V
Casopis s podobami za slovensko mladino.
S ppilogo: ,,/Vncjeljeek:' Štev. 5.                        V Ljubljani, 1. maja 1900.                      LetO XXX.
Tri cvetlice.
i^ekdaj, nekdaj naš zemski svet            Poljubil pa grmiček je:
-*    Pogrešal ješerožnicvet,              Inrožni, glej, vrtiček je;
Še lilija blestela ni,                          Kjer prej le ostri trn je bil,
Vijolica duhtela ni.                         Zdaj rožni cvet je svet krasil.
Pa angelj božji je enkrat                    Travo roke prijele so,
Prišel na zemljo se igrat:                   Pa lilije vzcvetele so.
Kot vetrec vzplul krilatec je,              Kako belč, kako blestč,
Otrok saj pridnih bratec je.                Prav kakor angeljske rokd!
In z njimi angeljček vesel                  In mah zre angeljsko oko,              
Na trati igro je začel;                         Takoj vijolice vzcveto.               
Cvetlice je otrokom bral,                    Otrokom cvetke te v spomin
Za vence pestre jih dajal.                   Da sel prelepi iz višin:                   
Oko mu tožno sevalo,                        Naj vedno se jih veselč,                 
Ker malo le odevalo                           A slušajo, kar jih uče,
Cvetlic takrat je še zemljo:                 Da sveto vero branijo,
Najlepših treh še ni bilo.                    Ljubezen dotnu hranijo!
In vsako leto na spomlad Spet pride angelj sredi trat, Pogledat, če mladina ni Se zabila teh besedij.
Angelar Zdenčan 5