177. Številka. I Ljubljani, i pitik i. »gusta I9Z0, Lil), leto. lan popoldne, i raH t Prostor 1 ml m X 54 m/m za maJc oglase do 27 mtm višine 1 K, od 30 m/m višin« dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-_, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m k 3*—. Poroke zaroke 80 k' Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UprsTDtttvo mBU>v. Naroda1' in „Narodna Tiskarna" Snaflora ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 304. uSlovenski Herod' ▼**!• v LioMfaat in po poeti i ¥ Jagoalavlft celoletno naprej plačan • polletno 3 mesečno. . . . • • 1 - ...... K 180*— celoletno ...... K240-— „ 90— polletno.......„120-— M 45*— 3 mesečno 60*— ........15*— .. ...... 20*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino ve.ino 4npjr po nakaznici. Na samo olsmen« naročil« brez noslatve denaria se ne moremo ozirati. Urednietro fl*lov. Knailova nttoa M. S, I. nedateoHe. Telefon ster. 94. Dopisa eprijeen le po dpi ■eno in ladoetno HT Rokopisov no vrata. Posameina itevHka vetia 1 krono. Pottnina platana v gotovini. , Dr. Janko Hacln: UpralaiBfe volne odSkodniise. Zadnji čas se je mnogo govorilo, pisalo, telegrafiralo in telefoniralo o razdelitvi vojne odškodnine, ki 30 imajo plačati sovražniki zaveznikom. Pri tem je naša poročevalska služba storila vse mogoče, da v tem oziru pojme pomeša in vrže na naše zaveznike odij, da so prelomili dano besedo in nič več in nič manj nego izdali Srbijo. V resnici pa so stvari mnogo drugačne. Naj mi bo dovoljeno, da v sledečem v kratkem obrazložim resnični položaj in s tem nekoliko pomirim našo javnost. Po mirovnih pogodbah vse sovražne države garantirajo solidarno za vse one vrste vojnih škod, ki so v pogodbah izrecno naštete (škode na življenju, zdravju in premoženju privatnikov, na državnem premoženju nevojaškega značaja, podpore rodbinam vpoklicancev, penzije invalidom, podpore rodbinam invalidov in padlih vojakov ter civilnih žrtev vojne itd.). Po mirovnih pogodbah se bodo vsote, ki jih bodo plačale sovražne države, razdelile med zaveznike po naprej določenem ključu. Ta ključ se ima sedaj določiti. Da bi naša država v razdelitvi ne bila prikrajšana, ie svoj čas Davi-dovićeva vlada sklenila s Franctlo in Anglijo pogodbo, po kateri se bo razdelil oni del vojne odškodnine, ki odpade na blok: Franciia, Anglija, Jugoslavija v razmerju 55 : 25 : 6. Nekateri, zlasti Francozi in tudi Srbi. so razlagali pogodbo tako. da dobi Francija 55. Anglija 25 in Jugoslavija 6 odstotkov vse odškodnine. Ali iasni tekst pogodbe kaže. da tu ni šlo za odstotke odškodnine soloh, nego za razTrterje, v katerem imaio participirati na odškodnine imenovane tri sile. Za razdelitev do odstotkih vse odškodnine tudi niso bili dani podoo-goji. ker na pogodbi niso narticloirale vse države, ki imaio pravico do volne odškodnine. Da se bodo Da vse druge sile. zlasti Ttalita in Belcnia. zadovoliile s skupno 14 odst.. ki bi po zadovoliitvi francoskih, aneleških m naših zahtev še ostali, je bilo iako malo verjetno. Pri definitivnih pogajanjih med interesiranimi državami se ie tudi takoj pokazalo, da se ostale države s 14 odst. nikakor ne bodo zadovoljile. Zato sta Francija in Anglija tudi od svojih zahtev precej popustili. Francija je znižala svoj zahtevek od 55 odst. na 52 odst., Anglija od 25 odstotkov na 23 odst. Od nas se ie zahtevalo, da svoj zahtevek znižamo od 6. odst. na 5 odst. vse odškodnine. Zato pa so nam ponudili gotove ugodnosti pri razdelitvi avstrijskega in ogrskega tr^ovske^a brodovia na Jadranu in na Donavi., ki vsako zase predstavlja milijonsko vrednost. Kake so te ugodnosti, mi ni znano. Zato rudi ne morem presoiati. koliko vrednost predstavljajo za nas in da-Ii je predlagana transakcija za nas sprejemljiva ali ne. Ali iz povedanega ie jasno, da tu ne gre za nobeno izdajstvo srbskih interesov. Na vprašanje, kako vsoto predstavlja teh 5 odstotkov, je težko odgovoriti, ker v mirovnih pogodbah niso določene vsote, katere imajo plačati posamezne sovražne države. Te vsote bo določila komisija za reparacije v Parizu in bo pri tem vp<>-Števala škodo, ki so jo zavezniki pretrpeli, in sposobnost nlačania posameznih sovražnih držav. Le v mirovni pogodbi z Bolgarijo ie odškodnina, ki jo ima plačati Bolgarija, določena z zneskom 2250 milijonov zlatih frankov. V mirovni pogobi z Nemčijo je določeno, da ima Nemčija med drugim izdati bone v znesku 100 miljard zlatih mark. ki bodo služili kot garancija za delno plačilo odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija. Iz tega je jasno, da zavezniki računajo s tem zneskom kot z minl-mom tega, kar ima plačati Nemčija. Pri Avstriji in Ogrski so zavezniki prvotno računali z 10 miliardami zlatih kron pri vsaki, vendar se ie pozneje pokazalo, da ni ena ni dru?a država za enkrat tega zneska ne bo mogla plačati. Turčija verjetno ne bo mogla plačati ničesar. K navedenim zneskom pride nadalje še 1500 milijonov zlatih frankov, ki iih bomo plačali v reparaciiski fond: ItaHia. Čehoslovaška, Poljska. Romuniia m mi kot takso za oslobojenie. V ta fond se bo plačala tudi vrednost avstrijskega in ogrskega državnega premoženia. ki se nahaia na ozemliu imenovanih držav, katera vrednost znaša tudi nekaj miliard. V celem bi bilo torej računati z vsoto okoli 150 miliard zlatih frankov, od katerih bi odoadlo na našo državo oVolf 7.5 mi- ljard zlatih frankov, znesek, ki je več nego dvakrat večji nego vsi naši državni dolgovi, vštevši i tiste, ki sledijo iz mirovnih pogodb. To se mi je zdelo potrebno povedati, ker lahkomišljeno pisanje o tem, da naša država dobi le malo ali nobene vojne odškodnine, ne more baš ugodno vplivati na tečaj naše valute in tudi sicer more Ie škodovati ugledu naše države, ki ga je baš v sedanjem momentu treba še posebno varovati. Jsj-fkocno eprasanje na našin lefovif čili. Pred vojno so bila naša letovišča I zabavišča tuje gospode in po gostih smo morali prilagoti tudi jezikovne razmere po teh krajih: tu in tam je tkzv. tujski promet naravnost ponemčujode vplival na naše domače prebivalstvo. Vsak najmanjši uslužbenec je moral znati nemško in tujci so dali nam dobro čutiti, da prihajajo k nam kot Herren-volk. Bled in Bohinj, Dobrna in Slatina: povsod se je šopirila ohola nemška in madžarska kultura in biseri naše zemlje so bili naprodaj tujcu z njihovim prebivalstvom vred. Po vojni se je moralo tudi to izpremeniti. Mislili smo, da bomo povsod pokazali, da smo na svoji zemlji svoji gospodje. Tuji nemški in madžarski gostje so izostali in naša letovišča so napolnili jugoslovanski gostje. To nas je iskreno veselilo. 2eleli smo, da bi bila naša letovišča zbirališča najboljše jugoslovenske družbe iz vseh krajev naše domovine, ki naj bi ravno tu spoznala in dokazala, da smo vsi eno. Ti naši lepi in zdravi kraji naj bi bili v sezoni prava manifestacija praktičnega Jugoslovenstva. Žal, da temu ni tako. Naša letovišča so letos prenapolnjena — in bolj kot lansko leto, se uveljavlja na njih nemščina kot ob-čevalni jezik. Poleg jugoelovenskih gostov so prišli k nam v velikem številu tudi jugoslovenski ali bolje rečeno jugo-švabski gostje iz na-sih jugoslovenskih mest, iz Osjeka, Belovara, Zagreba, Novega Sada, in ti gostje tvorijo tu in tam tri četrtine gostov. V dveh letih našega državnega obstoja so se sicer že vsi naučili srbsko ali hrvatsko — toda če pridejo na Slovensko, ee jim zdi. da je tu še vse po starem, da so na Starem Vel-desu, v Neuhausen, v Roiču in da se jim mora postreči v blaženi nemščini. Tako cvete povsod švabčarenje in poštenega Jugoslovana boli glava od te neprijetne družbe, ki misli, da kaže s t«*m svojo denarno moč, češ: mi plačamo in lahko zahtevamo, da govorimo kakor hočemo. Mi pa moramo enkrat za vselej izjaviti, da nikakor ne moremo trpeti, da bi bila naša letovišča zavetišča jugo- in judoslovenske nemškuta-rije. Mi imamo srbskih, hrvatskih in slovenskih gostov dovolj in ti bodo napolnili vsako leto nase lepe kraje. Naši domači ljudje so se kmalu prilagodili novim razmeram in za onega Jugoslovana, ki misli, da slovensko ne razume, ne bo nič težkega razumeti se z našimi ljudmi, ki srbsko in hrvatsko prav dob- ro razumejo in po možnosti tudi govorijo. Tako mora pogosto naš priprost človek učiti takega jugoslovanskega in-teligenta narodnega ponosa. Seveda, ako gost le ne mara govoriti drugače, ko po nemško, mora končno rudi naš človek popustiti. Tako se goji jugoslo-venska švabarija. Razume se, da morajo biti v jezikovnem oziru letovišča nekoliko internacionalna in se ne smemo postavljati na kako ekskluzivno stališče, dasi n. pr. v nemških, madžarskih ali italijanskih kopališčih najbrže ni preskrbljeno za to, da bi jugoslovanskega gosta postregli v njegovem jugoslovanskem narečju. Mi smo danes stopili v vrsto velikih narodov in nikakor ne maramo, da bi ravno na naših letoviščih kazali, da smo odvisni od tuje kulture. Gosta, ki res ne zna našega jezika, bomo postregli kot tujca po možnosti v njegovem jeziku, od jugoslovanskih gostov pa moramo odločno zahtevati, da puste svoje švabčarenje doma in naj ga ne nosijo 8 seboj na naša letovišča. Bratje Srbi in Hrvatje se počutijo na naših letoviščih prav dobro in njim samim je neprijetno, ko slišijo dan na dan to odurno jugoslovansko švabčarenje. Vemo, da bo čas tudi to sam izpremenil, toda gostje sami zahtevajo, da se že sedaj omeji ta grda razvada in če ne bodo po javnih lokalih zadostovali napisi: >Moli se, da se govori jugo slovanski < — potem bo treba ukreniti še kaj druzega. To je posebno važno za naša koroška letovišča, kjer ne bomo smeli dopuščati. da hi lili jugoslovanski gostje opora nemški aa.taciji. Naše oprave in restavracije so poskrbele za to, da se pri nas vsak jugoslovanski eo^t počuti kakor doma: naša lepa ?emlja je d#«l Jagosla-vije in nas veseli, da so minili časi, ko so ravno najlepši kraji naše domovine izgledali, kakor da niso naši. Zato nas tembolj boli, da hoče en del jugoslovanskih gostov tu uvajati stare manire in da vsled nepotrebnega svabčarenja trpi jugoslovenski značaj naših letovišč. Treba je bilo to enkrat javno in jasno povedati, prej smo imeli goste tujce — zdaj imamo bratske goste in mi nećemo, da bi trije bratje pri eni mizi med seboj govorili — v tujem jeziku. Pristopajte k „Jngn-slouenshl matici"! Ne poslniajmn stranskih glasno. Neprestano pritiska antantna ctt«' plomacija na našo vlado v Beogradu, da naj bi podprla njene težnje proti, sovjetski Rusiji z orožjem v roki ter tako dala antantnim zahtevam primeren' poudarek. Ni nam znano, kako stališče1 zavzema naša oontraina vlada v Beogradu. Znano pa nam Je, da so se najboljši naši sinovi bojevali v jugoelo-' vanskih legijah v Rusiji za dosego idealov zedinjenja našega naroda ib'1 zmage pravice nad krivico. Ob strani čehoslovaskih legij so se tudi nase ie-1 gije udeležile v Rusiji boja proti najhujšemu terorju. Kakor češke leg'ije, tako so pa tudi naši prostovoljni vof • ščaki v Rusiji odložili orožje, ko se jo pokazalo, da se je pričel državni red v Rusiji kolikor toliko konsolidirati in ko so prenehali cilji, za katere se je naš človek boril, učinkovati s svojo agitatorično silo. Znano nam je nadalje tudi, da nikakor ni naš narod navdušen za nadaljne krroprelitje, zLa&^i ne, če ne gre varovati lastnin pravic L11 podpreti lastnih zahtev. Absurdno bi bilo, da bi hotela naša država Igratfj vlogo orožnika na vzhodu Evrope ljubo Antanti, v kateri je zastopa tudi Italija, in slušati morda celo ukt kake eksekntive, bodisi v Rimu bodi; v Parizu. Vloga, ki jo nam namera*} odkazaii Antanta, ne bi bila prav častna za zmagovitega srbskega v< ka, pa tudi ne za hrvatski in slov< narod, ki nima prav nobenega da bi storil svojemu brata Ruon : manjšo krivico. Ne vemo tudi, kako prišla naša država do t$ga> da bi ko je morala PoPjska, ki je vendar polagala z mnogo večjimi sredstvi bodisi na človeškem mater i jate. bodisi denarju in Antantni pomoči kakor zaprositi za mir pci sovjetih, stopila mesto te države. Poljakom je Anianta orožja, tudi vojakov in svoje vojskovodje na pomoč proti soi jetski Rusiji. Koga bi poslala Antatri na pomoč naši državi v slučaju, da zapletemo v vojno proti svojemu *el*-j kemu bratu? Svarijo nas, đa smo ns£] boljši vojaki. Upamo, da to ostanemo j tudi v bodočnosti in nam tepa ni treba] dokazati zopet na kakem bojišča. JSm nam bodo poslali angleške in franooake vojake na pomoč? Težko je to pricaku-! vati. Morda bi prišlo res nekaj kokrni-' jalnih čet, v ostalem pa bi predvsem ložili Italiji skrb, da zmagamo pi Rusom. Italijanskih' vojakov pa na« naši vojaki Bog obvaruj! Kioeaar gega M ne manjkalo, kakor to, da razbijejo vso disciplino. Ne glede kvaliteto italijanskega vojaka, ki m ne bi moral zagrabiti za orožje sovjetski Ru^rji, toga zaveznika ko malo odklanjamo. Fran Govekar 83 Svitanje. (Dalje.) Zois pa je čital glasno Bemadottov oklic: »Da gredo Francozi naprej, ne mislijo nič hudega ne Vam ne Vašemu premoženju. Oni žele\ oni hočejo, da uživate v miru in brez strahu sadove svojega dela in truda ... Mi cenimo In spoštujemo šege in navade vseh narodov, posebno pa še V a š e ... Pri tisti priči bo kaznovan s smrtjo vojak, ki bi vlomastil v Vaše prebivališče in pregrešil rop. Nismo enaki divjim zmagoval-cemt naše vljudno vedenje Vas prepriča o tem . . .« »Bernadotte obeta torej prav isto, kar Buonaparte!« je naglasll Vodnik. »Dva moža — dve mož - besedi!« »A kdaj nam je to storila ali vsaj obetala Avstrija? — Sovražnik, ki smo trepetali pred njim, nam prinaša svobodo, — sovražnik, ki nas odtrga od države, nam raztrga tudi suženjske verige! Kolika ironija!« je glasno razmišljal dr. Repič. Zois pa je sklonil glavo v skrbi in žalosti ter molčal. Tajiti nI mogel, da je v mislih in besedah sangviničnih mladih prijateljev Se preveč resnice; obžaloval je zaslepljenost avstrijske vlade, ki je edina kriva, da so se mogle roditi v slovenskem narodu take misli In besede, kakršne so kazali in govorili dopoldne kmetje in Gregor Danfc pred vojaškim skladi- ščem ter zdaj vpričo njega Vodnik in dr. Repič. Toda njegova zvestoba do države je bila neomajna, ljubezen do nje bolesti polna, zato še tem svetejša. Niti v najhujšem trenotku nI otemnela v njegovem srcu plamteča zvezda hvaležnosti do cesarske obitelji, ki je dvignila njegovega očeta Mihaela Angela v baronski stan ter napravila malega trgovca iz Bergama prvega veletržca in veleobrtnika v Ljubljani. V svaštvu in prijateljstvu z najodličnejšimi kranjskimi plemiškimi rodbinami je njegov najstarejši sin Žiga ohraml vzlic vsemu tradicije očetovske v svoji duši ter jim je hotel ostati zvest do groba. Tako je torej po dolgem premolku dvignil Zois glavo, jo energično zmajal in z zable-skom modrih oči, ki so gledale dalje in globlje nego kogarkoli v deželi, izpregovgril po svoji navadi kratko in rezko: »Respice finem! — Videbimus eras!« Ne prenaglimo se in počakajmo, da vidimo, kaj nam donese prihodnost! * Tihi četrtek je prinesel od strahu vrtoglavim in v topem pričakovanju otrplim Ljubljančanom dobrodošlo senzacijo. Okoli polosmlh zjutraj je prijezdila od Vrhmke četica konjenikov. Na čelu sta jahala avstrijski častnik in ob njegovi desnici francoski podpolkovnik; za njim so jezdili francoski trobentač in štirje Wurmserjevi huzarjl. Ko so dospeli do Novega trga, so pustili, da so stopali konji korakoma. In so se ozirali po hišah. Očividno so nečesa iskali. Pred fran&'škansko cerkvijo je postajal dolgopeti mestni policaj Kozlevčar in si krajšal dolg čas s tem, da je lučal kamenje na tolpo zanikarnih psov, ki so preganjali lovsko psico. Tedaj je začul topot kopit, zagledal ko-' njike in se sila prestrašen vojaško vzravnan postavil ob poti. Vsa kri mu je izginila z obličja in v kolenih mu je začelo drgetati in se šibiti. Niti pozdravil ni in ne besede ni bilo iz njegovih ust. »»Francozi!« mu je šinilo skozi možgane, in ko bi bil le mogel, bi bil pobegnil. Toda kot star vojak je stal kakor vkovan na svojem mestu in le razrogačil oči. Avstrijski častnik pa je zakričal nad njim, naj jih povede do prve kavarne. In Kozlevčar je hitro iztegnil roko ter pokazal čez most in skozi Špitalsko ulico na gostilno »Pri divjem možu«. Konjiki so pognali konje ter izginili v hotelu, Kozlevčar pa je tekel v mestno hišo povedat županu novico, da so v Ljubljani Francozi in Avstrijci ter da pri »Bidelmanu« pravkar zajutrkujejo. Hude čase je prebil dr. Podobnik. Mesece in mesece so polnile Ljubljano gladne, objestne In brezobzirne avstrijske vojne čete, odhajajoče skozi mesto v Italijo ali pa umikajoče se pred Francozi. Neznosna bremena je nalagala vojna mestu. Čeprav je imelo mesto razvit obrt ter prav bogato trgovino, je delala temna bodočnost županu vendar velike skrbi. Strni-šče, ki so ga pustili za seboj avstrijski vojl, popasejo zdaj še francoski polki. Kaj še ostane? Ali pa ne izzove ljubljanska beda le še hujše okrutnosti in nasilnosti sovražnikov?; Viharni dnevi čakajo župana, ki Je ostal osanv ljen kot najvišji uradnik v trepetajočem mestu brez zaščite! ogromna odgovornost ga zadene., Ako poizkusi z vljudnostjo in postrežlji* vostjo pridobiti Francoze ter vplivati na nJlH oblastnost v korist meščanov, mu bodo ljuto; zamerili avstrijski vladni krogi; ako pa bi se, drznil ugovarjati, prikrivati m varati, si i**-vestno sam razbije glavo in razdraži sovražnike le še huje. Nikogar ni imel dr. Podobnik v teh ner* voznih m skrbi polnih dneh, s komer bi se bil mogel posvetovaji. Večina občinskih svetovalcev je pobegnila na deželo, deželni glavar in njegovi uradniki so se med prvimi odpeljali celo onkraj štajerske meje, Desset-« brunner je na Selu v svoji tovarni za sukno delal noč in dan, da odpravi velike tovore \z svojih skladišč z vozovi še pravočasno do Zaloga in z ladjami po Savi na Hrvatoko rra varno, baron Zois pa je bil bolan. Prav naveličan je bil torej žurmn $vo{6 službe in najrajši bi bil odložil svoje častno mesto ter se zapri v svojo odvetniško pisarno. Ce bi ne imel nič drugega dela, bi začel urejati literarno zapuščino prijatelja Antoni Linharta, ki itak že drugo leto čaka njegove roke, ali pa bi se zakopal med znanstvene knjige. Vesel, miren in srečen bi bil, da bi n# imel ničesar več opravid z javnimi posli, ki prizadevajo človeku le jezo, žalost in skrbi pa nikake hvaležnosti. Pomisliti Je treba nadalje, da je Srbija že od leta 1912 neprestano v vojni in da razmere ob naših mejah tudi niso še tako urejene, da bi se smeli spuščati v kako pustolovščino. Neprestani vpadi albanskih čet v naše pokrajine zahtevajo našo pozarnoet zlasti, če izvemo, da so te čete organizirane in oborožene od našega prijaznega soseda Italijana, Kdo more nadalje od nas zahtevati, da zanemarimo Antanti na ljubo notranjo zgradbo nase države? Kdo nam bo povrnil neizmerno škodo, ki bi je nam na gospodarskem polju prinesla nova vojna. Ali nimamo še zadosti izkušenj, kako silno težavno je urediti po štirih letih vojne normalno življenje ▼ naaih mestih in po deželi? Dve leti mira nista zadostovali, da bi bili to izvršili. Kam bi zabredli v svojem gospodarskem življenju, če bi si hoteli naprtiti novo vojno? Kaj nam more temu nasproti nuditi Antanta? Ali je katera koli denarna odškodnina sposobna, da nas odškoduje za izgube človeških življenj? Ali je sploh mogoče v številkah izračunati gospodarske posledice takega koraka? V svoji notranjosti nekon-soUdirani, še bolj razdvojeni, kakor smo politično nebrzdani sedaj, bi izšli iz take vojne ne samo kot berači, marveč tudi moralno bi trpeli neizmerno škodo. Orodje v tujih rokah bi poslabšali svoj notranje-polit položaj do neznosnosti in ni izključeno, da ne bi ves naš državni ustroj utrpel neozdravljiv sunek. Zakaj Antanta sama ne izvrši tega, kar hoče naložiti nam? Odprto ji je Vzhodno morje, skozi Bospor plovejo svobodno njih ponosne ladje, v Indiji stoje velikanski oddelki čet, Nemčija, Avstrija, tudi naša država, 1n%džarska, Romunska se ne morejo ustavljati njih dikhi-tu, ee ga podpro z zadostnim številom oborožene sile. Kaj torej ovira Antan-to, da bi nastopila proti sovjetski Rusiji sama? Kakor čujemo, se hoče Anglija pogajati s sovjeti. Gre samo še za to, da bi sovjeti poslali svoje zastopnike v •London. Tudi Francoska je naklonjena pogajanjem s sovjetsko Rusijo, celo Italija sama je morala pod pritiskom javnega mnenja izjaviti, da je solidarna s svojima zaveznikoma. In nm naj bi sli po kostanj v žerjavico? Cehoslovaška }e jasno izjavila da nima interesa na tem, da bi nastopila proti Rusiji. In mi, ki nas loči od Rusijo vsa Romunska, naj bi ne imeli pomislekov in naj bi nastopili proti njej? Anglija, Francoska in Italija bi imele čas pogoditi se z Rusijo, na nas pa bi padla vsa odgovornost bratomorne vojne. Oni bi si s pogodbami zagotovili pomoč velike Rusije, nas pa bi pustili, da ginevamo v sovraštvu do svojih soplemenjakov. Toliko našega ljudstva je še v vojnem vjetništvu v Rusiji. Ali naj rodi te zo-*pet izpostavimo najhujšemu trpljenju in pomanjkanju? Kaj torej zahteva Antanta od nas? Ali hoče smrtno sovraštvo zasaditi med nas in Rusijo in komu na ljubo? Gotovo edinole v korist naši preljubi sosedi Italiji, ki ve, da pomeni močna Rusija ob naši strani smrtni udarec njenim zahrbtnim namenom proti naši državi- Ali nam je Antanta pripravljena proti volji Italije priznati vse naše zahteve na Goriškem, v Istri, Dalmaciji, na otokih in ob mejah Albanije? T^iti besede o tem ne izgubljajo antanti-ni diplomati. Mi pa vemo, da bomo vse to dosegli tudi proti volji Italije, če bomo dosti previdni in si ne bomo ustvarjali sovražnikov tam, koder nam je iskati svoje najbolj naravne zaveznike. Telefonska in brzo-iaufin poroCIla. POGODBA Z JUGOSLAVIJO? LDU London« 4. avgusta. (DKU t+~ Brezžično) Bonar Law je govoril včeraj v poslanski zbornici o pogodbi z Jugoslavijo in Iziavfl. da bo predložena zvez! narodov. ARNAVTSKI VPAD. LDU Beograd. 4. avgusta. Iz Otirise javljajo: Dne 29. p. m. ob desetih dopoldne je 40 Uudi broječa arnavtska tolpa pod vodstvom častnika v italijanski uniformi vpadla na nase ozemlje na mefl mied karaulUo Rian in Velikim Brdom. Arnavti so kneH seboj dve strojnici. Enega napadalca so prijeli. ZVEZA NARODOV. LDU San Sebastian, 3. avgusta. tYDKU — Wolff) Pri banketu, ki ie prirejen povodom otvoritve konference sveta zveze narodov, je pozdravil španski minister za zunanje posle udeležence v imenu španskega Jrralfa fn španske vlade. V svotem govoru je poudarjal, da je ŠpanHa pristopila kot prva nevtralna drža-VM k zveri narodov in je izrazil na-4o. da bo zveza naradov odgovarjala svoji rrrisfjf. Svet zveze narodov £e sklenit da oprosti prebivalstvo taarske kotline zasedbenih stroškov. RUSI PRED VARŠAVO. LDU Berlin. 4 avgusta. (DKU) *Vossische Zeihmg« javlja te Ma-rfenwerderia: Bollševiki so na severnem krilu svoj pohod ustavili fn 'dovajajo težko topništvo. V Varšavi vlada potrtost, zlasti ker se vedno boli Urijo vesti o predstoieči boliše-vislri revoluciji na Poljskem. V potiski armadi se razvija živahna oro-paganda za ustanavljanje volaških svetov po boljše vi škem vzorcu. POLJSKO - RUSKO BOJIŠČE. t.DU Moskva. 4. avgusta. (DKU tre^ično) Vojno poročilotnM Zapadno od Bialvstoka naše čete napredujejo. V smeri proti Siedlecu so rdeče čete prekoračile reko Bug v širini sto vrst. Zavzele so postojanke na zapadnem bregu reke hi ujele mnogo sovražnikov. POLJSKO - RUSKA PODAJAN !\. LDU London. 4. avgusta. (DKU) Poljsko odposlanstvo za premirje je včeraj prišlo iz Baranovičev v Varšavo. Politične uesti. ar Regent posreduje. LDU. Beograd, 4. avgusta. Snoči je povabil prestolonaslednik na večerjo v Topči-der nekoliko ministrov obeh parlamentarnih skupin. Deloval je na ministre v pomirjsvem zmislu ter prosil ministre, naj bi se kmalu sporazumeli, da bi bila čimpreje sestavljena nova vlada, ma Vesnlčeva nota demokratskemu klubu. Beograd, 4. avgusta. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da je Vesnić poslal demokratskemu klubu včeraj pismo v katerem zahteva, da se rešita glavni dve vprašanji in sicer: 1. Največjo težko-čo za rešitev krize tvori vprašanje agrarne reforme in plaćanja haka begom. Vlada je pripravljena to vprašanje rešiti sporazumno, vendar naj se o tem izjavi demokratski klub. 2. Pri ministrstva za agrarno reformo naj se osnuje slično kakor finančno ekonomski odbor, agrarni odbor, v katerem bi bili zastopani tile ministri: minister za agrarno reformo, minister za poljedelstvo in vode, minister za šume in rude, minister pravosodja in minister financ Ta komite bi moral Izdelati vse predpriprava za izplačilo haka za leti 1918 in 1919 in sicer M se moralo to izplačilo izvršiti do 1. septembra L 1. Vesnić zahteva od demokratskega kluba, da prevzame redakcijo enega teh spornih vprašanj in sicer zahteva odgovor do danes opoldne. V slučaju, da demokratski klub ne bi odgovoril, se smatra to za prekinjanje pregovorov in bi kabinet sestavila parlamentarna zajednica. = Konferenca Vesniča z Davido vičem. Beograd. 4. avgusta. Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik dr. Vesnić daljšo konferenco z ministrom Ljubo Davidovičem o vprašanju agrarne reforme. Pri tej konferenci ni prišlo do definitivnega zaključka, razpravljalo se je pa o novi stilizaciji predloga za rešitev tega vprašanja in za modus, kako naj se izvrši izplačanje haka v najkrajšem času. Vesnić je predlagal dve formulaciji tega predloga In bi ena formulacija prišla pred Narodno predstavništvo v formi vladne deklaracije, druga formulacija pa bi služila kot baza za sporazum. Minister Ljuba Davidovič je takoj ob tej priliki izjavil da demokratska zajednica nikakor ne more zapustiti svojega znanega stališča o vprašanju agrarne reforme in je predlagal da se za bazo sporazuma in za program nove vlade vzame same najožji program, to je Izvedba volitev. Demokratska zajednica je imela danes seja na kateri se je razpravljalo o novi Vesnićevi zahtevi. Kakor se sodi v političnih krogih, bodo pogajanja potekla brez uspeha in ima Vesnić-Proti-ćev predlog samo en namen, t j. zavlačevanje dosege sporazuma. = Seja demokratskega kloba. Beograd 4. avgusta. Danes se je vršila od 10. do 13. ure seja demokratskega kluba o vprašanju agrarne reforme in o odgovoru na Vesničev predlog. Popoludne sta se sestala Davidovič in Vesnič, da nadaljujeta razprave o rešitvi krize. = Minister PribičeviČ v avdijenei. Beograd, 4. avgusta. Včeraj do peludne je bil sprejet od regenta v daljši avdijenci minister Svetozar Pribičevič, ki je razpravljal z regentom o sedanjem političnem položaju, o izgledih rešitve krize in o vprašanju agrarne reforme. = Minister Trumbič se vrne. LDU. Zagreb, 4. avgusta. V ministrstvo za zunanje stvari je došla brzojavka, s katero nanznanja zunanji minister dr. Ante Trumbič, da se v nekoliko dneh za stalno povrne v Beograd ter prevzame tam upravo svojega resorta. = Preselitev komisije za odločitev državnih mej iz Pliberka v Maribor? Maribor, 4. avgusta. Kakor se poroča iz verodostojnega vira se v kratkem antantna komisija za določitev državnih mej preseli iz Pliberka v Maribor. — Jugoslovanske Inke in železnice. Praška >Narodni Politika« je prinesla zanimiv članek iz peresa dr. Otokarja Rtižičke z naslovom >Terst-Rieka-So-lunjc. Dr. Ružička piše: >Ako ostane Reka Italijanom, bodisi izdobra, bodisi z nasilstvom, se bodo morali ozreti Ju-gosloveni po drugem izhodu na morj«» In tu prihajajo v poštev pobrežna mesta dalmatinska in Solun v Egejskom morju. Toda tudi na tej poti bode treba, zlasti kolikor se tiče dalmatinskega nabrežja, premagati velike prirodne in politične ovire. Znano je, da - je bivša monarhija gradila v dalmatinskem zaledju, to je v Bosna in Hercegovini, samo ozkotirne strategične proge ter je pri tem namenoma zanemarjala trgov« ske koristi svojih slovanskih dežel. Severna Dalmacija sploh nima železniške zveze z Bosno, ako ne mislimo na primitivno progo Sida Steinbatsa, ki je služila le za dovoz drv iz Bosna na sever, ali na železniške proge iz Splita do Šebenika ter do Knina in Sinja tik pred bosensko mejo. V svoji vojni stiski je monarhija sicer spoznala kratkovidnost te politike ter se je začelo graditi normalno progo, ki je imela spajati Knin z južno Hrvatsko, to je z Liko, toda ob prevratu se Je delo ustavilo. Zdaj so Jugoeloveni nastopili to zanikamo avstro - ogrsko dedSčino ter bode treba brez dvoma velikih finančnih žrtev in vztrajnega napora, prodno se hibe in škode bivae uprave popravlja Dalma- tinsko ofcresje Je krasno, od priroda obdarovano s prelepimi »alivi, kakor-šni so Šibenik, Split, Gruz pri Dubrovniku in Boka Kotorska. Toda zgraditev direktna in komodae ivase z zaledjem je zaradi goratega njegovega značaja za dogledno dobo godba bodočnosti. Upajmo pa, da bo vgtrejnost in enersi* ja srbsko - hrvatska kmalu premagala tudi te prirodne ovire, kajti to bo Te v interesu vsega Slovenstva. Kajti ako se vzdrže Z*bi v Albaniji, gko obdrae samo malj otok Saseno v Valonskem zalivu, zapre s tem Jadransko morje, in jugoslovanska trgovina in jugoslovanski pomorski promet bosta postavljena pod stalno groseeo kontrolo italijanskih topov. = Prerokovanje Bele Kuna. Prodno je zapustil Bela Kun nemško ozemlje, je podal uredniku nekega lista v Swinemiindu svojo komunistično izjavo, iz katere je razvidno, da namerava Bela Kun začeti znova komunistično propagando na Madžarskemu. Prepričan je, da pride do svetovne komunistične revolucije, ne glede na posamezne neuspehe. Na Madžarskem se obnovi v doglednem času komunistični režim, ki bo temeljito obračunal s sedanjimi teroristi. Iz Budimpešte se bo razširila komunistična revolucija po vsej Srednji Evropi. k Tešinako. Po razsodbi vetepo-slaniškega sveta pripade veČina tešin-skega prebivalstva češkoslovaški republiki. Po cenitvi na starih podatkih ima Teeinsko 296.000 deškoslov. in 128.000 poljskega prebivalstva. Češkoslovaški del je mnogo gostejše obljuden nego poljski. Po avstrijski statistiki je bilo na Tešinskem 233.000 Poljakov, Čehov 115.000, Nemcev 76.000. Čehov je resnici 160.000, kakor trde češki listi. Nemci so z razdelitvijo jako nezadovoljni. >Bohemia< pravi, da 27.000 tešinskih Nemcev pade pod češkoslovaško republiko, pod poljsko vlado pa 46.000. >Lidovv Denik« piše: Ozetuftje, ki pripade Poljski, je silno obljudeno z nemškim življem. Tešin s sosednimi občinami ima nemškega prebivalstva okoli 50 odstotkov, Bilsko. mesto, pa do 90 odstotkov. V okolici Bilskega je bilo naštetih 11.000 Nemcev poleg 60.000 Poljakov in 500 Čehov. Tešinako okrajno glavarstvo je štelo 15.000 Nemcev, frvštatsko tudi toliko. Dve tretjini Nemcev s Tešinskega sploh pripade sedaj Poljski. Meja češkega življa gre od Moravske vzhod, zajemajoč in velikega dela ozemlja v okrajnem glavarstvu frydeškem, bohuminskem in zapadnem delu frvštatskega. Ne odstopamo Poljak: om niti ene češke manjšine. = Kako organizirajo Nemci plebiscit. V »Čehoslovenski republiki« z dne 26. julija čitamo sledečo sliko plebiscita, ki se je dne 11. julija izvršil proti Poljakom na zapadnem in vzhodnem Pruskem. 9k> je za ozemlje kakih 15.000 km*, kjer je po ljud. štetju izleta 1910. živelo 428.000 Nemcev, 95.000 Poljakov in 172.000 Mazurov. To so zgodovinska tla, kjer je nemški viteški red v srednjem veku z mečem širil vero, kjer so leta 1410. slavno zmagali Poljaki, leta 1914. pa — Hinderburg. Poljaki govore o plebiscitu v Varmiji ffrmenland) in v Mazurih. Mazuri, prvotno poljsko pleme, so vsled stoletnega bivanja v nemški državi popolnoma podlegli nemškim kulturnim vplivom; njih protestantovska vera in potujče-nost inteligence jih je vlekla k nemške-nu življu. — Spričo tega Nemci niso nikoli dvomili, da na tem ozemlju zmagajo s plebiscitom; šlo jim je za to, da sijajno zmagajo in da s tem živim dokazom protestirajo proti versajlakemu miru, ki jim je naložil plebiscit. Poljaki si od plebiscita tam niso mnogo obetali: zato so ga hoteli zavleči, da bi dobili čas za nacionalno os več en je Mazurov, a ni se jim posrečilo. — Svojo zmago pa Nemci zahvaljujejo tudi svoji sijajni organizaciji, ki je divno funkciionirala prav do zadnjega hipa. Ustanovilo se je društvo >Ostdentscher Heimatdienstc; ni bilo vasice na plebiscitnem ozemlju, ki bi ne imela odbora tega društva Vsi Nemci so mu bili člani, tako da je v plebiscitnih okrajih samih štel 250.000 članov. >Heimatdienst< je izdajal novine >Ostdeutsche Naehrlchten«, ki so v 200.000 eksemplarjdh preplavljale kritično ozemlje. Narodne nemške slavnosti, petje, sport! Poučeni so bili Nemci o n&jtajnejših poljskih načrtih. Poljaki so postajali nervozni, domači agitatorji so se prepirali z varšavskimi. — Težka naloga je bila za Nemce, spraviti na plebiscitno ozemlje 10.000 ljudi, ki so bivali izven ozemlja, pa imeli glasovalno pravico. Nebroj posebnih vlakov je šlo iz Nemčije na vzhod skozi »koridor« na kopnem, a ker so jim tudi Poljaki delali težave, so se glasovalci vozili po ladjah — ali aeroplanih. — Svoja izkustva bodo Nemci porabili v Gornji Slesiji proti Poljakom, a na Koroškem proti Jugoslovanom Antanta bo pa videla, da vzhoda — ne pozna pravijo Nemci. — Ni dvorano, da je Poljakom pri plebiscitu silno škodila vojska na drugi strani države. Mi smo v sličnem položaju: na severu plebiscit, a na jugu nam vsiljujejo voj-ko. Stvari morajo iti po vrsti. Dr. F. I. s Anglija hi Italija, Iz Pariza javljajo: »Libarte piše, da so se odnoiaji med Anglijo in Italijo v zadnjem času precej ohladili. Angleška vlada čimda-Ij« pogoeteje izraža svoio nezadovoljnost italijanski vladi. Anglija je ooka-rala Italijo, da je dala turški nacionalistični vojski Kamala paše orožje in municijo, kakor to trdijo. Druei ukor angleške vlade ksra Italijo, ker italijanska vlada ni odgovorila na aneleško noto, ki zahteva, nsj Italija izrazi svoje naziranje o predlogu sklicanja mednarodne konference v Londonu, ki bi se bavila a vprašanjem, ki so ga izzvale diskusije ruskega imperija, odnosno o vprašanju sovjetske Rusije. Končno zavlačuje italijanska vlada tudi še podpis mirovne pogodbe a Turčijo in se obotavlja izpolniti obveze glede vrnitve Dodekanesa Grčiji. Kakor pišejo poluslužbeni easopisi, je Italija voljna, da odstopi Gretji ves Dodekanes, razen otoka Roda. Giolitti namerava uredi U vprašanje Dodekaneza neposredno s Millerandom in Llovdom Georgezn, ga svojih poletnih počitnic. Vsi trije predsedniki zveznih vlad se bodo v to svr-ho sestali v drugi polovici avgusta v Švici ali pa v Savo j i. — LDU. = Dres Nemčije je obnovitev Evrope nemogoča, tako je končal v nemškem državnem zboru Siraons svoj govor, v katerem je izjavil o nemški politiki: Nemška politika je prisiljena korakati po ozki in po sneženem metežu ovirani stezi. Vsak napačen korak bi nas mogel vreči v prepad. Ustvariti moramo močno pozicijo proti Angliji in Rusiji. Mirovna pogodba se mora izvesti. Prišel bo dan, ko bomo podpisali vse drugačne pogodbe, kakor pa so one v Spaa. Nemčija se ne sme prenagliti, ampak mora čakati, da pridejo k njej druge države, kajti brez Nemčije je obnovitev Evrope nemogoča. Iz nase kraljevine. — Lovski dvorec v Bosni za regenta. LDU. Beograd, 4. avgusta Bosanska vlada je ponudila regentu v dar novi lovski dvorec na Romenji planini blizu Sarajeva. neodreJsisa domovina. — V Trstu je bilo prebivalstva dne t maja t. 1. 234.751. — Morilec karabinjer Zenni obsojen na 10 let ječe. V Fari pri Gradišču ob Soči je bil ustrelil po noči brez vsakega pravega povoda delavca Basiola. Vojaška sodnija v Trstu je obsodila surovega Zennija na deset let ječe. — Z Goriškega. Zveza slovenskih kolonov je prenehala delovati. Koloni se organizirajo v strokovni Organizaciji skupno s furlanskimi koloni. — Vprizoritev žaloigre >Za pravdo in srce« v Prvačini je uspela dobro. Udeležba je bila velika — V Brjah na Krasu se je pastirica 121etna Alojzija Prinči-čeva igrala z ročno granato. Granata je eksplodirala in deklico razmesarila, da je obležala mrtva — V Plaveh pri Kanalu so laški vojaki brez povoda ponoči aretirali osem miadeničev in jih gnali kot največje razbojnike v zapore. Vojaki se napijejo si izmislijo kako izzivanje, potem pa divjajo nad mirnim slovenskim prebivalstvom. To surovo divjanje presega že vse meje. — Na Pečinah je umrl posestnik Anton Kofol, jako znan in spoštovan mož. — Velik požar je bil v nedeljo na postaji pri Sv. Andreju v Trstu. Vžgal ee je vagon, poln sodov z bencinom. Ogenj se je razširil še na druge vagone, tako da je bila nevarnost vedno večja. Vagoni z blagom vred so bili popolnoma uničeni. Ognjegasci so po eno-urnem napornem delu omejili požar. Škode j-3 nad 400.000 lir. — Iz Pazina. Posebno nahujskano italijanaško gnezdo je v Pazinu. Ni sicer mnogo Italijanov v mestecu, čistokrvnih še celo ne. Okupacijske oblasti jih podpirajo z vso vnemo. Napad na Jugoslovane je bil skrbno pripravljen. fie 13. julija ob 11. in pol predpoldne so napadli urednika >Pučkega Prijatelja« ali njegov odločen nastop ga je rešil nemilih posledic. Dva dni prej pa so nekateri junaki ob 2. popolnoči poskušali razbiti edino našo tisk.irno, ki jo imamo še v Istri. Naskok se ni posrečil, ker sta dva delavca in vodja tiskarne začeli v skrajni nevarnosti streljati v zrak, da opozore karabinjersko postajo. V resnici so karabinjerji biM takoj na mestu, ker so se bali, da bi se demonstrantom moglo kaj hudega zgoditi. Demonstranti so se takoj, ko so čuli strele, razgubili, karabinjerji pa so zaprli naše ljudi, ki so branili svoje življenje. Poslovodja tiskarne Špacapan in dva delavca so še vedno zaprti. 15. julija se je izvršil drugi napad na tiskarno >Pučkega Prijatelja«. O tem napadu se je v italijanskih krogih že delj Časa sklepalo in oblasti so bile natančno informirane o nakanah pazinskega »razumništva«, ker je gospod podkomisar Menjghetti pri teh posvetovanjih sam aktivno sodeloval. Ker so jih nekateri bolj pošteni Italijani svarili, so pazinski Jugoslovani začeli pošiljati svoje dragocenosti, perilo itd. v okoličanske vasi, kamor so tudi od-premili žene in otroke. Karabinjerji so sicer skušali ovirati jih pri tem delu, obljubljajoč jim na znani perfidni latinski način zaščito in pomoč. Tem praznim obljubam niso naši ljudje verovali. Italijanska oblast je postavila pred poslopje Pučkega prijatelja stražo, ravno tako pred Narodni dom. Ko so o polnoči demonstranti začeli napadati tiskarno, so čuvari javneera reda takoj pobrali šila in kopita in kakor na povelje ušli, prepuščajoč fašistom, arditom, posebno pa oficirjem shobodo za razbijanje in plenjenje. Demonstrantov bilo je 30 do 40, od pazinskega prebivalstva samo >boljši ljudje«. V tiskarni so razbili vse mašine, metali papir, knjige, črke in ko9e strojev skozi okno, razbijali regale in kar jim je prišlo pod roke. Da so pri tem skrbeli rudi za svojo korist, ni potrebno povedati, ker so italijanski naeijonalfsti pač povsod en^ki in sposobni vsakega, tudi najbolj ponižujočega deinnja. Če tudi so ti malo-broini rszboiniki dobro znani, ni se še italijansko orožničtvo zsranilo, p*č" pa so znčeli po celi Istri zopet zapirati pod vsema mogočimi pretvezami naše ljudi. Tako so zaprli dijaka iz Lindara 1 Stihovića. ki se Je bil komaj vrnil is Karlovca domov, Kmeta iz istega kraja K leno vara, a potem učitelja Pužana iz Buzeta, duhovnika Milanovifta is Krin-ge in prisilili urednika Helanlča, da je ušel v Jugoslavijo Pazinski zapori in tržaške ječe so polne Jugoslovanov iz Istre in se vsaki dan ie bolj polnijo. Kako se tem nesrečnežem godi, je najbolj rssvidno is sodnih rasprav, pri katerih prihajajo na dan vneto vpijoča dejstva o nečloveškem postopanju v italijanskih ječah z vjetniki. S •trahom in g zgražanjem se vprašujejo naši ljudje v zasedenem ozemlju, kako dolgo bo kulturna Evropa trpela to barbar-ko nasilja na našem narodu?_ Vpad ITIadiaroD o Prehmurje* Maribor. 4. avgusta. Med časom, ko je znani prekmurski župnik Kle-kel pripeljal svoje Prekmurce v Maribor na orlovski tabor, so vdrle madžarske tolpe na dveh krajih v Prekmurje. ht to pri Hodošu, zadnji prekmurski postaji, kjer so napadli naše straže in je tamošnje prebivalstvo, po večini protestantovske vere, madžarskim tolovajem Domaura-lo. Ob istem času so vdrli tudi orl Pucrmci, to je eno postajo od Murske Sobote, kjer so napadli nate orožnike. Okoliško prebivalstvo pod vodstvom protestantovskih duhovnikov, je Madžarom pomagalo ln Je prišlo do streljanja. To sodelovanje prebivalstva se tolmači kot nevolja nad vojaškimi nabori, ki se sedai tamkai vrše. Tudi v Murski ? so bili tamošnji Madžari pripravljeni na prevrat in na vkorakanje madžarskih tolp. Naši orožniki in vojaštvo so polovili te tolpe in jih spravile na varno. V Murski Soboti so bili zaprti trtie madžarski odvetniki, m sicer dr. Pinter. dr. Gy5ry in dr. Semeniv. Dva od teh sta bila obsojena na pet dni, eden pa na deset dni. Župnik Klekel poživlja v današnji Izdaji »Novin« vlado, da odstrani iz Prekmurja vse liberalne učitelje in jih nack>rriesti s krščanskim!. S to zahtevo župnika Klekla baje soglaša tudi civilni komisar. Protidržavira rovarenje v Mežiški dolini. Guštani 4. avgusta. Kakor znano, je Mežiška dolina že po saintger-mainski mirovni pogodbi definitivno naša. S tem dejstvom se pa nekateri zavedeni elementi kar ne morejo sprijazniti. Rovarenie fn vznemlria-nie ljudstva s strani nekaterih nem-škonacijonalnih hujskačev v Mežiški dolini noče prenehati. Prej so se tu s posebno vnemo Širili letaki in časopisi, ki jih izdaja nemška plebiscitna propaganda, sedaj pa mislilo ti protidržavni elementi izrabiti v svoje svrhe še medzavezniško plebiscitno misijo, ki ima v bližnjem Pliberku svoio sekcijo. V oonedellek dne 2. avgusta se ie nelialo nekoliko nahujskanih Kudl iz Gtrštanta ln Prevali v Pilberk. kier so poslali deon-tacLto k ententmm častnikom z zahtevo, nai se dofočf. da bo tudi Mežiška dolina glasovala nri koroškem plebiscitu. Baje so dobiti že tam primeren odgovor, da namreč medza-veznBka m!sfla nima nfkake pravice, da bi se vmešavala v notrante zadeve naše države in da hI rzoremlniaJa mirovno pogodbo, a potrebno le. da tudi naše oblasti tem ljudem enkrat pokažejo, da naša država ni za to tu. da bi že vsak. prav vsak smel na njo pljuvati. Evidentno le, da je bila oela nkciia nrav spretno organizirana od ljudi, ki nočeio, da bi se pri nas razmere konsolidirale, m ki begaio naše ljudstvo z vsemi sredstvi. Potrebno je zato, da rraše oblasti tem skritim huiiskačem onemogočilo nadafime rovarenie. sfed tlm na morajo pokazati oni. ki so bfli dne 2. t. m. v Pliberku. Niih imena so našfm oblastim menda že znana.___ KoroStta demarba-cljsha Crta. Ljubljana. 4. avgusta. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo Iz Celovca: Vsi koroški nemški listi so včerai objavili dolge članke, v katerih proslavljajo svoio zmago v zadevi odprave demarkacHske črte. Avstrijci so tudi defanski že včerai ob osmhi dopoldne odstranili svofe barijere in straže na demarkacllski črti. Ob prehodih se ie ves dan zbiralo vse polno občinstva, zlasti iz Celovca, da prisostvuje odstranitvi naših bartter m straž. Toda čakalo le zaman. DanašnK listi se zelo hudif-Jejo zaradi te njgoslovenske nredrz-nostl ter diviaio h oozivHaio London. Pariz In Rim. da renltentno ?u-goslivllo, kakor «o lo bale ustvarili. obsrr»*H*> ob meiah. Kakor le LfcjblHnski donlsni Izvedel Iz zanesIHve^a vira, so se no*»a?3nla zaradi demarkacHske črte v n1*MNapoleon i ženska lukavosti in v ^chnitzlerjcvi bizarni renesančni igri: >Gospodja sa stiletomc. Sokolsluo. Zlet novomeške sokolske župe S. avgusta v Novem mostu. 7. avgusta družabni večer v Narodnem domu ob pol 21. 8. avgusta ob 6. tekma, ob 16. javna telovadba na Loki. Po telovadbi ljudska veselica na Loki. Zvečer razsvetljava na Krki. Posebni vlak odide iz Karlovca 8. avgusta ob 7.55, lz Metlike 9.25, Gradaca 0.43, Črnomlja 9.55, Semiča 10.13, Brrčuc vasi 10.43, prihod v Novo mesto 10.58. Novo mesto ae pripravila, da bo kar naisijajneje sprejelo drage goste Sokole. Novomeška župa Šteje danes U 20 društev. Pridite vsi, da prs-gledamo svoje čete In pokažemo narodu uspeh vstrajnege. dela v telovadnicah. Odbor. k Tnrteflha In sport. — Nogometna tekma. Reprezentanca ljubljanskih akademikov proti kombiniranemu moštvu ljublj. klubov, se vrši ob vsakem vremenu danes četrtek 5. avgusta ob pol 19. uri na igrišču S. K. Ilirije. V obeh moštvih nastopijo najboljši igralci, iz česar je sklepati, da bode tekma zanimiva in napeta. Sedeži I. vrste 20 K, II. vrste 12 K. Stojišča 6 K. Dijaške vstopnice ▼ pred-prodaji 3 K. Predprodaja sedežev in stojišč v drogeriji Kane. k — Š. K. Slovan vabi vse svoje redne Člane na važen sestanek, ki se vrši dne 6. t. m. ob pol 21. uri v restavraciji Novi svet, Prešernova soba. Pridite vsi! DrnStuene uesfi In prireditve. Dunajski akademik i-tu ris t i pozor! V sredo, dne U. t. rn. se odpeljemo s prvim jutranjim vlakom do Mojstrane, cdkoder gremo na Triglav. Cepini dobrodošli, pro-vijant za tri dni. K mnogobrojni udeležbi vabi hrance Kobler. k Velika ljudska in vrtna veselica prostovoljnega gasilnega društva na Vrhniki, ki se ni mogla vršiti 1. avgusta vsled slabega vremena, se priredi v nedeljo dne 8. avgusut. Spored isti (pasja dirka, dirka v vrečah, srečolov, šaljiva pošta, tekma lepot, indijski fakir, bitka v čolnih; požar na Ljubljanici, serenada na vodi), nova točka: naš prijatelj in večkrat odlikovani atlet Jurij vabi k roknborbi z tekmo atlete. Natančnejša poročila daje odbor. Po prihodu vlaka iz Ljubljane mi Vrhniko izlet ljubljanskih sostov pod vodstvom odbornikov gasilnega društva k Izvirom Ljubljanice v Retovje in Močilnik. Početek veselice ob 4. popoldne. Povratek ljubljanskih gostov z velikimi čolni Hrvatski radiša« v Zagrebu namerava od 18. avgusta do 3. septembra t. 1. prirediti pod imenom ^Radišin zbore obrtno razstavo, da pokaže domačemu in tujemu svetu stopnjo, na kateri se danes nahaja naša obrt, zlast tudi domača obrt; po možnosti tudi stanje industrije, trgovine in novčarstva, šolstva in higijene, naših zdravilišč, letovišč ter prirodnih krasot Jugoslavije. Ta razstava bo razpadla v dva glavna, med seboj vezana dela: razstavo in zabavne prireditve. Na razstavi bi bili zastopani: a) narodna dekorativna umetnost; usnjarski, keramični, kovinarski, tekstilni in pletarski izdelki, ki služijo ga okras ali potrebo in sicer samo domači izdelki ter z narodnimi motivi; b) narodna noša in sicer nošnje, ki so še v rabi in ki jih že ne nosijo več: c) izd piki obrtnikov in domače obrti; d) v statističnem pregledu bi pokazali na razstavi stanje naše industrije, trgovine in denarnih zavodov. Na razstavi bo zastopano tudi poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjereja, pomorstvo, naša letovišča, zdravilišča in kopališča, dalje umetnost, šport itd. Zabavni del bo Obsegal koncerte pevskih društev, vpri-zorili se bodo narodni plesi ter drugi narodni običaji. Vršile se bodo tekme športnih društev za prvenstva in nagrade. Za časa razstave bo društvo priredilo ankete in predavanja o raznih aktualnih vprašanjih. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani opozarja obrtnike na to razstavo, katero se nameravajo udeležiti obrtniki v svoji posebni >alo-venaki sobi<. Obrtniki, ki se je nameravajo udeležiti, naj sporoče Uradu za po-. speševanje obrti v Ljubljani, kaj mislijo razstaviti ter naj stavijo uradu tudi svoje nasvete. — g Svilarstvo. V soboto je podpisal regent naredbo glede svilarske alu-ibo in glede pospeševanja svilarske obrti. Svilarstvo bo prineslo naši drzar vi letos preko 10 milijonov dinarjev do* bicka, v prihodnjosti pa pričakujejo odf svilarstva še mnogo več dohodkov. Doslej take naredbe še nismo imeli. Ta naredba bo ostala v veljavi dotlej dokler se ne sestavi specialen zakon za svilarsko obrt. — g Narodnogospodarski Vestnik. Izšla je 11 številka Narodnogospodarskega Vectnikac s naslednjo vsebino: 1. Anketa o carinskem poetopanjuj 2. Gospodarski položaj Slovenije; 3. Predstavka zaradi Gospodarskega sveta v Beogradu; 1. Raznoterosti: PraSki ve-letržni dnevi; 5. Društvene vesti; 6. Začasna nemško- slovenska kemijska terminologija. tyorae. LDU. Zagreb, 4. avgusta, Borwu Devize. Berlin 184—185, Italija 423 do 425, London 295— 800, KWyork Pariz 090—610, Praga 151—152, Bviea 1200—0, Dunaj 39.50—40.50. Valute; Ameriški dolarji 75—-75.50, avstrijsko krone 45—0, carski rublji 125—121, češkoslovaške krone 150—155, angleški funti 200—300, francoski franki 610 A> 015, napoleondori 322—325, nemAk* marke 187—190, romunski leji 186—191, italijanske liro 435—435. LUD. Dunaj, 4. avgusta, (črTU.V Borza. Devize. Amsterdam 5850, Bero-lin 448, Bukarešta 0, Curih 2900, Kri-stianija 2700, Kodanj 2675, Stockholm 8600. Valute. Nemške marke 446, rorn. leji 420. bolg. levi 320, svic. franki 2875, franc. franki 1300, i tal. lire 900, angi. funti 645, amer. dolarji 175, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 244—263, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice 102—114, plačila v žigosanih kronah 102—114, madžarske žigosane krone 102—115, Praga 37o—395, Varšava in Krakov v poljskih markah 86—100, češkoslovaške kroue, pettisočaki 376—400, manjši bankovci 377—401, novi dinarji 975 do 1025. LDU. Curih. 4. avgusta. (0TU.V Borza. Devize: Berolin 13, Nizozemska 200.30, Novi Jork 603, London 2L78, Pariz 44.30, Milan 30.25, Bruselj 46.50, Kodanj 92.25, Stokcholm 124, Krlstiani-ja 92.60, Madrid 89.25, Buenos Aires 228, Praera 11, Beograd 30, Zagreb 7.40. Budimpešta 3.25, Varšava 3, Dunaj 345, avstrijske žigosane krone 8.30. LDU. Praga, 4. avgusta. Borza. Devize. Beograd 268, Zagreb 66.75, Cnrih 858.50, Dunaj 28. Valute, Jugoslov. dinarji 264, avstrijske krone 24.06. 8- avgusta zlet mariborske Sokolske Zupe v GuStaniu, KoroSko! Pridite vsi! Raznoterosti. * Iz jeze nad agrarno reformo. V Sv. Tomažu v Bački so oblasti prijel^ ekonoma Dundjerskega, Ta mož, večkratni milijonar, je iz jezo, da mora vsled naredbe ministrstva za agrarno reformo odstopiti velik del svojega letošnjega pridelka državi, zažgal vse svojo že požeto žito letošnje letine. Ker za Vojvodino še vedno velja preki sod, pride Dundjerski pred to sodišče, iu gotovo je, da sodba ne bo mila, ampak zelo stroga. V Vojvodini in v Beograd du je vest o Činu tega človeka povzročila veliko razburjenje. * Fvtarističaa slika. T neki reviji smo čitali: Neka španska dama se j« dala slikati pri znamenitem italijanskem fmruristm Pavlu Picassi. Vas •rečna s« je vračala v Španijo. Na meji pa so jej delali težkoče. Carinski uradniki so rekli, ia to ni nikaka »lika, ko jim je pokazala med prtljago svoj portret Potem so poklicali nekega slikarja, češ, strokovnjak naj pove svoje mnenje. Ta jo izjavil, da slika ne predstavlja človeka, marveč nekak stroj. Potem ao poklicali še nekega inženirja, ki se« ni mogel izreči ne za portret ne za etroj. Končno so pustili damo s sliko, češ, da he predstavlja ničesar, na Špansko. * 850.000 klobakev is pas)e ilakt je bilo leta 1916. izvoženih iz Mandžurije. V Mandžuriji in Mongoliji redijo posebno vrsto psov, ki dajejo krasno dlako in prinašajo domačinom velik za*, elužek. Dlaka je dolga in raznobarvna, čisto črna pa čisto bela. Ko se dekleta tam ženijo, jim dajo sa doto večje število psov. Polzoedbe. — Prosi se, da poznana oseba, Ičf je pomotoma vzela črn svilen damski dežnik na čajnem večeru v narodni čitalnici v Kamndku dne 1. avg. t L, vr-: no istotam v izogib neprijetnosti. — Dne 1. avgusta t 1. se je na Ble^ du izgubila psica volčje pasme, srednje velikosti, eno leto stara; glava in prvi nogi volčje sive barve, trup črne barve. Na vratu ima pas z znamko Vič-Ljub-ljana št. 85. Kdor kaj izve o njej, naj proti dobri nagradi sporoči na naslov: Bogomil M., Ljubljana, gl. kol., od-delek XIV._(5833) Glavni urednik: Rasto Pustoslemš e k. Odgovorni urednik: Božidar .Vodek ■ ^ai-OVENt>Kl NAKOU", anc 6. avgusta 1920. 177. štev. mit večje vrste naprodaj v Ljubljani, Židovska ul. 5. 5826 Pozor! Pozor! Prodaja portland cementa na drobno. ¥le, U*w. tt, ¥ Plavni._5728 Kompletne konjske oprave in razni vozovi se crodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko-stevc, 3v. Patra cesta 4. 5436 Mil za strune \iMw in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naroČilih znate.a popust SteJr.er Anten, Linbljana, Jeranova nliea 13, Trnovo. 4256 5 strelno toni &!r%££. ščine ponuja LfnDlJanaka komerc. v Ljubljani, Bleiweisova c. 18. £013 im i v udomi v'i ;z*~nnL .zgradbo dveh vil, je nanrodaj. Ponudil pod .Zvezda takoj 5844" na upravo Slov. Naroda. 5844 Ravnatelj le sodo i pohištvom, električno razsvetljavo pri obitelji brez ;otrok. Ponudbe pod »Čisto 5837« na upravo Slov. Naroda. 5837 VniinnVflriia *6l Boljšapsafa sobo pri boljši obitelji za takoj. Pouu-dbe pod .Boljša 5660" na upravništvo Slov. Naroda. 5860 soliden bančni uradnik za ta-K i tara 5859« na 5859 koj. Ponudbe pod upravo Slov. Naroda. Dmfiam dobro obranjeno kočijo, 7 Iet-rlUliflm nega lepega konja z novo prsno opremo in novo sedlo. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »Voz in konj 5876«. 5876 500 R nagrade bi aH odstopi preprosto mesečno sobo. Ponudbe na upravništvo pod .Prej ko mogoče 5888 " Sveže mleko v poljubni množini takoj na razpolago. Postavi se na katerikoli kolodvor. Poizvedbe pri upr. Slov. Nar. 5887 Proda se bela otrotta oaMja v Rožni oloi 11.223. Traii se samostalna kuharica, koja i u kući pomaže sa nastupom odmah. Pismene ponude na Valerija Schulzer, Nova Gradiška, Slavonija 5885 Objava« kolom objavljujem, da naloge preko Ferdirand Bal je iz Lmri'ane, Rožna dolina 16S, niko na moje ime neprima, jer robu primiti neru i nemogu, pošto sam usljed prevare propao f račune piačati nemogu, te Če se svaka taka roba ovde na licitaciji prodati. Vladimir Ivkov, lesni posrednik. 592 5891 VjftbuR se da taK°J vec^c posestvo £unU)J z inventarjem vred. Manjši grad popolnoma mebliran. Cena po dogovoru. Ponudbe sprejema dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju. 5890 telil po K 39.— tucat nudi tvrdka Osvsld Dobeic Ljubljana, S?. Jakoba trg 9. 5868 Železniške prase bukove in hrastove prevzame na vsaki postaji egiptovska izvozna družba ,Bless'<