Slovenci-bratje združite se! V slogi je moč! jštov. 4t. Pueblo, Colo. 22. januarja 1903 Loto II Župnik McGrady v Kentucky f ; noben narod, ki hoče biti krščan- Bki. Povsod vojna in gromadno uboj- __i sivo, zakaj? Da 8e dela dobiček Izjavlja, da se pusti rajši Izobčiti. kapitalistom. , | $ kot da se bi Izneveril dclavskcnui Misijonarjo se iRišiljn na Kitaj-vrvcnju In odpovedal socializmu, sko v namen, pogano spreobračnt. Škof Maes zahteva, da more Mc- Kitajcem hočejo knr z bajoneti Grady velike može, kot Zola Re- vcepiti kal krščansko vero in ni nan In Jefferson zatajiti. ' čudo tedaj, da pngaui v ooigled ---------------------------------| ogromnih umorov izjavljajo: Mi III. neceuio vase vere. Tako so bi vsaka stvar nabavila Ne kradi. C.« dobi delavec le za svoj užitek. '»"'i del svojega izdelka,^inu je Kar pa ima Sheboygan za ueini- večji del vkraden. ti dovoljeno, imn Wisconsin kot j Ne laži. Vsi lažejo. Ako reče država in imajo skupno Zdr. države. \rBa nadloga izvini iz današnjega konkurenčnega sistema. Vle v starem vekn bo kapitalisti spoznali »i teki i« lc basen, mase ljudstva eno proti dru- Charles Fourier, kateri je bil trgovec, da ga stane jedna ali druga roba $10, pa, ker želi razprodati, bi bil pripravljen isto dati za S6, medtem pa, ko ga v istini stane le c V •o o t i i jj-m h svoječasno pri nekem trgovcu v službi kot učenec, pravi, da je enkrat povedal resnico, a ko jo to prišlo na uho gospodarju, je bil od lega oklofutau in spoden, rekoč: Če hočeš postati kdaj trgovec, moraš v trgovini lagati. Ko jo Fourier dorasel, je bil ob času ene lakote navzoč, kako so je enu velika zaloga riža, mesto, da bi so jo razdelilo med stradujoče, zatajevala, da bi se zanjo doseglo višjo ceno. To se ni posrečilo, ker riž se jo spridel in momli so ga vreči v morje. Fourier je rekel: To jo pogubo-nosen sistem, ki uči otroke lagati in ki meče živež v morje, medtem ko ljudstvu gladu umira. To je bil vzrok, da jtr Fourier post«! somi list. V o r s k a i n opravilna h i n a v s č i n a današnje d n i. Vsi ljudjo lažejo., Zdravniki, profesorji, delavci, trgovci, vsi so primoniui lagati. Obrambna sredstva proti klorikalizmu. (Dalje.) • Ali bi se torej katoliškim duhovnikom zgodila krivica, če bi so jim sploh prepovedalo vsako posezanje v politiko? Država je gotovo upravičena odreči udeležbo prijavnih poBlih veliki in vplivni korporaciji, ki trdi, da ni dolžna državi in njenim zakonom nikake pokorščine, ki vso svojo javno delovanje ureja po ukazih inozemskega suverena, ki jim lahko zaukaže celo vojno proti lastni domovini in dinastiji, kakor bo je že dostikrat zgodila— ali v praksi bi to skoro no bilo mogoče in bi se dosledno gotovo ne dalo izvesti. Zato pa bi zadostoval zakon, s katerim se prepove duhovščini politična agitacija le tedaj, kadar izvršuje svojo službo, sicer pa se ji pusti popolno svobodo. Sem iu tam se čujo tudi mnenje, da nuj država vzame vzgojo duhovščine v svojo roke, češ, da bi bile lx>goslovnice državni zavodi, ali če bi duhdraiki morali Studira-Kristusovih naukih, bi morali ti na univerzah, kakor v Nenriijl, preti vsem odstmniti^kapihdistični potim bi se navzeli modernejših sistem. nazorov in bi bilo laglje ž njimi Kako bo danes izpolnujo 10 bož- govoriti. gi naščuvati, narodno in verske prepire gojiti in netiti; kajti v no-složnosti in razcepljenosti delavske moči se nahaja skrivnost vspehn kapitalistov; Tako so bili židovski rodovi drug na druzega nahujskani in vkljub temu, da si bili Siij^Tinjlmljši kmetovalci, najumnejši finančniki in najzmozuejši znanstveniki in umetniki, jo veudurlo Židovsko kraljestvo propalo. Pozuuju je bilo židovsko ljudstvo na najgrozovitejši način zasledovano, a ne vbIihI njihove vere, temveč vsled denarja,, katerega jim se ga je hotelo odvzeti. Prvotno bo jih je poklicalo, a l*i preteku 20.-30. letih, ko so si preihozonje pridobili srj jim tega zaplenili in one izgnali. Govori se, da Angleži sovražijo Irce lo vsled njihove vero; toda to ni res. Že davno pred reformacijo, ko sta se še oba naroda spoznavala k eni in isti veri, so Angleži poskušali Irce podvreči. Tu ni bilo ne narodnega in no vorskega boja, pač pa jo bil l>oj za gospodarsko prvenstvo, Tnli se tudi, da hoče socializem vesoljni ljudstvo postaviti na jed-nuko nizko stopnjo kulture; nasprotno, mi hočemo ljudstvo izobraziti in povzdignili višjo in, višje. Nam se.predbaciva, da smo proti veri. Prijatelji moji, največji sovražnik nravnosti, vere in poštenosti jo slabo rejeno telo. Telo, dobro rejeno, tedaj zdrav, brezskrben človek, bode gotovo veliko prej k dobremu nagnjen, kot slaboten in bolehav človek. Zd;-j, če vse to prevdnrimo, malo naokrog pogledamo in vidimo sama krivična dejanja, neznosno bedo itd, moramo puč dvomiti na pravičnosti. Pozneje, po npeljavi socializma, ko se bodo sprevidelo, da je bilo gospodstvo krivo vsega boja, bode tudi aloraba vere ponehala. Začel no krščanstvo je bilo vseskozi komunistično in je bilo vsled tega prvotno tudi od vladarjev preganjano. Ako bi hoteli danes živeti po jih zapovedi. Ne ubijaj, ne imeuuj po nemarnem božjega imena, ne kradt. ne prisegaj po krivem; vse fe zapovedi se izpolnujejo malo ali nič, ker je sploh nemogoče po njih živeti pod nalivom sedanjega sistema Zapoved: ne ubijaj, ue izpolnuje Izkušnje v Nemčiji kažejo, da temu Tii tako. Bismarck je tudi mislil,'da vzgoji nemško-nacional-no duhovščino, če prisili bogoslov ce, študirati na univerzah, a zmotil se je. Duhovščina Be je na univerzah izobrazila in si pridobila le duševnih zmožnosti m vspesnejše politično in gospodarsko vplivanje na narod. Zakaj ima duhovščina na Francoskem, na Spnnskem, na Italijanskem in v Južni Ameriki 'razmeroma tako revno malo vpliva' na narod in na javne zadeve, med tem ko ga ima v Nemčiji in v Avstriji tako mnogo? Zato, ker jo francoski, laški in španski duhovnik svojemu naroda odtujen, in sicer vsled cerkvene Mostno novice. vzgoje. Pri nas so duhovniki, izvzemši tistih par let, ko SQde v semenišču, v,Kino v dotiki z narodom iu se mu * ' iuwliuli obiln I^nikov! Konštatujenio dejstvo, dn sta gg. Saje & Vukšinič zadnjo nedeljo skozi celi dan in požuo v noč ime lu v svoji gostilni ogromno število pivcev. "Ta malega viteza von Malnarček" pa ni blo razganjat ljudi, nam bo vsaj ti iubo umaknili. Reklama se je izvrstno obnesla! ftivijo! Rojak g. Josip Cuzak je nastopil službo v "Bell Bur" na voglu Son tu Fe in Northern Ave. Sme no odtujijo. V omenjenih romanskih deželah je drugače. Tam pride poznejši duhovnik že kot deček v takoimenovano malo semenišče in pride šele potem v dotiko z narodom. ko nustopi svojo duhovniško službo. Ravno v tistih letih, ko so izobruzujc, je od vsega sveta ločen, ravno tista leta preživi v samoti, in no pozna no narodovo duše, ne narodovih dobrih in slabih strani, ne narodovega jezika, no narodovih želja in potreb. Tak duhovnik je tujec med svojci in ni v stanu, postati njegov voditelj ter «i pridobiti kaj znatnejšega vpliva. Kaj so vse duhovniki na Francos? kom prav letos poskusili, da bi ljudstvo podžgali na upor zarildi zatvoritvo samostanskih šol, a kako klavrno so so ponesrečili njih (»skusi. Zgodilo se je to le, ker bo vsled svoje'vzgoje lastnemu narodu odtujeni in vsled tega prisil- jeui se omejevati na svojo sloibo.i&Aikidi sto v ved ni smrtni uovar Naš duhovnik jo drugače vzgo-jen. Sicer jo njegova latinščina kaj slaba in njegovo teologično znanje pomanjkljivo, sicer ima slabe manire in undo omike, ali naš duhovnik je lahkoživec, pozna misli in čutilftMiaroda, in zato poBtune I ako lahko narodov zaupnik in voditelj. Pri nas, v Ameriki, to še posebno, ker rojaki prišedši iz stare domovine, menijo, da imajo v duhovščini najlM>ljšo zaslotulto, ker živijo med tujim, nepoznanim svetom— a varajo bo, kakor se varajo oni, ki prištevajo vsako propalico božjim namestnikom. Dokaj je slovenskih duhovnov v Ameriki, ki so morali ali pobegniti v Ameriko pustivši par otrok in slab glas nazaj ali pa, ki nisflt)bili v stari domovini, vsled puhloglavosti, za nobeno rabo in 6c preselili semkaj iskati nove kari-jere, katero so tudi v mciiihštvu dosegli v dveh ali treh letih. Del o za os vo bo j en jo narodov iz b » ž lijO s t i klori-kalizma morajo dotJČni narodi storiti iz svojih m oči. Mi se ne vojskujemo proti veri uiti proti cerkvi, nego le proti tisti s]Hiki, ki se zove klerikulizem in ki vero in cerkev zlorablja v svoje posvetne politično namene. Aka se hoče narod osvolxxliti klerikalnih spon, delati mora na to, da na vseh poljih izruje ljubko klerika-lizma. Kristus pač ni učil: dajte, dajte in zopet dajte, pa, ali ne slišimo dandanes samo te besede v cerkvi, pri spovedi, javno, sploh povsod? Iu če to resnico povdar-jamo, nam |m brusijo nusproti: brezverci krivoverci itd. Toda ljudje božji, Če se bi mi bali. da Bi zaslužimo s tem [»učenjem pekel, menite, da ne bi v že davno vrgli vse od sebe in se spokorili? (Dalje prih.) Opozarjamo cenj. rojake in posebno slovenska društva na veliko slovansko veselico, katero priredi v tiirpk 27. t.m. srbsko društvo "Balkan." Do svidenja! Pri dopolniiilh volitvah bratskega društva "Sokol" so bili volji ni: John Bayuk za podpredsednika in John Samec,, ter Joe Lipič za pregledovalca računov. Zadnji z« namestnika bratu Prudoviču. 'Poročil so jo zadnji teden g. Jno. rl (on tel, ufl bratskega društva "Soji." Čestitamo! Poročil bo je v sredo 14. t.m. g. fllartin Koeuig z gdč. Angelo Te-kfučevo. Zabavalo in plesalo se dva dni pozno v noč. Vse se je dovolj no razšlo. Obilo sreče! Opozarjemo naše ženstvo na do-učo izkušeno in zakonom poobluš-mo babico, gospo Ano Gorše. Le samo na njo so obračajte pri trobi; pri družili neizkušenih nosti, Naročnikom v Crested Butte, Colo. — Izjavljamo, da pošiljamo vsem mino "Gl. Sv.", o tej jstini se lahko vsak sam na pošti prepriča. Ob onem prosimo cenj. rojake, naj nam pri enkratnem uli enme-Bcčnern oglasu takoj z naro iiom pošljejo potrebne cente, sicer se na njih zahteve - žal ne bodemo več ozirali, ker nam da to preveč delu z vknjiževanjem, njim pa mora biti to jmio vse eno. 16. januarju so imeli mesarji izvenredno sejo, pri kateri je bila tvrdka "Nuckoll's Packing Co." sprejeta v mesarsko unijo. Do-lavce-pnijsto bo pa jo le deloma dobilo in že se jo mislilo, da bode unija propala, fe vsled tega, ker sta izstopila Schon in Kliugstein, a v zadnjem trenutku so priskočile uniji drugo unije na pomoč in vse so je še mirnim potom poravnalo. Sohon in Kliugstein bodota morala plačati visoko glol», Če bodota hotela vstopiti nazaj v unijo. . Velika plača. V paeblski joklumi so delavcem zadnjo sol»to izplačali $.'K>1,000. Ameriško novico. Prištevali ho ga mrtvim nad štirideset let. Middlktovvn, Conn., 18. jan,-Na vseh vernih duš dan jo obitelj Waterhouse skozi 40 let hodila na pokopališče iu polagak vence uu neki grob, žalujoč jio sinu oziroma bratu George, kateri je bil pred štiridesetimi leti v domači vojni ranjen. Frank, mlajši njegov brat je |)o smrti starišev prevzel gospodarstvo iu žaloval po umrlih sorodnikih. V soboto 17. t.m. zvečer pa fcasli* ši pred hišo ropot in klic: "Frank Waterhouse, posti me v hišo! Jaz sem, tvoj brat George," Frank skoči hitro vrata odpirat in pred seboj spozna res svojega že docela osivelega brata, s katerim Bta se pred 40 leti poslavljala. Otroci v tovarna!i. New Yobk. 10. jan. Posredovalni odbor med strajkujočimi iu kapitalisti v Pensilvaniji, jo danes v Scrantonu, v tovarni za svilo, vstavil delo mladoletnih deklet. Pa to no samo vsled mladoletnosti, pač pa v večjim obsegu vsled tega, ker so bile primorano delati tudi po noči. Odbor bi moral malce pogledati tudi na jug, kjer so skoro izključno sami otroci nastavljajo. Državna jetnisnira. Florence, Colo., 20. jan.—Glav-ni upravnik državne jetnišnice v Floreucu, Colo., Martin, *jo izdal danes svoj račun za časa demokrat sko vlade v preteklih dveh letih. Dohodki bo znašali 8 40,511.89, Največ je prineslo vnpno in sicer §2(5,592. Kamenja so prodali v vrednosti za $3000. Prvega decembra m.l, je bilo 621 obsojencev, torej najvišjo število, odkar obstoji jetnišnica. OlMojenih in pripeljanih v preteklih dveh letih je liilo 274 in izpuščenih 221 oseb. Med vsem časom bo lo trijo umrli. 51 jih je, ki so za celo življenj usluŽbeni, med temi 18 ženskih. Izmeti vseh obsojencev je 515 oseb zmožnih v pisavi inčitun-ju; oBein, kateri čitajo a pisati ne ztmjoln 20,kateri ne znajo ne eitati in ne pisati. 370 je neožonjenih. 519 moških in 72 ženskih. Stroški zadnjih dveh let za vzdrževanje bo narasli na $203,475,12. Zavod ima 60 uslužbencev, ki vlečejo Bvojo mesečno plačo. Cesarjev dar. Washington, 17. jan.—President Roosevelt jo dobil danes od nem-škega cesarja darilo, katero obstoji iz knjigej opisujoče sistem šolskega poduka na PruBkem. Roosevelt jo izročil darilo grofu pi. Quadt, udu nemškega poslaništva v Washingtonn. Pod zatožbo. Pittsfiei.d, Mass., 18. jan.— Strojevodju, in sprevodnik poulične železnice," ki sta zadnjo jesen s svojim vozom, zadela ob voz prezideil-ta Rooseveltu in provzročila s tem smrt njegovemu spremljevalcu,pri-dota 21. t.m. prod porotno obravnavo. Splošna sodba, da bode urednik Gonzkles zopet okreval. Colvmkia, S. O., 18, jan.—O •uredniku N. G. Gonzales, kateri jo bil 13. t.m. jh) Tilluinnu, pomožnem guvernerju drŽave obstreljen na ulici, se poroča, da bode popolnoma okreval iu da bo mu bodo {Kičasi vrnila prejšnja eneriija. Podguverner Tillman se nahaja sedaj v tukajšnji temnici, ter pride v kratkem pred porotnike. Gonzales je urednik časnika "Atlant i Journal" in Tillman tnli, da jo Gonzales pisal čez njega in da je prestopal državne postave. To je bil vzrok napadu z revolverjem. Zopet velika nesreča na železnici. SacaMobe, 111., 18. jan. - Ne daleč od tukaj je brzovlak Great Western železnice, Bkočil iz tira Enega potnika je ubilo in 30 je težko ranjenih. Inozemsko novico NeinAki prestolonaslednik na Ruskem. Pbtboobad, 16. jan.—Nemški pn^tplonasloduik Friderik Viljem je danes dospel v Petrogrnd, da po-seti velikega cara. Evropsko časopisje pripisuje temu sestunku veliko važnost naraz-more med Rusijo in Nemčijo. Različna mnenja krožijo po svetovnih časopisih. Petrogrnd, 16. jan.—O potresu, kateri jo zadnji mesec razsajal v provinciji Andijan na Ruskem, bo sh šele sedaj poizvedite natančno-sti. Provzročil je velikansko škodo. 33,112 hiš je porušenih in 14,714 ljudi je pustilo svojo življenje. Delali noč in dan. Dunaj, 17. jan.—13. januarja se jootvoril avstrijski državni zbor. Govorilo se jo neprenehoma od torka pa do petka šeste uro zjutraj. Govorili so Čehi v češkem jeziku in na ta način preprečili vsako redno zborovanje. Poslanci so kar po hodnikih spali,1 drugi igrali itd. Če so bode obstrukcija obnesla šo ni gotovo. Prihodnji papež. Rim, 18 jan.— Kordinal Serofmo Vannhtelli jo bil danes povzdignjen na izpraznjeno mesto umrlega kur-dinala Parocohi-ja. Italjansko časopisje tnli, da bo Vonnutelli prihodnji papež. VeBt še ni potrjena. Kardinal umrl. Rim, 16. jari,—Kanlinal Lucido Mary Parocchi je danes zu srčno boleznijo umrl. Klin, 17. jan,—Iz neke cerkve v Florenci so odnesli tatovi, drag kip, katerega računajo nad stotišoo dolarjev vrednosti. Zopet dvoboj. Berolin, 17. jan. — Poročnik Wnner pl. Gravert in pravnik Dr. Aye sta se danes dvobojevnla b samokresi. Dr. Aye je bil vstreljon v vrat in takoj umrl, Wenerja so zaprli pod vojnisko jxwtavo. Vzrok dvoboju: dlje časa trajajoče sovraštvo. I m Iz 1'ueble 18. januarja. Zaslepljeni rojaki v Puebli in drugi sirom Amerike, "ki berete "Mir," menite, da je ta "Šmir" res katoliški list, kakor so nazivlja?! Ne, nikakor ne, pač pa je najpod-lejši list, kar jih je še svet videl. Zadnja številka jo to sramotno dokazala. Kaj, nismo prišli VBi v A-meriko s poštenim namenom, da si z delom svojih rok (boljšamo Bvoj stan?! Zdaj pa piše ta nesramni list, čigar urednik mora biti, kar že snma pisava kaže, kak prav navaden, podivjan in pijan menih, da smo prišli sestradani v Pueblo, in da se nosimo tako in tako, kajti, kar je v tem oziru enemu namenjeno, nas zadene vse. Enako postopanje ne more biti iu ni katoliško, pač pa barabsko kanibulsko, posebno še z ozirom na dejstvo, da ta podivjana svojat ži-vi le od žuljev naših rok. Rojaki, preveč radodarni smo bili, zato to nesramno počen jan je, a to mora ponehati, da bode svojat zopet krotka. Takoimenovani Bum-Imrgar in oni dragi—Kosmatinc, ter še drugih par, naj se le pripravijo, v kratkem zagodimo še drugo. Med razsodnimi rojaki naj pa zapoje glas: Ven iz hiše i ognjus-nim "Šmirom." Več Besscmprianov kot Ima Šmir z barabskim urednikom, naročnikov. fp v ij........----------------------------~ -...........T.....-..........--.......................T............ • : "Glas Svobodo". Prvi svobodomiselni list za slo-venski narod v Ameriki. Iidnjatelja in urednika: SlAllTIN V. HONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobodo" izide vsaki če-trtek in Tetfa za Amerike: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; za celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobodo" [The voice of Liberty] Is Published every Thursday, by "The GlaB Svobode Publishing Co" Pueblo, Colo. "Entered October 22,1902, at Pu-eblo, Colo., as socond-class matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" [Tho Voice of Liberty] is tho Only labor i>aper \\ est of New York, published in tho Slo-venic Lunguage. Subscription $ 1.5Q per year. Advertisements on agreement. Oglasi dogovoru. Doplni naj se izvolo frankovati. Pri spremembi knija naročnikov prosimo, da se nam blagovoli naznaniti prejšni in novi naslov bivališča. Denar naj so blagovoli poslati po "money order" ali pu v priporočenem pismu. Naslov za dopise in pošiljatve jo Bledeči: "GLAS SVOBODE" 1231 Taylor Ave. Pueblo, Colo. Žalostna resnica... Steelton, Pa., 82. dec. Slovenci Bmo v občo jako talentiran narod in glede dušnega napredka, kakor tudi samoznonja, bi gotovo nadkrilili vso drago Jugoslovane. Toda medtem, ko bo naši slovanski bratje vsaj po večini složni, moramo s žalostjo priznati, da se nahajajo mej nami Slovenci posamezniki, da, celo velike skupine, ki obstajalo se dandanes na Btaro-veškem stališču, katero zavzemajo leše najneveduejši poganski divjaki. To je neovrgljiva, žalostna resnica! Prisiljena nevednost in surova nenljudnost je pri teh ljudeh v navadi. To jo tisti nož, ki reže v srce in ki pušča narodu kri; to je tista spona, ki zastopa našemu ljudstvu pot do splošno izobrazbe. In izvirek vsega tega lahko najdemo. Cvetje, ki rodi tak sad v Bramoto in pogin slovenskemu narodu, cvete v načelih one slovenske, politčne stranke, kateri je Kristus, Bploh vera, veduo ua jeziku, a le v namen, da zlorabi našo vemo ljudstvo v korist svoje lustne nenasitne bi-sage. Privrženci te stranke skrbijo v prvi vrsti za to, da bi prosto slovensko ljudstvo ostalo večno zabito in nevedno, takorekoč slepo in gluho za ves napredujoči svet. Naravno, tako ubogo, nevedno maso . je kaj lahko sukati po svoji volji. To vejo oni dobro! In odtod izvirajo tudi njih podli napadi na požrtvovalne slovenske uiitelje, odtod njih obrekovanje naprednega časopisja, odtod njih preganjanje in sovraštvo (še po smrti) priznanih literatov, pesnikov in pisateljev slovenskih. . , Skratka: klerikalizein je Btrup in grob interesov slovenskega naroda. Naša rodna zemlja—Kranjska je—žal dokaj močno zasejana s tem strupom. In duh te kužne bolezni se je po nekaterih propalicah— 4 žal utihotapil tudi v »Imenske .naselbine v svobodnih Zjedinjenih državah. Zaslepljeni nevedneži, kateri verujejo samo to, kur jim "gaspud" rečejo—drugo jim je vse laž in bn zvereko so V nekaterih slučajih res čez vse surovi in divji. Zaman trobi otročja Nova Domovina na njih dolga (?) ušesa. Mislijo Bi: samo da smo forški, drugo nam bodo vse odpuščeno. Toda zaradi teh umazanih prop/die, trpi na ugledu cel slovenski rod, kajti oholiso-sedTnua 8 od i samo, v celoti,'' po zunanjosti in obnašanju. A kaj tej farški bisagi mar, da ima le— groš. To bridko pesnico nanj je v Steel-ton-u, Pa., jnsno potrdila zadnja plesna veselica, katero je priredilo "katoliško društvo sv. Alojzija" spadajoče k "Kranjski—slovenski —famvški, Jolietski Jednoti." Dotično društvo je letos zgradilo svojo društveno dvorano, katera ne bi samo društvenikom zadoščalo temveč vsem tukuj živečim rojakom za vsako potrebo, bodisi v zabavne ali druge namene. Toda naša "katoliška dvorana," je dne 17. novembra zadobila sramoten pečat, utis-njen z lastno voljo Slovencev. Re-Čenega dne, jo priredilo društvo bv. Alojzija veselico, katero barbarski izid jo mogoč le še v kaki skrivni krčmaraki luknji, kjer se potepajo pijane in ostudne barabo. Kaj se jo vse tu počelo—ni za popisati. Upitje in divjaški krik jo bil tak, kakor (la bi si v dvorani katoliškega društva bv. Alojzija dali ren-dez-vous, norci iz celega sveta. Izpraznjene steklenice in sodčki bo frčali i*) zraku setn ter tjo, kakor da bi bo šio za stavo; n človek je moral skrbno paziti za varstvo svoje kože. Krona veselici pa jo bilo, ko so ob nočni uri s posotom počastile "katoliško dvorano," tudi angleške poulično (živijo!!!) vlaču-ge, ki so nemotene uganjale najgr-še oigije v družbi pijanih barab, ne oziraje so na to, da jo bil v dvorani navzoč tudi naš g. župnik. Konec ti podivjanosti, bo bile cve-teče psovke, kateri; se bi krnidu spremenile v splošen pretep. Čudno! Nova Domovina kaj rada objavi vsako malenkost, katera se prigodi v Steeltonn, celo, če bo jeden spodtakno, u te znamenite veselice še v misli ni vzela. Rojaki, kam plovemo? Po tej poti ne pridemo nikdar dpzaželje-negu cilja; prej lxxle angelj trobil sodnemu dnevu. Nas k»lje v prvem, tisočleten Blovanski greh—nesloga in v drugem, breztaktnost večine naroda, zasužnjenega po pogubonosnem klerikalizmu. In vso to lxxle zakrivilo, da bodemo J«? dolgo mej presvitljenimi narodi v dobi luči in napredka ostali Slovenci nepoz« nani in zaničevani—moderni sužnji, živ stroj za izkoriščevalce in pijavko našo krvi---- Saj tako želi črni klerikalizem-----. Neovrgljiva, žalostna in bridka resnica jo to...... DOPIS. Iz Pueble 2. januarja 1003. Gosp. urednik! Uverjen sem, da ne bodete zavrgli skromne črtice iz moje roke. Toda vže naprej Vam povem, da hočem biti popolnoma dosleden in se držati le točk z neovrgljivimi dokazi. Bralci svobodomiselnega časopisja pa tudi upam, da bodo te vrstice odobravali. V svoji sredi imamo dušnega (?) pastirja, kateri sliši pod imenom— Ciril. Šolal se je v stari domovini a dovršil je le par razredov, ker ni bil za učenje sposoben. Vrnil se je k svojim starišem na dom a ker ni bil tudi tu za nobeno rabo, vzel ga je nekdo s seboj y Ameriko. V naši novi domovini (ne Kržetovo clevelandski) torej, je stopil zopet v šolo, kjer so ga hitro naučili denar pobirati in blagoslovili so ga za kosmatega benediktinca. Prišel sem pozneje v Ameriko in nisem te mogel dovolj načoditi, ko dobim v Puebli svojega starega znanca-Cirila kot duhovna, posvečenega ali neposvečenega zn to se ne brigam. Šel sem, prišedši semkaj, takoj prvo nedeljo k bv. maši, da bi zopet enkrat bHsuI besedo boŽjo,"ff Ihotil sem se. Slišal nisem druzega, kot, pridigo o samem denarju, še ko jo Vmalhos,.., čital iz sv. evangelija, ni bilo druzega notri, kakor: dajte, dajte in dajte. Tudi, čo bi se kdo našel, kateri ne bi razumel teh l^esed, prepričal so bi o njih pomenu kmalu, kajti {» kratkem presledku fjta me že dva moža, VBnk z enim velikem peharjem sunila v nos. Kot pol* tenemu Slovencu mi ni šlo takoj v glavo, da j« v človeku mogoč tak prevrat, a nisem mogel drugače, verjeti sem moral, posebno, ko sem se. spomnil, da jo bil Vmal-hoB.... v stari domovini In pustil ves denar deloma v hranilnici, deloma doma pri sorodnikih, potem pa uprizoril darovanje, da je za-mogel nazaj v Pueblo. . Sedaj pa vprašam: ali ni to vnebopijoči greh?—die Uutenlrackung der Ar-men, Witwen und Waisen (zatiranje ubogih« vdo? in sirot)? Kot pravi katoličani imamo pravico zahtevati, da se v naši cerkvi oznanujo božja—ne pa hujskajola —beseda; da se prebira pravi sv. evangelij, ne pa večno godlo o Ba-mem denarju. Ali jo kdo tisto nedeljo pred Božičem slišal sv. evangelij? Gotovo ne, ker je gospod le v denur zamišljen. Kdor pa je bil na bv. Štefana tlan pri sv. maši ob 11 uri, ko smo imeli ravno neki pogreb, oni je gotovo zadobil pravi pojili o očetu C. Vsak {»oaten katoličan se mora nad tem zgražati in obupati nad pravičnostjo. Rojaki,segajte po "Glas Svobodi"; kdor ima količkaj pravega čutila v sebi, oni mora biti naročnik, kajti če "Glas Svobodi" pomagamo, koristimo b tem v prvi vrsti svojim mošnjičkom in ne dolgo potem bodo kakor en glas zadonele beBede, katero je že Kristus na križu spregovoril: Es ist vollbracht!—Ciril, dopolnjeno je!* Dragi bralci, še eno priliko o nekem popotniku Vnm hočem povedati. Nekoč je neki popotnik za-gazil v globoko močvirje. Potopil se je do vratu v ndakužo. Tedaj pa pride mimo neki kmetic in popotnik ga zakliče na pomoč.... Za božjo voljo to prosim- tako pravi- pomagaj mi in reši me! Kmetic se približa in mu moli roko nasproti, tla bi ga potegnil na suho. T«xla popotnik umakne hitro roko, skrije jo pod močvirjem in. kliče iznova: Za božjo voljo, pomagaj mi. In ko se je to par-krat ponavljalo, postni je kmeti« nejovoljeiuin je rekel: Zakaj kli-češ na pomoč, ko nečeš prijeti zn roko, ki ti jo ponujam? Če hočeš sam poginiti, pogini in odšel je dalje svojo pot. Dragi bralec, kuj misliš o tej priliki! Kmetic, ta je naš narod in popotnik naš Vmalhos....! Ali ne kliče ta vedno na pomoč: dajte, dajte, dajte in naš narod, milosrčen kot je, (»nudi mu zadnjo skorjo kruha. Kako nam i«i našo dobrosrčnost poplača Vmilhos...—vedno več hoče imeti iu.s tem, seveda, nakopati pogin narodu, kakor bi bil za onega kmetiča pogin, če bi se dal zapeljati v močvirje, iz katerega ni nobeno rešitve več. "Glas Svobode" je za nas Slovence j edini pripomoček za razsvetljenje zasužnjenega duha in kdor si ho-, če tega osvoboditi, imj pridno prebira in podpira naše pravo ljudsko glasilo; kdor i»a hoče ostati v temi, oni mora čez ras propasti, kajti 20. stoletje, je stoletje ukn in vede. Dragi rojaki, mogoče ste brali, da sta Vmalhos.... in Bnmburgor dobila pismo iz pekla, vsaj jaz sem ga čital v Miru z dno 2. januorja. Rojaki, ali Bte že kdaj slišali ali celo čitali,lj osmešila, kot sta se že. Pozdrav vsem rojakom, ki jxnnn-gajo "Glas Svobodi" k povzdigi. Petek Soiiota. Brezžična brzojavna poročila iz nebes. Kajntji uspeh modernega časnikarstva dosegel "GLAS SVOEODE." Iskanje sredstev, h katerimi hi se električna zveza dospgla z nebesi. V našem zadnjem spisu ali v "Uvodu", kakorjsmo ga imenovali, smo rokli proti lionou, da bodemo zve/o z nebesi i,Sinili in da o naši zmožnoBti—to storiti—ni treba ni-komur-dvomiti. A Veliko ljudi je na Bvetn, ki Bi prilastujejo to zmožnost; veliko ljudi uči in pridigujo o najgotovej-ši in najkrajši poti v nebesa. A zlomek je le, da sami ne hodijo po ozmičeui poti in da zaidejo moBto v nebesa v pekel* odkj** potem onim njihove vrste, pišejo reko-uuiudirana pisma; To kratkem premišljevanju smo spoznali, da bodemo morali ogrom ne zapreko premagati, če hočemo nošo obljubo izpolniti. Začeli smo vže misliti, da siuo čitalcem "Glas Svobodo" malce preveč obotali. Ako ne izvršimo to, kar smo bo podstopili, če ne dokažemo, da smo v istiui slišali s svojimi lastnimi ušesi izvirna poročila iz nebes— kaj bodo rekli oni naši rojaki, kateri so so nalašč vsled naše obljubo naročili na "Glas Svolxxle"? Ko » smo gledali rta znatni kupiček svit-lih dolurčkov, katero smo prejeli zadnjo dni kot - naročnino, smo smatrali to kot nekaki migljaj iz nebes, da ilaj krepko in neustrašeno stopamo naprej, da bodemo slednjič v istini čuli izveličevalne besedo od zgoraj. Ako dobiva "Mir" v rekomandi-ranih pismih iz pekla neslanosti, hudalosti in otrobe; ako prišteva "Mir" svoje čilalco k liomislečim, neizobraženim in z vsemi plankn-mi zabitim gumpcem; ako prežvekuje "Mir" to, kar vžo mnogo stoletij tiavihanci in naniazanci trobijo nerazsodnemu ljudstvu- posebno na Slovenskem; ako bo "Mir" v svojem rekomandiranem pismu ni-ti za las ne odmakne od stališča, kojegn bo pred tisoč loti zavzemali pogani—tedaj jo v istini žalostno in slabo spričevalo za kulturne razmere našega naroda! Toda k Btvari! Pojdimo nemudoma iskati sratstev, da se bodemo prepričali, jeli Mirovo rekotnandi-rano pismo izvirno in jeli res doilo iz Count/ l^zrešnost, dežela Pekla rija. Je že all right, pa pisati je vendarle lažje; kot z nebesi v zvezo stopiti. Zdelo se nam je, kakor bi imeli pred seboj oreh, kateremu so v "štilvorku" sedem čevljev debelo, jekleno lupino Bkovali in katero bi morali pregriztuti. Vse naše življenje nismo toliko "tuhtali", kot to "bart." Sicer pa ni to nikakršno čudo,kajti doslej »e nam še ni stavila tako težka naloga. Minulo je več ur a nič pravega nam ni prišlo še na misel. Seveda, begalo naa je tudi to, da jo skoraj vsakih deset minut stopil v pisarno kak rojak in nam.vročil celoletno naročnino, katera znaša samo §1.50. Na etii strani nas jo to motilo v naših visokoletečih, plemenitih mislih, a na drugi strani nas je to vspodbujulo iti navduševalo k naj-skrajnemu napenjenju naših duševnih sil, katere so v tem kratkem času tako mogočno narasle, da bi z enim pihom ugasnile veliki "bles-frnes." Ko bo luko našo misli letalo od jjvezde do zvezde, kakor skače vrabec iz streho na streho, nam šine nukrat nekaj v glavo,^ kar so nuši slovenski pradodje, kateri niso pri-padali "stucunarekemn" stanu, vže davno "pogruntali," namreč: "Dobra mera in vaga, v nebesa pomaga!" Takoj biiio se napotili k atacu-narjem na Bessemerju Ogledovali smo vso tehtnice po vseh "štorih" (tudi pri "ta nmlmu vitezu"), "študirali" suio jih od zgorej do zdolej, na desno in levo a prepričali smo se, da se s temi vagami ne moremo zvezati z nebesi. Samo v eni "šta-cuni" smo mislili, da imamo "chance." Stacunar nam je namreč jx>-uudil jedno smotko, rekoč: Tuje pa za "kvorter"! Ko srno jo pa nažgali in hvaležno proti nebu pogledali, smo se prepričali, da bi bilo ireba par mul, katere naj bi pomagale vleči. Smotka jo bila namreč tiste vrste, katere v stari domovini častniki (oficirji) po petindvajsetim \stpkegn meseca, kade. Prvi poskus se zvezati z nebesi; 'se nam je torej doeela izjalovil. Kaj pa zdaj?! Ki nam bilo treba dolgo čakati, kajti vže num je dobra misel—vsaj tako smo takrat menili—padla v glavo. Šli smo k nekemu duhovnu, katerega veroizpovedanje jo postranska ktvar, a o katerem lahko trdimo, da pot da njega, ni bila 500 milj dolga. Stopimo pred gospoda in rečemo: "Mi bi radi šli v nebesa!" Obraz gospodov bo je razsvetlil, povzdignil jo pobožno oči proti nebu in rekel: "Neizrečeno me to veseli—nerazumljiva so pota božja, po katerih nebeški oče vodi k sebi Bvoje ovčice." Odvrnemo: 1'Gospod, mi bi pa radi po kaki razumljivi poti prišli v nebesa, ali se vsaj ž njimi elek-tričuim potom zvezali!" Ko gospod te besede zasliši, sumljivo pogleda, zbledi in hoče oditi. Mi smo bili nato že pripravljeni, hitro uiu zastavimo pot in rečemo: "Oče, ne mislite, da so nam je v glavi zmešalo; mi hočemo v resni-ci ali \ nebesa ali pu zanesljive dolgo brzoju»e oil tam." Duhovnik odgovori: "Kar vi hočete, ni mogočo doseči." Nezadovoljni z odgovorom, pristavimo zopet: "Mi smo pa druzega mnenja; uečeuiovas spominjati na »Jakoba in njegovo lestev, ker je to že stara stvar, paročim." Vsak človek mora znati, da j«? želodec sredisčo delovanja vseh organov telesa in da Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje neposredno na želodec, potem razloži si lahko vsaki sam izvrstni vpliv tega zdravila. Celo probavno sestavo spravi do rednega delovanja, odstrani iz krvi sla-l«5 delo iii tako ojači kri, živce in jnišiče. Dobi se v lekarnuh, dobrih gostilnah in izdelovalcu, Jos. Trin-er, 799 S. Ashland Ave, Chicago, Ills. Cena obuvalu. 8AM0 ZA PAlt DNI. Moški nedeljski čevlji pred po 8.50 3.75-in 4,00 dolarje sedaj $3.25. Moški delavski čevlji od 00c. navzgor. Ženski čevlji-čevlji za otroke,^-povrbni čevlji-in povrhnl zimski čevlji, vse vrete in najboljši v mestu in po najnižji ceni. mm in mm 323 H. Union Ave., PVEBL0 tretja vrata od 13 & O prodajalnico Valley Barn .JEFF FITZPATIUCK lastnik. 218 Main St. Pueblo. Phone 122 Anton Snkle PUEBLO, Colo 004 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. Idi k E. F. F0RD8 Depot Drug Store po zdravila, najfinejše dišave in nedeljske -potrelišoiue. Gorke in mrzlo neopojne*pijače in najboljše smotke. Kje je? STEVE KIUSHE; preti enim letom je bil v Leadville, Colo, in od tamkaj odpotoval v Utah. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: MARTIN MI-HELČIČ-U. Box 55, Chested Butte, Colo, ali pa upravniitvu GLAS SVOBODE. Chicago Liquor House. Bkatje Slovenci! Priix>rooam Vam svojo zalogo pive, žganja in smotk na drobno m del)elo. Bodete vedno dobro postre-ženi. Obrnite so na w PAUL POPOVIČ-A 13(5 Fkont Si., PUEBLO, COLO. The Singer bo najboljši in najbolj razširjeni šivalni stroji. Ravnokar je došla velika zaloga v Pueblo. 209 N.Union Ave. Pueblo, Colo. (Dalje na 3. strani.) Na prodaj je. Več lepili posestev shišumi vred in pripravnimi prostori (loti) za trgovino. Vse v središču trgovskega mesta "Bessemer," blizu North. Ave., kjer si lahko svoje imetje podvojiš če kupiš sedaj eno ali več posestev. Spomlad se bliža, potem se bodo vsi prostori dvakratno podražili. Prostori Btanejo sedaj: 150-175-200-225-250 in i>o 300 dolaijev vsak. Pogodbo »o jako kulautno stavljene in plačuješ lahko mesečno. Zglasi se pri: G. C. Et?an8. Pueblo, Colo., 310 Santa Fe Ave. Pitama odprta tudi xv*č»r, KADAR GREŠ KUPIT ČEVLJE IDI K i I Sharp & Babbitt. Naše cene so nizke in trgujemo samo z obuoo. Vse za denar. 303 So Union Avi. ■ da bi kdo goski, nesoči mu zlata jajca, udrezal vrat?'* Gospodova logika nam jo dokaj ugajala in sprevideli smo, seveda, tudi, da bi bilo vsako nadaljno prigovarjanje "bob v steno." Pošlo-vili smo so od gospoda in odšli. Ko smo stopili iz farovža, mislili smo si pno: vsak patent enkrat izteče in tudi temu lxxle prej ali slej koneo.... t Torej zopet nič! Tn vsklik pa no pomeni, da smo z nošo "lfTuištjo" Že pri kraji. Kaj še! Našo nadaljno prizadevanje se je obneslo izvrstno in imamo v tem trenutku poln kup brzojavov pred seboj. Dobili biho jih iz nebes, raznih obljudenih zvezd, solne jtd. Naši) čitalce hočemo v duhu povzdigniti na in nad zvezde, od-kriti jim hočemo vse, kar smo iz-- vedeli iz krnjov, katerih še nobeno človeško oko ni videlo pred nami. Hočemo, da se to novo poročilo bolj ko mogoče razširi meti slovenskim ljudstvom. Vednost naših poročil naj mu odpre oči, da bode spoznalo po kaki lemi je tavalo in tava še dandanes. Na vsaki številki našega lista je tiskan naslov in sicer: Glaa Svo-1kx1«, 1231 Taylor Ave., Pueblo, Colo.; pošte v tej siavni naši republiki ro zanesljive in hitre, ter vozijo noč in dan več ne ihoremo reči, ker naš duh plava nad zvezdami in denar nam jo le toliko mar, da poplačamo ogromne stroške, katere imamo pri našem podjetji- V prihodnji izdaji, bodemo ia-daljovali s popisom, kako Bino električno zvezo iskali z nebom. ' Kor smo še pozneje dosegli—si še ne upmno danes namigniti, ker med nami je vednost še premalo razširjena in rojaki bi znali mislili, da -lužerao. Za danes dovolj, ker pismonošn nam je ravnokar prinesel polno bi-sago nakaznic and nn mistako! MIR 7 LASTNIK W ZASM8DEL Nedavno jo "Mir" pisal, da hoče ostati svojemu imenu zvest in se ne vtikati v'nikaki boj, a v svoji zadnji številki izliva na nas žolč neotesanosti, katerih so zmožne le najpodlejie kreature. A to vse ne bi bilo še nič, če bi se ostulo vsaj pri samih osel>ah, a ti sleparji in obrekovnlci javnega mnenja, segajo celo po naših stariših, kateri imajo gotovo več poštenja v sebi, kot VBi taki' malovredneži skupaj. OŽlindranje rok, si>ada pač v kasto farštva in takih posvetnih podležev kot so: pueblska Žlindra, mali vitez ali Ive Ovtchar, kožar in še pur drugih z Vmalhos.. . .0111 na čelu, a ne v našo. Sicer i«i, kdor računi prav, bode sprevidel Bani, kje je podlost doma in otlkod prihaja smrad vsega zla. , Mi pač ne bodemo pred sodnim stolom dajali odgovora za one ljudi, ki si Bleparstvom in oderuštvoin pridobijo nekaj premoženja. Vedite, da prositi bo sme a krasti in goljufati in žlindra ti ne. Sicer pa, kdo mora trditi da Brno komu kaj dolžni ostali, menda oni spostovo ni (?) trgovček tam doli na Grove? Denitev v red njegovih zamazanih knjig, bi bilo pač večjega plačila vredno—a barabstvo ostane barabstvo in naj L Bumburgar makari do sodnega dne kremži, da mu hočemo njegovo farbko bisago od vzeti in sebi oprtati—O Bog ob-vari, tega gotovo ne bodemo storili, sicer bi morali i njim v pekel, od-kjer dobiva peklenska pisma! Jako značilno za vagabunde, ki se s pomočjo lumparije malce nad druge povzdignejo in ziidnje s I*'-raštvom pitajo, a da Be to viteljstvom ka Peterleti! jo uničil "ciniper", hleve, ! kaščo, hišo, kozolec. Posestniku Grabnerju je uničen hlev in pod. J. Krosetu je zgorela hiša, pod, hodil lji drugo pot in če bi Kristus hlevi, kozolec in svinjak. Peterle učil to, kar\ci ta svojat, ne dobil- je bil baje zavarovan, a v zadnjem bi niti enega privrženca svoji ve- - * ri. Bog, da je bilo drugače, le je n • »jI.. llAwibrt iti UifiiiaU«* carja dolžnost, da poseže vmes in napravi red. Ako bi bil jaz tak ode- ruh in sainozuvcBtnež, kakor se me na nasprotno, imam v svojem ltuiu" vedno obilo pivcev. Pri tej priliki se cenj. občiiiBtvu -0bč. odboru. To dni so so vršili priporočam v obilen poset mojega volitve, pri katerih je Grčevastran 'saluua John Febrežar (Opomb, ured-: Prosimo c. roja- štvo. am mm gallery n 115 1-2 W.4th Streetjeenonaj- , lioljših in najcenejših fotografij- Plj,u skih atelirjev v Puebli. Kdor ro- M_________ ____ _____ jakavželi lepih slik in poštenega kih drinvnih Veznic'pri Bn s ^ - - —* nšli plini ter »e užgoli. Vesti iz stare domovine duhovna je pač nekaj novega.—Fej nesramneži! Rojaki če imate le še'trohico razsodnosti v sebi, po-kažite tenr divjak6m vrata. Onim Ogenj. Slovenskem Narodu fie im, ki Mirove neotesanosti impo- piše iz Trobelnega pri Mokronogu uirajo, ni za pomagati. "V torek, 23. dee. jo nastal požar v Tak Bmrdljivi podli liBt naj bi Cikavi pri Trebelnem. Posestniku bil katolišk? Kavno nasprotno "Barabski List" naj bi so imeno val, saj gu uroduje podivjano pop če. Če bi bil Mir, kar hoče biti času ni plačal zavarovalnine. Ogenj lih otrocih, ki no si s tem delali za ta požar. Zato bo na Trebelnem ni zvonilo, a titlli na Bletfom vrhu ne, tlasi je Cikava le četrt uro oddaljena. Nekemu kmetu. sta bila dva vola tako ožgana, da sta poginila. Na Sveti večer pa bi bilo na Trebelnem prišlo v cerkvi o polnočnim lahko do nesreče. Cerkev je bila nabito polnia. Odpela bc je bila pred mašo po jutrnnjienh »korit žo "Zahvalna pesem," ko sveče unamejo rože nad altarjem. Hipoma je švignil plamen kvišku. Nastal je velik strah. Duhovnika sta pozabila na responzorije ter zrla kakor okamenela strašen prizor. Ljudstvo je sililo k vratom, a tlelo-ma glasno vpilo: "Na altar naj se kdo splazi in ogenj pomori!" In res bo jo nnžel pogumen mož, ki je kakor mačka zlezel vrh altarnih kipov ter ogenj udušil. V toni pa se je slika Matere Božje bila po-grezn ilu v ozadje. Ta dohodek jo silno razburljivo vplival na vse farane. Bolje, tla v cerkvi gori manj sveč a tla je zato večja varnost preti ognjem! Hitra pošta. V Mariboru je bi-It) dno 23. novembra ml. oddano na lx>što pismo z naslovom "X. Y.— Sevnica, Dež.: Sp. fitajer."—To pismo je romalo iz Maribora v Sevnico ravno mesec dni; adresatu je bilo dostavljeno 24. decembra t. 1. Nn zadnji strani jo bila pripomba "Zellnitz a. d. Drau—nicht zu er-fragen." Taki škandalozni slučaji ae primerjajo Bnmo vsled tega, ker so nastavljajo jezikovno nezmožni uradniki, UhoJ na Reki. Preti nekaj tetini so na reki ilašli peka Salomona zaklanega na cesti. Sumilo se je, tla ga je umoril njegov lastni brat. Policija je Bumljivegn bmta sevotla koj zaprla. Revež je bil zaprt tlo torka zvečer, kajti šele; pred kratkem so je posrečilo dognati, da jo morilec neki delavec Viti Manzoni, ki je tudi že priznal svoje dejanje. Dunaj, 17. jan. Avstrijski cesar jo danes v svoji dvorni palači po-gostil ameriškega in angleškega nika Mexike in Kitajske. V šempasu na Ooriškem je bil loslej fajmošter Grča nekak kralj, hoče opisali, potem bi moral hitro fcejti vladal je neomejeno v celi zapreti svojo gostilno, a ker je rav- fari jn tuili v obč. zastopu. Končno pa so se možje naveličali Grča-pa še in naredili konec grčevanju > ka pogorela v vse -treh razredih. Aretovan korporal. Na,sveti ke, tla se o.vsaki stvari preti popol- večer je na Rimski^esti v Ljub, noma prepričajo, pretlntl kaj napi- ljani iandarmerijski stražmojster šejo, tla se ne bode delala konm Ivan Skofller aretoVal nekega top-krivictt. Gosp. Ferbežar se je pri- ničarskega korporalo, ki jo s jx>te-šel osebno pritoviit) našo uredili- gnjeuo sabljo bil po tleh in ki pri stavljenju ni hotel povedati imena in Be je že zoperetnvljal. ji Lev Tolsto je obolel za vnetjem Sedem oseb je zgorelo v livarni Samomor 9 letnega dečka. 'V Iszk\i-Haluazu na Ogrskem jo dobil 0 letni b in Bin učitelja Bšol-bosa slaboBpričevalo v Soli, kar ga jo tako togotilo, da so jo vlegej jxxt. hrzovlak, ki ga jejiovozil. Pretep mej vojaki. Na Glin-call pri 'Ljubljani so ae 27. m.m. mej seboj sprli in stepli vojaki. Civilisti so se potegnili za bram-Ixivce in tako ju nrstal hud pretep. Vojaška patrulja, obstoječa iz 20 mož, je razgrujočo vojake arotovu-la, Jeden vojak je ranjon, Močni snežni viharji bo razsajali te dni na Balkanu. Ekspresni vlak se je moral vrniti nazaj v Carigrad. Najbogatejši človek na nretu je Alfred Beit. Kakor poročajo londonski časniki, leži imenovani na smrtni postelji; brzojavi pa temu ugovarjajo in trdijo, tla jo Beit izven vsake nevarnosti. Alfred Beit je Nemec in guvor-ier združenih rudo—in zlatokojxiv Južni Afriki in kakor poročajo angleško novine, jo najbogatejši človek na svetu. Dekle obsojeno na smrt. V Londonu jo bila tlne 19. m. m. na smrt obsojena gdč. Byron, ker jo v nekem poštnem uradu z Ixxlalom umorila Bvojega zaneljivca, nekega bogatega trgovca. Dekle jo iz pošteno rodbino in zapeljivec, tla so je končno iznobi, jo je nizglaše-val kot propaJo žensko. To jo nesrečno zapoljanko toli l>olelo, tla »e je maščevala. Porota je proglasila obtoženko krivo umora, o upa, da bo pomilošeena. Kakršen oče-takSen sin. Mcmški princ Viljem so že vadi v dolgih govdrih, s kakršnimi "ubija" dan nu dan oče meščanstvo iti delavstvo. Pravijo pa, da se no Bpotlo-hi posebno za mladeniča, da se vtika v Kruppovo zadevo, kjer je govorenje o seksualnih zmotah,Kaj takega bi tako nežen mladič, kakor jo nemški princ, niti' vedeti ne smel. In vendar jo neduvno, ko jo prišel v šlezijsko mesto Oels, povabil nekaj delavcev ter jim go-voril: "Delavcem mojega (?) mesta Oolsa! Odkritosrčno me je veselilo, tla so jo mnogo delavcev mojega ljubega mesta Oelsa pridružilo gibanju, ki gre danes povsod po nemških deželah itd." List "Vorwarts" pt^teno jxMioujn vročekrvnega mladiča, kaj so zanj v sedanji dobi Bpodobi ter mu grozi tudi b tožbo, ako bi so še kdaj preveč drzno vedel. Verska statistika. Pri zadnjem ljudskem štetju so jo konštatiral naraščaj avstrijskega prebivalstva od leta 1890 za 9.44 odstotkov, do-chn je število rimskih-katoliskih vernikov naraslo samo za 9.12 odstotkov. Leta 1890 jih jt^ bilo nanv reč 18,944.166 leta 1900 pa 20,660.-279. Ako bi ostali vsi katoliki pri svoji veri, moralo bi jih biti leta 1900 20,893.160, a manjka jih 232-881, Vsi ostali so zbežali k drugim veram ali pa bo se proglasili za brezverce. To se vitli tudi iz dejstva, tla so vse druge vere znatno napredovalo, in sicer grško-katoliš-ka otl 2,816,683 na 3,136.535, grško-pravoslavna od 547.014 na (»7.572, protestantska od 438.613 na 496.-193. brezverci od 4.308 na 6.149.- -Vzroki so jasni. > Išče h« Joe GHvar vulgo Antonov Joža, tloma iz Brezovega dola, župnija Ambrus na Dolenjskem. Imenovani je pral kratkem od tukaj pobegnil, medtem ko je ostal dolžan $50 in si prilastil. i»r čevljev in nekaj obleke. Kdor od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani na: Frank Seskar Box 582 ^SALIDA, COLO. Bergerman Bros. Our Bessemer Store NA VOGLU NORTHKRN In EVANS AVE. . NOVI>DOM AUSTRIJANOV. Kadar jiotrebujete kuj obleke, čevljev, klobukov, čepic, lepe zgornje obleke, koViege itd, obrnite se na nas. « Vedno 'naj boljša roba po najnižjih cenah. Kadar prideš v našo prodnjalnico, uprašaj po kovunih erevljih in delavnih rokovicah.1 Slovenci obiskujte nas ixigostoma, Vam bodemo votlno dobro postregli. ' DRUŠTVENE VESTI. Društvo BY Petra In Pavla Poživlja vbo Bvojo ude, da se zanesljivo udeleže zlxirovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fo Ave. št. 1207. Nadalje vabi društvo k pristopu vso one, kteri niso šo pri nobenem društvu, kajti: ne vemo ne ure no dnevu, kdaj nas doleti nesreča. V društvu jo moč. Onnon : Bratsko društvo: "SOKOL" spadajofe k J. S. K. J. ima svojo redno seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 729 E. B. Street. "SOKOL" si nabavi v kratkem svojo popolno uniformo. PriČno bo tudi rodno vaje za one, kateri imajo do tega veselje. K obilnem prl- stopu v društvo, vabi vjjutiuo—__ ODBOR. Žensko društvo MARIJE POMAGAJ broj 173 jo imelo 21. decembra m. občim zborovanje, pri iBtem so bile izvoljene v odbor sledeče gospe: Frančiška Uršanovio, predsednica; Marija Perše, podpredsednica; Katarina Jerman, računovoditeljica Jenny Hočevar, tajnica; Stnoslava Culig, Margareta Kozjan in Katarin«* Kočevar, preghnloval-nice knjig; Ivnna Kalamenc, predsednica lx)lniškega otlliora za Grove in Marija Jannet otlljornicu za bolno na BeBseiner-ju.' Društvena seja je vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vso ndinje društva se morejo vsake iste zanesljivo utleležiti. To edino žensko društvo v Puebli uspeva jako dobro in z ozirom na to, tla ne vemo ne ure ne dneva svoji smrti, vabi vljtliluo k obilnem 1,ri9U>PU ODBOR. SRBSKO DRUŠTVO "BALKAN'' priredi v torek, 27. Januarja, na dan JUOOSLOVANSKEGA PRAZNIKA SV. SAVA, VELIKI ZABAVNI VEČER S PLESOM V novi dvorani društva sv. Jožefa na East B St. Pričetek ob 7 uri zve-Čer.—Vsa slovenska In druga dru-itva se vljudno vabijo k obilnem posetu. Ustopnina: za gospode 50 centov,.dame proste. SLOVENCI OBIŠČITE SVOJE JUOOSLOVAN-SKE BRATEI Phil's Place, Rojakom in vsem drugim bratom Slovanom se vljudno priporočam za obilen obisk. Postregel Vaiu bodem b pijačo v Vašo pojxilno zatlo-voljnost. John Adlak :{21 Nobtuern Ave. PUEBLO,. Croserija in manufakturna trgovina, Dobiš vse, kar si ieliš. Le obiš-či me, botleš v svojo jx>i>olno zado-voljnost ixwtreien. f-1-^i Za obilen poBet se bratom Slovencem vljudno priporoča io Dragash 1208 Berwind Ave,, PUEBLO, COLO. Dr. J. M. Young ZOBOZDRAVNIK. Čisti zobe in-zalivaš zlatom ali srebrom in izilira brez bolečin za 50 centov. Zaliva zobe od enega dolarja više; celo čeljust $ 5 in više, Vsa moja tlela so garantirana za 5 let. DR. J. M. YOUNG 127 Central Block. Na prodaj je jako lep prostor (lot) na Besse-mer-ju. Na voglu Taylor in Messa Ave. v Puebli! Kupovolci naj se blagovolijo /glasiti pri upravništvu "GLAS SVOBODE". Kdor Želi na tej podlagi graditi, si pridobi, kar ve* ljudi želi. THE WESTERN HOME BUILDING €0. (Inkorporovana zadruga). Nase ponudbe. Ta inkorporovana zatlrUga, noziv-ljana '"Homo purchasing contra-p t", jemlje na glavnico od $ 1000 svoto $6 naprej kakor hitro se lxxlpišejo veljavni papirji in potem vsakega 15. v mesecu zopet $6. Kadar je domačija kupljena in posojilo zagotovljeno, si vračunamo samo $ 5 na mesec in 3 odstotke obresti n« leto. Ta svota «o torej plačuje mesečno toliko časa, dokler se vsa glavnica $ 1000 izplača, katero svoto Bi si izposodil. Vsako tako, takoimonovano kupljeno posojilo, ti da vso predpravi-co, tla si kupiš ali pa delaš Jiišo ▼ vrednosti $1000. In kadar plaču-ješ 6 mesecev na 6uo tako posojilo, si vzauu« lahko zopet drugo v isti vrednosti, namreč $ 1000. Izmeti Slovenov, ki so že kupili tako posojilo, paj omenimo gg. Antlro Dragaš in John H. Roitz. THOMAS E. GRAVES, AaiHT Room 20 Baxter Bik. PUEBLO, COLO. Rojakom! Naznanjava, da sva v sveži s najboljšim agentom, "Chicago Labor Agency", Clapp Freeland Co. in pošiljava delavce na vso strani Amerike, največ na iolez-ico. tudi čedno prenočišče-«* >. tnike. Knt solidna hiša je„ znana pp vsej ameriki. vhh u^j n.u» obiJ^H-, k t pririr inm- " krni* Se vljudno priporočava. Pezdlrc & Schwslg«r Telefon: f 2727 1002 So. 13th St. OMAHA, NEB, SE PRIPOROČAM BRATOM P II Q||fTphsi IIPr'^ SLOVENCEM mobilen obisk mo-j « II C 11 ^ C D Q U d i ;e mannfaktunle trgoviue, prej las-i s0> |J|«(I0N ATE. uik Dušan Lagjevich Btxlemj pnpmn COLO > tveilno tlobn. p^tn gel vsem. ............PUEBLO. COLO.J BUDE RADKOVICH PRODAJA 1247 S. SA*p Fe. Ave. Fi eblo j .dragih kamnov, ar in ziaUmin«. W> . »» MARK COAL CO. prodaja vse najboljšo vrete premo: P'*- Canon Prepared, Pjctou, Canon Lump, Maitland, Canon Nut, Walson, Chestnut, Robinson, Stuouand Blacksmith Coal, Trdi premog razne velikosti. NaroČi pri nas. TKLEFON 1. "'©tt Na vogalu D and So. Union Aye. Ureh Papes 115 Northern Ave. Pueblo, Colorado Priporočam c. rojakom svoj SALOON V KTEREM TOČIM NAJBOLJ. ŠE PIVO IN ŽGANJE. Pozof Sloveni! .v. 1)11. P. M. KUZMO .v. Ta je naseljen že dlje časa v Pu-ehli. Napravil je zdravniške izpite v.Evropi na Dunaju in na vseučilišču v: 'University of the South'. Je izl>oren zdravnik. Zna tudi go-voriti vse slovanske jezike. Uradno ure so od 8. do 9. ure do-poludne in al 2, do 4. ure popoldne ter od 7. do 8. ure zvečer,' DR. 1». M. KUZMO jo slovanske krvi. Slovani! podpirajte ga in obrnite se na njega v sili, on Vam gotovo pomaga. 223 S. Union k Telefon: Red 751 Zdravnika in kirurga Brook in Moss. Naročila se točno izvršujejo. Sobe 12—13 Baxter Block nasproti polt«. Zdravnik 1210 BERWIND AVE.- telefon: Black 62. Pisarna je odprta dan in noč. Mikroskopna preiskovanja, opazovanje iu preiskovanje vode i. t. d. Govori se: slovansko, angleško, nemško, laško, francosko, turško ill grško, PUEBLO, COLO, Philip Zang Brewing Co. Urad in pisarna cor. Dand & Latnpkin Streets. JKTTELEPHONE 79.-©& Ta pivovarna dela pivo prve vrste in je edina čista piva delana v državi Coloradi iz samo Češkiga hmelja in pa iz v državi Colorado pridelanega ječmena. * Pite Zang pivo! GOLDEN BEER je najboljše in najčistejše pivo. GeO. Jackson agent. nisova agencija za zavarovanje posestva. HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera Mouse. telefon 408 "F" pobirulec najemnine. Posestva, domovja se kupujejo in prodajajo. Za izgube je odgovoren g, Morris sam. Board of Trade . Liquor House. Prodajamo na debelo in drobno. Če na debelo, obrni se na gosp. Culiga ali pa kar na omenjeno tvrdko. Imamo 9 let staro "iganje", kupica 10 c. Izvrstno vino In smodke Slovencem se priporočam.! SAM HONIG 180 S. Union Ave. ~ phone 557 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Red 843 HIS A JE NA PRODAJ John Krašovca, po jako nizki ceni v „Edly Park," Kdor rojakov bi Želel isto kupiti, naj se obrne na g. MIKE MAYERLE 105 Harr. Ave. Leadvillo, Colo. McMAHOM i CILLim, Pogrcbnika. Po dnevi in po noči odprto. Dobra postrežba in po nizki ceni. Delujem tudi največ pri SLOVENCIH, sploh SLOVANIH. Corner D, and South Union Me, PUEBLO, COLO__ P0Z0II SLOVANI! Naznanjava vsem rojakom, Hrvatom, Srl>om in dr., da sva opus tila gostilno nn S. Santu^Fo Ave. in so popolnoma preselila na Bessemer, kjor sva vzela v najem "Saloon" od gosp. John ltoitza. —Na novem prostoru točiva in bodeva vedno točila sveže pivo in vsakovrstno najboljše žganje, ter postregla z dobrimi «miotkami. V gostilni imava tudi biijar in pod trgovino g. Roitza izvrstno kegljišče, katerega rojakom priporočava v porabo. Za obilen obisk se Vam prav vljudno priporočava: Rudolf Saje iu John Vukšinič. ' No: 219 Northern he. PUEILO, COLO. THE DENVER & R. G. SYSTEM NAJBOLJ PRI LJ i BIJ J ENA POT V i COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK. LEADVILLE, OLENWOOD SPRINOS, ASPEN, ORAND JUNCTION, SALT LAKE,CITY, OGDEN, BUTTE, HELENA, SAN FRANCISCO, LO$ ANdELES, PORTLAND, TACOMA, * In SEATTLE. Vozi v vsa znana mestu in rudokope po Colorado, Utah in New Mexico Potovalcu priljubljena pot v VSA LETOVIŠČA V ItUIliE. EDINA POT KATERA VOZI ČEZ SALT LAKE CITY NA MORSKO OBBEŽJE. So voziš sspalnim vozom MED PUEBLO IN DENVER SALT LAKE CITY LEADVILLE OODEN OLENWOOD SPRING PORTLAND' ORAND JUNCTION SAN GRANCISCO LOS ANOELES CHICAGO. SI. LOUIS IN SAN FRANCISCO_ V(17(iyi 73 n h P f 1 lio8'ro^)a P° jodHnum listu VluUVl La uugu. im vbjjj vlakib. Za prekmurske in železniške listke obrnite se na pisarno Central Block. II. F. K It I'EG EH general Agent. Bell Bar. NA VOGALU S. SANTA FE IX NORTHERN AVE. Robert Evans—luNtnik. Točim izvrstno vedno sveže pivo in žganje in i>oslrežom z najbolšim1 smodkami. Držim na razlago tudi brezplačen origrizek. Za obileifobisk se priporoča vsim Slovencem, Vaš rojak f JOSIP CUZAK natakar. '53 The Brown Shoe Co. Velika razprodaja čevljev so je pričela C. januarja 1909. Lahko si prihraniš od 55 c. do S 1.05 na vsakem i«iru čevljev, Ti ne verujra! Le pridi in prepričal so Ixxles, da je res. Ta je ena največjih prodajalnlo v mestu, katero bo bavi edino le z obuvali. Torej opozarjamo rojake na -to pixxlajalnico in ravno sedaj vršečo se velikansko razprodajo. 30/ North Main St. PUEBLO, COLO. S?- Cambron's Clothing House. Velika izbira vsakovrstnih oblek za praznik in za na delo. Izložba spodnjo obleke in odej. Cene nujsolidnejše. * Za obilen posotse vljuduo priporoča SAVA RADAK0VICH 221 & 823 N. Union Ave., PUEBLO, COLO. St.ovenkkeoa naroda sin olakoviti in 1'rorlavljeni zdravnik DR, G. IVAN POHUK sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor.vlOth it Walnut St. in N. \V. Cor. Park o rodu in krvi. Dr. G. Ivan'Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. ---:VSI ONI:---- kntori nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo Itolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako bo Una zdraviti. V slučaju, da vidi, da jo bolezen neozdravlivn, on to po-ve dotični osebi, ker nečo da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: SvcdoČim, da sem osebno znan z dr. O. I^Pohekom iu vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THUS. P. WHITE,/«xlnik sodišča v Kansas City. Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Poličk financijelno odgovoren za vso, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za imjlioljsega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:- "" ' : 1 —......-----i.n i.. sem |K>|M)luoma ozdravi let, na želodcu in črevihHHRHHI V zen. » Vaš udani -JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr, Pohek:-Lepu vam hvala za ozdravljenje mojega rovma-tizmo, vsled katerega sem trpel celih 20 let. J. KELLE1T Helena, Mont. N A S V ETE DA Jf: ZA STON J.----- Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na: Dr. G. Ivan Pohek, iti\VAKT, občinski lilagajiuk v Kansas v. iiy. aio. Naznniijam vain, da som vsa zdravila porabil; in ravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 28 evih in sem mislil, da ni več jioniočf, za mojo bole- Post Office Boxes 55!l & 668. Kansas Citj, Mo. U, S, t, 00000000 0.000000000000 ?" A. C. Daniels ° LEKARNAR ' Cor. Union Ave. & C St. o S. Side PUEBLO, COLO, o najfinejša dišava (parfom). o Nedeljska potrebščina, o , ' , ' JOHN SNEDEC . * . ■ 817 East IL Street, PUEBLO. Priporočam svoje izvrstno GRO-CERIJSKO blago Slovencem, Hrvatom in dragim Slovanom. Najboljše blago iu najboljša postrežba. Svoji k svojim! RABIMO 50 mož za Texas po $1.75 50 || u N. Mexico. „ $1.50 50 tl || Misouri ,4 $1.75 50 u kamne kopat ti $1.65 nadalje: kuharje in strežnike, ter voznike in nakLidatelje. Predajamo Železnične vozne Ti ceni na vse kraj ke in Canade. Prekmorske vozne listke na vse dele sveta. ' GILMANS EMPLOYMENT AGENCY. ■ Nasproti "union" postaje listke po najnižji Amerike, Mexi- NASI ZASTOPNIKI (agentje) SO: gg. Ivan Meden 1661 E. Madison St. in Ladislav Zukrajšek 81 Oxfort Str. CLEVELAND, O. g. Mike Mayerle 105 Har. Ave, LEADVILLE, COLO. g. Phillip Zadnik Box 7 ASPEN, COLO, j g. Ivan Smerdel 1509 Broderick St HAN FRANCISCO, CA L. i g. J. Peidlrti 1202 S. 18th Str. OMAHA, NEBR g. Matt Abzec 188 N. Pa ave. DENVER, COLO. - Kdor c. rojakov se želi naročiti na list „Glas Svobode," se obrne jahko: ali direktno na upravnlitvo lista, ali pa na navedene naše zastopnike, katerih potrdilo upla čane naročnine je popolnoma veljavno. Rojaki naročnjte in priporocujte: "GLAS SVOBODE." Slovenska babica. Naznanjam vsim rojakinjam, dn sem |x> zakonu pooblaščena izvrševati posel babice. Izvežbaln 'nem se v tem v Ljubljani vže letu 1888 iu dostala najboljše izkušnjo v zadevah poroda. Moja zvede-nost Vam bode gotovo v korist. Priporočam se Ana Gorše 432 Rush St. PUEBO * Cenjenim rojakom nuznanjam, harmonike da no katere izdelujem v Washingto-uu patentirano za Ameriko, Delo je izvrstno iu folidno. Ceno so zelo nizke iu sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtoplejo se priporoča JOHN GOLOB, m BRIDGE St., Mel, III. NE POZABITE, da je samo ena evropska LEKARNA v PUE8LI in ta je New York Drug Store na BESSEMERJU. Govorimo: rusko, poljsko in slovensko. V zalogi Imamo vsa najboljša evropska zdravila. — Priporočam se Slovanom v obilen obisk. THE NEW YORK DRUG STORE. J. Appclbaum LASTNIK in RUSKI kemikar. WALTER BREWING CO. Telefon m Ta piva jo ena najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, ktera je poBebno izvrstna, tudi v steklenicah. Naroči se na edsn zaboj, da'se prepričaš o trditvi. Denar ostane v Puebli. Imamo tudi lepo un>jon saloon, NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. w Phil Weber ill Mem lie. -mt Točim najboljše, vedno svežo pivo in žganje, ter imam gorak iu mrzel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zabojih. V obilen obisk se priporoča jfesT PIIIL WEBER lastnik. JN0. NORMS FURNITURE CO. ....•TRGOVEC-.... s pohištvom, tajjeti in razno- vrstnimi pečini 223, 224, 228, 302 in 304 Santa Fe Ave., PUEBLO, COLO. Imam v svoji službi Slovenca Math Malenšeka. Bratje Slovenci! Točim vedno najizvrstnejšo pijačo in se rojakom priporočam k obilnem posetu. Dushan Lagjevich Nasproti Union postaje, ... FURNITURE CO. Ali hočeš razveseliti svojega moža? WEST BROS. 117-119 So. Um k. r™i>lo,Col«. TELEFON 26. Največjo prodajalnica pohištva V mestu in po najnižji ceni. Dobiš vse kar si želiš za popolno opravo svoje hiše: železne (»ostelie, matroce, peči, okna, vrata, mize, stole, steklu za okna, krožnike, skledi ce, vsake vrste p grinjala, preproge i.t.d. Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mike Thomas-a kateri Vam bode rati dobro postregel. Kupi i jiostrezi svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoSno dobiš pri MARTIN GEIIŠIČU Na 301 Northern Are., % telefon štev. 439 f Govori se v vsih slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, LASTI,