PREDSTAVNIŠTVO m poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 evilka 19 četrtek, 23. maja 1996 130 tolarjev ZAVAROVALNICA Ob 130- letnici delovanja RK na Slovenskem Tri dni je bil v Sloveniji, v njej praznoval 7Q. rojstni dan. Papež Janez Pavel II.-Slovenija mu je odkrito kazala simpatije, papež jih je Sloveniji odkrito vračal. Prisrčni, prijazni in mirni so bili ti dnevi. Papež je v Sloveniji v treh dneh zasenčil vse. m Posnetek: S. Vovk »rečanje vseh gimnazijcev [Zvečera poezije bivših dijakov Gimnazije Velenje (foto: lešl) Poročali smo že, da bodo na Šolskem centru Velenje s pestrim programom kulturnih prireditev zaznamovali 30-letnico delovanja Gimnazije Velenje. Tako so v ponedeljek v prostorih te izobraževalne ustanove odprli razstavo likovnih del bivših dijakov in pedagogov Gimnazije Velenje, dan kasneje je bil v knjižnici in galeriji KC Velenje večer poezije bivših gimnazijcev velenjske gimnazije, včeraj je v dvorani glasbene šole v Velenju pripravil letni koncert Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje. Danes (v četrtek) bodo ob 19.30 uri v Knjižnici in galeriji KC Velenje predstavili zajeten jubilejni zbornik, zanimivo pa bo gotovo tudi na jutrišnji prireditvi z naslovom: Gimnazijci bivšim gimnazijcem. Višek praznovanja pa bo gotovo sobotno srečanje vseh generacij maturantov v velenjski Rdeči dvorani. Začeli ga bodo ob 19.30 uri. ■ (tp) Biti človek - za človeka Papež med nami Ob koncu tekmovanja so bili zmagovalci vsi, ne glede na doseženo število točk V sejni dvorani Mestne občine Velenje je bila v ponedeljek popoldan proslava, s katero je območna organizacija RK Velenje zaznamovala 130-letnico delovanja človekoljubne organizacije na Slovenskem. Ob tej priložnosti so v avli občinske stavbe pripravili še razstavo o dejavnosti RK in kviz tekmovanje o odvisnostih. V svojem pozdravnem RKprerastla v gibanje po celem nagovoru je dr. Bogdan Menih, predsednik območnega RK Velenje, posebej naglasil sedem temeljnih načel te organizacije, ki so neločljivo povezane z ženevskimi konvencijami: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. V okviru teh deluje RK povsod tam, kjer nihče drug ne more ali ne želi pomagati. Ob tem je opozoril, daje dejavnost svetu. Izrazil je prepričanje, da bo organizacija ponudila roko in toplo besedo vsem trpečim ljudem tudi v prihodnje. "Še najprej vztrajajte in se trudite, da bodo dobile besede biti človek - za človeka svoj pravi pomen!" je še dejal ob koncu svojega govora. Čestitkam ob jubileju in za opravljeno delo se je pridružil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Na prired- itvi so petim prizadevnim aktivistom RK in nekaterim delovnim organizacijam podelili diplome za njihov prispevek. Pet tričlanskih ekip z osnovnih šol občin Velenje in Šmartno ob Paki ter dve ekipi Šolskega centra Velenje pa so se nato pomerili še na kviz tekmovanju. Zmagovalci so bili ob koncu vsi. S priložnostim kulturnim programom so udeležence prireditve navdušili mladi kulturni ust-vaijalci z osnovne šole Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. Na območni organizaciji RK Velenje so prepričani, da bo tako prisrčno tudi na srečanju krvodajalcev, 1. junija ob 16. uri pri Restavraciji Jezero v Velenju. ■ (tp) ISSN 0350-5561 ibilejnih Erinih 45 Jet 'ozornost do kupcev in partnerjev dobna predstavitev njihovih grostističnih programov, utrditev poslovnih stikov, n enjava izkušenj in pridobitev novih • to je glavni namen aktivnosti, kijih zaposleni Ere d.d. iz Velenja v mesecu maju strnejo v Erine poslovne dneve in dneve ugodnih a kupov. Letošnji so že 17. po vrsti, začeli so jih v ponedeljek, sklenili pa jih bodo onec tega meseca. Za Ero d.d. je letošnje leto ubilejno, 1.aprila je namreč nilo 45 let od takrat, ko je to djetje začelo svojo trgovsko ot. Jubilej bodo obeležili no. Pozornost bodo seve-i namenili tistim, ki se vsak i srečujejo z rezultati njihovega dela in prizadevanj -upcem in poslovnim partner-iem. V Eri pričakujejo več kot emsto poslovnih partnerjev, vi dan pa so povabili v goste predstavnike Gorenja, ki so eden največjih njihovih poslovnih partnerjev. Ob tej priložnosti je kolektivu Ere čestital generalni direktor Gorenja Jože Stanič in izrazil prepričanje, da bodo tako uspešno sodelovali tudi v prihodnje. Vodstvi obeh kolektivov pa sta se ob tej priložnosti dogovorili za nekatere nove oblike sodelovanja. 9770350556014 - ______ DOGODKI_23. maja 19! Prva seja krajevne službe ŠOŠTANJ, 16. maja - Na prvi seji krajevne službe občine Šoštanj za mesto Šoštanj, so za vodjo te službe v Šoštanju imenovali Matjaža Cesarja. Člani so: Marjan Grudnik, Boris Gomboc, Bojan Kugonič, Konrad Nahtigal, Albin Ošlovnik, David Ravnjak, Peter Rezman, Franc Rogelšek, Srečko Venišnik, Edi Vučina in Ivan Žnider. Krajevna služba za mesto Šoštanj bo do konstituiranja krajevne skupnosti v Šoštanju opravljala naloge, ki jih je do konca minulega leta opravljal svet krajevne skupnosti. Že v kratkem, tako so odločili, bodo sklicali zbor krajanov, ker bi radi od krajanov samih zvedeli, kako naprej. ■ mkp Občina Luče ob Savinji Pri Matkovih bodo gradili MATKOV KOT - Uničujoč požar je pred zimo v celoti razdejal veliko stanovanjsko poslopje na Matkovi domačiji. Solidarnost takoj po nesreči in vse do danes ni zatajila, Matkovi so prebrodili dolgo zimo, prav dolgo zimsko obdobje pa je omogočilo, da so se temeljito pripravili na novogradnjo. Vse je pripravljeno, temelji so že izkopani in v teh dneh bodo gradnjo pričeli. Prepočasna obnova LUČE OB SAVINJI - Upravljalci in vzdrževalci ceste od Ljubnega do Luč spet pozabljajo na trdna zagotovila, ki so jih dali konec aprila. Najnujnejših vzdrževalnih del so 10. maja niso opravili, prav tako ne večjih preplastitev, glede obvoza zaradi temeljite obnove mosta pred Lučami, pa kljub vsem obljubam tudi ni še nič novega. Ob tem velja dejstvo, da je sezona šolskih izletov že tu, do poletne pa tudi ni več daleč. Denarja že zmanjkuje SOLČAVA - Po nekajletnih neuspešnih prizadevanjih trenutno vendarle kaže, da bo krajevna skupnost Solčava uspela v želji po lastni občini, takšdna so vsaj neuradna zagotovila iz Državnega zbora. Po letu dni je končno resno delo pričel svet te krajevne skupnosti, ki so ga krajani izvolili pred prvomajskimi prazniki. Takoj seje soočil s težavami, zlasti denarne narave. Novo vodstvo krajevne skupnosti Solčava se je tako že sestalo z vodstvom občine Luče glede možnosti dodatnega financiranja, seveda pa bo o vsem tem odločal lučki občinski svet na prihodnji seji. Občina Ljubno ob Savinji Cesto pridno gradijo LJUBNO, LUČE - Izvajalci hitijo z gradnjo ceste od Ljubnega proti Lučam. Delo je seveda zelo zahtevno in razumljivo povzroča prometne zagate, vseeno pa se domačini zaradi te nujnosti ne razburjajo preveč, da se le gradi. Ob napredovanju proti Lučam pa so izvajalci v minulem tednu odpravljali napako, ki so jo "zagrešili" na začetnem delu pri gradnji opornih zidov na dolgem klancu, saj je bilo odvodnjavanje preslabo. Most vendarle bo SAVINA PRI LJUBNEM - Pred tedni so domačini više Ljubnega močno zaostrili vprašanje obvoza ob gradnii ceste proti Lučam. Edini možen obvoz za osebna vozila preko malo Širše brvi, ki sojo sami zgradili, so kasneje tudi zaprli. Občina Ljubno je bila pri tem brez moči, je pa hitro ukrepala. Napori na ustreznem ministrstvu so bili uspešni, vloga za novogradnjo je ugodna, morali pa bodo popraviti načrte in torej graditi manjši most. i bal LJUBNO OB SAVINJI - Poletje se bliža in v večjih krajih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline doline se že pripravljajo na organizacijo večjih narodopisnih in turističnih prireditev. Posebej to velja za Ljubno, kjer bodo letos znani flosarski bal združili s slavje ob občinskem prazniku, svoje pa bodo s svojo 110-letnico društva dodali ljubenski gasilci. Programske usmeritve so že pripravljene, zanimive prireditve pa bodo trajale dober teden dni. ■ JP Občina ^Nazarje Vsakdanja zagnanost, skrb za bodočnost V nazarski občini so se ob prvem ugodnem vremenu takoj lotili nekaj nujno potrebnih nalog, katerih uresničitev jim je preprečila prav dolga zima, obenem pa že pripravljajo načrte za bolj zahtevne dolgoročne naloge, ki so velikega pomena za občino in sam kraj Nazarje. Ceste in kanalizacija Občanom veliko pomenijo redno vzdrževane in urejene gozdne in krajevne ceste. Letos je ta naloga še posebej zahtevna zaradi dolgega zimskega obdob^ž/, razloga pa sta dva. Veliko kilometrov cest je takšno obdobje še dodatno poškodovalo, poleg tegaa pa so s pluženm-jem in zimskim vzdrževanjem že porabili tri četrtine sredstev, ki so jih v občinskem proračunu namenili za te potrebe. Dela na gozdnih cestah so v teku, ogromno pa je potreb tudi na ostalih krajevnih cestah. Vsega seveda ne bodo mogli opraviti, skušajo delati "čudeže" z ostankom sredstev, obenem pa iščejo še dodatne denarne vire. Za občinsko in posebej indus-trijsko središče je odločilnega pomena dokončna izgradnja kanalizacijskega sistema, ki je delno že povezan z mozirsko čistilno napravo. Za dograditev so prijavili projekt na ministrstvo za okolje in prostor in po prvem preverjanju ostali na rešetu. Zdaj torej čakajo na izide "drugega kroga", obenem pa še iščejo zadnje "papirje" pa pridobitev gradbenega dovoljenja. O pomenu te naložbe ne kaže razpredati, pomembno ob tem pa je, da bodo takso za obremenjevanje okolja porabili za ta dela in ji tako zagotovili pravo namembnost. Luč, zid in most V preteklosti je nenehno zmanjkovalo denarja za celovito ureditev javne razsvetljave v blokovskem naselju. Podobno je bilo lani, malo jih je prihitelo vreme, vsaj del te zamude pa bodo nadoknadili v bližnji prihodnosti. Izvajalca so že izbrali in kaj kmalu bodo bliže končnemu cilju. Po nujni obnovi že dalj časa prav kliče zid ob starem pokopališču, to nalogo pa bodo izvedli skupno z nazarsko krajevno skupnostjo. Zid na vrhu hriba se namreč že ruši, za njegovo zaščito pa bodo porabili tudi prispevke za grobove, ki so jih krajani vzorno in pravočasno poravnali. Malo bolj dolgoročnaa naloga je temeljita obnova ali novogradnja mosta preko Drete. Ta je dotrajan in ne dovoljuje prevozov težjih tovorov, žal pa tega nihče ne upošteva. Tega zalogaja se bodo lotili z mozirsko občino, saj vanjo sodi del pre- Most preko Drete povzroča negodovanje In Izziva nesr bivalcev Dobrovelj, ki so na njenem področju, most pa jim je edina povezava z dolino. Krajevna skupnost in osemletka Nekaj novega se obeta tudi na področju lokalne samouprave, saj naj bi ob sedanjih krajevnih skupnosti Nazarje in Šmartno ob Dreti nastala še tretja. Prebivalci naselij Kokarje, Lačja vas, Pusto polje, Potok in Čreta želijo svojo krajevno skupnost, saj so prepričani, da bodo sami lažje in bolj učinkovito uresničevali nekatere naloge. Občinski svet temu ne nasprotuje, dokončno bo odločal na prihodnji seji, ko bo obravnaval tudi nujno spremembo občinskega statuta, zelo verjetno pa je, da bodo zaradi tega postopka volitve v krajevnih skupnostih prestavili na | konec poletja. Za bodočnost najpomemb nejši cilj je gotovo izgradnja I popolne osemletke (kmalu devetletke) v Nazarjah, s čimer bodo uresničili največjo željo | krajanov Nazarij in okolišk naselij. Zelo so si oddahnili ob | soglasju ministrstva, torej šola bo. Letos bodo z vso zavzetostjo poskrbeli za potrebno doku- J mentacijo in opredelili možne finančne vire in naslednje letoj naj bi gradnjo pričeli. Gre seva da za dograditev sedanje petletke in izgradnjo pre-potrebne telovadnice, za vsi skupaj pa je zemljišče zago-1 tovljeno in idejni projekt že | javno razgrnjen. ■ J»| Višje cene odvoza smeti V četrtek so svetniki žalske občine nadaljevali in končali 14. redno sejo. Obravnavali so kar 17 točk dnevnega reda. Med drugim so po precej živahni razpravi potrdili spremembo odredbe o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki in 43-odstotno povišanje cene odvoza odpadkov. Taksa bo od 15. maja za gospodinjstva znašala 200 SIT na kvadratni meter stanovanjske površine, enako kot za lastnike počitniških objektov. Za tiste vikendaše, ki nimajo stalnega bivališča v žalski občini, bo taksa znašala 600 SIT na kvadratni meter. Gospodarske družbe in dejavnosti bodo plačevale 2.000 tolarjev za kubični meter odpadkov. Svetniki so tudi menili, da je potrebno čim prej preiti na zaračunavanje odpadkov po številu oseb v gospodinjstvu. Poleg tega so potrdili Prostorsko-ureditvene pogoje 3 in 4 in zazidalna načrta za terase v Braslovčah in delu Šempetra. Brez razprave so sprejeli dokument Dejavnosti in cilji izvajalcev na področju socialnega varstva v občini Žalec. Občinski svet je jjotrdil pogodbo o prenosu ruševin gradu Zovnek v upravljanje Kulturnozgodovinskemu društvu Žovnek iz Braslovč. Ob koncu seje so se svetniki odločili, da bo praznovanje letošnjega občinskega praznika po 22 letih spet v Žalcu. ■ rox Medobčinsko tekmovanje •••••••••••••••••••a Kaj veš o prometu ■ J ■ A V petek, 17. maja, ob 13.30 uri je v OŠ Mislinja pod vodstvom Občinske komisi-| je za promet pri občini Mislinja, kiji predseduje Rado Jeromel, potekalo) medobčinsko izborno tekmovanje kole sarjev za udeležbo na državnem prvenst1 v Kidričevem na območju Upravne enote Slovenj Gradec. S pripravami na tek-1 niovanje so se najmlajši in nekoliko starejši kolesarji, ki še obiskujejo osnovno šolo, | seznanili s cestnoprometnimi predpisi, s praktično vožnjo pa dokazali, da se znajo obnašati v prometu in da imajo tudi kanč prometne etike. ■ R. Jeromel Spet bomo mislili na kaj drugega Tako, od ponedeljka dalje je pri nas spet začel veljati "normalni" čas. Kar nekaj časa smo bili pod pritiskom obiska prvega moža katoliške cerkve in v tem času so bili prisiljeni sodelovati tudi taki, ki se sicer stežka srečajo, kaj šele delajo z roko v roki. Ampak papež je zbližal tudi te. Težko pa verjamem, da so vsi prisluhnili njegovim besedam o ljubezni in spravi, da bi vsi živeli kot ena družina. Morda so jih slišali, čas bo pokazal, če jih bodo tudi upoštevali. Vtem času, ko so po naši domovini odmevali zvonovi, še odstavitev zunanjega ministra ni odmevala tako, kot bi sicer. Tudi vladna dvočlanska koalicija je preživela te burne dneve. Za vse se čas vendarle ni ustavil. Nekateri pravijo, žal. V celjski Zlatarni, kjer so sicer še v času stavke dokončali kovance papežu v čast, so prav v dneh ob obisku bili prisiljeni zaostriti stavko, ker jim ob bleščečem zlatu, ki ga predelujejo, zmanjkuje denarja še za vsakdanji črni kruh. Glasni so bili tudi slovenski veterani, ki so razglabljali o "vlogi" JLA ob agresiji: je bila pri nas agresor ves čas zadnje vojne ali šele po dnevu, ko je iz Slovenije odšel zadnji "njihov" vojak. In naši šolniki se še vedno pripravljajo na stavko, saj - tudi - pravijo, da je nevzdržno, da ima sodnik pripravnik za sto tisočakov višjo plačo od pripravnika šolnika. Zdaj tudi zdravniki spoznavajo, da so bili ob sklepu zadnje stavke izigrani, pa grozijo že z novo. Nekateri kot domala edino dobro stvar "ponujajo" socialni sporazum, čeprav tudi tu nekateri opozarjajo, da jih je vlada prevarala. Da je sicer popustila pri nekaterih obveznostih, da sije drugod odrezala dodaten kos dohodka. Minimalne plače naj bi bile I vendarle minimalno višje, kaj posebno pa ljudi s takimi plačami I ne bodo nasitile. In tudi minister Dragonja na celjskem pomladanskem sejmu opozarja, da vseh za letos začrtanih kazalcev ne I bomo dosegli. Stvari se nam nekako izmikajo iz rok. Vlada nas sicer H razveseljuje, ker ne dovoli podražiti bencina in telefona, pa je menda le vprašanje dni, kdaj se bo to vendarle zgodilo. Inflacije tako in tako ne moremo več brzdati tako uspešno, kot smo v | začetku leta začrtali. In medtem ko nekateri na ves glas zagovarjajo potrebo po ustanavljanju, regijskih središč za malo gospodarstvo, ker da je to pot za hitrejši razvoj, prvi mož naše gospodarsi zbornice pravi, da imamo različnih tovrstnih ukrepov na terenu že dovolj, nove pomenijo le razraščanje državne administracije. In denar, ki naj bi res šel za razvoj obrti in malega gospodarstva požrejo take ustanove. Še so bile stvari, ki so se dogajale v času, ko so nekateri mislili, da se je čas zaradi papeževega obiska ustavil. In tudi te so opozarjale, da je res treba prisluhniti priporočilom in si podati roke. [ Morda bo šlo potem vendarle lažje. ■ m * maja 1996_AKTUALNO_ _ -■ammmtami - _ CAS 3 Zapjeti s premoženjsko bilanco^ koje ta že^ sprejeta lemlje se (pa res) ne da skriti! ko vroče bo šele vprašanje, kako si bodo pravne ilednice bivše občine Velenje razdelile premoženje, ko i že zdaj, ob popisu tega premoženja na dan 31. decem-11994, širi nekaj toplote. Zanjo je z odprtima pismo-poskrbel Peter Rezman, tajnik občine Šoštanj po tem, ko so vsi trije sveti občin sklep o premoženjski anci že sprejeli. Res, da v občini Šoštanj z [nekaj očitki izrečenimi že ob iravnavi: da ga ni pregledal arni odbor, pa bi ga moral, [in da dnevni red ni bil namen-| jen sklepanju, ampak zgolj | informiranju o premoženjski [bilanci. A Svet občine Šoštanj je sklep o premoženjski bilanci sprejel! 0 pomislekih za sprejem I takega sklepa Peter Rezman [ piše v prvem odprtem pismu, ko ija od odgovornih, da zadrže dpis in objavo sklepa, dokler | v vseh občinah ne bodo zago-vljeni enakopravni pogoji za otrditev. V drugem odprtem | pismu, ko terja, da odgovorni adrže izvajanje sklepa, pa je I že bolj konkreten: skupno premoženje prikazano v premoženjski bilanci je prenizko, saj v njej, kot pravi, nesljivo manjka vrednost za več kot 47 hektarov zemljišč, pretežno v k.o. Velenje, ki so bila na dan 31. decembra 1994 v lasti, uporabi ali uživanju sklada stavbnih zemljišč občine Velenje. Hkrati županu Mestne občine Velenje, kot odgovornemu za izvedbo popisa, svetuje, da nemudoma odredi strokovno revizijo dokumentov, na podlagi katerih je bil sestavljen sklep o premoženjski bilanci. Zanimivo pri tej zemlji, če se ustavimo samo pri njej, pa je, da oba izjavljata, in to dobesedno: "Zemlje se pač ne da prikriti." Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, je oba pisma prebral. Na prvega je menda Petru Rezmanu tudi odgovoril. Pravi pa, da ne ve, čemu služijo take poteze tajnika občine Šoštanj, ko pa bi se vse dalo dogovoriti in pojasniti že tudi prej. Nikakor ne razume, da lahko tajnik občine Šoštanj piše pisma mimo župana in dogovorov, ki so jih sprejeli skupaj. "Odkrito moram priznati, da sam tudi ne poznam vsega podrobno, saj smo za pripravo premoženjske bilance imenovali delovne skupine, v katerih so delali strokovni delavci z različnih področj. Na vprašanje, ali je popis natančen, ne more nihče odgovoriti. Vsak občan lahko potegne kateri koli posestni list in vpraša - ali je to premoženje zajeto v premoženjski bilanci. Ne vem. Treba je vprašati tiste, ki sojo pripravljali. Tako tudi na vprašanje, če je v popisu spuščena kakšna parcela, ne znam odgovoriti." Ker nikoli ni prepozno, Srečko Meh opozarja tudi na "varnostni ventil", ki ga v tretjem delu vsebuje sklep o premoženjski bilanci, to namreč, da se lahko pomanjkljivosti in "manjki" še vedno dopolnijo in je to možno v primeru spremembe občinskega premoženja pri delitveni bilanci še upoštevati. "Zavedali smo se, da se bodo še našla premoženja, ki niso bila popisana in to smo povedali tudi na vseh razlagah javno. Vsi občinski sveti so vedeli, da bomo v tem primeru to premoženje evidentirali in ga razdelili podobno kot drugo. Thdi zemljišča." Na tako razlago Peter Rezman ne pristaja. "Kaj pa, če do ugotovitev pride po delitveni bilanci?" Peter Rezman je v zvezi s primanjkljajem 47 hektarov v popisu manjkajoče zemlje direkten in jasen tudi naprej: "Če zemlja ni popisana, če že zdaj v premoženjski bilanci manjka 47 hektarjev, potem jih tudi kdaj kasneje lahko kdo skrije kakšnih 10 odstotkov." Ampak oba pa sta rekla,.da se zemlje ne da skriti! Zato naj zadevo razpletejo in odvozlja-jo tisti, ki so za to zadolženi. Ni pa nič narobe, če kdo opozori, da je kaj narobe. Konec koncev je lahko to tudi tajnik občine Šoštanj, kot je lahko vsak občan katere koli občine. Kako že poje tista: "Med iskrenimi ljudmi..." ■ Milena Krstič - Planine Zupan občine Šmartno ob Paki o aktualnih vprašanjih "Shodili smo'' eto in pol županovanja prvi mož občine Šmartno ob Paki ton Rakun primerja z obdobjem nedonošenčka, ki pa je j vtem obdobju shodil. Kljub temu da so bili na samosto-(/no pot praktično nepripravljeni, jim je v občini uspelo v em času že nekaj postoriti. Sprejeli so vse najosnovnejše akte, ki narekujejo pravila življenja in obnašanja, obliko-ali majhno občinsko upravo, zanjo uredili tudi nekaj prostirov. Pa vendarle prizna, da si je občino predstavljal ugače, kot stvari stojijo danes. Ne glede na to, ocen-luje, da so občani z ločitvijo od bivše občine Velenje pri-obili, nikakor pa česa izgubili. Z mnenjem nekaterih, da so odgovorne v občini "zadeve prerasle", ne soglaša. Vprašanj, ki so za tretjo naj-nanjšo občino v republiki iloveniji aktualna, je več. Med-prednostne Ivan Rakun uvršča | financiranje največjih iroračunskih porabnikov - šole in vrtca ter komunalnih dobrin. Da bi lahko zadovoljili prva dva, sploh šolo, se bodo morali najbrž odreči kakšnemu metru posodobljene ceste, saj so potrebe velike, proračun pa skromen. Na vprašanja, ki so aktualna za občane v tem trenutku, pa je odgovoril: Ivan Rakun Ze dvakrat je občinski svet obravnaval predlog proračuna za letos, občina pa tega dokumenta še vedno nima. Ivan Rakun: "Proračun je bil in bo eden najtrših orehov v občinski upravi. Potreb je veliko, denarja malo in vsega se naekrat ne da narediti. Pravzaprav iz razprave nisem mogel razbrati, zakaj so ga svetniki zavrnili. Še največ pripomb so imeli na nadstandard na šoli. Upam, da bomo soglasje vendarle našli in na seji, ki bo predvidoma konec tega meseca, proračun tudi sprejeli." Precej potreb je tudi na komunalnem področju. Ivan Rakun: "Prednostni vrstni red naložb pripravi odbor za gospodarske dejavnosti, ki je med drugim letos predvidel ureditev pločnika od železniškega prehoda mimo Boleta, da šolarjem ne bo potrebno kar dvakrat prečkati glavne ceste. Za varnost bomo poskrbeli s semaforskim prehodom, kije že naročen, delno tudi plačan in to pridobitev pričakujemo v najkrajšem času." /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOSTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE! NE PREZRITE! V MAJU - ŽE NIŽJE OBRESTNE MERE GOTOVINSKIH IN NAMENSKIH POTROŠNIŠKIH KREDITOV PRI LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D. IN KATERE SO DODATNE UGODNOSTI TEH KREDITOV? - DOBA ODPLAČILA: GOTOVINSKI KREDITI - DO TREH LET NOVOST - NAMENSKI KREDITI DO PET LET - Z GOTOVINO LAHKO UVELJAVITE GOTOVINSKE POPUSTE PRI NAKUPIH BLAGA AU STORITEV - NAMENSKI KREDITI SE ODOBRIJO ZA VSE NAMENE -KREDITEDOBITE TAKOJ. PRESENEČENJE ZA UPOKOJENCE IN USLUŽBENCE V DRŽAVNIH SLUŽBAH ki niso komitenti banke - GOTOVINSKI KREDITI Z DOBO ODPLAČILA 36 MESECEV Telefonske informacije: 063/854-251, interno 249 in 303. Tudi na področju ekologije snujete kar zahtevne in nujno potrebne naložbe. Ivan Rakun: "V izdelavi je idejni proojekt za čistilno napravo in kolektor, ki bo potekal od kraja Gorenja do izliva reke Pake. Na ta kolektor bi radi speljali vso obstoječo kanalizacijo, vendar bodo tu težave zaradi mešanih sistemov. Poleg kanalizacije Rečica - Šmartno, kije v zaključni fazi, nas čaka še kanalizacija v delu Gavc, Velikega in Malega Vrha, Podgore. Tu namreč tečejo odplake v neposredni bližini naših vodnih zajetij." Šolska telovadnica je, po mnenju nekaterih občanov, v kritičnem stanju, na južnem delu je prečni nosilec že precej povešen, objekt se pogreza in v bližnji prihodnosti grozi s samorušitvijo. Vaška skupnost Rečica ob Paki je predlagala uvedbo referenduma za njeno sanacijo. Ivan Rakun: "Kako kritično je stanje glede telovadnice, je težko reči. Naročili smo že statično raziskavo objekta. Ocenjujem, da stvar ni tako kritična, čeprav je res, da se bomo tega zalogaja morali v bližnji prihodnosti lotiti. Pobudo za uvedbo referenduma za obnovo in razširitev telovadnice zato pozdravljam. Občinska uprava bo akcijo peljala naprej, saj je najbrž to edina pot, kako priti do objekta, ki si ga občina Šmartno ob Paki gotovo zasluži. Upam, da bodo občani razumeli potrebo in bo referendum za samoprispevek uspel. Referendumski program pa bi morali najbrž še dopolniti s kakšno nalogo - na primer ureditev laboratorija." Ureditev prometa skozi Šmartno ob Paki je vprašanje, ki zasluži pozornost. Ivan Rakun: "Tb bo trd oreh. Tbdi obisk in pogovori s sekretarko z republiškega ministrstva za ceste so našo domnevo potrdili. Ne glede na pričakovana trda pogajanja in dogovore, moramo ureditev prometa skozi središče občine "spraviti" v družbeni plann." ■ (tp) Delovna č r n o ^n a j več krat prisotno v ^gostinstvu Je delodajalec za vas poravnal prispevke? Inšpektorat za delo, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajan-I jem zakonov, predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke, zaposlovanje ter arnost delavcev pri delu, je oiganiziran v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Enota Velenje pokriva občine ilenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Savinjsko dolino in Koroško. Delo | v enoti opravljajo trije inšpektorji, dva s področja delovnih razmerij, eden s področja varstva pri delu. Človek bi rekel: premalo za I vse, kar se na področju izvajanja delovno-pravne zakonodaje dogaja in premalo za področje, ki ga morajo spremljati. Damijana Zupane, pomočnica glavnega inšpektorja epubfike Slovenije za delo in I obenem vodja enote inšpektorata za delo Velenje pravi, da jim l zakon za preprečavanje nepravilnosti omogoča nekaj ukrepov, med drugim izdajo ureditvene odločbe, s katero delodajalcu iložijo, da odpravi nepravilnosti, predlog sodniku za prekrške in ovadbo za kaznivo dejanje. Nastrožji ukrep začasna pre- poved opravljanja dejavnosti "Najstrožji ukrep, ki ga inšpektoiji pri svojem delu lahko uporabimo, je odločba o prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti. V letu 1995 je bilo skupaj izdanih 128 odločb, med njimi 15 ureditvenih za odpravo nepravilnosti, 22 o prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave napravilnosti, 60 predlogov sodniku za prekrške, pa tudi 6 ovadb smo podali. Največkrat zaradi dela na črno, torej dela brez pogodbe o zaposlitvi," ugotavlja Zupančeva. Delo na črno ni enako šušmarstvu "Delo na črno" je nekaj drugega kot delo, med ljudmi znano kot "šušmarstvo". S tem drugim se ukvarja tržni inšpektorat. "Največkrat delo na črno ugotavljamo na področju gostinstva, tudi trgovine, a tu nekoliko manj. Poslužujejo se ga v glavnem samostojni podjetniki, zasebni delodajalci. Ugotavljamo ga pri opravljenih rednih in kontrolnih inšpekcijskih pregledih in na podlagi prijav delavcev samih," razlaga Damijana Zupane. Delavci kršitev ne prijavljajo radi Delavci sami se zelo težko odločijo, da podajo prijavo zara- di kršenja svojih pravic. To ni nič čudnega in je povsem človeško: s tem, ko ne prijavijo, si velikokrat obvarujejo svoj, pa če tudi še tako "kilav" status. Ni bilo malo primerov, ko je delodajalec po tistem, ko je zvedel, daje delavec podal predlog pri inšpektoratu, tega odpustil. Tako je ostal brez vsega. "Zato opravljemo inšpekcijske preglede tako, da tudi takrat, kadar gre za prijavo delavca, dostikrat opravimo redni inšpekcijski pregled. S tem se izognemo šikanam, ki lahko doletijo delavca." Za ovadbe ustreznemu tožilstvu pa se delovni inšpektoiji največkrat odločajo v primerih, ko prihaja do kršitev pravic delavcev iz naslova dela in socialnega zavarovanja. Ste socialno zavarovani? Kršitve s področja socialnega zavarovanja so precej pogost primer, s katerim se ukvarja delovni inšpektorat. Da ne bodo plačevali prispevkov za zaposlene, se odločajo zlasti tisti delodajalci, ki ne "morejo" sproti pokrivati stroškov. "Nemalokrat se res zgodi, da ti stroški za delavca niso poravnani. Plače so v teh primer- ih izplačane največkrat na roko," pravi Damijana Zupane. Niso osamljeni primeri, ko delodajalci za delavce po nekaj mesecev, celo let, ne plačujejo teh prispevkov. "V takih primerih podamo takoj predlog sodniku za prekrške, ovadbo za kaznivo dejanje in z določbo prepovemo opravljanje dejavnosti." Ko delavci dolgo ne vedo ... Včasih se zgodi, da delavci sploh ne vedo, da zanje niso plačani prispevki. Dejstvo, da mora delavec ob prejemu plače dobiti tudi obračun plače (plačilno listo), delavcem včasih ne pove veliko. Pogosto jim to ne pomeni nič drugega kot to, da delodajalec tega lista pač ni izstavil. "Dejstvo pa je drugačno. Do tega pride največkrat zato, ker delodajalec za delavce ni odvedel prispevkov. Delavci tega ne vedo, dokler ne zbolijo ali ne pride do delovne nezgode in se pri Zdravstveni skupnosti izkaže, da za delavce niso plačani prispevki." V takšnih primerih ne gre dugače, kot da delavca napotijo na sodišče, gre za osebo terjatev, ki ne sodi v pristojnost inšpektorata. Kako ugotoviti, da prispevki niso plačani? Lahko iz same plačilne liste. Kadar je delavec v dvomu, ali so prispevki plačani ali ne, pa se najbrž lahko obrne na enoto Republiške uprave za javne prihodke, kjer jim bodo to povedali, sploh če bodo podali pisno vlogo. Lahko pa bi tak podatek najbrž dobili tudi na Zdravstveni skupnosti. ■ Milena Krstič - Planine ■ Za stranke dvakrat na teden Delo inšpektorjev za delo jc vezano na teren, so pa strankam na enoti v Velenju na voljo dvakrat na teden: vsak ponedeljek od 8. do 15. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure. V tem času strankam (delavcem in delodajalcem) dajejo pravne nasvete, tolmačenja, pišejo pritožbe, dane na zapisnik, svetujejo ... KRS Velenje,^cL d. Podpisali dogovor o pristopu V prostorih Kabelsko-razdelil-nega sistema, d. d. Velenje, so minuli petek dopoldne predstavniki te delniške družbe, KS Bevče (Jože Ramšak) in Vinska Gora (Bernard Drev) ter Urada za javne gospodarske službe Mestne občine Velenje (Anton Brodnik) podpisali dogovor o pristopu k izgradnji omrežja za večnamensko rabo. S tem bodo danes možnosti, da bodo tudi občani v omenjenih KS, tako kot na področju mesta Velenje, v prihodnjih letih preko kabelskega omrežja lahko pridobili najrazličnejše podatke o svojem bančnem stanju, o odčitavanju števca in podobno. Ena od možnih uporab tega omrežja pa bo tudi prenos slike in tona. Ves sistem bo povezan s centralnim programskim paketom v središču mesta Velenje. Slavko Korenič, član uprave KRS Velenje, d. d. Velenje (družbe, ki je lastnica in upravl-jalka kabelsko-razdelilnega sistema Velenje), nam je ob tej priložnosti povedal, da so v letošnjem programu predvideli le izdelavo študije o možnih povezavah še na območju Bevč in Vinske Gore. Pobudi so prisluhnili tudi vodilni možje v KS Bevče ter Vinska Gora in jo sprejeli "za svojo". Ker pa Telekom polaga kable za svoje potrebe na območju omenjenih KS, so se dogovorili, da hkrati s polaganjem kabla za poštne povezave položijo še kabel za prenos slike in tona. Po izdelani dinamiki naj bi v letošnji prvi fazi položili cevi in kable na področju izgradnje omrežja, ki ga gradi Telekom (Bevče - Lipje), druga faza pa predvideva izdelavo projekta in nato seveda izgradnjo. "Pričakujemo, da bomo letos izdelali projekt, ga verificirali na terenu in se ostalih aktivnosti lotili prihodnje leto." Po zdaj pridobljenih podatkih naj bi možnosti in storitve na omrežju za večnamensko rabo izkoristilo od 450 do 500 porabnikov. Ker pa bo omrežje zados- Prebold ••••••• Bazen v čaka na obnovo Prejšnji teden sta Krajevna skupnost in TVD Partizan Prebold pripravila problemsko konferenco, katere tema je bila posodobitev letnega kopališča v Preboldu. Lesen bazen v Preboldu je bil zgrajen že pred drugo svetovno vojno. Nekdanjim lastnikom Zanieijevim je bilo po vojni premoženje odvzeto in leta 1952 so z udarniškim delom predvsem zaposlenih v Tekstilni tovarni zgradili dva betonska bazena. Bazena so sicer večkrat obnavljali, vendar nikoli temeljito. Že lani je bilo na podobnem sestanku rečeno, da bo bazen zaprt, če ne bo obnovljen in posodobljen. Občina je zato razpisala javni natečaj, na katerem so izmed treh ponudb izbrali najboljšo za izdelavo idejnega projekta in s katerim je kandidirala za sofinanciranje ministrstva za šolstvo in šport. Kandidaturo pa je morala zaradi nerešenega denacionalizacijskega postopka umakniti. Ker je del zemljišča v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot kmetijsko zemljišče, zahteva upravičenec vračilo v naravi in obravnavo celotnega kompleksa zemljišč naenkrat. Vnačilu v naravi predstavniki Prebolda in občine nasprotujejo, saj je bazen med drugim zelo pomemben tudi za izobraževanje. Vsako leto tu organizirajo plavalne tečaje. Ker tudi upravičenec ve, da tam kmetijskih zemljišč ni več, bi bil pripravljen odstopiti od zahtevka za primerno odškodnino. Ta naj bi znašala približno 40.000 DEM. Občina kot lastnik nekdanjega splošnega ljudskega premoženja in upravičenec nista dosegla sporazumne rešitve, zato upravna enota Žalec še vedno ni izdala odločbe. Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar je povedal, daje zahtevek za vračilo v naravi upravičen. Če bi izdali odločbo o vračilu v naravi ali v obveznicah, bi se v vsakem primeru ena od strani v postopku pritožila. V tem primeru bi odločba romala na drugo stopnjo v Ljubljano, kar pomeni najmanj dve leti čakanja. Glede na sedanjo prakso bi na drugi stopnji skoraj gotovo razsodili v prid upravičencem, pri čemer bi imela občina veliko slabše možnosti, da bazen vendarle obdrži oziroma odkupi od novih lastnikov. Zaradi nekončanega postopka ni bilo mogoče dobiti upravnih dovoljenj za posodobitev bazena, ki naj bi stala približno milijon mark. Letos naj bi začeli obnavljati manjši bazen. Kot je povedal župan, bo občina morda vendarle pristala na poravnavo, saj je to pravzaprav le približno 5 % vrednosti celotne investicije. Kljub vsemu pa bodo skušali bazen tudi letošnjo sezono usposobiti v takšni meri, da bi bil odprt tudi to kopalno sezono. ■ rox Krajevna organizacija^ RK Levi breg Srečanje starejših krajanov Krajevna organizacija Rdečega križa Velenje - Levi breg je pred nedavnim v prostorih osnovne šole Gustav Šilih organizirala vsakoletno srečanje starejših krajanov. Osnovna šola je udeležencem pripravila prisrčen program, zato seji organizator srečanja za gostoljubnost iskreno zahvaljuje. Zahvala velja tudi KS Levi breg, cvetličarni Iris in vsem ostalim, ki so s svojim sodelovanjem polepšali večer starejšim krajanom, ki jim bo srečanje ostalo še dolgo v lepem spominu. ■ b.m. S tistem, ko je bil v prejšnji številki Našega časa objavljen razpis za nove radijske moderatorje, je pri urednici Miri Zakošek, pri kateri se vloge zbirajo, miza polna. Ampak ne bojte se, vsako vlogo bo skrbno pregledala in vsakega, ki izpolnjuje vsaj minimalne pogoje, bo povabila na avdicijo. Za prijavo je še dva dni časa. Tisti, ki še oklevate in mečkate, pohitite! Preizkušala vas ne bo Mira, čeprav bo povedala, kakšno osebo bi potrebovali za obogatitev programa, ampak bo o tem odločala mojstrica, gospa Ida Baš, s katero že vrsto let sodelujemo "starejši" radijci. Tudi te kdaj pa kdaj vzame pod drobnogled in jih spomni, da le pravilno in lepo izgovorjena beseda najde pot do poslušalcev. Kakšen bo način iskanja novih radijskih glasov, še ne moremo povedati. Običajno je tako, da na avdiciji dobijo kandidati besedilo, ki je začinjeno s kakšnimi pastmi, ki jih je treba popraviti, in EPP-sporočilo; oboje je treba prebrati. Običajno se na avdiciji preizkusi tudi, kako odločno in hitro se kdo znajde pred mikrofonom, ko je treba kaj nemudoma sporočiti poslušalcem. V studiu Radia Velenje - moderatorka Žeijka Brajdič In urednica Mira Zakošek (foto Vos). Tiste, ki bodo "šli" skozi prvo preizkušnjo (glasovna ustreznost), čaka še ena po opravljenem nekajurnem tečaju. Tisti, ki bodo šli tudi skozi to sito, bodo naši. COUNTBASIC Man, 14.5.1996 Torek ni pravi dan za glasbene prireditve, kakršne so nastopi izvajalcev popularne glasbe, še posebej, če gre za nastop v taki sredini, kjer je močno prisotna tradicija delavskega urnika, ki je zabavi in kulturni izpopolnitvi namenil zgolj vikende in praznike. Zato je tistih 150 in nekaj obiskovalcev, ki so prišli na nastop odlične avstrijsko - ameriško -brazilske zasedbe Countbasic, za mesto s tako močno zakoreninjenimi zgoraj omenjenimi navadami, kar dober rezltat. Resnici na ljubo je velik del občinstva prišel od drugod, predvsem iz Ljubljane in Celja, krajev z večjo kulturno tradicijo kot jo ima Velenje (pa pri tem ne gre za posipanje s pepelom), ki pa niso bili te sreče, da bi Countbasic lahko slišali in videli kje bližje. Za velenjski nastop, ki je bil eden od treh v Sloveniji (poleg Maribora in Nove Gorice) je zaslužnih pač le nekaj posameznikov in njihova dobra volja, da so skupino pripeljali ravno v Velenje. Lahko bi jo tudi kam drugam, kjer bi bil obisk boljši, prebivalci te doline pa se ne bi niti zavedali, kakšno priložnost so zamudili. Večina se je tako ali tako ne. Countbasic (ki so predstavljali svoj zadnji album) so v Velenju igrali dobri dve uri in bi verjetno še kakšno minutko več, če se ne bi njihova glavna zvezda, pevka Kelli Sae, ki je noseča, ne počutila ravno najbolje. Kljub temu sta bili ti dve uri več kot dovolj, da smo se prepričali v vrhunsko muziciranje mnogoštevilne (11-članske) in raznolike zasedbe glasbenikov, ki prihajajo iz različnih kulturnih sredin in kar treh različnih kontinentov. Svojo raznolikost so znali čudovito združiti v elementih mešanice soula, jazza in funka, ki določajo njihovo glasbeno usmeritev. Kakšna občutja vzbuja njihovo muziciranje med občinstvom, se z besedami ne da opisati. Verjemite, da prijetna in da je tistim, ki ste njihov nastop zamudili, lahko le preprosto žal. Kdaj se bo ponudila naslednja podobna priložnost je težko reči. Če sodimo po tem, da obisk ni bil ravno navdušujoč in da taka prireditev kar nekaj stane, verjetno ne prav kmalu, saj se ljudem, ki vse skupaj držijo pokonci, kljub entuzijazmu, takih prireditev enostavno ne splača organizirati. Žal. Mitja Čretnik Poleg na tej strani posebej omenjenega torkovega (14.5.) nastopa skupine Countbasic v velenjskem Maxu, je prejšnji teden minil še v znamenju nastopov dveh domačih skupin. V petek, 17. maja, so namreč istočasno v Saloonu nastopili ŠANK ROČK, v klubu Max pa DIG. Prvi so v prepolnem Saloonu v akustičnem nastopu predstavili svoj zadnji album "Poglej v svet", DIG pa so v gibanje spravili plesno precej razpoloženo petkovo publiko Max-a. Živahen teden, ni kaj. 8 ms I AS —— OD VSEPOVSOD / 23. maja 1996 Ločeno^zbiranje gospodinjskih odpadkov kuituriio in prijazno do narave Sodobno življenje je neločljivo povezano s vprašanjem odpadkov. Po podatkih Evropske unije proizvedemo že približno 400 kg odpadkov na prebivalca, kar je dovolj tehten razlog za ukrepanje. V razvitih državah so zato k ločenemu zbiranju smeti in drugega odvečnega materiala pristopili že pred več, v bivši občini Velenje pa pred 6 leti. O razlogih, pomenu, rezultatih na tem področju smo povprašali direktorja Podjetja za urejanje prostora (PUP) Velenje Jožeta Mraza. Kaj je narekovalo pristop k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov v bivši občini Velenje Jože Mraz oziroma kakšen je njegov pomen? Jože Mraz: "Tako kot drugod v svetu smo tudi pri nas vse bolj občutili stisko z deponijskim prostorom. Njegova prostornina je omejena, pridobivanje novih deponijskih površin pa zelo drago. Nič manj pomemben razlog je želja po čim manjšem obremenjevanju narave, saj ločeno zbiranje odpadkov pomeni začetek vsakršnega kulturnega in naravi prijaznega ravnanja. Pri tovrstnem načinu zbiranja namreč lahko velik del koristnih materialov preberemo in vrnemo surovine nazaj v obdelavo: tako - na primer - lahko odpadke iz gospodinjstva, vrta, ohišnice predelamo v kakovosten kompost, surovine, papir, steklo, plastenke, pločevinke pa namenimo ponovni obdelavi. Izkušnje v svetu kažejo, da je mogoče od celotne količine komunalnih odpadkov nekega gospodinjstva prebrati več kot polovico, jih vrniti V ponovno predelavo in seveda s tem zmanjšati pritisk na deponijo." Kako je stekel projekt ločenega zbiranja v Šaleški dolini? Jože Mraz: "V začetku leta 1990 smo pristopili k temu, dve leti kasneje pa naročili poskusni projekt, ki je vključil del naselja Gorica, naselje Lipa in zaselek blokov ob cesti. Zajemal je približno 1800 občanov v 550gospodinjstvih. Rezultati so pokazali, da smo v teh 3 letih tudi v Velenju sposobni doseči podobne rezultate na tem področju kot v Avstriji ali v kateri drugi razviti deželi." Ta projekt ste načrtovali in v začetku tudi izvajali s pomočjo avstrijskega podjetja Saubermacher. Jože Mraz: "Ves projekt smo sestavili v sodelovanju s tem avstrijskim podjetjem oziroma njegovo izpostavo v Murski Soboti. To podjetje obvladuje celoten vzhodni del Avstrije in je organizacijsko, predvsem pa tehnološko zelo napredno. Mi smo se z njimi povezali zato, da imamo na voljo njihovo tehnologijo, nekatere stroje za obdelavo sekundarnih surovin, tudi mrežo za oddajanje slednjih. Za zdaj te zaradi denarnih težav še ne koristimo. Zadnje leto in pol pa delamo sami in smo v občini Velenje obdelali na takšen način že 4500 gospodinjstev, kar je dobra tretjina ali vse ižvenmestne KS. Čakata nas tako še mesti Velenje in Šoštanj. Pričakujemo, da bomo s tem projektom tu zaključili letos. Prihodnji mesec pa naj bi, glede na že podpisano pogodbo, prevzeli odvoz odpadkov in uvedli ločeno zbiranje slednjih še v občini Šmartno ob Paki." Katere so največje težave pri tem? Jože Mraz: "Največje so ekonomske, nekaj je tudi tehno- loških, pri tem pa prav nič ne zaostaja nerazumevanje nekaterih občanov. V zasebnih gospodinjstvih skorajda brez izjeme dobro ločujejo, kaj sodi v katero kanto, spoštujejo naša prizadevanja. V večstanovanjskih hišah oziroma blokih pa tega reda ni in ga bomo sami tudi težko dosegli. Mešanih odpadkov ni mogoče predelati, država pa tu ni z zakonodajo niti s drugačnimi spodbudami poskrbela, da bi bili rezultati še boljši. Thko pri tem ustvarjamo prej izgubo kot dobiček, nerazumevanje občanov pa nam vso stvar še dodatno otežuje." Ker narave nismo podedovali sami, ampak smo jo dobili v varovanje za naše otroke, bomo skupaj s podjetjem PUP Velenje na straneh našega tednika ločeno zbiranje komunalnih odpadkov pobliže predstavljali. Temu vprašanju pa bomo namenili tudi radijsko oddajo. ■(tp) Kmetijska zadrug Šaleška dolina Zaradi polemike o bolezni "norih krav" škoda ogromna glede tega sprejela vlada, so ničelni, s^j ne posegajo v bistvo reševanja vprašanja. Svojo vlogo bi tu morale odigrati blagovne rezerve. Odkupiti bi morale enomesečno zalogo živine, da bi lahko takrat, ko bi cene rejci nav- ili, ponudile potrošniku meso iz hladilnic. S tem bi uravnavali raven cene." Njegovo opozarjanje na dolgoročne posledice temelji na bojazni, da bodo ob vsem dogajanju rejci prenehali z vzrejo junčjega mesa, v nasled- Bolezen norih kravje v marsikateri državi povzročila nemalo težav. Slovenija se jim ni mogla izogniti, zaobšle pa niso tudi rejcev v Šaleški dolini, kjer je živinoreja prednostna kmetijska dejavnost. Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pravi, da imajo zaradi tega za zdaj največ težav pri prodaji govejega mesa. V njihovih mesnicah, kjer prodajajo junčje oziroma goveje meso le iz lastne proizvodnje, torej s kmečkega dvorišča v Šaleški dolini, je prodaja tega mesa padla tudi za polovico. "Vse skupaj spet bolj diši po vmešavanju politike na nepravem mestu. Polemika glede bolezni norih krav je v Sloveniji in s tem tudi v naši doli- ni neupravičena, škoda bo precejšnja in zna biti tudi dolgoročna. Strokovnjaki v svetu niso enotni, ali obstaja povezava med boleznijo norih krav in obolevnostjo ljudi. Sam pa ocenjujem, daje stroka v Sloveniji v začetku premalo opozorila na zaščitve ukrepe, ki veljajo pri nas. Nenazadnje ima potrošnik vso pravico zahtevati od prodajalca, da mu pove, od kod je meso in tam, kjer z ustrezno doku-mentacijo potrdijo resničnost njegovih besed, je vsakršen strah odveč. Še najbolj čudno je to, da se govori le o mesu, bolezen pa pravzaprav prizadene živčevje živali, "naseli" se v njene možgane in hrbtenjačo. Upamo, da Se bodo zadeve čimprej nor- malizirale." Marjan Jakob je še povedal, da sedaj potrošniki bolj posegajo po drugih vrstah mesa, kije pridelano manj natavno kot goveje. Posledice skromnejše prodaje mesa v mesnicah se močno odražajo tudi pri odkupu živine. Čakalna doba je bila prej teden dni, sedaj do dva meseca. Nejevolja med živinorejci je velika ne samo zaradi 10 % padca cen (takšen ukrep narekuje velika ponudba), ampak še zaradi drugih razlogov: živali bodo prespitane, zaloge krme bodo marsikje pošle, uživanje sveže krme pa v začetku spremljajo druge tegobe. Rejci ocenjujejo, da tudi ni prave volje za korektno rešitev težav. "Ukrepi, ki jih je Po mnenju rejcev živali v Šaleški dolini je polemika glede bolezni norih krav neupravičena in jim je povzročila ogromno škode. V končni fazi jo bo "pokril" potrošnik njem letu ali dveh pa bodo posledice podobne tistim, kot jih beležijo letos pri žitu. "Koruza in ječmen, hrana živali, se je podražila za skoraj 100 odstotkov, kar postavlja vzrejo in proizvodno ceno na povsem drugačno raven kot pred leti, ko so kmetijci to krmo lahko kupili po zelo ugodnih cenah, veljavnih na svetovnih trgih. Slovenski proizvajalci te krme niso bili sposobni, niti niso mogli (glede na ostale stroške) doseči takšne cene. Sedaj, ko v svetu vedo, da Slovenija nima koruze in ječmena, so cene trgovci krepko navili. V končni fazi bo vse to plačal potrošnik, bodisi pri nakupu mesa in mesnih izdelkov v mesnici, pri nakupu zelenjave na trgu ali kje drugje. Proizvodnja v preteklosti pri nas ni bila cenjena in mislim, da bomo vsi skupaj nespametno ravnanje enkrat drago plačali," je sklenil pogovor Marjan Jakob, ■ (tp) Zlasti z okolji, ki imajo razvito podjetništvo, je izmenjava izkušenj zelo koristna, so menili maloštevilni udeleženci pogovora _ Zduženje podjetnikov Savinjsko - šaleške regije Koristna izmenjava izkušenj Minuli torek je Združenje podjetnikov Savinjsko - šaleške regije pripravilo srečanje podjetnikov tega območja s predstavniki avstrijsko-koroških regionalnih zbornic Wolfsberga in Voelkermarkta. Osrednjo pozornost so na njem namenili temam kot so organiziranje in delovanje zbornic v Avstriji, podpora razvoju podjetništva v tej deželi, izkušnje Avstrije z Evropsko unijo, možnosti konkretnega sodelovanja. Kljub zanimivim temam se je srečanja v sejni sobi stavbe sodišča v Velenju udeležili zelo malo podjetnikov Savinjsko- šaleške regije. Tisti, ki pa so bili, so lahko slišali, da imajo v Avstriji dokaj učinkovit sistem organiziranja in tudi pomoči razvoju podjetništva. Zbornice in njeni člani si prizadevajo na različnih mestih odločanja uveljavljati interese gospodarstva tako, da čimveč gospodarstvenikov "spravijo" v organe občin, države. Vsak 3 podjetnik je v nekem odboru. Njihove posebnosti so, so ocenili gostje, da je država zbornici pustila zastopanje gospodarstva v tujini, inkubatoiji s 15 do 20 podjetji, na nek način članstvo in prispevek v tej javno pravni ustanovi. Možnosti konkretnega sodelovanja z avstrijskim gospodarstvom obstajajo, zlasti z vključitvijo te regije v projekt Phare za prekomejno sodelovanje. Ti projekti za zdaj "živijo" predvsem na mariborskem in kranjskem področju, prihodnje Delavnica "Od ideje do realizacije" V Velenju se je 8. maja zaključila štiridnevna delavnica Od ideje do realizacije, ki jo je za dijake zaključnih razredov srednjh šol, študente in iskalce zaposlitve organiziral Republiški zavod za zaposlovanje - Območna leto pa naj bi vključili v sodelovanje tudi savinjsko-šaleško in koroško regijo. Pospeševali naj bi sodelovanje ne samo na gospodarskem, ampak tudi kulturnem, izobraževalnem, področju, varstvu okolja in podobno. Sodelovanje z Avstrijo naj bi potekalo tako, da bo polovico denaija zanj namenilasvoji mejni državi Evropska unija, polovico pa naj bi za projekte prispeva Republika Slovenija. Za konec tega meseca pri Združenju podjetnikov savinjsko-šaleške regije načrtujejo sestanek s predstavni- ki avstrijskih deželnih koroških zbornic v Wolfsbergu oziroma v Velikovcu in Celovcu. Ob tej priložnosti naj bi si podjetniki ogledali še kakšen inkubator. Ob koncu srečanja so ugotavljali, daje tovrstna izmenjava izkušenj za mlado podjetništvo občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline zelo koristno. Upravnemu odboru regijskega združenja pa so med drugim naložili, da na osnovi tega srečanja izoblikuje konkretne naloge v prid razvoja podjetništva v regiji. ■ (tp) Ustanavljamo klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad Po koncu II. svetovne vojne se je s prostovoljnim delom obnavljala porušena in izgrajevala nova domovina. Gradile so se nove železniške proge, ceste, gospodarski, komunalni in kulturni objekti, tudi na nerazvitih območjih Slovenije in širše. Pri vseh teh delih so v letih 1946-1982 največ naredile mladinske delovne brigade. Doživetja z delovnih akcij so nepozabna. Zato smo se brigadirji mnogo let organizirano srečevali, kar pa je v zadnjih letih zamrlo. Letos praznujemo 50. obletnico prvih delovnih akcij. Odločili smo se, da ustanovimo Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad celjske regije. V klub vabimo vse, ki so bili v letih 1946-1982 v mladinskih ali pionirskih delovnih brigadah, ne glede na kraj akcije (zvezne, republiške, lokalne). Takšni klubi že delujejo v Ptuju, na Primorskem, v ljubljanski regiji, ustanavljajo ga tudi v Mariboru in Murski Soboti. Letos, 25. junija, bo v Semiču v Beli Krajini vseslovensko srečanje brigadirjev z osrednjo proslavo 50. obletnice ustanovitve prvih mladinskih delovnih brigad in v spomin na akcijo obnove med vojno porušene železniške proge Otovec -Bubnjarci. Kmalu za tem se bomo srečali v Dornavi (regulacija Pesnice), v septembru pa načrtujemo prijateljsko srečanje brigadirjev tudi v celjski regiji. Delež brigadirk in brigadirjev je neprecenljiv. Želimo, da se naše delo ceni tudi v današnjem času. Ostanimo v prijateljskih odnosih, srečujmo se! Vabimo vse, da na dopisnici sporočite svoj točen naslov s pripisom, v kateri delovni brigadi in kdaj ste bili na akciji. Hkrati sporočite, če se želite organizirano (z avtobusom) udeležiti proslave 50. obletnice MDB v Semiču. Vaša sporočila pošljite pravočasno na naslov: Združenje borcev in udeležencev NOB Celje, Gledališka 2, s pripisom "Za Klub brigadirjev MDB v ustanavljanju" ali neposredno na Združenje borcev in udeležencev NOB vašega območja (občine). Ko boste prebrali ta sestavek, opozorite nanj še svoje prijatelje - brigadirje. Preko javnih sredstev obveščanja oziroma na znane naslove pa vam bomo sporočali, kar bo pomembno za našo dejavnost. m i. F. Program delavnice, ki so ga izvajali strokovnjaki iz podjetja Gorenje Inova, je bil naslednji: globalne spremembe v svetu in Sloveniji, generiranje podjetniških idej, marketing, priprava poslovnega načrta, finance, predstavitev rezultatov svojega dela. Udeleženci so pri delu uporabljali tehnike miselnih vzorcev in brainstorminga, ki sta izredno učinkoviti pri generiranju idej. Po procesu generiranja idej so udeleženci izbrali dve najbolj zanimivi in zastavili projekt, ki ga bodo uresničili. Delali so v tirnih in pripravili osnovne elemente poslovnega načrta. Rezultate dela na projektih so predstavili ob zaključku delavnice. Prva skupina v sestavi Andrej Bukovnik, Aleš in Bogdan Gril je analizirala navade in potrebe mlade generacije v prostem času. Opravili so anketo med študenti, dijaki CSŠ-a in učenci osmih razredov osnovnih šol. Vzorec je obsegal 170 anketirancev. Analiza ankete je pokazala, da mladi niso zadovoljni s ponudbo v Velenju (54 % anketirancev ocenjuje, da je ponudba slaba, 41 % zadovoljiva, 5 % pa jo ocenjuje kot odlično), da v prostem času največ obiskujejo kino, športne prireditve, lokale in disko, da si želijo prireditev z glasbo v živo, koncertov, miniki-no in ples. Pripravljeni so sodelovati v društvu, ki bi organiziralo prireditve za "zdravo zabavo"? prostem času (66 % anketiram bi se vključilo v društvo in to kar 54 % aktivno!). Druga skupina, ki so jo sestavljali: Anja Krivec, Valerija Fricelj, Barbara Kotnik, Želja Nunič in Irena Rane je analizirala možnosti samozaposlovanja na področju varstva otrok na domu in dodatnih gospodinjskih uslug v Slovenj Gradcu in v.Zgornji Savinjski dolini. Rezultati ankete so pokazali, da je za te oblike veliko zanimanje. Tkko si 56 % od 100 anketiranih želi varstvo otrok na domu, 70 % pa usluge čiščenja. Te storitve pogreša 85 % anketirancev, samo 5 % jih ježe najelo osebo za opravljanje teh uslug. Na osnovi teh rezultatov je skupina pripravila osnove poslovnega načrta za podjetje, ki bi na tem področju ponujalo zgoraj navedene usluge. Izkušnje kažejo, da z uporabo metod, ki stimulirajo ustvaijal-nost in timsko delo, skupine v kratkem času lahko hitro uresničijo različne ideje. Republiški zavod z organizacijo takšnih in podobnih izobraževanj uspešno pomaga reševati probleme zaposlovanja in podpira prehod Slovenije v družbo znanja. ■ dr. Stanko Blatnik, Gorenje Inova literarnega društva Hotenja 23.maja 1996/številka 10 19.30 - Otvoritev Dneva mladih in kulture '96 (grajski atrij) 19.45 - Otvoritev razstav Jurij Vižintin - R&R fotografije Mladen Stropnik - akrili Ar min Koren - Labirint moje mladosti 20.00 - Koncert (grajski atrij) Megaphone Quartet Stiftarji Funk You Kontraband Sobota, 25. maja 1996 11.00 - Košarkarski in odbojkarski turnir v trojkah za pokal DMK (igrišče pod velenjskim bazenom) 18.30 - Gledališka predstava PAZL...PAZL v produkciji GILŠ Koduma (grajski atrij) 19.30 - Koncert (Velenjski grad) Uncle Jack Pure Cut Alkohollica Mandragora Scuffy Dogs Dicky B. Hardy Skytower Pridigarji Not The Same Dan mladosti so nam vzeli. Dneva mladih in kulture nam ne bodol Ta bo, dokler bo mladostna energija močnejša od vseh napisanih in nenapisanih pravil, ozkih zakonov in prevelikih besed politike. Požvižgamo se na vse, ki mislijo, da smo izgubljena generacija, ker poslušamo preglasno glasbo in podpiramo šanke, na vse, ki pravijo, iz nas ne bo nič. In tudi na tiste, ki ob pogledu na mlade, ki prestopijo prag pisarne, vidijo le "aspethočetedenar", ne vidijo in nočejo videti naših uspehov na fakulteti, našega truda in prispevka h kulturnemu utripu našega mesta. Kaj pomeni ustvarjati le z veliko mero dobre volje, se zavedamo tisti, ki s ŠŠK-jem živimo danes. Tisti, ki za svoje delo ne zahtevamo drugega, kot le drobno pohvalo, nekaj podpore občinskih velikanov in hladno pivo v krogu prijateljev. Pa še to se zdi včasih nekaterim preveč. A še vedno upamo. Da bodo prišli lepši časi. Potrebno je le odpreti oči. v Šaleški študentski klub organizira DAN MLADIH IN KULTURE 96 24. in 25. maj 1996, Velenjski grad Predsednica ŠŠK-ja Tanja Hribar Petek, 24. maja 1996 16.00 - Risanje s kredami (otroško igrišče) 23.maja 1996/številka 10 Literamo-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja Dolgo nisem vedel, kaj naj pravzaprav napišem o prireditvi, ki nosi ime Dan mladih in kulture, dokler nisem zadnjič, v organizacijski evforiji skupaj z Juretom naletel na urednika Šaleških razgledov, Iva Stropnika. Ravno se je odpravljal na malico in tudi nama je žeja že prav pošteno jemala mladostni zagon. Zato smo se spravili izpod vročega majskega sonca v hlad ene od velenjskih "oštarij". Ampak zgodba o Dnevu mladih in kulture ima čisto drug začetek. Maja 1990 se ni v tem mestu dogajalo pravzaprav nič. To je bil čas, ko je še slednja abonmajska kartica postala neuporabna, omenjena letnica pa tudi daje jasno vedeti, da je bil utrip mesta prav mrtvaški. Vendar pozor, na velenjskem gradu prireja Šaleški študentski klub paket kulturnih prireditev, med drugim tudi koncert Letečih potepuhov in Adija Smolarja. Saj ni važno, če jih nihče ne pozna, važno je le, da se bo tudi pri nas končno le nekaj zgodilo. In zgodilo se je marsikaj. Kasneje se je pod pretvezo Dneva mladih in kulture zgodilo še mnogo koncertov, razstav in predstav. Na trenutke je bilo že čutiti, da bo prireditev dobila konkurenco: a se je dijaška galeja žalostno potopila nekje med Ptujem in Koprom. Po drugi strani se danes že skoraj povsod po Sloveniji nekje okoli 25. maja organizirajo prireditve, kjer z ročk koncerti in ostalimi prireditvami, kakor iz kljubovanja pozabi spomina, častijo (ne)pozabljeni praznik mladosti. Vendar, ali je takšna prireditev res potrebna? Kdo potrebuje ogromno porcijo koncertov, da jih bo lahko potem zopet "stradal" celo leto? Zakaj se koncerti in predstave raje neopazno ne porazdelijo med ostale prireditve, ki se med letom dogajajo v mestu in tako obogatijo njegovo ponudbo? Odgovor je kot na dlani: Velenje nima prostora, kjer bi takšni koncerti sploh lahko potekali. A ne več dolgo (upam)! Saj Mladinski center Velenje polžasto, vendar vztrajno, kaže svoje roge. Oslinil je tudi plakat letošnje prireditve, za promocijo svojega imena. In potem, ko bo MC odprt, potem ne bomo več potrebovali festivala? Najbrž res ne, če bodo prireditve, Id bi jih drugače spregledali, našle svoje mesto v klubu... Nekaj je, kar daje mladosti poseben čar. To je občutek, da je ves svet pod tvojimi nogami in ti trdno korakaš prav tja, kamor si namenjen. Mladi vidijo življenje neskaljeno od raznih političnih zdrah. Mogoče vidijo preko njih? In želja po ustvarjanju jim daje moč, da ruši vse pred sabo. Šolski sistem se spreminja. Mlade ljudi hoče v najkrajšem času izobraziti v strokovnjake, ki bodo opravljali zahtevne funkcije v kompleksnem sistemu, imenovanem država. Zato mladi vsak dan "požrejo" gore podatkov. Učijo se, kar so se pred njimi naučili že mnogi. A kaj pomaga vso to znanje in z muko pridobljena diploma, če strokovnjak ni ustvarjalen in bo počel le tisto, kar so pred njim počeli tudi drugi in ne bo odprl novega lista v knjigi človekove zgodovine. Pa ne zaradi povečanja mase svetovnega znanja, ampak zaradi lastnega občutka, da ko si enkrat star, veš, da nisi živel zaman. Festival, kakršen je Dan mladih in kulture ah Gimnaziada, daje mladim zagon in moč. Po drugi strani pa je to revija celoletnega ustvarjalnega potenciala nekega področja. Ne zavrzi, Velenje, potenciala, ki ga imaš! Mladi pa odrastejo in njihov dober glas potuje najdlje. Peter Lojen Z mladinsko kulturo je že tako, da ne živi v običajnih reinkarnacijah ustaljenih norm. Če bi se namreč gibala v svetu klišejskih ponudb popularnosti, n'e bi izgubila le svojega imena, pač pa tudi tako strašljivo alternativo, ki odbija večino sponzorjev - "Žal nam je, mi tega ne podpiramo..." se sliši izza kofetnih naslanjačev visokih uradnikov. Kaj sploh je ta strašljiva alternativa? Na vseh področjih, ne le na kulturnem, poskušamo mladi najti nove poti, večje ceste, ki bi nas peljale k drugim, morda boljšim ciljem. Skratka, iščemo napredek, ki so ga zreli utrujeni aktivisti večinoma prodali. DMK kot alternativa običajni kulturno-koncertni ponudbi mesta torej. Pa ravno ta definicija je zbudila veliko jeznih misli in glasov na nekem decemberskem sestanku ŠŠK-ja. Nasprotniki so trdili, da je smisel takšne prireditve koncert, ki bo namenjen vsem. Naj nastopajo skupine z dvema ali več CD-ji in nekaj hiti v denarnicah. Lačni Franz, Orleki, Kreslin ... Da ne bo pomote, tudi jaz sem točil solze na koncertih Lačnega Runza in ceneni vvalkman, ki mi je uničil Nasvidenje na nekaj iz prvih plat!", učil najstnike misliti. A na srečo je DMK že ob rojstvu prerasel popularne ambicije in pustil, da takšne koncerte organizirajo tisti, ki ob vhodu v dvorane pobirajo vstopnino. Ko smo nekako našli skupni jezik o sodelujočih in alternativi, so se jezni glasovi decemberskega sestanka spraševali, zakaj pa sploh DMK, zakaj je potrebna takšna prireditev, za tistih nekaj ljudi, ki ne pijejo, da bi bih pijani, ne berejo, da bi pozabili, ne poslušajo, da bi jezni glasovi in srepo bolščali v oči plaži. In tudi meni bi se odprlo srce, če bi na grajskem odru poslušal Predina, ki bi ob komentarjih "Danes pa so igrali tudi slišali napake. Za tistih nekaj alternativcev? In pozor, alternativno po navadi ni dobro... Tako so se spraševali sovražnikov MTV-ja. Odgovora december-ski sestanek ni našel. Moč glasu je premagala moč argumenta. In vsi smo bili še dolgo globoko užaljeni. Odgovor pa je enostavnejši kot vprašanje. On rabi DMK, ker mu mineva mladost, ona, ker išče spomine, ti, ker imaš slabo vest, in jaz, ker bežim pred vsakdanom. "To mora bit," je rekel velenjski župan na občinskih stopnicah, kruto ustavljen od netaktičnih študentov. "To mora bit," je rekel naš Vlado, zraven pa še pripomnil, da nam organizacija ni "jaka stran". To mora biti, pa čeprav alternativa, neuglašene kitare, zeleni organizatorji in bližnji izpiti. "Študentje niso povprašali, kaj lahko mesto naredi za nas, pač pa, kaj lahko mi naredimo za svoje mesto," so si rekli prvi organizatorji in šesti mislimo enako, tudi z decemberskimi glasovi vred. Jure Trampuš iteramo -esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 23.maja 1996/številka 10 ilLŠ-Gledališka in itkovna šola Kdor se hoče v Sloveniji malo resneje ukvarjati z igralstvom, filmom in televizijo (no, tudi lutkarstvom), mora najprej opraviti maturo, nato pa še sprejemni izpit na famozni AGRFT (razen, če se hoče poklicno ukvarjati z lutkarstvom, kajti vtem primeru mu žal ni pomoči v prelepi Sloveniji). Seveda se večini (tudi talentiranih) "umetnikov" življenje do tega trenutka X že začne :pletati v čisto drugo smer, zato postanejo zdravniki, strojniki, kemiki... razen če se ne vpišejo v GILŠ. To je šola, ki v bistvu sploh ni prava šola, bolj skupek zabavnih delavnic, kjer starejši kolegi svoje bodoče sodelavce poučujejo ikulisnih veščin. In vsako leto ima GILŠ vse več učencev in vsako leto nastajajo boljše in duhovitejše predstave. Pred leti smo že imeli možnost ogleda GILŠ-eve predstave na Gimnaziadi. Letos pa se bo GILŠ s svojim lanskim projektom predstavil tudi v evropski kulturni prestolnici leta 96 -Kobenhavn-u. Priča bomo najnovejšemu projektu, ki je bil premierno uprizorjen 12. maja v MLG-ju. I ISncle Jack Skupina prihaja iz okolice Žalca. Deluje že od leta 1993 in igra predvsem ročk, ki v ničemer ne poskuša "slepariti" z raznimi hard-core vložki. Tako je v njihovemu zvoku prepoznaven tudi vpliv grunge-a, ki je v začetku 90. prebil zid v slepi ulici rock-a. Skupina se ponaša tudi z avtorskimi besedili lastnih skladb, ki so pisana tako v angleščini kakor tudi v slovenščini. Skupino sestavljajo: TurnšekTomo (vokal), Ciril Sem (bobni), Beriša Aleš (klaviature), Matjaž Krivec (bas) in Trop Tomaž (kitara). Skytower Iskanje privlačnejših energetskih rifov, trdne in vrtoglave funky bas podpore, rušilnega ritma bobnov ter poveličevanje vsega s stilno sofistici-ranim petjem, je želja mnogih skupin. Vendar samo želje ne privedejo nujno do željenih rezulta- tov. Za Skytower, notranjsko skupino neizbrisnih trash, kot tudi funky potez, to niso zgolj želje, temveč stvarnost, s katero se je soočila že vrsta slovenskih in tujih poznavalcev prodornejših metal zvokov. Skupina je pred kratkim izdala tudi svoj digitalni prvenec "Etc.", kjer so dokumentirali repertoar, ki so ga do tega trenutka predstavljali zgolj na svojih odličnih koncertnih nastopih. Skytower so: Simon Bančič (bobni), Goran Blaško (bas), Mitja Lončarek (kitara), Aleš Kajsesberger (kitara), Peter Truden (vokal). Mandragora Je mlada velenjska skupina, ki je nastala leta 1993. Do danes so se kot srednješolski ansambel predstavili že na Gimnaziadi in na nekaj nastopih v klubu S/tiskarna. Pred nedavnim je skupina posnela svoj prvenec, ki bo kmalu dostopen na kaseti. Skupina igra dokaj samosvojo glasbo, tako da bi ji težko našli neposrednega vzornika. Glasbe, kjer prevladuje ročk, vmes pa se mešajo tako vplivi funka, popa, kakor tudi metala, ne bi bilo mogoče izvesti brez izvrstne tehnične podkovanosti članov skupine. Pohvalno je tudi njihovo vztrajanje pri slovenskih besedilih. Skupino sestavljajo: Robi Jukič (bas), Sašo Lušič (kitara), Matej Runjak (vokal) in Janez Marin (bobni). Alkohollica Skupina Alkohollica je živi primer, da heavy-metal še ni zamrl. Skupino sestavljajo Matjaž, Senad, Dejan, Jani in Uroš. Nastali so leta 1993, trdno odločeni, da bodo igrali ortodoksni HM. V času od nastanka je skupina že izdala prvo demo kaseto z naslovom "Keep trashing", ki so jo po- tem imenom ali bolje, do njihovega debut koncerta v ljubljanskem klubu B-51 (januar '95). Sledilo je veliko koncertov, med drugim tudi v vlogi predskupine beograjski skupini "Kazna za uši". Nato je prišel še Novi Ročk, potem pa se je skupina odpravila na snemanje albuma, ki je prikobacal na svet v znamenitem studiu Klank (Tegelen/Nizozemska), kjer so svoje albume snemali tudi Dee Dee Ramone in skupini Honeymoon Killers ter Oasis. Skupina DBH nastopa na DMK 96 v okviru promocijske turneje CD plošče "Why Aren't You Screamin'". Pure Cut Ze zelo dolgo se ni oglasila kakšna skupina iz Nazarij, zato smo se odločili, da vam jo nemudoma predstavimo. Skupina Pure Cut je od vseh nastopajočih na DMK najverjetneje najbolj sveža. Vlasto Jeraj (bas), Dejan Handžekovič (kitara), Boštjan Remic (kitara, vokal) in Bojan Poljanšek (bobni) spoznavajo moč svojih inštrumentov šele eno leto. Njihov nastop na DMK bo zato eden prvih sploh. Skupina bo v bližnji prihodnosti tudi posnela svoj demo, tako da jo bo imelo priložnost spoznati tudi "širše" občinstvo. Not The Same Trbovlje in Zasavje so v glasbeni svet izstrelile že prenekatero skupino. Not The Same praznujejo prav te dni tri leta, odkar so začeli z vajami v svojem zaklonišču. Glasba, ki jo igrajo, je glasba ameriških borderjev in skaterjev, kar je druga stvar, ki povezuje člane skupine. In če poznate svet deskarjev, potem si lahko mislite, da njihov sicer melodični punk ročk (west coast style) napolni telo z adrenalinom sneli v studiu Dinamic (Velenje). Na njej se nahaja pet pesmi, kmalu pa si bomo lahko ogledali tudi njihov videospot. Dicky B. Hardv Za slovensko poosamosvojitveno ročk glasbo je bilo značilno, da je ni bilo (če zanemarimo svetlo zvezdo Res Nullius, doma iz Velenja). Nato pa nas je kar naenkrat presenetil pravi zvezdni dež, kjer se je najsvetleje utrnil prav Dicky B. Hardy. Še pred dobrim letom ni nihče vedel za skupino s Pridigarji "Ironija, sarkazem v besediščnem mlinu pregovorno zgovornih, veseljaških in čudaških Priekov, godčevska plesna ostrina in mojstrsko obvladovanje ceremoniala!" Le kaj bi si lahko želeli več, da nas zdrami iz spanca, Matjaževega, in nam da poleta za nove delovne zmage. Pridigarji za povprečnega poznavalca rockovskega poustvarjanja najbrž niso neznanka, saj imajo za sabo že dve CD plošči (Podvig z napako, Počasne preproge), kjer prav tako kot na koncertih vedno znova presenečajo s fuzijo "med izrazito plesno komponento (ska in pogo) ter udarnim rockovskim šusom hardkorovskega vonja in ukusa." Teden dni po papeževem obisku bodo zato tudi naše kraje obiskali oznanjevalci Njegove besede. Upam, da vera naših vernikov v dnevih pričakovanja še ni ugasnila. Megaphone Ouartet in Štiftarii in ga prisili v akrobacijsko obnašanje. To je z navdušenjem sprejela tudi publika, ki jih je lahko spoznala že v vlogi predskupine na koncertih KUD Idiotov in Demolition Group. Miha Ocvirk (kitara), Jure Tovornik (kitara), Borut Bratanič (bas), Matej Ocepek (bobni) in Robi Andrejaš (vokal) so imena fantov, starih od 18 do 20 let, ki so pred kratkim posneli demo kaseto in ki se že dogovarjajo za "predvozače" NOFX-om in Rhythm Colection. Kdor pa opazuje njihov sonični prodor na odre širom Slovenije, lahko reče, da bodo prav kmalu ogreli tudi otopelo občinstvo Novega Ročka. Slovenija ni bila vedno tako gluha za Jazz, kakor je danes. Ali bolje, kakor je bila še včeraj, kajti izgleda, da se jazzovska vremena tudi Kranjcem jasnijo. Tako se je v zadnjem času opazno okrepila scena v Ljubljani. Hvala bogu, lahko rečemo, saj je preteklih nekaj let ljubljanski Jazz festival predstavljal skoraj edino dozo sveže improvizirane glasbe, ki so je bili deležni tovrstni slovenski zasvojenci. Poleg scene, ki jo preko Alp v naše kraje "tihotapi" Brane Rončel in pa scene v klubih (Gajo, Central,...), se na povsem drugem koncu Slovenije prebuja še ena jazzovska scena. Maribor je postal z odprtjem oddelka za Jazz in elektroakustično glasbo na pedagoški fakulteti rudnik novih glasbenih mojstrov, ki svoje znanje nabirajo tudi na koncertih v živo, ki jih ponuja Maribor, saj je nekako vzporedno z odprtjem omenjenega oddelka nastal tudi Jazz festival, ki privede v mesto ob Dravi mnogo priznanih domačih in tujih izvajalcev. Tako sta se obe zasedbi že preizkusili pri Stari trti in v starem Vodnem stolpu, kjer so se preteklo poletje dogajali jazz koncerti in jam-i festivala Lent. Tudi letos jih boste najverjetneje našli tam, še prej pa si jih velja ogledati in jim prisluhniti v domačem ambientu. Funk You Nekega večera se je v Max-u zgodil velenjski funk koncert. Napetost je bila na višku. 1,2, 3,4,... in doživeli smo funk eksplozijo, ki je v mestu ročk 'n' roll-a ni najbrž nihče pričakoval. 23.maja 1996/številka 10 Literamo-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja No, samo največji optimisti so si želeli, da bi koncert skupine Defunkt zapustil kakšno kal v tej podalpski dolinici. In tiha želja se je uresničila. Funk You vas bo prijetno presenetil tako s svojimi, kakor s priredbami tujih skladb. Funknili vas bodo Robi Jukič (bas), Sašo Lušič (kitara), Dejan Tamše (bobni), Jure Pukl (saksofon), Boris Holešek (trobenta). Kontrabant pogoj nadaljnega razvoja vseh svetovnih kultur ter vliva samozavest ljudem, ki so ob sodobnem načinu življenja potisnjeni na obrobje (ali pa njihove tradicionalne vrednote in načini življenja odhajajo v pozabo)." Vse o skupini lahko pove že njeno ime in naslov njihovega CD prvenca, ki se imenuje Utrinek. Nastali so na hitro, septembra 94, ko so se zbrali Bele Somi-Geza, Vido Klančičar in Urh Vrenjak. Njihova ambicija ni bila v popolnosti in artizmu. Želeli so preprosto zabavati ljudi. Zato so v "Razkrivanje ene najvznemirljivejših glasbenih tradicij Evrope - romske (pravzaprav romskih) -je v obdobju razvoja sodobne popularne glasbe, ki išče navdiha v svetovnih glasbenih tradicijah, že postalo upoštevanja vreden pojav, ki v marsičem bogati glasbeno tradicijo tudi na Slovenskem. To, kar počnejo zasedbe Kontrabant in še nekatere druge, sodi v okvir dogajanja, ki ga označujemo s terminom "pre-porodna ljudska glasba" (angl. Folk revival). Gre za glasbeno "poustvarjanje" nekaterih ljudskih tradicij, ki bi sicer (ali pa so tu in tam že) izumrle, praviloma mestni glasbeniki pa jim vdahnejo novega duha (križanega s popularnejšo in klasično glasbeno izkušnjo). Ljudska glasba (kateregakoli "ljudstva") je vrednota že sama po sebi. Izpričuje ustavarjalnega duha preprostih ljudi, prinaša in potrjuje kulturno pestrost kot začetku preigravali predvsem tuje skladbe. Nato pa se je harmoniki, kitari in basu pridružil še Janez Vernjak jr. (bobni), kasneje pa še Janko Prelog-Dedek (violina). Vendar s tem zasedba še ni bila zaključena. Na obali so se spoznali še z Jožetom Krambergerjem, "Bumbašem" iz filma Halgato. Tako je skupina postala popolna in danes igrajo vse, od ročka do ljudske glasbe, vse pa začinijo z nekakšnim ciničnim predzvokom, ki je bolj značilen za punk iz 80., kot pa za etno skupino. Sicer pa: kontrabantarji so tihotapci, takšni, ki premikajo kobile, ko se pripelje po cesti cesar in ki za glavo skrajšajo Brdavsa, ki ga ne more premagati cela cesarjeva vojska. Ni vrag, da ne premaknejo tudi vas. MLADEN STROPNIK Razstava akrilov V čuden svet ujeta podoba skrivnostne Mayerjeve vile in temačnih prostorov skupine Mandragora, v katerih se prepletata tako megla kot sonce, živo ali mrtvo ali komaj rojeno jutro. Pomladno? Vsekakor mladostno. ARMIN KOREN Razstava: Labirint mo]e mladosti Življenje je ekspandirajoče stanje misli, idej in želja. Njihovi segmenti pršijo v vesolje, na stran ali v človeka. Če ga le-ti zadanejo na pravo mesto ob pravem času, se v njem usedajo kot fragmenti trenutka. Predstava ali vizija je stvar posameznika. Ustvarite si jo lahko ob ogledu njegovih del. PREZRTO Literamo-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144, 3320 Velenje. Urednika priloge: Goran Milovanič in Maijan Kukovec. Prispevki, poslani na naslov uredništva, naj bodo označeni s pripisom PREZRTO, čitljivo izpisani, z imenom in priimkom ter točnim naslovom. Pri izdaji te številke sta izdatno pomagala Peter Lojen in Jure TVampuš, za kar se jima uredništvo prisrčno zahvaljuje. Fotografije so prispevali: Jurij Vižintin, Robert Baron in arhiv ŠŠK-ja. 10. številka priloge PREZRTO je posebna izdaja študentskega glasila RII JURIJ VIŽINTIN Razstava fotografij: Ročk and Roll Ročk 'n' Roll - način razmišljanja v načinu fotografiranja, kakršnega prikaže Jurij Vižintin. Svojevrstne občutke, porojene pred odrom, za odrom in nad odrom koncertnega dogajanja, ujame in zapečati, razvije in postavi na ogled. Ni treba besed, saj Ročk 'n' Roll pove vse vsaj tistim, ki ga živijo ali pa so ga živeli. Živo, s cvetjem ali brez; radostno, kar se le radostno da - za mlado in staro. Pridite, poglejte in ... Dunja Strašek nekateri sodelujoči v koncertni šestletki: ŠESTI DMK - Adi Smolar, Alkohollica, Bite the Dust, Daddy's Pudding, Demolition Group, Dicky B. Hardy, Dixie Band, Ego Malfunction, FunkVou, Grinning Ghouls Against Juju, I Howitzer, IN4S, Interceptor, Jani Kovačič, Leteča potepuha, Loop, Kontraband, Lotita, Mandragora, Majke, Mamojebac, Marko Brecelj, Mavrica, Megaphone Ouartet, Me MI3, No Limits, Non Finire Mai, Not The Same, Overflovv, Pet ambulance, Phantasmagoria, Pontiac, Pridigarji, Pure Cut, Regoč, Res Nullius, Rihard Kotar, Sandi Krebl & Blaž Prapotnik, Scuffy Dogs, Skytower, Štiftarji, ŠŠKZ, The Stuff, Uncle Jack, V okovih, Zez, Zona Industriale... LE NEKAJ UPODABLJAJOČIH Aljoša Videtič (fotografije), Anja Jerčič (grafike), Igor Koprivnik - Bigl (slike), Ingrid Ladinekin Jasna Veber, Jurij Vižintin (fotografije), Matjaž VVenzel (fotografije), Nataša Tajnik (grafike), oljna okrasitev velenjskega tanka, podhod postane galerija (večkrat), Robert Baron (fotografije), sk ture iz vej učencev osnovne šole MPT, Tina Hauser (fotografije)... ... IN NEKAJ GLEDALIŠKO PLESNIH Beg pred usodo (Rosana Štorgelj), Krst pri Savici (Ročk opera), Mavrična kača (lutke), I ostani! (Mirjana Šay'inovič & Marko Mandič), Samaljot in Ko to tamo pjeva (Nova gledališka formacija), Plesna skupina glasbene šole Velenje, Plesni teater iN, Pogovori (MAG center pozorno ti), Polifonija teles (ŠŠK), Queen, Skate bike show, Studio N... ŠE ZMERAJ SO ŠTUDENTJE Brez razumevanj velenjskih graščakov in pomoči grajskega hišnika Vinka, DMK ne bi nikoli postal to, kar je. Študentje smo Vaše pomoči bolj hvaležni kot pomoči ukradene izpitne pole, POKROVITELJI PRIREDITVE DMK 96: Mestna občina Velenje, Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje, ŠOU Ljubljana, TEŠ, RLV Urad za mladino RS, Gorenje GA, ERA, KC Ivan Napotnik Velenje, FIT Leasing, Mladinski center Velenje, Naš čas & Radio Velenje. KUHARSKI NAMIG ** *** * ** * z **# # * *#* X* * **** * v* * * * *** * V E Z D N I * * K A Z 1 P O T* * * * ***** mm BBHHl! delo © © © © © ® © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © O ® © zdravje © © © © © © © © © © © © t If ' f M\ Poi -T/e ravne, tiste z ravnimi pa skodrane. Toda kodri so lahko zelo lepi, če jih neguje• mo in skrbimo za njih. _ _i Vsaka dva meseca je potrebno do frizeija, da ostriže konice, drugače se pričnejo cepiti, sušenje s fenom pa vse skupaj samo še poslabša. Morda mislite, da je vsak glavnik dober glavnik. Pa ni tako. Češite se z velikim glavnikom. Nikoli s cenenim plastičnim, temveč kupite lesenega, kovinskega ali rože-vinastega. Česati oziroma razpletati pa začnite pri lasnih konicah. Privoščite svojim lasem redne kure za poškodovane lase. Še posebej dobro dene kodrom olivno olje. Pod brisačo in aluminijasto folijo (da lase "toplotno izolirate") ga pustite delovati 20 minut, nato izperite z blago vodo. _ : : Za še lepši sijaj pa tale recept: po pranju lase temeljito izperite z mlačno vodo. Razredčite sok ene limone ali dve žlici kisa z vodo in s tem prelijte lase. Ne izpirajte. _ Itlc ZA RAZVEDRILO_ 0R0SK0P /EN od 21. marca do 21. aprila Zvezde vam obljubljajo bogato ljubezensko obdobje. S partnerjem se boste dobro razumeli ' Mk in preživeli z njim več časa kot ponavadi. Delovno ^^ sicer ne boste želi posebnih uspehov, vendar oste obdržali sedanjo zmogljivost. | BIK od 22. aprila do 20. maja Pred vami so prijetni dnevi. Ljubezensko boste kar r cveteli, uspešni boste na delovnem mestu, pričakujete pa lahko tudi nenaden dotok denarja. Zdravje vam bo še naprej dobro služilo, vendar pa vam kak šport tudi ne bi škodil. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ne morete in ne morete se otresti sumničenj do svojega partnerja, kar vas lahko drago stane. Pazite, saj se lahko vaše poizvedovanje o njegovih — opravkih slabo obrne, tako za njega kot za vas. | RAK od 22. junija do 22. julija Partnerju boste zamerili njegove ostre pripombe in rahlo nerazumevanje. Morda celo malo preveč. Ne bodite tako občutljivi, saj si s tem kvarite samo svoje zdravje. Vedite, da vas ima partner vseeno rad. | LEV od 23. julija do 23. avgusta Obeta se vam izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten vikend. Izkoristite ga dodobra, saj ga še nekaj časa ne bo. Na delovnem mestu boste dobro sodelovali s svojimi sodelavci, ti pa vam bodo za pomoč hvaležni. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Sposobnost koncentracije vam bo v naslednjih dneh rahlo padla in težko boste prenašali svoj delovnik. Zato si čimprej privoščite kratek oddih. Poskrbite za športno udejstvovanje in za druženje »partnerjem. EHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Vaše ljubezensko življenje vas že kar nekaj časa spravlja v slabo voljo. Ne morete se odločiti, kaj bi bilo za vas najbolje. V vas se prepletajo želje, na drugi strani pa ne zmorete moči, da bi jih dosegli. Počakajte. | ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Sprejeli boste povabilo na prijetno zabavo, kjer boste ponovno v svojem starem elementu. Zapletli se boste v sicer prijetno avanturo, ki pa ne bo dolgo trajala. Vseeno se boste hitro znašli. | STRELEC od 23. novembra do 22. deeembra Le tako naprej in uspelo vam bo. Sedaj ste v ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev in to bo vplivalo na vaš krog znancev, s katerimi se družite. Mogoče bo iz vsega tega nastalo še kaj več. KOZOROG od 23. deeembra do 20. januarja Ne razmišljajte tako glasno, saj se lahkcrsicer vaše dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti vam. Ne zapirajte se vase in ne iščite odgovore na vedno ista vprašanja. Posvetite se raje realnosti. | VODNAR od 21. januarja do 19. februarja J Sami ste krivi, da se vam nekdo, ki vam veliko pomeni, zadnje čase izogiba. Razmislite, kje ste ga polomili. In če se vam bo še pravi čas posvetilo, se bo vse izboljšalo. Vendar ne hitite. RIBI od 20. februarja do 20. marca Pred vami sicer ni obdobje, ob katerem bi lahko vzklikali "živijo", vendar pa vam bo prineslo veliko odgovorov na vprašanja, ki si jih že dolgo postavl--jate. S partnerjem boste veliko razčistili. Znate peči palačinke? Palačinke so med vsemi izdelki iz redkotekočega testa najbolj znane. Postrežemo jih lahko brez vsake priloge ali zvite in namazane z različnimi okusnimi prilogami. Ali bodo palačinke tako tanke, kot si želimo, je na eni strani odvisno od gostote testa in na drugi od uporabljene ponve. Če je testo pregosto, bodo palačinke trde,- če je preredko, se bodo trgale. Pri previsokih temperaturah se lahko prismod-ijo, pri prenizkih postanejo trde in gumijaste. Surovo maslo je idealna maščoba za peko palačink. Seveda gre tudi z oljem ali margarino, vendar zlato-rumene in neprimerljivega okusa dobimo le s surovim maslom. Kuhano surovo maslo pa onemogoča, da bi se zažgale. Pripravimo ga takole: surovo maslo raztopimo v majhni kožici na šibkem ognju, da postane tekoče. Peno poberemo. Med peko dodajamo maslo samo tedaj, če se začne testo prijemati na ponev. Če uporabimo preveč masla, bodo palačinke mastne. Stran, na kateri jih najprej pečemo, je lepša in jo obrnemo navzgor, kadar palačinke postrežemo. Za peko potrebujete testo (o njegovi pripravi bomo spregovorili kasneje), majhno zajemalko, ploščat zaobljen nož, posodico in ponev. Najboljša je litoželezna ali obložena ploščata ponev. V njej segrejemo 30 - 45 g masla. Odvečno maščobo zli-jemo v posodico, da ostane ponev le mastna. Ponev ponovno segrejemo, kanemo vanjo kapljico testa in počakamo, da zacvrči. V ponev hitro zlije-mo zajemalko testa in z obračanjem ponve porazdelimo testo v tanko plast. Palačinke pri srednji vročini hitro zapečemo, da se zgornja plast strdi, spodnja pa porjavi. Priprava testa (za 14 do 16 palačink) Potrebujete: 125 3 mehke moke, šcepec soli, 3 jajca, 250 ml mleka, 60 3 kuhanesa masla, 30 3 razpuščenesa surovesa masla. Vse sestavine razen mleka zmešamo v3ladko testo in pril-ijemo toliko mleka, da postane redkotekoče. Testo pustimo počivati 30 minut Inačice POLNOZRNATE PALAČINKE: polovico mehke moke nadomestimo s polnovredno pšenično moko. BRETONSKE GALETTE: polovico mehke moke nadomestimo z ajdovo moko in opustimo 1 jajce. Injaku vidi Mihec prašičke, ki iepri mamici in sesajo, da jih je ielje gledati. ric, ali ni to strašno naporno za prašičke <ša radoveden otrok. , kaj pa?", ga vpraša stric Stane. fe, da morajo ves čas napihovati svinjo, da je tako debela." itelj sprašuje razred: "Kaj razumete pod izrazom jutranje svi-mje?" vla meni: "To je groza, ki nas obide vsako jutro, ko je treba ati in iti v šolo." G| banka celje V varnem zavetju tradicije So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Stara ljudska modrost - kakor si boš postlal, tako boš spal - še kako velja tudi v naših časih. Z mislijo na prihodnost lahko postane Vaša jesen najbolj brezskrbno in uživanja polno obdobje življenja. V Banki Celje Vam ponujamo več načinov rentnega varčevanja. Rentno lahko varčujete po svojih željah in zmožnostih, od 5 do 30 let. Najnižji možni mesečni polog je 50 DEM. Pri varčevanju z enkratnim pologom je najnižja možna premija 10.000 DEM. Obrestna mera je fiksna in je odvisna od zneska varčevanja. Dlje boste varčevali, večji delež skupno privarčevanega zneska bodo pomenile obresti. Po poteku pogodbe o varčevanju boste lahko prejemali rento 10, 15 ali 20 let. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih! 13. maja 1996 IV SPORED ČETRTEK, 23. maja PETEK, 24. maja SOBOTA, 25. maja NEDELJA, 26. maja PONEDELJEK, 27. maja TOREK, 28. maja SREDA, 29. maja SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.05 Pekarna MIŠ MAŠ 10.25 Batman, 32/32 10.55 Skrivnosti ostrižnikov, jap. poljud. znan. oddaja 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.05 Slomšek - Slovenec za vse čase 16.00 TV konferenca 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Fallerjevi, 20/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.08 Seinfeld, 6/22 20.35 Tednik 21.25 Dotik zvezd, dokumentarni film 22.20 Napovedniki 22.25 Nikar,oddaja o prometu 22.40 TV dnevnik 3 23.05 Poslovna borza 23.20 Severna obzorja, 6/22 - SLOVENIJA 2 11.15 Iz deževnega tropskega gozda, 2/6 11.45 V žarišču 12.15 Shadipur, dokum. oddaja 12.40 Finale pokala prvakov v nogometu: JUVENTUS -AYAX, posnetek iz Rima 14.20 Mož, ki je ljubil rdečelaske, angleški film 15.45 Seinfeld, 5/22 16.10 Severna obzorja, 5/22 17.05 Pekovski mojstri, 3/6 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo - ali poznate svoj trg, 3/6 19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Vsemu navkljub, 3/4 21.25 Umetniški večer 22.15 Iz jazz kluba Gajo. Duško Gojkovič 22.55 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek VTV 09.30 TO JE LJUBEZEN, pon. 09.55 EPP /VABIMO K OGLEDU 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJSPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ENERGIJA, MOČ ŽIVLJENJA; gost v studiu : ŠTEFAN TITAN, dipl. bioenergoterapevt in radiestezist 21.05 KRALJ HARLEMA, film, kriminalka 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJSPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 09.55 Učimo se ročnih ustvar- 08.10 jalnosti, 11/52 08.25 10.10 Denis Pokora, 4/13 10.35 Portret slovenskega 08.40 glasbenika: Primož 09.25 Ramovš 09.55 11.35 Nasprotni spol, amer. film 13.00 Poročila % 10.20 13.05 Kolo sreče 15.20 Dotik zvezd, dokum. film 11.50 16.20 Kam vodijo naše stezice 12.20 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Moja ideja, 9/20 17.35 2. mednarodni otroški festival Varšava ž95 13.00 13.05 13.45 14.40 15.30 16.20 18.00 Fallerjevi, 21/36 18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 11/21 20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3 17.00 22.55 Ljubica, avstralski film 17.10 SLOVENIJA 2 12.00 Poslujemo - ali poznate svoj trg, 3/6 12.30 V žarišču 13.00 Znanost od blizu, 12/20 13.25 Umetniški večer 14.15 Iz jazz kluba Gajo: Duško Gojkovič 14.55 Aya, avstralski film 16.30 Sorodne duše, 10/21 17.00 Drevesni duhovi: pasjeglavci 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Denis Pokora, 6/13 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.55 Ciudad Real: EP v rokometu, RUSIJA:SLOVENIJA, prenos 22.30 Pesek časa, 3/4 23.25 10.000 obratov 00.15 Alica, evropski kulturni magazin 01.10 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek VTV 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 ENERGIJA, MOČ ŽIVLJENJA, pon. 10.45 EPP/Vabimo k ogledu 10.50 KRAU HARLEMA, film, pon. 12.00 Videostrani 17.55 NAJSPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV izložba 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 V SLOVENIJI NI NORIH KRAV, pogovor v studiu 20.45 NE POZABI, film 22.15 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 Videostrani do 24.00 24.00 Nočni kino: SUROVEŽ, erotični film 17.35 17.55 18.25 18.30 19.00 19.10 19.30 20.10 21.15 22.05 22.35 23.05 Radovedni Taček Kljukčeve dogodivščine, 20/24 Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov, francoščina Zadnji samorog, amer. film Veliki dosežki slovenske kirurgije Koncert prvonagrajencev 25. tekmovanja mladih glasbenikov republike Slovenije, 3. del Poročila Hugo, tv igrica Terra X, 10/10 Tednik 6hristy, 15/21 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 1/13 TV dnevnik 1 Tuja serija Tiri skozi čas Slovenski magazin Ozare Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2 Josipa Lisac, posnetek koncerta iz CD Misionarji z otoka, irska oddaja Turistična oddaja TV dnevnik 3 Policajev morilec, švedski film SLOVENIJA 2 10.35 12.05 13.30 13.55 14.55 16.55 18.30 19.30 20.00 22.00 22.20 01.15 Poglej in zadeni At the cirkus, amer. film Znanost od blizu, 13/20 Rally saturnus, posnetek Maribor: DP v nogometu, MARIBOR BRANIK:HIT GORICA, prenos Ciudad Real: EP v rokometu, SLOVENIJA:ZRJ, prenos Karaoke 4x4 Koncert ob 50. letnici APZ Tone Tomšič, prenos iz CD Exodos, kronika Sobotna noč Kolesarska dirka Giro dltalia, posnetek VTV 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 V SLOVENIJI NI NORIH KRAV, pon. 11.00 NE POZABI, pon. 12.30 Videostrani 18.55 NAJSPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 481. VTV MAGAZIN 20.35 ALFI V GOSTEH, zabavno glasbeni program 21.30 ZAKLETI OCEAN, pon. filma 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJSPOT DNEVA 23.15 Videostrani do 24.00 08.40 ŽIVŽAV 09.35 Tuja serija 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Ostrožnega pri Celju 11.00 Moj prvi video 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 AFS France Marolt, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Sveto pismo - Geneza, koprodukcijski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, 5/6 22.10 Napovedniki 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Državljan Kane, amer. film SLOVENIJA 2 09.00 Angleška glasbena lestvica 09.50 Videošpon 10.35 V vrtincu 12.40 Mugello: motociklizem za VN Italije 15.30 TOK TOK 16.15 Poglej me! 16.55 4x4 17.25 DP v rokometu: 6. krog finala končnice (Ž) 18.55 Ciudad Real: EP v rokometu, HRVAŠKA-SLOVENIJA, prenos 20.30 National geographic, 2/20 21.20 Očetje in sinovi 22.20 Majhne laži, 3/3, švedska drama 23.10 DP v nogometu: BIOSTART PUBLIKUM-SCT OLIMPIJA, reportaža iz Celja 23.40 Športni pregled 00.25 Atletski miting za Šikijev memorial, posnetek iz Ljubljane 01.05 Kolesarska dirka Giro Dltalia, posnetek VTV 08.15 MLADI UPI, pon. 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 480. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 Aktualno: VRTALNI STROJ ABIBE15 -NOVOST V SLOVENIJI, pon. 10.20 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.40 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 DOBRO JUTRO-ted. izb. 12.00 EPP 12.05 481. VTV MAGAZIN, pon. 12.30 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pon. 13.30 ALFI V GOSTEH, pon. 14.25 Videostrani 15.00 ENERGIJA, MOČ ŽIVLJENJA, pon. 16.00 VIDEO TOR pon. 17.00 V SLOVENIJI NI NORIH KRAV, pon. 17.40 ZAKLETI OCEAN, pon. 18.55 EKSTRABAND Celje, pon. 19.30 HOROSKOP 19.35 Videostrani do 24.00 10.05 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 4/10 11.35 Arabela se vrača, 12/26 11.05 Državljan Kane, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za tv kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 TV oko, 12/13 18.00 Simpsonovi, 34/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Parlamentarna križpotja 21.30 Tibetanske zgodbe 22.10 TV dnevnik 3 22.40 Severna obzorja, 7/22 1 23.30 Svet poroča 10.25 Japonske pravljice 11.05 2. mednarodno otroški festival Varšava Ž95 11.30 Zadnji samorog, amer. film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 14.20 Exodos, kronika 14.30 Moj prvi video, 9/12 15.30 Majhne laži, 3/3 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 21/24 17.25 Otroška oddaja 17.35 Tuja serija 18.00 Fallerjevi, 22/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre 20.40 Gore in ljudje 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, 8/22 SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 10.40 Učimo se tujih jezikov, francoščina 11.05 Turistična oddaja 11.20 V žarišču 11.35 Christy, 3/21 12.25 Josipa Lisac, posnetek koncerta iz CD 13.25 Sobotna noč 15.25 Športni pregled 16.10 Severna obzorja, 6/22 17.00 Muenchenčana v Hamburgu, 8/14 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Pogrešani, amer. film 22.40 Exodos, kronika 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Teniški turnir Roland Garros, posnetek iz Pariza 00.45 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek VTV 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 EPP/Vabimo k ogledu 09.35 481. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJSPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 LJUBEZEN, DRUŽINA, VREDNOTE IN MEDSEBOJNI ODNOSI; gost v studiu: prof. dr. JANEK MUSEK 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o dance in pop glasbi 22.10 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00 08.30 Sedma steza 09.00 Osmi dan 09.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 1/13 10.00 Slovenski magazin 10.30 Sakralni koncert APZ Tone Tomšič 12.35 Alica, evropski kulturni magazin 14.25 Analitična mehanika, 20/52 14.55 Brez žensk ne gre 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Severna obzorja, 7/22 17.10 Vsemu navkljub, 3/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.55 Sevilla: EP v rokometu, SLOVENIJA:MADŽARS-KA, prenos 22.30 Muenchenčana v Hamburgu, 9/14 23.25 Opus 00.15 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek 00.45 Teniški turnir Roland Garros, dnevni povzetek iz Pariza VTV 09.30 LJUBEZEN, DRUŽINA, VREDNOTE IN MEDSEBOJNI ODNOSI; gost v studiu: prof. dr. JANEK MUSEK 10.30 EPP /Vabimo k ogledu 10.35 NAJ SPOT, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 482. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 Videostrani do 24.00 10.10 Deklica,delfina in lisica j zvitorepka 10.25 Hov!, 4/8 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic, i 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.15 Dlan v dlani 15.30 Gore in ljudje 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Fallerjevi, 23/36 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Moja draga Konkubina, j japonski film 23.00 TV dnevnik 3 23.30 Severna obzorja, 9/22 00.20 Srečni ljudje, 1/3 J SLOVENIJA 2 11.25 Prisluhnimo tišini 11.55 V žarišču 12.25 Opus 13.15 Policajev morilec, švi film 14.55 Severna obzorja, 8/22 15.45 Pesek časa, 3/4 16.40 Iz deževnega tropskega | gozda, 3/6 17.10 V vrtincu 18.00 Po Sloveniji 18.55 Sevilla: EP v rokometu,] NEMČIJA:SLOVENUA, prenos 20.30 V žarišču 21.00 Koncert simfonikov! 22.00 Exodos, kronika 22.10 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek 22.40 Teniški turnir Rolani Garros, dnevni pow iz Pariza VTV 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 482. vtv magazin, pon. I 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, p, 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani I 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE j 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 TO JE LJUBEZEN 8. d humoristična nanizt 20.30 VIDEO TOR kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.30 IZBOR IZ ODDAJE % DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP ..j 22.05 TV IZLOŽBA .1 22.10 Videostrani do 24.00 Petek, 24. maja TVSl 22.55 LJUBICA, avstralski film Režija: GeranJ Lee, jane Campion Igrajo: Genevieve Lemon, Karen Colston, Tom Lycos Je prvi celovečerni film novozelandske režiserke Jane Campion in je bil prikazan v tekmovalnem sporedu cannskega festivala leta 1989. jane Campion je bila v Cannesu že tri leta prej z dvema kratkima filmoma. Za enega je dobila Zlato palmo in že takrat dokazala, daje nadarjena avtorica. Kay se boji prihodnosti in sedanjosti, življenja in smrti, samote in ljubezni, boji se dreves, ki uvenejo in odmro, boji se svetlobe in sence, boji se svojih sanj in spominov. Ko ji jasnovidka do podrobnosti opiše moškega njenega življenja, Kay na vrat na nos prekine verigo svojih monogamnih odnosov, ki si slede kakor po vzorcu in brez pomislekov prevzame fanta svoji kolegici... Sobota, 25. maja TVSl 23.05 POLICAJEV MORILEC, švedski film, 1993 Režija: Peter Keglevic Igrajo: Goesa Ekman, Kjel Berggvist, Heinz Hoenig Inšpektor Beckimavtem^ filmu izjemno težko delo. Že kar na začetku filma vidimo umor. Zadavljena ženska je bila precej neznana, nihče ni poznal njene zasebnosti. Je morda morilec sosed, že pred leti osumljen umora?... TVS2 12.05 V CIRKUSU, amer. film, 1939 Režija: Edward Buzzell Igrajo: Groucho, Chico, Harpo Marx Kako prevarantski odvetnik in dva fičfiriča rešijo propadajoči cirkus pred bankrotom, pa je osvnovna tema tega filma, ki ni več nastal pod produ-centskim vodstvom znanega Irvinga Thalberga. Znani producent MGMa je namreč med snemanjem filma Dan na dirkah umrl. Producent, ki je imel največ zaslug, da so bratje "prestopili" iz Paramounta k MGMju, je imal vanje neomejeno zaupanje in jim je puščal proste roke... Nedelja, 26. maja TVSl 15.20 GENEZA, mednarodni koprodukcijski film, 1994 Režija: Ermanno Olmi Igrajo: Omero Antonutti in maroško ljudstvo Film je posnet v počasnem teku, ki ga spremlja pripoved starega moža. V temi nomadskega šotora vpraša deček svojo mater, aH bo noči, ki je pravkar napočila, sledil nov dan. Ded, ki so se mu leta zapisala v obraz, mu na vprašanje odgovori z zgodbo o nastanku sveta v sedmih dneh, o tem, kako je bog ustvaril človeka, zakaj je Adama in Evo nagnal iz raja, o zločinu, ki gaje zagrešil Kajn... QJ "3 sst v % pr o TOMpriZPMS BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12" DO maja 1996 ZANIMIVO ČAS 15 nova Novega kloštra v KS Polzela iiiisiiiiiiaimaiiiiiiiiii anes takšen in kmalu ne več! mmmm Graščina Novi klošter vZa-i v KS Polzela (občina Ža-} kaže danes klavrno podobo ki jo je že pošteno načel. V :j danes vztrajajo še trije sta-alci. Najbrž je jasno, kakšna bila njena nadaljnja usoda, če bi občini Žalec in KS Polzela iskanju rešitve za ta objekt dla sekira v med". Našel se je namreč mož, ki je ino odkupil in ki jo bo (če je eti njegovim besedam) čez tri preuredil v turistično-poslov-ni objekt. Ta mož je Andrej Savodnik, Celjan, ki je leta 1969 šel za boljšim kosom kruha v lujino. Našel ga je v Berlinu, tam ustanovil uspešno gradbeno podjetje in sedaj se vrača domov. Na novinarski konferenci prejšnji petek, sta žalski župan Milan Dobnik in kupec graščine Andrej Savodnik torej pobliže predstavila pogodbo o nakupu Novega kloštra in njegovi ureditvi. Kot je povedal žalski župan, so navezali stike z njim že pred tremi leti in so se na začetku pogovarjali o sovlaganju. Ko je bila pogodba tik pred podpisom, nekateri žalski svetniki nad njeno vsebino niso bili preveč navdušeni in tako je prišlo do odkupa objekta. Kupnina je TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE d.o.o. AVTO CELJE VELENJE, PARTIZANSKA 3 CENIK VOZIL NA ZALOGI na dan 20. maja TIP VOZILA LETNIK MPC CITROEN AXCABAN 1.11 92 931.613,00 DAIHATSU CHARADETS 93 981.225,00 RAT CROMA 2.01.E. TURBO 93 2206.260,00 JEEP CHEROKEE 4.0 91 2310.000,00 LADA SAMARA 1500 S 5V 90 530.145,00 MARUTIMARUTI800 93 601.073,00 PASSATGLTURBOD 91 1351.338,00 PEUGEOT 405 GL 92 1577.687,00 PEUGEOT 205 R0LAND GARR 93 1925.070,00 V0LKSWAGEN JETTA CL TURBO D 92 1312.500,00 Z126 P GL 126 P GL 90 197.925,00 ZASTAVA JUGO 45 KORAL 89 231.525,00 ZASTAVA YUG0 45 KORAL 89 187.425,00 ŠKODA FAVORIT 135 L 91 573.300,00 ŠKODA ŠKODA FORMAN135GLX 93 1081.500,00 OGLED VOZIL Partizanska 3 (Salon FORD) INFORMACIJE TEL 063/851-060 od 7. do 17. ure iiofcibailtiiRzioliir zt + l,5%«ta.«ro! ' Mož« Kilava nn za staro Id staro za staro!' ■■■HMMMi znašala 371 tisoč nemških mark, zadnji obrok pa naj bi Savodnik plačal do letošnjega novembra. Pogled na maketo, kako naj bi novi lastnik uredil omenjeni objekt, je najbrž presenetil vse, ki so se udeležili novinarske konference. Savodnik je povedal, da bo Novi klošter "spremenil" v turistično-poslovni objekt. Poleg poslovnih prostorov 4 podjetij (poleg njegovega še podjetij iz Kanade, Brazilije in Nemčije) bo v tem objektu uredil tudi hotel z 12 sobami oziroma 24 ležišči (ta bo bolj zaprtega tipa), restavracijo s teraso odprtega tipa, piano bar z vinsko kletjo, muzej, v katerem naj bi bila prikazana zgodovina tega območja, prostor za galerijsko dejavnost, za potrebe cerkvenega bogoslužja, prav tako naj bi si tu uredil svoje stanovanje. Če bo vse po sreči, bo v zadnji fazi zgradil še bazen. Spodnje prostore, ki so za zdaj še last žalskega Kmetijstva, pa naj bi partner iz Kanade namenil konjereji oziroma tovrstni turistični ponudbi. Vrednost naložbe (brez zunanje in balkonske ureditve ter zaključnih del) naj bi znašala 5,6 milijona nemških mark. Dela pri obnovi in ureditvi objekta naj bi začeli letošnjo jesen, zaključili pa leta 1999, ko naj bi otvorili tudi avtocesto, kar je bil vlagateljev pogoj. Pri obnovi bo imel zadnjo besedo Zavod za zaščito kulturne dediščine. Kot smo slišali, so bivši lastniki Novega kloštra (družina Parin) pridobili odškodnino za objekt še v bivši Jugoslaviji in so ob novici o prizadevanjih za obnovo izrazili zadovoljstvo. Po besedah Sa-vodnika bodo lahko našli v graščini svoj prostor, če se bodo tako zmenili. Zadovoljstvo nad načrti glede Novega kloštra je izrazil tudi predsednik KS Polzela Stanko Novak. Povedal je, da je graščina med občani priljubljena, kar so dokazali s prostovoljnim delom pri ureditvi kapelice, pa tudi s tem, ko so gradili vodovod, telefonsko omrežje in so predvideli priključke za to parcelo. ■(tp) Le zakaj ilegala? Časi so res zelo nedorečeni in.velikokrat že kar (ne)razumljivo zaostreni - kar se borcev in "borcev" tiče, za Slovenijo nekoč in danes seveda. Pa je vsemu navkljub le nerazumljiva "ilegala" v kakršno so se spravili dobri organizatorji vsakoletnega, letos že šestnajstega, pohoda na Travnik, ki je namenjen tudi in predvsem obisku znanih mest iz NOB, zlasti pa mestu nekdanje partizanske bolnišnice "Celje." Organizirajo ga ljubenski planinci in je lepo doživetje, letos pa se planincem in nekdanjim ranjencem ter osebju tega vnaprej ni zdelo vredno niti na glas povedati. Ženske in moški In je življenje za moški spol na Ljubnem kaj nevarna zadeva; podatki namreč neizprosno kažejo tako. Res je nežnejši spol bolj trdoživ in povprečna starost žensk višja, ne le na Ljubnem, vendar so (neuradni) podatki za ta kraj le "malo" presenetljivi: kar 147 vdov in le 19 vdovcev. Le kje so časi trdoživih flosarjev!? Pomembni pa pomembni! Predstavniki večjih podjetij v občini Šoštanj kar ne morejo verjeti, da predstavniki tamkajšnje oblasti v letu in pol niso našli časa za uradeh obisk v njihovem delovnem okolju. "Tako vsaj vemo," pravijo, "kako pomembni smo za može, ki jih zanima vse drugo prej, kot tisto, od česar pravzaprav vsi skupaj živimo." _ Sobotna telovadba Velenjski gimnazijci, ki v pričakovanju nove telovadnice, še vedno telovadijo v Rdeči dvorani, bodo imeli v soboto veliko posnemalcev. Tu bo namreč srečanje gimnazijcev vseh generacij. Ta množična "telovadba" bo v veselejšem taktu. Pozeba Naša rožca je kljub pomladi dodobra pozebla na Norveškem. Regini očitno bolj prija naša klima. Euro - Inter Ne le velenjske trgovce, tudi predstavnike Interspara motijo govorice, da v Velenju gradi(m)jo nov prodajni center Interspar. Tu bo namreč "navadni" Eurospar. Ljudi pa bolj kot ime zanima, kakšna bo v centru ponudba in seveda, kakšne bodo cene. Lepo ' Minister Dragonja in sekretar Sovič sta ob obisku v ve-lenjskem premogovniku in šoštanjski elektrani spet slišala marsikaj lepega. Žal nista nič kaj lepega tudi povedala. Pozornost Republikanci so spet opozorili nase. V centru države. Nekateri vseeno pravijo, da glavnemu akteiju zadeva ni šla najbolje od rok. Pa čeprav z ročno bombo. Zaščita Le zakaj se nekateri čudijo, da obnova ceste Ljubno - Luče poteka tako počasi. Saj vendar ljubenska županja Anka Rakun prosi za mir, da hrup ne bi pregnal planinskega orla. Svoje svojemu Nekaterim se zdi kar logično, da se nova kanalizacija v Šmartnem ob Paki končuje v Paki! Velenjska V boj za davke nihče ne bi šel rad,Drugače je, ko gre za davčni urad! Slovo Papež seje poslovil od Slovencev. Spet se lahko začnemo žreti med sabo. "Promocija" krajevne skupnosti Kokarje so bile nekoč pomemben kraj na širšem nazarskem področju. Pomembne so še danes, če upoštevamo samo gasilce, sicer člane GD Gorica ob Dreti. Med drugim vsako leto izvedejo veliko tekmovanje za kipec sv. Floijana, ki privabi najboljše iz vse države. Tudi v nedeljo je bilo tako. In še malo drugače. Organiza- toiji in gostitelji \ so predstavni- • ' kom občine in KS Nazarje lepo dopovedovali, da njihove težnje po lastni krajevni skupnosti niso brez temeljev. Po vsej državi imajo (gasilsko) podporo. KRIŽEM KRAZEM PO JUTROVEM ,6, Marjan Marinšek Na najnižji točki zemeljske površine na svetu, skoraj 400 metrov morsko gladino, ob obali Mrtvega morja, ležijo izkopanine izred-negostoljubnega mesteca Kumrana, kjer so, od leta 150 pred stusom, živeli pripadniki judovske sekte eseni, ki so se hoteli iti pred pogani, a tudi pred bolj liberalnimi Judi. Eseni so prep-vali sveto pismo in pisali pravila svoje skupnosti. Rimljani so estece leta 68 porušili, a predtem so njegovi prebivalci :pomemebnejšee rokopise skrili v bližnje votline. Zaradi popol-odmaknjenosti od trgovskih poti in človeških bivališč ter zaradi a, ker so kraji ob Mrtvem morju eni najbolj suhih pod soncem, se rokopisi ohranili do danes. krivnost kumranskih rokopisov Marca leta 1947 je beduinski pastir Muhammed ad-Dhiba iz ple-"na Taamir pasel koze na goratem pobočju ob Mrtvem morju. Ena !"govih koz se je izgubila. Mislil je, da je padla v skalno votlino, jih je tam vse polno, zato je vrgel v votlino kamen, da bi jo spodil n. Po zvoku je spoznal, da se je tam spodaj .nekaj razbilo. Pokli-je drugega pastirja in skupaj sta se splazila v votlino. Imela sta j videti! Povsod so ležali visoki in vitki glinati vrči, polni starih žnih rokopisov, napisanih v čudni pisavi in zavitih v razpadajoče eno platno. Muhammad je te rokopise zavlekel v Betlehem do ega arabskega šejka, ki pa jih je odklonil, ko je spoznal, da ne za arabsko pisavo. Domneval je, da so sirski in je pastirje napo-1 v Jeruzalem, kjer naj bi se našel nekdo, ki bi bil za te rokopise ripravljen dati nekaj piastrov. Na srečo so beduini v Jeruzalemu naleteli na profesorja E. Suken-, predstojnika katedre za arheologijo židovske univerze, ki je pil najstarejše rokopise. Bilo je leta 1948, ko se je vnela arabsko- izraelska vojna in je bilo težje priti do teh krajev, vendar je novica o osupljivem odkritju že aprila istega leta prodrla v svet. Naslednje leto je metropolit sirske pravoslavne cerkve Atha-nasius J. Samuel prinesel v ZDA večje število rokopisov, ki jih je bil kupil od beduinov. Sukenikov sin Yigael Yadin, ki je leta 1954 našel oglas v Wall Street Journalu, pa je odkupil vse preostale % mrtvomorske rokopise, vendar takrat že za ceno 250.000 dolarjev. Danes je to največje literarno odkritje dobro shranjeno. Že leta 1956 sta ameriška arhitekta Kesler in Bartos zgradila v Jeruzalemu posebne vrste tempelj - Hram knjige, ki spada pod Jeruzalemski muzej. Ker gre za več kot dvatisoč let stare rokopise in najstarejše prepise Svetega pisma Stare zaveze, kije temelj židovski veri, so graditelji posvetili posebno pozornost varnosti. Streha spominja na pokrov vrča, v kakršnem so našli rokopise in se lahko ob nevarnosti, ki jih v tem delu sveta pač ne manjka, pogrezne in zgradbi ne more do živega nobeno orožje, menda niti atomska bomba. Notranost po temperaturi, svetlobi in vlagi posnema razmere ob Mrtvem morju, kjer so našli rokopise. Celo oblika okroglih dvoran spominja na špilje v okolici Kumrana. Stene so zidane iz kamenja in neome-tane. Prostori so mračni in ob vsakem panoju se lučka, kmalu po tem, ko jo prižgeš, samodejno ugasne, da se ne bi dobrih dvatisoč let stare črke preveč pregrele in obledele. Na sredi glavne dvorane je piedestsal, na katerem je razstavljena Izaijeva knjiga. Napisana je na sešitih kosih usnja, skupaj dolgih skoraj sedem metrov. Še danes morajo biti zvitki Tore (Mojzesove postave),- iz katerih berejo v sinagogah, narejeni tako. V Kumranu so odkrili 800 rokopisov. Doslej je bilo o tem odkritju napisanih preko 15.000 doktorskih in magistrskih nalog in skorajda ni časopisa, ki o tem ne bi poročal. Dosedanje proučevanje je dognalo, da najstarejši rokopis datira iz 2. stoletja pred Kristusom in daje skoraj tisoč let starejši od takrat znanih rokopisov hebrejskega Svetega pisma. Nadalje ti najstarejši prepisi Sveta pisma potrjujejo, da so tudi kasnejši prepisovalci svetopisemskih besedil natančno prenašali Božjo besedo iz roda v rod. Kristus in njegovi učenci so gotovo poznali esensko versko sekto, ki je sama sebe nazivala Otroke luči, medtem, ko naj bi bili vsi ostali Otroci teme. Vendar Kristus ni bil esen, kot ga hočejo prikazati kritiki Svetega pisma. Zakaj? Pravilo es-enske skupnosti zahteva, da je treba ljubiti vse Otroke luči, vsakega po deležu, ki je določen zanj po božjem načrtu in sovražiti vse Otroke teme, vsakega po njihovi krivdi (Pravilo I, 1-5). Jezus zavrača to sovraštvo z besedami: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in in delajte dobro tem, ki vas sovražijo (Matej, 5, 43-45). Drug primer odaljenosti Jezusovega nauka od kumranskih predpisov (Pravilo XI/12.16.): Ako pade žival v vodnjak,naj je nihče ne izvleče na sobotni dan. Če pade človek, naj mu nihče ne daje lestve ali vrvi, da bi prišel ven. Jezus pa je takole vprašal farizeje: Komu izmed vas bo padel sin ali vol v vodnjak in ga ne bo izvlekel takoj sobotni danSedaj ni več esenov in tudi zmagoslavnih Rimljanov, ki so leta 68 uničili Kumran in njegove prebivalce, že dolgo ni več. Tudi s pomočjo srčnih prebivalcev Kumrana, ki so bolj kot svoje življenje ljubili pisano besedo, so ostale besede preroka Izaije, izrečene 700 let pred Kristusom: Trava se posuši, cvetica ovene, beseda Božja pa ostane na veke. (Izaija 40,8.) _ w- ........ - * _________ V nedeljo konec tradicije? Po nedeljskem 33. krogu je Hit Gorica še za korak bližje velikemu uspehu - prvemu državnem naslovu, po dobljeni točki v Velenju Branik Maribor pokalu Intertoto, Mag Korotan pa je po sicer tesnem porazu proti SCT Olimpiji v Ljubljani (1 : 2) še vedno na predzadnjem mestu, ki zagotavlja obstanek v ligi le prek kvalifikacij. Toda že po naslednjem krogu je lahko slika lepša za Korošce, če bodo na svojem igrišču premagali Velenjčane. Ti pa igrajo na karto, da jim enkrat proti Prevalj-čanom vendarle mora uspeti. Rudaiji bi te dni veliko lažje dihali, če bi bili v nedeljo na svojem igrišču premagali v štajerskem derbiju Branik Maribor, moštvo svojega donedavnega tr-eneija Bojana Prašnikaija. Začeli so izvrstno. Že v šesti minuti je Matjaž Cvikl mojstrsko zadel z roba kazenskega prostora in s tem vsekakor postavil na glavo taktiko gostujočega treneija, ki je po končani tekmi povedal, da je Maribor prišel v Velenje po tri točke ali pa vsaj po izenačen rezultat. Zmago so si nadvse želeli tudi domači, žal pa so v 20. minuti prejeli zelo nenavaden zadetek. Rudarjevi branilci so bili z mislimi verjetno nekje zunaj igrišča, ko je Gregor Židan poslal dolgo žogo v prazern prostor proti svojemu soigralcu Zvezdanu Ljubobratoviču. Velenjski vratar Mladen Dabanovič je zapustil svoja vrata in pritekel skoraj do roba 16-metrskega prostora. Mislil je, da bo žogo poslal z igrišča, toda zadela je gostujočega napadalca in se od njega odbila proti domačim vratom. Dabanovič je bil na tleh in Ljubobratovič je stekel za njo ter jo poslal v prazno mrežo. Po tej izenačitvi se je igra še bolj razplamtela. Pred gostujočim vratarjem Srago je bilo nekajkrat zelo vroče, najbolj v 26. in 27. minuti. Najprej je zanesljivi zadetek rešil Milinovič, ki je skočil dovolj visoko, daje žogi z glavo spremenil smer. Žadela je pre- ERA Šmartno - Nafta 2:0 (1:0) tiSRIIIIIIlIllKIIIKNlll "Strup" za vodilne Nogometaši ERE Šmartno so po izjemno slabem pomladanskem začetku nanizali odlične igre in dobro bero točk. Posebej so bili neusmiljenimi z vodilnimi na lestvici, saj so doma premagali bodočega prvo-ligaša Železničar Oskarja, tretjim Črnučanom so odvzeli točko, v nedeljo je bila njihova žrtev druga Nafta, vmes pa so iz Domžal prinesli prvo pomladansko točko z gostovanja. Položaj na lestvici so s tem okrepili, v naslednjem krogu pa bodo gostovati pri ekipi Naklega, ki je s točko zaostanka le mesto za Šmarčani. Nedeljsko zelo pomembno tekmo so šmarški nogometaši pričeli zelo agresivno, prvo priliko pa so že v 3. minuti imeli gostje. V 7. minuti je Mešanovičev strel gostujoči vratar lepo ubranil, isti igralec pa v 13. po lepi podaji Purga žoge z dveh metrov ni uspel potisniti v mrežo. Po razburljivem uvodnem delu se je igra umirila, oboji pa so čakali na na- OK Šoštanj Topolšica M • ■ V soboto mednarodni turnir Novo športno dvorano v Šoštanju bodo obeležili tudi odbojkarji Šoštanja Topolšice. V soboto bodo namreč organizirati mednarodni turnir, na katerem bodo ob gostiteljih nastopile ekipe SK Puntigamer Aich Dob iz Avstrije ter Vesz-prem in Zalaegersze SC z Madžarske. Glavni pokrovitelj prireditve je Občina Šoštanj, turnir pa bodo pričeli ob 9. uri. čko in zletela v kot. V naslednji akciji so gostje s prekrškom zaustavili Matajža Cvikla nekaj metrov pred šestnajsmetrskim prostorom na levi strani. Cvikl je tudi tokrat meril izredno natančno, saj je žogo prek živega zidu poslal pod prečko. Toda tokrat je bil na pravem mestu vratar Sraga in jo znova odbil v kot. V drugem polčasu, med 60. in 70. minuto, so imeli gostje priložnost za povišanje izida. Na srečo domačih je najprej Nikolič po nerodnosti igral z roko, v 68. minuti pa je močno, približno z desetih metrov, streljal Šimundža, Dabanovič pa je žogo odbil. V 76. minuti so gledalci zaman poleteli v zrak. Milič je z roko potegnil Ismeta Ekmečiča in glavni sodnik je takoj pokazal na točko, označeno z apnom. Toda pred tem je stranski sodnik pravilno dosodil prehitek, 'v katerem se je znašel velenjski napadalec. S tem je splahnelo še zadnje velenjsko upanje, da bi osvojili vse tri točke. V nadaljevanju so namreč oboji igrali zelo previdno, ker - bolje vrabec v roki kot golob na strehi. V domači ekipi se je vsekakor poznala odsotnost Janija Žilnika (zaradi rumenih kartonov) in tudi Stjepana Pranjiča, ki prešnji teden menda ni mogel normalno trenirati zaradi vročine. Sicer pa so se gledalci njegovih odsotnosti na zahtevnih tekmah že kar navadili. Mogoče pa bo Jarčev joker v nedeljo na Prevaljah, kjer Rudaijevi navijači Velenjski knapi in tudi drugi pričakujejo, da bo spet zaigral kapetan Milan Žurman. "Upam, da bomo v nedeljo vsi, da bo tudi Pranjič zdrav, morda bo zaigral tudi Milan Žurman. Proti Mariboru nismo osvojili želenih treh točk, zakaj ,se to ne bi zgodilo v nedeljo," je dejal pred srečanjem z Mag Ko-rotanom velenjski trener Borut Jarc. Rudar: Dabanovič, Javornik, Balagič, Dema, Silo, Ratkovič, Doler, Pavlovič, Cvikl (Pevnik), Ekmečič, Šoštar (Mujanovič). ■ vos sprotnikovo napako. To je uspelo domačim, ko je v 43. minuti Hodžar prestregel podajo gostov in podal Mešanoviču, ta pa je ušel obrambnim igralcem in povedel ERO v vodstvo. Tudi prve minute po odmoru so bile razburljive. Že v 47. minuti je Omeragič zapravil priliko, takoj za njim tudi gostujoči napadalec. V 51. minuti so gostje zrušili Mešanoviča, prosti strel je izvedel Grobelšek, žoga je zadela prečko in se od nje odbila v mrežo - 2:0. Le štiri minute kasneje je Grobelšek podal Mašiču, njegov strel pa je vratar Nafte čudežno ubranil. Igra se je nato umirila, zadnjih deset minut pa so zapretili gostje. V 80. minuti so zadeli prečko, v 85. pa je Grobelšek izbil žogo z golove črte. Zmaga domačih je bila povsem zaslužena, saj so pokazali več srčnosti in želje za uspehom. Era Šmartno: Kališek (Ma-grič), Omeragič, Irman, Polovšak, Bulajič, Turk, Mašič (Jurčec), Grobelšek, Mešanovič ■Janko Goričnik Squash-Petra še tretjič zapored Na 5. državnem članskem prvenstvo v Ljubljani je Petra Vihar preprlčjivo odpravila vse svoje nasprotnice in s tem že tretjič zapored osvojila naslov slovenske članske prvakinje. V finalu je gladko s 3:0 (9:1, 9:0, 9:0) premagale Metelkovo iz L jubljane. Tudi ostali velen jski predstavniki so solidno nastopili; 14-letna Mojca Goršek je bila 11., Anja Sagmeistcr 15. in Vanja Gril 17.; pri moških je bil Erik Vihar 11., Branko Li sjak pa 17. NK RUDAR VELENJE mi^ M^m u kb JMJVS&M Ul KUMUlt UCAtMt MU Il«UUt mmtnniuiuutaiuHUtiuicuiinun NAPOVED REZULTATA MAG Korotan : Rudar NAPOVED _• REZULTATA MAG Korotan s Rudar • • Ceno stavnega lističa je 200 Sil Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa t točko. Točke k seStevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav nI omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRI JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NIRODAR m <®> K1A MOTORS MJ unmtu. ta Mun-711 Ime in priimek, naslov (topotal Htliiro) Mladinci Rudarja uspešni v Nemčiji Mladinsko moštvo NK Rudarje med 12. in 19. majem gostovalo v Nemčiji in se udeležilo turnirja v Moenchengladbachu. Rudaijevi mladinci so s povrečnimi tekmeci igrali izvrstno, predvsem pa učinkovito, saj so tri tekme dobili s skupno razliko 23:2. S tem so seveda zanesljivo zmagali in po januarski zmagi na dvoranskem turnirju v Grevenborichu je to za NK Rudar že druga letošnja zmaga v Nemčiji. Tudi veterani ERE Šmartno Šmarški veterani, zbrani v Klubu 91, so konec preteklega tedna z dvema ekipama nastopili na nogometnem turnirju na Bavarskem in po izvrstnih igrah dosegli lep uspeh. Drugo ekipo so predstavljali malo mlajši veterani in osvojili prvo mesto, veterani v prvi ekipi pa so bili tretji. m Vegrad - Robit Olimpija 20:19 (10:10) Najmanj tretje Tenis - Zdaj najbolj na očeh Za velenjski tenis se je letošnja sezona začela več kot odlično. Prva ekipa STK, okrepljena z najboljšimi igralci Merkur Proten-exa iz Šenčurja, je po dveh krogih v prvi ligi še neporažena. V prvem je premagala Sočo s 6:3, v drugem pa na svojih igriščih neposrednega tekmeca, mariborskega Branika, kar z 8:1; prav ti dve ekipi naj bi namreč krojili vrh končnice med štirimi najboljšimi. Spodbuden je tudi dosežek druge ekipe ŠTK Velenje, ki je po dveh krogih v 3. ligi z dvema zmagama na prvem mestu. Najprej je doma premagala Mežico s 5:0, z enakim izidoma pa je zmagala še v Laškem in je s takšno igro vse bližje uvrstitvi v 2. ligo. Začetek prvenstva članic v 1. ligi so prestavili na ta teden. Igralci ekipe Merkur Protenex ŠTK VE se bodo v 4. krogu v soboto doma srečali s Koprom, prvo tekmo pa bodo pričeli ob 9. uri. Članice bodo srečanje 3. kroga odigrale v Domžalah, druga članska ekipa ŠTK pa bo v soboto ob 16. uri v Velenju gostila Rečico. V nedeljo, 26. maja, bodo člani prve ekipe ŠTK gostovali pri Triglavu v Kranju, članice bodo v Velenju ob 9. uri pričele srečanje z ŽTK Maribor, druga ekipa pa bo v 3. ligi gostovala v Hočah. Konjeniški šport Vidni uspehi v Zagrebu V soboto in nedeljo so člani Konjeniškega kluba Velenje dosegli imenitne uvrstitve na veliki mednarodni tekmi v preskakovanju ovir v Zagrebu. Najboljše uvrstitve: sobota - Al, 1.00 m: 3. Valerija Pirmanšek; A2,1.10 m: 8. Lovro Blatnik (Saturn), 13. Uroš Štraus (Csako); L,1.20 m: 6. Matjaž Čik (Dublin), 10. Primož Rifelj (Oxer Profi); Ma, 1.30 m: 2. konj Atlas, last Matjaža Čika z nemškim jahačem, 9. Maja Novak (Oxer Gitano), 12. Primož Rifelj (Oxer profi); nedelja - Al,1.00 m: 10. Valerija Pirmanšek (Moreš); A2, 1.10 m: 1. Uroš Straus (Csako), 14. Lovro Blatnik (Saturn); L,1.20 m: 1. Maja Novak (Oxer Gitano), 4. Matjaž Čik (Dublin); Ma,1.30 m: 4. konj Atlas, last Matjaža Čika z nemškim jahačem, 13. Maja Novak (Oxer Gitano); tekma za svetovni pokal Grand Prix Trajbar v Zaprešiču, Mb, 1.40 z baražem 1.50: 1. konj Atlas, last Matjaža Čika z nemškim jahačem, 6. Maja Novak (Oxer Grece), 11. Primož Rifelj (Oxer Profi). V 4. krogu končnice DP za razvrstitev od 1. do 4. mesta so si rokometašice velenjskega Ve-grada priigrale pomembno zmago, s katero bi morale osvojiti na koncu najmanj tretje mesto. Premagale so igralke Robit Oli-mpije, ki so z zmago nad Krim Electo, postale enakovredne kandidatke rokometašicam z Galjevice za naslov državnih prvakinj. Velenjčanke so tudi na tej tekmi nastopile brez poškodovane Semerdjijeve. To je bila doslej najboljša igra Velenjčank v končnici, po dolgem času sta izvrstno branili tudi obe vratarki, ki sta skupaj z Bi-žiene, Odrovo, Vujovičevo in drugimi prispevale k pomembni zmagi. Oboje so igrale vseh 60 minut zelo zavzeto in se borile za vsako žogo. Na začetku so bile prepričljivejše gostje, uhajale domačim za zadetek, enkrat celo za dva, toda v 17. minuti so Ljubljančanke na tem srečanju zadnjič vodile, na odmor pa nobena ekipa ni odšla s prednostjo. Ko so domača dekleta v 43. minuti povedle kar s 16:12, je kazalo, da je srečanje že odločeno. Nato so prednost štirih zadetkov . imele še v 48. minuti, pa v 53. (20:16), takrat pa so nastopili najbolj razburljivi trenutki srečanja. Že v 50. minuti so imele gostje številčno prednost kar dveh igralk, saj sta sodnika eno za drugo izključila Odrovo in Bižiene, ko- polje, sta v 54. minuti sodnika Požežnik in Repenšek poslala za dve minuti na klop, prav tako v zelo kratkem razmaku, Kranjčevo in Odrovo. Dobri dve minuti pred koncem so se Ljubljančanke domačim približale na zadetek (20:19). V nasprotnem napadu je gostujoča vratarka Stefanišinova ubranila žogo Vujovičevi, minuto in šest sekund pred koncem pa sta sodnika že tretjič na srečanju izključila Bižiene in dosodila se-demmetrovko za gostje. Žogo je vzela Orozova, ki je bila v prvem polčasu že enkrat neuspešna s sedmih metrov. Bila je pred veliko odgovornostjo, enako tudi domača vratarka Grudnikova. Ta je v 54. minuti zamenjala kapet-anko Lakičevo, ki ni mogla več braniti, ker je dobila žogo v oko. Zgodilo seje to, kar si je približno 150 domačih gledalcev želelo -Maja Grudnikova je udarec ubranila! S to zmago so si Velenjčanke zanesljivo zagotovile tretje mesto. Vrstni red pred sinočnjim 5. krogom (Velenjčanke so doma gostile Krim Electo, preostane pa jim še srečanje v Žalčankami gosteh) je bil: Krim Electa 9, Robit Olimpija 7, Vegrad 5 in Žalec 1 točka. VEGRAD: Lakič, Brelih, Ra-ukovič, Nojinovič, Bižiene 7, Rodič, Oder 4, Kranjc, Steva-T novič 3, Ibralič 1, Vujovič 5, Grudnik. ■ vos Balinanje V vzhodni skupini druge državne lige so balinarji RLV-ja po pričakovanju premagali Partizan iz Trbovelj z 12:4, posebno zanimivost pa vendarle kaže omeniti. V natančnem zbijanjuje namreč 70-letni Ignac Sluga kar s 34:18 odpravil točno 50 let mlajšega Tr-boveljčana. Izvedli so tudi prvenstvo mladcev na področju ŠOBZ in ŠDOBZ. Vrstni red - natančno zbijanje. 1 .Mitja Verlič, 2. Uroš Grenko, 3. Zoran Rednak; hitrostno zbijanje: 1. Mitja Verlič, 2. Zoran Rednak, 3. Simon Rednak. ■ maj sta se igralki vrnili nazaj v Rezultat tekme 2. kroga -11. maja: Krim Electa-Vegrad 26:17 (11:8) VEGRAD: Lakič, Brelih, Nojinovič, Bižiene 7, Rodič 1, Raukovič, Osmanovič, Kranjc, Stevanovič 5, Ibralič 2, Vujovič 2, Grudnik. Namizni tenis Izvrstne igre Uroša Slatinška V posamični konkurenci je Jure Slatinšek osvojil 5.-8. mesto, prav takšno uvrstitev pa sta si priborila še Damijan Vodušek v igri mešanih parov s Sašo Sivec (Šam-pionka) in Jure Slatinšek s Karmen Steblovnik. Med domačimi igralkami seje najbolje odrezala Karmen Steblovnik z uvrstitvijo od 9. do 16. mesta. Nova državna prvakinja je Darja Baje (Šampionka). Med igralci se je solidno o-drezal še Bogdan Simončič, ki je zasedel 9.-16. mesto v vseh treh kategorijah. V minulem vikendu je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo za mladince in mladinke. j^am je nastopilo tudi 6 igralcev velenjske Ere. Najbolje se je odrezal Uroš Slatinšek, ki se je vrnil kar s tremi medaljami. V igri posameznikov je Uroš izgubil v finalu z Janezom Petrovčičem in tako zasedel 2. mesto. Nov državni prvak je Janez Petrovčič (Preseije). V igri dvojic sta Jure in Uroš Slatinšek zasedla 3. mesto, 3. mesto pa je Uroš zasedel še v igri mešanih dvojic s Tino Safran iz Radelj. Liga "Skale 96" »»»»•»K**«*« V 2. ligi ni več neporaženih V prvi in drugi ligi malega nogometa "Škale 96" so odigrali 3. krog. V prvi ligi s po tremi zmagami vodita ekipi Zlatorog Škale in Vigo, v drugi neporaženih ekip ni več, s po dvema zmagama pa je na vrhu kar pet ekip. Rezultati - 1. liga: Tempo Floijan-Mister X 2:5, Zlatorog Škale Mušketiiji Cigler 4:2, Mušketiiji Cigrad-Saloon Mins 1:1, Vigo-KMN Fori 2:1, Plešivec Rib.koča-Kamnoseštvo Kozjak 0:3; 2. liga: Krokodilčki-Club Duo 3:1, Zavodnje-Kalimero 0:3, ŠKCir-kovce-Mins Saloon 5:0, TTG-Dekor Stropnik 4:7, Kremenčkovi-Avtoprevozništvo Sovič 1:2, Pizzeria Toplica prosta. ■ LICIJSKA POSTAJA VELENJE "kodovana deklica Vsredo, 15. maja, ob 14.50 seje na Kidričevi cesti v Velenju pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poškodovala 5-letna Jasmina. 53-letni Jožef O. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Kidričevi cesti iz smeri Koroške proti Šaleški. V neposredni bližni Erine Name je z njegove leve strani pritekla 5-letna deklica in se zaletela v levo bočno stran vozila. Pri udarcu v vozilo in padcu po cesti se je hudo ranila. Z reševalnim vozilom sojo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Vnel se je televizor V sredo, 15. maja, okoli 13.10 je prišlo do požara v stanovanju Bogdana M. na Sembriški cesti v Velenju. Kot je bilo ugotovljeno, seje med delovanjem vnel televizor. Ogenj je ob pomoči soseda pogasil oškodovančev oče. Požar je popolnoma uničil televizor, poškodoval pa tudi preprogo, parket in omaro. Gmotna škoda nastala v požaru znaša okoli 250.000 tolarjev. Nazaj in v pešca V nedeljo, 19. maja, ob 21.20, je 41-letni Jusuf H., začasno stanujoč v Velenju, stal na pločniku pred gostinskim lokalom Vemar v ulici Simona Blatnika v Velenju. Nenadoma ga je zaneslo in stopil je na dovozno cesto, po kateri je v tistem času vzvratno pripeljal voznik osebnega avtomobila 25-letni Haris Z., državljan BiH, in s prednjim desnim delom vozila Jusufa zadel v levo nogo. V trčenju si je pešec zlomil nogo. Vlomilec si je zaželel sladoleda V noči na petek, 17. maj a, je neznanec vlomil v prodajalno Planika v Topolšici, last Majde K. Iz prodajalne je odnesel več kot 140 zavitkov cig- aret, 1.800 tolarjev menjalnega denarja, več kosov sladoleda in dvojna sončna očala. Lastnico je oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. Izsiljevanje na avtobusni postaji V ponedeljek, 20. maja, ob 16.30 sta na avtobusni postaji v Velenju dva mlajša moška zaprosila 19-letnega Franca K iz Slovenj Gradca za nekaj tolarjev. Ker jima je dejal, da denarja nima, sta ga potisnila v čakalnico in mu začela groziti. Njunih groženj se je ustrašil, zato jima je izročil denarnico. Iz nje sta neznanca vzela 5.000 tolarjev, mu denarnico vrnila in izginila v neznano. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Trčil v smrekov drevored V nedeljo, 19. maja, ob 13.45, je 24-letni Boštjan Z. iz Krnice vozil osebni avtomobil iz smeri Smrekovca proti Ljubnemu ob Savinji. Ko je izven naselja Ter pripeljal iz desnega ovinka na ravni del ceste, je zapeljal desno izven vozišča in trčil v smreko ob cesti. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče, kjer je tudi obstalo. V nesreči sta se voznik in sopotnik 20-letni Boštjan P. iz Krnice hudo telesno poškodovala. Po nudenju zdravniške pomoči v zdravstvenem domu Mozirje so oba poškodovana prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Neznanec iz pisarne odnesel denarnico V četrtek, 16. maja, med 9. in 12.45 uro, je neznanec iz odklenjene pisarne Cestnega podjetja ukradel denarnico. V njej so bili osebni dokumenti, ki se glasijo na ime Rajka P. in 70.000 tolarjev. fSKA POSTAJA ŽALEC ■ ■ . ■ . Z avtomobilom čez previs V četrtek, 16. maja, ob 22.30, se je na dovozni cesti v Hramšah pripetila huda prometna nesreča. 38-letni Vinko M. iz Vrbja je vozil osebni avtomobil iz smeri Hramš proti lokalni cesti za Galicijo. Peljal je le nekaj metrov, ko je zavozil s parkirnega prostora čez previs, kjer se je vozilo večkrat preko-talilo in obstalo na kolesih pod previsom. Voznik seje pri tem hudo poškoedoval. Avtomobil je vozil brez vozniškega dovoljenja, vozilu pa je že potekla veljavnost registracije. Poškodovana kolesarka V petek^l7. maja, ob 13.50, seje v ulici Heroja Staneta v Žalcu pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala kolesarka 51-letna Ivana Z. iz Gotovelj. Kolesarka se je vozila iz smeri centra Žalca proti magistralni cesti v smeri Ložnice. Ko se je s kolesom, vozila je po levi strani, pripeljala v bližino semaforiziranega križišča, ji je iz nasprotne smeri pravilno po svojem voznem pasu, pripeljal voznik osebnega avtomobila 40-letni Stanislav M. iz Žalca. Čeprav je med vozili prišlo le do rahlega oplaženja, je kolesarka zaradi poškodbe roke utrpela hudo telesno poškodbo. Z motornim kolesom v drevo V ponedeljek, 20. maja, malo pred 1. uro, seje na lokalni cesti Ložnica - Velika Pirešica pripetila prometna nezgoda v kateri seje hudo poškodoval voznik motornega kolesa. 19-letni Roman A. iz Lemberga pri Novi cerkvi je vozil motorno kolo iz smeri Ložnice proti Pirešici. Ko je pripeljal v levi ovinek, kjer se cesta rahlo vzpenja, je zapeljal desno in na bankino ter trčil v drevo ob cesti. V trčenju se je hudo poškodoval. Vnel se je avto V soboto, 18. maja, okoli 23.45 se je med vožnjo v kraju Matke vnel osebni avtomobil znamke Opel Kadett, last Janka S. iz Ponikve pri Žalcu. Ogenj je izbruhnil pri motorju, potem pa se je hitro razširil na celo vozilo in ga do prihoda gasilcev tudi uničil. Nastalo je za okoli 360.000 tolarjev gmotne škode. Kje je ukradena Ornega? V noči iz sobote na nedeljo, med 18. in 19. majem, je neznanec s parkirnega prostora pred hotelom Žalec odpeljal osebni avtomobil znamke Opel Ornega 1,8 bele barve, registrskih številk KP K6-739, last Pava D. iz Pirana. Eden bo oblečen, drug bo pil penino V sredo, 15. maja, je neznanec vlomil v stanovanje Andreja T. v ulici Heroja Staneta. Vlomilec je poskrbel za garderobo: odnesel je 6 majic, moške čevlje, športne copate in nekaj deviz. Lastnika je oškodoval za 80.000 tolarjev. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v stanovanje na Aškerčevi v Žalcu, last Vlada V. Vlomilec je odnesel Whisky in radgonsko penino in lastnika oškodoval za 5.000 tolarjev. Akcija "Kolesar" končana, začenja se "Hitrost ubija" Policisti UNZ Slovenj Gradec so 10. maja zaključili akcijo "Kolesar", ki je potekala pod geslom Veselo na kolo. V akciji, ki je trajala 25 dni, so policisti kolesarjem v prometu in otrokom v šolah vročili 3007 zloženk in prav toliko nagradnih kuponov. Obiskali so 61 šol. Med akcijo sta se pripetili dve prometni nezgodi, kjer je bil povzročitelj kolesar. Bolj strogo so policisti ukrepali, ko so v sklopu akcije ugotavljali kršitve voznikov motornih koles in koles z motorjem. Ugotovili so 334 različnih prekrškov, 85 voznikov so zaradi hujše kršitve predlagali v postopek sodniku za prekrške, 49 pa denarno kaznovali. Za lažje prekrške, ki za Varnost prometa niso predstavljali posebne nevarnosti, so policisti opozorili 200 voznikov. Policisti pa se že pripravljajo na naslednjo preventivno akcijo z naslovom "Hitrost ubija", ki jo bodo pričeli 25. maja in bo trajala do 25. junija. V času akcije bodo policisti na vseh magistralnih in regionalnih ter pomembnejših lokalnih cestah kontrolirali hitrost z radarji. M0CCCLXXX1V S LO VE N I CA zavarovalniška hiša d.d. K sodelovanju vabimo POGODBENE ZASTOPNIKE in AGENCIJE za sklepanje zavarovanj na širšem področju Velenja, Šoštanja, Žalca, Mozirja, Gornjega Grada. Če vas veseli delo z ljudmi in vam delo na terenu ni tuje, je to prava priložnost za vas. Nudimo vam stimulativen zaslužek, dinamično in kreativno delo ter možnost kasnejše redne zaposlitve. Pismene prijave pošljite na naš naslov ali pa se osebno oglasite v naši poslovalnici do 5. junija: SLOVENICA - POSLOVALNICA CELJE ul. XIV divizije 14, 3000 CELJE tel št.: (063)443-354, 443-355 KO PREVIDNOST POSTANE MODROST Identiteta mrtvegja moškega je znana Nasilna smrt je izkjučena V soboto, 18. maja, okoli 15.55 so v potoku Ložnica v bližini naselja Kavče v Velenju našli neznano golo moško truplo, ki je bilo v vodi približno dva dni. Takoj po odkritju so policisti, kriminalisti in tudi Operativno komunikacijski center Uprave za notranje zadeve Celje sprožili široko akcijo ugotavljajnja identitete umrlega. Na podlagi daktiloskopske preiskave (prstni odtisi) so v ponedeljek, 20. maja, ugotovili, da gre za 50-letnega Martina V. iz Celja, ki je v mestu ob Savinji živel sam. Obdukcija, ki so jo opravili še istega dne, je izključila vsak sum nasilne smrti, natančnejši vzrok pa so na podlagi posebnih preiskav še ugotavljali. V zvezi z objavo o najdenem truplu in opisu umrlega se je po Velenju in okolici širil glas o tem, da gre za čisto konkretne ljudi, eden je na podlagi opisa prepoznal tega, drugi drugega. Policija je morala vse podatke preveriti, zato se tistim, ki so bili zaradi tega prizadeti, opravičuje. ■ mkp g AVTO ŽAREK AVTO ŽARHK AVTO ŽAREK '';: S Avto ŽAREK«...! p Janka Vrabiča 10 a, 3320 VELENJE J Tel/fax: 063/856-537 -prodaja vozil znamke SAAB | - krediti za VSA NOVA in STARA VOZILA brez pologa z letno obrestno mero dalje -krediti plačljivi s POLOŽNICAMI - SUPER leaslng i« -staro za novo, staro za staro || -prenos lastništva, komisijska prodaja... > | DEL. ČAS: vsak dan od 8. -17. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. 'N AVTO ŽARIK AVTO ŽJURBK AVTO ŽJMMK Največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti Tudi v letošnji prvi tretjini leta se je na območju UNZ Celje zgodilo največ prometnih nesreč zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. To je že nekaj časa tudi v vseh državi najpogostejši vzrok za nesreče, zaradi njega je tudi največ mrtvih. Pogosto pa tako vožnjo spodbuja alkohol. Na Celjskem ugotavljajo, da se alkohol kot sekundarni vzrok pojavlja kar pri vsaki sedmi prometni nesreči. Na cestah UNZ Celje so se sicer zgodile v prvih letošnjih štirih mesecih 1603 prometne nesreče, to pa je 20 manj kot v enakem času lani. Stanje po posameznih območjih je zelo različno. Na območju celjske upravne enote se je število prometnih nesreč namreč povečalo, in to kar za 22 odstotkov. Na vsem ostalem območju je bilo nesreč manj. Mrtvih pa je bilo v tem času največ na območju žalske upravne enote (šest). Na velenjskem območju sta umrli dve osebi, kar je enako kot lani. Na celotnem območju pa je v štirih mesecih umrlo 15 oseb, kar je pet več kot v lanskem enakem času. Manj kot lani pa je bilo v prometnih nesrečah ranjenih udeležencev, hudo ranjenih kar 45 odstotkov manj (letos 69, lani 114). Dokaj ugodni so podatki o udeležbi mladih v prometnih nesrečah. Otroci in mladoletniki so bili udeleženi v 61 prometnih nesrečah (lani v 81). Tudi v tej starostni skupini je bilo v nesrečah manj ranjenih, vendar je en mladoletnik (sopotnik) v nesreči umrl. Lani ceste v tem času niso h terjale mladih življenj. Policisti upajo, da je manjše število nesreč tudi rezultat akcij, ki jih letos izvajajo, pa tudi siceršnjega rednega dela, pri katerem posvečajo največ pozornosti kontroli prekrškov, ki so najpogostejši vzroki prometnih nesreč. V tem času so policisti na območju UNZ Celje na mestu prekrška kaznovali nad 24 000 udeležencev v prometu, podali so tudi 8143 predlogov sodniku za prekrške. Toda prav pri tem sprašujejo, kako so ti ukrepi sploh učinkoviti. Sodniki za prekrške so namreč zatrpani z različnimi predlogi, pa se zato dogaja, da veliko zadev zastara in akcija policistov je bila izrečena v prazno. ■ (k) 23. maja 191 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Martin Vinder, Črnova in Natalija Lešnik, Ponikva pri Žalcu; Vladimir Stropnik, Mala Pirešica in Karolina Vengust, Železno; Darko Čepin, Žalec in Klavdija Videtič, Ložnica pri Žalcu; Aleš Vasle, Ločica ob Savinji in Andreja Vrtačnik, Celje; Ivan Meško, Žalec in Branka Lenič, Žalec. Smrti: Franc Doler, star 89 let, upokojenec, Vel. Pirešica 35/a; Franc Grobelnik, star 84 let, upokojenec, Gotovlje 114. Upravna enota Mozirje Poroke: Martin Tratnik, 1969, Dol 20 in Helena Pevc, 1975, Radmirje 28; Omer Halilčevič, 1958, Ljubno ob Savinji, Plač 3 in Dinka Perak, 1969, Ljubno ob Savinji, Plač 3. Smrti: Terezija Gričar, 1904, Rečica ob Savinji 64. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. maja -dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Ramšak in dr. Lazar Petek, 24. maja - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. MESTNA OBČINA VELENJE Urad župana in splošnih zadev JAVNI RAZPIS ZA NABAVO SLUŽBENEGA VOZILA 1. Naročnik: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. 2. Predmet javnega razpisa je: - nakup osebnega vozila - delovna prostornina motorja do 2000 cm3 - 4 ali 5 vrat - barva: temna kovinska ali bela kovinska 3. Avtomobil mora imeti dodatno opremo: - zavore z ABS sistemom - najmanj na voznikovi strani varnostno blazino (air bag) - vgrajeno klima napravo - centralno zaklepanje, vgrajen varnostni sistem za vžig motorja s kodo - avtoradio 4. Orientacijska vrednost vozila je do 5 mio SIT. Ponujeno vozilo mora zadoščati tehničnim pogojem varnosti, imeti mora predpisane ateste, zagotovljen servis in rezervne del ter obvezno opremo (žarnice, prva pomoč, varnostni trikotnik). 5. Ponudba mora vsebovati: - naslov in naziv dejavnosti ponudnika - dokazilo o boniteti (BON 1, BON 2) - overjeno dokazilo o registraciji - vzorec kupoprodajne pogodbe s ponudbenim predračunom - garancijske roke - seznam servisov in prospekte 6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika^o: - cena in plačilni pogoji - dobavni rok - garancija - dodatna oprema - ugodnosti pri nudenju servisnih storitev ter nabavi rezervnih delov - možnost nakupa vozila po sistemu staro za novo (CIM0S XM 2L - INJECTI0N, letnik 91) 7. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi v tedniku Naš čas. Ponudniki morajo dostaviti ponudbe na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje, v zaprti kuverti z naslovom ponudnika in oznako: "Ne odpiraj javni razpis - za nabavo avtomobila". 8. Javno odpiranje ponudb bo četrti delovni dan po zaključku roka za oddajo ponudb v sejni sobi Mestne občine Velenje, št. 1/1. 9. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri ponudnika v roku 8 dni po odpiranju ponudb. predsednik urada Bojan Kontič Kočevar Soboto, 25. maja in nedeljo 26. maja - dežurni dr. Slavič in dr. Friškovec Ponedeljek, 27. maja - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Mijin Torek, 28. maja - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. O.Renko in dr. D.Vrabič Sredo, 29. maja - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 18. in 19. maja -dežurni dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. maja do 30. maja - Ivo Zagožen, dr. vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 13. maja do 19. maja 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 14.5. 17.5. 18.5. 19. 5. AMP Veliki vrh AMP Graška gora AMP Šoštanj AMP Graška gora AMP Šoštanj 190 mikro-g/m3 130 200 170 320 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA od 13. ma|a do 19. mala 10M ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA O. ■ 13. 6. P14. S. C31S. 5. B1S. S. 017. 5. D1B. B. BI«. S. ,\y-....... ff EMC. C \4 y«i«»j« /SV W0r flM erico Velenje, institut za ekološke raziskave Slovenija, si-63320 Velenje, Koroška 58, pp.22, tel. 065 854690, fax 063 856351 Upravni odbor ERICo Velenje, Inštituta za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, razpisuje v skladu z 11. členom statuta inštituta prosto delovno mesto DIREKTORJA INŠTITUTA Direktor zavoda je poslovodni organ zavoda. Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: ■ da ima VII ali VIII stopnjo izobrazbe ustrezne smeri; • pet let izkušenj na področju znanstvenoraziskovalnega ali razvojnega dela; - da ima managerske sposobnosti; ■ da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik. Kandidat mora k prijavi priložiti 10-letni program dela in razvoja inštituta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, Upravni odbor, z oznako, "Za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. Razpis V času od 11. do 18. avgusta v STUfl. 1996 bo v Belih Vodah nad ~ Šoštanjem potekal 8. £ raziskovalni tabor v { organizaciji Instituta za ^ ekološke raziskave - ERICo '^ievov^' Velenje Raziskovalna dejavnost 8. raziskovalnega tabora bo predvsem ekološka. Na raziskovalnem taboru bo 15 raziskovalnih skupin različnih družboslovnih in naravoslovnih ved. Mladi raziskovalci bodo spoznavali in zapisovali naravno in kulturno dediščino Belih Vod in okolice. Ker bo letošnji raziskovalni tabor mednarodni, bo sporazumevalni jezik tudi angleščina. Udeleženci raziskovalnega tabora so lahko dijaki srednje šole in študenti z znanjem angleščine. Raziskovalne skupine 8. Raziskovalnega tabora so: biologija, botanika, geografija, geotehnika, gozdarstvo, kemija okolja, radioekologija, rudarstvo in okolje, zoologija, arhitektura, etnologija, ljudska glasba, umetnostna zgodovina in novinarska skupina. Udeleženci bodo razvrščeni v skupine za katere se prijavijo, glede na datum prijave. Zaradi omejenega števila mest na raziskovalnem taboru in v posameznih raziskovalnih skupinah, bo strokovni kolegij med prijavljenimi naredil izbor. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v mesecu juniju 1996. Kotizacija za udeležence znaša 9.000 SIT. Osebne prijave je potrebno oddati do 10. junija 1996 na naslov: ERICo Velenje, Koroška 58, 3322 Velenje (stari jašek, pri APS) Število mest je omejeno. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo pri mag. Maiti Svetina ali Matjažu Šaleju na telefon: 063 854 760. ČETRTEK, 23.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o timu; 17.00 KvizTrinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 TričtraC in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Nasveti strokovnjaka - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ...KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 24.5. ob 19. uri Nedelja, 26.5. ob 10. uri in 18. uri JUMANJI - avanturistični spektakel Režija: Joe Johnston Vloge: Robin VVilliams, Bonnie Hunt, Kirsten Dunst Alan Parish je bil 26 let ujetnik čarobne igre jumanji. Dva prijazna otroka odkrijeta igro in osvobodita Alana. Toda za njim pridejo tudi vse zveri in divji lovec iz džungle. Alan poišče soigralko iz otroških let, pomagata pa mu tudi otroka, ki sta igro odkrila in začnejo boj proti napadalcem in igri, ki jo morajo odigrati, če želijo rešiti mesto pred uničenjem. Izjemna svetovna uspešnica. Domišljijski spektakel, ki ga ne boste pozabili tudi zaradi izjemnih specialnih efektov. Ponedeljek, 27.5. ob 20. uri DIVJA HORDA-vvestern Režija: Sam Peckinpah Vloge: VVilliam Holden, Ernest Borgnine, Robert Ryan... Režiserjeva različica lastnega vvesterna iz leta 1969 je za deset minut daljša in v njih režiser dodatno osvetljuje značaje glavnih junakov in odnose med njimi. Film je okrutna zgodba o veteranih, članih roparske tolpe, ki jih lastni kodeks časti pripelje v propad. Film spada v filmsko zgodovino ravno zaradi kruto realističnih prizorov nasilja, ki so vpeljali nov pogled na nasilje in smrt kakor tudi na ameriško zgodovino. Tokratno različico so lepo restavrirali in korigirali barve, glasbo, k je bila predlagana za Oskaija pa ustrezno prečistili. Režiser kot tudi večina igralcev je že pokojna. Dolžina: 149 minut KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25.5. ob 18. uri JUMANJI - avanturistični KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 26.5. ob 16. uri JUMANJI - avanturistični Torek, 28.5. ob 20. uri DIVJA HORDA - vvestern Naslednji filmi: Sabrina, Zbogom Las Vegas, Stare sablje 2, Smrtonosni spopad, Nekoč in zdaj. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14.1 znamka M MXTL d I HHHifiP !i n.aiJiauiiiiilifrBtflitiiil W ^K. > 1 t^HHH ■k > >;iuuiyy ....... ........ ............. . fj OPEL-e »--226 Mobitel: 0609 / 636 939 MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, sporoča, da bo v nedeljo 26.5.96 prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev in tri mesece in pol. So tudi cepljene. V Šaleku pri cerkvi od8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. PULA, V VASICI ŠTINJAN, nasproti Brionov, ugodno oddamo apartmaje. Telefon 0038552-517-011 ali 0038552-517-168. TRAJNO GOREČO PEČ ugodno prodam. Telefon 861-150. ORGANIZIRAM NAKUPOVALNE IZLETE, Madžarska Lenti, Italija Trst. Telefon 863-516 in 853-081. DOBRO OHRANJENO DEKLIŠKO KOLO Rog z vso opremo za starost 10 let, prodam za 10.000 sit. Telefon 851-546. V SLOVENJ GRADCU PRODAM takoj vseljivo dvo in pol sobno stanovvanje. Telefon 0602-44-874. ENOSOBNO STANOVANJE 41 m2, prvo nadstropje, prodam za 1000 dem/m2. Telefon 851-304. ZAPRAVUIVČEK, les obnovljen, zelo ugodno prodam. Telefon 850-918. PRAŠIČA 100 kg težkega prodam. Telefon 882-402. TOMOS AVTOMATIC PRODAM. Dobro ohranjen. Telefon 854-104. VEČ DELAVCEV ZA ENOSTAVNA DELA v lesni stroki, zaposlimo. Telefon 861-424. PRIKOLICO DOMAČE IZDELAVE, za konja ali govedo, prodam. Telefon 850-918. VASO POPOVIČ, iz Šaleka 82, obveščam, da z dne 23.8.1996 preneham z dejavnostjo. ZASTAV0101 Jetnik 89, ugodno OBJAVLJAM, DA BOM KOT SAMOSTOJNI PODJETNIK ZA DEJAVNOST TRGOVSKE, EKONOMSKE IN ORGANIZACIJSKE STORITVE, prenehala poslovati kot SP v treh mesecih od dneva objave tega oglasa. TERMOBAN OKNA IN TELIČKO SIMENTALKO težko 250 kg, ugodno prodam. Telefon 888-223. RENAULT 9, letnik 83, reg. do 8/96 prodam. Telefon 864-202. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 861-546. V OKOLICI VELENJA PRODAM hišo z manjšim poslopjem. Telefon 850-095. MLADO KRAVO za zakol in brejo telico prodam. Telefon 857-219. OTROŠKE IGRICE NINTENDO S kaseto intertainmend sistem ELEKTRO ISAR Telefon: 063 / 858-226 Mobitel: 0609 / 636 939 TRAČNI OBRAČALNIK FAVORIT 220. Telefon 882-841. CISTERNO ZA kur. olje 2400 x 1500 x 1500 - 54001 prodam za 70.000 sit. Telefon 885-158. FORD ESCORD1800 CLX dizel, prvi lastnik, garažiran, odlično ohranjen, registriran do 97/4, prodam za 15.000 DEM. Telefon 855-463. AVTO PRIKOLICO, nosilnosti 500 kg, prodam. Telefon 881-024. STANOVANJE 63 m2, vseljivo takoj, prodam. Telefon 852 465 (dopoldan) ali 857 242 (popoldan). POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL.: 063/720 - 003, 720 - 660 PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA "PUP", p.o. Koroška cesta 37/b, 63320 Velenje V zvezi s Programom lastninskega preoblikovanja podjetje PUP podaljšuje JAVNI POZIV upravičencem interne razdelitve in notranjega odkupa delnic, ki je bil prvič objavljen v Ur. listu RS št. 17 dne 29. marca, v dnevniku Delo dne 22. marca, v tedniku Naš čas 28. marca ter na oglasih deskah podjetja od 22. marca dalje. Javni poziv k predložitvi lastniških certifikatov se podaljšuje do vključno 31. maja. Vse dodatne informacije v zvezi s postopkom lastninskega preoblikovanja in tem pozivom, lahko dobijo upravičenci vsak dan med 8. in 12. uro pri g. Jožetu Mrazu ali ga. Olgi Peciga, po telefonu 063/856-900 ali osebno na sedežu podjetja. Direktor PUP Jože Mraz, ing. str. HOTELI MORJE Portorož Ugodni družinski paketi v hotelu Jadranka do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996 3 dni od 9.600 sit (3 x nočitev z zajtrkom) od 14.7do 25.8.1996 3 dni od 1 2.900 sit (3 x nočitev z zajtrkom) Na voljo tudi večdnevni aranžma ni, po prav tako ugodnih cenah. Popusti za otroke, v sobi s starši na dodatnem ležišču. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivanje. Z.a otroke: MINI KL UB MORJE Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem in v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja Informacije in rezervacije: HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hote! Jadranka Tel.: 066/ 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239 SIPAK PLASTIKA, d.o.o. VELENJE - v stečaju Koroška 61,3320 VELENJE po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.5.1996 pod opr.št. 33/95 objavlja III. JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO 1. Funkcionalni objekt (stara elektrarna) v skupni izmeri 3.521,00 m2, parc.št. 726, št. vi. 2792 k.o. Velenje po izklicni ceni 27.000.000,00 SIT 2. Skladiščna hala (2 hangarja) z nadstrešnicami v skupni izmeri 811,00 m2, parc.št. 721/1, št. vi. 2792, k.o. Velenje po izklicni ceni 9.000.000,00 SIT 3. Upravni prostori (prvo nadstropje) v skupni izmeri 248,00 m2, pare. št. 725, št. vi. 2792 k.o. Velenje po izklicni ceni 5.400.000,00 SIT 4. Zelenica v skupni izmeri 454,00 m2, pare. št. 727/5, vi. 2792, k.o. Velenje po izklicni ceni 630.000,00 SIT 5. Dvorišče in dovozna pot se dodeli kupcem pod 1., 2. in 3. v odgovarjajočem razmerju. 6. Linija za proizvodnjo traku "COVEMA" z orodji in pripadajočo opremo po inventarnem spisku po izklicni ceni 25.200.000,00 SIT 7. Dve liniji za proizvodnjo traku in monofile "COVEMA" s sukalnimi in previjalnimi stroji po izklicni ceni 13.500.000,00 SIT 8. Linija za proizvodnjo lončkov za jogurt, ekstrudor "COVEMA" pihalna stroja s 6 in 24 gnezdi, vse z odgovarjajočo opremo in orodji po izklicni ceni 25.200.000,00 SIT 9. Posamezni manjši stroji in oprema po inventarnem spisku po skupni izklicni ceni 4.500.000,00 SIT 10. Skladišče rezervnih delov in potrošnega materiala po inventarnem spisku po skupni izklicni ceni 1.000.000,00 SIT 11. Pisarniška oprema po inventarnem spisku po skupni izklicni ceni 2.000.000,00 SIT Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizičn osebeo, državljani R Slovenije, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun SIPAK Plastika, d.o.o. Velenje - v stečaju, št. 52800-690-67378 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Velenje, z namenom "varščina za javno dražbo". Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo in izpisek iz registra o zastopanju. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v prvi del kupnine, drugim pa se vrne takoj po končani javni dražbi. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi in plačati kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15 dneh od podpisa pogodbe. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se pogodba razveljavi, varščina pa obdrži kot odstopnina. Prodaja se po načelu "videno-kupljeno". Vse stroške demontaže in transporta nosi kupec. Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. Informacije in dogovor o času ogleda nepremičnega in premičnega premoženja pri stečajnem upravitelju SIPAK Plastika, d.o.o. po telefonu (063) 711-475. Javna dražba bo za dele premoženja pod 1., 2., 3., 4., dne 13.6. 1996 ob 12.30 uri v sobi št. 106 Okrožnega sodišča v Celju. Javna dražba za dele premoženja pod 6., 7., 8., 9., 10. in 11., pa bo 1 i. 6.1996 v Velenju, Koroška 61. ID.DS. d.o.o. Velenje Simona Blatnika 1 tel. 853164 GRADITELJI, * KANADSKA TEGOLA LE998SIT/m2 * STROPOVI ARMSTRONG LE 1.514 SIT/m 2 * KNAUF PROGRAM - gips plošče že od 320 sit Cene so veleproda|ne, brez prometnega davkal Inf.tel.: 063/856-485. ŽELEZNINA DELTA ŠOŠTANJ TEL.: 881-049 * ROTACIJSKE KOSILNICE LE 28.968 SIT * GUGALNIKI LE 27.770 SIT DISKONT BETA ŠOŠTANJ * kava (cela) 1.125 sit/kg * kava 100 gr.mleta 136 sit * 4 -litrski detergent za posodo 332 sit * Persil 2,4 kg 740 sit »toaletni papir 10/1 299 sit ŠE NE VESTE, KAM NA DOPUST? Pokličite tel. št. 853-164, kjer vam ponujajo letovanje v kampu Valkaneia pri Vrsarju (7 dni le 150 DEM po 25. avgustu) ali v hišici na Kopah (150 DEM za 7 dni). Papež Janez Pavel II. v / jI (Foto: L. Ojsteršek) Na povabilo predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in predsednika Slovenske škofovske konference dr. Alojzija Šuštarja, je v petek, 17. maja, na tridnevni obisk v Slovenijo prispel papež Janez Pavel II. Bil je to velik dogodek za Slovenijo, ne glede na to, kako kdo vrednoti papeža, njegovo vlogo in stališča, bilje dogodek, ki bo najbrž za vedno ostal v spominu 250-tisočim, ki so se z njim srečali v Ljubljani, Mariboru in Postojni ter tisočim, ki so njegov obisk spremljali preko medijev. Bil je, konec koncev, to velik dogodek za 740 novinaijev, fotore-porterjev, snemalcev, najbrž pa tudi za vse varnostnike, ki so skrbeli, da se na njegovi slovenski poti ne bi zgodilo kaj nevšečnega in za vso tisto množico, ki je tako ali drugače pripravljaja njegov obisk in skrbela, da se je papež v Sloveniji, ki ji je odkrito naklonjen, dobro počutil. Na letališču Brnik mu je dobrodošlico izrekel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, sprejema pa so se udeležili tudi najvišji predstavniki slovenske države, katolišike cerkve in diplomatski zbor. "Vesel sem, ko prvič prihajam v vašo domovino, v to deželo, posejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah vašega ljudstva. Hvaležen sem vam za prisrčno dobrodošlico," so bile prve besede, kijih je Janez Pavel II. izrekel ob prihodu v Slovenijo. Po zasebnem obisku bazilike na Brezjah, ga je v gradu Brdo pri Kranju sprejel predsednik republike Milan Kučan, srečal se je z najvišjimi predstavniki Republike Slovenije, zvečer pa v ljubljanski stolnici še s slovenskimi škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami. V soboto, 18. maja, ko je papež Janez Pevel II. praznoval 76. rojstni dan, so mu otroci na Pogačarjevem trgu pred Nad-škofijo pripravili podoknico, ob 9. uri pa se je začela na hipodromu Stožice pri Ljubljani slovesna maša ob 1250- letnici krščanstva na Slovenskem, v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani seje ob 15. uri srečal s predsednikom vlade Republike Slovenije dr. Janezom Drnovškom, popoldan istega dne pa je bilo nadvse prisrčno srečanje papeža z mladimi v Postojni. V nedeljo, 19. maja, zadnji dan obiska, je bil papež Janez Pavel II. v Mariboru, kamor je iz Ljubljane pripotovalz Adiinim letalom. Ob 10. uri seje pri letališču pričela slovesna maša, ob 16.20 pa je bilo v Mariboru zadnje papežovo srečanje v okviru obiska v Sloveniji. S predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti seje srečal v mariborski stolnici, kjer seje poklonil spominu škofa Antona Martina Slomška. Papeža Janeza Pavla H. je Slovenija sprejela nadvse prisrčno in tako seje tudi poslovila od njega, ko se je z mariborskega letališča ob 18.25 dvignilo Adriino letalo in poletelo proti Rimu. (Na posnetkih prihod papeža na letališče Brnik in dogajanje pri letališču v Mariboru.) ■Milena Krstič - Planine fotografije: Stane Vovk