pa bi bila mogo ča le z jasno razmejitvijo pristojnosti med centrom in banovinami. Banovina Slovenija bi omogo- čila uspešno nadgraditev dotedanjih slovenskih dosež- kov, zagotovila bi hitrejši gospodarski razvoj Slovenije. Gosarju je bilo namre č jasno, “da daje vprav sedanja centralisti čna ureditev države osrednjim oblastem veli- ko več možnosti za umetno pospeševanje velikopotezne industrializacije južnih predelov države, kot bi bilo to mogo če ob enakomernejši in pravi čnejši razdelitvi poli- ti čne in finan čne moči po vseh pokrajinah države. Ko- liko pa je ta razvoj v smeri industrializacije utemeljen v naravnih stvarnih življenskih potrebah in pogojih, bi se mu zaman skušali upirati. Namesto tega bi morali misliti v prvi vrsti na to, kako se mu bomo pravo časno prilagodili. Ravno za ta namen pa nam bo politi čna in finančna samostojnost slovenske banovine najve č kori- stila in pomagala.” 467 Nemško bombardiranje Beograda v zgodnjih jutra- njih urah 6. aprila 1941 je zaznamovalo za četek druge svetovne vojne tudi na naših tleh. Vojna je zatekla slo- vensko družbo sredi intenzivnega prestrukturiranja, še preden se je liberalno-demokrati čna opcija nadaljnjega razvoja Slovenije izoblikovala do konca. Kakor oster klin se je vojna zarezala v vsakdanje življenje. Komaj dodo- bra vzpostavljena politi čna, upravna in gospodarska enotnost slovenskega tkiva znotraj Jugoslavije je bila nasilno pretrgana, razpadla je na tri okupacijska obmo- 466 Gosar, Osnovna narodnogospodarska in socialna vprašanja Slovenije, str. 89– 102. 467 Gosar, Banovina Slovenija, 1940, str. 23. 270 čja z zelo razli čnimi režimi. Vse tri je povezoval strate- ško enak cilj, to je izni čenje slovenske identitete, razlike so se pojavljale le pri takti čnih pristopih, ki so vodili k uresni čevanju osnovnega smotra. Slovenski prostor je gospodarsko razpadel na med seboj povsem nenaravno lo čena podro čja, ki so jih za- vojevalci takoj pri čeli preurejati po lastni meri. S pod- cenjenimi zamenjavami denarja so okupatorji takoj raz- vrednotili slovensko premoženje, z demontažo organiza- cije slovenskih denarnih zavodov so povzro čili nameren odliv finan čnega premoženja iz slovenskega prostora. 468 Okupatorji so takoj pri čeli vklju čevati slovenske indu- strijske obrate v lastno gospodarstvo. Pretežni del slo- venske industrije se je preusmeril v proizvodnjo za vo- jaške namene. Zlasti v prvih letih se je proizvodnja zelo pove čala, spremljala jo je tudi rast zaposlenosti. Najbolj so se trudili Nemci, ki niso zgolj dvignili ravni proizvo- dnje in števila zaposlenih, temve č so celo modernizirali in povečali zmogljivosti na slovenskem ozemlju. Indu- strijski potencial okupiranih ozemelj so hoteli pomnožiti z izgraditvijo novih podjetij. O na črtni izrabi slovenske zemlje in ljudi so pri čali številni neuresni čeni investicij- ski načrti. Glede odnosa do okupacije so bile razmere bolj ali manj jasne, kajti le malo je bilo takih, ki bi odobravali okupacijo in ukrepe, ki so ji sledili. Opredeljevanje je bilo enostavno. Povsem druga čne razmere pa so nastale s pri četkom odporniškega gibanja in prevladujo čo vlogo Komunisti čne partije v njem. Ob tem dejstvu so v zelo izostreni obliki stopila na plan vsa predvojna družbena in ideološka nasprotja; črno-belo gledanje na svet, tako zna čilno za trideseta leta, in izklju čujoča logika sta do- bila grozljive razsežnosti. Ljudstvo se je pri čelo deliti na dva nepomirljiva bloka. Pomembna, če že ne kar najpo- membnejša lo čnica je – poleg odpora proti okupatorju – postala tudi vodilna vloga komunistov v Osvobodilni fronti. 469 V državljanskem spopadu – pretežno je ostal omejen na Ljubljansko pokrajino, ker so ga okupatorji zaradi svojih ra čunov tu dovolili –, v kar se je iztekla 468 Guštin, Finan čni viri in denarništvo, str. 81–87. 469 Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam. 271 ČAS KRIZE ostra polarizacija, se je odlo čalo o povojni družbeni in gospodarski ureditvi. Vsem slovenskim akterjem tega spopada je bilo jasno, da bo po vojni druga če: “Ob če je spoznanje, da bo sedanja vojna, brez ozira na kon čnega zmagovalca, pospešila dalekosežno preobrazbo social- nega in gospodarskega življenja tako v odnosih med na- rodi kakor v notranjem življenju vsakega posameznega naroda.” 470 Z leti vojne se je izkazalo, da si nasproti stojita dva nepomirljiva svetova, ki sta oba imela za cilj prevre- dnotenje vrednot liberalno-demokrati čne družbene in gospodarske ureditve. V sicer heterogeno sestavljenem protirevolucinarnem taboru je prevladovalo hotenje po korporativni preureditve slovenske družbe. 471 Ker je bi- lo to videnje že bolj ali manj izdelano, tudi ni bilo po- trebe po ponovnem utemeljevanju, reproducirale so se le misli izpred drugega spopada svetovnih razsežnosti. Protirevolucionarni tabor je zato ob bližanju konca voj- ne snoval le še predloge zakonskih osnutkov za povoj- no ureditev Slovenije po njihovi meri. 472 Druga če pa je bilo na strani Osvobodilne fronte, kjer si je Komunisti č- na partija z Dolomitsko izjavo zagotovila vodilno vlogo in s tem tudi možnost preurejanja slovenske družbe v skladu z lastnim pogledom na svet. Ker komunisti pred vojno in tudi med njo niso podrobneje utemelji- li, razen na ravni najbolj splošnih deklaracij, svojega videnja slovenske prihodnosti, v njenem okviru tudi gospodarske, so to delo naložili študijski komisiji in tudi posameznim odsekom pri predsedstvu Slovenske- ga narodno osvobodilnega sveta. Tu je potem nastala vrsta elaboratov o gospodarskem in socialnem razvoju Slovenije, 473 ki pa v povojnem obdobju niso bili upošte- vani. Predvojni nosilci liberalno-demokrati čnih zamisli o reformi slovenske družbe so v tem spopadu skušali delovati pomirjujo če, vendar niso bili uslišani. V svoji 470 Politi čna, socialna in gospodarska na čela, str. 20. 471 AS, 1931, 1510–1516, 1661–1663. Kolegu Borisu Mlakarju sem dolžan zahvalo, ker mi je odstopil citirane dokumente. Najbolj konkretna vizija stanovske preure- ditve Slovenije pa je razvidna iz obsežne ciklostirane publikacije Delavsko pravo in stanovska preureditev Slovenije, Ljubljana, 1943. 472 AS, 1931, 1321–1326, 1506–1538, 1560–1592. 473 Čepi č, Oblikovanje elemetov socialisti čnega gospodarstva. 272 sredinski drži med nepomirljivima nasprotnikoma so postali povsem obrobni. Zaklju čimo lahko z ugotovitvijo, da je druga sve- tovna vojna z znanim izidom pomenila radikalno reši- tev iskanj nove gospodarske na črtovane in predvidljive ureditve, kakor tudi rešitev statusa Slovenije znotraj jugoslovanske državne tvorbe, pri čemer pa je potrebno poudariti, da je kon čni razplet vendarle potekal v dru- ga čnem kontekstu od prevladujo čih videnj gospodar- sko-socialne preobrazbe slovenske družbe iz tridesetih let. 273 ČAS KRIZE 22. marca 1934 je v Ljubljani potekalo prvo redno plenarno zasedanje Zbornice TOI. Njen predsednik Ivan Jela čin je v svojem uvodnem nastopu, po ustaljeni nava- di, orisal najbolj pere če gospodarske probleme tega ča- sa. Kot nekakšen uvod v razpravo. Jela čin je v povsem običajnem govoru korektno predstavil gospodarske raz- mere v tedanji Dravski banovini. Izpostavil je zimzeleno temo davkov, izjemno velik padec cen, nizko rentabil- nost nekaterih panog, recimo gozdarstva in lesne indu- strije, veliko nelikvidnost denarnih zavodov. Nadalje niz- ko raven proizvodnje, denimo v rudarstvu, in pove čano število odjav obrtne in trgovinske dejavnosti. Opozoril je tudi na slab položaj izvoznikov, ki so imeli težave zaradi razli čnih razmerij dinarja do tujih valut doma in v tu- jini. Ni pozabil omeniti splošne gospodarske depresije, hkrati tudi ni zamol čal živahnega poslovanja tekstilne industrije. Izpostavil je tudi široko razširjene ob čutke brezupa kot posledice obubožanja in brezposelnosti. 474 Dikcija in poudarki Jela činovega govora niso v ni- čemer odstopali od splošno sprejetega opisovanja raz- mer tega časa. V sami razpravi pa je bilo izre čenih nekaj trditev, ki so vzbudile pozornost sodelavca beograjske revije Narodno blagostanje. Teden dni kasneje je ugle- dal lu č dneva članek s pomenljivim naslovom “Hva- la bogu te nije tako”. V njem se je nepodpisani avtor obregnil ob izjave, da se gospodarski položaj Dravske 474 Jutro, št. 67, 23. 3. 1934. Stvarnost dojemanja – dojemanje stvarnosti 274 banovine v drugih delih države prikazuje preve č ugo- dno. Razmah tekstilne industrije naj bi namre č zasen čil dojemanje resnosti gospodarskega položaja v Sloveniji med veliko gospodarsko krizo. Nepodpisani avtor pa je nasprotno zatrjeval, da gre Sloveniji bolje kot drugim predelom države, kar je dokazoval z rastjo tekstilne in- dustrije, nekoliko ve čjo produkcijo in prodajo premoga kot v preteklem letu ali dveh ter s pove čanim številom zavarovanih delavcev. 475 Prav veliko časa ni preteklo in Narodno blagostanje je pri čakovano dobilo odgovor. Voljo do polemiziranja in dokazovanja nasprotnega so našli pri Trgovskem listu. Že na prvi strani so objavili članek “A žal je le tako”. V njem so vzeli v bran Ivana Jela čina in v polemiko vnesli dodatno dimenzijo. Tako kot Jela čin so terjali obrav- navo gospodarstva kot celote in ne samo na izoliranih izsekih. S tega stališ ča je bila podoba Slovenije slaba, kljub temu da so bile razmere v posameznih panogah nekoliko bolj ugodne. V Narodnem blagostanju so šli sedaj korak naprej in izrekli tisto, kar v prvem članku niso, a je viselo v zra- ku. Na osnovi podatkov o relativnih deležih zavarovanih delavcev v Sloveniji znotraj jugoslovanske celote so za- pisali nekaj Slovencem nevše čnih trditev. Po njihovem je bila zastopanost slovenske industrije nadpovpre čna, predvsem v tistih panogah, ki so tudi v kriznih letih imelemanjšo ali ve čjo konjunkturo. Opozorili so tudi na cenovna nesorazmerja med kmetijskimi in industrijski- mi cenami, na t. i. škarje cen. Zaradi relativno nižje- ga upada industrijskih cen naj bi se škarje cen široko razprle v korist industrije, se pravi Dravske banovine, zaradi visokega deleža v jugoslovanskih industrijskih zmogljivostih. Pravzaprav naj bi zaradi tega prebivalci v drugih delih države pla čevali dolo čen tribut industriji Dravske banovine. Nato so pikro zaklju čili, da če gospo- dom okoli Trgovskega lista ta dejstva niso povše či, naj vedo, da pri ekonomskih problemih veljajo samo dejstva in ne domneve. 476 In kdo naj bi operiral z dejstvi, je bilo seveda nesporno. 475 Narodno blagostanje, št. 14/1934, str. 214. 476 Narodno blagostanje, št. 16/1934, str. 245. 275 ČAS KRIZE Tako izzivalne besede seveda nikakor niso mogle ostati brez odziva. Pri Trgovskem listu so užaljeno zapi- sali, da če kdo pla čuje komu tribut, potem ga Slovenci vojvodinskim mlinom, in da je potrebno razumeti, da v Sloveniji ob slabih pogojih za razvoj kmetijstva ni druge možnosti za blaginjo prebivalstva kot pospešena indu- strializacija. To naj ne bi prav dobro razumeli v Beogra- du, zato naj ne bi prav veliko storili v prid hitrejšemu industrijskemu razvoju Slovenije. 477 Ob izzivalnih trditvah o pla čevanju tributa je v po- lemiko vstopilo tudi ljubljansko Jutro. Svoj članek so pomenljivo naslovili “Ali nam gre res dobro?” V njem so na čeli vprašanje primerjave položaja v Sloveniji pred krizo in seveda v letu 1934. Sklep, ki so ga lahko po- tegnili, je bil ve č kot jasen. Gospodarsko stanje Slove- nije je bilo v taki primerjavi videti klavrno. Zatrdili so tudi, da je glede na relativne deleže upad industrijske produkcije v Sloveniji najve čji v državi in da trenutno malenkostno izboljšanje ne more nadoknaditi velikega izpada. Misli o pla čevanju tributa pa so vzeli za “nepre- mišljene trditve”, nevredne resnega časopisa, kar naj bi Narodno blagostanje druga če nedvomno bilo. 478 Polemiko, na katero ni bilo ve č odgovora, je nekaj mesecev kasneje z zapoznelim odzivom zaklju čil dr. Emil Pali ć iz Beograda, ki je čutil potrebo, da natan čno raz- meji vprašanje slovenskega tributa vojvodinskim mli- nom, kar so v svoji repliki zatrdili pri Trgovskem listu. Pri čakovano argumentov v prid Trgovskemu listu ni na- šel, nasprotnih pa veliko. V zaklju čku pa je ugotovil, da res obstaja obveznost pla čevanja tributa, vendar ta tri- but plačujejo državne železnice z znižano tarifo za prevoz žita. A ne samo to podjetje, tribut naj bi pla čevali tudi potrošniki v Dravski banovini, in to tribut slovenskim mlinom, katerih proizvodni stroški naj bi znatno prese- gali vojvodinske tekmece. 479 Posledi čno se je to poznalo tudi v ceni moke in vseh na tem temelje čih proizvodov. V skopih obrisih, se pravi v bistvenih poudarkih predstavljena polemika izpostavlja zanimiv vidik. Z za- 477 Narodno blagostanje, št. 18/1934, str. 278. 478 Jutro, 17. april 1934. 479 Narodno blagostanje, št. 25/1934 276 četkom na obrobni temi je kaj kmalu zašla v slepo ulico. Brez velikega ovinkarjenja so udeleženci debato takoj prenesli na drugo podro čje. Že sama misel, da naj bi se, po za četni trditvi v Narodnem blagostanju, gospodar- ske razmere v Sloveniji rahlo izboljšale v primerjavi s predhodnim letom, je slovenske udeležence navdajala z nezaupanjem. Slutili so, da se v ozadju prvotnih besed skriva nekaj drugega, že ve čkrat slišani o čitek. In niso se motili. Zato so celotno izmenjavo mnenj hitro prene- sli na drug teren. Polemiko so premaknili na vprašanje položaja Dravske banovine oziroma Slovenije v Jugosla- viji, in sicer na gospodarskem podro čju. Ob tem pa se je ve č kot o čitno pokazalo, da je na- čin dojemanja stvarnosti hudo razli čen. Na to je opozar- jal tudi anonimni pisec oziroma uredništvo Narodnega blagostanja, ko je izpostavljalo nerazumljiv pesimizem pri ocenjevanju gospodarskih razmer v Sloveniji, zlasti v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi predeli. Na tej to čki so imeli prav, saj slovenskim udeležencem polemi- ke zlepa ni šlo z jezika priznanje, da je v Sloveniji stanje nekoliko boljše kot v drugih predelih države. Če pa so to že priznali, so tako dejstvo hitro relativizirali z drugimi podatki in ga tako postavljali v manj ugodno lu č. Hkra- ti je uredništvo Narodnega blagostanja na drugi strani izkazalo neizmerno nerazumevanje za slovenska izhodi- šča. Tudi za ped ni bilo pripravljeno stopiti nasproti sta- liš čem Trgovskega lista ali Jutra in položaj obravnavati celovito namesto posameznih dejstev. Slovenski ude- leženci so namerno ali pa nehote gospodarski položaj Slovenije v letu 1934 primerjali s slovenskim stanjem izpred petih let, se pravi z letom 1929, gospodarsko enim najuspešnejših let vse do druge svetovne vojne. In ta primerjava, če se naslonimo na zapisane besede umirjenega Rudolfa Marna, je kazala klavrno stanje v letu 1934. Če postavimo v ospredje le nekaj to čk, lahko ugotovimo slede če: - leta 1929 naraš čajo či obseg industrijske proizvo- dnje, leta 1934 komaj zaznavna rast na znatno nižji ravni v vseh panogah, z izjemo tekstilne industrije; - leta 1929 presežna likvidnost denarnih zavodov, le- ta 1934 absolutna nelikvidnost, denarni zavodi pod zakonsko zaš čito pred terjatvami vlagateljev; 277 ČAS KRIZE - leta 1929 slabo zaznavna brezposelnost, leta 1934 je ve č kot o čitna, spremlja jo ve čja ali manjša re- vščina; - raven kmetijskih cen iz leta 1929 se je do leta 1934 prepolovila, obubožanje kme čkega prebivalstva je bilo splošno in veliko; 480 - število trgovin se je v letu 1934 glede na leto 1929 zmanjšalo za dobro petino; v istem času se je šte- vilo prijavljenih obrtnikov znižalo za približno desetino; 481 - leta 1929 kupna mo č prebivalstva zadostna, da je dajala spodbudo trgovini, obrti in ne nazadnje tudi industriji, leta 1934 je bila znatno nižja. Vsa ta dejstva so mo čno zaznamovala in tudi opre- deljevala slovensko doživljanje velike gospodarske krize in slovenskega položaja v tem času, pri čemer davčne problematike, netilca žol čnih razprav, niti nismo pose- bej izpostavljali. Uredništvo Narodnega blagostanja pa nikakor ni moglo doumeti, da merilo s slovenske strani ni bilo jugoslovansko povpre čje oziroma položaj drugih jugoslovanskih pokrajin na znatno nižji stopnji gospo- darskega razvoja, kot je bila Slovenija. In ravno tovrstno perspektivo so nenehno postavljali v ospredje. Zato so bili tako neprikrito presene čeni nad slovenskim pesi- mizmom, ko je beseda nanesla na ocenjevanje gospo- darskega stanja posameznih delov države. Niso mogli doumeti, da samozadovoljstva ni bilo mogo če graditi na primerjavi z Vardarsko banovino. Nasprotno, za Sloven- ce so bili merilo lastni dosežki v preteklih, ekonomsko bolj svetlih letih. Jedrnato je tako videnje oziroma vsesplošno ob ču- tenje velike gospodarske krize predstavil tajnik ljubljan- ske Zbornice TOI in poslanec z liste JNS Jure Koce pri prora čunski razpravi za leto 1935/36. Njegova izvajanja so bila ostra in niso dopuš čala dvoma. V marsi čem je povzemal oziroma dopolnjeval stališ ča slovenskih ude- ležencev v zgoraj predstavljeni polemiki. Naj dobesedno navedem njegove besede: “Pogosto slišimo, da je indu- strija v Dravski banovini cveto ča, da se tu dosezajo veliki 480 Marn, Gospodarski položaj Dravske banovine, str. 169–172. 481 Traven, Gospodarska kriza, str. 257–258. 278 gospodarski uspehi, da je skoraj vsa država potrošnik slovenskih industrijskih izdelkov ter da je zato Sloveni- ja sposobna, da izdatno prispeva k splošnim prora čun- skim namenom… Slovenija je dežela, v kateri se živi naj- dražje. Že davno pa je prenehala biti Slovenija cveto ča. Bivši režimi so s svojo dav čno, industrijsko, tarifno in prometno politiko dosegli, da je vse svetlo, kar se da- nes v Sloveniji vidi, samo navidezno, da pa je pravo lice popolnoma druga čno. Kriza, ki je sosednje države sa- mo pretresla, je Slovenijo zaradi neuvidevnosti odlo ču- jo čih bivših činiteljev naravnost upropastila… cela vrsta tvornic stoji ali dela z minimalnim izkoriš čanjem svoje kapacitete. Velika ve čina tvornic dela le proti naro čilu, da obratujejo le, kadar imajo naro čila. Samo manjši del tvornic je tako sre čen, da more delati na zalogo… Na eni strani se mora Dravska banovina boriti za svoj življenj- ski obstanek, na drugi se mora boriti proti najostrejši tuji konkurenci… Če se torej čuje trditev, kakor smo jo slišali v zadnjih letih ponovno, da ni ve č treba razširiti industrije v Sloveniji, potem se moramo vprašati, kaj pa naj dela potem Dravska banovina? Bolj ko kdajkoli preje je potrebno Sloveniji posvetiti izredno pozornost in preu- darno skrb, da bi se opomogla od težke bolezni… Vsaj to je treba dose či, da se zopet povrne gospodarsko stanje, ki smo ga že imeli pred letom 1931. Niti zdaleka pa ne bomo dosegli stanja proizvodnje sosednih držav.” 482 Koce napredovanja tekstilne industrije ni zanikal, vendar je njeno uspešnost relativiziral z zelo nizkimi plačami. Ko njegovim besedam odstranimo poteze poli- ti čne poetike, se nam jasno izriše javno utrjena podoba doživljanja velike gospodarske krize med slovenskimi mnenjskimi voditelji. In ravno razli čna izhodišča so pri- šla do izraza tudi v polemiki med Narodnim blagosta- njem in Trgovskim listom oziroma Jutrom. Pri čala so o razli čnem dojemanju stvarnosti in razli čni stvarnosti dojemanja oziroma tolma čenja dejstev. Pri vsem skupaj so nesporna dejstva, ki sta jih navajali obe strani, bila le orodje za dokazovanje že prej izoblikovanih stališ č, v prvi polovici tridesetih let so se samo zaostrila. Zaradi tega predstavljena polemika vsebinsko ni presene čenje. 482 Naše gospodarsko stanje. 279 ČAS KRIZE Gre za ilustracijo stanja duha v državi. Gre za vpra- šanja, ki so imela pridružen prvovrstni politi čni naboj, še zlasti v ve čnacionalni državi z izjemno velikimi regi- onalnimi razlikami, ob hkratni neizena čeni gospodar- ski strukturi. Zaradi tega so tudi hitro zašla na slepi tir. Tovrstne debate so bolj ali manj intenzivno redno spremljale politi čno in gospodarsko življenje od nastan- ka države pa vse do druge svetovne vojne. Na državni ravni so doživele vrhunec v letih 1938 in 1939, ko je izšla znamenita Bi ćanićeva knjiga “Ekonomska podloga hrvatskog pitanja” 483 in njen kontrapunkt “Istina o eko- nomskoj podlozi hrvatskog pitanja” z zelo jasnim pod- naslovom “Odgovor g. dr. Bi ćaniću”. 484 V citirani knjigi je Rudolf Bi ćanić skušal “znan- stveno utemeljiti” ekonomsko plat hrvaških zahtev po notranjepoliti čni preureditvi države. Osnovno Bi ćaniće- vo stališ če, za katero iš če argumentacijo skozi celotno knjigo, je ocena, da je srbska oblast s politi čnim nadzo- rom državnih mehanizmov in poudarjeno vloge države v gospodarskem življenju spravila v ekonomsko podrejen položaj Hrvaško in z njo tudi Slovenijo, Bosno in Vojvo- dino. Obvladovanje državnih mehanizmov z razli čnimi ukrepi, predvsem na finan čnem podro čju, naj bi pripo- moglo k stanju, ko naj bi se že kazala tendenca preno- sa ekonomske mo či v Beograd, to je v politi čni center države. 485 Tudi srbski odgovor Rudolfu Bi ćaniću 486 ni v Sloveniji imel ve čjega odmeva. Bi ćanićeva knjiga je na- mre č na srbski strani izzvala množico odmevov, replik ali ugovorov, ki so leta 1940 združeni izšli v že omenjeni knjigi “Istina o ekonomskoj podlozi hrvatskog pitanja”. Množico člankov bi lahko povzeli v ogor čenju srbske strani, da naj bi Hrvaška (in tudi Slovenija) pridobila nov trg in s tem priložnost hitrejšega gospodarskega razvoja. V okolju protekcionisti čne gospodarske politi- ke naj bi Hrvaška (Slovenija) še pove čala konkuren čne prednosti pred Srbijo zaradi bolj uravnotežene gospo- darske strukture. Medtem ko je bila Hrvaška (Slovenija) 483 Bi ćanić, Ekonomska podloga. 484 Istina o ekonomskoj podlozi hrvatskog pitanja. 485 Bi ćanić, Ekonomska podloga. 486 Istina o ekonomskoj podlozi hrvatskog pitanja. 280 že deloma industrializirana, pa je bila Srbija še vedno krepko prevladujo če agrarna dežela. Z novo državo naj bi najve č pridobili severni jugoslovanski kraji. V spre- menjenih razmerah po letu 1918 naj srbsko gospodar- stvo zaradi mo čne hrvaške/slovenske konkurence ne bi moglo v celoti izkoristiti vseh sistemskih spodbud, eko- nomsko paternalisti čne države z jasno izraženo intenco po zaš čiti nacionalnih ekonomskih interesov oziroma krepitvi doma čega podjetništva v industriji. V kontekstu časa so stališ ča, izražena v obeh knji- gah, čeprav v izhodiš čnih tezah diametralno nasprotna, povsem razumljiva. Znova se je pokazala nesposobnost izstopiti iz uveljavljenih miselnih okvirov, iz že zdavnaj utemeljenih interpretacij, in nesposobnost kriti čne re- fleksije lastnih stališ č. Podrobna primerjava hrvaških in srbskih stališ č pokaže, da so nasprotja in spori iz- virali že od prvih dni jugoslovanske države. Pri čajo o razli čnem videnju in občutenje države. Hkrati pri čajo tudi o velikih spremembah v relativnostnem položaju posameznih pokrajin v jugoslovanski državi. Spremem- be relativnih cen in položaja posamezne pokrajine zno- traj jugoslovanskih meja v primerjavi s stanjem pred pr- vo svetovno vojno so nesporne prizadele vse prebivalce jugoslovanske države. Pri tem so bili seveda pomembni viri in struktura dohodkov ter sestava porabe posame- znikov ali družbe kot celote na pokrajinski oziroma dr- žavni ravni, kar je imelo ob čutne posledice. In prav to dejstvo je bilo najbolj odlo čujoče pri presoji lastnega po- ložaja po letu 1918, tudi med veliko gospodarsko krizo. Upoštevati pa je potrebno še dodatno dejstvo. Z nastan- kom jugoslovanske države se je politi čna moč prenesla v Beograd, ekonomska je bila locirana v Sloveniji in na Hrvaškem. Zato je potrebno znova, čeprav smo na to že opozorili, izpostaviti, da je nastopil razcep med eko- nomsko in politi čno močjo. Ni bilo tako kot v Habsbur- ški monarhiji, kjer sta bili obe obliki mo či združeni. V Jugoslaviji so manj razviti dolo čali pogoje gospodarje- nja. To dejstvo je bilo vir nesporazumov in neravnotežij jugoslovanske države pred drugo svetovno vojno. In v naštetih elementih je potrebno iskati odgovore na tako nasprotujo ča si stališ ča o jugoslovanski stvarnosti pred drugo svetovno vojno. 281 ČAS KRIZE Nobeno histori čno obdobje ni enozna čno in doce- la poenoteno. Ob prevladujo čih idejah se pojavljajo in živijo tudi ideje, ki zelo odstopajo od prevladujo čega družbenega ozra čja, od etabliranih pogledov. Nekatera stališ ča izven uveljavljenih na čel so bila sicer opažena, a to je bilo tudi vse. Spet druga pa so ostala v globoki anonimnosti. Tudi trideseta leta niso bila izjema. Upo- števajo č gospodarsko-socialne pretrese, ki jih je pov- zročila velika gospodarska kriza, bi bilo presenetljivo, če ne bi bilo množice posameznikov, ki so čutili za dol- žnost, da javnosti razkrijejo svoja stališ ča. O tem ve č kot obilno pri ča slovensko časopisje tega časa. Na tem mestu bomo tako izpostavili dva zanimiva koncepta, ki precej izstopata iz shemati čnih doktrinarnih prijemov, ki so druga če zaznamovali slovenska trideseta leta. Gre za dva spisa, ki sta na javno prizoriš če vnesla drugač- ne, netipi čne poudarke. Tako je stališ ča prvega pisca – ekonomista Janka Grampov čana, druga če visokega uradnika v beograjskem prometnem ministrstvu – mo- go če opredeliti kot kategori čno obrambo gospodarske- ga individualizma, kot obrambo zasebnega gospodar- skega interesa, pojmovanega kot gibalo gospodarskega in splošnega družbenega napredka. Drugi pisec – ban- čnik Otmar Pehani – se tudi uvrš ča med zagovornike postopne reforme klasi čnega liberalizma, s prav tako opaznim zagovorom človeškega individualizma in za- sebne gospodarske pobude. Obenem je Pehani s svojim razmišljanjem vnesel na slovensko prizoriš če dokaj re- Mimo toka 282 dek element, s katerim je dopolnjeval ne samo Gram- pov čana, temve č tudi zastopnike drugačnih videnj go- spodarsko-socialne preobrazbe. Njegov miselni zamah presega nacionalno ali državno obzorje, vzpostavljanje blaginje iš če v preureditvi gospodarskega sistema in usklajenega ukrepanja na svetovnem, to je na global- nem nivoju. Leta 1930 je uredništvo revije Bankarstvo, ki je iz- hajala v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, razpisalo na- gradni nate čaj, s katerim so želeli spodbuditi mlade pi- sce k pisanju gospodarsko strokovnih razprav. Na raz- pis se je med drugimi prijavil tudi Janko Grampov čan, ki si je v tem letu pridobil naziv diplomiranega ekono- mista na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Zagrebu. Nate čaja se je udeležil z razpravo, ki je že z naslovom obetala zanimivo branje. Struktura in vsebina razprave, predvsem pa stvarna utemeljenost z naslovom oprede- ljene teme so prepri čale tudi uredništvo, ki je predsed- stvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Osijeku predlagalo, da Grampov čanu podeli razpisano nagrado v višini 2.000 dinarjev. Podelitev nagrade je pomenila tudi objavo Grampov čanove razprave “Opasnost deka- dence individualnega duha za narodno gospodarstvo” v dveh nadaljevanjih v reviji Bankarstvo. 487 V razpravi se je Grampov čan lotil za tedanji čas si- la nehvaležne naloge, to je obrambe upravi čenosti indi- vidualne pobude v gospodarskem življenju. Vprašanje je bilo še kako relevantno, saj so se mnenjski vodite- lji znatno nagibali k ideologijam, ki so zanikale pomen individualizma in s tem liberalne gospodarske ureditve ter izpostavljale kolektivnost in na črtnost v gospodar- skem življenju. 488 Grampov čan si je v izhodiš ču posta- vil vprašanje: ali je zanikovanje pomena individualne podjetnosti ne glede na aktualne razmere sploh upra- vi čeno in ali zdrži kriti čno presojo? “Nas zanima danes pojav vsob če težnje za predrugačenjem gospodarskega družabnega reda.... Ali pa bo človeštvo, poedinec na- šel to v tem, za čemur dejansko hrepeni, v takozvanih 487 Grampov čan, Opasnost dekadence, str. 55–65, 98–102. 488 Kav čnik, Problem nesorazmernosti cen industrijskih in poljedelskih proizvodov, str. 180. 283 ČAS KRIZE socializacijah, kolektivizmu, zadružništvu, boljševizmu, fašizmu in drugih sli čnih gospodarskih in komunalnih zajednicah je problem, kateremu ho čemo posvetiti na- slednje vrstice.” 489 Grampov čan je bil prepri čan, da bo zanesljivo prevladala ena od navedenih oblik negacije individualizma v gospodarskem življenju, o čemer pri- čajo njegove kategori čne besede: “In v tem pravcu gre fakti čno progres. V smeri popolne socializacije in etati- zacije gospodarskega življenja! V interesu celoskupno- sti! Celoskupnost naj bo subjekt s svojo organizacijo, a poedinec naj podredi svoje interese zajednici!” 490 Vzrok takega razpoloženja najde Grampov čan v li- beralizmu, to razpoloženje razume kot reakcijo na ne- zmožnost klasi čnega liberalizma urediti tudi socialno vprašanje. Pri tem se postavi v bran Adama Smitha, za četnega ideološkega utemeljitelja liberalizma, ki mu priznava velik pomen. Zlasti zato, ker je izpostavil po- membnost človekove individualnosti, nadalje položaj posameznika kot subjekta, in ne samo objekta, ter iz tega izpeljane ugotovitve, da skupnosti obstajajo zara- di posameznika in ne obratno: posameznik zaradi njih. “Evo vam, kako se je iz plemenitega po četnega Smi- thianizma, ki je hotel individua rešiti iz srednjeveških vezi in mu vrniti njegovo človeško dostojanstvo, razvil brez krivde Smitha, bohotno gospodarski liberalizem v najhujše izkoriš čanje in, kako jadramo danes kot reak- cija nanj, na klic Sismonda v novi ekstrem, v prvotno merkantilisti čno socialisti čni režim, v moderni sicer, a vendar v bistvu stari srednjeveški sistem negacije in- dividua.” Grampov čan pri tem še posebej opozarja na problem Rusije oziroma boljševizma kot najbolj ekstre- men sistem negacije posameznika. “Ne gre ve č proti iz- koriš čanju in za pravico, gre za popolnim niveliranjem človeške družbe, kajti človek bo umirjen in zadovoljen – tako se glasi ta novi nauk – kadar se mu vzame vsa- ka možnost, individualne, gospodarske in kulturne svobode.” 491 Grampovčan nato preide k obravnavi posameznih 489 Grampov čan, Opasnost dekadence, str. 55. 490 Ravno tam, str. 56. 491 Ravno tam, str. 58. 284 vidikov oziroma “socialno gospodarskih subjektov”, ki utesnjujejo prostor individualnemu podjetniškemu udejstvovanju. V tem oziru izpostavi tri oblike lastnine gospodarskih oseb, in sicer: državna in samoupravna (občinska) podjetja, zadružništvo ter delavsko delni čar- stvo. Se pravi o tistih oblikah gospodarske pobude, o katerih so sodobniki menili, da lahko zagotovijo skla- dno sožitje interesov dela in kapitala. Podjetjem v državni lasti priznava dolo čen pomen, ker ponudijo zaposlitev množici delavcev in ker država tudi poskrbi, da se v takih podjetjih ne razvija delavski “radikalizem”. Takoj za tem pa opozori, da ve č svetlih plati ni mogo če najti, saj so tovrstna podjetja z izjemo monopolov dale č od pri čakovane in zadovoljive stopnje rentabilnosti. Tudi za ob činska komercialna pridobitna podjetja ne najde ravno veliko dobrih besed. Stvarnost ga je prepri čevala, da so bile tovrstne ustanove v svojem poslovanju predvsem pasivne, namesto da bi bile zaradi podeljenih privilegijev ali celo monopolne pozicije visoko aktivne. Vzrok naj bi bil v zasnovi teh podjetij, ker ni bil v ospredju podjetniški, temve č fiskalni vidik, da bi ob čine s pove čanjem lastnih dohodkov zmanjšale javna bremena. Zato ga tudi ni presene čala ne ravno redka praksa, da so se cene pri takih podjetjih gibale v skladu s proračunskimi potrebami ob čin, ne pa po socialnih ali gospodarskih momentih. To so bile ugotovitve, pri tolma čenju vzrokov takega stanja v državnih in ob činskih podjetijih pa je Gram- pov čan izpostavil svojo temeljno tezo. Vzrok prav ni č ro- žnatih razmer je name č videl v prepre čevanju sproš ča- nja individualnega duha v teh podjetjih. Po svoji zasnovi so bila strogo hierarhi čna, delovni proces in odnosi med zaposlenimi so bili skorajda do zadnjega predpisani. Vsemu skupaj pa se je pridruževalo še slabo vodenje in upravljanje takih podjetij zaradi privilegiranega položa- ja v primerjavi s povsem zasebnimi podjetji. Glede na tovrstno argumentacijo niso presenetljive njegove ostre besede: “Tako se pa z današnjim sistemom ugonablja ne le vsaka iniciativnost in ambicija, ampak se ubija tudi interes in volja zadnjemu delavcu, ki dela samo to kar mu je predpisano. Da pa so ti predpisi kar najbolj mnogoštevilni, zato že poskrbi uprava. Delavec nima za 285 ČAS KRIZE eventuelno lastno iniciativnost nikake nagrade. Zato je tudi njegov privatni interes na vsemu le tolik, v kolikor mora paziti, samo paziti, da njegova služba ne bo izzva- la graje pri neposrednih predstojnikih, kjer bi mu samo to moglo škodovati.” 492 Kakšno pa je bilo Grampov čanovo videnje zadru- žništva, ki ga je zlasti katoliška gospodarsko-socialna doktrina predvidela kot temeljni vzvod nameravane so- cializacije gospodarstva, kjer bi zaradi vzajemnostne podlage in samopomo či prenehala konfliktnost družbe- nih in gospodarskih interesov? Tudi to hotenje Gram- pov čan zavrne kot iluzorno, kajti zadružništvo naj se v prvi vrsti ne bi razvijalo iz stvarnih potreb, temve č je bi- lo poglavitno gibalo strankarski interes. Trdno je zago- varjal stališ če, da zadružništvo ni in tudi ne more zago- toviti temeljne zahteve, to je enakosti in enakopravnosti članstva v pravicah in dolžnostih, kar naj bi “demokra- tiziralo ekonomijo”. Dokaze za svoje trditve najde v za- snovi zadružništva, v razli čnih ustrojih in volilnih siste- mih, ki so dolo čali medsebojne odnose zadružnikov. 493 Grampovčan je bil prepri čan, da “ne gre tu za enakost, ako je ve čina izena čena v brezvplivnosti na upravo in sodelovanje, ako manjšina z volilnimi sistemi majorizira večine!” in hkrati pribije: “V teoriji se da enakost pred- postavljati, a v praksi je stvar druga čna.” Kljub drugač- nemu hotenju in poudarjanju zadružnih protagonistov je Grampov čan neomajen v stališ ču, da zadružništvo ne more niti omiliti, kaj šele odpraviti nasprotja med delom kapitalom. Prav tako zadružništvo ne more biti vzvod za demokratizacijo družbe in gospodarskega življenja. “Ti- sti, ki vidijo na čin rešitve samo v tem, delajo socijalnosti silo.” Vse to zaradi po Grampov čanu sila enostavnega razloga, ker so tudi razli čne zadružne oblike – predvsem kreditne in proizvodne zadruge – v svojem bistvu glede na razmerja med zadružniki ravno tako kapitalisti čne kakor druga zasebna podjetja. V njegovem prepri čanju so ga utrjevali tudi številni pojavi preoblikovanja zadrug v klasi čne delniške družbe, resda bolj v tujini kakor na 492 Ravno tam, str. 55–56, 59–60. 493 Lazarevi ć, Zadružništvo v Sloveniji, str. 12–19. 286 doma čem prizoriš ču, kjer je to bil bolj redek pojav. 494 Njegov sklep pa se je glasil: “Zadružništvo v korenini, kapitalizem v deblu.” 495 Povsem nedosledno bi bilo, če bi Grampov čan – na podlagi duha, ki preveva njegovo razpravo – priznaval ekonomsko in socialno upravi čenost delavskega delni- čarstva. Nasprotuje mu ne, vendar opozarja na temeljno razliko interesov med delavcem in podjetnikom. Delav- ci po njegovem prvenstveno ne vidijo interesa podjetja kot celote, temve č predvsem svoj lastni interes. Zaradi tega Grampov čan opozarja na stvarno nevarnost, da v taki obliki kolektivne lastnine proizvodnih sredstev – s katero naj bi razlastili kapitaliste – vedno prevlada hote- nje po delitvi ustvarjenega dohodka, ne pa po njegovem pove čevanju. “Delavec po ve čini no če imeti rezerve ka- pitala, ampak jih ho če razdeliti, da doseže svoj netto in- teres.” Če pa v podjetjih v ve činski delavski lasti vsemu navkljub pride do pove čevanja rentabilnosti, pa tega ni pripisovati delavskemu lastništvu, temve č dejstvu spre- membe delavske miselnosti, ki prevzame podjetniške/ kapitalisti čne vzorce. S tem miselnim obratom pa se de- lavci delni čarji v svojem ravnanju in obnašanju izena či- jo s tistimi, proti katerim naj bi bil institut delavskega delni čarstva tudi uperjen. Grampovčan tako zatrdi, da socializacije in kolekti- vizacije gospodarjenja ni mogo če izvesti niti z zadružni- štvom niti z delavskim delni čarstvom, ker morata obe razli čici prevzemati kapitalisti čne vzorce, če želita ure- sni čiti ekonomski obstoj. Na to izhodiš čno nasprotje, ko teorije in lepih želja stvarnost empiri čno ni potrjevala, opozarja privržence s prispodobo o mešanju “vode in ognja”. 496 V zaklju čku analize Grampov čanovih naziranj o aktualnih vprašanjih gospodarske ureditve njegovega časa moramo izpostaviti, da je bil tudi sam prepri čan, 494 Izmed doma čih, resnici na ljubo redkih primerov naj omenimo dve kreditni za- drugi, in sicer celjsko posojilnico in murskosoboško obrtno kreditno zadrugo, ki sta se po prvi svetovni vojni – celjska tik po njej, murskosoboška pa nekoliko kasneje – preoblikovali v ban čni delniški družbi, tako da so se zadružni deleži spremenili v delnice. 495 Grampov čan, Opasnost dekadence, str. 56, 60–61. 496 Ravno tam, str. 62. 287 ČAS KRIZE da mora priti do reforme gospodarske ureditve, ki bi prinesla tudi izboljšanje socialnih razmer ve čine prebi- valstva. Predstavljene poti so se mu zdele napa čne iz enega samega vzroka. Vse po vrsti so zanikale pomen zasebne podjetnosti, individualni duh posameznika in njegovo pridobitniško željo, ki je po njegovem trdnem prepri čanju gibalo gospodarskega napredka, so vse pre- več utesnjevale, v skrajnih razli čicah pa tudi onemogo- čale. Končni rezultat bi bila gospodarska in vsakršna druga pasivnost posameznika. To pa bi bila za družbo kot celoto neizmerna potrata in izguba razpoložljivih človeških potencialov, ker posameznikove pasivnosti ni mogo če odpraviti z nobenim prisilnim ukrepom. Gram- pov čanova teza bi se torej glasila, da je družbena in go- spodarska reforma zaželena, vendar mora ostati v me- jah, da ne bo ovirala gospodarske pobude posameznika, ker popolne gospodarske in socialne pravi čnosti ni mo- žno dose či. Država naj bi vzpostavila tako ureditev, da bi se individualna podjetniška pobuda sproš čala tako v korist družbe kot celote kakor tudi posameznika, kar bi privedlo do sožitja razli čnih gospodarskih in socialnih interesov. Tudi Otmarju Pehaniju, ban čniku iz Ljubljane, je kriza predstavljala intelektualni izziv, ki ga je precej za- posloval. Rezultate svojega razmišljanja je strnil v bro- šuri z naslovom “Proti anarhiji v gospodarstvu”, ki jo je tudi sam založil. Bolj kakor naslov je zanimiv pod- naslov, ki kaže, s kako širokim zamahom se je Pehani lotil obravnave krize. Podnaslov se namre č glasi “Go- spodarska in sociološka študija s posebnim ozirom na sodobno krizo človeka, njegovega gospodarstva, družbe, kulture, civilizacije in duha”. Osnovno, rde čo nit, ki po- vezuje devet poglavij v časovnem razponu od predzgodo- vinske dobe do časa izdaje knjige, jeseni 1932, je podal kar sam, ko je zapisal: “Obstoj in napredek človeškega rodu slonita na stalnem zmagovanju človeka nad mrtvo gmoto narave; pogoj za zmago je, da je človeštvo v svojih glavnih predstavnikih, dela in kapitala, složno; če se ta dva med seboj borita, je njih nesloga v vsakem slu čaju poraz človeka.” 497 Kot osnovno izhodiš če je torej izposta- 497 Pehani, Proti anarhiji v gospodarstvu, str. 2. 288 vljal zložen in skladen gospodarski razvoj, kjer morajo biti v usklajenem ravnovesju razli čni gospodarsko-poli- ti čni dejavniki in interesi. Pod vtisom krize, pojmuje jo kot razpotje razli čnih smeri, Pehani pred bralce razgrne štiri realne možno- sti, ki vsaka zase obetajo preseganje obstoje čega stanja: absolutni liberalizem (“liberalna gospodarska anarhija s stalno rasto čo krizo”), komunizem (“medsebojno suženj- stvo skrajne levice”), relativni liberalizem (“sporazum med delom in kapitalom”) ter “pasivne nepristranosti ali nezna čajnega posvetnega brezverstva”. Kriteriji, ki naj bi dolo čali posameznikovo odlo čitev, pa so bili po Peha- niju povsem človeške narave: “Katero izmed navedenih stališ č kdo zavzame, je znak ali njegovega roparskega barbarstva, ali slepega fanatizma, ali pa kulture, razu- ma, zna čaja in tudi – srca.” Za opredelitev temeljnih zna čilnosti posameznih gospodarsko-sistemskih možnosti uporablja merilo od- nosa med delom in kapitalom. Tako za absolutni libe- ralizem, ki ga pripisuje skrajni desnici, zapiše, da gre pri takem ustroju gospodarske ureditve za uzakonje- no zmago kapitala, kar mu pomeni poraz dela in s tem tudi človeka. Nasprotni pol najde v komunizmu, ki ga je uveljavljala skrajna levica. Komunizem se Pehaniju kaže kot diktatura dela nad kapitalom, torej obratno kot v sistemu absolutnega liberalizma. V kon čnem tu- di komunizem pomeni poraz človeka. 498 Pehani trdi, da je osnovna pomanjkljivost obeh sistemov v necelovitem upoštevanju osnovnih determinant človeškega zna čaja. In sicer: “naravni čut in zahteva po socialni pravi čnosti, naravni individualni egoizem in individualna razli čnost naravnih talentov in okusov”. Gospodarski sistem, ki ne upošteva teh osnovnih zna čilnosti človeškega zna čaja v pravem sorazmerju, po Pehaniju dolgoro čno ne more upravi čiti svojega obstoja. Tako zanj ne absolutni liberalizem ne komunizem dol- goro čno ne moreta zagotoviti stabilnega in skladnega gospodarskega, a tudi družbenega razvoja, kajti abso- lutni liberalizem prezira na čelo socialne pravi čnosti, ko- munizem pa že v zasnovi izlo ča človeško željo po prido- 498 Ravno tam, str. 85, 103. 289 ČAS KRIZE bivanju in lastnini ter “ignorira” individualne človeške razlike v sposobnostih, nagnjenjih in okusih. Preziranje dolo čenih determinant človeškega zna- čaja že v izhodiš čni sistemski zasnovi vnaša v vsakda- nje gospodarsko življenje številna nasprotja in nape- tosti, ki se v kon čnem obrnejo proti sami gospodarski ureditvi. Tako absolutni liberalizem nenehno ogrožajo velike socialne napetosti – “vihar užaljene socialne pra- vi čnosti”. Na drugi strani pa ima tudi komunizem že v svoji zasnovi vgrajeno temeljno hibo, ki mu onemogo- ča trajnejši uspeh (“ta, nova hiša nikdar ne bo dosegla potrebne solidnosti in koristne uporabljivosti za člove- ka”). Pehani v tem primeru trdi, da poenotenje družbe nenehno hromi uspešnost komunisti čnega modela za- radi trajno konfliktnega razmerja med individualnostjo in kolektivnostjo –”gospodarska zgradba komunizma se stalno maje in jo kon čno mora porušiti vihar odstavlje- nega individualnega egoizma”. Pehani ostro okrca privržence tako absolutnega li- beralizma kot nosilce komunisti čnih idej. Opredeli jih kot “fanatike”, ki naj bi jih vodila “nagonska strast”. In ravno fanatizem naj bi bil tisti, ki naj bi jim zastiral o či, da niso mogli uvideti pogubnih posledic v gospo- darskem življenju. V zaklju čku kategorično zatrdi: “Ko- ristnega uspeha se ne doseže s samim fanatizmom, am- pak z – razumom.” 499 Razumska pot v gospodarstvu pa je Pehaniju bila samo tista, ki bi slonela na priznavanju in uveljavljanju individualne gospodarske pobude, vendar tako omeje- ne, da bi bila zagotovljena socialna pravi čnost. Preure- ditev aktualne gospodarske ureditve ne bi ustvarila pov- sem nove ureditve, temve č bi z odpravo najbolj kri čečih nasprotij le reformirali obstoje či “absolutni liberalizem”. To je razvidno že iz imena, ki nam ga ponuja Pehani za tovrstni gospodarski sistem; uporablja namre č izraze “reformirani, relativni ali socialni liberalizem”. Pri raz- mišljanju o poteh preureditve gospodarskega življenja je Pehani prestopil narodno-gospodarske bregove, kajti kriza ni bila omejena le na eno ali ve č držav, temve č je bila globalna. Od tod njegovo trdno prepri čanje, da 499 Ravno tam, str. 83–84. 290 je tudi rešitev mogo ča le na svetovni ravni. Zaradi po- vezanosti in soodvisnosti sicer razli čnih gospodarskih obmo čij je iskal izhod iz krize v enotnem ukrepanju, da bi dosegli sorazmerno “stalno število zaposlenih ljudi vsega sveta s kar najve čjo pla čo”. Pehani pa ni ostal samo na deklarativni ravni, am- pak je pripravil tudi “navodila za uporabo”, ki so za te- danji čas zanesljivo zvenela zelo utopi čno, v današnjem času pa nekoliko manj. Namenil se je namre č organizi- rati “svetovno republiko dela in kapitala”, v kateri bi bi- lo gospodarsko življenje na črtovano s številnimi pravili, ki bi dolo čala pogoje gospodarjenja. Pehani bi svet po- vezal v enotni gospodarski prostor, kjer bi po možnosti imeli le eno merilo vrednosti, to je enotno valuto, zaže- len pa bi bil tudi enotni jezik, primeren se mu je zdel esperanto. Ravno tako pa bi v svetovnem merilu moralo biti izvedeno enotno socialno (“nezgodno, bolniško in starostno”) zavarovanje vseh zaposlenih, da izostanek tovrstnega zavarovanja ne bi predstavljal nelojalne kon- kurence. Enotnost sveta je Pehaniju narekovala, da se je opredelil tudi za zahtevo, da morajo biti ne glede na dr- žavo pogoji dela podobni, če že ne enaki, delovni čas pa bi nujno moral biti povsod enak. Samoumevno mu je bilo, da naj bi bilo tudi delo približno enako ovre- dnoteno, eksisten čni minimum bi moral biti enak ne glede na državo. Povsem enako stališ če je ubral tudi na podjetniški ravni, kjer je bil prepri čan, da morajo biti tudi pogoji gospodarjenja enaki za vse, ne glede na kraj udejstvovanja. Zato je terjal odpravo vseh carin in dru- gih zaš čitnih mehanizmov, ki so ovirali prost pretok bla- ga in storitev, prepovedano naj bi bilo tudi kakršnokoli podpiranje podjetniške pobude na državnem ali lokal- nem nivoju. Znotraj tako zastavljenih okvirov naj bi se individualna podjetniška pobuda sproš čala neovirano, kajti posameznikov gospodarski interes se mu je zdel najbolj merodajen. Tudi problema brezposelnosti oziroma njenega od- pravljanja se je Pehani lotil v enaki dimenziji. Delav- ce bi organizirano prerazporejal v skladu s potrebami, pri čemer bi države gostiteljice morale tem gostujo čim delavcem zagotoviti enake ekonomsko-socialne pravice 291 ČAS KRIZE kakor svojim državljanom, pri čemer je izrecno izvzemal podelitev politi čnih pravic. V svojih “navodilih za uporabo” je Pehani mislil tu- di na kmete in zaposlene ženske. Trajno rešitev kmetij- skih tegob in zagat je videl v uvajanju sistema dolo čanja kmetijskih cen, ki bi se morale uravnavati glede na pro- izvodne stroške najmanjših kmetij. Da pa ob tem ne bi večji kmetje in veleposestniki “neupravi čeno” bogateli, bi jih Pehani posebej in še dodatno obdav čil, da bi bila mali kmet in veleposestnik na trgu izena čena. Tudi pri obravnavi zaposlovanja žensk je bil Pehani precej samosvoj, najraje bi jih zadržal v okrilju doma. Menil je, da je zaposlovanje žensk dopustno le izjemo- ma znotraj države, nikakor pa ne v tujini. Izjemoma le takrat, če so za dolo čena opravila res bolj ustrezna od moških, vendar pa ženske ne bi smele zasedati ve č kot dvajsetino razpoložljivih delovnih mest v vsaki državi. Če Pehani ni želel med zaposlenimi videti žensk, pa je bil prepri čan, da morajo biti ob zaposlitvi glede pogojev de- la, pla č in delovnega časa povsem izenačene z moškimi. Pehani je v skladu s svojim idealizmom verjel v veli- ko moč sporazumevanja, saj je predvidel, da bi svetovna gospodarska preureditev potekala preko Mednarodnega urada za delo, kjer naj bi se usklajevali zastopniki dela in kapitala, organizirani v ustrezne “delojemalske sin- dikate” in “delodajalske kartele” tako na državni kakor tudi na mednarodni ravni. Obe združenji bi usklajevali obseg proizvodnje, zaposlenosti in cene. Tako zastavljen sistem je seveda zastavljal vprašanje nadzora, nujno bi bilo nadzirati, koliko bi države uresni čevale dogovorje- no. Najustreznejša bi bila enotna svetovna oblast, ven- dar je bila to tudi za Pehanija preve č drzna ideja. Če ena od držav ali regij ne bi spoštovala dogovorjenega, bi preostale države kršiteljico morale izklju čiti iz svo- jega kroga, jo z dosledno blokado na ekonomskem po- dro čju izlo čiti iz svoje dogovorne skupnosti, “prepusti se jih njih lastnemu notranjemu pokolju med delom in kapitalom”. Enake obravnave bi bile deležne tudi druge države, ki ne bi pristopile k novi svetovni gospodarski ureditvi. Iz Pehanijevega pisanja je razvidno, da je “sve- tovno republiko dela in kapitala” snoval z upoštevanjem evropsko-ameriškega sveta. In ta svet je želel tudi obva- 292 rovati, kakor je sam dejal, pred “ekspanzivno rumeno in črno raso” in “poplavo njih cenenega dela”. Če ne bi bilo mogo če dose či sporazuma, da bi se držali enotnih pravil, bi morali biti njihovi izdelki pri vstopanju na trg “svetovne republike” obremenjeni s posebnimi carinski- mi dajatvami. Kakšne pa bi bile koristi od članstva v Pehanijevi “svetovni republiki dela in kapitala”? Spremenjena ureditev gospodarskega življenja s poenoteno delovnopravno zakonodajo bi omogo čila zdravo tekmovalnost na trgu, odlo čali bi le sposobnost podjetnikov in kvaliteta izdelkov. Nižanje delavskih pla č in odsotnost socialno-varstvenega sistema ne bi bila ve č zagotovilo uspeha na trgu. Ureditev socialnega vpraša- nja in dvig pla č bi so časno odstranila vzroke delavske- ga nezadovoljstva, prenehal bi za Pehanija pogubni ra- zredni boj. Dvig delavskih pla č in kme čkih dohodkov bi vplival na rast povpraševanja, kar bi na drugi strani spodbujalo podjetniško pobudo. Spremenjena gospo- darska ureditev bi tako prinesla ravnovesje sicer razli č- nih parcialnih interesov razli čnih družbenih slojev, ki bi jih bilo mogo če usklajevati v odvisnosti od vsakokra- tnih potreb. Omogo čen bi bil uravnotežen gospodarski in socialni razvoj, ker bi tudi individualna gospodarska pobuda ne bi bila toliko omejena, da bi posamezniki izgubili lasten gospodarski interes. 500 Otmar Pehani je bil pronicljiv opazovalec svojega življenjskega okolja. Gospodarski in socialni problemi njegovega časa so mu bili ve č kot razvidni, jasno se je zavedal, da rešitev iz kriznih razmer ni mogo če iskati, kaj šele najti v ideologiji in gospodarski praksi doteda- njega liberalizma. Prav tako ne v drugih gospodarsko- socialnih doktrinah, zlasti ne komunisti čni, ker ne pri- znava individualnosti človeka in njegove pridobitniške želje. Vendar pa je kljub trezni presoji aktualnih razmer v iskanju poti zašel v velik idealizem. Resda ni terjal korenite spremembe gospodarske ureditve; nasprotno, želel jo je spremeniti samo v toliko, da bi odpravil naj- bolj izstopajo ča družbena nasprotja z zmanjšanjem so- cialnih razlik. Ob tem pa je želel z rahlimi omejitvami 500 Ravno tam, str. 60–72. 293 ČAS KRIZE pustiti prosto pot individualni gospodarski pobudi. Nje- gov idealizem je najbolj kri čeč pri snovanju enotnega svetovnega gospodarskega mehanizma, za katerega je bil prepri čan, da bo po vzpostavitvi deloval sam po sebi (“Pred dosedaj poznanimi sistemi ima gornji na črt še to prednost, da bi mehani čno deloval na odstranjenju vsa- ke večje socialne napetosti in naš gospodarski kotel ne bi ve č prihajal v nevarnost, da se razpo či” 501 ). Prepri čan je bil, da druga pot kakor povezovanje in usklajevanje na svetovni ravni ne more zagotoviti izhoda iz krize. Pre- soja takih stališ č z današnjimi izkušnjami sicer ni prav ni č idealisti čna. Za tedanji čas, ko je bila vsaka država prepuš čena sama sebi in iskanju lastne poti iz krize, pa je nedvomno bila. Vendar je bil Pehani takim dej- stvom navkljub neomajen v prepri čanju, da bodo nje- gove ideje prej ko slej deležne splošnega odobravanja in sprejemanja. “Vladam vseh držav mora postati jasno, da vrše danes nesmiselno Sisifovo delo, da s politi čnimi, finančnimi in liberalno-gospodarskimi ukrepi kaoti čne- ga državnega in medržavnega gospodarskega stanja ni mogo če rešiti, da z razvozlavanjem ne gre, temve č da je treba vozel presekati, da pride na njegovo mesto boljši, najbolje tak, ki se da regulirati po vsakokratnih razme- rah in potrebah. Pobuda za to bo od vlad seveda težko prišla in tako bo treba dati gospodom, ki po naro čilu mednarodnega velekapitala vladajo svetu, pa č povod za ukrepanje v tej smeri. Treba se bo oglasiti, ker morajo narodi zase sami skrbeti, ministri pa le izvršujejo voljo močnejšega... Vsekakor ima tedaj vsak narod v najve čji meri sam svojo usodo v rokah, vsi narodi pa svetovno- gospodarski in družabni red. Kakršni sistem pa člove- štvo zasluži, takega pa ima in z njim dobro ali pa slabo izhaja.” 502 501 Ravno tam, str. 66. 502 Ravno tam, str. 71–72. 294 V času po prvi svetovni vojni je na evropske in ame- riške trge vedno bolj za čelo prodirati japonsko blago, ki je pri odjemalcih zaradi razli čnih vzrokov že zaznavno izpodrivalo izdelke doma če industrije. Problem je s sta- liš ča evropskih in ameriških proizvajalcev postal pere č med veliko gospodarsko krizo, ko je kupna moč prebi- valstva silno upadla, s tem pa tudi povpraševanje. Tej upadajo či kupni mo či pa so Japonci znali stre či. Tovr- stni tok dogodkov je za ve čino, za posve čene pa nika- kor ne, predstavljal precejšnje presene čenje. Duha te presene čenosti nam ponazarja naslednja izjava: “ Če bi pred (prvo) svetovno vojno kdo rekel, da bodo Japonci na lastnih ladjah vozili v Indijo, Egipt i. dr. in celo v Evropo japonsko blago in ga tu z uspehom prodajali, vsak bi se mu smejal. Danes se pa Evropci ni č ve č ne smejejo, temve č se za ušesi praskajo in se vprašujejo, kako je to mogo če.” 503 Da skrb, ki je prevevala evropske industrialce, ven- darle ni bila povsem odve č, so pri čali številni zapisi v zahodnoevropskem časopisju o izjemno nizkih cenah japonskega blaga. Tako so Japonci npr. ponujali “na drobno nogavice po dva dinarja, na debelo devetkosni kavni servis iz visokokakovostnega porcelana po 26 di- narjev itd. V Švici, deželi ur, prodajajo Japonci ure po kilogramih, 120 dinarjev 1 kilogram! V Avstriji dobiš japonski nalivnik z zlatim peresom za 16 dinarjev! V 503 Trgovski tovariš št. 1–2/1934, str. 25. Rižev standard proti mesnemu standardu 295 ČAS KRIZE Rimu se prodaja japonska naravna in umetna svila ta- ko poceni, da so pri čeli italijanski industrijci temeljite protiodredbe, itd.” 504 Odmevi tega japoskega gospodarskega prodiranja v evropski prostor so zašli, s povzemanjem zapisov, član- kov, reportaž iz zahodnoevropskega tiska in s tem podo- življanjem tujih izkušenj, tudi v slovenski medijski svet in tako tudi med slovenske bralce. Namen pisca člankov o japonskem gospodarstvu, ki jih bomo v nadaljevanju uporabljali, to je gospodarskega geografa Vinka Šarabo- na, nikakor ni bil ustvarjanje kakršne koli stereotipne podobe. Nasprotno, njegove spise odlikujejo kriti čnost, primerjava evropskih in japonskih argumentov in pred- vsem izpostavljanje dejstva, da gre pri japonskem go- spodarstvu za drug svet, z druga čnimi vrednotami in druga čnim videnjem sveta, kar je imelo posledice tudi v gospodarskem življenju. Kljub temu pa lahko iz dru- gih virov, npr. iz Trgovsko-gospodarskega leksikona 505 kot zna čilnosti japonskega gospodarstva, zlasti njego- ve konkuren čne sposobnosti, zasledimo povsem enake elemente podobe japonskega gospodarstva, ki jih je Ša- rabon predstavljal z uravnoteženim pristopom. Šarabonovi članki zaradi analiti čno-pojasnjevalne zasnove niso mogli bistveno pripomo či k ustvarjanju klišejske podobe o japonskem gospodarstvu. Te član- ke bomo izrabili zato, da iz njih izluš čimo posamezne sestavne dele stereotipne podobe japonskega gospo- darstva, ki se je uveljavljala tudi med Slovenci. Uvelja- vljala pa se je na podlagi tujega videnja o japonskem gospodarstvu, o njegovi ekspanziji in prete čih nevarno- stih za evropsko industrijo in s tem tudi za slovensko. Kot dodatno prete čo nevarnost pa so v svetu, ki se je kljub medsebojni oddaljenosti – z razvojem prometnih sredstev in kapitalskih tokov, to je z vzpostavljanjem prometne in finan čne logistike – po časi zbliževal in z ne- gotovimi koraki stopal po poti globalizacije, k Japoncem prištevali še druge azijske etni čne skupine – Kitajce, In- dijce, Malajce. V perspektivi so jih zaradi napredujo če industrializacije videli kot bodo če neljube tekmece. Od 504 Trgovski tovariš št. 6–7/1934, str. 123. 505 Nemo, Trgovsko-gospodarski leksikon 1, str. 492–493. 296 tod svareči vzkliki “rumena trgovina grozi”, od tod tudi izrek “riževi standard proti mesnemu standardu”, ki je v času pred drugo svetovno vojno na simboli čni ravni opredeljeval gospodarski boj dveh kulturnih krogov, 506 dveh filozofij gospodarskega razvoja in razli čnih pou- darkov v njem. Pri vsem skupaj je zanimivo dejstvo, da je pred drugo svetovno vojno vzpostavljeni silno posplo- šujo č stereotip o japonskem gospodarstvu, v skladu z zakonitostjo življenja tovrstnih predstav in v pravem iz- virnem grškem pomenu, bil prisoten med Slovenci tudi v kasnejših obdobjih, ne nazadnje pa živi med nami tudi v današnjih dneh. Da Slovenci, razen posameznikov, niso mogli sami ob čutiti “japonske nevarnosti”, nam pri ča tudi obseg tr- govinske menjave z Japonsko, kajti gospodarskega so- delovanja med slovenskim in japonskim gospodarstvom v času pred drugo svetovno vojno prakti čno ni bilo. Pa tudi Jugoslavija, v okvir katere je sodila Slovenija, je imela zanemarljivo trgovinsko menjavo z Japonsko, kljub trgovinskemu sporazumu, ki je bil sklenjen 16. novembra 1923 in je stopil v veljavo po obojestranskih ratifikacijah poldrugo leto kasneje, se pravi aprila 1925. Sporazum je bil sklenjen za nedolo čen čas, pri čemer je bil dolo čen polletni odpovedni rok. 507 Kljub sistemski meddržavni ureditvi trgovinskih odnosov pa na izvozni strani v zbirnih jugoslovanskih statistikah japonskih odjemalcev ne najdemo. Japonska je bila verjetno uvr- ščena v rubriko druge dežele, ki so v skupnem jugo- slovanskem izvozu dosegale malenkostni delež – v letu 1935 le 3,34 %. 508 Zaradi tega dejstva ne smemo skle- pati, da jugoslovansko gospodarstvo ni prav ni č izvažalo na Japonsko. Kakšna malenkost bi se zagotovo našla, sodelovanje je obstajalo vsaj na neki zelo nizki ravni, vendar ga statistika ni prikazovala oziroma zaznala, ker je potekalo prek drugih dežel, prek posrednikov. Če pri izvozni strani trgovinske bilance ne najdemo potrditve jugoslovanskega izvoza na Japonsko, pa nam uvozna plat pri ča o obstoje čem in naraš čajo čem obsegu me- 506 Trgovski tovariš, št. 3–4/1934, str. 55. 507 Die Wirtschaft Jugoslaviens, str. 86. 508 Ravno tam, str. 79. 297 ČAS KRIZE njave. Pri tem je zanimivo, da je japonski izvoz v Jugo- slavijo v prvi polovici tridesetih let, se pravi med veliko gospodarsko krizo, stalno naraš čal. Japonski delež v jugoslovanskem uvozu je bil sicer v skupni vsoti maj- hen, vendar je v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi partnerji iz leta v leto skokovito naraš čal, o čemer pri- čata spodnja diagrama, s kombinacijo podatkov pa tudi njima slede ča preglednica. 509 Ravno tam, str. 80. 510 Ravno tam. Diagram št. 20: Gibanje japonskega deleža (%) v skupni vsoti jugoslovanskega uvoza v letih 1930 –1935 509 Diagram št. 21: Gibanje japonskega izvoza v Jugoslavijo v tiso čih dinarjev v letih 1930–1935 510 298 Diagrama kažeta, da je japonski delež v jugoslovan- skem uvozu nenehno naraš čal. Od malenkostne, prak- ti čno zanemarljive menjave v letu 1930 tako pri deležu kot po vsoti se je sredi tridesetih let japonski delež že približal odstotku skupnega obsega jugoslovanskega uvoza. To je bilo resda malo, tako za Japonsko kot tu- di za Jugoslavijo, vendar pa ob upoštevanju izhodiš ča predstavlja izjemno rast. Gibanje japonskega izvoza v Jugoslavijo v prvi polovici tridesetih let nam pri ča o tem, da evropski gospodarski tokovi in zna čilnosti niso zaobšli Jugoslavije tudi v tem pogledu. Ko opazujemo stopnje rasti japonskega izvoza v Jugoslavijo, vidimo, da ni naraščal enakomerno, k čemur so pripomogli raz- li čni dejavniki, najpogosteje strukturni premiki v jugo- slovanskem uvozu, ki so se spreminjali iz leta v leto. Japonski izvoz v Jugoslavijo je pri čel naglo naraš čati z letom 1933, do leta 1935 se je na letni ravni v povpre čju pove čeval za 158 %. Pri opazovanju vrednosti uvoženih japonskih izdel- kov so gibanja za odtenek druga čna. Če pri deležu bele- žimo nenehno rast, pa pri obsegu vrednosti opazimo v letu 1932 precejšen upad, kar niti ni presenetljivo, saj je bilo to leto najhujše devizne krize v Jugoslaviji, hkrati pa je zaradi tega v tem letu upadel obseg in s tem tudi vrednosti jugoslovanskega uvoza, saj se je zmanjšal tudi izvoz. Po tem letu so jugoslovanski uvozniki iz leta v leto čedalje ve č kupovali pri Japoncih. Stopnje rasti so tudi v tem primeru izjemno velike, nekoliko celo presegajo rast gibanja deleža, na povpre čni ravni so prinesle letne prirastke v višini 180 %. Leto 1935 je o čitno predsta- vljalo vrhunec, kajti že v letu 1936 je upadel japonski delež v skupni vsoti jugoslovanskega uvoza. Padec kljub pove čanju obsega vrednosti jugoslovanskega uvoza ni bil samo relativen, znižal se je za ve č kot tretjino, tem- več tudi stvaren, kajti vrednost uvoženega japonskega blaga se je znižala za približno petino. 511 Vsekakor bi bi- lo zanimivo poznati tudi strukturo japonskega blaga, ki je prispelo v državo, vendar nam zbirni podatki to plat zamol čujejo. Prav ni č pa ne bomo zgrešili, če zapiše- mo, da so tudi jugoslovanski uvozniki sledili evropskim 511 Ravno tam. 299 ČAS KRIZE in doma čim potrošnikom ponujali predvsem japonsko blago za široko porabo, ki ga je ob zadovoljivi kakovosti odlikovala zlasti nizka cena. Če se sedaj povrnemo k stereotipu o zna čilnostih japonskega gospodarstva, ki je bil na osnovi statisti čnih podatkov o trgovinskih odnosih ve č kot o čitno vnašan v slovenski prostor brez stvarno utemeljene izkušnje, lahko kot sestavne dele te predstave izpostavimo ne- kaj združujočih in opredeljujo čih elementov ter njihovih utemeljitev. Socialni “dumping” Pod tem so razumeli delovne razmere v japonski industriji, ki so se bistveno razlikovale od evropskih ali ameriških zgledov. Zna čilnost je bila nizka cena delov- ne sile. V primerjavi z evropskimi državami naj bi pla če na Japonskem krepko zaostajale. V tekstilni industriji, kjer je bila Japonska izjemno konkuren čna, naj bi bi- le tedenske mezde na Japonskem npr. celo za štirikrat nižje. Vendar je bil to relativen zaostanek, dejanska raz- lika je bila ve čja, kajti japonski delavci so v enem tednu delali 60 ur, evropski pa 48. A tudi to razmerje je treba še naprej relativizirati, saj je bila struktura delovne si- le na Japonskem druga čna kot v evropskih deželah. V industriji je namre č prevladovala ženska delovna sila, med industrijskim delavstvom je bilo kar 60 % žensk. Zelo je izstopala tekstilna industrija, kjer je bilo med zaposlenimi celo 80 % žensk, ki so bile povrhu vsega še zelo mlade, kar petina ni imela niti 16 let. Hkrati pa so imele krepko nižje pla če kot njihovi moški rojaki, dosegale naj bi le tretjino njihove povpre čne ravni. Po- dobno, a z nekoliko druga čnimi razmerji naj bi bilo tudi v drugih panogah. Odve č je tudi opozorilo, da japonska delovna sila ni bila sindikalno organizirana, niti se ni potegovala za višje mezde. Šarabon se ob navajanju teh podatkov ni spuš čal v kategori čno obsojanje, temve č je ob ugotovitvi razmer stanje skušal razumsko tolma čiti. Ni privolil v vnaprej- šnje sodbe. Razloge je iskal v druga čnem miselnem sve- tu, v druga čnih življenjskih praksah, čeprav se je zave- 300 dal, da imajo japonski delavci dejansko nižjo življenjsko raven kot evropski. Odgovor je našel v posplošujo čem dejstvu, da so Japonci že po naravi preprosti in skro- mni, zmerni in z malim zadovoljni. 512 V okvir socialne- ga “dumpinga” so uvrš čali tudi neizoblikovan socialno varstveni sistem na Japonskem, tamkajšnji delodajalci niso bili obremenjeni s socialnimi dajatvami. To naj bi bila posledica svojevrstnega patriarhalnega sistema, ki je tudi veljal za enega klju čnih elementov konkuren čne prednosti japonske industrije. Patriarhalni sistem Ta patriarhalni sistem, ki so ga Japonci imeno- vali “kazoku seido”, je bil neke vrste ideologija. Že na izhodiš čni ravni je negiral individualizem, Japonce je združeval v enoten pojem ene same velike družine, po- jem družine pa se je prenašal na nižje enote človeškega udejstvovanja, tudi v podjetja. V tako zastavljenem ide- ološkem okolju pa delodajalec in delojemalec nista mo- gla biti nasprotnika, temve č sta si bila veliko bolj blizu, bila sta neke vrste sodelavca. Vsekakor so bili med nji- ma vzpostavljeni bistveno druga čni odnosi kot v Evropi ali Ameriki. V takih razmerah so imeli japonski delavci pre- cejšnje koristi. Delodajalec je v okviru svojih možnosti denarno prispeval pri veselih ali žalostnih dogodkih v delavčevi družini, v sorazmerno visokih odpravninah pri morebitni odpustitvi z dela, kar naj bi se sicer zelo red- ko dogajalo. Poleg tega so japonski delavci dobivali tudi obilna naturalna pla čila, npr. stanovanje, obleko, hrano in podobno. Povsem v nasprotju z zahodnjaško misel- nostjo so bili delavci deležni tudi posebnih nagrad v so- razmerju z dobi čkom podjetja. Vse to je pripomoglo, da so imeli delodajalci na voljo “prav uslužno delavstvo”. Zaradi tega in ob čutka skupne usode delavci tudi niso terjali skrajševanja delovnega časa in izboljšanja delov- nih razmer, niti uvedbe socialno-varstvenega sistema. Neredki so bili primeri, da so celo delavci sami v pod- 512 Trgovski tovariš, št. 1–2/1934, str. 28–29. 301 ČAS KRIZE jetjih, ki so zašla v težave, predlagali znižanje mezd in brezpla čno nadurno delo, da bi podjetju pomagali na zeleno vejo. Pobude za izboljšanje delovnih razmer naj bi prihajale izklju čno iz ozkih krogov intelektualcev ali pa od vlade same, med delavci naj ne bi imele ve čjega odmeva. Šarabon je ob tem pripomnil, da se razmere vendarle spreminjajo in da se ta idealizirana podoba so- lidarnosti med delavci in delodajalci vendarle podira, o čemer so ga prepri čevali naraš čajo či socialni konflikti. 513 Valutni “dumping” Med bistvene elemente japonske gospodarske pro- dornosti in uspešnega osvajanja tujih trgov so prište- vali tudi siceršnjo podcenjenost nacionalne valute. Vse skupaj pa je bilo podkrepljeno še z uradnim devalva- cijskim drsenjem jena navzdol v primerjavi z drugimi valutami na za četku tridesetih let, ko je jen izgubil kar 60 % predhodne vrednosti. 514 Tako je razvrednoteni jen v kombinaciji z elementi socialnega “dumpinga” in od- sotnostjo socialnih dajatev omogo čal japonskim podje- tnikom proizvodnjo s primerjalno nižjimi stroški, kot so jih imeli tekmeci v drugih deželah, kamor so Japonci v velikih koli činah izvažali blago za široko porabo po za tedanje čase silno nizkih cenah. Organiziranost in u činkovitost Japoncem so tudi pripisovali veliko spretnost in iz- najdljivost, zaradi česar so poleg u činkovite proizvodnje še sistemati čno in usklajeno delovale vladne in podje- tniške strukture, resda bolj na zunanjih kot na notra- njem trgu. Ker so Japonci želeli biti trajno prisotni na tujih trgih, enkratne prodaje jih niso zanimale, so siste- mati čno obdelovali tuja tržiš ča. V posamezne dežele so pošiljali številne delegacije in komisije, ki niso potovale le na vljudnostne obiske, temve č so zbirale tudi relevan- 513 Trgovski tovariš, št. 3–4/1934, str. 53–54. 514 Trgovski tovariš, št. 1–2/1934, str. 27. 302 tne ekonomske podatke. V postopku analize so ti ka- zalci razkrivali potrebe in zmožnosti konkretnih trgov. Na osnovi teh spoznanj so nato prilagajali asortiman izdelkov in cenovno ponudbo. 515 Vse to je bilo podprto z vladno kratko- in dolgoro č- no sistemsko in teko čo gospodarsko politiko, ki je imela prvenstveni cilj pospeševati zunanjo trgovino. Vlada je tako izdatno subvencionirala ladijske prevoznike, da bi izni čila geografsko oddaljenost Japonske od evropskih in ameriških tržiš č. Ravno tako je vlada v tujini naje- mala posojila, da bi okrepila doma či podjetniški sektor in njegovo izvozno naravnanost. Kot slabost japonske- ga izvoznega gospodarstva so poudarjali še nezadostno sposobnost kreditiranja kupcev in nekoliko slabšo kva- liteto izdelkov, 516 vendar so zaradi hitrih sprememb na Japonskem že slutili, da bo Tokio v kratkem postal po- membno finan čno središ če. Japonska naj bi se soraz- merno hitro preobrazila iz posojilojemalca v kreditoda- jalca. O nenehnem kakovostnem napredku japonskih izdelkov pa ni nih če ve č dvomil. 517 Nelojalna konkurenca Japonski industriji so v tedanjem času zamerili tudi metode osvajanja tujih trgov in zlasti prijeme pri izrinjanju tekmecev. Neredko so jo obtoževali nelojal- ne konkurence. Dolžili so jo kraje intelektualne lastni- ne, predvsem uporabe tujih patentov brez dovoljenja nosilca pravic. Tako naj bi Japonci množi čno izvažali ponaredke in brez predsodkov uporabljali tuje blagov- ne znamke, zlasti angleške in nemške. Pri tem naj bi pri povzemanju blagovnih znamk namerno uporabljali drobne pravopisne napake in s tem zbujali vtis o pri- stnosti izdelka. Nadalje naj bi japonski podjetniki zlo- rabljali tudi oznake izvora blaga. Tako naj bi japonsko blago ozna čevali kot angleško ali nemško. Svoje izdel- ke naj bi ozna čevali z besedami “Made in Engdand” ali 515 Trgovski tovariš, št. 8/1934, str. 149. 516 Trgovski tovariš, št. 6–7/1934, str. 127. 517 Trgovski tovariš, št. 8/1934, str. 149. 303 ČAS KRIZE pa “Made in Germeny” namesto England oziroma Ger- many. Pogosta navada pri pridobivanju odjemalcev naj bi bilo ozna čevanje izdelkov s kraticami “A.g.a. made in Germany”, kar je pomenilo “As good as made in Ger- many – ravno tako dobro kot napravljeno v Nem čiji”. 518 Med sredstva nelojalne konkurence so uvrš čali tu- di japonsko navado obdarovanja gostiteljev ali gostov. Resda so bila to drobna in cenena darila, vendar so bila zelo privla čna in mikavna. Drobne geste pozornosti so Japoncem odprle marsikatera vrata, ki bi jim sicer ostala zaprta. Ob ugotovitvi tega dejstva je Šarabon zapisal: “Ta stoletja stara navada se sedaj japonskemu eksportu ime- nitno obnese. Kajti prav s temi majhnimi, skorajda ni č vrednimi izdelki je mogla prodreti Japonska skoz mejne luknjice zunanje trgovine, pri čemer omrežje carinskih določil njenemu eksportu kaj malo škoduje. Tem majh- nim darilnim predmetom je sledilo potem drugo japon- sko blago, najprvo vsi izdelki tekstilne industrije, dalje elektri čne svetilke, gumijevi čevlji in drugo gumijevo bla- go, klobu čevina, igra če, svin čniki itd..., in celo pivo.” 519 Iz sorazmerno redkih zapisov ugotovimo, da je bi- la podoba japonskega gospodarstva v slovenskem tisku pred drugo svetovno vojno shemati čna in posplošujo- ča. Vir spoznavanja japonskega gospodarstva, njegove ekspanzivne mo či ter prodornosti na tujih trgih je bil zahodnoevropski tisk. Tako ni presenetljivo, da so tu- di elementi stereotipa o japonskem gospodarstvu v slo- venskem tisku enaki virom povzemanja. Kot sestavni deli teh posplošujo čih predstav so nastopale naslednje kategorije: socialni in valutni “dumping”, patriarhalni sistem, ki je nadomeš čal socialno-varstveno zakonoda- jo, boljšo organiziranost in u činkovitost japonskega go- spodarstva, tako na podjetniški kot državni ravni, ter nemalokrat tudi nelojalna konkurenca. Tako videnje ja- ponskega gospodarstva pa ni bilo plod lastne izkušnje, temve č se je opiralo na tuje doživljanje. Druga če tudi ni moglo biti, saj je bila raven stikov med jugoslovanskim, v tem okviru tudi slovenskim, in japonskim gospodar- stvom minimalna. 518 Trgovski tovariš, št. 6–7/1934, str. 127; št. 8/1934, str. 150. 519 Trgovski tovariš, št. 1–2/1934, str. 25. Pojavi v času 307 POJAVI V ČASU Ekonomski nacionalizem Ko v histori čno razpravo vpeljemo moment nacio- nalnega gospodarskega interesa, nehote odpremo tudi drugo plat tega pojava in ta se glasi ekonomski naci- onalizem. Kar je za neko skupnost nacionalni interes v gospodarstvu, se v o čeh sosednje skupnosti, torej od zunaj, vidi kot ekonomski nacionalizem. Gre torej za dve plati istega pojava, poimenovanje se razlikuje od iz- hodiš č, politi čnih in ekonomskih. Vsekakor je potrebno že na začetku opredeliti, kaj sploh razumemo pod poj- mom ekonomskega nacionalizma. Naš namen ni pre- izkusiti teoretske geneze in ozadja tega pojava, temve č podati opredelitev, ki je zrasla iz histori čne izkušnje. V tem kontekstu lahko ekonomski nacionalizem opredeli- mo kot idejo, v kateri je v ospredju maksimiranje koristi družbe/naroda kot celote in ne posameznika. Neodvi- snost, narodna enotnost in ekonomsko lastništvo so te- meljni postulati oziroma cilji maksimiranja družbenih/ narodovih koristi. Uresni čevanje teh postulatov gre lah- ko tudi na ra čun koristi posameznika ali ekonomske u činkovitosti. Ekonomski nacionalizem ni samo politi č- no orodje, tudi ni samo protekcionizem, ampak nekaj več. Je kulturni fenomen v smislu vrednostnega kon- cepta, mitov in vzorcev obnašanja. 520 Ekonomski nacionalizem v opredeljeni širini je bil 520 Schultz, The double edged sword of economic nationalism, str. 9–26. Janusova obraza 308 rezultat dolo čenih okoliš čin. V nadaljevanju bomo na- vajali manifestacije in formulacije ekonomskega nacio- nalizma, kakor so bile razpoznane na primeru Srednje in Vzhodne Evrope. Pri tem pa gotovo velja omeniti, da v pojavnosti svojih oblik gotovo ni omejen ali zna čilen le za to geografsko območje. Ekonomski nacionalizem je produkt histori čnih okoliš čin in ne geografskih prosto- rov. Upoštevati pa tudi moramo, da je bil na drugi stra- ni pojav ekonomskega nacionalizma zelo zna čilen za ta prostor od srede 19. stoletja pa vse do druge svetovne vojne, s čimer smo se seznanili v poglavju o srednjee- vropskih prostorih. Shemati čni oris okoliš čin in proce- snih zna čilnosti ekonomskega nacionalizma prikazuje- mo v tabelari čnem pregledu. Tabela 1: Okoliš čine ekonomskega nacionalizma 521 PROBLEM PROCES Revš čina Nerazvitost Podrejenost Obroben položaj in neugodni pogoji menjave Strukturni obrat Transformacija k industrijski družbi Tujerodne (ekonomske) elite Priseljevanje, tuje investicije Že bežen pogled na vzroke in slede če procese pre- pri ča, da je histori čna izkušnja Srednje in Vzhodne Evrope vgrajena v modelsko konstrukcijo. V posame- znih deželah so bili prisotni le nekateri elementi, v ve- činskem delu pa prav vsi. Od druge polovice 19. stoletja smo pri ča intenzivnega prestrukturiranja, ko napre- dujo ča industrializacija v temelju spreminja dotedanja ustaljena družbena, socialna in ideološka razmerja. S prenosom težiš ča gospodarskih dejavnosti s kmetijstva v industrijo, trgovino in druge terciarne panoge kratko- ročno destabilizira obstoje čo gospodarsko, socialno in politi čno strukturo. Socialna in geografska mobilnost prebivalstva proti ve čjim industrijskim središ čem spod- budi socialne, etni čne in politi čne napetosti, nemalo- krat konflikte. V tabeli našteti problemi in procesi so bili med seboj tesno povezani in so tudi pogojevali eden 521 Schultz, Wirtschaftsnationalismus in Ostmitteleuropa, str. 19. 309 POJAVI V ČASU drugega. Manifestacije ekonomskega nacionalizma so bile v na čelu enake, vendar moramo kljub temu lo čiti dve obdobji. Prav gotovo je, glede na razmere, potrebno čas med obema vojnama obravnavati posebej. Tudi ma- nifestacije ekonomskega nacionalizma po prvi svetovni vojni so se prilagodile novi stvarnosti “nacionalnih” dr- žav v Vzhodni Evropi, ko je nastalo 1600 km novih dr- žavnih meja in množica novih nacionalnih ekonomskih obmo čij. 522 Ko govorimo o ekonomskem nacionalizmu, moramo tudi poudariti, da ekonomski nacionalizem ni družbena ali gospodarska ureditev, temve č predvsem ideologija. Kot ideologija je ekonomski nacionalizem imel u činke na ravni percepcij in konstrukcij družbene realnosti in iz tega izvirajo čih strategij in praks družbenega in go- spodarskega razvoja. S stališ ča strategij in praks je po- trebno razlikovati dve ravni, dve pojavni obliki ekonom- skega nacionalizma, zunanjepoliti čno in notranjepoli- ti čno. 523 Vpeljava navedene distinkcije je nujna, saj tako pride do izraza etni čno mešana struktura prebivalstva, kar je ena temeljnih zna čilnosti Srednje in Vzhodne Evrope. V kontekstu emancipacijskih teženj posame- znih etni čnih skupnosti (narodnostnih gibanj) ekonom- ski nacionalizem nastopa kot komplementarni element siceršnji kulturni in politi čni emancipaciji. Kakor smo prej uporabili shemati čni prikaz za sinteti čen povzetek okoliš čin nastanka ekonomskega nacionalizma, bomo tudi sedaj v drevesni strukturi strnjeno prikazali feno- menološke pojave ekonomskega nacionalizma. Model je razviden iz grafikona št. 22. V grafikonu raz členjene prvine ekonomskega naci- onalizma na zunanje- in notranjepoliti čnem podro čju je potrebno brati na dva na čina, tako s stališ ča obstoja države ali s stališ ča manjšinske skupnosti znotraj ve č- nacionalnih držav. Shema je zelo ustrezna za tolma če- nje srednje- in vzhodnoevropske stvarnosti v času med obema vojnama, ko je glavni akter postala država. Na novo formirana nacionalna država uporabi dve temeljni orodji, to je nacionalizacije (nostrifikacije) in protekcio- 522 Aldcroft, European economy. 523 Schultz, Wirtschaftsnationalismus in Ostmitteleuropa, str. 23. 310 nizem. Manjšinska skupnost pred prvo svetovno vojno ali pa po njej je imela omejene možnosti. Strategije in prakse ekonomsko nacionalisti čnih prizadevanj so bi- le omejene na narodnostno lo čeno mrežo gospodarskih organizacij in združenj, denimo zadružništvo je tipi čen primer. Eno od najpomembnejših orodij ekonomske ho- mogenizacije na nacionalni osnovi so bili bojkoti usta- nov in gospodarskih dejavnosti konkuren čne nacional- ne skupnosti. Seznanjeni s širšimi dimenzijami in ozadji ekonom- skega nacionalizma oziroma njegovega antipoda, nacio- nalnega ekonomskega interesa, se bomo v nadaljevanju lotili slovenske izkušnje ekonomske emancipacije. 524 Schultz, Wirtschaftsnationalismus in Ostmitteleuropa, str. 24. Diagram št. 22: Zunanjepoliti čne in notranjepoliti čne prvine ekonomskega nacionalizma 524 311 POJAVI V ČASU Nacionalni interes Definicija ekonomskega nacionalizma oziroma na- cionalnega ekonomskega interesa, kakor se vidi iz slo- venskega zornega kota, ustreza slovenskim histori čnim hotenjem, posebno zanimive pa so podrobnosti tega procesa. Maksimiranje koristi naroda kot celote je bilo v ospredju. In to tudi ni bilo družbeno sporno, kar doka- zuje naslednji citat z za četka 20. stoletja: “Sredi šuma, vika in krika strastnih dnevnih politi čnih bojev in raz- prtij ne smemo nikdar pozabiti, da narodno gospodars- ko življenje sledi svojim lastnim zakonom, neodvisno od politi čnih programov in da smo na čvrstem razvoju in napredku našega narodnega gospodarstva interesovani enako vsi, brez raz like strank, da je torej tukaj to čka, kjer moramo v lastnem interesu vsi složno sodelovati, vsi stanovi in vsi posamezniki, v skupni blagor ljudstva in posameznika.” 525 To je bila izhodiš čna podlaga družbenega konsen- za, kjer se je bilo mogo če zaradi velike posplošitve brez težav poenotiti. Proti tako opredeljenemu nacionalne- mu interesu, ki neposredno ne ogroža nikogar, ni imel in nima ugovora noben družbeni subjekt, ne glede na dojemanje sveta in dogajanja v njem. Pravo vprašanje, to je to čka razlo čevanja, pa nastopi tisti trenutek, ko v ospredje postavimo dilemo, kako do tega priti? In kot je v življenju v navadi, se zaradi množice poti za čnejo težave. Težave se za čnejo tudi zato, ker so na poti do cilja številne podrobnosti, ki terjajo nenehno opredelje- vanje oziroma presojo poti do kon čnega cilja. Zato znajo biti interpretacije nacionalnega interesa, pa čeprav iz- hajajo iz enakih empiri čno ugotovljenih razmer, v svojih zaključkih daleč narazen, če že ne povsem nasprotne. Razlog ti či v razli čnih izhodiš čih, ki generirajo razli č- ne odgovore na družbeno in gospodarsko stvarnost. Razli čna izhodiš ča pa so bila pogojena tudi z nazorsko razlikujo čimi se pogledi, z nasprotujo čimi si ekonom- skimi in socialnimi interesi, z nasprotujo čimi si videnji vsakokratne stvarnosti in predstavami o preteklosti in prihodnosti. Vse to potiska problematiko nacionalnega 525 Narodni gospodar št. 1/1900, str. 1. 312 interesa v domeno politike, na podro čje prepletanja in- teresov razli čnih elit, tako politi čnih, gospodarskih, kul- turniških kot znanstvenih. Dileme so torej že na samem za četku; v celoti se razgrnejo s tem, ko skušamo opredeliti, kaj stoji za na- cionalnim, zlasti v okolju narodnostno mešanega pre- bivalstva. V konkretnih situacijah je to zelo pomemb- no. Ali so zadeve res tako enostavne, da je že sama pripadnost slovenskemu narodu porok uresni čitve slo- venskega nacionalnega interesa? Kam šteti ekonom- sko aktivnost tistega dela prebivalstva, ki se ni uvrš čal med Slovence? Kaj je torej pomembnejše, pripadnost narodu ali geografskemu okolju, ki ga opredeljujemo kot slovensko etni čno ozemlje? Kako presojati posa- mezne odlo čitve, kako prepoznati oziroma razlo čeva- ti posamezne interese od splošnih, ki naj bi ustrezali nacionalnemu interesu? Je nacionalni interes skupek parcialnih interesov ali gre za neko vrednoto, na katero vsi prisegajo? Kako razmejiti konkretni podjetniški in- teres v razmerju do splošno družbenega/nacionalnega interesa? Kateri ima ve čjo legitimnost, zlasti ko pride do konflikta podjetniških in nacionalnih interesov, če nam jih uspe kot take opredeliti? Kateremu dati pred- nost? Kako ravnati ob dejstvu, da je problematika na- cionalnega gospodarskega interesa v bližnji soseš čini in tudi oddaljenejši tujini sprejeta kot ekonomski na- cionalizem? Je to v slovenskem nacionalnem interesu? Ali morda ni? Vsi ti vprašaji, pri čemer bi na čelno razpravljanje o razli čnih vidikih nacionalnega interesa lahko raztegnili v nedogled, so mišljeni le kot opozorilo, kot opomin, da je nerešenih vprašanj, pomislekov, ugovorov in negoto- vosti oziroma nedoslednosti ogromno. Povrhu vsega pa histori čna izkušnja pri ča, da enozna čnega odgovora na problematiko nacionalnega interesa ni. Resda je že od nekdaj znan izrek, da je zgodovina u čiteljica življenja, vendar je na drugi strani tudi res, da nam Clio kakor anti čna Pitija v presojo ponuja bolj ali manj dvoumne odgovore. Sprijazniti se moramo, da enostavnih odgovo- rov na zapletena vprašanja pa č ni mogo če najti. V zgodovinski perspektivi se je tematika nacional- nega interesa kazala razli čno, vsaka doba je prinašala 313 POJAVI V ČASU svoje poudarke, ki so bili odvisni od splošnih socialnih, politi čnih in gospodarskih razmer. Za obravnavano do- bo, to je dobo enega stoletja, približno od srede 19. sto- letja do druge svetovne vojne, je potrebno že uvodoma poudariti praviloma prevladujo či kriterij nacionalnega/ slovenskega kot osnovno to čko opredelitve. Slovensko lastništvo gospodarskih subjektov je bil cilj in kriterij “narodnega interesa”. Nobena doba pa ni enozna čna, zato bomo opozorili tudi na izjeme in odstopanja oziro- ma občasna protislovja. V drugi polovici 19. stoletja je na Slovenskem pote- kal proces slovenske emancipacije, iz kulturne je samo- dejno preraš čala v politi čno. Sestavni oziroma hkratni del tega procesa je bila tudi gospodarska emancipacija, mislimo na izgradnjo lastnih gospodarskih struktur in ustanov. Zaradi narodnostno mešane strukture sloven- skega ozemlja se je slovenska emancipacija oblikovala kot odgovor na politi čne in gospodarske težnje drugih narodov, v pretežnem delu Slovenije nasproti Nemcem, na obrobju slovenskega prostora proti Italijanom in Ma- džarom. Kaj kmalu je postalo jasno, da je lahko tudi gospodarski element pomemben vzvod v politi čnem bo- ju. Kmalu so se pojavili besede in pozivi, ki so pozivali k nacionalni/politi čni diferenciaciji tudi na gospodar- skem podro čju v imenu ob če koristnih ciljev politi čne okrepitve slovenskega naroda. Gre za pojav, ki bi ga da- nes mirno imenovali nacionalni interes. Leta 1875 med Slovenci postane nacionalno pov- sem izpri čan kriterij razlo čevanja tudi na gospodar- skem polju. Ljubljanskim narodno zavednim sloven- skim ženam položijo v usta slede če besede: “Ali ni lepše trgovati, če ostanemo med sabo?” Ta slogan je bil samo lepše izražena slovenska razli čica v avstrijskih razme- rah pogosto uporabljanega klica “Svoji k svojim”. Slo- venci naj bi poslovali samo s Slovenci, Nemci pa kakor želijo. Ekonomski pritisk naj bi prisilil nasprotno stran k upoštevanju slovenskih gospodarskih, kulturniških in politi čnih interesov. Osrednji slovenski časopis tega časa, Slovenski narod, je bil ve č kot jasen: “Za čenja se tiha agitacija, katera našim slovenskim ljudem govori: kupuj vse, česar trebaš in kar moreš pri slovenskem na- rodnem trgovcu. V štacuno nemškutarjevo, v delavnico 314 ponem čenega in tistega, ki z nemškutarji vle če, voli in vpije pa ne hodi. Svoji k svojim.” 526 Ti pozivi so bili povsem v duhu časa, bojkoti so bili legitimno sredstvo v politi čnem boju. Enak princip pre- soje sveta skozi le čo nacionalnega so uporabljali tudi drugi. Slovenci pri tem niso bili nobena izjema, prej za- mudniki. Slovensko-nemški gospodarski bojkoti so bili aktualni vse do konca monarhije, čeprav vsi niso pustili otipljivih posledic. Nemci Slovencem niso ostajali dol- žni, kar dokazuje zaupna brošura s konca 19. stoletja, v kateri so našteti ljubljanski trgovci in obrtniki zaneslji- vo zapisani nemštvu. 527 V teh sporih je šlo predvsem za prerazporejanje trgovinske marže, saj je glede na gospo- darsko strukturo slovenskega prostora povsem stvarna domneva, da so eni in drugi imeli iste dobavitelje, pona- vadi izven slovenskega prostora. Sicer pa je medsebojne gospodarske bojkote težko presojati. Ne samo zato, ker ne poznamo njihovega de- janskega obsega in trajanja, temve č ker posledi čno tudi ne poznamo njihovega stvarnega u činka. Pa to pravza- prav sploh ni pomembno, bojkoti so svoj namen dose- gli. Nedvomno so imeli pomembno posledico v vsakda- njem življenju. Sirene nacionalnih klicev so z bojkoti kot orodjem mo čno prispevale k jasni homogenizaciji na obeh bregovih, k jasnemu nacionalnemu oprede- ljevanju mnogih omahljivcev. Opozoriti pa tudi velja, da so bili gospodarski bojkoti v vsakdanjem življenju dosledno težko izvedljivi. Breme, ki so si ga naložili na ple ča, je bilo težko. Življenja, v katerem vsakodnevna, tako reko č samoumevna dejanja postanejo prvovrstno politi čno dejanje, akt nacionalne opredelitve, ni mogo če opisati kot prijetno in znosno. Ko se po časovni lestvici premaknemo navzgor, naletimo še na en znamenit bojkot, ki je potekal po znanih septembrskih dogodkih v letu 1908. V izjemno zaostrenih politi čnih razmerah so se slovenski politiki odločili za postopno uni čevanje Kranjske hranilnice, najstarejšega denarnega zavoda v slovenskih krajih. Z neresni čnimi govoricami o poslovnih nepravilnostih in 526 Mati ć, Nemci v Ljubljani, str. 130–131. 527 Slovenska kronika, str. 279–280. 315 POJAVI V ČASU posledi čno preteči nelikvidnosti so spodbudili množi č- no dvigovanje prihrankov. Naval vlagateljev, ki nemu- doma terjajo svoje vloge, je lahko življenjsko nevaren za vsako denarno ustanovo, kajti obi čajne likvidnostne gotovinske rezerve so vedno omejene in ne zadoš čajo za takojšnja množi čna popla čila vlagateljev. V takem pri- meru se banka ali hranilnica sorazmerno hitro znajde v precepu. Terjatev nikakor ne more tako hitro izterjevati, da bi lahko zadovoljevala svoje upnike, kar vlagatelji/ imetniki hranilnih vlog so. In ravno to je bil adut, na katerega so stavili slovenski politiki. Kranjsko hranilnico je slovenska stran silno črtila, o čitali so ji neprikrito uvrš čanje na nemško stran. Bi- la je simbolni steber nemške politi čne in gospodarske moči na Kranjskem. Kranjski hranilnici ni bilo v pomo č niti dejstvo, da so uradne državne nadzorne institucije pregledale njeno poslovanje in da niso našle stvarnih razlogov, ki bi opravi čevali strah dela prebivalstva za svoje vloge. Nadzorniki so javnosti sporo čili, da je bila hranilnica glede na strukturo in ro čnost naložb sposob- na vzdržati tudi dalj časa trajajo če odpovedovanje vlog. Napoved se je izkazala za docela pravilno. Čeprav so se hranilne vloge znižale za dobro petino, Kranjska hranil- nica ni omagala, prizadejana pa ji je bila velika, sicer v denarju težko merljiva škoda. 528 Bojkot Kranjske hranilnice je bil mogo č, ker so Slovenci v preteklih desetletjih zgradili svoj lo čen ban- čni sistem, ki je vklju čeval kreditne zadruge, hranil- nice in bančne delniške družbe. In ravno popolna slo- venskost vodstev in poslovanja v denarnih zavodih je bila kriterij narodne koristnosti/nacionalnega intere- sa. V nasprotnem je bila institucija uvrš čena na drugi politi čni/nacionalni breg, in kot smo videli v primeru Kranjske hranilnice, tudi sankcionirana. Dejstvo je, da je bila finan čna sfera povsem lo čena na slovensko in nemško, ki sta obstajali ena mimo druge. Tako dosle- dna ločitev je bila mogo ča le na finan čnem podro čju, v proizvodnih dejavnostih si take lo čitve trga oziroma odjemalcev nikakor niso mogli privoš čiti. Dosledno lo- čevanje nemške in slovenske sfere je bilo bolj aktualno 528 Mati ć, Nemci v Ljubljani, str. 345–354. 316 na narodnostno mešanih obmo čjih, primer tega so bila štajerska mesta. Vzemimo za primer Celje kot tipi čen in nazoren pri- mer, kjer so bili nemško-slovenski nacionalni boji zelo srditi. V tako majhnem mestu sta si dolgo stali nasproti Mestna hranilnica, trdno v nemških rokah, in slovenska Celjska posojilnica. Prva je bila regulativna hranilnica, torej pod politi čnim patronatom ob činske uprave, dru- ga je bila kreditna zadruga, povsem neodvisna od obla- stnih struktur. Resda je bila posojilnica mlajša, vendar se je finan čno hitro krepila. Ker je bila zadruga, ni mo- gla opravljati dolo čenih poslov, ki so bili izrecno pridr- žani regulativnim hranilnicam. Ker so uradniki v mestni hranilnici dosledno odklanjali kakršnokoli poslovanje v slovenskem jeziku, so, ko je bila mera polna, slovenski veljaki enostavno sklenili ustanoviti svojo hranilnico. Tako so župani celjskih okoliških ob čin, ki jih je družilo priseganje slovenstvu kot politi čni opredelitvi, leta 1889 enostavno ustanovili Južnoštajersko hranilnico. Njen sedež so postavili v celjski narodni dom. Opazovanje ra- sti finan čne moči nas pripelje do ugotovitve, da sta bila oba sektorja približno enako mo čna. Ob prelomu stole- tja so se slovenski denarni zavodi glede obra čanja vsot denarja že izenačili z mestno hranilnico, pa čeprav so pri čeli delovati na za četku osemdesetih let 19. stoletja, skorajda dvajset let kasneje kot mestna hranilnica. 529 Celjski primer ni bil osamljen. Ker slovensko naro- dno gibanje najve čkrat ni moglo uveljavljati svojih teženj v obstoje čih hranilnicah, ki so se zlasti na Štajerskem zapovrstjo uvrš čale v Slovencem nasprotno stran, so za- čeli ustanavljati svoje institucije. Pri tem ni bilo izklju č- no vodilo samo politi čno/narodni interes temve č, kar je treba posebno poudariti, tudi stvarna gospodarska po- treba. Ponudba kapitala je bila majhna, obrestne mere temu primerne, pokritost prebivalstva nizka. Slovenci so se tedaj oprijeli kreditnega zadružništva. Odgovor na vprašanje, zakaj ravno zadružništva, je bil enostaven. Pri registraciji kreditnih zadrug je bil vpliv države mi- nimalen, pobuda je bila povsem svobodna. Če je pobu- da ustrezala zakonskim merilom, je registrsko sodiš če 529 Lazarevi ć, Razvoj institucij finan čnega posredništva, str. 127–154. 317 POJAVI V ČASU to vzelo na znanje in zadruga je lahko za čela poslovati. Poleg tega ne smemo dajati vnemar dejstva, da so bi- li zagonski stroški in potrebno finan čno zaledje ravno pri kreditnih zadrugah izjemno nizki. Povsem druga če je bilo pri ob činskih hranilnicah ali ban čnih delniških družbah. Pri prvih je bilo nujno potrebno imeti ustrezno politi čno ve čino v ob činskih odborih, za ban čne delni- ške družbe pa je bilo potrebno pridobiti dovoljenje fi- nan čnega ministrstva. Vsekakor bistveno težja pot, ki jo je oteževala še nuja po veliko ve čjih vsotah realnega premoženja. In ravno na podro čju ban čnih delniških družb se nam v razpravljanju o slovenskem nacionalnem intere- su pokaže zanimivo protislovje. Pri ban čnih delniških družbah so bili Slovenci sorazmerno veliki zamudniki. Banke, ki so jih opredeljevali kot “slovenske”, so nasta- jale šele v prvih letih 20. stoletja. Z Ljubljansko kredi- tno banko, ki je bila kot prva tovrstna ustanovljena leta 1900, se je jasno pokazalo, da so razlikovali dve vrsti tujega kapitala. Slovencem koristni tuji kapital, se pra- vi kapital v slovenskem nacionalnem interesu, in Slo- vencem “nekoristni” tuji kapital. Denarni zavod nemško opredeljenih sodeželanov, recimo Kranjska hranilnica, ni mogel veljati za slovenskega, ni bil v slovenskem nacionalnem interesu, pa čeprav je posloval izklju č- no na tem prostoru in izklju čno z doma čimi sredstvi, tudi ali predvsem slovenskimi. Nasprotno pa je banka (Ljubljanska kreditna banka) ali zavarovalnica (Slavija) z absolutno češko prevlado lahko veljala za slovensko ustanovo in s takim statusom tudi uživala vso podporo slovenskih politi čnih veljakov. In kje najti razlog take- ga po četja? Banka ali zavarovalnica je namre č zadosti- la politi čnim kriterijem, kajti njeni interesi so se pre- krivali z interesi slovenskega narodnega gibanja. Njeni poslovni interesi so se prekrivali z interesi slovenskih politi čnih in gospodarskih elit, saj je omogo čala krepitev njihove ekonomske podlage. 530 V duhu naše obravnave bi rekli, da je bila uresni čitev starega in preizkušenega gesla “sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj” v slovenskem nacionalnem interesu. 530 Lazarevi ć, Banke in tuji kapital, str. 48–51. 318 Podrobno preiskovanje slovenske gospodarske zgo- dovine bi nam še postreglo z množico drugih primerov. Na tem mestu pa bi rad predstavil še eno od zanimivih situacij, ko sta prišla navzkriž podjetniški in, recimo te- mu, “nacionalni interes”. In ne gre za konflikt na naci- onalni osnovi, temve č notranje slovenski nesporazum. Kot vemo, se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja naglo razmahnilo zadružništvo. Vzcvetele so mnoge zadružne oblike, najbolj številno kreditne zadruge. Njim so se pri- druževale še proizvodne in potrošniške. Zadružništvo je na ravni družbenega konsenza veljalo za najbolj primer- no obliko, ki lahko malemu narodu z drobno gospodar- sko strukturo omogo či uspešno adaptacijo aktualnemu kapitalisti čnemu redu in materialno okrepitev v nacio- nalnih bojih. Dokler zadružništvo ni ogrožalo nikogar, tudi ni bilo sporno. Presoja pa je postala povsem dru- ga čna, ko so, zlasti v katoliškem taboru pod vplivom in vodstvom Janeza Kreka, za čeli snovati potrošniške zadruge po podeželju, socialdemokrati pa po delavskih središ čih. S temi zadrugami so pobudniki in praktiki žele- li znižati cene vsakdanjih potrebš čin, izlo čiti so želeli trgovce na debelo in na drobno. Nabava blaga je na- mre č potekala centralizirano prek zadružnih zvez. Tak pristop je seveda pomenil znatno boljše nabavne in s tem tudi prodajne pogoje. Celoten sistem potrošniških zadrug je bil zasnovan na najnižjih možnih stroških z minimalnim dobi čkom, če se že niso zadovoljili samo s pokritjem stroškov. Tako so v potrošniških zadrugah tudi dosegali znatno nižje kon čne cene. Nižje cene naj bi pripomogle k okrepitvi kupne mo či na podeželju in v delavskih središ čih ob nespremenjenih dohodkih. Po- sledi čno bi kmetje lahko malo ve č namenili za prepo- trebne investicije, delavci pa za izboljšanje vsakdanjih življenjskih razmer. S tem pa so nosilci zadružnega gibanja dregnili v osir, saj je potrošniško zadružništvo pomenilo sicer bolj potencialno kakor neposredno grožnjo interesom slo- venskih trgovcev. Povsem razumljivo, saj je imel povpre- čen slovenski trgovec majhno trgovino, brez velikih re- zerv, zlasti na podeželju. Ob čutljiv je bil že za najmanjša nihanja v povpraševanju. Dokler je politi čna agitacija 319 POJAVI V ČASU preusmerjala potrošnike iz nemških v slovenske trgovi- ne, je bilo zadovoljstvo na slovenski strani vsesplošno. Potem pa skorajda naenkrat ni č ve č. V obrambo sloven- skega trgovstva so iz liberalnega pola slovenske politi- ke, ki je postal zastopnik trgovskih interesov, naslavljali na zadružnike ploho za ploho o čitkov in ob časno tudi zmerljivk. Ta žol čna polemika nam govori o specifi čnem poj- movanju nacionalnega interesa. Kaže nam, kako je do- jemanje nacionalnega interesa relativna kategorija. Zelo nazorno pri ča o konfliktu med interesi posameznikov, družbenih slojev in interesnih skupin ter ob če koristnimi cilji. Pri ča o tem, kako se parcialni zasebni interes ovija v celofan višjih družbenih ciljev. Del zadružništva za del slovenske politike in prebivalstva naenkrat ni imel ve č legitimnosti slovenskega nacionalnega interesa. Ravno nasprotno, potrošniške zadruge naj bi neposredno ruši- le slovenski nacionalni interes, ker so s konkuriranjem obstoje čim trgovcem delovale proti slovenskemu nacio- nalnemu interesu, kakor so ga videli zastopniki sloven- skih trgovcev. Njihova argumentacija je sicer zanimiva, pa čeprav z dejstvi nekoliko šibka. In ravno šibkost ar- gumentacije je bila vzrok, da so vendarle posegli tudi po nacionalnem. Kot zadnji argument so namre č izposta- vili svoje slovenstvo: ne gre, da bi Slovenci ekonomsko iz črpavali Slovence, to je slovenske trgovce. Naslednji odlomki nazorno ilustrirajo to zanimivo argumentacijo obrambe parcialnega, zasebnega intere- sa pred ob čo družbeno koristnostjo. Ilustrirajo svojevr- stno razumevanje nacionalnega interesa skozi optiko svojega gospodarskega položaja. “Društva (konzumna, op. Ž. L.) pa kjer bi se prodajal cuker in kofe na drobno, kjer bi se popivalo ponarejeno vino in žganje, kjer bi duhovniki prodajali dekletom svilnate robce itd, so neka kranjska špecijaliteta. Nek gnjil izrastek na narodno- gospodarskem telesu ... vcepljen v to telo v strankar- ske namene... Ona sistemati čno uni čujejo naš trgovski stan… Le one dežele, katere imajo trgovski stan dobro razvit, ponašati se morejo s svojim blagostanjem... Kdor ima res kaj srca za mili naš narod, mora skrbeti po svo- jih mo čeh, da se ta za četa trgovina v kateri smo se ko- maj nekoliko otresli tujstva, prav skrbno goji... Če bode- 320 mo pa jeden druzega uni čevali, postanemo kon čno vsi la čni bera či, katere bode gospodarsko mo čnejši tujec v kratkem vse premagal in vpregel v svoje oje.” 531 Naslednja pomembna in izpovedno jasna to čka, na kateri lahko sledimo razpravam, ki vsebinsko sodijo v kontekst nacionalnega gospodarskega interesa, je čas razpada Habsburške monarhije in nastajanja jugoslo- vanske države. Prevratne razmere so aktualizirale zah- teve po slovenizaciji gospodarstva na slovenskih tkeh. Ravno ta zahteva je v javnosti žela najve č pozornosti in podpore. 532 Zatorej ni presene čenje, kar smo že na več mestih opozorili, da so nekaj let z nekoliko prisile, zakonske in neformalne, sistemati čno izrivali tujce iz lastništva slovenskih podjetij. Naj tukaj v ponazoritev tega razpoloženja navedemo le nekatere politi čne cilje Jugoslovanske demokratske stranke na gospodarskem podro čju, osrednje slovenske liberalne stranke: “Prva zahteva modernega gospodarskega programa, ki je z narodno samoodlo čbo spojena, je misel, da mora biti vse premoženje, ki se nahaja na zemlji naroda, tudi nje- gova last... Zahtevamo nacijonaliziranje vsega narodne- ga gospodarstva, trgovine, industrije in obrti. Danes je skoraj vsa naša zunanja trgovina, veletrgovina in vsa naša industrija v rokah tujcev. Tuji kapital je pripeljal s seboj tuje trgovske voditelje in tuje inženirje. Tudi boljše plačani delavci so pripadniki tujega naroda, doma čin pa mora opravljati v teh tudi tujih podjetjih težaška dela. Le mala obrt in mala trgovina je v naših rokah, a tudi ta je obsojena v to, da dela tlako tujemu veleobratu, tu- jemu kapitalu. Podjetja na slovenski zemlji morajo priti v slovenske roke. Ho čemo, da bo kapital služil našim ljudem in da se bodo porabili vsi pridelki in vse dobrine za oploditev našega gospodarstva in da bodo zaposleni Slovenci ne samo kot težaki, ampak tudi kot trgovski in tehniški voditelji” 533 ….. Ideja o nacijonalizaciji premože- nja je mogo čna, njene posledice za slovensko gospodar- stvo velikanske važnosti. Politi čna neodvisnost se more le tedaj prakti čno izvesti, ako je tudi glavno premoženje, 531 Obravnave deželnega zbora kranjskega, str. 119–135. 532 Brezigar, Osnutek, str. 5–10; isti, Pogled v novi svet, str. 16. 533 Slovenski narod, 6. 7. 1918. 321 POJAVI V ČASU ki se nahaja na ozemlju naroda, last njegovih članov... Nikakor pa to ne pomeni, da se mora premoženje, ka- kor posestva, podjetja itd., podržaviti, ampak da mora narod stremeti za tem, da postanejo posestva, podje- tja narodna” (tj. slovenska, op. Ž. L.). 534 A to še ni bilo konec trdih besed: “Glavno prizadevanje pa je ubraniti se prepojitve nacijonalnega gospodarstva s tujim pod- jetništvom. Čemu naj bi v trgovini in industriji zavladal tuj element, čemu naj se okoriš ča naravnih bogastev, produktivnih sil tuji podjetnik.” 535 Iz teh besed veje želja po prevzemu gospodarstva na slovenskih tleh tudi po lastniški plati. Le podjetja v lasti zavednih Slovencev naj bi namre č v celoti dopolni- la politi čno odlo čitev za Jugoslavijo. Besede sodobnikov so bile jasne: “Naša samostojnost bi bila pomanjkljiva in nepopolna, če bi bili neodvisni samo politi čno, do- čim bi v gospodarskem pogledu obstajali odvisni od tu- jine. Pot do gospodarske samostojnosti pa je dolga in težavna...” 536 Le malo pa je bilo stvarnih glasov, ki so opozarjali, da zamenjava lastništva na nacionalni osno- vi še ni zadosten pogoj za dosego nacionalnega interesa. Kajti tudi novi, slovenski lastniki naj ne bi bili imuni pred skušnjavo, da varujejo predvsem lastne osebne in- terese. Opozarjali so na nevarnost, da bi bil deklarativni nacionalni ekonomski interes samo pretveza za kon- kretne zasebne materialne interese. 537 Druge, tudi izje- mno redke, pa je v letih nacionalne vznesenosti zmotilo nekaj drugega. Nacionalisti čna retorika jim je zbujala skrbi glede percepcije tujega kapitala, ki so ga dnevno slikali v demoni čni podobi. Opozarjali so na uravnote- žen pristop, ki naj bi sicer zagotovil slovensko lastništvo gospodarskih subjektov, hkrati pa ohranil odprtost do tujega kapitala za nove naložbe, nove tehnologije in ne odgnal strokovnega osebja po podjetjih, ki se ni moglo v celoti poistovetiti s prevladujo čim ozra čjem po letu 1918. Tako lahko preberemo: “…Kakor ne smemo biti na eni strani malodušni in izdvajati prezgodaj nad svojo 534 Slovenski narod, 11. 7. 1918. 535 Slovenski narod, 16. 7. 1919. 536 Slovenski narod, 25. 12. 1919. 537 Slovenski narod, 31. 3. 1919. 322 tvorilno sposobnostjo (gre za ob čutek gospodarske po- drejenosti v AO, op. Ž. L.), tako nas na drugi strani ne sme na tem potu k zgraditvi gospodarske neodvisno- sti v veliki industriji voditi lahkomiselnost, vznesenost, napuh. Ne smemo precenjevati svojih mo či, ne smemo prenizko ocenjevati nasprotnika (Nemce!, op. Ž. L.)…… Imamo dve poti: na eni strani moramo skrbeti za to, da obstoječa podjetja po možnosti dobimo v svoje roke. Je to proces, ki ga navadno ozna čujemo “nacijonalizira- nje”. Zdrava podjetnost je motor, ki žene gospodarsko življenje. Ubijati brezmiselno obstoje če, ne bi bilo pa- metno, kakor tudi ne preudarno odganjati kapital in pa stare izkušene strokovnjake, če jih ne moremo nadome- stiti z res dobrimi silami. Kapitala bo prej primanjkovalo kot ne. Kakor se moramo ogibati tedaj, kadar skušamo uveljaviti svoj gospodarski vpliv v onih podjetjih na naši zemlji, ki se sedaj nahajajo v tujih rokah, nepremišlje- nega šovinizma in nam mora biti vodnik hladen kup čij- ski razum, tako je treba tudi pri snovanju novih podjetij postopati premišljeno in ciljno.” 538 Obrazec, v katerem je bilo slovensko lastništvo podjetij porok oziroma že uresni čitev slovenskega go- spodarskega nacionalnega interesa, je bil mnogokrat na preizkušnji. V procesih slovenizacije podjetij, to je v po- stoku uresni čevanja slovenskega nacionalnega intere- sa, je marsikdaj nastopil presentljiv obrat, ki dokazuje relativnost in izmuzljivost kategori čne opredelitve naci- onalnega interesa v gospodarstvu. Najbolj zna čilen pri- mer v tem pogledu so bila slovenizacija (1920), deslove- nizacija (1923) in ponovna slovenizacija banke Kreditni zavod za trgovino in industrijo leta 1931, o čemer smo podrobneje spregovorili v poglavju o lastniški strukturi slovenskega ban čništva. Na tem mestu je potrebno iz- postaviti druga čen vidik. Slovenski prevzem Kreditnega zavoda je bil izpeljan z željo po zavarovanju slovenskega nacionalnega interesa. A cilj je bil dosežen ob pomo či pripadnikov slovenske nemške manjšine – tistih torej, ki jih je bilo potrebno za zavarovanje slovenskega na- cionalnega interesa nadomestiti s pristnimi Slovenci. V Kreditnem zavodu sta bila zelo pomembna delni čarja 538 Slovenski narod, 25. 12. 1919. 323 POJAVI V ČASU slovenska podjetnika nemškega rodu, Ljubljan čan Jo- sef Luckmann in Celjan Avgust Westen. Če je bil Luck- mann lastnik dela banke že pred prodajo, pa je bil We- sten tisti, ki je s posredovanjem Avgusta Praprotnika primaknil manjkajo či del sredstev za prevzem banke. 539 Zanka, zgolj slu čaj ali ironija zgodovine? Z veliko gospodarsko krizo se razmišljanje o na- cionalnem gospodarskem interesu pomakne v ozadje, kajti gospodarske razmere se izjemno zaostrijo, kazal- ci gospodarske aktivnosti so v izrazitem upadanju. V ospredje stopi množica eksisten čnih težav posamezni- kov in gospodarskih družb. V takih razmerah se je teži- šče premaknilo, nacionalni gospodarski interes postane iskanje odgovora, kako preživeti krizo in ponovno kreni- ti na pot blaginje. In spet nastopi ve čno vprašanje, kako do tega priti? V slovenski družbi se vse do druge svetov- ne vojne ni izoblikoval odgovor, ki bi ga lahko opredelili kot ob če sprejetega. 540 Nacionalne in gospodarske prvine zadružništva Zadružno gibanje je imelo zaradi histori čnega po- ložaja Slovencev znotraj Habsburške monarhije, kjer so bili na obrobju kulturnega, politi čnega in gospodarske- ga napredka, nekaj dodatnih lastnosti. Iz tega slede ča podrejenost je dolo čala tudi razvojne poteze zadružni- štva. Opazna je namre č je velika pomembnost nacional- nega vprašanja kot motivacijskega spodbujevalca. Že od samih za četkov razvoja zadružništva pri Slovencih je bil nacionalni moment nelo čljivo vraš čen v ekonomske te- melje razlogov, ki so spodbudili razmah zadružnega gi- banja. Nacionalni atribut je spremljal zadružništvo vse do konca Habsburške monarhije. Z desetletji utrjevanja lastne kulturne, politi čne in gospodarske emancipacije je nacionalni poudarek stopal v ozadje. Opustitev na- cionalnega predznaka kot zelo pomembnega gibala je bila mogo ča šele po letu 1918, ko so Slovenci presto- 539 Lazarevi ć, Avgust Tosti, str. 55–56. 540 Lazarevi ć, V prvi jugoslovanski državi, str. 27–54. 324 pili v jugoslovansko državo. Takrat je germanizacijski pritisk popustil, Nemci so postali manjšina. Kakor je v tem emancipacijskem procesu nacionalni naboj po časi izgubljal aktualnost, pa je v ospredje vedno bolj stopal ideološki moment, ki v obdobju pospešene nacionalne emancipacije ni imel priložnosti priti do izraza. V času do druge svetovne vojne sta bila pri Sloven- cih ve činoma v ospredju nacionalna in gospodarsko-so- cialna komponenta. Vzrok lahko najdemo v histori čnih razmerah, v katerih so živeli Slovenci v drugi polovici devetnajstega stoletja. Hkrati moramo upoštevati tudi temeljne namene, ki so jih imeli pred o čmi pobudniki zadružništva. Že sedaj pa lahko zatrdimo, da so bili po- udarki na nacionalnem momentu ve čji v za četnem ob- dobju, gospodarsko-socialni in tudi ideološki poudarki pa so stopili v ospredje v drugem obdobju. Razlo čevanje med tema dvema etapama je težavno, saj mnogokrat u činkujeta sočasno, na neki na čin sta druga drugo po- gojevali. Zadružništvo je na ravni družbenega konsenza pri Slovencih veljalo za najbolj primerno obliko, ki lahko malemu narodu z nestrukturirano socialno podobo in drobno gospodarsko strukturo omogo či uspešno adap- tacijo aktualnemu gospodarskemu redu, to je moderni- zacijo gospodarske in družbene strukture. 541 Uspešno izvedena modernizacija pa je bila pogoj za kulturno, po- liti čno in gospodarsko emancipacijo Slovencev kot po- sebne etnične skupnosti. Z uporabo zadružnega prin- cipa, s sistemom zadružnih omrežij so zagotavljali soli- darnost in vzajemnost slovenskega naroda ter politi čno homogenizacijo. Prvo obdobje slovenskega zadružnega gibanja opre- deljujemo za čas prevlade nacionalnega elementa kot osnovnega gibala pospeševanja razvoja zadružništva. Vsekakor pa ob tem ne smemo dobiti vtisa, da so bili gospodarski razlogi nepomembni. Bili so zelo pomemb- ni in so pravzaprav stalnica skozi celotno obravnava- no obdobje. Gre za to, da je šele povezava z nacionalno problematiko, z vzpostavljeno povezavo s slovenskim politi čnim gibanjem, dala zadružništvu polet, pomemb- 541 Lazarevi ć, Zadružništvo v Sloveniji, str. 12–19. 325 POJAVI V ČASU no motivacijsko spodbudo. Ta medsebojna pogojenost zadružnega in politi čno-emancipacijskega gibanja je vi- dna tudi iz dejstva, da so kot spodbujevalci nastopale iste osebe. Politi čni voditelji so bili hkrati tudi spodbuje- valci zadružništva, se pravi gospodarske plati politi čne emancipacije. Kot je bila nacionalna emancipacija zna čilna za politi čno gibanje, to velja tudi za zadružništvo. Najpo- membnejši cilj v prvotnem obdobju je bila okrepitev Slo- vencev kot gospodarske in politi čne skupnosti. Razlike na podlagi ideologije se skušajo odpraviti oziroma mi- nimizirati. Zadružništvo je bilo enotno, delovalo je na združujo či pripadnosti slovenskemu narodu. Zato ne- nehne besede, ki so pozivale k nacionalni/politi čni dife- renciaciji tudi na gospodarskem podro čju v imenu ob če koristnih ciljev politi čne okrepitve slovenskega naroda. Zadružništvo se je zdelo pravi odgovor za vzpostavlja- nje paralelnega gospodarskega sistema z nacionalnim predznakom. Bilo naj bi pisano na kožo predstavni- kom drobno gospodarskega sektorja, ki so prevladovali. Ustrezalo je tudi egalitaristi čnim nagnjenjem pretežne- ga dela javnosti. Zadružništvo je bilo poleg tega še re- lativno neodvisno od oblasti, zanj so bila poleg politi č- ne volje potrebna le majhna sredstva. Poleg tega je bilo prikladno orodje, ki je omogo čalo sinergijo socialno-go- spodarske in nacionalno-politi čne plati. V razmerah ko- mercializacije gospodarjenja in napredujo če individuali- zacije je zadružništvo s propagiranjem vzajemnosti v za- družni skupnosti dajalo ob čutek varnosti. Negotovosti, tako politi čni kot ekonomski, se je bilo mogo če izogniti z naslonitvijo na sonarodnjake s podobnimi, če že ne ena- kimi interesi. Poleg tega pa je zadružništvo dajalo tudi vtis ljudskosti, enakosti, demokrati čnosti. Povrhu vsega je streglo tudi proti kapitalisti čnim ob čutkom množici kmetov, obrtnikov, majhnih trgovcev … Najbolj nazorno lahko predstavimo cilje in namene zadružništva v začetnem obdobju z besedami sodobni- kov. Tako je eden od tedanjih protagonistov zadružni- štva ob iztekanju 19. stoletja, po dveh desetletjih slo- venskega zadružnega gibanja, zapisal: “Gospodarska neodvisnost Slovencev je blizu in ni ve č fata morgana – pretirana domišljija. Res je nismo še dosegli z vsemi 326 hranilnicami/posojilnicami in drugimi gospodarskimi zadrugami, kolikor jih že imamo. Nismo še gospodarsko neodvisni od vseh naših politi čnih in narodnih nepri- jateljev, kateri so dosedaj vodili naše javno gospodar- stvo. Dosedaj so Slovenci nalagali denar pri 'sovražni- kih', katerim je bilo mar le za njih lastni dobi ček. Toda pri čeli smo Slovenci po vseh krajih z zdravo narodno- gospodarsko organizacijo, začeli smo sami gospodariti s svojim denarjem in svojim blagom, s svojim kreditom in s svojimi dolgo vi, s svojim bogastvom in svojo revš čino. Brat bratu bode odslej zaupal svoje novce, brat bratu pomagal iz denarne zadrege, in če se bode pri tem kaj prigospodarilo, zopet bode to le bratom, našim rojakom, naši ožji mili domovini v korist.” 542 Glede na predstavljene poudarke ni presene če- nje, da je v tem obdobju slovensko zadružništvo naj- večji razmah doživelo na obmo čjih nacionalno mešane strukture prebivalstva. Šlo je za predele dežel Koroške in Štajerske, kjer so Slovenci živeli pomešani z Nemci. Štajerska je bila zibelka razvoja zadružništva. Od tod so izvirali ljudje, ki so že od šestdesetih let dalje dajali prve spodbude zadružnemu gibanju, denimo Josip Vošnjak. Prava prelomnica se je zgodila na za četku osemdesetih let, ko se je zadružništvu povsem posvetil Mihael Vo- šnjak, brat Josipa Vošnjaka. Na pobudo M. Vošnjaka je bila najprej ustanovljena kreditna zadruga v Celju, ki je bilo takrat prizoriš če srditih nemško-slovenskih politi č- nih bojev, zaradi katerih je kasneje padla celo vlada na Dunaju. Pri snovanju organizacijske strukture za celjsko posojilnico se je M. Vošnjak naslonil na že uveljavljena na čela v zadružništvu, ki jih je zastopal Herman Schul- ze-Delitsch. 543 Uveljavil je nekoliko modificirano obliko teh na čel. Zaradi zakonskih dolo čil iz leta 1880 – dajala so dav čne olajšave društvom in zadrugam, ki so omejili poslovanje samo na člane – je vpeljal v zadružni vsak- dan ve č vrst deležev, glavne in opravilne. Prvi so z ak- tivno volilno pravico omogo čali vplivanje na odlo čanje, drugi ne. Seveda so bili opravilni deleži namenjeni vsem 542 Slovenska zadruga št. 1/1899, str. 1. 543 Perovšek, Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina, str. 17–34. 327 POJAVI V ČASU tistim, ki jih resno članstvo v posojilnici ni zanimalo, temve č so želeli le dobiti posojilo. Členitev deležev in njihova razli čna višina nista rabili samo ve čanju glav- nice, temve č sta bili predvsem zagotovilo, da bo vodstvo posojilnice v trdnih in zanesljivih “narodnih rokah”. Vošnjak je ravno tako predvidel izpla čevanje dividend oziroma obrestovanje zadružnih deležev, a samo glav- nih, in pla čane funkcije. Vse to naj bi spodbujalo var- no poslovanje. Zavedal se je, da zaupanja prebivalstva ni mogo če graditi samo na narodno in moralno trdnih zadružnikih, temve č predvsem na preglednem, varnem in vestnem poslovanju. Ustvarili naj bi velike in mo čne zadruge v slovenskih rokah, ki bi se bile, kot prave ban- ke, sposobne kosati z nemško konkurenco. Ta zadružna oblika je bila v svoji osnovi zelo blizu delniški družbi z navadnimi (glavni deleži) in prednostnimi delni cami (opravilni deleži). Takšna oblika je razumljiva, saj je bi- la zadružna pobuda v tej dobi še omejena pretežno na mesta. Torej so bile že v izhodiš ču upoštevane gospo- darske in socialne razmere ter prevladujo ča miselnost mestnega prebivalstva, ki je bilo tudi premoženjsko in socialno bolj diferencirano. Tako so na prvo mesto poleg nacionalnega momenta postavljali predvsem gospodar- ske u činke; eti čna merila še niso bila v ospredju. 544 Hkrati je M. Vošnjak izoblikoval tudi zanimiv model ocenjevanja bonitete posojilojemalcev, kjer je bilo zelo pomembno mnenje “zaupnih mož”, nekakšnih “tajnih sodelavcev” ali bolje re čeno “obveš čevalcev” posojilnice, ki so podali svoje mnenje o prosilcu. Odve č je seveda opazka, da so morali biti nacionalno neomajni možje, z izpri čano slovensko opredelitvijo oziroma identiteto. Ti “zaupni možje” so bili javnosti neznani, poznalo jih je le načelstvo, “nastavljeni” pa so bili na celotnem obmo čju delovanja posojilnice. Podeljevanje posojil ni vedno po- tekalo po objektivnih kriterijih. Marsikdaj so kakšen de- javnik prezrli, če je tudi “tajni sodelavec” jam čil za pro- silca. Dosledno pa so odklanjali vse tiste, ki so jih “ob- veš čevalci” ozna čili za nezanesljive ali negospodarne. 545 M. Vošnjak se je za čel ukvarjati tudi s povezova- 544 Lazarevi ć, Zadružništvo v Sloveniji, str. 12–19. 545 Zadruga, št. 3/1884, str. 10. 328 njem slovenskega zadružništva. Leta 1883 je spodbudil ustanovitev prve slovenske zadružne zveze, Zveze slo- venskih posojilnic. Njen namen je bil poleg enotnega na- stopa pred oblastjo in javnostjo predvsem medsebojno povezati, uskladiti in poenotiti notranje poslovanje po- sojilnic, da bi dosegli primerljivost uspešnosti. Obenem pa naj bi zveza, ki ji je že od za četka predsedoval M. Vošnjak, tudi pospeševala ustanavljanje novih zadrug z zagotavljanjem tehni čne in organizacijske pomo či pri uresni čevanju pobud, da bi prepredli slovensko ozemlje z mrežo posojilnic. Programsko geslo bi lahko strnili v na čelo “posojilnico vsaj v vsak slovenski okraj”. Ta mre- ža posojilnic naj bi poleg pospeševanja gospodarske- ga napredka predstavljala tudi mo čno finančno oporo slovenskemu narodnemu gibanju. 546 Zveza je povezala slovenski prostor, obmo čje delovanja je razširila na ves slovenski etni čni prostor in se ni omejevala v meje hi- stori čnih dežel. Na njeno pobudo ali z njeno tehni čno in organizacijsko pomo čjo so za čele na Slovenskem hitro nastajati nove posojilnice. Konec je bilo stihijskega ob- dobja, konec je bilo entuziazma. Za čel je te či čas organi- zirane in premišljene vzpostavitve zadružnega omrežja predvsem na nacionalno mešanih obmo čjih, drugje v tem obdobju še znatno manj. 547 Zna čilnost drugega obdobja v razvoju slovenskega zadružništva je prenos težiš ča iz narodnostno mešanih dežel v osrednjo slovensko deželo, to je Kranjsko, ki je do tedaj stala bolj v ozadju. Narodnostno vprašanje na Kranjskem ni imelo tako mo čnega naboja kot v drugih predelih, saj je bila slovenska prevlada nesporna. Hkra- ti je ta proces sovpadal z nazorsko-politi čnimi delitvami v slovenskem narodnem gibanju. Konec je bilo sloge, pripadnost slovenstvu ni bila ve č zadostni pogoj za po- liti čno enotnost. V ospredje so vedno bolj vstopala ide- ološka na čela, za čela se je strankarsko-politi čna deli- tev. Zadružništvo ni moglo ostati izven teh delitev. Tudi znotraj zadružništva je prihajalo do ideološkega razslo- jevanja in cepljenja sil v razli čne zadružne, ideološko in politi čno utemeljene zveze. To je seveda spreminjalo 546 Schauer, Prva doba zadružništva, str. 61–66. 547 Lazarevi ć, Razvoj institucij finan čnega posredništva, str. 140–151. 329 POJAVI V ČASU izhodiš če zadružnega udejstvovanja, imperativ delova- nja se je premikal na druga podro čja. A to za pretežen del slovenskega prostora ni pomenilo opustitve nacio- nalnih atributov, dale č od tega. Na nacionalno mešanih obmo čjih je zadružništvo, kljub velikim spremembam, še vedno zadržalo mo čan nacionalni naboj –slovenski zna čaj, ne glede na nazorsko usmeritev. Nekoliko nepri- čakovano, a ne kot prvovrstno presene čenje, je potreb- no že na tem mestu ugotoviti, da je ideološko-politi čna, strankarska in druga zadružna razhajanja spremljal si- lovit vzpon zadružne ideje in gibanja. Vnos politi čne tekmovalnosti tudi znotraj prej ho- mogenega slovenskega zadružnega gibanja je povzro čil nastanek izjemno široko razpredene zadružne mreže, ki je segla v zadnji slovenski kraj. Neredko sta bili v posameznem kraju tudi dve konkuren čni zadrugi, obe poudarjeno slovensko opredeljeni, a z jasno politi č- no oziroma ideološko lo čnico. V tem drugem obdobju so, tako kot v politiki, v zadružništvo vstopile množice, najširši sloji prebivalstva. Presežena je bila zna čilnost, da so prevladovale zadruge v urbanih okoljih in temu ustrezajoče članstvo. Spremenjeno izhodiš če je tako v drugi etapi razvo- ja zadružništva prineslo tudi pomembno strukturno spremembo. Težiš če zadružnega dela se je preneslo na podeželje, na kme čko populacijo, ki je bila najštevil č- nejša med Slovenci. Tako se je v devetdesetih letih 19. stoletja množi čno razmahnilo kreditno zadružništvo, ko so v Sloveniji pri čeli vpeljevati Raiffeisnov sistem. Na tem mestu pa v zgodbo vstopi Janez Krek, človek, ki je storil izjemno veliko za razvoj slovenskega zadružništva, predvsem organizacijsko. Krek ni bil socialni teoretik, predvsem je bil praktik. Kot izhodiš če svojega delovanja je uporabil krš čanski socialni nauk, zlasti se je naslonil na papeško encikliko Rerum novarum iz 1891. leta. Na podro čju zadružništva se je trdno oprijel Raiffeisnovega organizacijskega na čela. Krek je javno pri čel delovati v letu 1892, ko je na slovenskem katoliškem kongresu nastopil s programom, ki ga lahko strnemo v nasle- dnje besede: “Ne ali vsaj ne samo karitas, temve č or- ganiziran boj za enakopravnost socialno zapostavljenih družbenih slojev, pri čemer mora duhovš čina aktivno 330 sodelovati.” 548 Tak pristop seveda ni izklju čeval nacio- nalnega poudarka, kjer je bilo to potrebno. Nasprotno, termin “enakopravnost socialno zapostavljenih družbe- nih slojev” je vklju čeval tudi odpravo nacionalne zapo- stavljenosti, ne samo odpravo ekonomske ali socialne zapostavljenosti. Uresni čitev svojega zadružniškega poslanstva so torej videli na podeželju, ki je bilo premoženjsko manj diferencirano, bolj nagnjeno k tradicionalizmu in egali- tarizmu, obenem pa je bilo najbolj na udaru vsesplošne komercializacije gospodarskega življenja. Takemu oko- lju je bolj ustrezalo Raiffeisnovo zadružništvo z velikim številom majhnih krajevno omejenih zadrug, v katerih so bili zadružniki po deležih enaki, ob tem pa so bili de- leži majhni, tako da so v zadrugah lahko sodelovali tudi najrevnejši. Vodstveni delavci za svoje delo niso smeli biti nagrajeni, zadruge pa tudi niso izpla čevale nobe- nih dobičkov, temve č so morebitne presežke nalagale v rezervni sklad, ki so ga lahko uporabile za financiranje le ob če koristnih namenov. 549 Ta izrazita lokalna usmer- jenost nam tudi pojasnjuje skokovito rast števila Raif- feisnovih zadrug po slovenskem ozemlju. Kot spodbudo temu tipu zadružništva velja prišteti še zakon iz leta 1889, ki je opredeljeval zadrugo in dav čne ugodnosti, povezane s tem, če zadruge niso izpla čevale dobi čka, ampak so ga uvrš čale v rezervni sklad. 550 K skokoviti rasti je pripomoglo še eno dejstvo. V zadružno delo se je namre č intenzivno vklju čila tudi slovenska katoliška duhovš čina. Mnogokrat so bili na podeželju ravno duhovniki, poleg u čiteljev, edini izo- braženi ljudje, ki so znali mobilizirati prebivalstvo za zadružno delo in nacionalno idejo. Njihovo omrežje je omogo čalo spodbujevalcem te zvrsti zadružništva izje- mno globoko zadružno in nacionalno-politi čno penetra- cijo med prebivalstvom. Tak splet okoliš čin je povzro čil, da je sorazmerno hitro nastalo impozantno zadružno omrežje, v katerem so prevladovale kreditne zadruge. Potemtakem ne zveni prav nič pretirano, če zapišemo, 548 Enciklopedija Slovenije, zvezek 6, str. 1–5. 549 Štibler, Zadružništvo, str. 21–37; Vi či č, Zadružništvo, str. 182–188. 550 Lazarevi ć, Zadružništvo v Sloveniji, str. 16. 331 POJAVI V ČASU da je imel skorajda sleherni prebivalec svojo kreditno zadrugo v neposredni bližini. Kreditne zadruge so pre- bivalstvu, predvsem na podeželju, finan čne storitve pri- bližale bolj kot kdaj poprej. Vso to množico zadrug, ki bi same le težko obstale, je bilo treba povezati. Zato so, v skladu s centralisti č- no zasnovo, ustanovili zadružno zvezo, ki je povezala in uskladila delo posameznih zadrug v u činkovito celoto. To je bilo vidno in ob čutno predvsem pri kreditnih za- drugah. Zveza je namre č opravljala vlogo denarne cen- trale, prek zveze je potekala nadregionalna izmenjava prostih sredstev med kreditnimi zadrugami znotraj slo- venskega prostora. Na samem za četku delovanja, ko so bili še ome- jeni na Kranjsko, so leta 1895 najprej ustanovili Zve- zo kranjskih posojilnic. Kasneje, ko so razpredli mrežo zadrug po vsem slovenskem etni čnem ozemlju, pa so morali ime spremeniti, saj ni ve č ustrezalo dejanskemu stanju. Organizacijo so zato poimenovali s splošnim iz- razom Zadružna zveza. V tem povezovanju je prednja čil Janez Krek, duša katoliško opredeljenega zadružništva, ki je vse od leta 1895 pa do svoje smrti leta 1917 pred- sedoval tej zadružni organizaciji. 551 Pod njegovim vod- stvom so se Zadružna zveza kot celota in še posebej kre- ditne zadruge izjemno razvile. Poleg izmenjave denarnih sredstev je bila na podro čju kreditnega zadružništva po- glavitna naloga Zadružne zveze revizija poslovanja čla- nic. Dobro organizirana, pregledno vodena in finan čno solidno utemeljena zveza je bila dobrodošla opora v pro- cesih politi čne in gospodarske emancipacije Slovencev v nacionalno mešanih okrajih. Tudi ta druga zadružna organizacija je bila izrazito nacionalno opredeljena, po- krivala je ves slovenski etni čni prostor in je okrepljeno delovala na nacionalno mešanih obmo čjih. Prav ni č se ni ozirala na deželne meje, ki so delile prostor slovenske poselitve. Z izrazitim slovenskim predznakom je tudi ta zadružna zveza prav gotovo znatno prispevala k politi č- ni homogenizaciji in mobilizaciji prebivalstva za sloven- ske politi čne cilje. Primerjava stališ č nam razkrije, da sta na Sloven- 551 Lukan, The Second Phase of Slovene Cooperativism, str. 83–96. 332 skem z zadružništvom imeli obe strani, tako privrženci Vošnjakovih/Schulze-Delitzschevih kakor tudi Raiffei- snovih na čel, v bistvu povsem enake namene; osnovni smoter je bila okrepitev ekonomske podlage drobnogo- spodarskega sektorja, da bi bila omogo čena moderniza- cija slovenske gospodarske osnove. So časno bi dosegli še okrepitev Slovencev kot narodne skupnosti, da bi lažje vztrajali, predvsem v nemško-slovenskih narodno- stno-politi čnih bojih. Posamezni predstavniki tega sek- torja pa č niso imeli zadostne mo či, da bi se samostoj- no – brez zaslombe na druge, z enakimi interesi – uprli svobodni tekmi, ki jo je dolo čal trg. Zato se vprašanje gospodarskega pomena zadružnega delovanja v kateri- koli razli čici ni nikoli zastavljalo, koristnost zadružnega dela, tudi za nacionalno okrepitev, so si protagonisti pri- znavali. Razlike pa so se pojavljale pri razvrš čanju pou- darkov zadružnega delovanja, ki pa so samo druga plat iste medalje. Če so zastopniki Vošnjakovega zadružnega ustroja na prvo mesto enakovredno postavljali nacional- ne in gospodarske vidike, pa so nasprotno Raiffeisenovi privrženci v Sloveniji v prvi vrsti stavili na eti čne in so- cialno-gospodarske momente, ki so kot samoumevnost vklju čevali tudi narodnostni vidik. V njihovem videnju je izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer vodilo tudi v nacionalno okrepitev Slovencev kot narodne skupno- sti, s tem pa tudi bolj samozavesten nastop v nacional- nih politi čnih konfrontacijah. V obeh primerih pa je bilo zadružništvo izdatno instrumentalizirano za politi čne namene, bodisi nacionalne ali ožje strankarske, kar je pridobivalo veljavo s približevanjem 20. stoletja. Slovenske razmere v zadružništvu oziroma mo č- na nacionalna konotacija (nacionalizem) kot spodbuje- valno gibalo razmaha zadružne ideje nam prav gotovo sugerirajo, da gre za neko splošnejšo zna čilnost. In to zlasti pri narodih, ki živijo v državnih skupnostih, v ka- terih so v politi čno in gospodarsko podrejenih vlogah. In takih narodov je bilo v Vzhodni Evropi veliko: Poljaki, Čehi, Slovaki, Ukrajinci, če naštejemo samo nekatere. Vsem tem je bilo skupno, da so zadružništvo dojemali kot “samopomoč”, kot sredstvo za “ekonomsko in naci- onalno osvoboditev”. Tako kot pri Slovencih ali drugih južnoslovanskih narodih se je zadružništvo zaradi svoje 333 POJAVI V ČASU univerzalne forme odlikovalo z veliko prilagodljivostjo. Zadružne principe so uporabljali tako na podeželju kot v mestih, tako kmetje ali delavci kot tudi trgovci ali obr- tniki. Vsak sloj je izbral tisti princip, ki mu je najbolj ustrezal glede na namene, ki jih je zasledoval. Velik po- men je zadružništvo odigralo kot pripomo ček, ki je olaj- šal vklju čitev množice prebivalstva v nastajajo če tržno gospodarstvo. Zadružništvo je torej omogo čilo nekoliko lažji vstop kmetov ter drobnih trgovcev in obrtnikov v sistem popolne komercializacije, ki je z iztekanjem 19. stoletja intenzivno prodirala tudi na obmo čje Vzhodne Evrope. Tako kot v Sloveniji so bili tudi drugod po Vzho- dni Evropi spodbujevalci zadružništva pripadniki na- cionalnih in politi čnih elit. Spoznali so izjemno veliko mobilizacijsko vlogo oziroma mo č zadružništva pri pri- dobivanju množic za nacionalno ali za politi čno oziroma ideološko opredeljevanje. Na drugi strani pa so množice hvaležno sprejemale zadružni vzorec kot sredstvo “sa- mopomo či” za lažje premagovanje vsakodnevnih gospo- darskih težav. K samim gospodarskim koreninam pa so se kot zelo pomembni pridruževali še ideološko-politi čni ali kakšni drugi socialni cilji. 552 Zanimivo je, da je tudi periodizacija, ki se je pri Slovencih oblikovala na osnovi vrednotenja razmerja med nacionalnim in gospodarskim vidikom slovenskega zadružništva že na za četku 20. stoletja, zelo podobna tudi časovnim in vsebinskim razvrstitvam zadružnega gibanja pri drugih narodih v Vzhodni Evropi. Dolo čene skupne poteze in razvojne podobnosti so opazili že raz- iskovalci oblikovanja nacionalnih preporodnih gibanj v Evropi. Tako je npr. Miroslav Hroch na osnovi primer- jalnega študija nacionalnih gibanj pri Čehih, Slovakih, Norvežanih, Estoncih, Litvancih, Flamcih in Dancih v nemškem Schleswigu izdelal tudi posebno tipologijo. Celo ve č, govorimo lahko kar o ob čem modelu, ki nam v marsi čem pomaga pri razumevanju in umeš čanju po- sameznih primerov v širši politi čni in geografski prostor. Miroslav Hroch tako lo či tri vsebinsko hierarhi čne sto- pnje v razvoju nacionalnih gibanj. Najprej je bila na vrsti stopnja A, ki jo je opredelil kot obdobje romanti čnega in- 552 Lorenz, Genossenschaften im Nationalitätenkampf, str. 121–133. 334 teresa za ljudstvo. V naslednji stopnji B prevladuje “pa- trioti čna oziroma nacionalna agitacija”. Gre torej za čas nacionalnega preporoda. V zadnji, stopnji C, pa imamo opraviti z mo čnim množi čnim nacionalnim gibanjem. 553 Z navezavo oziroma po vzoru na Hrochov model je Torsten Lorenz skušal modelirati tudi skupne razvojne zna čilnosti zadružništva v Vzhodni Evropi. Lo čil je štiri stopnje, in sicer obdobje tranzicije (A), čas inkubacije (B) in dobo množi čnega zadružništva (C), ki jim je sledila zaklju čna faza nadaljnje mobilizacije (D). Če preidemo na bolj podrobno predstavitev, potem opazimo, da v ob- dobju tranzicije (A), ko se družba in gospodarstvo pomi- kata v smeri modernosti, nastajajo prve, pogojno re čeno, protozadružne oblike. Na neki na čin je Lorenz potegnil ena čaj med njegovo in Hrochovo fazo A. V drugem obdo- bju (B), po Lorenzu v dobi inkubacije, se v zadružno delo že vklju či nacionalna inteligenca, ki pri čne spodbujati zadružno gibanje z namenom okrepitve nacionalnega gibanja. Zadružništvo v tej dobi je kot podporni steber nacionalne diferenciacije tesno vpeto v Hrochovo opre- delitev patrioti čne/nacionalne agitacije (B) kot posebne stopnje narodno preporodnega gibanja. V tretji stopnji (C) tako v politiko kot v zadružništvo intenzivno stopijo množice, še posebej s podeželja. Vloga zadružništva kot orodja za ideološko-politi čno ali nacionalno mobilizacijo je osrednja. Posledica je vsesplošni razmah zadružništva v razli čnih namenskih verzijah, a obi čajno na podlagi Raiffeisenovih organizacijskih na čel. Zaklju čna faza D, ki je Hroch ne definira, pa po Lorenzu ozna čuje prehod v dobo nacionalne države, kar Vzhodna Evropa doži- vlja po prvi svetovni vojni. Vloga zadružništva se v tem obdobju spremeni, saj prej podrejeni narodi postanejo dominantni. Za nacionalno in ekonomsko emancipacijo oziroma modernizacijo imajo na voljo državo z vso paleto ukrepov, ki so ob tem na voljo. Zadružništvo živi naprej, se notranje konsolidira in profesionalizira in še naprej omogo ča pripadnikom drobnogospodarskega sektorja organizirano nastopanje na trgu. 554 553 Hroch, Social preconditions, str. 22–23. 554 Lorenz, Co-peratives as a basic tool of economic nationalism, str. 127–140. 335 POJAVI V ČASU Lorenzova modelska tipologija nedvomno posre če- no povzema razvojne zna čilnosti vzhodnoevropskega za- družništva in jih s posploševanjem vsebinsko združi na najmanjši skupni imenovalec. Kot majhno dopolnilo bi bilo vanjo potrebno vnesti le dimenzijo ve čnacionalnih držav, ki so bile v Vzhodni Evropi kljub glasni retoriki o nacionalnih državah še vedno v ve čini. S tem pa tudi razmere, ki so zadružništvu poleg ekonomskega dajale še mo čan nacionalno politi čen prizvok. Ko v tem okviru opazujemo razvoj in vlogo sloven- skega zadružništva, težko najdemo odstopanja, ki bi pritrjevala slovenski druga čni histori čni izkušnji, kot je bila v zadružništvu značilna za širši prostor Srednje in Vzhodne Evrope. Ve č kot o čitno se potrjuje, da podobne gospodarske in politi čne razmere izzovejo tudi podobne odzive. Pri zadružništvu je bilo to toliko lažje, ker je šlo za že razdelane vzorce, ki jih je bilo potrebno le prila- goditi in nato uporabiti v doma čem okolju. Podobno je bilo tudi v drugih jugoslovanskih pokrajinah, pri čemer primerjalni vidik pokaže, da je bilo slovensko zadružni- štvo v teh relacijah najbolj profilirano in razvito. Res- da so obstajale velike razlike, vendar je bila za celotno obmo čje zna čilna etni čna raznolikost, to je nacionalno mešana struktura prebivalstva. Podobne situacije so generirale tudi podobne odgovore, to je prisotnost mo č- nega nacionalnega naboja pri razvoju zadružništva. In na tej ravni opazimo precej skupnih potez. Razlike med posameznimi hrvaškimi pokrajinami so bile velike. Hrvaško zadružno gibanje v Dalmaciji in Istri, ki je bilo tesno povezano s slovenskimi zadružni- mi zvezami, je bilo izrazito hrvaško nacionalno opre- deljeno zaradi italijanske nadvlade. V preostalih delih Hrvaške zaradi njenega posebnega državno pravnega statusa nacionalni naboj ni bil toliko prisoten. Tam so bili bolj v ospredju gospodarsko-socialni vidiki. 555 Od preloma v dvajseto stoletje so opazna prizadevanja za okrepitev zadružnega gibanja po slovenskem vzoru, 556 vendar opaznejših rezultatov, zlasti v primerjavi s Slo- 555 To je zlasti vidno iz zadružnega gibanja pod vodstvom Antuna Radi ća. Glej Hrvat- ski selja čki pokret bra če Radi ća, str. 83–150. 556 Zadružni leksikon I., str. 370–379. 336 venijo, ni bilo. V primerjavi s Hrvati so bili v druga čnem položaju hrvaški Srbi. Kot prepoznavna etni čna entiteta se niso morali emancipirati samo nasproti Italijanom ali Madžarom, temve č tudi nasproti Hrvatom. In Srbi na Hrvaškem so v tem procesu dejavno uporabili zadru- žništvo kot orodje za vzpostavitev vzporednega sistema gospodarskih institucij. Na za četku dvajsetega stoletja (1901) so v Zagrebu oblikovali zvezo srbskih kmetijskih zadrug, ki je že z imenom, tako kot njene članice, posa- mezne zadruge, jasno pri čala o nesporni srbski nacio- nalni opredeljenosti. Zveza je združevala in usklajevala delo množice zadrug, do prve svetovne vojne se je njiho- vo število približalo petstotim, pri čemer so, tako kot v slovenskem primeru, prevladovale kreditne in nabavno- prodajne zadruge. 557 Na srbsko zadružno centralo v Za- grebu so bile navezane tudi srbske zadruge iz Vojvodi- ne, ki so se pri čele bolj pojavljati od preloma v dvajseto stoletje dalje. 558 Tudi v Bosni in Hercegovini so se pojavljale deli- tve gospodarskih organizacij in ustanov na nacionalni osnovi. Resda se je to dogajalo kasneje kot v sosedstvu, vendar so bili rezultati nazadnje enaki. Razlogi zaka- snitve so bili dvojni; na eni strani velika ekonomska in socialna nerazvitost nekdanje turške province, na drugi strani pa tudi oblastna politika. A emancipacije posa- meznih narodnih skupnosti se ni dalo ustaviti. V po- krajini, ki jo naseljujejo trije zelo sorodni, a po lastnem ob čutenju vendarle razli čni narodi, tudi ni moglo biti druga če. Potreba po nacionalno politi čni diferenciaciji je bila v okolju, kjer so bile realne razlike le v religiozni pripadnosti, še toliko ve čja. Ob čutljivosti tega vpraša- nja so se zavedale tudi oblasti, zaradi tega tudi niso vse do 1907. leta dovoljevale nacionalnih znamenj oziroma ustanavljanja nacionalno jasno opredeljenih gospodar- skih ustanov. Takrat so že delujo če zadružne organi- zacije nemudoma dodale pred svoja imena nacionalne pridevnike – srbske, hrvaške in muslimanske oznake. Nastopila je samo dejanska legalizacija obstoje čega sta- nja. Čeprav oblast ni dovoljevala nacionalnih opredeli- 557 Zadružni leksikon, str. 379 (I), 1121 (II). 558 Zadružni leksikon, str. 1425 (II). 337 POJAVI V ČASU tev, so te v zadružništvu obstajale, za njih so vsi vedeli in jih tudi upoštevali. Gre za tradicijo nacionalno-konfe- sionalne delitve, ki je imela trdno oporo še v turški dobi. Vse tri narodne skupnosti oblikujejo svoje gospodarske zadružne organizacije, na njihovem čelu pa kot centrale stojijo ban čne delniške družbe. 559 Nastanek jugoslovanske države je pomenil veliko prelomnico. A kljub temu so v ozadju preloma še ve- dno delovale silnice mednacionalnih nasprotij in temu pripadajo ča vloga zadružništva. Razmerja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah so postala nekoliko druga č- na. Prej prevladujo ča naroda, nemški in madžarski, sta bila v novi državi izrazita manjšina. Transformacija v manjšino je prinesla tudi potrebo po nacionalni in po- liti čni homogenizaciji. Kot nekdaj Srbi, Hrvati ali Slo- venci so tudi Nemci in Madžari za čeli iz enakih pobud in enakih namenov veliko bolj kot kdaj prej instrumen- talizirati zadružništvo kot orodje ekonomskega zapira- nja znotraj svojih vrst. V Vojvodini, kjer so bili najbolj števil čno zastopani, so Nemci oblikovali svojo zadružno zvezo – Landwirtschaftliche Zentraldarlehenskasse, ki je združevala nemško zadružništvo v celotni Jugoslaviji. Zanimivo je, da so se tej zvezi množi čno priklju čevale tudi zadruge madžarske manjšine, saj sami niso obliko- vali svojih osrednjih gospodarskih organizacij. 560 Razpršitev nemške premoči je v Sloveniji prinesla olajšanje zaradi vsesplošne slovenizacije politi čnega, socialnega in gospodarskega življenja. Ker je Slovenija postala nacionalno skoraj homogena pokrajina, ni bilo več potrebe po jasni slovenski/nacionalni profiliranosti gospodarskih ustanov. To je bilo nekaj samoumevnega, gospodarsko-socialne vsebine delovanja so zares stopile v ospredje. Pri zadružništvu pa je še vedno ostala v ve- ljavi politi čna primes. Če je prenehala potreba po nacio- nalnem opredeljevanju, pa so bila zadružna omrežja še vedno zelo uporabna za politi čno mobilizacijo. 561 V drugih jugoslovanskih predelih nacionalni zna čaj 559 Juzbaši ć, Politika i privreda, str. 152. 560 Zadružni leksikon II, str. 1426–1427. 561 Slovenske zadružne organizacije so bile ve č kot o čitno politi čno nazorsko opre- deljene. Katoliška, liberalna in socialdemokratska stranka so imele vsaka svojo za- družno mrežo. 338 zadružništva ni prav ni č splahnel, saj so mednacional- na razmerja ostala enaka. Tudi v tem primeru je šlo za kontinuiteto razmer izpred prve svetovne vojne. Razli- ka je bila le v tem, da so zadružni voditelji iz Beograda skušali centralizirati vse srbsko zadružništvo na jasno izpri čani podlagi srbstva kot skupnega imenovalca. Ta- ko pod primat Beograda pridejo zadružne organizacije Srbov na Hrvaškem in v Vojvodini. 562 A ta centralizaci- ja srbskega zadružništva nikakor ni pomenila, da so v ospredje prišle zgolj in samo gospodarske vsebine. Na Hrvaškem ali v Bosni sta vloga in namen paralelnih za- družnih gospodarskih organizacij ostala še naprej ena- ka. Prav ni č druga če ni bilo s hrvaškim zadružništvom, tudi to zadružništvo so združevali na državni ravni, ne glede na pokrajinske ali notranje administrativne me- je. 563 Vmes med srbskimi in hrvaškimi gospodarskimi institucijami pa so svoj paralelni svet gospodarskih ustanov razvijali Muslimani v Bosni. 564 Kontinuiteta uveljavljenega vzorca omrežij nacionalnih gospodarskih ustanov naj bi še naprej poleg ekonomskih u činkov za- gotavljala solidarnost in homogenizacijo srbskega, hr- vaškega ali muslimanskega naroda. 562 Zadružni leksikon II, str. 1121. 563 Zadružni leksikon I, str. 387–403. 564 Ravno tam, str. 95. 339 POJAVI V ČASU Leta 1907 je Mihael Vošnjak doživel pomemben življenjski jubilej; 18. septembra je namre č dopolnil sedemdeset let. Kakor je v navadi ob tako častitljivih obletnicah zaslužnih mož, je bil njegov jubilej deležen ustrezne pozornosti. Čeprav je Vošnjak odklonil kakr- šno koli javno obhajanje svoje obletnice, mu je Zadruga – glasilo celjske Zadružne zveze, katere predsednik je bil od za četka njenega delovanja – v septembrski številki izkazala dolžno spoštovanje. V obsežnem članku so po- drobno predstavili življenjsko pot in pomembne postaje v njegovem življenju; povsem razumljivo so osrednjo po- zornost namenili Vošnjakovemu zadružnemu udejstvo- vanju oziroma njegovim zaslugam za razmah slovenske- ga zadružništva. 565 Vošnjakovega jubileja pa niso prezrli niti pri Naro- dnem gospodarju, glasilu konkuren čne zadružne zveze, pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Povsem pri čakovano pa pisec priložnostnih vrstic o Vošnjakovem jubileju ni bil v sozvo čju z nepodpisanim avtorjem iz Zadruge. Sveto- slav Premrou, pisec članka v Narodnem gospodarju, je sicer priznaval Vošnjaku častni naziv in sloves “o četa slovenskega zadružništva” ter temu pripadajo či ugled, vendar je v isti sapi Vošnjaka in njegove privržence opo- zoril tudi na njegove nedoslednosti v zadružnem delu. Kriti čne pripombe so se dotikale dveh vidikov Vošnja- kovega zadružnega udejstovanja. Premrou je Vošnjaku 565 Zadruga, št. 9/1907, str. 190–194. Aristokrati in demokrati 340 tako očital, da ni imel nikoli posluha za Raiffeisnov tip kreditnih zadrug in da se je vse do zadnjega trdovra- tno upiral centralizaciji denarnega poslovanja oziroma preoblikovanju Zveze slovenskih posojilnic v denarno centralo. Prvi temeljni o čitek se je torej glasil, da Vošnjak ni imel posluha za Raiffeisnov tip zadrug, ki naj bi bile po Premrouovem mnenju edine sposobne zagotoviti izbolj- šanje gmotnih razmer revnejših slojev prebivalstva. Tip zadrug, to je Schulze–delitzschev, ki ga je v slovenski prostor vnesel Vošnjak, se mu na na čelni ravni ni zdel napa čen, vendar ga je po njegovem mnenju čas prese- gel. Premrou Vošnjaku torej na splošno ni zameril upo- rabe tega principa, razmere so bile tedaj pa č druga čne, ali s Premrouovimi besedami: “Ko je on (to je Vošnjak, op. Ž.n L.) pri čel delati so bile v modi le Schulze–delitz- schevke.” Vošnjaku pa je zameril, da ni opustil svojega stališ ča, ko je bilo ve č kot o čitno, da je potrebno v za- družno delo vnesti nove poudarke. Po Premrovu so bili to “socialni” poudarki, ki naj bi nadomestili “nacional- ne”, kajti socialne vidike bi lahko uveljavljali le z Raiffe- isnovim ustrojem. Svojo pozicijo in videnje zadružništva je Premrou najlažje utemeljil s kritiko zadružnega tipa, ki ga je uporabil Vošnjak. Tako je Premrou menil, da Vošnjakov tip zadrug nikakor ni mogel ponuditi zado- stne opore snovalcem za uresni čevanje socialnih nalog. Trdno je bil prepri čan, da so bile “vošnjakove” zadru- ge, konkretno kreditne, “le nabiralniki hranilnih vlog, le predmet koristnostnega nalaganja kapitalij v škodo po- sojilojemalcev. Čeprav koristni, so Schulze–Delitzschevi zavodi ostali ljudstvu tuji.” 566 Logična izpeljava teh misli je Premroua vodila do sklepa, da le Raiffeisnove zadruge ustrezajo ljudstvu, ki ga je ve č kot o čitno enačil predvsem s kme čko populaci- jo. Le tovrstne zadruge so zaradi svoje zasnove sposob- ne nadgraditi gospodarski in nacionalni u činek, kar naj bi zastopal Vošnjak, z ustrezno socialno noto. Funkcija Raiffeisnovih posojinic je bila po Premrouu torej dvojne narave, tesno sta se prepletala socialna in gospodarska vloga. Utemeljitev pa je bila slede ča: “V socialnem ozi- 566 Narodni gospodar, št. 17/1907, str. 275. 341 POJAVI V ČASU ru skušajo delovati kot člen velike socialno–preosnoval- ne verige, da se izboljšajo življenjske razmere special- no kme čkega stanu. V gospodarskem oziru, ker nudijo sredstva za to, da se gospodarska izboljšava tudi de- jansko izvrši. Socialni vpliv je družabno preosnovalen. Ni revolucionaren. Ne stremi za tem, da se uni či ali v velikem obsegu preobrazi splošne gospodarske razmere današnjega časa. Pač pa deluje na to, da ustvari intere- sno zastopstvo kmečkega stanu v svrho samoobrambe in samoohranitve, v svrho socialnega uvažavanja.” 567 Premrou je Vošnjaku nadalje o čital, da je z vpeljavo dveh vrst deležev pri zadrugah, to je glavnih in opravil- nih, pri čemer so imeli glasovalne in s tem upravljalske pravice le imetniki glavnih deležev, vnesel med zadru- žnike izrazito neenakopravnost, zadruge naj bi bile še bolj odtujene širokim ljudskim množicam, katerim naj bi bile prvenstveno namenjene. Premrouovo razmišlja- nje se je izteklo v kategori čno obsodbo: “Socialno – iz- ena čevalnega namena ta preustrojba ni imela, ker so člani, ki so bili lastniki glavnih deležev uživali na ob čnih zborih glasovalno in volilno pravico, do čim je niso uživa- li člani, lastniki opravilnih deležev. Še ve č ustvarilo se je nekaj, kar je lo čilo priviligirance od nepriviligirancev in tako posojilnico še bolj odtujilo preprostemu ljudstvu, kot bi bila še po schulze-delitschevem ustroju samem. Zakaj onemogo čila je lastnikom opravilnih deležev vsaj malo vplivati na gospodarski razvoj posojilnice. Revnejši člani so smeli le ubogati in garantirati, v razmerju mno- go več nego lastniki glavnih deležev.” 568 Drugi o čitek se je na nanašal na interesno pove- zovanje kreditnih zadrug oziroma na centralizacijo de- narnega poslovanja, ki jo je Mihael Vošnjak resnici na ljubo res odklanjal. Le stežka so ga prepri čali, da je pri- volil v preoblikovanje Zveze slovenskih posojilnic v de- narno centralo, kar se je navsezadnje vendarle zgodilo leta 1905, so časno s preimenovanjem Zveze slovenskih posojilnic v Zadružno zvezo v Celju. Tudi v tem prime- ru je Premrou pripisal krivdo Schulze–Delitzschevemu zadružnemu principu. Tovrstne posojilnice so bile na- 567 Narodni gospodar, št. 18/1907, str. 289–292. 568 Narodni gospodar, št. 17/1907, str. 275. 342 mre č organizirane kot finan čno trdni zavodi, ki so lahko uspevali tudi brez zunanje zaslombe. Glavnino krivde za dolgoletno ohlapno organiziranost Zveze slovenskih posojilnic je Premrou seveda pripisal Vošnjaku; Pre- mrou se nadalje ni strinjal z nikakršnimi olajševalnimi okoliš činami, kar je podkrepil z naslednjimi besedami: “Dejstvo, da je vedno iskal zavod, kjer bi ‘njegove’ za- druge nalagale gotovino in najemale kredite ne spre- meni dejstva, da ni hotel ni č slišati o zadružni denarni centrali.” 569 Odveč bi bilo misliti, da bi ostra Premrouova stali- šča, ki so zmotila vzneseno in sve čano ozra čje v celjski Zadružni zvezi, izzvenela v prazno. Ni preteklo dosti ča- sa, našel se je mož z imenom in priimkom, ki je vstal v obrambo Vošnjakovega dela. A ne samo v bran Vošnja- kovega, temve č celotnega dela Zveze slovenskih poso- jilnic oziroma Zadružne zveze v Celju, saj je obhajanje Vošnjakove sedemdesetletnice pomenilo z oziranjem v preteklost tudi vrednotenje dela in pomena celjske za- družne zveze. Tako je so časno kritika Vošnjakovega de- la pomenila tudi kritiko dela omenjene zadružne zveze. Ivan Lapajne, ki se je lotil spodbijanja Premrouovih trditev, je le z avtoriteto lastne osebnosti, saj je šlo za uglednega zadružnika, dosegel objavo odgovora v Za- drugi. Uredništvo je namre č v opombi k članku pouda- rilo, da objavlja Lapajnov odgovor na njegovo izrecno željo, in se tako ogradilo od njegovih izvajanj. Pri Lapaj- novem odgovoru gre pravzaprav za ironijo usode. Pre- mrouu je namre č odgovarjal človek, ki je bil velikokrat v sporu z Zvezo slovenskih posojilnic in Vošnjakom oseb- no. Ivan Lapajne je bil eden od najvztrajnejših zagovor- nikov centralizacije Zveze slovenskih posojilnic in nje- nega preoblikovanja v denarno centralo. Dolga leta so bile njegove težnje odrivane in neuslišane. Poskusil je tudi z lastno zadružno zvezo, na čelu katere je stala nje- gova Centralna posojilnica slovenska v Krškem, a brez vidnejšega uspeha. Kon čno se je vendarle vrnil v varen objem Zveze slovenskih posojilnic, kjer je še naprej tr- masto motil ubrane glasove s svojimi zahtevami po de- 569 Ravno tam. 343 POJAVI V ČASU narni centrali. 570 Glede na tako preteklost in odnose je razumljivo, da se je Lapajne v svojem odgovoru povsem izognil problemu centralizacije denarnega poslovanja, saj mu sicer ne bi preostalo drugega kakor pritrjevanje Premrouovim stališ čem. Lapajne je Premroua zavrnil povsem pri čakovano z argumenti, da ne pozna ravno dobro snovi, o kateri želi razpravljati, o čemer pri čajo že uvodne besede: “Dasi je ta opis vob če še precej objektiven, za kar smo mi, iskre- ni častilci Vošnjakovi, hvaležni g. Premrou, vendar smo našli, da je pisatelj o nekaterih to čkah zgodovinskega razvoja slovenskega posojilništva premalo pou čen. Ra- ditega je njegovo razmotrivanje Vošnjakovega delovanja nekoliko pretirano, nekoliko pomanjkljivo in njegovi na- zori o posojilniških principih so pa nekoliko napa čni. Pomanjkljivo je to, da pisatelj ne ve natanko, kako se je razvijalo kranjsko in slovensko posojilništvo sploh po Vošnjakovih inicijativah.” Zaradi tega je bil nujno po- treben ustrezen poduk. Lapajne je kategori čno zatrdil, da Vošnjak ni mogel ustanavljati druga čnih posojilnic kakor Schulze–Delitzschevih, kajti pred 1. 6. 1889 Ra- iffeisenovih sploh ni bilo mogo če ustanavljati, ker ni bilo zakonske podlage. Pri snovanju tega zakona, ki je omogo čil ustanavljanje slednjih, pa je zelo dejavno kot državnozborski poslanec sodeloval tudi Mihael Vošnjak. Resda je Vošnjak imel nekaj pripomb na ta zakon, a ne bistvenih; naprotoval je namre č le nameri vlade, da bi v tekst zakona vnesla dolo čilo, da Raiffeisnovke ne smejo nagrajevati svojih uradnikov in da ne smejo iz svojih skladov podpirati “narodnih in človekoljubnih namenov.” V tem prizadevanju je bil Vošnjak skupaj z drugimi poslanci uspešen. Zatem pa je Lapajne prešel na drugo podro čje, ki ga pogojno lahko poimenujemo tudi ideološko. Ljubljanski zadružni zvezi je tako o čital, da je bila porojena iz po- liti čnih nagibov, ne pa iz gospodarskih (“edinopravega plemenitega namena”), a hkrati ji je priznal, da vendarle opravlja koristno delo. Lapajna je zlasti zabolel o čitek, da naj bi bile Schulze–Delitzscheve posojilnice “neljud- ske, protikme čke, celo kapitalisti čne” ustanove. Pouda- 570 Lazarevi ć, Celje – prvotno središ če slovenskega zadružništva, str. 123–130. 344 ril je, da finan čna trdnost takih zavodov ni slabost, rav- no nasprotno. O čitati jim njihov preudaren in predvsem varen na čin poslovanja – “obiranje slovenskih kmetov” po Premrouu – se mu je zdelo povsem neumestno. O čit- ki so bili težki, zato je Lapajne namesto opravi čevanja ubral ostrejše tone: “Res so si nekatere slovenske poso- jilnice s previdnim delovanjem opomogle nekoliko, ali njim o čitati bogastvo je otro čarija; njim o čitati obiranje slovenskih kmetov je ve č kot krivi čno. Vsak otro čaj na Slovenskem ve, da so vsi slovenski denarni zavodi le bera čija nasproti bogatim nemškim denarnim zavodom, nasproti raznim hranilnicam, bankam itd. Kdor nada- lje ve, da vodijo slovenske posojilnice ve činoma možje kme čkega pokolenja, ki ljubijo svoj rod, ta ne bo o čital, da naše posojilnice odirajo slovenskega kmeta; izjem ni ali pa so zelo redke in se nahajajo tudi v nam naspro- tnih vrstah. Da pa čislajo nekatere posojilnice, ki niso Raiffeisenovke, Schulzejeva na čela, kdo jim bo to za- meril? Schulze je tudi posojilni čarje lepo u čil; n.pr. da naj vsaka posojilnica stoji na svojih nogah, da naj dela s svojim denarjem, da naj se ne zanaša na tujo pomo č itd. Raiffeisenovke so tudi res lepa podpora kmetom; ali glede denarnih sredstev se morajo ve čkrat obra čati za pomo č centralnim zadrugam, katere slednje se morajo po večkrat obrniti do vlade za pomo č, zlasti, da pokrijejo svoje velike upravne stroške.” Lapajnov namen vendarle ni bil razpravljati o ide- oloških in gospodarskih videnjih slovenskega posojil- ništva, temve č “oprati našega jubilarja, da ni bil in da še dandanes ni protivnik Raiffeisenovk, kakor misli g. P.” V bran tej trditvi je Lapajne posegel v preteklost. Iz- pod koprene pozabe je potegnil dokument iz leta 1884, “torej 5 let pred razglasitvijo Raiffeseinovega zakona”, v katerem je Mihael Vošnjak opozarjal na potrebo usta- navljanja majhnih posojilnic na podeželju. Tega leta je namre č Vošnjak kot predsednik Zveze slovenskih po- sojilnic razposlal okrožnico južnoštajerskim ob činam, s katero jih je opozoril na koristnost malih posojilnic in jim obenem dolo čil na čin dela. Vošnjak je zlasti izposta- vil, da naj bi take posojilnice dajale posojila proti oseb- nemu poroštvu s tem, da bi vodstvo natan čno poznalo prosilca, njegove sposobnosti, premoženjske razmere 345 POJAVI V ČASU ter gospodarske zmogljivosti. Dosledno pa naj bi se take posojilnice izogibale hipotekarnih posojil, ker nimajo na voljo potrebnih denarnih sredstev za tako dolgoro čne naložbe, kakor jih terja hipotekarno kreditiranje. Samo deleži in zbiranje hranilnih vlog pa č ne more ustvari- ti znatnega denarnega sklada za dolgoro čne naložbe. Okrožnica se je zaklju čevala z naslednjimi besedami, katerih se niti zastopniki Raiffeseinovk ne bi branili: “Tak zavod sme imeti le majhen delokrog in raditega bode poslovanje pri takih posojilnicah tem lažje izvedlji- vo in tem varnejše, čim ožji je društveni delokrog. Pri takih zadrugah bodo upravni stroški neznatni, posebno raznih pisarij ne bode mnogo; posebnega društvenega uradnika ni treba imeti, tudi ne posebnih društvenih prostorov, kajti posluje se lahko v ob činskem uradi ali čitalnici. Ustanavljanje takih majhnih (kmetskih) poso- jilnic na deželi bode gotovo ugodno vplivalo na kmetski stan, in je zveza pripravljena brezpla čno sodelovati pri vstanovitvi.” 571 Z navedbo Vošnjakove okrožnice je Lapajne zaklju- čil svoj odgovor. Menil, da so njegovi argumenti ve č kot zanesljiva opora pri zavra čanju stališ č iz Narodnega go- spodarja. Pri tem pa je “prezrl”, da kriti čna ost ni bila naperjena proti velikosti zadrug v njihovem delovnem okolju, temve č na samo zasnovo posojilnic, na delitev deležev na glavne in opravilne in s tem pripadajo čo raz- li čno vlogo posameznikov v poslovanju zadruge. Teh Premrouovih o čitkov pa Lapajnu tudi z navajanjem ci- tirane okrožnice ni uspelo ovre či. Šlo je za dve razli čni pojmovanji “ljudskosti oz. kme čkosti”. Lapajne je me- nil, da je zavzemanje za male posojilnice na podeželju že zadosten argument, medtem ko je Premrou presojal “ljudskost” po notranji organiziranosti posojilnic, glede na položaj in medsebojne odnose zadružnikov. Potrditev tega osnovnega razlo čka v pojmovanju “avtenti čnosti” zadružništva ponazarja Premrouov od- govor Lapajnu, ki je za četo polemiko z vnosom novih elementov še dodatno zaostril. Najprej se je po Lapaj- novem zgledu lotil “omalovaževanj” oponentove osebno- sti, da bi poudaril “ čistost” svojih namenov in o čitkov, 571 Zadruga, št. 10/1907, str. 227. 346 naslovljenih na Vošnjaka. “Lapajne je še iz one dobe, ko so Slovenci pisali samo panegirike. Zato se nikoli ne strinja z ljudmi, ki se pe čajo s stvarno kritiko. Živi še vedno pod vtisom že davno preteklih narodno navdu- šenih dob, ko se je za narod ve činoma delovalo s ce- nenimi frazami, manj z resnim na čelom.” Premrou je nato prešel na utemeljitev svojih kriti čnih pripomb na Vošnjakov ra čun: “Da se mi ne strinjamo ve č z nazori M. Vošnjaka, Lapajnetu ne gre v glavo, dasi priznava, da Narodni gospodar vidi v Vošnjaku zaslužnega de- lavca na slovenskem zadružnem polju, ki je s svojim delovanjem ustvaril za četke slovenskega zadružništva; ki je vodil po svojem osebnem prepri čanju in po svo- jih nazorih naše zadružništvo v dobi, ki jo lahko ime- nujemo prvo razvojno fazo (pod črtal Ž. L.) našega za- družništva. V tej fazi so Slovenci ustanavljali zadruge edino le iz narodnostnega namena (pod črtal Ž. L.), iz narodnostnega nagiba. Danes nam to ne zadostuje ve č. Zadruge danes ustvarjamo iz socialnega (pod črtal Ž. L.), iz strogo gospodarskega (pod črtal Ž. L.) nagiba, ker ve- mo, da nam ni treba poudarjati narodnostnega na čela na prvem mestu. Izboljšanje gospodarskega položaja našega naroda je samoposebi obenem narodni postulat in narodni uspeh zadružnega delovanja. Danes delamo narodno brez ‘narodne pijanosti’.” To temeljno naspro- tje v pojmovanju zadružništva je Premrou še zaostril, ko je zatrdil, da je na osnovi organizacijskega ustroja posojilnic oziroma glede na “socialno” vlogo zadružni- štva zadružnike mogo če deliti na “aristokrate” (pod črtal Ž. L.) in “demokrate” (pod črtal Ž. L.). Premrouu je bilo samoumevno, da sodijo privrženci Schulze–Delitzsche- vih zadružnih na čel med aristokrate. Med njih je seveda uvrstil tako Lapajna kakor tudi celotno Zadružno zvezo v Celju, s tem pa tudi Vošnjaka kot predsednika zveze. Sebi, Narodnemu gospodarju in ljubljanski Zadružni zvezi oziroma vsem privržencem Raiffeisnovih naukov pa je dodelil laskavi naziv zadružnih demokratov. Za tem zgovornim podukom, ki ga je bil deležen Lapajne, je Premrou prešel na obravnavo konkretnih Lapajnovih trditev, in sicer, da Vošnjak ni nasprotoval Raiffeisnovim posojilnicam in da slovenske posojilni- ce Schulze–Delitzschevega principa niso “kapitalisti č- 347 POJAVI V ČASU ne” ustanove. Premrouove argumente lahko združimo v tri to čke. Lapajnu je zabrusil, da statisti čne službe posojilnic celjske Zadružne zveze ne uvrš čajo med Raif- feisnovke, da jih mnogi pisci o zadružništvu ne oprede- ljujejo za kme čke. Slednjega naj ne bi spreminjalo niti dejstvo, da so v mnogih Schulze–Delitzschevih posojil- nicah včlanjeni tudi številni kmetje. Nadalje je Premrou Lapajnovemu navajanju Vošnjakove okrožnice iz leta 1884 postavil nasproti Vošnjakovo izjavo iz leta 1898, ki jo je podal na ob čnem zboru Zveze slovenskih poso- jilnic, da “snovanje malih posojilnic ni zvezin namen, dasi jim tam, kjer so iz kakršnih koli vzrokov potrebne, ne nasprotuje in podpira”. V tretji to čki pa je Premrou ponovno zatrdil, da so Schulze–Delitzscheve posojilnice kapitalisti čne ustanove. Kot kronski argumet je nave- del dejstvo, da so tovrstne posojilnice delile dividende, v povpre čju naj bi znašale 4,5 %, uživali pa so jih le maloštevilni lastniki glavnih deležev. “ Če ne bi delile di- vidend, kar je med deležnike pritegnilo mnogo nepravih ljudi zasledujo čih dobi čke, bi lahko znižali obrestno me- ro pri posojilih,” je Premrou opozarjal Lapajna. V prid trditvi o “kapitalisti čnem” zna čaju “celjskih” posojilnic je Premrou navrgel še podatke, da je pri takih posojilni- cah mogo če vložiti prošnjo za posojilo le prek odvetni- kov, “za mastno pla čilo”. 572 V svojem zadnjem odgovoru, s katerim se je pole- mika tudi zaklju čila, je Lapajne ubral še bolj ostre tone. Nasprotnika je skušal zavrniti z vprašanji, s katerimi je tudi posameznim “raiffesnovkam” pri ljubljanski Za- družni zvezi pripisoval enako ne čedne posle, kakor jih je Premrou Celjanom. Vsa njegova vprašanja Premrouu, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju, ponazarjajo veliko razliko med zadružnimi ideali in vsakodnevno življenj- sko prakso, ko so se avtenti čna na čela ne tako redko umikala zasebnemu interesu tudi v zadružništvu. Pred takim po četjem pa niso bili imuni nobeni zadružniki, tako tisti, ki so prisegali na Schulze–Delitsch/Vošnja- kovo zadružno doktrino, kakor tudi drugi, privrženci Raiffeisnovih naukov. Lapajne se zaradi neizpodbitnosti dejstev ni mogel 572 Narodni gospodar, št. 19/1907, str. 307–309. 348 izogniti priznanju, da nekatere posojilnice iz celjske Za- družne zveze res pretiravajo z izpla čili dividend, kar naj bi bile izjeme in nikakor pravilo. Ker splošna ocena ne velja, je Lapajne Premrovu mo čno zameril, da posplo- šuje izolirane podatke brez upoštevanja širšega konte- ksta. Premrovu je odgovarjal z vprašanji: “ Če so deleži visoki – in veliko vpla čanih deležev kaže mo č in veljavo zavoda – morajo se vsaj nekoliko obrestovati. Ali mar ljubljanska ‘Zveza’ deležev ne obrestuje? Ali ve g. P. kaj o 10,5 % dividendah posojilnic njegove ‘Zveze’? Ali ve g. P., da se mnogo posojilnic njegove ‘Zveze’ po krivici ime- nujejo raiffeisenovke, kar pa nikdar niso bile. Naj vpra- ša svojega predsednika R.! Posojilnica brez deležev je enaka delniškemu društvu brez vpla čanih delnic. Raif- feisenovke imajo res neomejeno zavezo. Ali kaj pomaga, če ima katera raiffeisenovka le kakih 50 nepremožnih udov? Koliko zasluži tak zavod kredita? Koliko varno- sti daje? Skoro ni č. Sicer pa nima samo celjska ‘zveza’ nekaj takozvanih ‘kapitalisti čnih’ to je velikih in starih posojilnic; ima jih tudi ljubljanska, ki je na nje posebno ponosna, npr. Ljudsko posojilnico v Ljubljani in Celju, Vzajemno podporno društvo, in v vseh kronovinah še mnogo drugih, pri katerih ona celo nalaga svojo goto- vino.” Zatem je Lapajne opozoril Premroua, da članice celjske Zadružne zveze svoje dobi čke nalagajo v “naro- dne namene”, npr. gradnjo Narodnih domov, medtem ko naj bi pri konkurenci v ta namen ne dajali ni česar. Lapajne nato iz tega dejstva izvede zanj temeljni sklep v obliki vprašanja: “Katere so torej bolj kapitalisti čne?” Lapajne seveda ni bil proti kopi čenju kapitala v slo- venskih posojilnicah ne glede na organizacijsko podlago, vendar je pri tem opozarjal, da se morajo posojilnice stro- go držati pravil in zakonitosti. A tudi pri tej polemi čni is- krici si ni mogel kaj, da ne bi Premrouu postavil še nekaj dodatnih, a pomembnih vprašanj, ki so podirala res ne- koliko preve č idealizirano podobo raiffeisnovk, kakor jih je predstavljal Premrou. Zato pustimo zopet do besede Lapajnu: “Ali ve g. P., pri kateri njegovih posojilnic jemlje na posodo ta ali oni na čelnik? Ali je to v pravilih? Kate- ra ima čudno zverižene bilance? Katera ima barbari čne klavzule v zadolžnicah? Katera mora že tiskane ra čune preklicati? Kateri sodnija o čita, da jemlje oderuške obre- 349 POJAVI V ČASU sti? Katera toži sistemati čno svoje dolžnike? ... Gospodu P. svetujem, naj izpraša vest najpoprej članicam svoje ‘Zveze’, katere kakor kaže še premalo pozna. Pa mirna Bosna!” 573 Javnega prerekanja, ki je v zaklju čku postaja- lo že mu čno, je bilo na tem mestu konec. Tako Lapajne kot Premrou sta opustila nadaljnje polemiziranje, ki tudi ne bi bilo ve č produktivno, lahko bi samo še ponavljala razli čno že izre čene o čitke in stališ ča. Polemika, ki smo jo ravnokar spoznali, je zanimi- va z ve č vidikov. Premrou je namre č s svojimi o čitki, s katerimi se strinjalo tudi vodstvo Zadružne zveze v Ljubljani, dregnil v nekaj ob čutljivih vprašanj. Temeljni izvor o čitkov na Vošnjakov ra čun lahko iščemo in tudi najdemo v razli čnih pogledih na organizacijsko zasnovo samih zadrug, zadružne organizacije kot celote in razli č- nih presojah okoliš čin, v katerih je vzniknilo in se razvi- jalo zadružništvo. K temu pa se pridružuje tudi razli čna presoja poslovne politike posameznih posojilnic, v če- mer si nasprotni strani le nista bili tako razli čni, kot bi kazalo na osnovi izre čenih besed. Je bilo pa č tako, da je vsakdanje življenje velikokrat prišlo v navzkriž z na- čeli dobrega gospodarjenja, še ve čkrat pa z zadružnimi ideali in pravili. Vošnjakova sedemdesetletnica je bila torej samo povod za ponovno raz čiš čevanje nikoli do konca dore čenih, a vendarle starih sporov o vlogi posa- meznih pobudnikov nekoliko različnih zadružnih tipov in razli čnih izhodiš č pri zadružnem delovanju. S kritiko nasprotnega tipa so si oponenti dvigovali lastno veljavo in utemeljevali svojo pomembnost, v čemer sta si bi- li obe strani sorodni, če že ne enaki. Polemike same v potankostih ni mogo če razumeti, če stališ č, izraženih v njej, ne vpnemo v širši kontekst in si za razjasnitev ne ogledamo še nekaj člankov, ki nam predo čijo bolj jasno sliko temeljnih virov razhajanj zastopnikov dveh konku- ren čnih zadružnih modelov. Predno preidemo na obravnavo temeljne razlike, to je pojmovanja kapitalisti čnosti zadrug, naj se še neko- liko pomudimo pri dveh druga čnih vidikih, ki sta se ja- sno pokazala v besednem dvoboju med Premrouom in Lapajnom. Kot prvo naj omenimo zanimivost, da se je 573 Zadruga št. 11/1907, str. 248–249. 350 s to polemiko izoblikovala periodizacija razvoja sloven- skega zadružništva z delitvijo na dve etapi – prvo in dru- go oziroma narodno in socialno – z jasno razmejitvijo v letu 1895, ko sta bili ustanovljeni “katoliški” zadružni organizaciji: Zveza kranjskih posojilnic in Gospodarska zveza, prva je združevala kreditne zadruge, druga bla- govne. Za uporabo nevtralnih terminov se je skrivala prevlada dveh konceptov zadružništva; v prvi dobi Sc- hulze–Delitzschevega, v drugi Raiffeisnovega principa. Tovrstna periodizacija je samodejno prešla tudi v zgo- dovinopisje in jo uporabljamo vse do današnjih dni. 574 Tako periodizacijo je za Premrouom še dodatno utrdil Anton Kralj v prvem jubilejnem zborniku o Slovencih in Sloveniji v Jugoslaviji, 575 za njim pa tudi Dolfe Schau- er v svoji disertaciji leta 1945. 576 Tovrstna periodizaci- ja je sicer umestna, saj opredeljuje dinamiko razvoja zadružništva, vendar ne upošteva notranjega, vsebin- skega razvoja zadružnega poslovanja. Prezre namre č zelo pomemben vsebinski premik, ki je dvignil zadružno poslovanje na višji nivo. Gre za uvedbo revizij poslova- nja posameznih zadrug, saj je medsebojna izmenjava denarnih sredstev nujno terjala tudi javno, razvidno in preverljivo poslovanje po enotnih merilih. Vse do leta 1903, do izida revizijskega zakona, ki je predpisoval ob- vezno zunanjo revizijo poslovanja zadrug, so se kreditne zadruge le prostovoljno podrejale pregledu svojega po- slovanja, česar pa niso vse sprejemale. Drugi nauk predstavljene polemike nam pri ča o sr- ditem boju za prevlado v zadružnem gibanju. Gospodar- ske u činke in koristnost so si sicer med seboj priznavali, v vsem drugem pa so se razhajali. Ljubljanska zadružna zveza pri tem ni mogla prezreti že dolgoletnega obstoja Zveze slovenskih posojilnic. Ravno zaradi tega so raz- likovali dve etapi v razvoju zadružništva, pri čemer so si seveda lastili prvenstvo v drugi etapi, samo zadru- žništvo po Raiffeisnovih na čelih naj bi bilo avtenti čno 574 Povsem enako zgodbo sre čamo tudi pri uporabi izraza “samopomo č”, pri katerem so vztrajali zastopniki Raiffeisnovih zadružnih na čel in s katerim v polpreteklem in sodobnem zgodovinopisju opredeljujemo val ustanavljanja Raiffeisnovih kreditnih zadrug na Slovenskem. 575 Kralj, Iz zgodovine slovenskega zadružništva, str. 537–551. 576 Schauer, Prva doba našega zadružništva. 351 POJAVI V ČASU zadružništvo, v tem pogledu pa so bili prvi na Sloven- skem. Nasprotno pa so Celjani vztrajali in utemeljevali svoj pomen ravno v dejstvu dolgoletnega obstoja in za- slugah, ki so si jih pridobili pri spodbujanju zadružni- štva v prvi dobi. Po ne docela enotnem mnenju znotraj Zadružne zveze v Celju naj bi vsi slovenski zadružniki in njihove zveze priznali Celjanom oprijemljivo prvo mesto, izpostavile naj bi se njeni reviziji, kar bi bil prvi korak k politi čni pomiritvi Slovencev: “... vse druge zveze naj bodo toliko pravi čne, da priznajo celjski Zadružni zvezi prvenstvo. Kaj hočemo s tem re či? Ne mislimo tukaj na kakšno platoni čno ljubezen od strani drugih zvez; mi imamo v misli prakti čno naklonjenost, katere naj bi bila deležna celjska zveza od strani drugih zvez. Vse jugoslo- vanske zadružne zveze morajo kot take biti nadzorovane v smislu zakona od 10.6.1903. Izbrati jim je, da se dajo nadzorovati od strani svojega trgovskega sodiš ča, ali od kake, v to opravi čene zveze. To pravico imajo pa tudi slovenske zveze, med katerimi je celjska najstarejša in najzaslužnejša (podrčrtal Ž. L.); radi tega naj bi se vse slovenske zveze pridružile v svrho revizije celjski zvezi”. Ostale zadružne zveze – leta 1907 je slovenske zadru- žnike združevalo pet zvez (Zadružni zvezi v Celju in Lju- bljani, goriška Zveza gospodarskih zadrug, Tržaška za- družna zveza in tega leta ustanovljena Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani) – v tovrstno podreditev nikakor niso hotele privoliti, pa čeprav so Celjani pri utemeljevanju svoje želje izhajali iz “narodnih” stališ č: “ Če se Slovenci pobotamo na gospodarskem polju, potem imamo nado, da se približamo enkrat še na politi čnem polju.” 577 A želje in stvarnost, iluzije in resni čnost so stale v nepomirljivem nasprotju. To razpoloženje nam zelo o či- tno ponazarjajo Premrouova stališ ča; Celjanom je sicer priznaval prvenstvo, vendar jim je to priznaval le v ča- su, ko še ni bilo ljubljanske Zadružne zveze. Z nasto- pom njenih predhodnic, to je leta 1895 ustanovljenih Zveze kranjskih posojilnic in Gospodarske zveze, pa se je pri čenjalo novo obdobje, obdobje “avtenti čnega”, celo “demokrati čnega” zadružništva. V tej to čki pa Ljubljan- čani, pri čemer tudi drugi niso bili izjema, Celjanom 577 Zadruga št. 10/1907, str. 225. 352 niso bili pripravljani popustiti niti za ped o priznava- nju kakršnega koli, razen moralnega prvenstva sploh ni mogla te či beseda. Trdo stališ če ljubljanske Zadružne zveze, ki je bila globoko zasidrana v katoliškem taboru, je navsezadnje razumljivo. Organizacija je bila še mla- da, polna elana, že v svojih najstniških letih je dožive- la silen razmah, v dobrem desetletju obstoja je namre č organizirala mrežo ni č manj kakor 481 zadrug. Vsakr- šen pomislek Celjanov je bil grobo zavrnjen z o čitkom o kapitalisti čnem zna čaju njihovih zadrug, ki se je sicer uvrš čal v verbalno radikalen protikapitalisti čni katoli- ški besednjak tega časa. Tega o čitka so se Celjani silovito otepali, vendar so bili v vseh polemikah potisnjeni v ozadje. Dejstvo, da so starejše kreditne zadruge, ustanovljene po Schul- ze–Delitzschevih na čelih, pri nas popularno imenovane “vošnjakovke”, izpla čevale dividende, statusno lo čevale zadružnike glede na lastništvo glavnih ali opravilnih de- ležev, jim je spodbijalo obrambne argumente. Pa tudi zadružni teoretiki so menili, da so se Schulze–Delitz- scheve zadruge odmaknile od avtenti čnih zadružnih na- čel, zlasti enakosti članov. O upravi čenosti oziroma neupravi čenosti o čitkov o kapitalisti čnem zna čaju “aristokratskih” zadrug je mo- žno presojati šele na osnovi izvirnega gradiva, ki nam omogo ča vpogled v poslovanje take “aristokratske” za- druge. V ta namen bomo pod drobnogled vzeli na čin po- slovanja Hranilnice in posojilnice v Ljubnem, ki je bila utemeljena na Vošnjakovih organizacijskih na čelih, pri čemer pa bomo zlasti pozorni na statusni položaj zadru- žnikov - deležnikov. Ob ustanovitvi v letu 1894, torej izven prvega usta- novitvenega vala, so v tej posojilnici dolo čili tri vrste de- ležev: glavne oziroma ustanovne ter opravilne prvega in drugega reda. Zanimivo je, da so bili tako ustanovni kot opravil ni deleži prvega reda enako visoki, oboji so na- mre č znašali po 10 kron, opravilni drugoredni deleži pa po eno krono. Kljub enakosti pa so bili glavni oziroma ustanovni deleži v prednosti, saj so samo njihovi ime- tniki imeli pravico sodelovanja in odlo čanja na ob čnih zborih. Ko je bila posojilnica že ustanovljena, so novi interesenti zelo težko prišli do glavnih deležev. Posame- 353 POJAVI V ČASU zne vloge so zelo skrbno tehtali, pa četudi je šlo za od- prodajo, podaritev ali dedovanje deleža. Taka razmerja so veljala vse do leta 1911, ko so s spremembo pravil vsi zadružniki dobili pravico sodelovanja in odlo čanja na ob čnih zborih. Ta sprememba je samo navidezno pre- druga čila odnose deležnikov, vsaka vpla čana krona je prinesla en glas. S tem pa so imetniki ustanovnih dele- žev še vedno ohranili dotedanjo premo č nad navadnimi zadružniki, saj so najve čkrat imeli v lasti ve č glavnih deležev. Premo č glavnih deležnikov se je odražala zlasti pri delitvi delnine, to je dividende, do katere so bili upravi- čeni le glavni deleži, ki so se so časno tudi obrestovali. Opravilni deleži prve in druge vrste pa so bili upravi čeni le do obrestovanja, slednji šele od leta 1906 dalje. Raz- lika je bila ob čutna, saj so v najboljših letih “ustano- vitelji” dosegali tudi do 15 % prirastek svojih vložkov, so časno pa je opravilnim deležnikom pripadlo le 4 % obresto vanje deležev. V letu 1915 se je zgodilo celo to, da so za izpla čevanje delnin posegli v rezervni sklad, ker ni bilo dovolj dobi čka. Spet drugi č pa so v sušnem le- tu priznali obrestovanje le glavnim deležem. V zadnjem letu poslovanja po starih pravilih, kajti v letu 1928 se je ljubenska zadruga preregistrirala v Raiffeisnovko, so imetniki glavnih deležev še zadnji č izkoristi li svojo pre- moč in si, ne da bi trenili z o česom in kaj malega na- menili tudi navadnim zadružnikom, na ra čun delnine in obresto vanja deležev izpla čali kar petino vrednosti svojih deležev. Zanimivo je, da je ljubenska zadruga zadržala svoj ustroj tudi po letu 1907, ko je zapustila vrste celjske zadružne organizacije in se pridružila Zadružni zvezi v Ljubljani, pa čeprav je slednja želela združevati le Raif- feisnovke. Edina posledica, ki je bila izvršena verjetno na pritisk iz Ljubljane oziroma pododbora te zveze v Ma- riboru, je bila sprememba pravil v letu 1911, da imajo pravico sodelovanja na ob čnih zborih vsi zadružniki. 578 Ravnokar navedena dejstva nas zagotovo prepri- čujejo, da o čitki o neenakopravnosti članov v zadrugah 578 ZAC, Gradivo hranilnic in posojilnic, Hranilnica in posojilnica Ljubno, Zapisniki sej na čelstva in ob čnih zborov 1894–1940. 354 z Vošnjakovo oziroma Schulze–Delitzschevo podlago le niso bili povsem brez osnove. Vendar je na tem mestu potrebno, ne da bi karkoli opravi čevali oziroma se opre- deljevali za en ali drug princip, v našo analizo vnesti ne- kaj dodatnih elementov, ki bodo osvetlili temeljne raz- lo čke dveh videnj zadružništva. Kot prvo moramo ome- niti zelo pomenjivo dejstvo, da je organizacijska struk- tura “vošnjakovih” zadrug zelo blizu delniški družbi z navadnimi in prednostnimi (preferen čnimi) delnicami, pri čemer so le navadne delnice zagotavljale tudi upra- vljalske pravice. Kljub imenu prednostne delnice teh pravic ne zagotavljajo, zagotovljajo le pravico do predno- stne udeležbe pri delitvi dobi čka. 579 Druga klju čna točka je Vošnjakov namen, pri čemer ne smemo pozabiti, da so bili Vošnjak in njegovi sodelavci vendarle izpostavlje- ni glasniki uveljavljajo čega se slovenskega meš čanstva, ki je za uveljavitev svoje gospodarske pobude in spro- ščanje podjetnosti nujno potrebovalo tudi finan čne vire. Glede na dejstvo, da je bila slovenska zadružna zibelka vendarle Štajerska, je to pomenilo zagotovitev finan čnih virov, neodvisno od nemškega kapitala. 580 Najidealnejša oblika financiranja gospodarske po- bude bi nedvomno bilo ban čništvo, a kaj ko za pravo ban čništvo Slovenci še niso imeli dovolj kapitala, izku- šenj in ustrezno izobraženih ljudi, če odmislimo dolgo- trajni upravni postopek pridobivanja koncesije in regi- stracije takega zavoda. 581 Zadružna forma je bila torej najbolj optimalna možnost, ki je združevala dve hotenji slovenskega meš čanstva. Ob relativno preprosti regi- 579 Tovrstna organizacijska struktura je “vošnjakovkam” oziroma Schulze–Deli- tzschevim zadrugam omogo čala sorazmerno lahko prelevitev v klasi čno delniško družbo. Zna čilen tovrstni primer v slovenskih razmerah je bila Celjska posojilnica – dolgoletna finan čna centrala Zveze slovenskih posojinic in ena glavnih zaviralk preobrazbe te zveze v denarno centralo –, ki se je po nastanku jugoslovanske države brez kakršnihkoli pretresov preregistrirala v banko v obliki delniške družbe, zadru- žniki so v enakem razmerju z deleži pa č dobili v roke delnice. Seveda pa sta se ob tem na čin in obseg poslovanja bistveno spremenila. 580 Vedeti moramo, da je v letih 1872–1892, ko so na Kranjskem in Štajerskem usta- novili 36 slovenskih posojilnic, so časno na tem prostoru delovalo še 34 nemških kredit nih zadrug, poleg vseh drugih nemško usmerjenih denarnih zavodov. 581 Pou čna je izkušnja ljubljanske Zadružne zveze, ki si je vse od leta 1910 dalje prizadevala ustanoviti zadružno banko, vendar je bila v svojih prizadevanjih ne- uspešna, vse do nastanka jugoslovanske države, ko so v spremenjenih politi čnih razmerah brez posebnih ovir uresni čili staro željo in ustanovili Zadružno gospodar- sko banko. 355 POJAVI V ČASU straciji posojilnice v zadružni obliki – registrsko sodiš če je moralo samo ugotoviti, ali je pobuda v skladu z za- konom, in nato odobriti delovanje – so pobudniki dobili možnost zbiranja hranilnih vlog in kreditiranja svojih članov. Ravno v tem dolo čilu, da so posojilnice/kreditne zadruge lahko kreditirale le svoje člane, je iskati razlog uvedbe ve č vrst deležev. Meš čansko okolje, bolj prežeto s pridobitniškim duhom, manj obremenjeno s skupno- stjo, bolj individualizirano, gospodarsko in premoženj- sko bolj diferencirano, je pa č narekovalo prevzem ustre- zne organizacijske forme, ki je zadovoljevala navedene gospodarsko-socialne zna čilnosti. Vošnjakova prvotna namera je bila ustanavljanje ob činskih in okrajnih hranilnic, ki so med prebival- stvom uživale ve č zaupanja kakor še ne dodobra spo- znane posojilnice. Ker pa je vedel, da veliko ob čin in okrajev na Štajerskem vodijo nemško usmerjeni od- borniki, kar je bilo v nasprotju s težnjami slovenskih gospodarskih krogov, se je odlo čil druga če. Posojilnice, organizirane na zadružni podlagi, naj bi ustanavljali v tistih krajih, kjer Slovenci niso imeli trdne ve čine, kajti kreditne zadruge so lahko poslovale neodvisno od poli- ti čnih oblasti. Nasprotno ravnanje pa je na za četku pri- poro čal povsod tam, kjer so imeli prevlado Slovenci, na Kranjskem naj bi npr. snovali predvsem ob činske hra- nilnice v vsakem sodnem okraju. Obremenjen s taki- mi hotenji se je Vošnjak odlo čil za nekoliko spremenjen Schulze-Delitschev sistem, ki je omogo čal oblikovanje finančno trdnih zavodov, sposobnih kosanja z nemško konkurenco. Visoki deleži (z aktivno in pasivno glaso- valno pravico) niso rabili samo ve čanju glavnice, temve č so bili zagotovilo, da bo vodstvo posojilnice v zanesljivih narodnih rokah. Dividende (delnine) in pla čane uprav- ne funkcije naj bi bile zagotovilo varnega poslovanja. Zaupanja prebivalstva ni bilo mogo če graditi samo na narodno in moralno trdnih zadružnikih, temve č pred- vsem z ustreznim jamstvom. Tako je Vošnjak menil, da je omejeno jamstvo primerno tam, kjer so deleži visoki in deležniki premožni, neomejeno pa v primeru nizkih deležev in revnejših zadružnikov. Prve posojilnice so bile res ustanovljene z omejenim jamstvom, vendar so kmalu ve č ali manj vse prešle na neomejeno jamstvo, 356 kar jim je zagotovo dvigovalo ugled v javnosti. Ravno za- radi jamstva in spremljajo čega tveganja se je Vošnjaku zdelo ustrezno, da so glavni deležniki za svoje poslovno udejstvovanje denarno nagrajeni, kajti samo krepitev moralnega ugleda ni dovolj, da bi ljudi trajno spodbuja- lo k vestnemu delu. Te organizacijske oblike in statusnih položajev de- ležnikov velika ve čina starejših posojilnic ni spreminja- la, pa čeprav je že v letu 1889 izšel zakon, ki je dolo čal status Raiffeisnovke in ugodnosti, povezane s tem, če niso izpla čevale dobi čka, ampak so ga uvrš čale v rezerv- ni sklad. Zadruge, bodisi ustanovljene na podlagi tega zakona bodisi novoustanovljene ali stare s predruga če- nimi pravili, so bile oproš čene pridobninskega davka in jim je bila dovoljena uporaba meni čnega koleka pri za- dolžnicah. Vendar se kljub dav čnim ugodnostim ve čina starejših zadrug ni ozirala na ta dolo čila, temve č so za- držale svoj dotedanji ustroj. Sicer pa, zakaj bi ute čeni, preizkušeni in trdni zavodi spreminjali svoja pravila, ko dav čne oprostitve niso odtehtale svobodnejšega delova- nja, širokega podro čja dela brez teritorialnih omejitev, in kar je bilo najodlo čilnejše, svobodno delitev dobi čka. 582 Temeljna lo čnica v pojmovanju “avtenti čnosti” in “kapitalisti čnosti” zadružništva je bila torej v odnosih med deležniki - zadružniki. Schulze–Delitzschev organi- zacijski sistem je bil namre č bolj pisan na kožo meš čan- skim slojem, ker je upošteval njihove gospodarske in so- cialne razmere ter prevladujo čo miselnost znotraj tega kroga slovenskega prebivalstva. Tako so na prvo mesto postavljali predvsem gospodarske u činke; eti čna merila (samopomo č, ljubezen do bližnjega), ki naj bi jih spod- bujalo zadružništvo, pa niso bila v ospredju, čeprav ni- so bila nezanemarljivo prisotna, saj je bilo zadružništvo vendarle namenjeno drobnogospodarskemu sektorju, ki se je čutilo gospodarsko ogroženo ob prevladujo či lo- giki kapitala v gospodarskem življenju. O tem nam pri- ča celo vrsta člankov; navedemo naj le odlomke enega od njih, ki je pomen zadružništva opredeljeval v treh to čkah, pri čemer je vrstni red poudarkov zelo pome- njiv. Tako je Vladimir Pušenjak, eden od izpostavljenih 582 Slovenska zadruga št. 4/1902, str. 25; št. 1/1903, str. 1–2. 357 POJAVI V ČASU uslužbencev celjske Zadružne zveze v Radovljici, ko je predaval na skupš čini Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev 25. avgusta 1907, to je v letu polemike med Premrouom in Lapajnom, značaj zadružništva opredelil v treh to čkah: kot “narodno-gospodarski, nravno-vzgo- jevalni in socijalni” pomen zadružništva. “V prvi vrsti pride narodno-gospodarski pomen za- družništva v poštev. Zadružništvo omogo čuje srednje- mu stanu, majhnim in srednjim kmetom in obrtnikom, ki so kot posamezniki gospodarsko slabi in ne morejo z veleposestniki, veleobrtniki in velikimi podjetji kon- kurirati, da združeni dosežejo ugodnosti velikih podjetij in morejo z istimi uspešno tekmovati. Zadruge deluje- jo uspešno proti kapitalisti čnim velikim podjetjem in združenjem, kakor ringom, kartelom itd., kateri izkori- ščajo svojo denarno premoč in trgovsko znanje napram kmetu in obrtniku proizvajalcu in odjemalcu. Samo-uprava in lastna odgovornost sta temelja, na katerih slonijo zadruge; zadružniki sami upravljajo za- druge z lastno odgovornostjo, kar vpliva odgojevalno na nje. Gospodarski uspehi zadrug vplivajo odgojevalno na ljudstvo. Zadruge se bojujejo za prevlado poštenih in pravičnih trgovskih načel, ublažujejo skrajno oster go- spodarski boj in zahtevajo, da se v sebi čnem gospodar- skem življenju upoštevajo tudi nravna na čela. Neprecenjive vrednosti je tudi socijalen pomen za- družništva. V zadrugah delujejo skupno vsi sloji pre- bivalstva na deželi brez ozira na stanovske in premo- ženjske razlike, razlike izobrazbe, veroizpovedanja ali politi čnega prepri čanja; pri skupnem delu drug drugega spoznavajo, ublažujejo se nasprotstva, izvirajo ča iz raz- li čnih gospodarskih odnošajev ali politi čnih naziranj, drug drugega za čnejo ceniti in se zbliževati in po časi izginja prepad, ki zija med gospodarsko mo čnejšimi in gospodarsko slabejšimi, med izobraženci in priprostim ljudstvom.” 583 Kako pa so pomen zadružništva utemeljevali pri konkurenci, nam razkrije zapis iz Narodnega gospo- darja tik pred pri četkom polemike. Temeljno vprašanje nepodpisanega članka je bilo iskanje odgovora, ali naj 583 Zadruga št. 9/1907, str. 194–195. 358 duhovniki sodelujejo pri spodbujanju zadružništva. Od- govor je bil seveda ve č kot jasen, sodelovanje in aktivna udeležba duhovnikov ne samo, da sta zaželena, temve č sta nujna, celo njihova “moralna dolžnost”. Vse to zara- di sila pragmati čnega dejstva: “gladno in nezadovoljno ljudstvo postaja tudi versko indifirentno celo brezver- sko”. Da bi prepre čili tak potek dogodkov, je nujno raz- vijati zadružništvo, ki presega individualizacijo družbe in obnavlja duha skupnosti. Po tem videnju je zadružni- štvo sredstvo v “boju” proti posledicam kapitalisti čnega ustroja družbe, proti prežetosti gospodarskega življenja s kapitalsko logiko. Ali po Narodnem gospodarju: “Za- družništvo je nastalo iz ideje asociacije in kooperacije in sledi dvojnemu smotru: eti čnemu in gospodarskemu vplivu. Predmet je boj proti kapitalizmu in njegovim po- sledicam, smoter osvoboditev ljudstva iz teh posledic, preosnova gospodarskih in socijalnih razmer, povzro če- nih po nenormalnem vplivu kapitalizma... Borba proti kapitalizmu ne more biti v sredstvih antikapitalisti čna, marveč prilagoditi se mora kapitalizmu z namenom, da ovira njegov razvoj in vpliv. Odpor proti kapitalizmu je mogo č le potom asociacije in kooperacije vseh slabejših gmotnih sil in individuov. Protikapitalisti čna asociacija se le v tem razlikuje od kapitalisti čne, da ni njen kon č- ni cilj množitev kapitala, marve č upadek in zmanjšanje vpliva kapitalne sile. Toda neposredni vpliv združitve je odprava atomizacije družbe in s tem vsaj delna preosno- va socijalnih razmer. Ta vpliv sam pribije kooperativne- mu združevanju pe čat, ki nadkriljuje materialni uspeh zadružništva. Ta vpliv je eti čni moment zadružništva, ki omogo či sodelovanje pri zadružništvu tudi takim ele- mentom, ki bi morali druga če ignorirati zadružništvo, ako bi zasledovalo le materialne cilje, kakor trgovske združitve.... Zadružništvo je socijalno, je demokrati čno, je eti čno. Bistvo je krš čanska ljubezen... Kolikor bolj se zadružništvo razvija, toliko bolj se kristalizirajo v njem socijalno-nravni nazori, toliko bolj je prepojen gospo- darski vpliv z eti čnimi merili.” 584 K temu je potrebno dodati, da so pri ljubljanski Za- družni zvezi svoje delovanje usmerili predvsem na po- 584 Narodni gospodar št. 16/1907, str. 257–258. 359 POJAVI V ČASU deželje, ki je bilo premoženjsko manj diferencirano, bolj nagnjeno k tradicionalizmu in egalitarizmu, obenem pa je bilo najbolj na udaru vsesplošne komercializacije go- spodarskega življenja. Takemu okolju je bolj ustrezalo Raiffeisnovo zadružništvo, z velikim številom majhnih krajevno omejenih zadrug, v katerih so bili zadružniki po deležih enaki. So časno pa so bili deleži majhni, da so v zadrugah lahko sodelovali tudi najrevnejši. Vodstveni delavci za svoje delo niso smeli biti nagrajeni, zadru- ge pa tudi niso izpla čevale nobenih dobi čkov, temve č so morebitne presežke nalagale v rezervni sklad, ki so ga lahko uporabile za financiranje le ob če koristnih na- menov. Ta izrazita lokalna usmerjenost nam tudi po- jasnjuje skokovito rast števila Raiffeisnovih zadrug po slovenskem ozemlju. V nasprotju z njimi pa Schulze– Delitzscheve zadruge niso imele tako ozko omejenega obmo čja delovanja, ponavadi so delovale na veliko šir- šem območju, kakor je bila ena vas, župnija itd. Sklepna primerjava stališ č nam razkrije, da so na Slovenskem z zadružništvom privrženci Vošnjakovih/ Schulze–Delitzschevih na čel sprejemali gospodarsko ureditev kot danost in zadružništvo uporabljali kot pri- pomo ček za gospodarsko okrepitev, privrženci Raiffei- snovih na čel pa so šli korak naprej, k zadružništvu so pristopili z nasprotnega konca. Zadružništvo so želeli uporabiti kot sredstvo v “borbi” proti aktualnemu go- spodarskemu sistemu, proti njegovim stranskim u čin- kom; želeli so ga izrabiti kot orožje v boju proti temelju aktualne gospodarske ureditve, to je proti zasledovanju dobi čka kot osnovnega motivacijskega elementa gospo- darskega življenja. Nujni pogoj za tako dejanje pa je bila sprememba človeške miselnosti z vzpostavitvijo novih vrednot, med njimi tudi gospodarskih. Zato so bili pri ljubljanski Zadružni zvezi, ki je bila ve č kot trdno vpeta v strukturo katoliškega tabora, eti čno-socialni poudar- ki na prvem mestu, gospodarski u činki, sicer ne nepo- membni, pa drugotnega pomena. Tu najdemo vir razli č- nih organizacijskih podlag v slovenskem zadružništvu; od tod tudi o čitki o “kapitalisti čnem” značaju “vošnjako- vih” zadrug; od tod tudi kategori čna delitev slovenskih zadružnikov na “demokrate” in “aristokrate”. 360 Ko govorimo o elitah in njihovi vlogi in vplivu v družbi, moramo izhajati iz trditve, da so elite po svo- jem položaju postavljene v center strateškega odlo ča- nja o družbenem in ekonomskem razvoju. Zaradi tega sta njihova struktura in izvor odlo čala tudi o poteh in na činih socialne in gospodarske modernizacije. In zato so razlike v strukturi, izvoru in ideologiji elit vplivale na družbeno, politi čno in ekonomsko življenje. 585 Nasle- dnja to čka, ki jo je potrebno izpostaviti, je opredelitev pojma elita oziroma kaj pod tem pojmom razumemo. Izmed mnogih definicij uporabljamo tisto, ki elito opre- deljuje kot skupino ljudi, posameznikov, ki imajo zaradi svojega družbenega položaja, premoženja ali izobrazbe realno mo č in vpliv pri usmerjanju družbenega razvoja. Sestavni del te opredelitve je tudi dejstvo, da jim družba priznava pomembnost in s tem širši družbeni vpliv. Ob tem samo še opozorilo, da je, ko govorimo o elitah v Ju- goslaviji ali Sloveniji po letu 1945, nujno opozoriti tudi na vprašanje komunisti čnih elit. Komunisti čna partija se namreč že v izhodiš ču kot ozka skupina, kot avant- garda delavskega razreda opredeljuje za elito. Pri vprašanju ekonomskih elit je potrebno tudi v orisih opredeliti osnovne poteze slovenske podjetniške skupnosti, od koder se je rekrutirala ekonomska elita. Na površinski ravni s posplošitvijo lo čimo dve osnovni skupini podjetnikov, in sicer, pogojno re čeno, “stare in 585 Barton, Denitch, Kadushin, Opinion-Making elites in Yugoslavia, str. 62. Vzponi in padci 361 POJAVI V ČASU nove”. V skupino “starih” podjetnikov štejemo tiste po- sameznike, ki so se zaradi svoje izobrazbe, var čnosti, podjetnosti in ne nazadnje zaradi premožnosti, ki so jo omogo čile prejšnje lastnosti, uveljavili na razli čnih po- dro čjih gospodarskega življenja (industrija, ban čništvo) že pred prvo svetovno vojno. V obdobju do druge sve- tovne vojne pa se je v spremenjenih politi čnih in go- spodarskih okoliš činah njihov položaj mo čno spreme- nil. Slovenska vklju čitev v Jugoslavijo je namre č omo- go čila sorazmerno ozki skupini, dotedaj le pokrajinsko pomembnih poslovnežev, dvig na višjo raven. Za ta tip podjetnikov je zna čilno, da je bil osredoto čen pretežno v ban čništvu in z njimi povezanimi industrijskimi in trgo- vskimi delniškimi družbami. Drugi tip podjetnikov, ki jih združujemo pod ozna- ko “novi” podjetniki, pa je svojo gospodarsko priložnost ravno tako dobil tudi v tem času, vendar so izhajali iz drugačnih izhodiš č. Vanj lahko uvrstimo vse tiste podjetnike, ki so v obdobju med vojnama iz skromnih zametkov ali pa iz ni č širokopotezno krenili na podje- tniško pot v industrijskih panogah. 586 Pojavili so se šte- vilni podjetniki, ki so v novih razmerah in novem go- spodarskem prostoru iskali, mnogi pa tudi trajno našli priložnost za uresni čevanje svojih zamisli. K razmahu te podjetnosti sta prispevala jugoslovansko povpra- ševanje, ki je bilo poglavitni spodbujevalec slovenske industrializacije, in ekonomsko nacionalisti čna politi- ka. Te okoliš čine so omogo čile nastop množice novih podjetnikov, ki so ustanavljali številna majhna podje- tja, predvsem v predelovalni industriji, ki niso zahteva- la velikih investicijskih priprav in angažiranja velikih finančnih sredstev. V njihovem proizvodnem procesu je prevladovalo delo, terjala so veliko nekvalificirane, zgolj priu čene delovne sile, ki jo je bilo v Sloveniji v izobilju. Znotraj te tipske skupine lahko lo čimo prav tako dva tipa: tiste, ki so se na pot podjetništva podali z razširitvijo obrtnega udejstvovanja, in druge, ki so v tem času za čeli tako reko č iz ni č. Za to skupino “novih” podjetnikov, ki se je šele pri čenjala vzpenjati na druž- beni in gospodarski lestvici, pa je bilo zna čilno, da je v 586 Spominski zbornik Slovenije, str. 381–396. 362 organizacijski zasnovi prisegala na družbe z omejeno zavezo in osebne firme. 587 V tem miljeju se je oblikovala tudi slovenska eko- nomska elita pred drugo svetovno vojno. Zna čilnost slo- venske gospodarske strukture je bila njena fragmenti- ranost, na eni strani množica majhnih podjetij, na drugi le nekaj ve čjih. V okviru te manjše skupine industrij- skih, trgovskih in ban čnih podjetij ter poslovnih in stro- kovnih združenj se je izoblikovala slovenska ekonomska elita. V njihovi lastniški in upravni strukturi so se našli posamezniki, ki so dejansko dolo čali in usmerjali go- spodarski razvoj Slovenije pred drugo svetovno vojno. 588 Ta skupina lastnikov in direktorjev je bila maloštevilna in prek kapitalskih in drugih poslovnih povezav med se- boj precej povezana. Po dokaj realisti čnih ocenah naj bi obsegala približno 300 posameznikov, 589 dejanska mo č pa je bila skr čena na znatno ožjo skupino lastnikov in direktorjev okoli dvajsetih industrijskih in trgovskih podjetij ter bank. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bilo mnogim v Sloveniji povsem jasno, da se bodo po njej, po ana- logiji razmer po prvi svetovni vojni, pojavile številne in globoke spremembe. Opozoriti pa je potrebno, da tako globokih, kakor so nastopile po letu 1945, vendarle niso pri čakovali. 590 Slutnje o prelomnih dogodkih v Sloveniji so se v novonastali stvarnosti po letu 1945 izkazale za povsem upravi čene. Vendar je hkrati res, da si še zdale č niso predstavljali tako radikalnih sprememb, kakor so jih uveljavili komunisti, ko so iz druge svetovne vojne izšli kot zmagovalci. Zato je potrebno izpostaviti, da je v primeru Jugoslavije in z njo tudi Slovenije za čas po drugi svetovni vojni namesto o zamenjavah elit veliko bolj umestno govoriti kar o odpravi predhodnih ekonom- skih elit. Pri koreniti preobrazbi slovenske družbe so se komunisti naslonili na sovjetska teoretska in prakti čna izhodiš ča. Tovrstna izhodiš ča so jim bila dobro znana, z 587 Lazarevi ć, Vzpon slovenskega podjetništva, 103–120. 588 Osnovne podatke o njihovih življenjskih poteh je mogo če najti v delih Boga Zu- pan či ča (Usode ljubljanskih stavb in ljudi, 2005–2009) o arhitekturni zapuš čini v Ljubljani in njenih lastnikih. 589 Kresal, Slovensko podjetništvo v industriji, str. 68. 590 Politi čna, socialna in gospodarska na čela, str. 20. 363 POJAVI V ČASU njimi so se seznanili že pred vojno s študijem ustrezne literature, teorijo pa so s prakti čno izkušnjo nadgradi- li med “šolanjem” v Sovjetski zvezi. Poleg tega jim je v povojnih letih “bratsko” pomo č ponudila tudi Sovjetska zveza, saj je poslala jugoslovanskim komunistom vrsto inštruktorjev, ki so bili zaposleni tako v državni upra- vi kakor tudi v ve čjih podjetjih. 591 Komunisti čna partija Jugoslavije in Komunisti čna partija Slovenije kot njena podružnica sta s koncem druge svetovne vojne dobili priložnost in udejanjili svojo vizijo prihodnosti. Njihova vizija prihodnosti pa je pomenila negaci- jo postulatov družbe izpred druge svetovne vojne. Če je bilo pred vojno zaznati pomanjkanje na črtovanja, so komunisti nato uveljavili presežek na črtovanja, brez ka- kršne koli pobude izven oblastno za črtanih okvirov. 592 Sprememba postane povsem jasna, ko v našo analizo vnesemo odnos novih oblasti do osnovnih pogojev spro- ščanja podjetniške pobude, to je do pogledov na svobo- do gospodarskega udejstvovanja in na status zasebne pobude ter iz tega izvirajo če lastnine. To seveda tudi pojasnjuje položaj predstavnikov predvojnih ekonom- skih elit. Prva socialisti čna ustava iz leta 1947, ko so bile radikalne spremembe v gospodarstvu že bolj ali manj uveljavljene in zasebna pobuda tako reko č že povsem odpravljena, je dolo čala tipe oziroma oblike lastnine proizvodnih sredstev v Sloveniji, ki je bila poimenovana za ljudsko republiko. Prav ni č presenetljivo je bilo na prvem mestu omenjeno, da so “proizvajalna sredstva v Ljudski republiki Sloveniji ali ob če ljudska, to je imovi- na v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih orga- nizacij...” Za tem poudarkom, ki odraža že nanovo vzpo- stavljena lastniška razmerja, pa sramežljivo omenja še tolerirano lastnino zasebnih fizi čnih in pravnih oseb. O svobodi gospodarskega udejstvovanja ni besed, kajti že doslej predstavljena socialisti čna ustavna logi- ka ne govori temu v prid. Nadaljnja izpeljava se izte- če v dolo čila, da je “ob če ljudska imovina (beri držav- 591 Prin či č, Povojne nacionalizacije v Sloveniji, str. 16–20. 592 Vodušek Stari č, Prevzem oblasti, str. 157–301; Slovenska novejša zgodovina, str. 868–900. 364 na!, op. Ž. L.) glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva” ter da “uživa posebno podporo države”, državne skrbi naj bi bile deležne še “ljudske zadružne organizacije”. Glede ekonomske ureditve pa je ustava določala, da “država usmerja gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim na črtom”, pri čemer se “opira na državni in zadružni gospodarski sektor”. Tu- di te dolo čbe, ki povsem prezirajo zasebno pobudo, kaj šele, da bi govorile o njenem spodbujanju, so ve č kot zgovorne. Toda zasebni gospodarski sektor se vendarle ni izognil pozornosti ustavodajalca. Če se le-ta ni obve- zal k spodbujanju zasebnega gospodarskega sektorja, pa si je z ustavnim členom vzel pravico, da nadzira po- slovanje zasebnega sektorja v gospodarstvu, če še ni bil podržavljen. 593 Ustava iz leta 1947 je, kot bomo spoznali v nada- ljevanju, samo sankcionirala dejansko stanje. Tu jo uporabljamo v funkciji ponazoritve stanja in duha časa, znotraj katerega je potekala odprava predvojnih eko- nomskih elit. Le-te so bile utemeljene na zasebni gospo- darski pobudi, premoženju in hierarhi čnem upravnem položaju znotraj podjetniškega in državnega sektorja. Sistemske spremembe po komunisti čnem prevzemu oblasti so spodnesle tudi pogoje njihovega obstoja. Z uradnim koncem druge svetovne vojne in vzpo- stavljanjem novih komunisti čnih oblasti so takoj nasto- pile velike spremembe. Na ekonomskem podro čju je bil cilj oblasti ve č kot o čiten; čim hitreje je bilo potrebno postaviti pod državni nadzor vse gospodarsko življenje v državi. Ker so bile ekonomske elite pred drugo svetovno vojno oblikovane na na čelih svobodne gospodarske po- bude in pravice do lastnine in iz tega izvedene mo či na ekonomskem in družbenem podro čju, pa so spremembe po vojni povsem spodmaknile podlago njihovega obsto- ja. Sistemske spremembe so dobile svoj najbolj zna čilen izraz v nacionalizacijah premoženja, ki so jih neposre- dno po vojni spremljale še politi čno-sodne represalije. Podržavljanje je potekalo v ve č valovih; prvi val na- silnih posegov v lastniško strukturo, ki so ga imenovali “patrioti čna nacionalizacija”, je potekal od konca vojne 593 Ustava Ljudske republike Slovenije, str. 14. 365 POJAVI V ČASU pa do konca leta 1946. Ti ukrepi so bili nedvoumno ute- meljeni na revolucionarni in razredni logiki. Iz javnega in gospodarskega življenja naj bi odpravili vse posame- znike, ki so prek velikih industrijskih podjetij, bank ali kako druga če imeli pomembno vlogo v gospodarskem življenju. Hkrati pa naj bi s prevladujo čim pomenom državne lastnine komunisti čnim oblastem omogo čilo obvladovanje ekonomije. Prvi val podržavljenj je dobil ime po tem, da so bile najprej na udaru gospodarske or- ganizacije tujih državljanov in nasprotnikov osvobodil- nega gibanja, nato pa so jim sledili še drugi doma čini. Najzna čilnejša oblika v tem obdobju so bili konfiskacije in sekvestri kot prikrita oblika zaplemb, postopki so bili zasnovani na stvarnih ali namišljenih indicih o sodelo- vanju z okupatorji ali drugih dejanjih, ozna čenih z vi- dezom “protinarodnosti” ali “protirevolucionarnosti”. 594 V letu 1945 je potekala cela vrsta sodnih procesov pred vojaškimi in civilnimi sodiš či ali pred sodiš či slovenske narodne časti. Osnovni namen vseh teh procesov je bila zaplemba premoženja. Obtožbe so segale od stvarno do- kazane kolaboracije do, v ve čini primerov, povsem neo- snovanih trditev. Število zaplemb na vojaških sodiš čih je obsegalo 685, pred sodiš či narodne časti in rednimi civilnimi sodiš či pa so se primeri šteli v tiso čih. 595 V te procese so bila vklju čena najpomembnejša in najve- čja slovenska industrijska in trgovska podjetja ter vse ban čne delniške družbe oziroma njihovi lastniki, člani upravnih odborov in vidnejši delni čarji. Preostala pod- jetja, ki so za časno ostala izven ukrepov podržavljenja, pa so bila postavljena pod sekvester. Vsi, ki so se poja- vili na zatožnih klopeh, so bili obsojeni. Kon čne sodbe so bile sicer za posameznike razli čne: daljše in krajše zaporne kazni, prisilno delo z odvzemom prostosti ali z njo, izguba državljanskih pravic in podobno. Smrtne obsodbe niso prevladovale. V vseh sodbah pa se kot rde ča nit vle če dejstvo, da so z njimi prav vsem zaplenili premoženje. In ravno to je bil bistveni motiv, da so pred sodišče postavili tako veliko ljudi, celo ni č krive vdove. To je bil razlog, da so se v sojenjih pred sodiš či pojavljali 594 Prin či č, Povojne nacionalizacije v Sloveniji, str. 29–38. 595 Mikola, Zaplembe premoženja v Sloveniji. 366 tako člani vodstev kot tudi tisti delni čarji, ki so samo čakali na dividende. Glede na dejstvo, da so bili v upra- vljavski in lastniški strukturi slovenskih bank z vsemi povezanimi podjetji ter drugimi podjetji zbrani najpo- membnejši slovenski gospodarstveniki, je oblastem z zaplembo njihovega osebnega premoženja kot tudi in- stitucij, v katerih so delovali, uspelo hitro in enostavno pridobiti nadzor nad znatnim delom gospodarstva. Razlastitve so bile torej temeljni namen teh proce- sov, vse ostalo je bil samo izgovor. Ker v tem času oblast zaradi notranjih in mednarodnih okoliš čin še ni mogla izvesti javne in odkrite nacionalizacije premoženja, si je morala najti opravi čljiv razlog, ki bi odtehtal tako drakonsko ukrepanje. Ta razlog, ki naj bi legitimiral oblastno obra čunavanje z ban čniki in drugimi gospo- darstveniki, so našli v brezbrežno opredeljenem sode- lovanju z okupatorji. Šlo je za organizirano akcijo, zato tudi vsebinsko povsem enake obtožnice, saj so bile to č- ke obtožnic “predpisane” z navodili politi čnih organov. To je pa č bila ena od etap podržavljanja slovenskih go- spodarskih zmogljivosti, kar je jasno razvidno iz strogo zaupnega poro čila slovenskega javnega tožilstva iz sep- tembra 1945. V tem poro čilu, ki govori o opravljenem delu, je javni tožilec poro čal nadrejenim, da so vestno opravili vse naloge, ki so bile opredeljene s pojmom so- delovanje z okupatorjem. Tako v poro čilu beremo: “…je bilo naše delovanje dosedaj usmerjeno predvsem v opi- sani smeri in smo z izvedbo procesov dosegli, da je ve či- na tukajšnjih ban čnih in denarnih podjetij bilo direktno potom zaplembe deležev ali delnic podjetja obtoženih in obsojenih predstavnikov istega menjala lastnike in pre- šla sedaj v državno svojino…v splošnem pa je bila ban- čna in ban čno-industrijska veja našega gospodarstva, z izjemo nekaterih manjših podjetij, obtožena, obsojena in zaplenjena, med tem ko so po pretežni ve čini tudi vsa velika in za naše gospodarsko življenje važna industrij- ska podjetja prešla v državno svojino…” 596 Država je v tem obdobju posegla na vsa vitalna podro čja, s katerimi si je zagotovila obvladovanje in nadziranje gospodarskega mehanizma. Konfiskacije in 596 Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij, str. 12–13. 367 POJAVI V ČASU sekvestri so ji omogo čili upravljanje celotnega ban čni- štva, zunanje trgovine, zavarovalništva, gradbeništva in prometa, precejšnjega dela industrijskih in lesnopre- delovalnih podjetij, ve čjih trgovskih in gostinsko-turi- sti čnih podjetij, javnih in stanovanjskih poslopij. Poleg tega premoženja se je država v tem obdobju polastila še cele vrste premi čnin: denarja, dragocenosti, umetniških stvaritev in tudi delnic. 597 S “patrioti čno nacionalizacijo” si je država vzela ve čino gospodarskih zmogljivosti in s tem tudi vse gospodarske vzvode. Zato ni presenetlji- vo, da so v nadaljevanju velikodušno oziroma z lahkoto odstopili od nadaljnje “frontalne zadušitve” zasebnega sektorja. Dela s prevzemanjem in upravljanjem že po- državljenje zasebne lastnine je bilo ve č kot dovolj, orga- nizacijske in tehni čno operativne sposobnosti nastaja- jo čega državnega aparata pa še skromne, da bi zmogli v prvem valu in v kratkem času prevzeti še preostale drobne proizvodne in storitvene enote, katerih število je šlo v desettiso če primerov. Preostali zasebni sektor, ki je bil izlo čen iz prvega vala podržavljanja, pa se ni izognil državnemu skrbništvu. Postavljen je bil pod strogi nad- zor; zasebna podjetja so smela prodajati in kupovati ne- premi čnine le z izrecno privolitvijo oblastnih organov. Ti so bili tisti, ki so tem podjetjem odobravali nabavo su- rovin, goriva, reprodukcijskega materiala in najemanje kakršnihkoli posojil. Verjetno je povsem odve č zapisati, da so bila zasebna podjetja nesorazmerno bolj obdav če- na od državnih, predpisani so jim bili pla čni sistemi in prodajne cene izdelkov. 598 V prvih dveh povojnih letih, ki jih s skupnim iz- razom opredeljujemo kot čas obnove, je bila zasebna gospodarska pobuda še tolerirana, saj so po zatrjeva- nju oblastnih ideologov s “patrioti čno nacionalizacijo” izlo čili “tipi čno izkoriš čevalski in špekulantski del za- sebnega sektorja”. 599 Država je zaradi razli čnih vzrokov, predvsem pa zaradi neusposobljenosti upravnega apa- rata, pristopila k postopni “dušitvi” zasebnega sektorja oziroma “odstranjevanju kapitalisti čnih elementov” iz 597 Prin či č, Povojne nacionalizacije v Sloveniji, str. 29–38. 598 Prin či č, Podržavljenje zasebnega premoženja, str. 123–125. 599 Kidri č, O zna čaju našega gospodarstva, str. 76–78. 368 gospodarstva. Zasebnemu podjetništvu so v tej prvi fazi še namenjali dokaj pomembno vlogo v gospodarskem življenju, zlasti na podro čju trgovine, preskrbe, gostin- stva in obrti. To vlogo bi zasebni sektor in podjetniki lahko opravljali toliko časa, dokler se državni sektor ne bi tako okrepil, da likvidacija zasebnega podjetništva ne bi povzročala prevelikih gospodarskih in politi čnih težav. So časno s krepitvijo državnega gospodarskega sektorja bi se namre č tudi državna uprava okrepila in usposobila, da bi lahko nemoteno prevzela uravnavanje in upravljanje gospodarskega mehanizma v državi. 600 Drugi val podržavljenja je sledil konec leta 1946, natan čneje od 5. decembra dalje, ko so sprejeli zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ki je bil vse do naglega sprejema v zvezni skupš čini skrb- no varovana skrivnost, da bi prepre čili morebitne po- skuse izogibanja nacionalizaciji premoženja. 601 Zasnova nove gospodarske ureditve oziroma miselni okvir novih oblastnikov je bil tak, da razen v prehodnem obdobju nikakor niso dopuš čali koristnosti in s tem upravi če- nosti zasebne podjetnosti. Ideološko gledanje na druž- beni razvoj je bilo prednostno, stvarnost se je morala podrediti teoriji, že izdelanim vzorcem družbenega in gospodarskega razvoja. 602 Po sprejetju zakona o naci- onalizaciji, dolo čneje re čeno o podržavljenju, so v ko- lesje “prve nacionalizacije” v letih 1946 do 1948 prišla vsa večja gospodarska podjetja v državi. Državni sektor se je po njej razširil na ve č kot polovico gospodarskih zmogljivosti. Komaj so dodobra uredili upravne postop- ke s “prvo nacionalizacijo”, pa je kot strela z jasnega na površje z vso silovitostjo udaril spor z informbirojem, z znanimi o čitki na rovaš jugoslovanskih komunistov. Po- sledice informbirojs kega spora se niso odrazile samo na politi čnem, temve č tudi na gospodarskem podro čju. V želji po dokazovanju ve čje “papeškosti od papeža same- ga” so jugoslovanski komunisti v gospodarstvusprožili dva procesa. V kmetijstvu je bil to pri četek kolektiviza- cije, ki je sledil agrarni reformi (podržavljenje kmetij- 600 Prin či č, Nadomestitev individualnega podjetništva, str. 97. 601 Kardelj, O nujnosti zakona o nacionalizaciji, str. 62–63. 602 Kidri č, Obrazložitev zakona o nacionalizaciji, str. 134–136. 369 POJAVI V ČASU skih zemljiš č). 603 V neagrarnem sektorju pa je sledila t. i. “druga nacionalizacija”, s katero so bile spomladi 1948 podržavljene še preostale zasebne proizvodne in stori- tvene zmogljivosti. Poslej so bili v neposredni državni lasti tako reko č vsi gospodarski subjekti v državi. 604 Ena izjemno pomembnih nalog po drugi svetovni vojni je bila vzpostavitev upravnega aparata, ki naj vodi gospodarsko obnovo dežele in preoblikovanje ekonomi- je v centralno-plansko po sovjetskem vzoru. V državi in družbi oziroma ekonomiji je bil zato apliciran model partijske države oziroma princip “demokrati čnega cen- tralizma”, ki ga je Komunisti čna partija prakticirala v znotrajstrankarskem življenju. Povzet je bil po sovjet- skem vzoru. 605 Na vrhu hierarhije je bila centralno-plan- ska komisija pod nadzorom najožjega partijskega vod- stva, kjer je bila realna mo č odlo čanja, vsi ostali državni organi so bili le v funkciji izvrševalca navodil. Shemati č- ni prikaz je razviden iz priloge na koncu poglavja. Hierarhi čna struktura je terjala preverjen in zau- panja vreden kader, kajti za tako obsežen administra- tiven podvig je bilo treba imeti tudi ustrezen upravni aparat. Na globalni ravni so sistem pomagali vzposta- vljati svetovalci iz Sovjetske zveze, ve čino vsakdanjega administrativnega dela in planiranja pa so morali opra- viti doma či uradniki. Dotedanji nižji uradniki so bili, po preverjanju politi čne ustreznosti, zopet vklju čeni v upravni aparat podjetij in države, saj jih ni bilo mogo- če hitro in brez škode nadomestiti. Lahko celo re čemo, da je na tej ravni deloma šlo za kontinuiteto. Povsem druga če pa je bilo na višjih, vodilnih ravneh, tako na ravni podjetij kot državne upravne strukture. Tu je Ko- munisti čna partija poskrbela, da je na vodilna mesta postavila svoje člane ali pa vsaj take, ki jim je zaupala. Pri kadrovski politiki v gospodarstvu sta se tako kot v družbi nasploh uporabljali dve na čeli, in sicer politi čne primernosti in strokovnosti. Pojem politi čne primerno- sti je pomenil članstvo v Komunisti čni partiji in/ali ak- tivno sodelovanje ali podpiranje narodnoosvobodilnega 603 Čepi č, Agrarna reforma. 604 Bi ćanić, Ekonomic policy in socialist Yugoslavia, str. 30. 605 Spulber, Socialist Management and Planning, str. 61–68. 370 gibanja pod vodstvom Komunisti čne partije. Na drugem mestu je bila strokovnost na podro čju vodenja uprave, pravnih postopkov in gospodarskih procesov. Pri tem je potrebno poudariti, da je strokovnost kot merilo še najve č veljala za položaje na nižjih ravneh; na vodilnih položajih je bila ideološka in politi čna primernost na pr- vem mestu, strokovnost pa želena, a ne nujno potrebna kategorija. Tako izbrane posameznike so nato delegirali za di- rektorje razli čnih ravni v državnih podjetjih in drugih organih sistema pristojnih za gospodarstvo. Za razume- vanje vloge posameznih direktorjev je prav gotovo po- trebno omeniti dejstvo, da je leta 1946 slovensko (jugo- slovansko) gospodarstvo že dajalo podobo velikanskega podjetja, v katerem ni bilo ni č prepuš čeno naklju čju. Najvišji zvezni in republiški organi so podrobno na črto- vali proizvodnjo in razdeljevanje kakih 16.000 skupin izdelkov za vso državo in usmerjali denarne in druge tokove ter si podredili vse oblike gospodarskega poslo- vanja. Podjetja so bila čisto na dnu tako hierarhi čno zasnovane ureditve. Državni (partijski) organi so jim predpisovali proizvodne in druge načrte, dolo čali cene izdelkov in uslug, potrjevali in namesto njih sklepali po- godbe in posle. 606 Če za predvojni čas lahko re čemo, da so se pripa- dniki ekonomske elite rekrutirali iz lastnikov kapitala in menedžerske/direktorske strukture velikih delniških družb, pa po drugi svetovni vojni v novih razmerah tako ni moglo ve č biti. V novo zasnovani ekonomski strukturi je bilo vse premoženje podržavljeno, posamezni mene- džerji/direktorji pa so bili v povsem druga čnem polo- žaju. Status jugoslovanskih/slovenskih socialisti čnih menedžerjev je bil radikalno druga čen, niso imeli ne pristojnosti ne prostora za kakršnokoli iniciativo. Nji- hova mo č in družbeni položaj sta bila pogojena s poli- ti čnim zaledjem. Direktorji državnih podjetij so bili do za četka reformnih procesov v petdesetih letih v vodenju ekonomskih procesov silno omejeni. Stvarno gledano so bili prej predstavniki državne uprave kot direktorji v pravem pomenu besede. 606 Prin či č, Tovarna vijakov Plamen Kropa, str. 28–29. 371 POJAVI V ČASU V takem sistemu je bil direktor državni uslužbenec in disciplinski predstojnik podjetja, ki je moral imeti za- upanje pristojnih organov Komunisti čne partije. Njego- va temeljna naloga je bila, da usklajuje interese politike, države in svojega podjetja. V taki vlogi je bil praviloma dežurni krivec za morebitne poslovne neuspehe. Leta 1947 je bila vloga direktorjev še dodatno omejena, kajti uvedeno je bilo kolektivno vodenje podjetij. Formalno je odlo čitve sprejemal direktor, ki je bil odgovoren dr- žavno-partijskim organom, vendar je moral za odlo čitve pridobiti soglasje sekretarja organizacije Komunisti čne partije in vodje enotnega državnega sindikata v pod- jetju. Poleg discipliniranja delavcev je bila vloga obeh politi čnih funkcionarjev tudi nadzor direktorja. Ob ne- soglasjih sta politi čna funkcionarja imela neposreden dostop do najvišjih organov Komunisti čne partije. 607 Slovenski podjetniki in direktorji razli čnih delniških družb, ki so sodili v ekonomsko elito predvojnega ča- sa, so bili s temi ukrepi odstranjeni iz javnega življenja, skupaj z njihovim znanjem in izkušnjami. S prerazpo- reditvijo ekonomske mo či je bila predvojna ekonomska elita povsem odpravljena, odvzeto ji je bilo vse premože- nje in onemogočeno kakršnokoli javno delovanje zaradi politi čne diskreditacije. Posamezniki so bili potisnjeni v osamo intimnega prostora, javno ponižani in razžaljeni ter družbeno povsem izolirani. Da bi jih oblast anga- žirala pri obnovi gospodarskega življenja, razen redkih izjem, ni bilo misliti, čeprav so taki predlogi obstajali. Po enem izmed njih naj bi jih zaradi njihovega znanja in izkušenj postavili za direktorje podržavljenih podjetij. 608 V tem okolju ni bilo prostora za pripadnike eko- nomske elite izpred druge svetovne vojne. Sumni čenje in ideološki predsodki so bili preveliki, da bi tem lju- dem omogočili delovanje tudi v novem sistemu. In ravno ta zgodba se nam potrjuje na primeru dveh slovenskih podjetnikov. V nadaljevanju bomo spoznali dve člove- ški usodi, dve upanji in dve veliki razo čaranji. Hkrati ti usodi ilustrirata tudi slovensko zgodovino prve polovice dvajsetega stoletja. Gre za dva slovenska podjetnika, ki 607 Prin či č, Biti direktor v času socializma, str. 57–59. 608 Žontar, Kaznovana podjetnost, str. 138. 372 sta se uveljavila v času med obema vojnama; oba sta imela ustrezno izobrazbo, ki jima je omogo čala oziroma lajšala vstop in vzpon v podjetniški dejavnosti. Prvi, Franjo Sirc, je postavil na noge veliko te- kstilno tovarno in imel prek svojega tasta tudi dobre politi čne zveze v liberalnem polu slovenske politike in prek tega tudi v državnem središ ču, Beogradu. Konec tridesetih let je Sirc mo čno razširil svoje poslovanje v Srbiji, kamor je želel prenesti tudi del proizvodnje za- radi nižjih produkcijskih stroškov. V ta namen je kupil precej zemljiš č severno od Beograda. Kot uspešnega in prodornega poslovneža so Franja Sirca v letih pred dru- go svetovno vojno jugoslovanske vlade redno imenovale v državne gospodarske delegacije, kjer je bil odgovoren sklepanje pogodb pri nakupu surovin za tekstilno in- dustrijo. Poleg tega je svojo dejavnost širil tudi na po- dro čje tiskarstva in hotelirstva. Drugi, Josip Slavec, ki se je trudil ostati izven polja politi čnega opredeljevanja, se je udejstvoval v gradbeništvu. Kot mlad je ustanovil lastno gradbeno podjetje in v desetletju pred drugo sve- tovno vojno postal eden vodilnih slovenskih gradbenih podjetnikov, ki so mu bile zaupane pomembne gradnje, zlasti iz javnih sredstev. Njegovo podjetje se je posebej odlikovalo pri gradnji raznovrstnih mostov. Oba je brez zadržkov mogo če uvrstiti med pripadni- ke slovenskih gospodarskih elit, uživala sta nesporen ugled kot podjetnika in kot strokovnjaka na svojem po- dro čju. Pred drugo svetovno vojno sta bila na vrhuncu svoje gospodarske dejavnosti. Če je Sirca in Slavca prej družila pot uspeha in vzpona, pa je druga svetovna voj- na izredno kruto posegla v njuno življenjsko in poslovno pot. Njuna podjetniška in osebna tragedija se je za čela aprila 1941 z izbruhom druge svetovne vojne. Njuni pod- jetji sta ostali v nemški okupacijski coni, v neposredni bližini Ljubljane. Oba sta gojila globoko nezaupanje do nemškega okupatorja in ta do njiju. Sirc se je z družino iz strahu za lastno življenje kmalu po okupaciji umaknil v Ljubljano, ki so jo zasedli Italijani in kjer je bil pri- tisk za odtenek manjši. Njegovo premi čno in nepremi čno premoženje je nacisti čna okupacijska oblast zaplenila v celoti. Sirc se je znašel v precepu; v Ljubljani, kamor se je zatekel, so bili njegovi upniki. Tu je bil namre č sedež 373 POJAVI V ČASU vseh slovenskih bank, ki so finan čno podpirale širitev Sir čevega podjetja. Dolgov med vojno ob razumevanju bank upnic ni poravnaval. Uspelo mu je rešiti nekaj pre- moženja, da je lahko preživel vojno, a za poravnavanje terjatev je imel odlo čno premalo. Hkrati so bile zaple- njene tudi njegove naložbe v Srbiji in finan čna sredstva, namenjena vnaprejšnjemu pla čilu za bombaž za njegovo tekstilno tovarno. Tovarniška poslopja in vso proizvodno opremo so nemške okupacijske oblasti predale berlin- ski družbi Luftfahrtanlagen. Le-ta je tekstilne stroje raz- prodala, v tovarniških poslopjih pa pognala proizvodnjo sestavnih delov za vojaško letalsko industrijo. V samo nekaj mesecih je pregnan ostal brez vsega, kar je ustvar- jal dve desetletji. V Ljubljani je Sirc nato materialno in finančno podpiral odporniško gibanje. 609 Če se je v Sir čevem primeru, ki je bil politi čno zna- tno bolj izpostavljen, vse zgodilo le v nekaj mesecih, pa je zgodba Josipa Slavca v odtenkih druga čna. Ker javno ni izražal svojih politi čnih preferenc, je bil v za četni dobi okupacije manj izpostavljen represalijam. Zato se tudi ni umaknil v Ljubljano kot Sirc. Celo ve č, v tem času mu je uspelo za svoje podjetje pridobiti dodatna gradbena dela, ki so jih nacisti čne oblasti izvajale na meji med nemško in italijansko okupacijsko cono. Okupacija ga je mo č- no prizadela in je zgodaj za čel sodelovati z odporniškim gibanjem. Mnogim je omogo čil zaposlitev v podjetju, da so se izognili mobilizaciji v nemške delovne ali vojaške enote. Odporniško gibanje pa je podpiral tudi finan č- no in materialno. Prek njegovega podjetja in na stroške podjetja je ve č let potekalo oskrbovanje odporniškega gi- banja s potrebnimi tehni čnimi sredstvi. Spomladi 1944 pa je zaradi te dejavnosti njegovo življenje bilo ogroženo, zlasti po tem, ko so ustrelili njegovega najboljšega pri- jatelja. Zato je odšel v enote odporniškega gibanja. Kot tehničnega strokovnjaka in gradbenika so ga vklju čili v pripravljanje na črtov za povojno obnovo cest in železnic. Prevzel je torej delo, za katero je bil usposobljen. 610 Tudi po drugi svetovni vojni so njune poti razli č- ne. V za četnem obdobju nove oblasti oba angažirajo za- 609 Žontar, Kaznovana podjetnost, str. 103–133. 610 Žontar, Stavbenik Josip Slavec, str. 44–69. 374 radi njune strokovnosti. Znanje in izkušnje iz vodenja gospodarskih procesov so tisto, kar pri čakujejo nove oblasti. Sirc takoj po osvoboditvi novim komunisti čnim oblastem ponudi sodelovanje, kar te sprejemejo in mu zaradi njegovega predvojnega slovesa takoj zaupajo od- govorne naloge na ministrstvu za industrijo. Za nove oblasti naredi na črt obnove in razvoja tekstilne indu- strije, ki ga nove oblasti odobrijo in Sirca angažirajo tu- di pri državno pomembnih poslih. Sodeluje v državnih trgovinskih delegacijah pri sklepanju trgovinskih spo- razumov z drugimi državami. Poverijo mu tudi nabavo strojne opreme in surovin za tekstilno industrijo na dr- žavni ravni. Sirc je tako v letih 1945 do 1947 pogosto potoval v tujino, tudi v ZDA, kjer je koordiniral pomo č UNRRA za Jugoslavijo. Angažirali so ga tudi pri pripravi petletnega na črta za tekstilno industrijo. Odnos oblasti do Sirca se je po časi spreminjal. Sirc se je v strokovnem delu znašel dobro, a je težko sprejel nove razmere. Zlasti ga je prizadelo, da ni mogel dose či, da bi obnovili njegovo tovarno. Svojo tovarno je želel po- dariti državi, vendar pod dolo čenimi pogoji. Država naj bi s tovarno prevzela tudi vse dolgove in Sircu dosmrtno izpla čevala pokojnino. Vendar za to pri oblasteh ni bilo posluha, povrhu vsega pa je bila tovarna že tako ali tako nacionalizirana. Zaradi tega je za čel iskati sled za stroji iz njegove tovarne in jih tudi izsledil. Ker je zakonodaja formalno dovoljevala vložitev zahtevka za povrnitev pre- moženja, ki so ga zaplenili okupatorji, je tak zahtevek tudi vložil. Dosegel ni ni č, saj se je vmes spremenila zakonodaja, ki je omogo čila državi nacionalizacijo tudi tega premoženja. Na svoje vloge in prošnje je le redko dobil odgovore in še takrat odklonilne. Zavedal se je, da se okolje in odnos do njega spreminjata. Sirc je postajal čedalje bolj prestrašen in zaskrbljen za svojo in usodo svoje družine, predvsem sina. Ta strah ni bil neupravi- čen. Po vrnitvi iz Poljske, kjer je kot član državne dele- gacije sodeloval pri sklepanju trgovinskega sporazuma, ga je aretirala politi čna policija (Udba). Aretirali so tudi njegovega sina in ju skupaj na skonstruiranem javnem procesu z obtožbo o špijonaži obsodili. Franju Sircu so prisodili 10 let zaporne kazni s prisilnim delom in z od- vzemom vsega premoženja, sina pa obsodili na smrt. 375 POJAVI V ČASU Sinu so kasneje kazen spremenili v 20 let strogega za- pora s prisilnim delom. Obtožbe in obsodba so Franja Sirca globoko prizadele, o čitanih dejanj sploh ni razu- mel. Ponižan in osebnostno strt je zaradi bolezni umrl 8. novembra 1950. 611 Zaradi svojega vstopa v odporniško gibanje je imel Slavec ob koncu vojne pozitivno reputacijo. Še pred de- mobilizacijo so ga poslali v direkcijo za gradbeništvo, kjer je na črtoval in koordiniral obsežna obnovitvena gradbena dela v Sloveniji. Slavec je kot član odporniške- ga gibanja od blizu spoznaval zna čaj in ideologijo novih oblasti, zato ni imel iluzij o možnem nadaljevanju svoje podjetniške poti. Še pred koncem leta 1945 je svoje pod- jetje podaril državi. V osrednjem sindikalnem časopisu so takrat zapisali, da je bil Slavec eden redkih slovenskih podjetnikov, ki je razumel pomen in namen novega go- spodarskega sistema in je zato svoje podjetje prostovolj- no podaril državi in tudi sam dejavno delal v državnem sektorju. Kljub temu pa se v letu 1946 za čne njegova pot navzdol. Najprej ga prestavijo na oddelek za ceste, kjer postane direktor vseh slovenskih kamnolomov, a ga hi- tro degradirajo na raven upravnika majhnega lokalnega kamnoloma. Nato sledi še podržavljenje vsega njegove- ga premoženja, vklju čno s stanovanjem, da se je moral preseliti k bratu. Kmalu se pojavijo govorice in nato tudi javne obtožbe o vojnem dobičkarstvu. Ko so se pridružile še obtožbe o gospodarski sabotaži, so Slavca odpustili iz službe. V nadaljnjih letih je kot stigmatiziran neuspešno iskal zaposlitev. Ko mu je v letu 1952 kon čno uspelo najti zaposlitev nadzornika gradbenih del pri ob činskem komunalnem podjetju, pa se je v glasilu Komunisti čne partije Slovenije pojavilo pismo, glas ljudstva, ki je terja- lo njegovo odstranitev. Pismo se je zaklju čilo s pozivom: “Skrajni čas je, da se zavemo svojih moralnih dolžnosti in odstavimo z odgovornih mest ljudi, ki zavirajo gradnjo socializma, namesto, da bi ga pospeševali.” Rezultat je bil znan, Slavca so odpustili z dela in šele mnogo let kasneje je našel minorno zaposlitev, ki mu je omogo čala skromno preživetje. Ponižan je umrl leta 1978. 612 611 Žontar, Kaznovana podjetnost, str. 133–169. 612 Žontar, Stavbenik Josip Slavec, str. 69–89. 376 Obe tragi čni človeški usodi, navedli pa bi jih lah- ko več, 613 nazorno ilustrirata odnos novih oblasti do predvojne ekonomske elite. V ravnanju oblasti je vide- ti dvojni vzorec obnašanja. Cilj je bil v obeh primerih enak. Tisti pripadniki predvojnih tradicionalnih elit, ki med vojno niso podprli odporniškega gibanja, so bili že vnaprej diskreditirani, četudi se niso v ni čemer drugem pregrešili zoper odporniško gibanje. Tem so na osnovi razli čnih obtožb, najve čkrat o vojnem dobi čkarstvu ali sodelovanju z okupatorjem, takoj zaplenili premoženje, z razli čnimi represalijami že poleti 1945. Z drugo sku- pino pripadnikov ekonomske elite, s tisto, ki je aktivno podprla odporniško gibanje ali celo vstopila v enote od- porniškega gibanja, pa je komunisti čna oblast ravnala bolj prizanesljivo. V prvih dveh letih, ko oblast še ni bila upravno povsem usposobljena, se ni odrekala znanja in izkušenj predvojnih podjetnikov, direktorjev ali visokih uradnikov. Oblast je njihove sposobnosti in znanje zna- la uporabiti, saj potrebovala strokovno pomo č pri obno- vi gospodarskega življenja v državi. Takrat je iz nujnosti privolila v neke vrste sobivanje s predstavniki predvoj- nih ekonomskih elit. Res je tudi, da je velika ve čina ra- je prostovoljno predala svoje premoženje državi in zato upala na kakšno ugodnost, kot je denimo pokojnina, namesto da bi čakali na razlastitev v postopkih nacio- nalizacije. Pa vendar ti posamezniki kljub temu niso bili povsem sprejeti, ves čas so bili deležni opaznega neza- upanja. Nemalokrat so jim o čitali predvojno preteklost, položaj in premoženje, zlasti iz okolij, od koder so pri- hajali. V o čeh novih oblasti so bili še vedno predstavniki stare “profitne miselnosti”, sodelovanje z njimi je bilo le kratkoro čni odstop od dolgoro čno jasnega cilja. Da pa bi posamezni predstavniki predvojnih elit lahko zasedli klju čne gospodarske položaje, si ni bilo mogo če zamisli- ti. Z nekoliko zamika so nato tudi njim nacionalizirali vse premoženje, jih degradirali s službenih položajev, jih socialno izolirali in kon čno tudi odrinili na družbeno obrobje. Predstavljeni procesi pri čajo o prestrukturiranju 613 Ilustrativna v tem smislu je tudi življenjska zgodba uspešnega gradbenega pod- jetnika Matka Curka. Studen-Kobilica, Volja do dela je bogastvo. 377 POJAVI V ČASU realne družbene mo či v Sloveniji po letu 1945. Sredi- š če se je torej preneslo v politi čno sfero, kjer je imela Komunisti čna partija monopolno vlogo. Politi čni podsi- stem je obvladoval vse sfere družbenega življenja, tudi ekonomsko. Prišlo je do tesne prepletenosti in osebne povezanosti med politi čnimi in državnimi vodstveni- mi položaji ter vodstvenimi položaji v gospodarstvu na vseh ravneh. Vprašanje ekonomske elite se je za čelo zastavljati povsem druga če kot pred drugo svetovno vojno. Če govorimo o ekonomski eliti v drugi polovici štiridesetih let, potem jo moramo iskati v okolju dr- žavno-partijske administracije in centralno-planskega upravnega sistema. V primerjavi s predvojnimi ekonomskimi elitami je po letu 1945 nastopila velika sprememba. Komunisti č- ne in tradicionalne jugoslovanske elite je družila ena sama to čka – želja po modernizaciji družbe, pri čemer je bila radikalna razlika v ciljih in pristopu. 614 Če so se pred drugo svetovno vojno družbene elite rekrutirale na osnovi izobrazbe, ekonomske pa še dodatno na osno- vi podjetnosti in položaja v upravni strukturi delniških družb, pa je bila po letu 1945 ta povezava prekinjena. Mehanizem rekrutiranja se je spremenil. Izobrazba oz. strokovnost ni bila ve č pomembna, o čemer pri ča, da je v letu 1948 kar 68 % vodstvenega kadra KPJ imelo le osnovnošolsko izobrazbo, dodatnih 10 % pa niti te ravni izobraževanja ni dokon čalo. Najvišje vodstvo so sesta- vljali poklicni revolucionarji nekme čkega rodu. Pomanj- kanje znanja in izkušenj za vodenje družbeno-ekonom- skega razvoja je bilo ve č kot o čitno, 615 zlasti na podro čju tehniške izobrazbe. Med komunisti čnim vodstvom, vsaj tistim, ki jim je uspelo pridobiti univerzitetno izobrazbo, so prevladovali humanisti čni in družboslovni izobražen- ci. 616 Ob pomanjkanju formalne izobrazbe je veliko bolj štela t. i. “šola življenja”, v ilegalnem politi čnem delu, v jetnišnicah ali izobraževanje v Sovjetski zvezi. Povsem enako lahko ozna čimo tudi lastnosti slovenskega ko- 614 Barton, Denitch, Kadushin, Opinion-Making elites in Yugoslavia, str. 33. 615 Ravno tam, str. 37–39. 616 Ravno tam, str. 41, 46. 378 munisti čnega vodstva. 617 In taki ljudje so zasedli vodilne položaje v ekonomiji. V eni od študij, ki je obravnavala življenjske poti slovenskih ban čnikov, so bile spremenjene okoliš čine rekrutacije nove ekonomske elite ve č kot o čitne. Sko- raj vsi so se v času druge svetovne vojne na razli čnih položajih in vlogah vklju čili v odporniško gibanje pod vodstvom Komunistične partije ali pa izpostavljali kot podporniki tega gibanja. Ve čina njih je bila tudi med vojno sprejeta v Komunisti čno partijo. Med njimi pa so bili posebej privilegirani tisti, ki so se v članili v Komu- nisti čno partijo v tridesetih letih, se pravi v času, ko so v za čenjali svojo profesionalno kariero ali pa med študijem na univerzi. Vendar pa sta bila navedena po- goja nezadostna za najvišje funkcije v upravi ali go- spodarstvu. Izpolnjen je moral biti še tretji pogoj, kajti premajhne ideološke gore čnosti in poudarjanja stro- kovnosti jim partijski funkcionarji niso šteli v dobro. Tisto, kar je najbolj pripomoglo k namestitvi na vodilne gospodarske položaje ali pa k odstranitvi, je bilo po- znanstvo in podpora katerega od najožjih članov vod- stva Komunisti čne partije. Se pravi, da sta poleg izpri- čane lojalnosti ideologiji, komunisti čni stranki in višjim strankarskim organom izjemno veliko vlogo igrala kla- novstvo in klientilizem. V centralizirani strukturi je bila vloga posameznih članov vodstva Komunistične partije zelo velika. Okoli njih se je oblikovala široka skupina sodelavcev in podpornikov, ki so potem zasedali vodilne položaje na razli čnih ravneh gospodarskega življenja. Za to prvo generacijo nove ekonomske elite je bilo zna- čilno, da je bila v svojem pristopu do vodenja ekonomije razdvojena. En del je bolj skrbel za dobre odnose s po- liti čnim zaledjem, drugi del pa je skušal nadgraditi ta nujni pristop za obstanek še s strokovnim profesiona- lizmom tako na ekonomsko-politi čnih kot ekonomsko- upravnih položajih. 618 617 Deželak Bari č, Osrednje vodstvo Komunisti čne partije Slovenije, str. 98. 618 Lazarevi ć-Prin či č, Ban čniki v ogledalu časa, str. 112–114. 379 POJAVI V ČASU Grafikon št. 21: Struktura upravljanja jugoslovanske in slovenske ekonomije v drugi polovici štiridesetih let legenda: CK KPJ – Centralni komite Komunisti čne partije Jugoslavije CK KPS – Centralni komite Komunisti čne partije Slovenije PB – Politbiro CK KPJ/KPS CPK – Centralna planska komisija 380 Moratorij na kme čke dolgove iz leta 1932 je bil sprejet, ne da bi poznali dejanski obseg zadolženosti in dimenzije teh dolgov v ban čnem sistemu. Zato so po uveljavitvi moratorija izvedli anketo o zadolženosti kme čkega življa; popisali so kme čke dolgove in prido- bljene podatke kasneje uredili po kategorijah kmetov z več vidikov: glede vzrokov zadolžitve kakor tudi porabe in upnikov. Vsaka anketa pa bi ostala nedore čena, če bi se omejila samo na kon čne oblike, to je na višino in strukturo dolgov. Resda so bili na splošni, generalni ravni vzroki kme čkega zadolževanja v ekonomsko-poli- ti čnih razmerah dvajsetih let znani, toda zelo pomemb- ni so bili tudi motivi posameznikov, kmetov, ki so z za- dolževanjem reševali svoje vsakodnevne gospodarske in družinske tegobe. Vzroke zadolževanja so ugotavljali po vzorcih. Za ilustracijo slovenskih razmer – kar je sre čna okoliš čina, saj so to edini podatki, ki so nam na voljo za ta čas – so natan čno obdelali novomeški okraj. Po dolgotrajnem in utrudljivem delu so bili podatki kon čno razvrščeni in urejeni, pripravljeni, da se javnost soo či z njimi. Dognanja, pridobljena z anketo, so bila le deloma presenetljiva, kajti empiri čno so potrdila slutnje pozna- valcev razmer v kmetijstvu. 619 Kakšni so bili rezultati, je razvidno iz spodnje tabele. Kakor vidimo, se je izkazalo, da je v Sloveniji kar četrtina dolgov nastala zaradi dednih izpla čil oziroma 619 Lazarevi ć, Kme čki dolgovi, str. 104–113. Blažev žegen 381 POJAVI V ČASU odpravkov, ki seveda sodijo med izrazito neproduktiv- ne, a zelo obremenjujo če socialno-gospodarske dejavni- ke. Znotraj te rubrike pa so zelo izstopale dote oziroma odpravnine h čeram, kar dota v svojem bistvu pome- ni. Rezultati so izpri čali znano dejstvo, da imajo lahko družbene norme globoke in dolgoro čno velike gospodar- ske u činke. Zaradi tega je fenomen dote, ki v današnjih druga čnih socialnih razmerah izgublja, če že ni izgubi- la svoj pomen, pripraven za podrobnejšo analizo, zlasti spri čo dejstva, da je bila dota na osnovi predstavljenih številk poleg drugega tudi eminentno ekonomsko vpra- šanje. Torej vprašanje, ki je še kako odlo čalo o gospo- darski usodi posameznega kmetijskega obrata. Pri razpravljanju o ekonomski vlogi dote je nujno razčistiti tudi osnovno, izhodiš čno vprašanje: kaj je do- ta pomenila in od kod izvira? Šele ustrezen odgovor na to vprašanje nam pojasnjuje tako širši družbeni kon- tekst kakor tudi moralne norme, ki so terjale institucijo dote. Ko opazujemo njeno družbeno funkcijo, je ve č kot nazorno razvidno, da gre za dedni odpravek, torej za iz- plačilo deleža, do katerega je upravi čena h či pri družin- skem premoženju. Nemalokrat je izpla čilo dote so časno pomenilo tudi odpoved kakršnim koli drugim dednim 620 Bratko, Kmetski dolgovi, str. 232. Grafikon št. 24: Vzroki zadolžitve kmetov v okraju Novo mesto 620 382 pravicam in zahtevkom do starševskega premoženja. Njen temeljni izvor pa najdemo v dejstvu rojstva otrok, pri doti h čera, ki so upravi čene do tovrstnega dednega odpravka. Z “božjim darom” novega življenja se na re- laciji starši-otroci vzpostavlja dolo čeno dolžnostno raz- merje, to je nepreložljiva odgovornost staršev do otrok; ta odgovornost pa je trojne narave: materialne, socialne in preskrbne. Starši svojih otrok namre č niso dolžni sa- mo preživljati (materialni vidik) in vzgajati (socialni vi- dik), temve č jih tudi preskrbeti za prihodnost. Pod pre- skrbo pa razumemo usposobitev za samostojno življenje otroka, ki se izraža v dveh na činih: zagotovitev primerne izobrazbe ali pa odstop dela premoženja, da bi bil otrok trajno sposoben preživljanja z lastnimi mo čmi. Tako je dota le ena od pojavnih oblik starševske preskrbovalne dolžnosti do otrok. Dota je torej premoženje, ki ga starši odstopijo h čerki in ga ta prinese v zakonsko skupnost, da se olajša breme za četnega skupnega življenja. Pravno gledano so bili starši torej dotalni zavezan- ci, to je tisti, ki so bili dolžni izpla čati doto, h čere pa so bile upravi čenke oziroma prejemnice dote. Pri tem velja opozoriti, da je bila v vsakdanjem življenju vne- sena pomembna in zna čilna razlika, s trdno zakonsko oporo, v statusni obravnavi med v zakonu in izven zako- na rojenimi deklicami. Neredke nezakonske h čere, sad prepovedane, neprimerne ali nepremišljene ljubezni, pa čeprav si tega niso prostovoljno izbrale, niso smele terjati izpla čila dote od o četa, o če je bil v tem pogledu oproš čen obveznosti. Preskrbovalna dolžnost je v celoti šla v breme matere, ki se temu ni mogla, ne smela izo- gibati, če je h či vztrajala pri svoji terjatvi. Že v času med obema vojnama so pravniki menili, da razlikovanje med zakonskimi in nezakonskimi h čerami, poznejšimi neve- stami, ni smotrno, celo ve č, da je izrazito nepravi čno in da je v nasprotju z modernim pojmovanjem prava. Pravno razlikovanje je bilo posledica zastarelega ob čega državljanskega zakonika, ki je bil do takrat (sreda tride- setih let dvajsetega stoletja) z rahlimi popravki v veljavi že skorajda trinajst desetletij. Starši so bili oproš čeni izpla čila dote v primeru ve- like revš čine ali če se je h či poro čila proti njihovi volji, četudi bi bila polnoletna – takratna meja odraslosti je 383 POJAVI V ČASU bila pri 21 letih. Pravica do dote je bila izkoriš čena že s prvo poroko, četudi bi se kasneje upravi čenka poro čila še enkrat zaradi razveze ali smrti zakonca. Do dote je bila torej upravi čena h či, dota je bila njena lastnina, vendar je bil prejemnik oziroma uživalec dote njen mož, ki pa naj ne bi smel pogojevati poroke z izpla čilom dote. Namerno smo napisali, da ne bi smel, kajti v življenju se je mnogokrat godilo povsem nasprotno, da je bila do- ta, poleg simpatije mladoporo čencev, pogoj za sklenitev zakona. Ženin torej ni smel terjati dote, razen če so mu nevestini starši doto obljubili in to tudi v obliki pogodbe, ponavadi so ji rekli ženitna, uradno overili pri notarju. Samo v tem primeru je lahko doto uradno terjal tudi on, če je bilo potrebno, tudi preko sodiš ča. Ob razvezi je moral mož doto vrniti ženi, ob njeni smrti pa jo je moral vrniti njenim dedi čem, čeprav so bili to njegovi lastni otroci, razen če ni bilo z oporoko dolo čeno druga če. 621 Pogoji za izpla čilo dote so nastopili s kon čnim de- janjem, to je s poroko. Na poroko pa se je bilo potrebno pripravljati. Ker je šlo za pomembno dejanje v življenju posameznika, so veljala tudi dolo čena priporo čila, da bi bodo ča zakonca stopila v zakon pripravljena. Pred samo sklenitvijo zakona naj bi bili izpolnjeni dolo čeni pogoji, da bi bilo zakonsko življenje skladno, da bi proces prila- gajanja skupnemu življenju tem lažje stekel. Upoštevali naj bi dolo čena na čela. Tako bi moral biti zakon mate- rialno dovolj podprt, da ne bi bilo težav s preživljanjem bodo če družine, kajti “zakon poraja nove otroke božje”. Velika, tako reko č najve čja vloga je pri tem pripadala bodo čemu ženinu, ki je moral že pred poroko poskrbeti za zadostna sredstva za ustvaritev in preživljanje druži- ne (ali so bila to njegova lastna ali pa si jih je zagotovil z dedovanjem, ni bilo bistveno); svoj delež pa je z doto prispevala tudi bodo ča nevesta. Pomembna je bila tudi izbira zakonskega partnerja, kriteriji izbire naj bi bili trije. Ženin bi si moral izbrati tako dekle, ki bi ustrezala tako njemu osebno, stanu in njegovemu na činu življe- nja, kakor tudi njegovi rodbini. Z besedami sodobnikov bi se ta priporo čila glasila: “Zelo važen korak v življenju kme čkega fanta in mladenke je poroka... Zato se na za- 621 Ma ček, Dota in oprema, str. 54–58. 384 kon temeljito pripravljaj! Skrbno var čuj, da si ustvariš gmotno podlago za zakon. Zatajuj se, da boš duševno dozorel za zakon. Ko stopiš pred o četa svoje neveste, te bo resno vprašal: ‘Kdo si? Imaš-li stalen poklic, da boš mogel vzdrževati rodbino?’ Previdno izbiraj nevesto! Kot kmečki fant si poiš či kme čko dekle, ki bo sposobna sodelovati s teboj na kme čkem domu. Naj torej ne govo- ri pri izbiranju neveste samo srce, ampak tudi razum. Pred vsem upoštevaj pridne roke! Mestna gospodi čna, ki zna le klavir igrati in spretno natikati bele rokavice na prste, ni godna za kme čko posestvo. Tudi na želje svojih staršev ter bratov in sester se po možnosti oziraj. Saj bodo morali s tvojo nevesto složno živeti tudi doma- či. Mestni ženin se lažje pri izbiranju brezpogojno udaja svojim individualnim željam, ker bo s svojo ženo živel sam. Na kme čkem domu pa ostanejo starši in tudi ne- poro čeni bratje in sestre trajno v družinskem ob čestvu. Tudi na nje se skrbno oziraj, saj so nujna delovna opora v kme čkemu domu.” 622 To so bila seveda le priporo či- la, idealna in idealizirana merila. Povsem drugo pa je vprašanje, kolikoje te kriterije potrjevalo življenje, ki le redko prenese ukalupljenje v “predpisane in zaželene” vzorce, ampak sledi svojemu lastnemu toku. Odgovor na to vprašanje oziroma odstopanja pa je sila težko ugo- tavljati in preverjati. Vendar lahko brez strahu, da bi veliko zgrešili, zapišemo, da je vsakodnevna življenjska izkušnja bila tudi v tem primeru nemalokrat dale č pro č od priporočenih in idealiziranih razmer. Ko so bili materialni pogoji izpolnjeni, je na poti v zakon sledil naslednji korak, izbira neveste in njena snubitev, privolitev njene družine, staršev v poroko. Obenem je ta obred že pomenil dejanska gospodarska pogajanja dveh družin, snubljenje so pa č opravili starši, pri čemer bodo ča mladoporo čenca niti nista bila “po- membna”; v ospredju so bila namre č materialna vpra- šanja, to je dota, njen obseg in pogoji izpla čila. Obi čajno je bil postopek snubljenja sestavljen iz ve č etap: najprej je šel na pot mešetar, da bi v hiši, kjer so imeli za moži- tev godno mladenko, povprašal njene starše, ali se stri- njajo s poroko. Ob privolitvi tako h čere kakor staršev 622 Jeraj, Naša vas, str. 179. 385 POJAVI V ČASU so se dogovorili za drugo sre čanje, na katero so prišli bodo či ženin, njegov o če in stric, bodo či ženitovanjski starešina. Po opravljenih vljudnostnih formalnostih in pogostitvi so se pri čela pogajanja. Najprej so snuba či predstavili bodo čega ženina in njegovo premoženjsko stanje oziroma stanje njegove družine. Nato je prišlo na vrsto vprašanje nevestine dote in bale. Če se je baranta- nje o doti uspešno izteklo in so bili snuba či zadovoljni, so se v nekaterih krajih dogovorili še za t. i. “razgled” na ženinovem domu. K ženinu sta se odpravili nevesta in mati, ki sta preverili resni čnost navajanih dejstev o ženinovem premoženju oziroma o imovitnosti njegove družine. Zatem je preostal samo še dogovor o oklicu v cerkvi in dolo čitev datuma poroke. 623 Natan čnih navodil o predmetu dote in njenem obse- gu ni bilo, starši so h čeram lahko dajali vse, kar je imelo uporabno vrednost. Navade so bile sila razli čne: od ne- premi čnin (zemljiške parcele, gozd, hiše ...) do premi čnin. V obdobju med vojnama se je bolj ali manj uveljavilo, da so dekleta, seveda odvisno od premožnosti staršev, obi- čajno dobivala nekaj zemlje ali gozda, živino in predvsem denar. Nekatere neveste so za doto dobile vse skupaj, druge, manj sre čne le nekaj izmed naštetega, nekatere pa so ostale tudi brez dote. Konkretni primer snubitve in pogajanj o predmetu in višini dote bomo spoznali v na- slednjem odlomku, ki nam bo nazorno in brez odve čnih besed ponazoril potek in razpoloženje pri dolo čevanju obsega in višine dote. Pred tem pa samo še opozorilo, da naša zgodba o Lizini možitvi, ki se pri čenja s trenutkom vstopa snuba čev oziroma “voglednikov” v nevestino hišo, izvira iz Slovenskih goric. To seveda ne pomeni, da so bili obredi snubitve povsod po Sloveniji enaki, naspro- tno: v razli čnih krajih so bile navade razli čne, vendar je v postopku snubitve in dogovarjanj o poroki bil vedno v ospredju gospodarski moment, ki je kot rde ča nit ize- na čeval krajevno razli čne šege in navade. Pogajanja ozi- roma barantanje o višini dote so bila namre č temeljna sestavina, ki so jo vsebovali sicer v potankostih razli čne navade in obredi pred pri čakovano poroko. “Usedli so se za mizo. Gospodar je postavil pred nje 623 Kuhar, Odmirajo či stari svet vasi, str. 187–188. 386 slatinar najboljšega vina, nato čil krožice in zaklical Lizi, naj prinese kaj pene čega iz kuhinje. Prišla je, postavila na mizo skledo mesa, dala iz miznice žlice in kruh ter hotela oditi, a stric Damiš jo je potegnil nazaj, jo posadil ob sebi na stol in se pošalil: ‘Ne bi nam teknilo brez tebe! Star človek kot sem jaz, se rad najé ob taki svežini. Če bi bil trideset let mlaj- ši, bi bilo v naši hiši letos gostüvanje. Potem pa bi kuha- la za mene. No, če bo vse po sre či, pa bova vsaj v žlahti.’ Smejali so se in se delali, kakor da ne vedo, kaj po- meni njegovo namigovanje. Ko so se nekoliko napili ter si potešili glad, je stric Damiš za čel: ‘Martinec, si že kaj premislil zaradi Lizine dediš či- ne? – Tomažev grunt je eden najboljših v Bišu. Brez dolga je. Mica, ki je poro čena v Lo či ču, je izpla čana. Vse skupaj je vredno par sto tiso čev, odstopi še gori- ce v Obla čnjaku! Viš goric Tomažu manjka, tebi pa še ostanejo dvoje. Boljše ne boš omožil Lize, to ti pravim. Ne zato, ker sem voglednik, kot dober znanec ti pravim. Fanta poznaš sam. – Pa telico boš še dodal.’ Martinec je sedel za mizo pod križem, ki je visel v kotu. Sprva je bil videti dobre volje, ko pa je za čel Damiš govoriti o doti, ki bi jo naj dal Lizi, se mu je obraz spa čil. Otožna guba mu je stisnila lica, sicer živahne o či pa so postale nebogljene. Usekoval se je v predpasnik, si bri- sal nos še z rokavom in javkal: ‘Ne morem, Matjaž moj ljubi, ne morem! Vse sem dal, kar je bilo mogo če. Goric pa ne morem dati. Takšne dote ne bo imela nobena! Telico dodam, goric pa ne mo- rem. Saj je dekle, da je malo takih! Vesel je naj bo, a goric ne morem dati. Imejte usmiljenje z menoj, ljudje, saj smo kristjani!’ Gospodinja je kimala. Tudi ona je bila videti vsa skrušena, in prej ko slej je stala tudi ona na stališ ču, da goric ne morejo odstopiti, kajti z njimi je zvezan uspeh njihovega gospodarstva. Če se je Martinec obrnil z gla- vo k nji ter jo vprašal: ‘Kajne mati?’ je naglo potrdila, pogledala vse po vrsti, in kljukasti nos, ki je bil dolg in ploščat, se ji je pozibaval na prijaznem obrazu. O či, za katerimi se je opazila prevejanost, je pobožno preobra- čala in se delala, kot da ne bi razumela ni česar drugega, kakor to, da ne sme dati iz rok goric. 387 POJAVI V ČASU Vzgledniki so vztrajali. Šestdeset tiso č, gorice, teli- co, žrebico, in vse kot so se domenili zadnji č. Po smrti staršev pa še travnik na Se ču in gozd v Andrencih. Prepirali so se. Nekajkrat so se za čeli že kregati, mlada dva pa sta mol čala, kakor bi se ju mešetarija ne tikala. Hrepene ča sta se gledala, in ko so bili oni v naj- bolj napetem pomenku, je Tomaž sunil Lizo pod mizo. Vrnila mu je sunek, ga smehljaje pobožala s pogledom in mu pomežiknila z o čmi, kakor bi hotela re či: ‘Vrag vzemi vse te neumnosti! Poglavitno je, da se bova vzela.’ Tomaž jo je gledal z la čnimi o čmi. Še nikoli se mu ni zdela tako zala kot ta ve čer. Bila je mo čnega telesa, krepkih prsi, ki jih je nosila ta ve čer tesno stla čene v jo- po, z nekoliko nabranimi rokavi na ramah. O či je imela velike in sive. Gledale so v svet odkrito in prijazno. Po- štenost in dobrota sta ji sijali iz njih. V vsem svojem ži- vljenju ni napravila ni česar hudega, če pa je dopustila, da jo je hodil tu pa tam pod okno klicat Šegulov Franc, ni bilo na tem ni č slabega. Ljudje so jo obrekovali le za- dnji čas, prej pa je bila cenjena povsod. To je pa č usoda vseh nevest, zakaj pred poroko ogovarjajo slehernega človeka, po smrti pa ga hvalijo. – Glavo je imela pokrito z belo laneno pe čo, izpod katere so gledali nakodrani, kot lan fini zlati lasje, ki jih je imela spletene v kito. ‘Vrag, ko bi brž kon čali to mešetarijo!’ je pomislil on in se ji nasmehnil ljube če. ‘ Če ne obljubiš tudi goric, Martinec, vstanemo in gremo!’ je pretil Damiš deseti č in Martinec se je vdal. ‘Pa imejte v imenu božjem, da vama pri pija či ne bo sile!’ se je obrnil k mladima. Onadva pa sta se sa- mo smehljala, pila in mol čala. Nato so dolo čili še čas poroke.” 624 Živopisen primer snubitve in pogajanj za doto nam izpri čuje ve č dejstev. Najprej nam nazorno predstavita razpoloženje in interes dveh pogodbenih strani, ženino- va si prizadeva iztržiti čimve č, ne glede na premoženjsko zmožnost nevestinih staršev. Nasprotno pa nevestin o če skuša znižati “ceno” možitve svoje h čere, pri čemer na- vaja razli čne olajševalne okoliš čine. Tukaj je na mestu opozorilo, da imamo opravka z netipi čnim primerom, 624 Krivec, Kmetje v čeraj in danes, str. 38–47. 388 kajti na osnovi dote, ki je bila namenjena Lizi, sklepa- mo, da je njen o če vendarle bil precej premožen. Višina in sestava Lizine dote nas opozarjata, kako ohlapna so bila merila pri dolo čevanju. Odvisna je bila od prepri če- valne mo či in spretnosti pogajalcev. Nedvomno pa lahko zapišemo, da je šlo v tem primeru za zelo visoko dolo če- no doto, ki so jo starši o čitno še zmogli pla čati. Sklepa- mo lahko, da je bila Liza edinka, zato so si njeni starši lahko privoščili tako velik izdatek. Povsem druga če pa bi se njena dota pokazala, če bi imela še kaj bratov in sester, kajti v takem primeru bi njena dota postala ne- znosno breme, ki bi znatno omajala gospodarsko moč o četove kmetije. S tem dejstvom tr čimo na pojav nerealno visokih dednih odpravkov, ki so v obdobju med vojnama, to velja zlasti za trideseta leta, postali izjemno težko bre- me. Na splošno je veljalo, da naj bi zgornja meja dote vsaj približno ustrezala zakonskemu predpisu o nuj- nem deležu, to je polovici tistega dela premoženja, ki bi ga po smrti svojih staršev dobil vsak otrok, če le-ti ne bi napravili oporoke. 625 To je seveda bilo priporo čilo, življenje pa je šlo svojo pot. Starši so želeli čimbolj pre- skrbeti svoje h čere, otrok pa ni bilo malo. Posamezne dote bi še brez velikih in nepremostljivih težav zmogli, ko pa jih je bilo potrebno izpla čati ve č, poskrbeti pa je bilo potrebno tudi za sinove, so tovrstne terjatve posta- le veliko breme. Zlasti so postale dote problemati čne v tridesetih letih, in to zaradi dejstva, da so jih kmetje obljublja- li h čeram v dvajsetih letih, ko so bile cene kmetijskih pridelkov in vrednost zemlje še visoke. Take razmere in izkušnje z inflacijo v prvi polovici dvajsetih let, ko so bile stare terjatve in obljube z lahkoto odpla čane, ker jih je inflacija zelo znižala, če že ni povsem izni čila njihovo realno vrednost, so spodbujale širokosr čne obljube. Ob tem pa se je pozabljalo, da so bili mnogi, zaradi odso- tnosti revalorizacije, če je šlo za dote h čeram in druge dedne odpravke sinovom, dolo čene v denarnem znesku, zelo oškodovani in prikrajšani; dobili so veliko manj, 625 Ma ček, Dota in oprema, str. 58. 389 POJAVI V ČASU kakor jim je bilo obljubljeno v neinflacijskih razmerah izpred prve svetovne vojne. 626 Nova, odraš čajo ča generacija kme čkih deklet, ki so stopale zakonski zrelosti naproti v drugi polovici dvajse- tih let, pa je bila v bistveno druga čnem položaju. Takrat so slovenski kmetje svojim h čeram obljubljali visoke de- narne zneske, enkratno izpla čilo v denarju je bilo red- ko, premi čno in nepremi čno premoženje pa so ponavadi kmetje izro čili takoj ob poroki. Zaradi visokih denarnih zneskov, ki jih ni bilo mogo če, razen v redkih primerih, takoj izpla čati, saj so bili slovenski kmetje prej revni kot ne, so obljube h čeram, da bi imele trajnejšo veljavo, potrjevali z notarskimi pogodbami, pravice do dot pa so bile tudi zemljiškoknjižno zavarovane. Obljube so prelo- žili v prihodnost, vse z razumljivim človeškim upanjem, da bodo pri čakovani zaslužki in nekoliko var čevanja vendarle omogo čili udejanjanje obljub. Tu velja opozo- riti še na okolje, na vaško javno mnenje, ki je še tako visoke dote imelo za nezadostne, starše so ožigosali za skopuhe, ki svojim h čeram ne privoš čijo gmotno dobro podprtega življenja. O takem stanju duha nam govori pripetljaj z Lizino doto, ko se je njen o če dolgo upiral predaji vinograda. Sovaš čani, zlasti ženska populacija, je njegove pomisleke komentirala z naslednjimi bese- dami: “Naj ga le vrag vzame, skopuha!... Mladima ne privošči ni česar. Sam bi rad ležal na tiso čakih in se ko- pal v vinu, mlada dva pa se naj ubijata v življenju brez denarja in brez goric.” Nazorno je predstavljeno naspro- tje med percepcijo zasebnega ekonomskega interesa in javne moralne norme, ki vpliva na stanje ekonomije po- sameznika ali družine. 627 Na tem mestu pa tr čimo na samo bistvo problema, kajti lahkotnost obljub h čeram o visokih denarnih zne- skih za doto je temeljila na prometni vrednosti kmetij, ne pa na pri čakovanem donosu. Da so se starši mno- gokrat ušteli v pri čakovanju vedre prihodnosti, ni bilo razvidno, dokler so bile razmere bolj ali manj stabilne in cene kmetijskih pridelkov niso zanihale navzdol. Do- tlej so kmetje še lahko stregli lastnim in željam svojih 626 Jamnik, Vzroki našega siromaštva, str. 36. 627 Krivec, Kmetje v čeraj in danes, str. 47. 390 h čera. Toda prišla so trideseta leta in z njimi kriza, ta- krat pa so se vsi dobri nameni izkazali za neupravi čene in nestvarne. Cene kmetijskih pridelkov so drasti čno padle, z njimi vred kme čki dohodki in vrednost zemlje (ki je omogo čala kapitalizacijo), donosnost kmetij ni ve č zagotavljala sredstev za redno poravnavanje obvezno- sti, zemljiškoknjižne terjatve pa so kot kamen visele na vratu preobremenjenih kmetij. Takrat se je izkazalo, da so dote in dedni odprav- ki, ki so imeli svoj izvor v dedovalnih odnosih, vendarle prehudo breme. Izkazalo se je, da delitev starševskega premoženja enakomerno med vse otroke pravzaprav na- jeda ekonomsko podlago kmetij. Škodljive posledice ta- kega dedovanja so se kazale v dveh oblikah, obe sta bili s stališ ča gospodarstva kot celote zelo nevše čni. Če se je dedovanje opravilo v naturi, je prišlo do razkosavanja že tako majhnih kmetij, ki novim lastnikom niso omo- go čale racionalnega in intenzivnega kmetovanja. Če pa je bil prevzemnik kmetije samo eden od otrok, obi čajno je bil to eden od sinov, je bil ta že v izhodiš ču tako obre- menjen z izpla čili dednih deležev v denarni protivredno- sti, da mu je bilo skorajda onemogo čeno normalno go- spodarjenje. Sodobni komentar tega dejstva se je glasil: “Tako se glavni dedi č že od za četka zadolži čez glavo. Že v kali so mu onemogo čili uspešno gospodarstvo.” 628 Sodobnikom so se rešitve teh zagat kazale v dveh razli čicah, v dveh nasprotujo čih si tipih razmišljanj. Pr- vi tip miselnih tokov, ki ga lahko opredelimo kot tradi- cionalno videnje, je iskal rešitve v spremembi dednega prava; nujno bi bilo namre č zaš čititi glavnega dedi ča, prevzemnika posestva, oziroma omejiti pravice drugih dedi čev. Vse z namenom, da bi novega gospodarja raz- bremenili, da bi ohranili celovitost kmetije in tako olaj- šali vsaj eno od tegob, ki so trle nove gospodarje. “Zato je treba energi čno prepre čiti razkosavanje posestev in zavarovati pravice glavnega dedi ča. Preosnovati se mora dedno pravo. Sodobno dedovanje naj ostane, a preure- di se naj postavna dediš čina v prilog glavnega dedi ča. Glavni dedi č mora radi ohranitve neokrnjega doma po- stavno več podedovati nego drugi. Ker ga vežejo ve čje 628 Jeraj, Naša vas, str. 181. 391 POJAVI V ČASU dolžnosti do kme čkega doma, ima tudi ve čje pravice do dediš čine,” 629 je pisal Josip Jeraj, profesor teološke fa- kultete v Mariboru, ko je razglabljal o problematiki de- dovanja na kmetih. Predpravice glavnega dedi ča so seveda takoj zasta- vljale vprašanje o usodi drugih bratov in sestra, katerih dedovalne pravice bi bile s tem okrnjene. Jeraj je tudi na to dilemo imel pripravljen, a vendarle idealiziran od- govor: odpraviti bi bilo potrebno duh individualizma in obnoviti ob čestvo. Neporo čene sestre in bratje naj osta- nejo na kmetiji, kot člani družine naj živijo in delajo v skladnosti z družino glavnega dedi ča. Odgovornost za ubrano življenje v družinskem ob čestvu pa naj bi bila enakomerno porazdeljena med vse akterje. Sobivanje neporo čenih bratov in sestra na kmetiji glavnega dedi ča se je Jeraju zdelo tudi ekonomsko koristno, predsta- vljali so vedno razpoložljivo delovno silo, kajti “nekdaj so bratje in sestre, ki se niso poro čili, ostajali na doma- čem ob čestvu. Kot tete in strici so mnogo pripomogli k njegovemu napredku. Danes nervozno begajo z grude v mesto. Kme čkemu domu pa britko primanjkje delovnih moči. Zato je treba brate in sestre navezati na dom. V prvotni lepoti naj oživi ljubezensko ob čestvo na kmeč- kem domu. Iztrebiti treba najprej duha sebi čnosti in in- dividualizma pri družinskem gospodarju in gospodinji, ki s svojim odbijajo čim obnašanjem često onemogo ča obstanek bratov in sestra na domu. Prav tako treba tudi vse družinske člane vzgajati za skupnost.” 630 Drugi tip razmišljanj – pogojno ga lahko ozna čimo za radikalnega, ki ni našel obilice privržencev v teda- njem slovenskem okolju – je šel v povsem nasprotno smer, pa čeprav so njegovi zastopniki izhajali iz enakega spoznanja, da so novi gospodarji ob prevzemu kmetije preobremenjeni z dednimi odpravki. Tu pa so storili ko- rak naprej: kljub preobremenitvi novega gospodarja so bili drugi dedi či “preberaško” odpravljeni. Z dediš čino si niso mogli zagotoviti normalnih gmotnih življenjskih razmer. Tako je A. Jamnik – diplomirani agronom, ki je bil v svojih razmišljanjih predvsem zavezan ekonom- 629 Ravno tam. 630 Ravno tam. 392 skim, ne pa moralnim vidikom –, ko se je razgledoval po razmerah v slovenskem kmetijstvu, ugotavljal: “Ravno tako kvarno je ... preveliko premoženjsko pogodovanje novega gospodarja pri predajah kmetij, na škodo prebe- raško odpravljenih družinskih članov, ki posebno, če ni- so bili izu čeni kake obrti, odhajajo iz rodnega doma pre- slabo preskrbljeni, da bi mogli upati na gotovejšo, četu- di skromno eksistenco in, ki množijo nekvalificirani me- stni proletariat ali pa žalostne procesije izseljencev.” 631 Predaja celotnih kmetij enemu samemu dedi ču se mu ni zdela smotrna, ker ne spodbuja podjetnosti v kmetij- stvu. Celo ve č, menil je, da predaje celotnih kmetij “niso zdrav postopek in so znamenje pomanjkanja zemlje ali pa gospodarske zaostalosti, ki trenutno ve č ne omogo ča ustvarjanja novih eksistenc, dokler toliko ne napreduje- mo, da se družino more pošteno in času primerno vzdr- ževati tudi na manjših površinah”. 632 Odprave preobremenjenosti prevzemnikov kmetij oziroma “beraških” dediš čin pa Jamnik ni iskal v ob- novi tradicionalnih socialno-gospodarskih odnosov, temve č je proces delitve, razkosavanja kmetij med vse dedi če želel še pospešiti, pripeljati do konca. Utemelji- tev je bila po svoji zgradbi logi čna, a kljub vsemu ravno tako idealizirana, ker je pa č bila v slovenskih razmerah prevlade malih kmetij neuresni čljiva. Z enakomerno delitvijo kmetij med vse dedi če naj bi namre č pospešili podjetnost v kmetijstvu. Ravno podjetnost je bila tista lastnost, ki jo je Jamnik zelo pogrešal pri slovenskih kmetih. Z delitvijo kmetij na manjše pa bi bili dedi či na svojih malih kmetijah tako reko č prisiljeni maksimalno, do skrajnih meja izrabiti gospodarske potenciale razpo- ložljive zemlje. Razmere bi jih same po sebi prisilile k prehodu na intenzivno kmetovanje. Jamnik, ki smo ga izpostavili kot enega od zastopnikov te usmeritve, se je zavedal, da je drobljenje kmetij mogo če le do dolo čene, najnižje meje in da je bila ta meja v Sloveniji že bolj ali manj dosežena. A kljub temu je ostajal neomajan v svojem prepri čanju, da “naturalna delitev kmetij med naslednike je pri nas silno redka prikazen, dasi je to 631 Jamnik, Vzroki našega siromaštva, str. 35. 632 Ravno tam, str. 36. 393 POJAVI V ČASU z narodnogospodarskega in agrarnopoliti čnega vidika zdravo po četje do neke najnižje meje posestne velikosti, ker sili nove gospodarje k ve čji podjetnosti in k prizade- vanjem za pridobitev ve čjih zmožnosti za enako sposob- nost družinske eksistence na manjši površini kot je bila pri o četovi hiši”. 633 Sprememb dednega zakona do druge svetovne voj- ne ni bilo, še nadalje je ostal v veljavi in z njim tudi vse šege in navade, ki so se jih držali na slovenskem pode- želju. 633 Ravno tam. 395 POJAVI V ČASU Predstavljeni pojavi in fenomeni iz gospodarske zgo- dovine Slovenije do druge svetovne vojne pri čajo o eko- nomskih spremembah kot sestavnem delu sprememb v družbi. Družbene in ekonomske spremembe gredo na- mre č vštric in so vzajemne. So splet kompleksnih, delo- ma tudi kontradiktornih razmerij in medsebojnih relacij med družbo in posamezniki, med družbo in tehnologijo, med družbo in ekonomijo v kontekstu dolo čnega vre- dnostnega sistema. Za povrhu vsega tudi nastajajo in u činkujejo v dolo čenem družbenem, kulturnem, časov- nem in regionalnem kontekstu. 634 Slovenija je bila v ča- su do druge svetovne vojne po svoji socialni in gospo- darski strukturiranosti blizu vzhodnoevropskim razme- ram, kar se je z vklju čitvijo v jugoslovansko državo še poglobilo. To je bil čas, ko je bila slovenska družba pred izzivi prehoda v novo in druga čno paradigmo razvoja, družbenih razmerij in koncepta ekonomskega napred- ka. Najpomembnejši dejavnik teh sprememb, ki so vpli- vale na prerazporeditev družbene mo či in razmerij, na sistem družbenih vrednot in življenjske sloge ter na po- krajino, je bila industrializacija. Bila je po časna in skro- mnega obsega, dolga desetletja omejena na izkoriš čanje osnovnih naravnih virov. Še na za četku tridesetih let si je v panogah, utemeljenih na naravnih virih, vklju čno s kmetijstvom, zagotavljalo eksistenco dve tretjini prebi- valcev Slovenije, se pravi v tehnološko manj zahtevnih 634 North, Understanding the process of economic change. Štirje stebri 396 panogah. Tako je šele čas med obema vojnama prinesel nekoliko hitrejšo dinamiko in delno spremembo indu- strializacijskega vzorca. Povzetek ozadij gospodarskega razvoja Slovenije v času prve polovice 20. stoletja bomo skušali ponazoriti na primeru štirih stebrov ekonomskega razvoja. To so pogoji, ki naj bi bili izpolnjeni, da lahko družba krene na pot gospodarskega razvoja oziroma modernizacije. Gre za ustrezne naravne vire, akumulacijo kapitala in tehnologijo ter človeške vire. Pri tem se ne bi smeli izo- gniti dodatnemu vsebinskemu in pomenskemu poudar- ku, ki razširi momente družbene sprejemljivosti razvo- ja. Mislimo na kulturna ozadja družbeno-ekonomskih sprememb, ki jih je izpostavila institucionalna teorija 635 in so sestavni del razli čnih razvojnih paradigem. Tako koncipirana opredelitev kriterijev oziroma po- gojev za gospodarski razvoj se kaže kot umestna, da jo lahko uporabimo kot izhodiš čno osnovo pri kontekstua- lizaciji slovenskega gospodarskega razvoja v prvi polovi- ci 20. stoletja. V štirih to čkah namre č povzemamo kom- pleksne in soodvisne procese, ki vsi u činkujejo na dolgi rok. V nadaljevanju bomo na primeru naravnih virov zgolj opozorili na posamezne to čke s stališ ča pomena za gospodarski razvoj, saj gre za zelo raznoliko katego- rijo, ki zajema fizi čne in geografske danosti slovenskega ozemlja. Nato bosta sledili problematika akumulacije kapitala prek institucij finan čnega posredništva in raz- členitev sestave človeških virov. Pri slednji kategoriji ni odve č dodati, da sodobno družboslovje raje uporablja termin človeški kapital in ga po pomembnosti uvrš ča med najpomembnejše pogoje gospodarskega razvo- ja. Sam pojem človeškega kapitala pa zajema uporab- na znanja in spretnosti, ki si jih posameznik pridobi v procesu izobraževanja in usposabljanja oziroma na de- lovnem mestu. Tako postavljena definicija tudi izena či obe vrsti posameznikove izobrazbe, ki si jih pridobimo v življenju, formalno in neformalno. Zaradi pomanjkanja histori čnih študij o tehnoloških vidikih razvoja bomo pri obravnavi naravnih virov in obeh zvrsti kapitala do- dali le priložnostna opozorila. 635 North, Inštitucije, institucionalne spremembe in gospodarska uspešnost. 397 POJAVI V ČASU Ko opazujemo slovensko družbo ali gospodarstvo v prvi polovici 20. stoletja, se nam neizogibno ponuja sklep, da so v Sloveniji tega časa imeli težave s tremi kategorijami. Kapital, tehnologija in naravni viri so bili skopi ali pa neustrezno uporabljani. Težav ni bilo samo s človeškimi viri, pa še ta trditev le deloma drži, saj je preverljiva le v omejenem obsegu. Mislimo na obseg raz- položljive delovne sile v Sloveniji, k druga čnemu sklepa- nju pa nas vodi strukturiranost formalne izobrazbene ravni prebivalstva oziroma kakovosti človeškega kapi- tala. Naravni viri Za čnimo s tistim, kar se med naravnimi viri obi- čajno prezre: obdelovalna zemlja. Obdelovalne površine sicer niso najbolj zastopan naravni vir, a zato histo- ri čno zelo pomemben. Zemlja je bila tista, ki je omo- go čala razvoj kmetijstva. Pri tem moramo takoj doda- ti opomnik, da je bilo obdelovalne zemlje sorazmerno malo. Izkoriš čanje tega potenciala je bilo, primerjalno gledano, skromno. Ob nizki donosnosti kot posledici uporabljane tehnologije je bila za Slovenijo zna čilna agrarna prenaseljenost. Vloga zemlje je presegala zgolj produkcijsko funkcijo. S pravno natan čno ureditvijo lastninskih pravic v postopkih defevdalizacije se je za najširšo populacijo pojavila možnost kapitalizacije ze- mljiške posesti, kar je bilo formalizirano z institutom moderne zemljiške knjige in mehanizmi dolžniškega fi- nanciranja razvoja. V povezavi z zemljo je naslednji naravni vir, gozd oziroma les, ki je bil najbolj zastopan naravni vir na Slovenskem. Delež gozda pri slovenski površini se je oziroma se redno meri s polovi čnim deležem. Vpliv te- ga dejstva je bil velik. Vloga gozda je bila ve čplastna, z nabiralništvom je prebivalstvo zadovoljevalo del pre- hrambenih potreb. Gozd je igral pomembno vlogo tudi v živinoreji. Na drugi strani je bil kot surovina izjemno po- memben les. Omogo čal je namre č vklju čevanje množice slovenskega prebivalstva, tudi kmetov, v lesno trgovino, predstavljal je tudi pomemben in relativno stabilen vir 398 dohodkov tako na doma čem trgu kot v izvozu. Prezreti tudi ne smemo dejstva, da je les omogo čal za četke in- dustrializacije, po slovenskem podeželju so bile množi č- no raztresene številne žage in drugi obrati za osnovno predelavo lesa. Lesna industrija je med vojnama postala ena najpomembnejših, v njej je bilo zaposlenih skoraj- da 3,5 % prebivalstva ali prek 17 % vseh zaposlenih v industriji. Les je hkrati v tem času še vedno igral vlogo pomembnega energenta. Z omenjanjem lesa kot energetskega vira se nam pojavlja tudi vprašanje premogovništva oziroma premo- ga kot pomembnega naravnega vira. Izkoriš čanje zalog premoga na slovenskem prostoru dobi ve čje razsežno- sti šele z gradnjo Južne železnice, ki se je oskrbovala v zasavskih revirjih. Gibalo premogovništva je bila torej železnica, in ne doma ča gospodarska dejavnost ali pov- praševanje gospodinjstev. Slovenski premogovniki ozi- roma Trboveljska premogokopna družba je do konca pr- ve svetovne vojne oskrbovala s premogom proge beljaške in tržaške direkcije državnih železnic ter omrežje Južne železnice do Semmeringa. Tako široko obmo čje dela se je poznalo tudi pri koli čini izkopanega premoga: v zasa- vskih rudnikih se je izkop od leta 1858 do 1913 ve č kot podeseteril. Pri energetskih virih je potrebno omeniti tu- di slovenski vodni potencial, kajti z železniškem omrež- jem so plovne poti po slovenskih rekah zamrle. Vztrajali so sicer savinjski splavarji, vendar širšega pomena to ni imelo. Z industrializacijo so izgubljali razlog obstoja tudi vodni mlini. Konec 19. stoletja predstavlja obdobje, ko se je ob premogu za čela uveljavljati tudi elektrika. In takrat se za čnejo intenzivneje izrabljati vodni potenciali. Izmed naravnih danosti oziroma virov je vsekakor potrebno omeniti še geografski položaj Slovenije. Slo- venija je geografsko umeš čena na prese čiš če prehoda med severom in jugom ter med zahodom in vzhodom. Ta strateški položaj je bil le z redkimi izjemami prepo- znan kot prednost. V tej smeri se je veliko razmišljalo v času gradnje osnovnega železniškega omrežja v 19. sto- letju, kasneje znatno manj. Podoben in zelo tehten raz- mislek v smeri ekonomizacije slovenskega geografskega položaja, kot možnega gibala gospodarskega razvoja in rasti, se zopet aktualizira v času pred drugo svetovno 399 POJAVI V ČASU vojno. Takrat je na Slovenskem živelo od prometa slabe štiri odstotke prebivalstva, tri četrtine od železniškega. Z gotovostjo je mogo če zapisati, da je bilo železniško omrežje na Slovenskem grajeno iz strateških potreb in razmisleka Habsburške monarhije, to je povezati Trst in balkanske predele prek Zagreba z notranjostjo oziroma centralnimi deli monarhije. Osnovi križ je bil sorazmer- no hitro zgrajen, že na za četku šestdesetih let 19. stole- tja. Bistveno po časneje pa je potekala gradnja lokalnega omrežja železnic, ki je bilo za slovenske pokrajine vital- nega pomena. Z njim se je ponujala priložnost ne samo prometne, temve č tudi gospodarske integracije. Izosta- nek je imel posledice. Železnica kratkoro čno ni prinesla hitrega napredka, prej nasprotno. Na dolgi rok pa je po- menila geografsko koncentracijo gospodarskih potencia- lov, industrija se je razporedila ob osnovnih železniških progah. Nastala je še druga sprememba. Železnica je povezala trikotnik prek slovenskega ozemlja, med Grad- cem, Trstom in Zagrebom, ki so svoje gravitacijsko ob- močje razširili globoko v slovenski prostor. Kot dinami č- na regionalna središ ča politi čne, kulturne in gospodar- ske moči so pritegnila gospodarske in migracijske tokove z znatnega dela slovenskega ozemlja. V slovenskem pro- storu središ ča, ki bi se lahko merilo z naštetimi, ni bilo. Slovensko ozemlje enostavno ni imelo zadostne razvojne dinamike; najprej je bilo v globoki transformacijski de- presiji, potem pa je bil razvoj izjemno po časen in teri- torialno razpršen. Šele jugoslovanska doba je prinesla spremembo, da je ta položaj gospodarskega središ ča z novimi državnimi mejami postopno prešel na Ljubljano. V izostanku gostejše železniške mreže so postajale če- dalje pomembnejše ceste, ki so bile zaradi pomanjkanja denarja in osebja zelo slabo vzdrževane, kar je pomenilo dodatno oviro hitrejši integraciji prostora. Kapital Kot zelo pomembna kategorija za gospodarski ra- zvoj nastopa tudi kapital. V tem pogledu v histori čni literaturi prevladuje vtis, da je bilo v slovenskih deželah veliko pomanjkanje kapitala in da je to eden temeljnih 400 razlogov ekonomskega zaostajanja tega prostora v drugi polovici 19. stoletja. Da so se slovenske dežele moderni- zirale po časi, je empiri čno preverljivo dejstvo, ki ga po- nuja komparativni razgled po bližnji in daljni soseš čini. Drugače pa je z vprašanjem kapitala, saj študije, ki bi bila posve čena akumulaciji kapitala na slovenskih tleh, nimamo. Ko govorimo o pomanjkanju kapitala v Slove- niji druge polovice 19. stoletja, moramo problematizirati kar nekaj vprašanj. V času od srede pa do osemdesetih let 19. stoletja je potekal odkup zemljiških obveznosti v procesu defevdalizacije. Vsote, ki so jih pla čali slovenski kmetje, so bile velike in so zmanjševale oziroma odlagale možnosti prestrukturiranja kmetijstva. Sorazmerno ve- lika akumulacija kapitala pa ni pustila trajnejših sledi v investicijski dejavnosti na drugih podro čjih gospodar- stva v slovenskem prostoru. Posamezne študije kažejo, da se je ve čina tega kapitala odlila na druga, sosednja ozemlja ali bila porabljena v neproduktivne namene. To seveda opozarja na povsem novo dimenzijo pro- blematike pomanjkanja kapitala. Od nas terja kriti čni pretres samoumevnosti trditve, da je bilo pomanjkanje kapitala vzrok razvojnega zaostajanja. Ali druga če re če- no: ali so podjetniški podvigi in ambicije posameznikov (gospodarskih družb) s tega prostora res bili dovolj ve- liki, da bi potrebovali ve č kapitala? Razvojna dinamika ponuja en, dokaj prepri čljiv odgovor. Drugega je iskati v strukturi, miselnih obzorjih in izvoru podjetništva. Vze- mimo za primer donosno proizvodnjo platna na Gorenj- skem v predindustrijski dobi. Izpostavljena industrijski konkurenci je postopoma usahnila. Niso se našli možje, ki bi to proizvodnjo povezali in jo dvignili na drugo vse- binsko in tehnološko raven, kot se je zgodilo v primeru plavžarstva s Kranjsko industrijsko družbo. Ali na drugi strani uspešen podvig, kot je bila Trboveljska premo- gokopna družba, ki so jo zastavili doma či podjetniki. Relevantnost podjetniške ideje in potencial rasti obsega poslovanja sta kmalu terjala dokapitalizacijo, ki so jo izvedli dunajski investitorji. Podjetje je obstalo, se širi- lo, zaposlovalo, pla čevalo davke in v jugoslovanski dobi predstavljalo tretjino delniškega kapitala v Sloveniji in bilo najve čje jugoslovansko podjetje. Naklju čje ali izje- ma, ki potrjuje pravilo? 401 POJAVI V ČASU Vzorec, relevantna podjetniška ideja in kasnejša dokapitalizacija (praviloma so jo izvajale banke), se za č- ne števil čneje pojavljati komaj od preloma v 20. stoletje dalje, bolj izrazito formo in obseg pa pridobi šele v času med obema vojnama. To dejstvo izpostavlja vprašanje sistema institucij finan čnega posredništva. In v tem po- gledu je nesporno, da se je ban čni sistem na sloven- skem ozemlju razvil razmeroma pozno. Dolgo vrsto let je bila Slovenija nekakšen prazen prostor, v katerega niso dejavneje posegale niti ustanove zunaj slovenskega prostora. Le izjemoma, če se je podjetjem obetala veli- ka rast. Odsotnost ban čne podpore oziroma organizi- ranega zbiranja prihrankov je bila torej temeljni vzrok za počasnejši gospodarski razvoj v slovenskih deželah. Kreditno zadružništvo, ki je po skromnih za četkih v de- vetdesetih letih 19. stoletja povsem prekrilo slovensko ozemlje, je bilo tipi čni primer. Takrat sta pregovorna slovenska revš čina in posledi čno pomanjkanje kapitala dobila novo, do tedaj neznano dimenzijo. Izkazalo se je, da Slovenci razpolagajo z znatnimi sredstvi, le zbrati in usmeriti jih je bilo potrebno. Tudi na podro čju kapitala se izkazuje temeljna zna čilnost slovenskega gospodar- skega razvoja. Obetavnim, modernim za četkom ne sledi širitev. Tako za četki organiziranega zbiranja prihrankov segajo v leto 1820, kar je spoštljiva obletnica. Takrat je bila ustanovljena Kranjska hranilnica, druga v okviru Habsburške monarhije. A kaj ko je ta hranilnica dolgo ostala osamljen pojav. Preteklo je pol stoletja, preden so ji sledile druge, množi čno šele v osemdesetih letih 19. stoletja. Ban čne delniške družbe pogosteje nastajajo na Slovenskem šele po prelomu v 20. stoletje, intenzivneje pa šele v času med obema vojnama, pa čeprav je v Ma- riboru že od leta 1872 delovala Mariborska eskomptna banka, strogo zaprta v lokalne okvire. Ko se je vzposta- vil doma či bančni sistem, je tudi modernizacija sloven- skih dežel krenila nekoliko hitreje. Človeški kapital Dosedanje izvajanje nas gotovo navaja h sklepu, da je za družbeni razvoj v kontekstu štirih stebrov gotovo 402 klju čna kakovost človeškega kapitala, to je prebivalstva z vsemi njegovimi formalno in neformalno pridobljenimi znanji, izkušnjami in veš činami. Tako opredeljena kate- gorija nemudoma zastavlja dodatno metodološko vpra- šanje o inštrumentariju in na činih merjenja kakovosti človeškega kapitala, ne samo v histori čni perspektivi kot v našem primeru, ampak tudi sicer. Možnih para- metrov je ve č, vendar je s histori čnega stališ ča in zaradi pomanjkanja primernih podatkovnih osnov za pretekla obdobja smotrna uporaba stopenj formalne izobrazbe. Je merljiva, podatki pa so dostopni za daljša obdobja. Uporabljena definicija človeškega kapitala mo čno izpostavlja vprašanje histori čne relacije med izobrazbo in gospodarskim razvojem. Njune korelacije prav gotovo ni mogo če zanikati. Dolo čena raven znanja in izkušenj je nujno potrebna za uvajanje in obvladovanje gospo- darskih procesov. Že na prvi izobraževalni ravni, to je na ravni osnovne pismenosti je pomembno izpostaviti, da se s tem znižujejo stroški razširjanja informacij. Izo- braženo prebivalstvo je bolj produktivno, uporablja ka- pital bolj u činkovito, se lažje prilagaja novim tehnologi- jam in je sposobno sproti nadgrajevati obstoje če znanje. Vsekakor pa ne smemo zanemariti zelo pomembnega prispevka izobrazbe v družbenem razvoju. Resda posre- den, a toliko bolj u činkovit. Širjenje izobrazbene ravni prebivalstva oziroma družbe kot celote ustvarja ozra- čje naklonjeno razvoju na vseh podro čjih, ne samo na ekonomskem. Hkrati pa se z dvigovanjem izobrazbene ravni tudi pove čuje možnost inovacij tako na splošno družbeni ravni, na ravni podjetniških strategij in praks kot tudi tehnologije gospodarskega razvoja. V slovenskem primeru lahko s stališ ča izobrazbe, kot merila kakovosti človeškega kapitala, postavimo šti- ri trditve, ki po našem mnenju zaznamujejo slovenske razmere v času od srede 19. do srede 20. stoletja. Te trditve bi bile slede če: slovenska izobrazbena raven je bila skromna; izobrazbena struktura je bila poklicno neraz členjena s prevlado humanisti čne inteligence; slo- venski prostor obvladujejo protirazvojne ideologije, to je vztrajnost ekonomskemu razvoju nenaklonjenega druž- benega ozra čja; zapoznela afirmacija vidikov tehnologije in ekonomske u činkovitosti v družbeni percepciji. Vse 403 POJAVI V ČASU štiri trditve so med seboj vzro čno povezane in so dolo- čale temeljne parametre slovenskega gospodarskega in družbenega razvoja, se pa med seboj razlikujejo v času njihovega u činkovanja. Prvi dve to čki se kažeta kot dol- goro čna stalnica, tretja pa je delno izgubila naboj v času med obema vojnama, ko je za čela u činkovati četrta. V povpre čju je prebivalec Slovenije tega časa obi- skoval šolo le malo ve č kot štiri leta. Tako se nam potr- juje izhodiš čna trditev o skromnosti izobrazbene ravni v Sloveniji v dolgoro čni perspektivi do druge svetovne vojne. Ve č kot o čitno je, da je bilo težiš če izobrazbe na osnovnošolski ravni, se pravi na ravni osnovne pisme- nosti. To pa podpira drugo izhodiš čno trditev, da je bila struktura izobrazbene ravni na višjih ravneh, se pravi na primeru srednješolske (nižje in višje ravni) in univer- zitetne izobrazbe neraz členjena in poklicno neuravno- težena. V histori čnem kontekstu lahko vzpostavimo razliko med dvema velikima obdobjema s prvo svetovno vojno kot lo čnico. Po njej se je za čelo vzpostavljati okolje, ki je bilo bolj naklonjeno ekonomski in socialni modernizaci- ji tudi na ravni javnega diskurza. To obdobje med obe- 636 Ekonomsko društvene osnove. Grafikon št. 25: Izobrazbena struktura v Sloveniji leta 1948 636 404 ma vojnama je pomenilo ve čplasten prelom s predho- dnim obdobjem. In to z obdobjem, ki ga zamejuje čas od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Tudi znotraj teh časovnih koordinat je potrebno lo čiti dve manjši pe- riodi. Mejnik med njima je za četek osemdesetih let 19. stoletja. Za prvo periodo do za četka osemdesetih let je bila za slovensko okolje v ekonomskem razvoju zna čil- na razvojna negibnost. Zaradi transformacijske depre- sije pri prehodu iz fevdalne v kapitalisti čno gospodarsko ureditev je slovenski prostor ostal na obrobju moderni- zacijskih procesov. Le malo je posegel po inovacijah mo- derne kapitalisti čne ekonomije. Tako so se vzpostavila osnovna relativna ekonomska razmerja do severnih in zahodnih sosednih pokrajin. Ta zaostanek v procesih ekonomske modernizacije je slovenski prostor mo čno zaznamoval, ne samo na podro čju dosežkov gospodar- skega razvoja, temve č tudi ali predvsem na podro čju družbene ideologije. Kot smo videli, so izostale ideje in pobude, teoretske in prakti čne, o druga čni gospodarski in socialni strukturi. Prevladujo či ideologiji sta posta- la antikapitalizem in protekcionizem – kot odgovor na nezadostno sledenje modernizacijskim procesom. Naj- prej sta bila oba pojava posledica, kasneje sta deloma že postajala tudi vzrok zamudništva, saj se je izobliko- valo družbeno ozra čje, vrednostno nenaklonjeno hitrej- ši ekonomski modernizaciji. Bolj kot individualizem je slovensko okolje cenilo voljo skupnosti, namesto pod- jetniškega tveganja udobnost samozadostne gotovosti; zato morda ni predrzno re či, da je namesto podjetništva bilo vrednostno višje rentništvo. In kje so vzroki takega družbenega konteksta? Mo- žne razloge najdemo v neraz členjeni družbeni in izobraz- beni strukturi. Izostalo je podjetniško meš čanstvo kot nosilec napredka na gospodarskem in socialnem podro- čju, pa tudi zemljiški posestniki fevdalnega izvora niso gojili podjetniškega duha. Na drugi strani je bila ve č kot o čitna enostranskost slovenskih elit, ki so dajale ton konstrukciji družbene realnosti. Znotraj te maloštevil- ne skupine so prevladovali predstavniki humanisti čnih (duhovniki, učitelji) ali družboslovnih disciplin (pravni- ki). Njihov miselni svet je bil razdvojen med tradicijo in moderno. Ni prav tvegana ocena, da je bil z ve čjo zazr- 405 POJAVI V ČASU tostjo v tradicionalno družbeno in gospodarsko sestavo manj naklonjen modernim gospodarskim in socialnim tokovom. V presojo konstrukcije ekonomsko antimoderniza- cijskega ozra čja je potrebno vnesti tudi moment etni čno- sti, ki je tudi mo čno zaznamovala slovenski prostor dru- ge polovice 19. stoletja. Nemalokrat se je namre č zdelo, da gre ekonomska modernizacija z roko v roki z etni čno asimilacijo. V o čeh humanisti čnih elit, ki so dajale ton javnemu diskurzu in so se prepoznavale v slovenstvu, je nastajalo nasprotje med na čelom narodne (etni čne) pri- padnosti in načelom ekonomske modernizacije. Zaradi tega je bila slovenska družba blokirana in se ni mogla povsem odpreti modernemu svetu, kakor je to opredelil Dušan Pirjevec. 637 Namesto ekonomske u činkovitosti je v ospredje postavljala simboli čno modernizacijo v obliki narodnih kulturnih ustanov in organizacij. V ta okvir je sodilo tudi pospeševanje zadružništva namesto indivi- dualnega podjetništva. Zadružništvo je v podtonu imelo tudi vlogo orodja nadzora in zapiranja znotraj meja la- stne etni čne skupnosti na ekonomskem podro čju. Družbeno ozra čje, nenaklonjeno razvoju, je bilo, kakor smo spoznali, posledica razmer, v katerih je ali primanjkovalo tako kakovostnih virov, človeških in na- ravnih, kot tudi kapitala in tehnologije ali pa so bili ne- zadostno in neu činkovito uporabljani. Glede znanja in tehnologije je bil slovenski prostor vezan na uvoz manj- kajo čih virov. Enaka trditev drži tudi za kapital pri am- bicioznejših podvigih do razmaha doma čega ban čništva. Bolj intenziven proces ekonomskega razvoja je nastopil šele od osemdesetih let 19. stoletja dalje in so ga že zna- tno podprli doma či denarni zavodi. Zna čilnost tega časa je bila velika prisotnost tehniškega osebja v vidnejših slovenskih podjetjih iz drugih avstrijskih, zlasti čeških dežel, ki je skrbelo za nemoten tehnološki proces pro- izvodnje. Slovensko okolje je praviloma ponujalo obilje pismene delovne sile in to dejstvo lahko izpostavimo kot eno od pomembnih zna čilnosti tega časa. Obdobje med obema vojnama, po vstopu v jugo- slovansko državo, je, kot smo že nakazali, prineslo šte- 637 Pirjevec, Vprašanje. 406 vilne spremembe. Opozoriti velja na tiste, ki so imele velike posledice na ekonomijo in družbo v Sloveniji v tem času. Mislimo na pridobljeno samozavest, nekoli- ko hitrejšo industrializacijo v dvajsetih letih in tudi na ustanovitev Univerze v Ljubljani z organiziranim štu- dijem tehnike. Zelo pomembna sprememba je nasto- pila tudi na ravni opredeljevanja in dojemanja naroda, narodnega vprašanja. Z jugoslovansko državo, v kate- ri so bili Slovenci konstitutivni element države, se je spremenila percepcija vprašanja naroda. S spremembo državnega okvira se je na ve činskem delu slovenskega ozemlja kon čala nevarnost asimilacije/germanizacije, kar je vplivalo na sprostitev družbenegaozra čja. Proce- si »slovenizacije« v ekonomiji, upravi, politiki in kulturi dvignejo družbeno samozavest. Ob čutki socialne, kul- turne in ekonomske podrejenosti postopoma izginjajo v novem okolju in posledice spremembe samodojemanja so bile ve čstranske. Proces dvigovanja samozavesti so spremljali še drugi procesi, tudi ali zlasti na gospodarskem podro čju. Slovenija je v novem okolju kljub svojim relativno skro- mnim razvojnim dosežkom postala gospodarsko najna- prednejši del. Vloga države, v kateri so Slovenci kon- stitutivni del, je velika. Država nastopa paternalisti čno, kot kompenzacija za nezadostno oblikovano družbeno in institucionalno okolje za hitrejši gospodarski razvoj. Država je nastopila kot porok pospešene akumulacije kapitala, kar ni bilo v nasprotju s slovenskimi hote- nji. In v takem protekcionisti čnem okolju, v razmerah spremembe relativne ravni cen v korist industrijskega sektorja, ob velikem trgu, v Sloveniji pride do industri- alizacijskega sunka. Spodbude jugoslovanskega trga so odtehtale siceršnje pomanjkljivosti institucionalnega okolja za hitrejši razvoj. Število industrijskih zmoglji- vosti se je v sorazmerno kratkem času podvojilo, da se je tehtnica ustvarjenega doma čega proizvoda oziroma dohodkov že nagnila v prid neagrarnih dejavnosti. Pomembno je bilo, da je ekonomski razvoj izhajal iz zna čilnosti slovenskega prostora: pomanjkljive ravni iz- obrazbe prebivalstva, skromne kapitalske akumulacije in nizke tehnološke ravni. Znotraj industrijskega sek- torja se najbolj razvijejo tiste panoge, ki ob nizki tehno- 407 POJAVI V ČASU loški ravni terjajo predvsem veliko delovne sile. In te je imela Slovenija v izobilju, pri čemer velja izpostaviti ši- roko razširjeno pismenost prebivalstva. Še nadalje pa je zna čilnost tega časa sorazmerno velika prisotnost tujih tehniških strokovnjakov v slovenskem gospodarstvu, ki skrbijo za zahtevnejše proizvodne in upravne procese. Zna čilnosti izobrazbene strukture so ostajale še vedno enake. Slovensko prebivalstvo je bilo resda v prek 80 % pismeno, vendar je bila razširjenost srednješolske ali univerzitetne izobrazbe še vedno skromna, omejenega dosega. In tudi na tej to čki nastane sprememba. Čas med obema je bil znanilec pomembnih premikov v izo- braževanju, ki so prispevali k postopnemu spreminja- nju/širjenju izobrazbene ravni in strukture. V dvajse- tih letih se je število vpisanih dijakov v srednjih šolah podvojilo, ravno tako je zaradi dostopnosti naraš čal vpis na univerzo. V teh podatkih se zrcalijo ne samo dosež- ki splošnega družbenega razvoja, temveč tudi sistema družbenih vrednot, šolske politike in dostopnosti izo- braževanja na višjih ravneh. O širših ozadjih in družbenih razmerah percepci- je posameznih poklicev na akademski ravni nam pri ča priro čnik Lovra Sušnika iz leta 1932 o akademskih po- klicih oziroma o pravilni izbiri študijske poti. 638 Sporo- čila, ki jih je dobil bralec, so bila ambivalentna. Avtor je že v uvodu izpostavil stališ če o nujnosti višje izobraz- be: »…izobrazba je zaklad, je koristna vsepovsod, brez nje je človek dandanes vedno ve čji revež…« Polemiziral je z v javnosti prisotnim vtisom o »hiperprodukciji in- teligence« z ugovorom, da nima realne podlage. Vtis o »hiperprodukciji inteligence« je bil posledica dejstva, da je širjenje šolskega sistema nekoliko prehitevalo druž- beno-ekonomski razvoj, kar je na kratek rok omejevalo zaposlitvene možnosti diplomirancev. Avtor se sicer ni spuš čal v vrednotenje posameznih poklicev, a vendar so bili dolo čeni poudarki v podtonih pomenljivi. Razmer- ja v odmerjenem prostoru posameznim poklicem so se nagibala v korist humanisti čnih in družboslovnih disci- plin. V široki paleti poklicev znotraj tehniških strok pa so opazni poudarek na težavnosti in zahtevnosti študi- 638 Sušnik, Akademski poklici. 408 ja v primerjavi s humanisti čnimi in družboslovnimi in hkrati tudi manjše možnosti zaposlitve. Kljub treznemu pogledu na svet izobrazbe je avtor hkrati visokošolsko izobraževanje odsvetoval ženskam z argumentacijo o nezdružljivosti ženskega na čina mišlje- nja ( čustven, živahen, oseben, konkreten) z abstraktno- teoretskimi poudarki na univerzitetnem študiju. V skla- du s prevladujočo družbeno ideologijo, ki je še vedno vztrajala pri tradicionalni sestavi družine in vlogi spolov v družbi, so se na na čelni ravni odrekali znatnemu delu slovenskega človeškega kapitala, ki so ga predstavljale ženske. Ne nazadnje o tem pri ča tudi že omenjeni pri- ročnik o poklicnem usmerjanju. A tudi tukaj je življenje krenilo svojo pot, kajti vzpo- redno z obravnavanimi procesi in fenomeni je potekala tudi zgodba o ženski emancipaciji, zlasti na ekonom- skem podro čju. Industrializacija, četudi po časna, je na novo dolo čala razmerje med spoloma. Slovenija do dru- ge svetovne vojne je bila dežela, ki je imela nesorazmer- no visok delež žensk med zaposleno populacijo. To dej- stvo je vnašalo v družbo nove dimenzije, vplivalo je tudi na položaj žensk v družbi in družini. Z možnostjo zapo- slitve izven doma in z možnostjo pridobitve stalnega in stabilnega vira dohodkov se ni spreminjala le socialna vloga žensk, temve č tudi ali predvsem njihova ekonom- ska vloga, posledi čno tudi družinski odnosi. Ženske so k obi čajnim opravilom, ki so jim pripadala glede na de- litev po spolu, dodale še pridobitno funkcijo, ki nika- kor ni bila zanemarljiva. O teh v temelju globokih in dolgoro čnih spremembah pri ča statisti čna ugotovitev, da je imela Slovenija zaradi tega sorazmerno nižji delež vzdrževanega prebivalstva. To so ugotavljali že pred pr- vo svetovno vojno in tudi v obdobju med vojnama. Visok delež ženske delovne sile v slovenski indu- striji je bil splet razli čnih okoliš čin, predvsem zna ča- ja industrializacije. Pogojen je bil s panogami, ki so se razvile na samem za četku, s tem pa je bila opredeljena tudi struktura industrije na slovenskih tleh. V Sloveniji so namreč že od za četkov prevladovale tiste dejavnosti, ki jih poznamo pod oznako delovno intenzivne panoge. Le-te so potrebovale veliko za silo pismene delovne sile, ki jo je bilo mogo če hitro usposobiti za opravljanje eno- 409 POJAVI V ČASU stavnih del, kar je terjala fordisti čna zasnova delovnega procesa. Take delovne sile pa je bilo na Slovenskem za- radi agrarne prenaseljenosti veliko, če že ne zelo veliko. Žene in dekleta so že v prvih letih dvajsetega stoletja predstavljale dobro četrtino zaposlenih v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni se je delež žensk mo čno pove čal. V ospredje je stopila tekstilna industrija, kar je zna čilno za zgodnjo etapo industrializacijskih procesov, ki je za- poslovala pretežno, če že ne izklju čno ženske. K strme- mu skoku zaposlenih žensk je v obdobju med vojnama poleg ekspanzije delovno intenzivnih panog pripomogla tudi velika gospodarska kriza. Ženske so bile zelo pri- ročne za nadomeš čanje moških v industriji, ki so pravi- loma dobivali višje pla čilo. Že tako visok delež žensk v slovenski industriji je pred drugo svetovno vojno posko- čil na celih 40 %. Na podro čju spreminjanja strukture in kakovosti človeškega kapitala je zelo veliko vlogo odigrala Uni- verza v Ljubljani. Ustanovitev univerze z veliko ve čjo dostopnostjo študija je vnesla v slovenski prostor no- vo dimenzijo. Z okrepitvijo tehniških študijev in dru- gih družboslovnih disciplin izven pravnih znanosti se je za čela spreminjati sestava izobrazbene ravni oziroma strukture in kakovosti človeškega kapitala. Izobrazbe- na struktura je za čela postajati poklicno bolj uravnote- žena. Tako je bilo v študijskem letu 1931/32 na tehni- ške študije vpisanih 30 % vseh študentov ljubljanske univerze. Približno enak delež je imel tudi študij na filozofski in pravni fakulteti. Zastopanost tehniške in- teligence je postajala veliko bolj opazna, čeprav je s sta- liš ča gospodarskega razvoja in potreb za obvladovanje gospodarskih procesov na ravni tehnologije in poslo- vodstva še vedno bilo ob čutno pomanjkanje tehniškega kadra. Čas med obema vojnama pomeni afirmacijo slo- venske tehniške inteligence. Ne samo, da so diplomanti tehniških in družboslovnih študijev postopno vstopali v slovensko ekonomijo in zapolnjevali vodilna mesta, po- membna je bila tudi njihova vloga v javnosti. Vstopili so v javni prostor in vanj vnesli nove poudarke, nova znanja, neobičajna za slovensko okolje. Prodor tehniške inteligence je bil omogo čen z obema naštetima elemen- 410 toma, z univerzo in ve čjo dostopnostjo izobraževanja ter industrializacijo. Predvsem industrializacija je imela pomembno vlogo, saj je, ko je postala proces, potrebo- vala stalni dotok primerno izobraženih in usposobljenih tehnikov in inženirjev, zlasti za prehod na nove oziroma za prenos zahtevnejših tehnologij v slovenski prostor. Besednjak, intelektualna podlaga in miselni doseg novih izobražencev tehniške usmeritve so se odmakni- li od dotedanjega tematskega vzorca. In to tistega uve- ljavljenega vzorca s stališ ča vsebine, razvojnih prioritet ter hierarhije družbenih vrednot, v katerem se je pre- poznavala humanisti čna inteligenca, tradicionalno naj- številnejši sloj izobražencev med Slovenci. V ospredju njihovega zanimanja niso bila ve č prvenstveno vpraša- nja kulture in naroda. Šli so onkraj tega in tematizirali tehnološka vprašanja, vprašanja implementacije tehno- logije v proizvodni proces, poti in na čine obvladovanja tehnoloških in poslovodnih procesov, relacije tehnolo- gije in družbe oziroma njune soodvisnosti. Konceptua- lizacija in tematizacija njihovega javnega nastopanja je pomembno prispevala h kreiranju družbenega ozra čja v slovenski javnosti, ki je z veliko ve čjim razumevanjem za čela spoznavati in sprejemati dinamiko in ve čpla- stnost procesov ekonomske in socialne modernizacije. Vztrajanje tehniške inteligence na vidikih tehnolo- gije upravljanja družbe in ekonomije s ciljem ve čje eko- nomičnosti v razvojni dinamiki je v slovenski prostor vneslo potrebo po novem premisleku o razvojnih strate- gijah in praksah. Eden od njih je slovenski javnosti brez olepševanja sporo čil temeljno razvojno dilemo sloven- skega prostora. Provokativno je opozoril, da je glede na u činkovitost kmetijstva polovica kme čkega prebivalstva »odve č«. Dilema je bila jasna, modernizacija in tehnolo- ška u činkovitost ali revš čina. Sicer tehni čno izraženo, a zato u činkovito in prodorno do tedaj povsem prezrt vidik. Drugi so skušali ekonomsko osmisliti sloven- ski položaj v jugoslovanski državi. Družbi so ponujali v razmislek dilemo o na činu prestrukturiranja sloven- ske industrije (ekonomije) v smeri višje in bolj zahtevne stopnje proizvodnje, kjer je potrebno ve č znanja, zah- tevnejše tehnologije in kapitala. Opravljene analize so jih privedle do zaklju čka, da dotedanji razvojni vzorec 411 POJAVI V ČASU ob pri čakovani industrializaciji drugih jugoslovanskih predelov ni obetal trajnega uspeha. To so bili sicer majhni koraki, vendar v slovenskem okolju zelo pomembni. V konstrukcijo družbene realno- sti so vnašali na čelo celovite soodvisnosti družbe, eko- nomije in tehnologije. Vstop v javni prostor so si zagoto- vili tudi s specializiranimi revijami, kot so bile Tehnika in gospodarstvo, Misel in delo in Trgovski tovariš, ki so združevale humanisti čno, tehniško in družboslovno in- teligenco. Pri tem je posebno zanimivo dejstvo, da sta prvi dve reviji za čeli izhajati v tridesetih letih, v letih velike gospodarske krize. To je v času, ko se je pretežni del humanisti čne inteligence zazrl v antidemokrati čne in antikapitalisti čne ideologije, brez težav so se bili pri- pravljeni odre či osebnim, politi čnim in gospodarskim svoboš činam. Zaradi tega je bila širitev razpravnega prostora v smeri multidisciplinarnega pristopa pri celoviti obrav- navi kompleksnih razvojnih razmerij med družbo, tehnologijo in gospodarstvom za slovenski prostor po- membna intelektualna pridobitev. V tridesetih letih so se pripadniki tehniške in družboslovne inteligence lotili tudi ustanovitve posebne znanstvene ustanove. Usta- novili so Socialno-ekonomski inštitut, kjer so nastajale študije o razli čnih vidikih družbenega in ekonomskega razvoja. Ustanovitev tega inštituta je bila pomembna, saj se je prvi č v slovenski zgodovini zgodilo, da sta bi- la kriti čni pretres in premislek o možnih strategijah in praksah družbeno-ekonomskega razvoja tudi instituci- onalizirana. Resda na ravni društva, a vendar. 413 SUMMARY The presented events and phenomena from the Slovenian economic history until World War II testify to the economic changes as an integral part of the changes within a society. Namely, social and economic changes are parallel and reciprocal. They are a combination of complex, partly also contradictory and mutual relations between society and individuals, society and technology as well as society and economy in the context of a defi- nite value system. Furthermore, they also emerge and function in a certain social, cultural, temporal and re- gional context. Until World War II Slovenia was, in terms of its social and economic structure, similar to the East European situation, and that became even more evi- dent after its integration into the Yugoslav state. This was the time when the Slovenian society faced the chal- lenges of the transition into a new and different para- digm of development, social relations and concept of economic progress. Industrialisation was the most im- portant factor of these changes, influencing the real- location of social power and relations, system of social values and lifestyles, as well as the landscape. It was gradual and of modest extent, limited to the exploita- tion of basic natural resources for decades. Even in the beginning of the 1930s the livelihood of two thirds of the Slovenian population depended on the industries based on natural resources, including agriculture – meaning technologically less demanding sectors. Only the time between both world wars brought about a somewhat Summary 414 faster dynamics and partial change of the industrialisa- tion pattern. We shall present a summary of the Slovenian eco- nomic development in the first half of the 20 th century on the example of four pillars of economic development. These are the conditions that should be met if a society is to take the path of economic development or mod- ernisation. They include appropriate natural resources, accumulation of capital and technology as well as hu- man resources. However, we should not neglect to em- phasise the additional aspects of contents and mean- ing, expanding the moments of the social acceptability of progress. With this we mean the cultural background of socio-economic changes, underlined by the institu- tional theory, which are an integral part of various de- velopmental paradigms. The definition of criteria or conditions for economic development envisioned in this way proves to be ap- propriate for use as a basic foundation for the contex- tualisation of the Slovenian economic development in the first half of the 20 th century. Namely, the four points sum up the complex and co-dependent processes, all of which have a long-term effect. In the case of natural resources we will only underline certain aspects rele- vant to the economic development, since this is a very diverse category that encompasses the physical and geographical characteristics of the Slovenian territory. Then we will focus on the issues of capital accumula- tion through financial intermediation institutions and analyse the structure of human resources. With regard to the latter category we should add that contemporary social sciences prefer the term »human capital« and in- clude it among the most important conditions for eco- nomic development. The concept of human capital it- self includes useful knowledge and skills acquired by individuals during the process of education, training or work. Such definition also equalises both kinds of education we acquire in our lives: formal and informal. Due to the lack of historical studies of the technologi- cal aspects of development we will only add occasional notes while exploring the natural resources and both kinds of capital. 415 SUMMARY As we examine the Slovenian society or economy in the first half of the 20 th century, we unavoidably reach a conclusion that in Slovenia of that time problems with three categories were present. Capital, technology and natural resources were modest or used unsuitably. On- ly human resources did not seem to be problematic, but even that claim cannot be completely confirmed. We are referring to the extent of the available workforce in Slov- enia; however, the structure of the formal educational level of the population or the quality of the human capi- tal leads us to a different conclusion. Natural resources Let us begin with what is usually overlooked among different kinds of natural resources. That is arable land. Although arable areas are not the most prominent nat- ural resource, they are exceedingly important histori- cally. It was land that allowed for the development of agriculture. We should immediately stress that arable land was relatively scarce. Comparatively, the exploita- tion of this potential was modest. Low yield as a conse- quence of the technology used and agrarian overpopu- lation were characteristic for Slovenia. The role of the land exceeded a simple production function. Precise legislative regulation of ownership rights in the defeu- dalisation processes allowed for the capitalisation of land holdings by the general population, which was for- malised with the institution of the modern land register and mechanisms of debt financing of development. The following natural resource – forests or wood, which was the most prominent natural resource in Slov- enia – is also related to the land. The percentage of for- ests in the Slovenian territory has always been around a half. The impact of this fact was profound. The role of the forests was multi-layered, and the population met a part of its nutritional needs through foraging. The for- ests also played an important role in livestock produc- tion. On the other hand, wood was extremely impor- tant as a raw material. It allowed much of the Slovenian population, also peasants, to participate in the wood 416 trade, which represented an important and relatively stable source of income on the domestic market as well as in terms of exports. We should not overlook the fact that wood enabled the initial stages of industrialisation: sawmills and other facilities for basic wood processing were abundant in the Slovenian countryside. Between both world wars, timber industry became one of the most important sectors: it employed almost 3.5 % of the population or over 17 % of everyone working in the industrial sector. At that time wood still had a role of an important energy source. Speaking of wood as an energy resource, we should also touch upon the issue of coal industry or coal as an important natural resource. Exploiting the coal reserves in the Slovenian territory was not much of an issue until the Southern Railroad, supplied by the Zasavje region, was constructed. Thus railroads, not domestic eco- nomic activities or household demand, were the driving force of the coal industry. Until the end of World War I, Slovenian coal mines or the Trbovlje Coal Mining Com- pany supplied coal to the railroads of the Villach and Trieste state railway directions and the network of the Southern Railroad as far as Semmering. Such a wide range of activities was also evident from the amount of coal produced: the extraction in the Zasavje mines increased more than tenfold from 1858 to 1913. As far as energy resources are concerned, the Slovenian water resource potential should also be mentioned. With the development of the railway network the Slovenian river waterways disappeared. The Savinjska region rafters persisted, but that did not have a wider significance. Watermills also became obsolete with industrialisation. At the end of the 19 th century electricity was also gradu- ally introduced and the most intense exploitation of wa- ter resources began. Of natural characteristics or resources, the geo- graphical position of Slovenia should also definitely be mentioned. In the geographic sense, Slovenia is located at the crossroads between the north, south, west and east. With rare exceptions this strategic position hasn’t always been recognised as an advantage. In the 19 th cen- tury, when the basic railway network was under con- 417 SUMMARY struction, this consideration was more important than later. A similar and very reasonable efforts to economise the Slovenian geographic position as a possible driv- ing force of the economic development and growth once again became topical in the time preceding World War II. At that time the livelihood of less than four percent of the Slovenian population depended on the transport sector, and three quarters of that percentage depended on railways. We can state that the railway network in Slovenia was constructed due to the strategic requirements and the intention of the Habsburg Monarchy to connect Tri- este with centre of Monarchy and the Balkans via Za- greb. The basic railway backbone was built relatively quickly, already in the beginning of the 1860s. How- ever, the construction of the local network of railroads, which was of vital importance to the Slovenian prov- inces, was far slower. It represented an opportunity for transport as well as economic integration. The delay had consequences. In the short term, railway did not result in swift progress, rather the opposite. In the long term it resulted in the geographic concentration of eco- nomic potentials, as industry developed along the main railroads. Another change occured: the railroad made a triangle through the Slovenian territory between Graz, Trieste and Zagreb – the cities spreading their gravita- tional pull deep into the Slovenian space. As dynamic regional centres of political, cultural and economic pow- er, these cities attracted the economic and migration flows from a significant part of the Slovenian territory. There was no centre in the Slovenian space that could measure up. The Slovenian territory simply lacked an appropriate developmental dynamics: at first it was in a deep transformation depression, while later the develop- ment was extremely slow and dispersed throughout the territory. Only the Yugoslav period resulted in a change as with new state borders the position of the economic centre gradually shifted towards Ljubljana. The lack of a denser railway network increased the significance of roads, very poorly maintained due to the lack of money and personnel, which represented an additional obsta- cle for a quicker integration of this territory. 418 Capital Capital is a very important category of the economic development. In this sense the historical literature gives an impression that there was a severe lack of capital in the Slovenian lands and that this was one of the main reasons for the economic backwardness of this space in the second half of the 19 th century. The fact that Slove- nian countries became modernised gradually is empiri- cally verifiable and provided by a comparative overview of the near and far neighbourhood. The issue of capital is a different matter, since no studies have been dedi- cated to the accumulation of capital in the Slovenian territory. As we discuss the lack of capital in Slovenia in the second half of the 19 th century, we should focus on several questions. From the middle of the 19 th century until the 1880s the purchase of land took place dur- ing the process of defeudalisation. The amounts paid by the Slovenian peasants were considerable, diminishing or postponing the possibility of restructuring the agri- culture. However, the relatively large accumulation of capital did not leave more permanent marks in the in- vestment activities in other Slovenian economic sectors. Individual studies indicate that the majority of this cap- ital was transferred to other, neighbouring territories, or used unproductively. Obviously, this shows a completely new dimension of the lack of capital. It forces us to critically explore the claim that the lack of capital caused the develop- mental lag. Or, to put it differently: were business un- dertakings and ambitions of individuals (companies) in this territory truly big enough to require more capital? The developmental dynamics provides a single, quite convincing answer. Another answer could be sought in the structure, mental horizons and origin of entre- preneurship. For example, let us look at the profitable production of linen in the Upper Carniola region in the pre-industrial period. Once exposed to the industrial competition, it gradually died out. There was no one to integrate this production and lift it to another contex- tual and technological level, like in the case of smelting and the Carniolan Industrial Company or, on the other 419 SUMMARY hand, the successful establishment of the Trbovlje Coal Mining Company by Slovenian entrepreneurs. The rel- evance of the business idea and growth potential soon called for capital increase, carried out by investors from Vienna. The company persisted, expanded, employed people, paid taxes, represented a third of capital stock in Slovenia during the Yugoslav period and was the largest Yugoslav company. Coincidence or exception to the rule? The pattern – a relevant business idea and sub- sequent capital increase (mostly carried out by banks) – only starts emerging more frequently since the turn of the 19 th century, acquiring a more distinctive form and extent as late as between both world wars. This fact brings the attention to the question of the financial intermediation institutions system. In this sense it is undisputable that the banking system in the Slovenian territory developed relatively late. For a number of years Slovenia was a kind of a void, even for foreign institu- tions that avoided it. They intervened only exceptionally, in case of companies promising extensive growth. The lack of banking support or organised savings collection was thus the basic reason for slower economic devel- opment in the Slovenian provinces. Credit cooperatives that, after modest beginnings, covered the Slovenian territory completely in the 1890s, were a typical exam- ple. At that time the proverbial Slovenian poverty and consequent lack of capital acquired a new, previously unknown dimension. It turned out that Slovenians had considerable resources at their disposal – they only had to be collected and used purposefully. The basic char- acteristic of Slovenian economic development is also evident in the field of capital. No expansion followed the promising and contemporary beginnings. Thus the ini- tial organised savings collection began in 1820, which is quite early. At that time the Kranjska hranilnica (Car- niolan Savings Bank) – the second savings bank in the Habsburg Monarchy – was established. However, unfor- tunately this savings bank remained the sole example for a long time. Half a century had to pass before others followed, and not until as late as the 1880s were they founded in significant numbers. The establishing of 420 joint-stock banks in Slovenia became more frequent af- ter the turn of the 19 th century and intensified in the in- terwar period; even though the Mariborska eskomptna banka (Maribor Acceptance Bank) operated in Maribor ever since 1872, strictly locally. When the Slovenian banking system had been established, the modernisa- tion of the Slovenian lands became somewhat swifter. Human capital From what has been determined we can conclude that the quality of the human capital – population with all its formally and informally acquired knowledge, ex- perience and skills – is certainly of key importance for the social development in the context of the four pil- lars. Such definition of this category poses an addition- al methodological question about the instruments and methods of measuring the quality of human capital, not only from the historical viewpoint like in our case, but also in general. There are several possible parameters, but from the historical standpoint and due to the lack of appropriate data foundations for the past periods, the use of formal education levels is prudent. It is measur- able and data is available for longer periods. The established definition of human capital opens the question of the historical relation between education and economic development. The correlation definitely cannot be denied. In order to introduce and manage the economic processes, a certain level of knowledge and experience is essential. Already as far as the first educa- tional level – the level of basic literacy – is concerned, it has to be underlined that it lowers the costs of informa- tion dissemination. Well-educated population is more productive, uses capital more efficiently, finds it easier to adapt to new technologies and is capable of promptly upgrading the existing knowledge. By no means should we overlook the very important contribution of educa- tion to social development. It may be indirect, but is that much more effective. Expanding the education level of the population or society as a whole creates an atmosphere favourably inclined to development in all 421 SUMMARY fields, not only economy. Simultaneously, as the edu- cation level increases, the possibility of innovations at the general social level, level of business strategies and practices as well as economic development technology also increases. In case of Slovenia, with regard to education serv- ing as the human capital quality criterion, we can make four statements that in our opinion describe the Slov- enian situation from the middle of the 19 th to the mid- dle of the 20 th century. These statements are the fol- lowing: the Slovenian level of education was modest; the educational structure was unbalanced in terms of professions, and humanist intelligentsia prevailed; the Slovenian space was governed by anti-progress ideol- ogy: the social atmosphere not in favour of economic development persisted; the affirmation of certain as- pects of technology and economic efficiency in the so- cial perception was delayed. All of the interconnected statements define the basic parameters of the Slovenian economic and social development. However, they differ among themselves as far as the time of their effect is concerned. The first two points manifest themselves as a long-term constant. The third point partially lost its momentum in the interwar period, when the fourth one started taking effect. The average inhabitant of Slovenia only attended school for a bit over four years. This confirms our initial statement about the modest education level in Slovenia in the long-term perspective until World War II. It is more than obvious that the focus of education was on the elementary school level – the level of basic literacy. This supports our second initial statement: that the ed- ucation level structure on the higher levels – that is, in case of secondary school (lower and upper levels) and university education – was deficient and unbalanced in terms of professions. In the historical context we can differentiate be- tween two very important periods with World War I as a dividing line. After this dividing line circumstances more favourably disposed to economic and social modernisa- tion, also at the level of the public discourse, started establishing themselves. The time between both world 422 wars represented a conclusion of the preceding period on various levels – the period from the middle of the 19 th century until the beginning of World War I. However, also within these points in time, two shorter periods should be distinguished. The division between them is the beginning of the 1880s. As far as economic progress is concerned, in the Slovenian space a developmental standstill was characteristic for the first period, lasting until the beginning of the 1880s. Due to the transforma- tional depression during the transition from the feudal to capitalist economic system, the Slovenian territory remained on the edge of the modernisation processes. It did not make use of many innovations of modern capi- talist economy. Thus the basic relative economic rela- tions with the northern and western neighbouring ter- ritories were established. This lag in the economic mod- ernisation processes characterised the Slovenian space notably, not only in the field of the economic progress achievements, but also or especially in the field of so- cial ideology. As we have demonstrated, theoretical and practical ideas and initiatives with regard to a differ- ent economic and social structure were nowhere to be seen. Anti-capitalism and protectionism became the predominant ideologies – as an answer to not keeping up with the modernisation processes. At first both of these phenomena were the consequence of the delay, while later they also became its cause, since a social atmosphere disinclined to faster economic modernisa- tion had formed. In the Slovenian environment the will of the collective had precedence over individualism, and the comfort of self-sufficient certainty was more impor- tant than the risk of entrepreneurship: therefore in this sense we could even say that rentiership had a higher value than entrepreneurship. And what were the reasons for such a social con- text? They can possibly be found in the unbalanced so- cial and educational structure. Entrepreneurial bour- geoisie as the propagator of progress in the economic and social field was non-existent. Furthermore, land- owners of feudal origin did not cherish the entrepre- neurial spirit. On the other hand the one-sided nature of the Slovenian elites, which influenced the construc- 423 SUMMARY tion of social reality, was more than obvious. The rep- resentatives of humanist disciplines (priests, teachers) and social sciences disciplines (lawyers) were prevalent within this sparse group. Their way of thinking was torn between the traditional and modern. It is not very risky to conclude that this mentality, with its focus still more on the traditional social and economic structure, was less favourably inclined towards modern economic and social developments. The aspect of ethnicity, which strongly character- ised the Slovenian space of the second half of the 19 th century, also has to be taken into account in the as- sessment of the construction of the economic anti-mod- ernisation atmosphere. Namely, it often seemed that economic modernisation went hand in hand with ethnic assimilation. In the eyes of the humanist elites, influ- encing the public discourse and identifying themselves in Slovenianism, the opposition between the principle of national (ethnic) adherence and the principle of eco- nomic modernisation started establishing itself. There- fore the Slovenian society was blocked, unable to open itself up to the modern world completely, as Dušan Pir- jevec put it. Instead of focusing on economic efficiency it emphasised symbolic modernisation in the form of national cultural institutions and organisations. In this context cooperatives were also encouraged instead of individual entrepreneurship. Cooperatives also func- tioned as a tool for establishing control and closing the borders of the Slovenian ethnic community in the eco- nomic field. As we have discovered, the social atmosphere, dis- inclined to progress, was a consequence of the circum- stances in which there was either a lack of high-quality resources (human and natural as well as capital and technology) or these resources were used insufficiently and inefficiently. In terms of knowledge and technol- ogy the Slovenian space depended on the importation of required resources. The same holds true of the capital in case of more ambitious undertakings until the ex- pansion of Slovenian banking. Only since the 1880s did a more intensive process of economic development, al- ready supported significantly by the national monetary 424 institutions, take place. A significant presence of tech- nical personnel from other Austrian, especially Czech, lands, taking care of the smooth technological process of production, was evident in the more important Slove- nian companies. The Slovenian environment, as a rule, supplied an abundance of literate workforce. This fact can be underlined as one of the more important charac- teristics of that time. The period between both world wars, after Sloveni- ans entered the Yugoslav state, brought many chang- es, as we have already indicated. We should focus on those that had significant consequences for the Slov- enian economy and society at that time. That includes the newly acquired self-confidence, a somewhat swifter industrialisation in the 1920s, as well as the establish- ment of the University in Ljubljana and the organised technical study programme. A very important change also took place at the level of defining and comprehend- ing the nation and the national question. With the Yu- goslav state, in which Slovenians were a constituent el- ement of the state, the perception of the national ques- tion changed. As the state context altered, the danger of assimilation/Germanisation in the major part of the Slovenian territory passed, which resulted in a more re- laxed social atmosphere. The processes of »Slovenisa- tion« of economy, administration, politics and culture raised the social self-awareness. In the new situation the feelings of social, cultural and economic subordi- nation gradually disappeared. The consequences of the new self-conscience were multifaceted. The process of increasing self-awareness was also accompanied by other processes, including or espe- cially in the economic field. In the new environment Slovenia, despite its relatively modest developmental achievements, became the most advanced part of the state economically. Slovenians were a constituent part of a state that had a very important function. The state behaved paternalistically in order to compensate for the underdeveloped social and institutional environment for swifter economic development. The state acted as a guarantor of the accelerated accumulation of capital, which was not in opposition to the Slovenian wishes. In 425 SUMMARY such a protectionist environment, after the relative level of prices changed in favour of the industrial sector, and in light of such a large market, industrialisation in Slov- enia intensified. The encouragement provided by the Yugoslav market made up for what was otherwise a de- ficient institutional framework for swifter development. Industrial capabilities doubled in a relatively short time, and the scales of the national product or income gener- ated already tipped in favour of non-agrarian activities. It was important that the economic development re- sulted from the characteristics of the Slovenian space: deficient educational level of the population, modest ac- cumulation of capital and low technological level. With- in the industrial sector the branches developing most rapidly were those that did not demand a high techno- logical level, but required a lot of workforce. Slovenia had workforce in abundance, and we also have to un- derline the high literacy rate of the population. Further- more, a relatively notable presence of foreign technical experts in the Slovenian economy, overseeing the more demanding production and management processes, was also characteristic of this time. The characteristics of the educational structure remained the same. The Slovenian population may have been over 80 % literate; however, the extent of secondary school or university education was still modest and of a limited scope. And this also changed. The time between both world wars brought important developments in education, con- tributing to gradual alteration/expansion of the educa- tional level and structure. In the 1920s the number of pupils enrolled in secondary schools doubled, and the number of students enrolled in the university increased as well due to availability. This information does not only reflect the achievements of the general social de- velopment, but also the progress of the system of social values, school policy and accessibility of higher level education. Lovro Sušnik's 1932 manual about academic pro- fessions or the correct selection of study courses attests to the wider backgrounds and social circumstances of the perception of individual professions at the academic level. The messages conveyed to the readers were am- 426 bivalent. Already in the introduction the author stressed his opinion about the necessity of higher education: »... education is treasure, it is useful everywhere, without it one is worth less and less these days...«. He took part in controversial debates about the impression of the »hy- perproduction of intelligentsia«, present in the public, claiming that it had no real basis. The impression of the »hyperproduction of intelligentsia« stemmed from the fact that the expansion of the school system was some- what ahead of the socio-economic development, which in the short term limited the employment possibilities of the graduates. The author may not have assigned certain values to individual professions; however, cer- tain implications of his emphases were quite meaning- ful. The space intended for individual professions was allocated in favour of the humanist and social science disciplines. In the wide range of vocations within the technical professions, the author evidently emphasises the difficult and demanding nature of these studies as well as the more limited possibilities for employment in comparison with humanist and social science profes- sions. But despite his sober outlook on the world of edu- cation the author nevertheless dissuaded women from taking part in higher education, claiming that the ab- stract and theoretical emphases of the university-level studies were incompatible with the female way of think- ing (emotional, vivacious, personal, concrete). In ac- cordance with the prevailing social ideology, still insist- ing on the traditional composition of family and roles of genders in the society, a considerable part of the Slovenian human capital, represented by women, was renounced on principle. After all, the said manual on vocational orientation attests to that. However, life also took another turn as far as this issue was concerned, since simultaneously with the aforementioned processes and phenomena a story of women's emancipation also took place, especially in the economic field. Industrialisation, albeit slow, defined gender relations anew. Until World War II Slovenia was a country with an unusually high percentage of women among the employed. This fact brought new dimensions 427 SUMMARY into the society, influencing the position of women in society as well as family. With the option of employment outside of their home and the possibility of ensuring permanent and stable source of income for themselves, not only did the social role of women change, but al- so or especially their economic role and consequently also family relations. Women also added the function of gainful work, which was by no means negligible, to their usual gender-related chores. These profound and long-term changes are reflected in the fact that, accord- ing to the statistics, Slovenia boasted a proportionally lower percentage of dependants. This had already been ascertained before World War I and also in the interwar period. The high percentage of female workforce in the Slov- enian industry was the result of various circumstances, especially the character of industrialisation. This de- pended on the branches that developed at the very be- ginning, and thus the structure of industry in Slovenia was also defined. Namely, in Slovenia the activities we know as labour-intensive industries had prevailed since the very beginning. These required a lot of somewhat literate workforce that could quickly be trained for sim- ple jobs, which was demanded by the Fordist design of the work process. Due to agrarian overpopulation such workforce was abundant in Slovenia. Already in the first years of the 20 th century women and girls repre- sented more than a quarter of the employed in Slovenia. After World War I the percentage of women increased significantly. Textile industry came into focus, which is characteristic of the early stages of the industrialisa- tion processes, and it employed mostly if not exclusive- ly women. In the period between both world wars the Great Depression contributed to the steep increase of the percentage of women employed. In industry, women came very handy for replacing men, who as a rule re- ceived better payment. The already high percentage of women in the Slovenian industry increased to as much as 40 % before World War II. As far as changing the human capital structure and quality was concerned, the University in Ljubljana played a major role. The founding of the University and 428 the much more accessible study courses introduced a new dimension into the Slovenian space. As the techni- cal studies and other social science disciplines outside of legal sciences strengthened, the composition of the educational level or the structure and quality of human capital started changing. The educational structure be- came more balanced in terms of professions. Thus in the academic year 1931/32, 30 % of all students of the Ljubljana university were enrolled into technical pro- grammes. The percentage of students at the Faculty of Arts and Faculty of Law was roughly the same. The percentage of the technical intelligentsia among the in- tellectuals became much more prominent, even though from the viewpoint of economic development and re- quirements for controlling the economic processes at the level of technology and managerial work the lack of technical staff was still noticeable. In the interwar period the Slovenian technical in- telligentsia also affirmed itself. Not only did the gradu- ates of technical and social science studies gradually enter the Slovenian economy and take over the lead- ing posts – their public role was also important. They entered the public space, introducing new emphases and new knowledge, unusual for the Slovenian environ- ment. This breakthrough of the technical intelligentsia was made possible by both aforementioned elements: the University and better accessibility of education as well as industrialisation. Industrialisation played an es- pecially important role – when it turned into an ongoing process, it needed a constant influx of properly edu- cated and trained technicians and engineers, especially in order to achieve the transition to new technologies or implement more demanding technologies in the Slov- enian space. The vocabulary, intellectual framework and grasp of new professionals in the technical fields were differ- ent from the previous context – the established model in terms of contents, development priorities and hierar- chy of social values, which the humanist intelligentsia – traditionally the most numerous group of intellectu- als among Slovenians – identified with. The questions of culture and nation were no longer in the centre of 429 SUMMARY their interests. The new professionals went beyond this and focused on technological issues, questions of im- plementing the technologies into the production proc- esses, ways and manners of managing the technological and business processes, and the relationship between technology and society or their co-dependence. The conceptualisation and topics of their public appearanc- es contributed significantly to the establishment of the new social atmosphere in the Slovenian public, which started recognising and accepting the dynamics and multi-layered processes of economic and social mod- ernisation with more understanding. The persistence of the technical intelligentsia in the fields of society and economy management technology with the purpose of achieving greater economy within the developmental dynamics introduced the need for new considerations of the developmental strategies and practices in the Slovenian space. One of these intellec- tuals communicated the fundamental developmental dilemma in Slovenia to the Slovenian public without any embellishment. Quite provocatively he underlined that with regard to the efficiency of agriculture half of the peasant population was »redundant«. The dilemma was clear: modernisation and technological efficiency or poverty. This may have been expressed in a techni- cal manner, but it was effective and lucid, underlining an aspect completely overlooked until that time. Oth- ers tried to make sense of the Slovenian economic posi- tion in the Yugoslav state. They made the society think about the dilemma of how to restructure the Slovenian industry (economy) to ensure higher and more demand- ing levels of production, which required more knowl- edge, more complex technologies and capital. The com- pleted analyses led them to conclude that the previous developmental model, involving the expected industri- alisation of other Yugoslav regions, did not promise a permanent success. These may have been small steps; however, they were very important in the Slovenian environment. The principle of the comprehensive co-dependence of soci- ety, economy and technology was introduced into the construction of social reality. The introduction of these 430 concepts into the public space was also ensured with specialised magazines like Tehnika in gospodarstvo (Technology and Economy), Misel in delo (Thought and Work) and Trgovski tovariš (Commercial Companion), which brought together the humanist, technical and so- cial sciences intelligentsia. It is also interesting that the first two publications were first published in the 1930s, during the Great Depression. That was the time when the majority of humanist intelligentsia focused on anti- democratic and anti-capitalist ideologies, ready to give up personal, political and economic freedoms without a second thought. Because of that the expansion of the scope of the debate in the direction of a multi-disciplinary approach to the comprehensive analysis of complex developmen- tal relations between the society, technology and econ- omy was an important intellectual achievement for the Slovenian space. In the 1930s a special scientific insti- tution was also established by the members of the tech- nical and humanist intelligentsia: the Socio-economic Institute, working on the studies of various aspects of social and economic progress. The establishment of this Institute was important, since for the first time in Slov- enian history the critical assessment and consideration of possible strategies and practices of socio-economic development was finally instutionalised – admittedly on the level of a society, but nevertheless. 431 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri A ČNB ― Arhiv Češka Narodni banka AJ/ASCG ― Arhiv Jugoslavije/Arhiv Srbije i Crne gore AS ― Arhiv Slovenije ZAC ― Zgodovinski arhiv Celje ZAL ― Zgodovinski arhiv Ljubljana ZMDZ ― Zbirka muzeja denarnih zavodov Periodi čni tisk Bilten Privilegovane agrarne banke Domovina Ilustrirani Slovenec Jutro Kmetijski list Misel in delo Narodno blagostanje Narodni gospodar Slovenec Slovenska zadruga Slovenski gospodar Slovenski narod Tehnika in gospodarstvo Trgovski tovariš Zadruga Viri in literatura 432 Literatura Aldcroft, Derek H. Die zwanziger Jahre. Geschichte der Weltwirtschaft im 20. Jahrhundert. München: DTV, 1978. Aldcroft, Derek H. The European Economy 1914–2000. London, New York: Routledge, 2001. Ambrosius, Gerold – Hubbard, William H. Sozial- und Wirtschaftsgeschichte Europas im 20. Jahrhundert. München: C.H. Beck, 1986. Annuaire Statistique de la Grece 1930. 1930. Avsenek, Ivan. Usoda podjetniškega stanu. Tehnika in gospodarstvo, št. 1–2/1938, str. 13–14. Bachinger, Karl, Das Verkehrwesen. V: Die Habsburger- monarchie 1848–1918. Die Wirtschaftliche Entwick- lung. Wien: Österreichische Akademie der Wissen- schaften, 1973, str. 278–322. Barton, Allen H. – Denitch, Bogdan – Kadushin, Char- les (ed.), Opinion-Making elites in Yugoslavia. New York: Praeger, 1973. Berend, Ivan, An Economic History of Twentieth-Centu- ry Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 2006. Berend, Ivan, Centralna i isto čna Evropa, 1944– 1993. Iz periferije zaobilaznim putem nazad u periferiju. Podgorica: CIP, 2001. Berend, Ivan, Decades of Crisis. Central and Eastern Europe before World War II. Cambridge: Cambridge University Press, 1998. Berend, Ivan, History derailed. Central and Eastern Eu- rope in the long nineteenth Century. Berkeley: Ca- lifornia University Press, 2003. Berov, Ljuben, Budgetary Policy, Money Supply and Banking in Bulgaria between the Wars. V: Feinste- in, Charles H. (ed.), Banking, Currency and Finance in Europe between the Wars. Oxford: Oxford Uni- versity Press, 1995, str. 374–394. Bi ćanić, Rudolf, Ekonomska podloga hrvatskog nacio- nalnog pitanja. Zagreb, 1938. Bi ćanić, Rudolf, Ekonomske promjene u Hrvatskoj iza- zvane stvaranjem Jugoslavije 1918. V: Prilozi za 433 VIRI IN LITERATURA ekonomsku povijest Hrvatske. Zagreb: IHRP, 1967, str. 81–112. Bi ćanić, Rudolf, Economic policy in Socialist Yugoslavia. Cambridge: Cambridge University Press, 1973. Bi ćanić, Ivo – Ivankovi ć, Željko, Croatian Banking Du- ring the 1926–36 Depression. V: Green, Edwin – Lampe, John – Štiblar, Franjo (eds.), Crisis and Renewal in Twentieth Century Banking. Aldershot: Ashgate, 2004, str. 64–86. Bilandži ć, Dušan, Historija socialisti čke federativne re- publike Jugoslavije. Zagreb: Školska knjiga, 1985. Bilimovi č, Aleksander, Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Ljubljana, 1939. Bjelajac, Mile, Vojska Kraljevine Jugoslavije. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 1994. Borak, Neven, Ekonomski vidiki delovanja in razpada Jugoslavije. Ljubljana: Znanstveno in publicisti čno središ če, 2002. Borak, Neven – Lazarevi ć, Žarko (ur.), Gospodarske kri- ze in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999. Borak, Neven – Lazarevi ć, Žarko (ur.), Prevrati in sloven- sko gospodarstvo v XX. stoletju. Ljubljana: Cankar- jeva založba, 1996. Blagajna za izpla čevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Le- tno poro čilo za leto 1942. Bratko, Ivan, Gibanje cen in naše kmetijstvo. Obzorja 1938, str. 396–397. Bratko, Ivan, Kmetski dolgovi. Tehnika in gospodarstvo, št. 5/1939, str. 230–235. Brezigar, Milko, Osnutek slovenskega narodnega gospo- darstva. Celje: Omladina, 1918. BU – (Bulletino uficiale) /SL 39/1941, str. 342–343. Li- mitazioni alla moratoria bancaria e assicurativa/ Omejitev pla čilnega odloga bankam in zavaroval- nicam. BU/SL 48/1941, str. 376–378. Abolizione della mora- toria banacaria e assicurativa/ Odprava pla čilnega odloga bankam in zavarovalnicam. 434 BU/SL 95/1941, str. 683–685. Provvedimenti per un primo assestamento delle assicurazioni private/ Dolo čbe za preureditev zasebnega zavarovanja. BU/SL 1/1942, str. 2–3. Concentrazione dell'attivita assicurativa/ Koncentracija zavarovalnega poslo- vanja. BU/SL 95/1941, str. 683–685. Provvedimenti per un primo assestamento delle assicurazioni private/ Dolo čbe za preureditev zasebnega zavarovanja. BU/SL 63/1943, str. 341–342. Approvazione della con- venzione stipulata tra la Societa Generale di Assi- curazioni Jugoslavia e l'Istituto Nazionale delle As- sicurazioni per la cessione del portafoglio assicura- tivo/ Odobritev dogovora, sklenjenega med Splošno zavarovalno družbo Jugoslavijo in Narodnim zava- rovalnim zavodom - Istituto Nazionale delle Assicu- razioni za odstop zavarovalne listnice. BU/SL 67/1941, str. 483–484. Provvedimenti per un primo assestamento delle assicurazioni sociali/ Dolo čbe za preureditev socialnega zavarovanja. BU/SL 104/1941, str. 741. Modifica delle classi di mercede agli effetti delle assicurazioni sociali/ Sprememba mezdnih razredov v socialnem zava- rovanju. Modifica dell'equivalente in denaro delle percezioni in natura agli effetti delle assicurazioni sociali/ Spre- memba denarnega ekvivalenta naturalnih prejem- kov v socialnem zavarovanju. BU/SL 5/1942, str. 15–17. Costituzione della Cassa per la erogazione degli assgni familiari/ Ustanovi- tev blagajne za izpla čevanje rodbinskih doklad Blagajna za izpla čevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Le- tno poro čilo za leto 1942, str. 2–9. Letno poro čilo Pokojninskega zavoda za nameš čence v Ljubljani za leta 1940, 1941 in 1942, str. 25–26. BU/SL 62/1942, str. 473–474. Riordinamento ammi- nistrativo dell'Instituto Pensioni per Impiegati della provincia di Lubiana/ Upravna preureditev Pokoj- ninskega zavoda za nameš čence Ljubljanske po- krajine. 435 VIRI IN LITERATURA BU/SL 93/1941, str. 670–673. Modifiche alla legge sull’ assicurazione delle pensioni/ Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameš čencev. BU/SL 59/1942, str. 460–463. Modifica alla legge sull’ assicurazione delle pensioni/ Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameš čencev. Compass, Finanzielles Jahrbuch: Oesterreich-Ungarn, 1906, Band Jugoslawien, Bulgarien, Albanien, 1930; Band Rumänien, 1931, Band Jugoslawien, 1932. Cippola Carlo, Before industrial revolution. European So- ciety and Economy 1000–1700. London: Routledge, 1993. Čeferin, Emil, Pregled zadružnega prava, zlasti o kmetij- skih zadrugah, v sto letih na slovenskem ozemlju. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zvezek 24/1975. Čepi č, Zdenko, Agrarna reforma in kolonizacija v Slove- niji 1945–1948. Maribor: Obzorja, 1995. Čepi č, Zdenko, Narodnogospodarske zamisli pri Sloven- cih v času odlo čitve za prvo narodno državo. Prispev- ki za zgodovino delavskega gibanja št. 1–2/1984, str. 101–121. Čulinovi ć, Ferdo, Državnopravna historija jugosloven- skih zemalja XIX. i XX. Vijeka. Zagreb: Školska knjiga, 1954. Čulinovi ć, Ferdo, Državnopravni razvitak Jugoslavije. Zagreb: Školska knjiga, 1963. Dertilis, George B. – Costis, Constantine, Banking, Public Finance, and the Economy: Greece, 1919– 1933. V: Feinstein, Charles H. (ed.), Banking, Cur- rency and Finance in Europe between the Wars. Ox- ford: Oxford University Press, 1995, str. 458–471. Deželak Bari č, Vida, Osrednje vodstvo Komunisti čne par- tije Slovenije v vojnem obdobju 1941–1945. Prispev- ki za novejšo zgodovino, št. 1–2/1993, str. 87–98. Die Wirtschaft Jugoslaviens. Beograd, 1937. Dimitrijevi ć, Sergej, Strani kapital u privredi bivše Jugo- slavije. Beograd: Nolit, 1958. Dritsas, Margarita, The structure of the Greek com- mercial banking system 1840–1980. V: Handbook of the European Banks. Edward Elgar Publishing Company, 1994, str. 491–532. 436 Dugali ć, Veroljub, Narodna banka 1884–1941. Beograd: Narodna banka 1999. Đurović, Smiljana, Državna intervencija u industriji Ju- goslavije 1918–1941. Beograd: ISI, 1986. Ekonomsko društvene osnove sistema školstva u FNRJ. Beograd: Ekonomski institut, 1953. Erjavec, Fran, Kmetiško vprašanje v Sloveniji. Ljublja- na: Jugoslovanska kmetska zveza, 1928. Fikfak, Jurij – Prin či č, Jože (ur.), Biti direktor v času so- cializma. Ljubljana: Založba ZRC, 2008. Fischer, Jasna, Modernizacija slovenskih dežel v Av- stro-Ogrski monarhiji. Prispevki za novejšo zgodo- vino, št. 2/2002, str. 33–41. Fischer, Jasna, Odprtost slovenske industrije v letih pred I. svetovno vojno. Prispevki za novejšo zgodo- vino, št. 1/1994, str. 35–43. Galbraith, J.K., The nature of mass poverty. Penguin books, 1980. Garber, Peter M.– Spencer, Michael G., The dissolution of the Austro-Hungarian Empire: Lessons for Cur- rency Reform. Essays in International finance, št. 191/1994, str. 1–12. Gestrin, Ferdo, Oris gospodarstva na Slovenskem v pr- vem obdobju kapitalizma (do leta 1918). Kronika, št. 3/1969, str. 129–138. Gestrin, Ferdo – Melik, Vasilij, Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918. Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije, 1966. Gestrin, Ferdo, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Good, David F., Die wirtschaftliche Aufstieg des Habs- burgerreiches 1750–1914. Wien, Köln, Graz: Bö- hlau, 1986. Good, David – Ma, Tongshu, The economic growth of Central and Eastern Europe in comparative per- spective 1870–1989. European Review of Economic History, št. 2/1999, str. 103–137. Gosar, Andrej, Banovina Slovenija. Politi čna, finan čna in gospodarska vprašanja. Ljubljana: Dejanje, 1940. Gosar, Andrej, Gospodarstvo po na črtu, njegove naloge in problemi. Ljubljana: socialno ekonomski inštitut, 1938. 437 VIRI IN LITERATURA Gosar, Andrej, Osnovna narodnogospodarska in soci- alna vprašanja Slovenije. Bohinjski teden. Zbornik predavanj akademskega kulturno-socialnega tedna SKAD Zarje v letu 1939, 1940, str. 89–102. Gospodarska struktura Slovenije v lu či poklicne statisti- ke in delavskega zavarovanja. Ljubljana: Socialno ekonomski institut, 1939. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I (1970), II (1980). Ljubljana: SAZU. Gnjatovi ć, Dragana, Stari državni dugovi. Prilog eko- nomskoj i politi čkoj istoriji Srbije i Jugoslavije 1862–1941. Beograd: Ekononomski institut, 1991. Gnjatovi ć, Dragana, Sto in en dan konvertibilnosti di- narja med svetovnima vojnama. Prispevki za novej- šo zgodovino, št. 2/2006, str. 27–40. Grampovčan, Janko, Opasnost dekadence individual- nega duha za narodno gospodarstvo. Bankarstvo, št. 2/1931, str. 55–65 in št. 3/1931, str. 98–102. Granda, Stane – Šatej, Barbara (ur.), Slovenija 1848– 1998: iskanje lastne poti. Ljubljana: ZZDS, 1998. Guštin, Damjan, Finan čni viri in denarništvo narodno- osvobodilnega gibanja na Slovenskem 1941–1945. Zgodovina denarstva in ban čništva na Slovenskem. Ljubljana: ZZDS, 1987, str. 81–87. Hansen, Damsgaard, European Economic History. Copen- hagen: Copenhagen Business School Press, 2001. Hobsbawm, Eric, O istoriji. Beograd: Otkrovenje, 2003. Ho čevar, Toussaint, Slovensko poslovno ban čništvo kot inovacijski dejavnik, 1900–1930. V: Zgodovina de- narstva in ban čništva na Slovenskem. Ljubljana: ZZDS, 1987. Ho čevar, Toussaint, The Structure of the Slovenian Eco- momy 1848–1963. New York: Studia Slovenica, 1965. Horejsek, Jaroslav, Živnostenska banka a Lublanska uverni banka. Česky časopis historicky, 20, 1972, str. 803–818. Hribar, Ivan, Kako je osnovana Ljubljanska kreditna banka. Bankarstvo, št. 7/1926, str. 301–303. Hribar, Ivan, Moji spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1984. 438 Hroch, Miroslav, Social Preconditions of National Revival in Europe. New York: Columbia University Press, 2000. Hrvatski selja čki pokret bra če Radića. Knjiga I., Selja čki pokret, Antun Radi ć. Zagreb, 1940. Ileši č, Svetozar, Agrarna prenaseljenost Slovenije, Teh- nika in gospodarstvo, št. 3–4/1940, str. 60–68. Istina o ekonomskoj podlozi hrvatskog pitanja. Odgovor g. dr. Bi ćaniću. Beograd: Sloboda, 1940. Istorija bankarstva u Vojvodini. Novi Sad: Matica srb- ska, 2001. Jamnik, Anton, Vzroki našega siromaštva. Poti ter sred- stva za izhod iz njega ter za dosego narodnega bla- gostanja. Agrarnopoliti čna in narodnogospodarska razmotrivanja. Ljubljana: Slovenija, 1931. Jan čar, Drago – Vodopivec, Peter (ur.), Slovenci v XX. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 2001. Jaworsky, Rudolf, Nationalwirtschaftliche Integration- sprobleme in Ostmitteleuropa nach 1918. V: Lem- berg, Hans – Heumos, Peter (ur.), Das Jahr 1919 in der Tschechoslowakei und in Ostmitteleuropa. München: Oldenburg, 1993, str. 51–62. Jeraj, Jože, Korporacijski red in družabna reforma Jugo- slavije. Ljubljana: Tiskarna sv. Cirila, 1941. Jovan, Janko, Glavne produktivne sile v gospodarstvu Slovenije. V: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbor- nik razprav iz kulturne, gospodarske in politi čne zgodovine. Ljubljana: Leonova družba, 1928, str. 485. Jubilejno in letno poro čilo Zveze slovenskih zadrug v Lju- bljani, registrirane zadruge z omejenim jamstvom za XXV. upravno leto 1932, 1933. Jugoslavija 1918–1988. Statisti čki godišnjak. Beograd: Savezni zavod za statistiku, 1989. Juzbaši ć Dževad, Politika i privreda u Bosni i Hercego- vini pod Austrougarskom upravom. Sarajevo: ANU BIH, 2002. Karaman, Igor, Industrializacija gra đanske Hrvatske (1800–1941). Zagreb: Naprijed, 1991. Kardel,j Evard, O nujnosti zakona o nacionalizaciji. Pro- blemi naše socialisti čne graditve. Državna in go- spodarska graditev. Knjiga I. Ljubljana: DZS, 1956. 439 VIRI IN LITERATURA Katoliška socialna in politi čna doktrina. Prvi del. Ljublja- na: Partizanska knjiga, 1976. Kav čnik, Leon, Problem nesorazmernosti cen industrij- skih in poljedelskih proizvodov. Misel in delo, št. 8–9/1940, str. 179–180. Kidri č, Boris, Zbrano delo. Članki in razprave 1946– 1948. III. Knjiga. Ljubljana: DZS, 1978. Kindleberger, Charles, Die Weltwirtschaftskrise. Geschi- chte der Weltwirtschaft im 20. Jahrhundert. Mün- chen: DTV, 1973. Kindleberger Charles, Manias, panics and crashes. A hi- story of finacial crises. Hoboken: Wiley, 2005. Komlos, John, Die Habsburgermonarchie als Zollunion. Die Wirtschaftsentwicklung Österreich-Ungarns im 19. Jahrhundert. Wien, 1986. Kosier, Ljubomir, St., Institucija Ljubljanske kreditne banke 1900–1925. Bankarstvo, št. 7/1926, str. 324–326. Krajevni leksikon Dravske bano vine. Ljubljana: Zveza za tujski promet, 1937. Kralj, Anton, Iz zgodovine slovenskega zadružništva. V: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi čne zgodovine. Lju- bljana: Leonova družba, 1928, str. str. 537–551. Kresal, France, Za četki in razvoj delavskega zavarova- nja v Sloveniji med vojnama. Zgodovinski časopis, št. 3–4/1970, str. 209–245. Kresal, France, Avstrijski kapital v industriji stare Ju- goslavije. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1–2/ 1987, str. 34–38. Kresal, France, Delavstvo med gospodarsko krizo na Slovenskem. Prispevki za zgodovino delavskega gi- banja, št. 1–2/1970, str. 81–99. Kresal, France, Kolektivne pogodbe kot vir delovnega prava. V: Delavske zbornice, kolektivne pogodbe in soupravljanja. Ljubljana: Svet Zveze svobodnih sin- dikatov Slovenije, 1991, str. 69–87. Kresal, France, Slovensko podjetništvo v industriji. Pri- spevki za novejšo zgodovino, št. 1/1994, str. 57–73. Kresal, France, Industrija v Sloveniji 1918–1941. Zgo- dovina v šoli, št. 3/1994, str. 3–10. 440 Kresal, France, Zgodovina socialne in gospodarske politi- ke v Sloveniji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998. Koprivec, Ignac, Kmetje v čeraj in danes. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Glavna hranilnica, 1939. Kršev, Boris, Bankarstvo u dunavskoj banovini. Novi Sad: Prometej, 1998. Kršev, Boris, Finansijska politika Jugoslavije 1918– 1941. Novi Sad: Prometej, 2007. Kubu, Eduard – Schultz, Helga (Hg.), Wirtschaftsnati- onalismus als Entwicklungsstrategie ostmitteleu- ropäischer Eliten. Praha–Berlin: Berliner Wissen- schafts-Verlag, 2004. Kuhar, Boris, Odmirajo či stari svet vasi. Ljubljana: Pre- šernova družba, 1972. Kuhar, Lovro - Prežihov Voranc, Jamnica. Zbrano delo 7. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana: DZS, 1964. Kukule ča, Stevan M., Industrija Jugoslavije 1918–1938. Beograd: Balkanska štampa, 1941. Kuzmin, Franc, Medrepubliške blagovne menjave kot faktor razvoja razvitejših oziroma manj razvitih re- publik. Ljubljana: Inštitut za ekonomska razisko- vanja, 1973. Lajnert, Siniša, Sustav bankovno-nov čarskih instituci- ja u Hrvatskoj do likvidacije privatnih kreditnih po- duze ća (1846.-1949.), doktorat, Filozofski fakultet Sveu čilišta u Zagrebu, mentor: prof. dr. sc. Damir Boras, 2007. Lampe, John – Jackson, Marvin, Balkan Economic Hi- story, 1550–1950. Bloomington: Indiana University Press, 1982. Lampe, John, Jugoslavija kao historija. Beograd: Dan Graf, 2004. Lazarević, Žarko, Celje – prvotno središ če slovenskega zadružništva. Od Zveze slovenskih posojilnic do Za- družne zveze v Celju 1883–1905. V: Celjski zbornik, 1994, str. 109–131. Lazarević, Žarko, Zadružništvo v Sloveniji v dobi kapita- lizma (Sistemi in organizacije). Arhivi, št. 1–2/1994, str. 12–18. 441 VIRI IN LITERATURA Lazarević, Žarko, Na južnih obzorjih (Gospodarska iz- kušnja Slovencev v prvi jugoslovanski državi). Nova revija, št. 156–157/1995, str. 189–208. Lazarević, Žarko, Friedrich List: Spurensuche in Slo- wenien«. V: Eugen Wendler (Hrsg.) Die Vereinigung des europäischen Kontinents. Friedrich List - Die gesamteuropäische Wirkung-geschichte seines ökonomischen Denkens. Stuttgart: Schäffer-Poe- schel Verlag, 1996, str. 529–539. Lazarević, Žarko, Obrat proti jugu (Ukrepanje ob vsto- panju v jugoslovanski gospodarski prostor). V: Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju, 1918–1945–1991. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 95–106. Lazarević, Žarko, Gospodarsko sodelovanje Slovenije z drugimi državami naslednicami Avstro–Ogrske 1918–1941. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1/1997, str. 47–57. Lazarević, Žarko, V prvi jugoslovanski državi: okolje, go- spodarstvo in prevladujo če ideje. V: Od kapitalizma do kapitalizma. Izbrane zamisli o razvoju sloven- skega gospodarstva v XX. stoletju. Ljubljana: Can- karjeva založba, 1997, str. 27–54. Lazarević, Žarko, Od regionalnega k slovenskemu naro- dnemu gospodarstvu: preobrazba slovenske gospo- darske strukture v drugi polovici 19. in v 20. sto- letju. V: Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti. Ljubljana: ZZDS, 1998, str. 271–291. Lazarević, Žarko, Razvoj institucij finan čnega posre- dništva v Celju do konca prve svetovne vojne.V: Iz zgodovine Celja 1848–1918. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998, str. 140–151. Lazarević, Žarko, Vzpon slovenskega podjetništva v in- dustriji do druge svetovne vojne. V: Pogled v zgo- dovino slovenskega podjetništva. Vrhnika: Razum, 1998, str. 103–120. Lazarević, Žarko, Oris razvoja slovenskega ban čništva do prve svetovne vojne. Prispevki za novejšo zgodo- vino, št. 2/1999, str. 75–90. Lazarević, Žarko, Gospodarski vidiki slovenskega življe- nja v Jugoslaviji do druge svetovne vojne. Slovenci 442 in Makedonci v Jugoslaviji. Ljubljana-Skopje, 1999, str. 49–70. Lazarević, Žarko, Zna čilnosti industrializacije v obdo- bju med vojnama. V: Preteklost sodobnosti. Izbrana poglavja iz slovenske novejše zgodovine. Ljubljana: INZ, 1999, str. 43–52. Lazarević Žarko, Vzpon slovenskega podjetništva v in- dustriji do druge svetovne vojne. V: Pogled v zgo- dovino slovenskega podjetništva. Vrhnika: Razum, 1999, str. 103–120. Lazarević, Žarko, Kreditni zavod za trgovino in industri- jo v Ljubljani do druge svetovne vojne. V: Melikov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, 2001, str. 1007– 1016. Lazarević, Žarko, O stoletju industrije v Sloveniji. V: Slo- venci v XX. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 2001. str. 106–115. Lazarević, Žarko, Slovensko ban čništvo v tridesetih le- tih. Ban čni vestnik, št. 4/2001, str. 55–57. Lazarević, Žarko, Slovensko ban čništvo med obema voj- nama. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1/2001, str. 41–58. Lazarević, Žarko, Razkorak med razvitimi in nerazvitimi – zaviralni dejavnik modernizacije Jugoslavije?. Pri- spevki za novejšo zgodovino, št. 2/2002, str. 77–88. Lazarević, Žarko, Društvo ban čnih zavodov Slovenije. Ljubljana: ZBS, 2002. Lazarević, Žarko, Alojzij Tyka č – Čeh na za časnem de- lu med Slovenci. Ban čni vestnik, št. 3/2002, str. 56–57. Lazarević, Žarko, Banke in tuji kapital pri Slovencih. Ban čni vestnik, št. 5, 2002, str. 48–51. Lazarević, Žarko, Ladislav Pe čanka – utrjevalec zau- panja v slovensko ban čništvo. Ban čni vestnik, št. 9/2002, str. 48–49. Lazarević, Žarko, Avgust Tosti. Ban čni vestnik, št. 5/ 2002, str. 55–56. Lazarević, Žarko, Podobe ban čnih neuspehov. Ban čni vestnik, št. 12, 2003, str. 53–56. Lazarević, Žarko, Luckmanni – tri generacije ban čnikov. Ban čni vestnik, št. 11, 2004, str. 53–56. 443 VIRI IN LITERATURA Lazarević Žarko– Prinči č, Jože, Ban čniki v ogledalu ča- sa. Življenjske poti slovenskih ban čnikov v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: ZBS, 2005. Lazarević, Žarko– Prin či č, Jože, Zgodovina slovenskega ban čništva. Ljubljana: ZBS, 2000. Letno poro čilo Kmetijske zbornice dravske banovine. Lju- bljana, 1939. Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameš čence v Ljubljani za leta 1940, 1941 in 1942. Letno poročilo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za leto 1939, Ob štiridesetletnici. Ljubljana, 1940. Lorenz, Torsten, Genossenschaften im Nationalitäten- kampf. V: Edvard Kubu - Helga Schultz (Hg.), Wirt- schaftsnationalismus als Entwcklungsstrategie ost- mitteleuropäischer Eliten. Praha–Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2004, str. 121–133. Lorenz, Torsten, Co-peratives as a basic tool of econo- mic nationalism. V: Schulz, Helga - Kubu, Eduard (eds.), History and Culture of Economic Nationalism in East Central Europe. Berlin: Berliner Wissen- schafts-Verlag, 2006, str. 127–140. Lukan, Walter, The Second Phase of Slovene Coope- rativism (1894–1918). Slovene Studies, Journal of the Society for Slovene Studies, št. 1–2/1989, str. 83–96. Maček, Jože, Uvajanje dosežkov agrarno-tehni čnega prevrata v slovensko kmetijstvo v obdobju 1848– 1941. Zbornik Biotehni čne fakultete Univerze v Lju- bljani, Suplement 21–Agronomija. Ljubljana, 1995 Maddison, Angus, The World Economy. Historical Stati- stics. Paris: OECD, 2003. Mahni č, Joža in Vodopivec, Peter (ur.), Slovenska tride- seta leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1997. Maister, Hrvoj, Zaposlitev kmetskega prebivalstva. V: Socialni problemi slovenske vasi II. Ljubljana: Soci- lano ekonomski inštitut, 1938, str. 93–116. Makarovič, Gorazd, Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. Stole- tjem. Etnolog, 13, 2003, str. 351–410. Marn, Rudolf, Nacionalizacija in sekvestracija tujih podjetij. V: Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Založba Jubilej, 1939, str. 365–368. 444 Marn, Rudolf, Gospodarski položaj Dravske banovine danes in pred petimi leti. Tehnika in gospodarstvo, št. 10–12/1935, str. 169–172. Martelanc, Ivan, Zasebnopravno zavarovalstvo v Slove- niji. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Jubilej, 1939, str. 464–467. März, Eduard, Österreichisce Industrie- und Bankpoli- tik in der Zeit Franz Josephs I. Am Beispiel der k.k. priv. Österreichischen Credit-Anstaltr für Handel und Gewerbe. Wien: Europa, 1968. Mati ć, Dragan, Nemci v Ljubljani, 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2002. Mauri, Arnaldo – Baicu, Claudia Gabriela, Storia del- la banca in Romania, Parte Prima. Working Paper n.18. 2002 – luglio, Dipartimento di Economia Po- litica e Aziendale. Università degli Studi di Milano. Melik, Vasilij, Slovenski liberalni tabor in njegovo raz- padanje. Prispevki za zgodovino delavskega giba- nja, št. 1–2/1984, str. 19–23. Mikola, Milko, Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943– 1952. Celje: Zgodovinski arhiv, 1999. Mirkovi ć, Mijo, Ekonomska historija Jugoslavije. Zagreb: Školska knjiga, 1958. Mirkovi ć, Mijo, Izabrani ekonomski radovi, 1. Zagreb: Informator, 1979. Nagode, Črtomir, Iz na črtnega gospodarstva. Tehnika in gospodarstvo, št. 9–10/1940, str. 189–198. Nagode, Črtomir, Naravne osnove smotrne upravne ure- ditve naše države. Misel in delo, št. 11–12/1939, str. 360–365. Narodna banka 1884–1934. Beograd: Narodna banka, 1935. Naše gospodarsko stanje. Govor narodnega poslanca dr. Koceta Jureta v prora čunski razpravi na 7. seji Na- rodne skupš čine dne 21. julija 1935. po stenograf- skih zapiskih Narodne skupš čine. V samozaložbi. Ne čas, Ctibor, Na pragu češko-slovenskih finan čnih sti- kov. Zgodovinski časopis, št. 1/1989, str. 49–57. Nemo, Dr., Trgovsko–gospodarski leksikon. 1. Del. Lju- bljana: Umetniška propaganda, 1935. North, Douglas, Inštitucije, inštitucionalne spremembe in gospodarska uspešnost. Ljubljana: Krtina, 1998. 445 VIRI IN LITERATURA North, Douglas, Understanding the process of econo- mic change. Princeton: Princeton University Press, 2005. Novak, Mirko, Geografska razporeditev industrije v Slo- veniji. Geografski vestnik, št. 1–4/1939, str. 69–98. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani. 40. zvezek, Ljubljana, 1899. VI. seja dne 5. aprila 1899, str. 119–135. Ogris, Albin, Trgovinska politika. Ljubljana: samozalož- ba, 1932. Pahor, Milan, Jadranska banka. Trst: Narodna in štu- dijska knjižnica, 1996. Pan čur, Andrej, Ekonomska vloga Avstro-Ogrske v evropskem prostoru s stališ ča modernizacijskih procesov in položaj posameznih dežel v njej. Pri- spevki za novejšo zgodovino, št. 2/2002, str. 17–30. Pehani, Otmar, Proti anarhiji v gospodarstvu. Gospodar- ska in sociološka študija s posebnim ozirom na so- dobno krizo človeka, njegovega gospodarstva, druž- be, kulture, civilizacije in duha. Ljubljana: samoza- ložba, 1932. Peji ć, Lazar, Uticaj velike ekonomske krize 1929–1933 na jugoslovensku ekonomsku misao i ekonomsku politiku do drugog svetskog rata. V: Svetska eko- nomska kriza 1929–1934 i njen odraz u zemljama Jugoistočne Evrope. Beograd: SANU, 1976, str. 261–336. Pelikan, Egon, Vizije ‘družbene prenove’ v katoliškem taboru. Razgledi, št. 19 (1050), 11. 10. 1995, str. 18–19. Perovšek, Jurij, Na poti v moderno. Ljubljana: INZ, 2005. Perovšek, Jurij, Programi slovenskih politi čnih strank, or- ganizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevi- ne SHS. Viri 15. Ljubljana: Arhivsko društvo, 1998. Perovšek, Jurij, Schulze-Delitzscheva zadružnogospo- darska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju. Prispevki za novejšo zgo- dovino, št. 1/1997, str. 17–34. Perovšek, Jurij, Slovensko gospodarstvo v času prevra- ta 1918. V: Prevrati in slovensko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 107–120. 446 Perovšek, Jurij, Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slo- venci pla čujejo: (Mit in resni čnost prve Jugoslavije). Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2–3/2004, str. 405–427. Pertot, Vladimir, Ekonomika me đunarodne razmjene Ju- goslavije. Zagreb: Informator, 1971. Pirc, Ivo, Prehrana prebivalstva. V: Socialni problemi slo- venske vasi I. Ljubljana: Socialno ekonomski inšti- tut, 1938, str. 73–113. Pirc, Ivo, Zdravstveno stanje in demografski podatki. V: Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Jubilej, 1939, str. 483–489. Pirjevec, Dušan, Vprašanje o poeziji/ vprašanje naroda. Maribor: Založba Obzorja, 1978. Piti ć, Goran, Karakteristike i organizacija spoljnotr- govinskog sistema Jugoslavije od 1919. do 1929. godine. Acta historico-oeconomica Iugoslaviae, vol 16/1989, str. 114–120. Politi čna, gospodarska in socialna na čela, Banovinski odbor OJNS v Ljubljani, 1940. Porenta, Tita, Tovarna Peko v času Petra Kozine (1903– 1930), magistrska naloga, 2007. Poro čilo o delovanju Društva ban čnih zavodov v Dra- vski banovini za dobo 1930–1935. Izdano ob prili- ki proslave petnajstletnice društvenega obstoja (28.XII.1921–29.XII.1936) na dan 29. decembra 1936. Poro čilo o kmetijski anketi z dne 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani. Uredil dr. Josip Vošnjak. Ljubljana, 1884. Poto čnik, Drago, Konjunktura v svetovnem gospodar- stvu. Tehnika in gospodarstvo, št. 5–6/1936–1937, str. 107–108. Poto čnik, Drago, Iz zgodovine ljubljanskih bank. Kroni- ka slovenskih mest, št. 2/1937, str. 113–117. Pregled naše spoljne trgovine, zaklju čci koji nam se na- me ću, i budu ći pravci naše trgovinske politike. Refe- rat podnešen na VIII. kongresu Privrednih komora i važnih privrednih organizacija Kraljevine Jugosla- vije, u Beogradu dne 13. septembra 1930 po Ivanu Mohori ču, tajniku Zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo u Ljubljani, 1931. 447 VIRI IN LITERATURA Premk, Martin, Kmalu ne bo ve č poštenega konja ali goveda pri nas. Nekaj podatkov o tihotapstvu čez Javornike. Zgodovina za vse, št. 2, 2003, str. 55–65. Prinči č, Jože, Gospodarski stiki Slovenije z državami naslednicami Avstro-Ogrske po drugi svetovni voj- ni. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1/1997, str. 57–68. Prinči č, Jože, Nadomestitev individualnega podjetništva z državnim v industriji, trgovini, gostinstvu in obr- ti. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1/1994, str. 97–106. Prinči č, Jože, Povojne nacionalizacije v Sloveniji (1945– 1963). Novo mesto: Dolenjska založba, 1994. Prinči č, Jože, Tovarna vijakov Plamen Kropa: od konca druge svetovne vojne do ste čaja in novega za čet- ka (1945–1997). Kropa: Muzeji radovljiške ob čine, 2007. Prinči č, Jože, V za čaranem krogu. Slovensko gospodar- stvo od nove ekonomske politike do velike reforme (1955–1970). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999 Prinči č, Jože – Borak, Neven, Iz reforme v reformo. Slo- vensko gospodarstvo 1970–1991. Ljubljana: FDV, 2006. Privredni ciklusi u gra đanskoj ekonomskoj teoriji. Beo- grad: Nolit, 1958. Prodaja po republikah in poraba reprodukcijskega ma- teriala v SR Sloveniji 1978. Ljubljana: Zavod SR za statistiko, 1981. Prodaja po republikah in poraba reprodukcijskega ma- teriala v SR Sloveniji 1987. Ljubljana: Zavod SR za statistiko, 1991. Prunk, Janko, Slovenske predstave o avtonomiji (ozi- roma državnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. V: Slovenci in država. Ljubljana: SAZU, str. 135–143. Rogoff, Kenneth – Reinchard Carmen, This time is dif- ferent. Eight centuries of financial folly. Princeton: Princeton University Press, 2008. Rogli č, Stanislav, Jesenice in Zenica. Tehnika in gospo- darstvo, št. 11–12/1935–36, str. 226–227. 448 Rosenberg, Vladimir – Kosti ć, Jovan, Ko financira jugo- slovensku privredu. Beograd: Balkanska štampa, 1940. Schauer, Dolfe, Prva doba našega zadružništva. Od na- stanka do leta 1895. Ljubljana: samozaložba, 1945. Schultz, Helga, Wirtschaftsnationalismus in Ostmittele- uropa – Thesen und Fragen, V: Eduard Kubu-Helga Schulz, Wirthschaftsnationalismus als Entwicklun- gsstrategie ostmitteleuropaeischer Eliten, Praha – Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2004, str. 17–32. Schultz, Helga, The double edged of sword economic nationalism. V: Helga Schulz-Eduard Kubu (eds.), History and Culture of Economic Nationalism in East Central Europe. Berlin: Berliner Wissenschafts-Ver- lag, 2006, str. 9–26. Sicherl, Pavle, Slovenija zdaj. Primerjava indikatorjev razvitosti. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990. Sirotkovi ć, Jakov, Hrvatsko gospodarstvo 1945–1992. Zagreb: HAZU, 1993. Slovenska kronika 19. stoletja, 1861–1883. Ljubljana: Nova revija, 2003. Slovenska novejša zgodovina. Ljubljana: INZ, Mladin- ska knjiga, 2005. Slovenski biografski leksikon. Trinajsti zvezek. Ljublja- na: SAZU, 1982. Službeni list kr. Civilnega komisariata za zasedeno slo- vensko ozemlje No./kos 35/1941, str. 313–314. (BU/SL) Termine della sospensione dei pagamenti/ Roki odložitve pla čil. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, št. 34/1944, str. 123–124. Verordnung über die priva- ten Versicherungsunternehmen (Versicherungs-Au- fsichtsverordnung/Naredba o zasebnih zavaroval- nih podjetjih (zavarovalno-nadzorstvena naredba). Spulber, Nicolas, Socialist Management and Planning. Topics in comparative socialist economics. Bloo- mington: Indiana University Press, 1971. Statisti čni letopis Republike Slovenije 1991. Ljubljana: Zavod RS za statistiko, 1991. Statistika industrija Kraljevine Jugoslavije. Beograd, 1938. 449 VIRI IN LITERATURA Stirk, Peter M. R., Ideas of Economic Integration in In- terwar Mitteleuropa. V: Stirk, Peter (ur.), Mitteleu- ropa. History and Prospects. Edinburg: Edinburg University Press, 1994. Studen, Andrej– Kobilica, Katarina, Volja do dela je bo- gastvo, Mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885–1953) in njegovi družini. Ljubljana: Nova revija, 1999. Sušnik, Lovro, Akademski poklici: navodilo za izbiro sta- nu. Ljubljana, 1932. Szulc, Witold, Die Warschauer Agrarkonferenz (August 1930) und die Formierung des Agrarbloks in Ost- mitteleuropa. Studia historiae oeconomicae, Vol. 20/1993, str. 167–180. Szulc, Witold, Teh Influence of economic Sanctions of the League of Nations imposed against Italiy in 1935 on the Trade Ralations of Yugoslavia with Italy and Germany. Studia historae oeconomicae, Vol. 21/1994. Sundhaussen, Holm, Wirtschaftsgeschichte Kroatiens im nationalsozialistischen Großraum 1941–1945. Stuttgart: DVA, 1983. Šimon či č-Bobetko, Zdenka, Industrija Hrvatske 1918 do 1941. godine. Zagreb: AGM, 2004. Šorn, Jože, Kartelizacija stare jugoslovanske industrije kleja. Zgodovinski časopis, št. 1–4/1960, str. 137– 178. Šorn, Jože, Razvoj industrije v Sloveniji med obema voj- nama. Kronika, št. 1/1959, str. 10–21. Šorn, Jože, Slovensko gospodarstvo med dvema vojna- ma. V: Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. Šorn, Jože, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997. Šorn, Jože, Za četki industrije na Slovenskem. Maribor: Založba Obzorja, 1984. Škufca, Franc, Zavarovalstvo na Slovenskem. Ljublja- na: Slovensko zavarovalniško združenje, 2003. Štibler, Miloš, Zadružništvo, I. del. Ljubljana: Kmetijska matica, 1931. Tasić, Antonije, Jugoslovensko bankarstvo izme đu dva rata. Glas, št. 26/1992, str. 203–260. 450 Teichova, Alice, Commercial (Universal) Banking in Central Europe – from Cisleithania to the Succes- sor States. V: Fase, Martin – Feldman, Gerald – Pohl, Manfred (ur.), How to Write the History of a Bank. Aldershot: Scoolar Press,1995, str. 125–133. Teichova, Alice, Kleinstaaten im Spannungsfeld der Großmächte. Wirtschaft und Politik im Mittel- und Südosteuropa in der Zwischenkriegszeit. Wien: Ver- lag fuer Geschichte und Politik, 1988. The Economic History of Eastern Europe 1919–1975, Vo- lume II- Interwar policy. Oxford: Clarendon Press, 1986. The Economic History of Eastern Europe 1919–1975, Volume III- Institutional Change within a Planned Economy. Oxford: Clarendon Press, 1986. Tomaševi ć, Jozo, Finansijska politika Jugoslavije 1929– 1934. Zagreb: vlastita naklada, 1935. Tomaševi ć, Jozo, Novac i kredit. Zagreb: vlastita nakla- da, 1938. Tosti, Avgust, Denarni zavodi v Sloveniji po prvi svetovni vojni. Ljubljana: Ban čni vestnik, 1989. Traven, Janko, Dvajset let razvoja slovenskega obrtni- štva. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Jubi- lej, 1939, str. 381–389. Traven, Janko, Gospodarska kriza v lu či statistike pri- dobitnih podjetij. Tehnika in gospodarstvo, št. 11– 12/1939, str. 257–268. Tr ček, Fran, Kmečki dolgovi v preteklosti. Kme čki glas, št. 36–42/1963. Tršan, Lojz, Propad Slavenske banke – najve čji finan č- ni šok med obema vojnama v Sloveniji. Borec, št. 529–531/1994, str. 368–374. Turnnock, David, The Economy of East Central Europe. London: Routledge, 2006. Uredba o zaš čiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, št. 100/1934, str. 965–974. Uredba o izpremembi uredbe o zaš čiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. Služ- beni list kraljevske banske uprave Dravske banovi- ne, št. 87/1935, str. 819; št. 88/1936, str. 806; št. 95/1937, str. 921; št. 22/1938, str. 205. 451 VIRI IN LITERATURA Uredba o zaš čiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Službeni list kraljevske banske uprave Dra- vske banovine, št. 100/1934, str. 976–977. Uredba o zaš čiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, št. 100/1934, str. 968. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih za- vodov pod zaš čito. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 100/1934, str. 974– 976. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij. Službeni list kraljevske banske uprave Dra- vske banovine, št. 100/1934, str. 977–979. Uredba o maksimiranju obrestne mere. Službeni list kraljevske banke uprave Dravske banovine, št. 100/1933, str. 1153–1154. Uredba o maksimiranju obresti. Službeni list kraljevske banke uprave Dravske banovine, št. 68/1934, str. 712–713. Uredba o izpremembi uredbe o maksimiranju obresti. Službeni list kraljevske banke uprave Dravske ba- novine, št. 11/1935, str. 101. Uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skla- dov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah social- nega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje. Službeni list kraljevske banske uprave dra- vske banovine, št. 64/1938, str. 681–683. Uredba o ob činskih hranilnicah. Službeni list kraljevske banke uprave dravske banovine, št. 98, 1938, pp. 911–916. Ustava Ljudske republike Slovenije. Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 4 A/1947. Vaci ć, Aleksandar, Jugoslavija i Europa. Uporedna ana- liza privrednog razvoja Jugoslavije 1971–1987. Be- ograd: Ekonomika, 1989. VAB KK (Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zi- vilverwaltung in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains) Stück 14/1941, str. 139–149. Veror- dnung über die Regelung des Versicherungswesens in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains/ 452 Odredba o ureditvi zavarovanja na zasedenem oze- mlju Koroške in Kranjske. VAB US (Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zi- vilverwaltung in der Untersteiermark) Nr. 24/1941, str. 183–187. Verordnung über die Regelung des Versicherungswesens in der Untersteiermark/Od- redba o ureditvi zavarovanja na Spodnjem Štajer- skem. VAB KK 4/1941, str. 17–20. Bekanntmachung über die Ernennung des leiters der sozialversicherungskas- se/ Obvestilo o imenovanju vodje blagajne za so- cialno zavarovanje, Verordnung über die Regelung der Sozialversicherung und der Beitragspfliucht für Arbeitseinsatz und Arbeitlosenhilfe/Odredba o ureditvi socialnega zavarovanja in prispevanja za omogo čenje dela in pomo či za brezposelne. VAB KK 10/1941, str. 94–98. Bekanntmachung zur Durchführung der Verordnung des Chefs der Zi- viverwaltung wom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozialversicherung und der Beitragspflicht für Aufgaben des Arbeitseinsatzes und der Arbeitlo- senhilfe/Razglas v svrho izvršitve odredbe na čelni- ka civilne uprave z dne 15. naja 1941 o ureditvi socialnega zavarovanja in o prispevalni dolžnosti za naloge uvrstitve v delo in brezposelnostne pomo či. VAB KK 17/1941, str. 169–170, 177–179. 2. Bekannt- machung des Leiterrs der Sozialversicherungskas- se zur Durchführung der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung vom 15. Mai 1941 über die Re- gelung der Sozialversicherungen; hier: Umfang und Ausmaß der voläufigen leistungen in der Kranken- versicherung/ 2. razglas pooblaščenca za socialno zavarovanje in vodje blagajne za socialno zavaro- vanje k izvršitvi odredbe na čelnika civilne oblasti z dne 15. maja 1941 o ureditvi socialnega zavarova- nja; obseg in višina prehodnih dajatev bolniškega zavarovanja. VAB KK 21/1941, str. 232, 242. 4. Bekanntmachung des leiters der Sozialversicherungskasse für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains vom 1. av- gust 1941, hier: Ergänzung der 2. Bekanntmac- hung vom 26. Mai 1941, betreffend Umfang und 453 VIRI IN LITERATURA Ausmass der vorläufigen Leistungen in der Kran- kenversicherung/ 4. obvestilo vodje blagajne za so- cialno zavarovanje za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske; tu: dodatekk drugemu obvestilu z dne 26. maja 1941 o obsegu in izmeri za časnih dajatev v bolniškem zavarovanju. VAB KK 20/1941, str. 201, 215. Verordnung vom 10. Juli 1941 zur Durchführung der Verordnung zur Regelung der Sozialversicherung in den besetzten Gebieten Kärtens und Krains vom 15. Mai 1941/ Odredba o izvršitvi odredbe k ureditvi socialnega zavarovanja na zasedem ozemlju Koroške in Kranj- ske z dne 15. maja 1941. VAB KK 23/1941, str. 263–264, 270–271. 8. Bekannt- machung des Leiters der Sozialversicherungskasse zur Durchführung der Verordnung zur Regelung der Sozialversicherung in den besetzten Gebieten Kärtens und Krains vom 15. Mai 1941; hier: Le- istungen aus der Pensionversicherung der Ber- garbeiter; alte Pensionen, Teilpensionen und neue pensionenen von Bruderladen ausserhalb der Be- setzten Gebiete Kärtens und Krains/ 8. obvesti- lo vodje blagajne za socilano zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika civilne uprave z dne 15.5.1941 o ureditvi socialnega zavarovanja; tu: dajatve iz pokojninskega zavarovanja rudarjev, sta- re pokojnine, delne pokojnine in nove pokojnine bratovskih skladnic izven zasedenega ozemlja Ko- roške in Kranjske. VAB KK 20/1941, str. 205–206, 218–219. Verordnung zur Durchführung der Verordnung zur Regelung der Sozialversicherung in den besetzten Gebie- ten Kärtens und Krains vom 15. Mai 1941; hier: Unfallsanzeige und Haftung durh der Arbeitgeber (Betriebsunternehmer)/Odredba v svrho izvršitve odredbe o ureditvi socialnega zavarovanja na zase- denm ozemlju Koroške in Kranjske z dne 15. maja 1941; tu: naznanilo o nezgodi in jamstvo po deloda- jalcu (podjetniku obrata). 3. Bekanntmachung des leiters der Sozialversicherungskasse zur Durchfü- hrung der der Verordnung des Chefs der Zivilver- waltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der 454 Sozialversicherung; hier: Umfang und Ausmass der vorläufigen leistungen in der Unfallversicherung/ 3. Obvestilo vodje blagajne za socialno zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika civilne uprave z dne 15. maja 1941 o ureditvi socialnega zavarova- nja; tu: obseg in mera za časnih dajatev v zavarova- nju zoper nezgode. VAB KK 23/1941, str. 259–262, 267–268. 6. Bekannt- machung des Leiters der Sozialversicherungkasse vom 1.9.1941 zur Durchführung der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozialversicherung; hier: Er- gänzung der 3. Baknntmachung vom 23. Juli 1941 über Umfang und Ausmaß der vorläufigen Leistun- gen in der Unfallversicherung/ 6. obvestilo vodje blagajne za socialno zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika civilne uprave z dne 15.5.1941 o ureditvi socialnega zavarovanja; tu: Dopolnilo k 3. obvestilu z dne 23.7.1941 o obsegu in izmeri za ča- snih djatev v zavarovanju zoper nezgode. VAB KK 23/1941, str. 261–263, 268–270. 7. Bekan- ntmachung des Leiters der Sozialversicherungkas- se zur Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozial- versicherung; hier: Vorläufige Leistungen in Pensi- ons- und Unfallversicherung der Bergarbeiter/ 7. obvestilo vodje blagajne za socialno zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika civilne uprave z dne 15.5.1941 o ureditvi socialnega zavarovanja; tu: za časne dajatve v pokojninskem zavarovanju in v zavarovanju delavcev v rudnikih zoper nezgode. VAB KK 24/1941, str. 275–277, 282–283.9. Bekannt- machung des Leiters der Sozialversicherungkasse vom 10.9.1941 zur Durchführung der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozialversicherung; hier: Le- istungen aus der Unfallversicherung der Arbeiter/ 9. obvestilo vodje blagajne za socialno zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika civilne uprave z dne 15.5.1941 o ureditvi socialnega zavarovanja; tu: dajatve iz invalidskega zavarovanja delavcev. 455 VIRI IN LITERATURA VAB KK 23/1941, str. 277–279, 283–284. 10. Bekannt- machung des Leiters der Sozialversicherungkasse vom 10.9.1941 zur Durchführung der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozialversicherung; hier: Leistungen aus der Pensionsversicherung der An- gestellten/ 10. obestilo vodje blagajne za socialno zavarovanje v svrho izvršitve odredbe na čelnika ci- vilne uprave z dne 15.5.1941 o ureditvi socialnega zavarovanja; tu: dajatve iz pokojninskega zavarova- nja nameš čencev. VAB KK 32/1941, str. 351–353, 356–358. Verordnung über die Bewertung der Sachbezüge für die Zwecke der Sozialversicherung und des Steuerabzuges vom Arbeitslohn/ Odredba o oceni vrednosti prejemkov v naravi za namene socialnega zavarovanja in dav č- nih odtegljajev delovne mezde. VAB KK 6/1942, str. 76–78.Verordnung zur Ergän- zung der Verodrdnung vom 15. Mai 1941 uber die Regelung der Sozialversicherung und der Beitra- gspflicht für Arbeiteinsatz und Arbeitlosenhilfe; hier: Fortsetzung der Krankenversicherung (We- iterversicherung); Verordnung zur Ergänzung der Verodrdnung vom 15. Mai 1941 uber die Regelung der Sozialversicherung und der Beitragspflicht für Arbeiteinsatz und Arbeitlosenhilfe; hier:Freiwillige Fortsetzung der Pensionsversicherung für Ange- stellte. VAB KK 7/1942, str. 85. Verordnung zur Ergänzung der Verodrdnung zur Regelung der Sozialversiche- rung in den besetzten Gebieten Kärntens und Kra- ins vom 15. Mai 1941; hier: Unfallversicherung der Mitglieder der freiwilligen Feuerwehren. VAB KK 18/1942, str. 161. Verordnung über die So- zialversicherung der Notdienstpflichtigen; VAB KK 19/1942, str. 165–166. Bekanntmachung des Be- auftragten für Sozialversicherung und Leiters der Sozialversicherungskasse für die besetzten Gebie- ten Kärntens und Krains zur Verordnung über die Sozialversicherung der Notdienstpflichtigen. VAB KK 10/1942, str. 98. 11. Bekanntmachung des Le- iters der Sozialversicherungskasse zur Ergänzung 456 und Abänderung der 10. Bekanntmachung vom 10.9.1941 betreffend leistungen aus der Pension- sversicherung der Angestellten. VAB KK 10/1942, str. 99–108. 12. Bekanntmachung des Leiters der Sozialversicherungkasse zur Dur- chführung der Verordnung des Chefs der Zivilver- waltung vom 15. Mai 1941 über die Regelung der Sozialversicherung; hier: Neuregelung (Erweite- rung) des Umfanges und Ausmaßes der Leistungen in der Krankenversicherung. VAB KK 26/1942, str. 233–236.Verordnung über die Neuregelung der Sozialoversicherung. VAB US 48/1941, str. 355–356. Zweite Verordnung über die Regelung des Versicherungswesens in der Untersteiermark; VAB KK 30/1941, str. 333–334. Verordnung über die Regelung des Versicherun- gswesens in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains. VAB US. 23/1943, str. 125. Dritte Verordnung über die Regelung des Versicherungswesens in der Unter- steiermark. VAB US 5/1941, str. 19.Bekanntmachung. VAB US 10/1941, str. 33–34. Verordnung über die ein- stweilige Regelung der Sozialversicherung in der Untersteiermark/Odredba o za časni ureditvi soci- alnega zavarovanja na Spodnjem Štajerskem. Bekanntmachung über die Pensionversicherung der Angestellten in der Untersteiermark/Razglas o pokojninskem zavarovanju nameš čencev na Spo- dnjem Štajerskem. VAB US 11/1941, str. 38–39. Anordnung über die En- trichtung von Beiträgen zur Sozialversicherung in der Untersteiermark/ Naredba o pla čevanju pri- spevkov za socilano zavarovanje na Spodnjem Šta- jerskem. VAB US 21/1941, str. 154–155. Anordnung über die Entrichtung von Beiträgen zur Sozialversicherung in der Untersteiermark/ Naredba o pla čevanju pri- spevkov za socilano zavarovanje na Spodnjem Šta- jerskem. VAB US 30/1941, str. 239–240. Anordnung über die Entrichtung von Beiträgen in der Bergarbeiter – 457 VIRI IN LITERATURA (Bruderladen-) Versicherung/Naredba o pla čevanju v rudarskem zavarovanju (bratovske skladnice). VAB US 93/1942, str. 635–640. Verordnung über die Regelung der Sozialversicherung. Viči č, Milan, Zadružništvo, I. knjiga; Smeri, zgodovina in sistemi. Beograd: samozaložba, 1937. Vidovič-Miklav či č, Anka, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Ljubljana: Krt, 1994. Vinaver, Vuk, Svetska ekonomska kriza u Podunavlju i nema čki prodor 1929–1935. Beograd: ISI, 1987. Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni. Viri št. 5. Ljubljana: Arhivsko dru- štvo, 1992. Vodopivec Peter, O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana: INZ, 2006. Vodušek Stari č, Jera, Liberalni patriotizem in intransi- genca leta 1941. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2/2001, str. 59–76. Vodušek Stari č, Jera, Prevzem oblasti. Ljubljana: Can- karjeva založba, 1992. Vošnjak, Dr. Josip, Socialni problem in kmetski stan. Letopis Matice Slovenske, 1885. Vu čo, Nikola, Agrarni blok podunavskih zemalja za vre- me ekonomske krize 1929–1933. V: Svetska eko- nomska krize 1929–1934 godine i njen odraz u ze- mljama jugoisto čne Evrope. Beograd: SANU, 1976, str. 29–49. Vu čković, Miloš, Uticaj svetske privredne krize 1929– 1932 na privredu stare Jugoslavije. V: Svetska eko- nomska kriza 1929–1934.godine i njen odraz u ze- mljama Jugoisto čne Evrope. Beograd: SANU, 1976, str. 197–227. Wessely, Kurt, Die Wirtschaftsverflechtung im Dona- uraum seit 1918. Der Donauraum, Nr. 1–2/1969, str. 43–62. Wessely, Kurt, Zisleithaniens Wirtschaft und die Nach- folgestaaten. V: Die Auflösung des Habsburgerre- iches. Zusammenbruch und Neuorientirung im Do- nauraum. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1970, str. 436–453. Woodward, Susan, Socialist unemployment. Princeton: Princeton University Press, 1995. 458 Zadružni leksikon FNRJ. The Yugoslav Co-operative En- cyclopedia. Knjiga I, 1956. Zadružni leksikon FNRJ, The Yugoslav Co-operative En- cyclopedia. Knjiga II, 1957. Zakon o gospodarskih zadrugah. Zakoni in uredbe. LIII. zve zek. Prevedel in uvod napisal Anton Kralj, 1937 Zgodovina družine Luckmann, Kronika, št. 3/1989, str. 290–301. Ziebura, Gilbert, Weltwirtschaft und Weltpolitik 1922/ 24–1931. Zwischen Rekunstruktion und Zusam- menbruch. Suhrkamp, 1984. Zupan či č-Pušavec, Nina, Oblike organiziranja gospodar- stva na Slovenskem od 1918–1941. Ljubljana: ARS, 2003. Zweig, Stephan, V čerajšnji svet: spomini Evropejca. Lju- bljana: Cankarjeva založba, 1958. Žontar, Majda in Jože, Stavbenik Josip Slavec. Ljublja- na: Nova revija, 2001. Žontar, Jože, Kaznovana podjetnost. Kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc. Ljubljana: Cankarjeva za- ložba, 2005. 459 OSEBNO KAZALO Osebno kazalo A Aldcroft, Derek Howard 25, 203, 252, 309 Ambrosius, Gerold 26 Avsenek, Ivan 261, 262 B Bachinger, Karl 38 Baicu, Claudia Gabriela 204 Barton, Allen H. 360, 377 Belohribek, Jiri 169, 171 Berend, Ivan T. 26, 27, 28, 42, 46, 96, 203 Berov, Ljuben 205 Bi ćanić, Ivo 134 Bi ćanić, Rudolf 25, 27, 112, 279, 369 Bilandži ć, Dušan 26 Bilimovi č, Aleksander 71, 115, 261 Bjelajac, Mile 78 Borak, Neven 21, 26, 103 Boži č, Anton 182 Bratko, Ivan 119, 381 Brezigar, Milko 17, 39, 62, 249, 320 C Cippola, Carlo M. 239 Costis, Constantine 205 Cvetkovi ć, Dragiša 268 460 Č Čeferin, Emil 128 Čepi č, Zdenko 20, 62, 271 Čulinovi č, Ferdo 267 Denitch, Bogdan 360, 377 Dertilis, George B. 205 Deželak Bari č, Vida 378 Dimitrijevi ć, Sergije 215 Dolenc, Ervin 11 Dritsas, Margarita 204, 205 Dugali ć, Veroljub 144 Đ Đurović, Smiljana 71, 78, 258 E Erjavec, Fran 115, 116 F Fischer, Jasna 23, 39, 86, 87 Franc Jožef I 39 G Galbraith, John Kenneth 15, 16 Garber, Peter M. 37 Gestrin, Ferdo 23, 109, 110, 112, 113, 241 Gnjatovi ć, Dragana 137, 256, 257 Godeša, Bojan 11, 56, 270 Good, David F. 28, 30, 32, 38, 63, 86, 98 Gori čar, Matija 182 Gorišek, Milan 182 Goropevšek, Jože 182 Gosar, Andrej 65, 66, 255, 262, 264–267, 269 Grampovčan, Janko 281–286 Grom, Ante 60 Gnus, Anton 182 Guštin, Damijan 270 H Hansen, Damsgaard E. 22 Hobsbawn, Eric 28 461 OSEBNO KAZALO Ho čevar, Toussaint 54, 63, 89 Horejsek, Jaroslav 168–171 Hribar, Ivan 154, 162, 164, 189, 195, 196 Hroch, Miroslav 24, 334 Hubbard, William H. 26 I Ileši č, Svetozar 115, 252 Ivankovi ć, Željko 134 J Jackson, Marvin R. 203 Jamnik, Alojzij 389, 391, 392 Jaworsky, Rudolf 41 Jelačin, Ivan 273, 274 Jeraj, Jože 263, 385, 390 Jovan, Janko 64, 68 Jožef II 37 Juzbaši č, Dževad 337 K Kadushin, Charles 360, 377 Kalan, Ernest 182 Karaman, Igor 84–86 Kardelj, Edvard 368 Kav či č, Stane 26 Kav čnik, Leon 262, 263, 282 Kidri č, Boris 367, 368 Kindleberger, Charles 244, 253 Klemen či č, Jakob 182 Kobilica, Katarina 376 Kocbek, Franjo 182 Koce, Jure 277, 278 Komljanec, Josip 182 Komlos, John 37 Kondratijev, Nikolaj 244 Korošec, Anton 57 Kosier, Ljubomir 163 Kostić, Jovan 215 Kralj, Anton 350 Krek, Janez Evangelist 189, 318, 330, 331 Krek, Miha 268 462 Kresal, France 48, 54, 64, 69, 72, 224, 254, 258, 362 Krivec, Ignac 387, 389 Kršev, Boris 135, 137 Kubu, Eduard 24, 25 Kuhar, Boris 385 Kukole ča, Stevan M. 50, 72 Kukovec, Vekoslav 182 Kuzmin, Franc 100 L Lajnert, Siniša 91, 92, 95, 127 Lampe, John R. 27, 203 Lapajne, Ivan 342–349, 357 Lazarević, Žarko 17, 20, 22–25, 34, 39, 40, 42, 45, 52, 59, 61, 67, 71, 72, 84, 86, 87, 89, 90, 92, 93, 95, 104, 136, 145, 154, 155, 158, 162, 169, 173, 179, 185, 190, 191, 199, 205, 218, 247, 248, 250, 258, 285, 316, 317, 323, 324, 327, 328, 330, 343, 362, 378, 380 Lesni čar, Janko 182 Loren či č, Aleksander 11 Lorenz, Torsten 333, 334, 335 Luckmann, Carl 195 Luckmann, Josef 158, 161, 192–198, 323 Lukan, Walter 331 M Ma, Tongshu 28, 30, 32, 33, 63, 86, 98 Maček, Jože 111, 383, 388 Maddison, Angus 28, 30, 33 Maister, Hrvoj 116, 117 Majcen, Stanko 268 Makarovič, Gorazd 238 Marija Terezija 36 Markovi ć, Lazar 268 Marn, Rudolf 47, 55, 159, 253, 254, 276, 277 Martelanc, Ivan 217 Maruši č, Drago 161 März, Eduard 38 Mati ć, Dragan 195, 314, 315 Matis, Herbert 44, 46 Mauri, Arnaldo 204 463 OSEBNO KAZALO Mayer, Emerik 88, 169, 198 Melik, Vasilij 24, 109, 110, 112, 113, 250 Mermolja, Ivan 182 Mikola, Milko 365 Mil činski, Fran 56 Mirkovi ć, Mijo 107, 254 Murnik, Anton 182 Mlakar, Boris 271 N Nagode, Črtomir 65, 254, 264 Ne čas, Ctibor 162, 166, 169 Nedi ć, Milan 74 North, Douglas C. 395, 396 Novak, Mirko 254 O Ogris, Albin 48, 49 P Pahor, Milan 88, 155 Pali ć, Emil 275 Pan čur, Andrej 23, 39 Pe čanka, Ladislav 163, 168, 169, 170, 171, 190 Pehani, Otmar 281, 287–293 Peji ć, Lazar 255, 261 Pelikan, Egon 263 Perovšek, Jurij 11, 57, 59, 65, 249, 251, 326 Pertot, Vladimir 27 Pestotnik, Pavel 161 Pevc, Anton 121 Pikl, Franjo 182 Pipuš, Radoslav 182 Pirc, Ivo 117, 261 Pirjevec, Dušan 405 Pirkmajer, Otmar 161 Piti ć, Goran 48 Plavšak, Ljudevit 182 Poljšak, Ferdinand 182 Porenta, Tita 76, 90 Poto čnik, Drago 195, 265 Praprotnik, Avgust 161, 250, 323 464 Premk, Martin 60 Premrou, Svetoslav 339–343, 345–351, 357 Prinči č, Jože 20, 22, 23, 26, 44, 86, 92, 93, 95, 103, 155, 169, 179, 185, 205, 218, 248, 250, 363, 365, 367, 368, 370, 378 Prunk, Janko 268 Puc, Dinko 161 Pušenjak, Vladimir 356 R Radi ć, Antun 335 Raiffeisen, Friedrich Wilhelm 328–330, 332, 340, 344– 347, 350, 353, 359 Rebek, Ivan 182 Reinhard, Carmen M. 244 Ribnikar, Adolf 161 Robi č, Sre čko 182 Roblek, Franjo 182 Rogli č, Stanislav 65 Rogoff, Kenneth S. 244 Rosenberg, Vladimir V. 215 S Schauer, Dolfe 164, 328, 350 Schultz, Helga 24, 25, 307–310 Schulze-Delitsch, Herman 326, 332, 341–344, 346, 347, 350, 352, 354–356, 359 Sicherl, Pavle 34 Sirc, Franjo 372–375 Sirotkovi ć, Jakov 100 Slavec, Josip 372–375 Smith, Adam 283 Spencer, Michael G. 37 Spulber, Nicholas 369 Stirk, Peter M.R. 40, 42, 44, 46 Stojadinovi ć, Milan 256 Studen, Andrej 376 Sundhaussen, Holm 94 Sušnik, Lovro 407 Szulc, Witold 46, 51, 258 465 OSEBNO KAZALO Š Šarabon, Andrej 161 Šarabon, Vinko 295, 299 Šimon či č-Bobetko, Zdenka 89 Škufca, Franc 217 Šorn, Jože 47, 52, 70, 72, 246, 257 Špitalsky, Josef 168 Štibler, Miloš 330 T Tasić, Antonije 149 Teichova, Alice 40, 41, 43, 46, 203 Tomaševi ć, Jozo 126, 130, 133, 254 Tosti, Avgust 158, 161 Tršan, Lojz 191 Turnnock, David 23 Tyka č, Alojzij 168, 170, 190 V Vaci ć, Aleksandar M. 27 Vester, Josip 182 Viči č, Milan 330 Vidovič-Miklav či č, Anka 266 Vinaver, Vuk 256, 257 Vodopivec, Peter 11, 24, 246 Vodušek Stari č, Jerca 268, 363 Voranc, Prežihov 240, 253 Vošnjak, Josip 109, 111, 326 Vošnjak, Mihael 189, 326, 327, 332, 339–347, 349, 354, 355, 359 Vu čković, Miloš 254, 256, 257, 261 Vu čo, Nikola 46 W Wessely, Kurt 41, 43 Westen, August 158, 161, 323 Windischer, Fran 161 Woodward, Susan L. 28 Z Zdolšek, Josip 182 Zelenko, Ignac 182 466 Zupan či č, Bogo 362 Zupan či č-Pušavec, Nina 72, 127 Zweig, Stefan 252 Ž Žontar, Jože 371–373, 375