ŠleV. 2bD. Posamezna Številka stane 1 Din. V LWM, v pele* Ju? 23. menim 1923. Leio Ll. Naročnina za državo SHS: do preklica. t) po po&tl mesačao Din 14 <>) dostavltenj čadom mesečno , „ 12 sa Inozemstvo: mesečno ...... Dla 23 e Sobotna Izdaja: ~ r Jugoslaviji.....Din 20 r Inozemstvo ..... „ 40 HT Uredništvo |e t Kopitarjevi oltoi itev. 6/UI Rokopisi se ae vračajo; nelranslrans ptsm> se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. mm {Um* tnneritnn t «m Enoatolpat petttn* »rst» mal ogiaiu p» 01 u ••80 1» Otn r—, »•liki «018» a«0 ® mo rt i in« po OlB. 2 50, poslana ttfl IX 01» *•—. Pri večjem naročilo popust Izb ate rs a k dao tmamil ponedeljka tn dneva po praznika ob S. ari cjatra). Poštnina plačana MtMl Političen lis! n si narod. Oprava |e v Kopltarievt al. 6. — Račun poitne bran. ljubljanske it. 650 za naročnino tn it. 348 sa oglase, sagreb 39.011, garata?, 7563, prašlte ln dunai. 24.797. Ekvivalent ali proti- Naše številke o dajatvah, ki jih odraj-(uje Slovenija letno v centralno državno blagajno, so spravile »Slovenski narod« popolnoma iz ravnotežja. Najprej je trdil, da so naše številke enostavno »zlagane« in »iz trte izvite«. Ko pa smo ga pozvali, naj svojo Irditev dokaže s pravimi številkami, ali pa naj izzove uradni popravek, se je plaho umaknil in se skril, iz svojega skrivališča pa kaže na »klerikalnega zmaja« in na »bla-jopokojno Avstrijo« ter nam očita, da v Avstriji nismo nikdar zinili niti besede proti požrešnemu Dunaju. Mi ranjke Avstrije pač ne bomo hvalili. Potrebno pa se nam zdi povedati, da je treba, kadar govorimo o Avstriji, razločevati dvoje: politični sistem in upravni eistein v bivši monarhiji. Proti političnemu sistemu bivše monarhije se je SLS dosledno borila z vso ratrajnostjo in v vseh sejnih zapisnikih dunajskega parlamenta in v vsem našem časopisju ni najti niti ene besede, s katero bi bil kdaj le en sam odgovorni zastopnik SLS politični avstrijski sistem zagovarjal ali selo hvalil. Drugače pa je z upravnim avstrijskim sistemom. Mi tudi tega nočemo hvaliti, pripominjamo pa, da objektivni in trezni znanstveniki o upravnem avstrijskem sistemu v primeri z našim sedanjim ne sodijo baš slabo. Res je sicer, da je na Dunaju ostalo mnogo davčnega denarja, ki se Je tja zljva1 iz vseh bivših kronovin, zlasti s Češkega in iz Moravskega, kar je popolnoma naravno, res pa je tudi, da je dunajska uprava skrbela tudi za to, da so posamezne kronovin e dobile svoje deleže v ako izdatni meri! Tako n. pr. na Duuaju centralizirana poštna hranilnica ni nalagala svojih vlog le pri dunajskih tvrdkah, ampak je dajala kredite industrijam tudi izven )unaja in sicer po ključu, izdelanem na »dlagi visokosti hranilnih vlog iz te ali one kronovine. Ali dela danes državna hipotekama banka v Belgradu tako? Toliko glede Avstrije. Kar pa se tiče Specijalnih podatkov, ki jih »Narod« navaja kot dokaz, koliko da Slovenija prejme od države, pa »Narodovo« dokazovanje zelo žepa. »Narod« se sklicuje predvsem na ljubljansko vseučilišče. Ta zavod da vzdržuje »država«. Da, država! Toda kdo pa je ta >država«? Ta država smo mi, davkoplačevalci, in med davkoplačevalci mi Slovenci nismo ravno zadnji, kakor smo dokazali s številkami, in zato bi bilo vendar že feč kot preveč, če bi nam belgrajska centrala ne dovolila niti teh vsot, ki jih potrebuje naša univerza. Na kakšnem stališču stoji »Narode? Ali zagovarja mar stališče, da je belgrajska gospoda privaten ' a s t n i k našega davčnega denarja, ki nam lahko deli »milosti«, ali pa stoji na stališču, da plačujejo državljani davke za kritje svojih potreb? Nam se zelo zdi, se »Narod« nagiblje na prvo stran, ker živi še vedno v stari fevdalni dobi... Kakor z vseučiliščem, tako je stvar tudi z ostalimi »dobrinami«, ki jih »Narod*: našteva. »Kdo vzdržuje naše gimnazijec, vzklika patetično, »naše realke, naša učiteljišča, tehniške in kmetijske šole, pa mehanske in osnovne? Zopet država! Kdo skrbi za javno varnost, kdo za prometna 'redstva, kdo gradi pri nas nove železnice, kdo vzdržuje vse naše javne bolnice? Zo-Pet in zopet država! Kdo vse to vzdržuje? »Narod« pravi, da država! Mi pa pravimo, da vse te napra-re vzdržujemo mi sami s jim denarjem in vemo tudi, da mi s svojim dav-č-^m denarjem ne krijemo le potreb javne ['Prave v Sloveniji, ampak i. a p 1 a -rujemo mnogo, mnogo več! Če [ji bila vsota, kar pla&rao več, vs; j zmerna, ['i človek končno rekel: Naj bo! Ampak pln-fvati dvakrat več, trikrat več in bogve ko-'fcokrat več kakor stane vs? javna uprava ? Sloveniji, to pa ni prav in v redu. To ni uprnvti, ampak odiranje. Vsaka pametna finančna uprava mora Sedati in skrbeti za to, da najde pravo sredino med potrebami javne uprave in med premoženjsko močjo prebivalstva. Najboljša f i n a n č n r re z e r v r za državo so bogati in ime vi t i državljani. V slučaju ^otrebe bodo imo-viti državljani že dali za hrupnost, kar je potreba, sicer pa mora državna uprava skrbeti, da državljani lahko zaslužijo, kar pa ne morejo, če jim davčna obla?* pobira že njihov obratni kapital, ki se nikdar več ne vrača - deželo. Kjer vlada taka uprava, mora ljudstvo obubožati, tam mora zavladati brezposelnost in beda in lakota, ki je mati vseh revolv.cij. »Narod« naj torej ne govori o »protivrednostih«, ki jih i u'sr ni, ampak naj raje pove pošteno in odkrito, da plačuje Slovenija mnogo preveč, ker ne krije le sama svojih potreb s svojo davčno močjo, ampak daje tudi centralni blagajni v Bc3~radu jako mastne dohodke, ki jih pa Belgrad ne porabi v korist države, ampak v prid, korist in dobrobit plemenite »porolice«. Temu pa se mi uriramo in se bomo upirali tako dolgo, dekler ne bo za-dac!:.' red. Seja vfšjega šolskega sveta dne 22. novembra. Morda je bila ta seja zadnja. Odslej se bo samo v Belgradu odločevalo, ne samo o usodi naše univerze, ampak tudi o usodi vsake male hribovske enorazrednice... V začetku seje izjavi g. predsednik dr. Beuk, da po novi pragmatiki stalne učitelje imenuje kralj, začasne pa ministrstvo. Ker je pragmatika že v veljavi, višji šolski svet ne more izvršiti imenovanj učnih moči za tista mesta, ki so na sporedu te seje. Preostaja mu k večjemu, da stavi ministrstvu glede imenovani svoje predloge. K tej izjavi so pripomnili zborovalci, da ni nobene določbe v pragmatiki, po kateri bi imel višji šolski svet pravico predlaganja. Sklenilo se je, da se postavijo imenovanja učiteljev z dnevnega reda, predsedstvo višjega šolskega sveta pa naj stavi ministrstvu prosvete predlog, da bi višji šolski svet do uveljav-Ijenja novih šolskih zakonov ohranil vse dosedanje pravice. Disciplinarne zadeve učiteljstva po pragmatiki ne spadajo več v delokrog višjega šolskega sveta; upokojitve učiteljskih oseb vrši že dalj časa ministrstvo. Kaj naj še dela višji šolski svet? Potrditi izključitev kakega srednješolca, ki jo je sklenil profesorski zbor, iu poslušati poročila gospodov nadzornikov o tem, kar so videli in slišali pri nadzorovanju, pa razširiti kako šolo: samo to je še ostalo. Okrajnim šolskim avtom ni ostalo prav nič, krajni m pa še določevanje prispevkov za šolo. Slovenec, ti samo plati i — šuti! Seja ja imela miren potek. Njeno dele je bilo večjidel v tem, da smo poslušali referente. Izključenih je bilo nekaj srednješolcev. Nadzornik dr. P o 1 j a n e c je poročal prav zanimivo o meščanskih šolah v Sloveniji, nadzornik W e s t e r pa o napredku na srednjih šolah in na učiteljiščih. Oba gospoda sta dala svoji poročili pomnožiti. V letošnjem šolskem letu je v Sloveniji 3351 učencev in 850 učenk na gimnazijah, na realkah pa 1040 učencev in 53 učenk. Na učiteljiščih je °81 učencev in 5IS učenk. V četrtih letnikih učiteljišč je letos 75 učencev in 130 učenk, gotovo precej več, kakor bo v jeseni služb na razpolago. Med srednjimi šolami izkazuje v šolskem letu 1922-23 najlepši napredek škofijska gimnazija v Št Vidu. Imela je na koncu leta 26.9 odstotkov odličnjakov in \z 6.« -dstotkov učencev z negativnimi redi. Giede na odličnjake je prva za njo I. državna gimnazija v Ljubljani s 14.8 odstotki, glede negativnih redov pa drž. realka v Mariboru z 11.4 odstotki. Okrajni glavar dr. Karlin je poročal o nekaterih disciplinarnih zr..Izvali, vladni tajnik dr. M a j c e n pa o razširitvi nekaterih šol in o prošnjah za upokojitev, ki se bodo rešile v daljnem Belgradu. JUGOSLOVANSKI VLAKI NA REKI. Rim, 22. novembra. (Izv.) Na Reko so prišli po otvoritvi prometa med Sušakom in Brajdico prvi jugoslovanski vlaki. KANDIDATURA LL0VD GE0RGEA. London, 22. novembra. (Izv.) Llovd Georize kandidira v okraju Carnavoiu teprotstvo med Anglijo London, 22. novembra. (Izv.) Na tukajšnji borzi so ustavili notiranje romunskih lejev. Ta korak pojasnjujejo z nasprot-stvom, ki je zavladalo med angleško in romunsko vlado zaradi posojil, ki jih namerava najeti Romunija v Franciji. PoslamšKa konferenca, Pariz, 22. novembra. (Izv.) Včeraj je zasedala poslaniška konferenca, na kateri je bil dosežen popoln sporazum glede vsebine not, ki naj se pošljejo nemški vladi. Prva nota se bavi z določili mirovne pogodbe glede delovanja medzavezniške vojne kontrole. Nota zahteva od Nemčije jamstvo, da se omogoči komisiji njeno delovanje. V slučaju, da bi se Nemčija upirala, bodo zavezniki ukrenili primerne korake, da Nemčijo prisilijo do spoštovanja pogodb. Druga nota se bavi z vprašanjem povratka Hohen-zollerjev v Nemčijo. Zavezniki smatrajo za potrebno, nemško vlado opozoriti na morebitne posledice, ki bi nastale zaradi povratka bivšega cesarja Viljema v Nemčijo oziroma zaradi kake akcije bivšega prestolonaslednika. Pariz, 22. novembra. (Izv.) Veleposla-niška konferenca je izdala generalu Nolletu potrebna navodila za poslovanje medzavezniške vojaške kontrolne komisije. Janko Jovan: žitom in poljskimi pridelki. V trgovini je nastala vsled vedno občutljivejše denarne krize huda stagnacija. To stagnacijo pa okuša v prvi vrsti trgovina z žitom in mlinskimi izdelki. Dočim smo imeli ob nastopu nove letine živahno povpraševanje in čvrsto tendenco so prešli meseci avgust, september in oktober popolnoma zanemarjeni: Konsum je reduciran do skrajnosti in tudi špekulacija popolnoma miruje, ker si nihče ne upa pri sedanji konjunkturi doseči z nabavami za poznejši termin uspeha. Zadnja leta so kmetu vcepila prepričanje, da morajo biti cene ob žetvi najmanjše in se tekom nekaj mesecev popraviti. To bi bil tudi normalni potek, če bi vladale v vsem iu tudi na denarnem trgu redne razmere. Obetana deflacijska politika pa .je letos zajezila vse. Ker producentom cene ob času žetve niso odgovarjale a producentje nimajo skladišč, kamor bi spravili svoje pridelke je bilo komisijsko oddajanje žita trgovcem in mlinom splošno. Kmetje so svoje žito izročali enostav no trgovcem s pogojem, da se jim isto plača po dnevni borzni ceni na dan, ko se zdi producentom, da je za nje ugoden trenutek in to v času od dneva predaje do konca leta. Na ta način je prišlo v promet veliko tisoč vagonov ter je mlinom kakor tudi trgovcem bilo omogočeno kljub pomanjkanju denarja imeti stalno dovoli velike zaloge. Velik del tako v promet spravljenega žita še danes ni obračunan in producent čaka še vedno ugodnejših cen, dočim so bili producentje, ki so bili v denarni zadregi, fiksirali prodajo svojega žita za 1—2 krone cenejše, kakor bi bili dosegli ako bi ob žetvi po dnevni ceni vnovčili svoje pridelke. Od. komisijske prodaje so imeli doslej dobiček trgovci in mlini v Vojvodini, dočim je bila trgovina v'oddaljenih krajih prisiljena kupovati le proti gotovini in je bila možnost komisijske nabave le redka izjema. Ta komisijska nabava žila je tudi na ljubljanski trg močno vplivala, ker je omogočila, da so tudi denarno šibkejše trgov, firme otvorile na našem trgu svoja zastopstva in nastopale kot jak konkurent tukajšni trgovini. Njihovi direktni stiki s produceuti so jim omogočili spraviti brez denarnih sredstev velike količine žita v promet, dočim je naša trgovina morala kalkulirati s pretirano visokimi bančnimi obrestmi, ako je bila sploh v stanu dobiti za trgovino potrebne kredite. Vsled takih razmer so morale dobro vpeljane firme znatno omejili svoj delokrog in rade ali nerade pustili, da so prešli zvesti odjcmalci h konkurenci. Da pa se težaven položaj naše trgovine bolj spozna, omenim še poslovni davek. Naš trgovec ga plačuje; za to skrbe naše davčne oblasti. Komisijonar ga ne plačuje, ali ua plačuje lastnik t. j. trgo- vec v Vojvodini je po informacijah, ki jih imamo, malo verjetno, za blago pa, ki ga je prejel od producenta v komisijo, pa je sploh dvomljivo, če ga je plačati dolžan. Če upoštevamo, da znaša ta davek 1 odstot. vrednosti, potem je razumljivo, da tožbe o slabi trgovini niso prazne marne, temveč gola resnica. Ni se zato čuditi, da se danes izdajajo v trgovinah, ki so bile desetletja na dobrem glasu, zaupne informacije, ki označujejo preje močne trgo< vine za kreditno dvomljive in se ne bode prav nič čuditi, če pod težo sedanjih razmer marsikatera trgovina prijavi svojo insolventnost. Od eksporta je naša trgovina maloda ne izključena. Povišek železniških voznin je imel za posledico, da tudi oni kraji Avstrije, ki leže neposredno v naši bližini, pokrivajo svoje potrebščine preko trgovskih trgov, ki leže ot vodni poti. Močen odjemalec za mlinske izdelke je bila nekdaj Dalmacija. Tudi ta je danes za nas popolnoma odvzeta. Deloma otežavajo trgov-vino z Dalmacijo prometne razmere a še bolj carine prosti uvoz moke iz Italije, ki skoro edina preskrbuje Dalmacijo z mlevskimi izdelki. Neverjetno velika je nespretnost našega trgovinskega ministrstva. Mesto da bi izposlo-valo refakcije in druge prevozne olajšave, gleda, da je tako močen konsument kot je Dal macija, postal najboljši odjemalec Italije, do-čim naša mlinska industrija in naša trgovina preživlja najhujše čase. Za to uslugo, da Kalija more uvažati k nam moko brez vsake carine, pa zahteva Italija od poljskih pridelkov, ki bi jih mogli uvažati mi, t. j. od zelja take carino, da je uvoz sploh nemogoč, a uvoz krompirja sploh prepoveduje in veže cele tranzitni promet našega krompirja preko italijanskega ozemlja na prevozno dovoljenje, katero pa officio patalogico v Trstu načelno odreka pripadnikom naše države. Oprostitev uvozne carine na žito in moko je bila lani vsled p poluoma napačne statistike poljedelskega ministrstva opravičena, ker se je splošno računalo, da smo v prehrani pasivni. Kakor hitro pa je bila ta statistika ovržena in je bila poleg tega letošnja žetev zelo zadovoljiva, bi morala biti dolžnost naše vlade, skrbeti za to, da se omogoči izvoz preobilice v žitu in onemogoči uvoz tujerodnega žita oziroma moke. Vlada pa dela temu ravno nasprot no, izvoz onemogoča z visoko izvozno carino, a uvoz od drugod pospešuje s popolno carin sko oprostitvijo. Take razmere vladajo danes v žitni veletrgovini. Kakor omenjeno, je mogel izrabiti konjunkturo letos le trgovec, ki ima direktne stike s producentom. Producent sam je ostal oškodovan in ima tudi malo izgleda, da se mu stanje zboljša. Res je, da se zadnje dni čuti nekoliko trdnejša tendenca, vendar ni verjetnosti, da bi se cene bistveno spremenile, ako obdrži dinar stabilnost, katero se zdi, da je začasno zavzel. Podobne razmere pa, kot jih opazujemo v trgovini z žitom in mlevskimi izdelki, vladajo tudi v trgovini z drugimi poljskimi pridelki. Kakor že omenjeno, nam italijanska ca rinska politika onemogoča izvoz zelja in krompirja, ki bi osobito za Slovenijo tvorila glavna izvozna predmeta. Zanimanje za naš fižol je bilo sprva precej živahno in so se v izvozu dosegale tudi ugodne cene. Odkar pa je prišel na zunanje trge rumunski fižol, so se razmere izdatno poslabšale. Pri vsem mizernem položaju, v katerem se nahaja danes trgovina z žitom in drugimi poljskimi pridelki, je ostal samo eu faktor, ki kaže stalno tendenco navzgor, t. j. davčni vijak. Vse kaže, da sodišča letos ne bodo imela prilike klicati velefrgovce na odgovor radi pre-grešitve proti zakonu o pobijanju draginje. Politične vesti. 'f Interpelacija poslanca dr. Hohnje* ca zaradi protiverskih. napadov na belgraj. skern učiteljskem zborovanju. Poslanec dr. Josip Hohnjec je vložil na ministra za prosveto g. M. TrifunoViča naslednjo interpelacijo: »V nedeljo, dne 18. novembra t. 1. se je vršilo zborovanje belgrajskih učiteljev in učiteljic, na katerem je imel g. Ži-ka Radosavljevič, referent v ministrstvu za prosveto, referat o temi: Klerikalizem in šola. Po poročilh v listih je g. referent med drugim rekel tudi to-le: »Popje so se vrinili v osnovno šolo ter v mlade duhove .vbrizgavajo mržnjo na vsakotrar, ki na dni-- gačen način veruje v Boga. A ni samo to. V zadnjem čisu so tudi veliki dostojanstveniki naše pravoslavne cerkve pokazali ape-tit po klerikalizmu. V zakonu o pravoslavni cerkvi, ki ga je redigiral arhijerejsld sabor v Karlovcih, je določeno, da morajo verski pouk v šoli podajati posvečene osebe. Koliko zla preti od te strani, ni treba naglašati. Učitelji, srbski učitelji v prvi vrsti, imajo sveto dolžnost, da branijo šolo pred klerikalnim duhom. Toda ne sme se gledati s prekrižanimi rokami niti na katoliške oblasti naše države. Učitelji morajo živo delati preko vseh faktorjev, da se sklene enoten zakon o osnovnih šolah za relo državo, ki naj pope odslrani iz šole.« — Navedeno besede, kakor tudi one, ki so padle tekom razprave v istem referatu, ilustrirajo mišljenje, s katerim je preši-njen velik del učiteljstva v naši državi. To je duh onega lažnivega svobodomiselstva, ki črpa svojo hrano iz plitkih in površnih brošur, ki so dalje od prave, solidne znanosti, nego nebo od zemlje. To je tisto nasilno svobodomiselstvo, ki zahteva svobodo za svoja načela, pa naj bodo še tako nedokazana, neistinita in lažniva, dočim veri in cerkvi ne dovoljuje, marveč nasprotno vsako versko mišljenje in delovanje grdi kot klerikalizem. Odločno mora mo pravtako zavrniti mnenje, po katerem bi bila šola izključno domena učiteljstva. Sola je namestnica družine, v njej se mora vzgoja otrok vršiti v duiiu in po zahtevi staršev. Ljudstvo plača učitelja, ljudstvo zida in vzdržuje šole, šola je torej ljudska last. Ogromna večina družin in ljudstva v naši državi zahteva vzgojo dece ne po načelih nekake svobodne človečanske morale, ampak po verskih načelih. Za presojanje teh načel za vzgojo po njih je kompetent-na cerkev, kateri tudi saina država priznava to pravico v ustavi po čl. 16., v katerem najdemo tudi to-le: »Verski pouk se daje po želji staišev odnosno skrbnikov, ločeno po veroizpovedih tpr v soglasju z njihovimi verskimi načeli.« Vprašam torej g. ministra: 1. Ali hoče učiteljstvo opozoriti na navedeno določbo ustave (§ 16) in jo naglasi,./ 2. Ali smatra, da je proticerkveni duh, ki je prepojil velik del učiteljstva te države, za šolo in državo koristen? — Belgrad. dne 20. novembra 1923. + Shod SLS. Poslanec N e m a n i č je fmel v nedeljo 18. t. m. v Dragatušu shod. Razjasnil je ljudem boj, ki ga vodijo naši poslanci v Belgradu za pravice Slovencev. Ljudstvo ga je z zanimanjem poslušalo, izreklo zaupnico Jrgoslovanskemu klubu in ga prosilo, naj paši posla.,ci složno s Hrvati ne odnehajo prej, da dosežemo popolno samostojnost, popolno zakonodajno avtonomijo. -f Luka Jelene — avtonomist! Kralj bo podpisoval dekrete definitivno nastavljenim učiteljskim močem, provizoričnim pa minister prosvete. Za to najnovejšo upravno modrost smo izvedeli iz sejnega poročila višjega šolskega sveta. Kralju bodo torej naprtili nepotrebno delo, da bo vse dni brez odmora podpisoval dekrete učiteljem, minister za prosveto se bo pa ponižal za ministrskega pisarja I. klase, ki v svojem velevažnem resoru ne bo imel časa za prosvetno politiko, ki jo bo že vodil njegov kulturnobojni referent Radcsavljevic, ker bo samo podpisoval, podpisoval, podpisoval... To je že centralističnemu generalu UJU, g. Luki Jelencu preveč. Na njegov predlog se je na seji višjega šolskega sveta sklenilo, da se imenovanja ljudskošolskih učiteljev ne predloži ministrstvu, kakor to določa nova službena pragmatika, marveč se zahteva od ministrstva, da pusti avtonomne pravice višjemu šolskemu svetu neokrnjene. General centralističnega UJU se je torej prestrašil logičnih posledic centralizma, ki ga je on In ves njegov učiteljski aparat dosledno zagovarjal. Spominjamo se, da je svoj čas gospod general UJU na vse pretege delal, da je minister imenoval kljub pravici bivšega poverjeništva okrajne šolske nadzornike. Kdo je bil največji centralist? Luka Jelene! Sedaj so se centralistični gospodi začeli ježiti lasje pred lastnim detetom. Kajpada! Sedaj generala UJU, gro-movnika iz Rogaško Slatine lahko, takoj ovadi vsak policaj-učitelj, da ni za edinstvenost v državi. 4- Ali je - Slovenski Narod« prešel v druge roko? Ko je »Slovenec« pred kratkim to trdil, so je takoj >Slov. narod« oglasil z zmedenim odgovorom* da ni prešel v druge roko. Zdaj so poroča suho dejstvo, da so iz upravnega odbora Narodne tiskarne izstopili gg. notar Hudovernik, dr. Ko-kalj, dr. Majaron, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Triller. V upravnem odboru so ostali še ga Franja dr. Tavčarjeva, dr. Ivo Tavčar, ing. Fran Tavčar in dr. Konrad Vodu-šek. Odstopila je torej večina odbornikov in sicer so to, kakor znano, bili stari osebni prijatelji in ožji politični somišljeniki rajnega dr. Ivana Tavčarja, med njimi predsednik narodnonapredne stranke dr. Triller in dr. Ravnihar, podpredsednik stranke. ki se je ustanovila lani po želji dr. Ivana Tavčarja in imela v »Slov. narodu« svoje glasilo. O vzrokih te veliko spremembe v vodstvu Narodne tiskarne in dosledno v vodstvu »Slov. naroda« se v Ljubljani, posebno v političnih krogih živahno razpravlja. Po eni verziji so dediči dr. Ivana Tavčarja, ki je imel sam znatno množino delnic in, združen z gori imenovanimi, tudi stalno večino v Narodni tiskarni, popustili to družbo in so zvezali v novo večino z drugimi delničarji iz krogov Vladimira Arka in bančnega nadravnatelja Praprotnika, ki v Sloveniji protežirata politiko '...koimeno-vanih »mladinov«, dasi velja g. Praprotnik v Belgradu za radikala. Po drugi verziji so pa dr. Tavčarjevi dediči naravnost prodali skupini Arko-Prapr tnik pretežen del svojih delnic; govori se, kedaj je biLi dotična pogod'. a v Slovenski banki sklenjena, o 9'-prodanih delnicah in o maftnih milijouih, ki da co se dr. Tavčarjevim der1;xem obljubili za prodane dclniee itd. Bod: pa to kakor' ali, istina je, d. je v .larHnl tiskarni nastala nova večina, M bo odslej naprej vladala tudi pri »Slov. narodu«. Le tako si je razlagati o'Mir upravnih odbornikov, ki so pripadali k stari večini in ki se bodo seveda nadomestili po volji nove večine, stoječe pod vodstvom gg. Arka in Praprotnika. Pri tem položrj i ne more biti dvoma, da je >Slov. narod« prešel v druge roke. Da »Slov. narod« ne bo zopet t Jll, jrovemo še, če on tega ne ve, da zdaj v njegovem uredništvu daje direktive v imenu nove večine g. dr. K r a m e r — glavni urednik »Jutra«. Quae mutatio rerum 1 — Brentačev sin, -žalostni Miha« (Tavčarjeve povesti IV, Na Zali) pa pripoveduje: ^In stari Brentač, ki je že davno pod zemljo, sc \ rti, kakor vrlil-ka v svojem grobu, če ima količkaj prilike, da gleda vse to, kar počenja njegov sin na svetu!« + Radikalno - demokratska skrb za socialno zavarovanje v Sloveniji. Z ozirom na včerajšnjo našo notico o tej zadevi lojalno ugotavljamo, da je g. Čobal, član osrednjega urada za zavarovanje de- lavcev v Zagrebu, kot socialist sam predlagal volitve za ta urad, odklonili pa so ta predlog demokrati in radikali. Dnevne novice. — Konsekracija škofa dr. Srebrnika. Posvečenje novega krškega škofa dr. Josip Srebrniča bo 8. decembra v ljubljanski stolnici. Pričetek cerkvene slovesnosti je ob pol 10. Svete obrede bo izvršil škof dr. A. B. Jeglič, kot škofa asistenta sta na-prošena lavantinski škof dr. A. Karlin in pomožni škof dr. Jos. Lang iz Zagreba. — Ustoličenje v stolnici v Krku bo 23. decembra. — Telefonska zveza z Zagrebom in z Belgradorn je bila snoči vsled snega prekinjena. Zato so izostala poročila iz Zagreba in Belgrada. — Komandanta dravske divijske oblasti opozarjamo na množeče se slučaje svojevoljnega postopanja in škandalov, ki jih uprizarjajo zadnji čas nekateri preobjestni člani armade. Tako sta se dva taka kričeča slučaja primerila v Mariboru, ne da bi do-tičniki bili kaznovani, pred dobrim tednom pa eden v Ljubljani, kjer je nekaj častnikov Srbijancev pretilo civilistu z ženo in otroci, da ga posekajo. Takim gospodom bi bilo treba prepovedati izhod v mesto, ne pa vojakom in podčastnikom, ki jih g. general šc vedno drži zaprte v vojašnicah. — Z Rakeku nam pišejo: Združeni svo-bodomiselci z Pakeka uganjajo po časop;sju povodom zadnjih volitev tak halo, kakor da so podrli za večne čase avtonomistično misel, katere nositeljica je SLS. Mi bi gledali mirno to gonjo, kakor smo mirno gledali divjo agitacijo liberalcev, za kakršno mi nimamo sredstev. Nismo narmeč stranka oderuških bank in veletrgovcev, dn bi mogli kakor oni voziti z avtomobili nezavedneže na volišče. Da se oglašamo, je vzrok ta, ker nas jo sram, da mnogi sedaj mislijo, da jo večina naše občine zatajila — kot prva na Slovenskem — avtonomistično misel in se sramotno udinjala velearbstvu. Priznamo, da so pri nas ljudje, ki so hlapci velesrbske misli v nedolžni jugoslovanski obliki, pa so ob volitvah zatajili svojo centralistično barvo, da so mogli ljudi zapeljavatl. Če pa pride do ponovnih volitev, naj ve slovenska javnost, da omo pustili vse krajevne iu osebne predsodke in pokazali tudi pri občinskih volitvah, da smo danes še bolj za avtonomijo kot prej. Ne bodo nas več preslepili z nosite-ljem liste, ki sedaj niti županil no bo. Značilno je, da je »Slov. Narode dne 11. t. m. nosi-telja liberalne liste dosedanjega župana ua-gnal s klerikalcem. To ima g. Stržaj v zahvalo, da je posodil svoje ime — za slabo politično stvar. Sedaj se pa po časopisju še norčujejo iž njega! Iz tega ae vidi vsa nesramnost teh dopisnikov. Zato napad v >Ju!ru« z dne 13. t. m. na g. Stražišarja in g. Faturja takim ljudem ne more prav nič odvzeti na časti pri ljudeh, ki poznajo razmere. Prvi se med vojno seveda ni sej udeleževal, ker ga je Bele poslal — k vojakom. Po vojni pa je bil eden najdelavnejših mož in bo tak ostal brez ozira na liberalne klevete. Drugi pa je svoječasno odložil svoje mesto iz vzrokov, ki bi znali komu še zveneti po ušesih. — Kopališče in zdravilišče v Kamniku je svoj čas Kupil veleindustrijalec g. Karol Pollak in ga podaril usmiljenim bratom v Kan-diji z namenom, da uredijo kopališče iu zgradijo bolnico ter zavetišče »Duhovski dom«. Pred enim letom je bil prijor, brat Ksaverij, ki je hotel ustanoviti tu bolnico in urediti kopališče. Naletel je pa na tako -*asprolstvo ravno od tistih ljudi, ki danes zabavljajo nad razpa- danjem kamniškega kopaličša, da je mora kraj zapustiti. Ministrstvo za narodno zdravj( je sedaj izdal odlok, v katerem se pozlvaji lastniki zasebnih kopališč, da morajo do mese ca februarja 1924 predložiti načrte ln predlog, za ureditev in izboljšanje kopališč tako, da $< da posetnikom možnost za pravilno lečenj< Ako dosedanji lastniki ne bi predložili toza devnih predlogov in uačrtov, bo ministrstvi njim vzelo pravico eksploatacije in jo podelili okrajem ali občinam, v katerih kopališča It žijo, eventuelno tudi zasebnim podjetnikom Kamniški okraj nujno potrebuje okrajno bo nico. Ljudstvo si tega Belo želi, ter je v to svr ho pripravljeno prispevati v denarju in natu ralijali. Ker usmiljeni bratje sami nimajo n; razpolago sredstev, da bi to stvar izvršili, na vso stvar vzame v roke občbia Mekinje, v ka terega področju se razpadajoče kopališče na liaja, da zainteresira javnost in prične zbirat sredstva. Tudi novi okrajni glavar gospod dr Ogrin se za izvedbo tegn programa zelo za vzema. — Iz Kranja smo prejeli: Kakor se nan od verodostojne strani poroča, ne stoji, da ji podružnica Kola jugoslovenskih sester v Kra nju pristopila kot deležnik k zadrugi »Sokol ski Tabor«. Kranjsko kolo se drži svojega zgol dobrotvornega društvenega namena in v poli tiko ne posega. Kar se tiče božičnice za reva otroke, jo kolo v Kranju žo opetovano o Bo žiču in drugih prilikah revno šolske otroki obdarovalo s prostovoljnimi prispevki neozi raje se na strankarsko pripadnost Nabran denar ni šel nikoli v druge nego zgolj v človs koljubne namene. — S tem radi popravljam; napačno informacijo, ki smo jo glede tega ne davno dobili. — Kranj. Dramatski odsek »Izobraževal nega in zabavnega društva Kranj« priredi i dvorani Ljudskega doma v soboto, dne 24. nov ob 8. zvečer in v nedeljo, dne 25. nov. ob 4. po poldne veseloigro »Umetnost in narava«. Spi sal A. Albini, poslovenil Andrejčkov Jože Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride gle dal igro. — V Veliki vasi pri Leskovcu je umrl 20. t. m. občespoštovani veleposestnik Fram P i r c v star osti 74 let. Svetila mu večna luč — Poroke na Brezjah. Dno 18. t m. sla se zvezala tovarniški zidar iu Franica Pre vaj iz župnije Jesenice. — Dno 19. t. in. ja g. župnik dr. Janko Arnejc pomočil svojega nečaka Jakoba Reichmann posestnika, z Roziko Lasnik iz župnijo Skočidol ru Koroškem. — Isti dan je v en? al p. gvardijan Res man drevosničarja Ivan? DolinSek in Jožico Glin šek iz Št. Ilja pri Velenju. — Nova železnifaraka službena pragmatika \t ide prihodnji teden v priročni knjižici pri Tiskovn zadrugi Ljubljani. — DraLbf lovov. Koncem letošnjega leta pole če zakupna doba nižje navedenim 22 občinskim lo vom. Ti lovi so bodo oddali na Javni dražbi v nov zakup za dobo 5 let t j. od 1. jan. 1924 do 31. def. 1928 po sledečem redu: V torek, dne 11. decembra 1923 s pričetkom ob 13. uri v pisarni mestnega županstva Metlika lovi občin: Božakovo, Drašiči, Lok-vica, Metlika in Suhor. — V četrtek, dno 13. dec, 1923 s pričetkom ob 8. uri pri okrajnem glavarstvi v Črnomlju lovi občin: Adlešiči, Butoraj, Ceplje Črnomelj, Dobliče, Dol, Kot, Loka, Petrovavas, Pl« nina, Podgora, Radenco, Semič, Talčjivrb, Tanča gora, Tribuče in Vinjivrh. — Zakupni pogoji s vsakomur na vpogled pri okrajnem glavarstvu i Črnomlju med uradnimi urami. — Kolek po 2000 K se dajo v Nemški Avstriji na poročna [»oblastna. — Slavonski roparski glavar Čaruga. Sla vonski gozdi imajo še dandanes svojo roparsko ro mantiko, svojega roparskega glavarja Čarugo, li z raznimi d ranim i, večkrat tudi krvavimi čini skrb za to, da se zlasti trgovcem in drugim bogatim lj« Dr. A. B. Jeglič: Fo moji vrnitvi iz Rima, (Konec.) Pij IX. je pokazal na premnoge zmote novih modrijanov in državnikov in jih v raznih nagovorih in posebno silabu ožigosal in obsodil. Njegov naslednik Leo XIII., pravi učenjak in diplomat, je znal po Piju razburjene države pomiriti, ter je s svojo bistroumnostjo v dveh okrožnicah rešil socialno vprašanje, ki je bilo tako zapleteno, da ga kar niso mogli razvozlati. Leo XIII. je to pretežko nalogo mojstrsko rešil. Za njim je vladal Pij X., ki ni bil diplomat, pač pa izkušen dober pastir. In kako globoko je posegel v vse panogo cerkvenega življenja? Izboljšal nam je naš duhovski roolit-venik brevir, izdal je res od Boga navdihnjeno za naše čase prevažno zapoved o zgodnjem in pogostem sv. obhajilu, dovršil je nov cerkveni zakonik in kar mu je bila življenjska naloga, z največjo energijo je zatrl neke za krščanstvo prenevarne zmote, ki ho se nekako skrivno, kakor kaka tajna bolezen širile med učenjaki, lajiki, duhovniki in redovniki po Angleškem, po Francoskem, po Nemškem, po Laškem, najmanj še pri nas. Pij X. je zmote zbral, spravil v sistem, pokazal njihovo pogubnost ter so kot čuječ pastir obvezal, da ne neha, dokler jih ne iztrebi. Kako so ga napadali in sramotili! Nekoliko duhovnikov je celo ad padlo. Papež pa je trpel, molil in zdiho-,-ai. ostai je v viharju neomahljiv, sianovi-!en in zmagal je, rešil Cerkev, rešil je krščanstvo skrajne nevarnosti. Za njim je orišel modri in diplomatično izvežbani pa- pež Benedikt XV. Vladal je ob času petletnega klanja v strašnih evropskih vojskah. On je bil papež miru. Nujno je svetoval, naj se zastopniki vseh držav na varnem kraju snidejo in o pogojih za pravičen mir posvetujejo. Dokler še države o miru ničesar niso hotele slišati in so vojaške oblasti papeževo molitev za mir strogo prepovedale, jc on v svoji okrožnici blagroval roko onega, ki jo bo prvi ponudil za pravičen mir. Koliko oseb je rešil smrtne obsodbe, kolikim ranjencem je pomagal za ozdravljenje in rešitev, kolikim trpinom brez razlike narodnosti in vere je pomagal z obilnimi darov i! V teh delih krščanske ljubezni je umrl. Naslednik mu je sedanji papež Pij XI., ki njegovo delo miru in krščanske ljubezni nadaljuje. In kako je tudi on v svoji prvi okrožnici obsodil po antanti sklenjeni nasilni mir in oni grozni imperializem, ki manjše narode tlači in tepta. Naj vam ponovim, kar nam je v teh zadevah sporočil. O sklenjenem miru tako-le piše: ^Akoravno je vojno orožje odloženo, nam vendar še vedno vojne groze, ker stara sovraštva in nasprotovanja še niso prenehala. Zmagovalci pritiskajo na premagane, pa tudi mod seboj si nasprotujejo. Razmero so od dne do dne bolj neznosne, ker sklepi raznih držav za pomirjenje niso kar nič uspeli, da, celo poslabšali so medseboj-j ne razmere. Ker se bojo ae bolj strašnih vojn, morajo biti država oborožene, kar iz-| praznjuje blagajne in neizmerno škoduje j verskemu in nravnemu življenju.« Sv. Oče piše tudi o vzrokih notranjega nemira v državah. Vzrokov našteje več; med drutritni trditvami Dravi tudi to-le: »Kaj pa razne stranke v državah? Žalibog, ne prizadevajo se za splošno, ampak edino le za svoje strankarske koristi. Zato so množe zarote, umori, očitne prekucije, ki so posebno nevarne zato, ker se pri vladanju udeležuje ljudstvo. Udeležitve ljudstva pri vladanju Cerkev ne zametuje, vendar pa opažamo, da se pri tem Vladanju dosti lahko razvija nepoštenost strankarstva.« In o tem strankarstvu še prav resnično tako-le govori: »Strankarsko borbe se navadno pokrivajo s plaščem domovinske ljubezni. Res, ljubezen do domovino in do svojega naroda spodbuja na razne čednosti in na vzvišena dejanja, dokler jo vodi krščanska postava; toda ona je vir mnogim krivicam in hudobijam, ako prekorači mejo pravičnosti in se razvije v neizmerno strast. V tej strasti pozabi človek, da smo vsi člani ene vesoljne družine, da naj med seboj v bratovski ljubezni občujemo, da ima vsak narod pravico do življenja in blagostanja in da se poštenost nc smo nikdar zavreči. Kar se pridobi za družino, za narod, za državo na škodo bližnjega, ne bo ostalo, razdrlo se bo, pa naj so ljudem še tako izvrstno in sijajno pridobljeno dozdeva. Saj pravi sv. Duh: Pravičnost narod povzdiguje, greh pa ljudstva nesrečna dela.: (Preti. 14, 34)« Nadalje priporoča sv. Oče mif, ki ga takole oznanja: .vNe zadostuje lc navidezni zunanji mir, ampak prešiniti mora srca in jih nagniti na bratovsko dobrohotnost. Tak mir je pa edino le mir Kristusa, ki naj v razveseienje vlada v naših srcih (Kol. 9, 10), ker le On kot Bog gleda srca in jih vodi. On je razglasil postavo, da smo vsi bratie med seboj (Mat. 23. 8), da nai so ljubimo med seboj in eden z drugim potr pimo... Res, mir ni mogoč brez natančni pravičnosti, ker delo pravičnosti mir (b 32, 14), toda ne one železne pravičnosti ampak one, ki jo odlikuje velika ljube zen ... Pravičnost sicer preprečuje krivi« in razžalitve, toda mir je pa vendarle del' ljubezni.. x Lahko si mislite, kako sem bil vesel ko sem v petek 26. oktobra opoldne moge k sv. Očetu. Precej velik je, obraz je bol bled, koža nekoliko starikava, izraz pa ne kako posebno blag in mil in nekoliko tu žen; govori počasi in premišljeno. Ker prihaja v Rim prav mnogo popot nikov, ki bi radi videli sv. Očeta, namesl nika Kristusovega, so določili splošna spre jemanja dvakrat, ali celo trikrat na teden Popotniki se zbero v veliki dvorani, sv. 0o gro počasi skozi njo in jim podeljuje s^ blagoslov. Ne >.ste pa k sprejemu noben ženske, ki bi bila lo količkaj nespodobn oblečena. Ko setu bil v Rimu, s prišli ro marji iz &vice, papež jim je dovolil skupei sprejem, toda šest gospa ni sinek k sprej« mu, ker v obleki niso imele popolnoffl spodobnega krojr. Kako je to prav! Zaka bi se gospe in gospodične, katoliške in sice poštene, zasužnile kroju, katerega si iznij slijo pohotni ljudje za vzbujanje strasti Ako se pa proti svojemu prepričanju zasu; nijo, naj sa ne pritožujejo o razuzdanos otrok in o zakonski nesv-etobi s*, jih rr.oi Slabe pol ure sem bil pri sv. Očetu i sem dajal račun o evopm gospod rrntvu- K sem odhnj-iL mi jo papež naročil, da naj I* delim ve:. im ljubijanske ,.ofije Njeg" blagoslov. dem v okolici strah nikoli ne poleže. Caruga .je ubil orožnlškega stražmojstra Tlntorja ln nešteto drugih. Te dni je obiskal hišo graščinskega logarja Kovačevičn pri Potrijevclk. Ta logar je v preiskovalnem zaporu zaradi nekega umora. To dni jo tedaj prišel k logarjevi materi neki gospod in so ji predstavil kot Kovučevičev zagovornik dr. Isako-vič iz Osjeka. Žena tuu je verjela in ge kar najboljšo postregla. Ko se je pa po opravkih za kratek čas odstranila iz sobe in so nato zopet vrnila, svojega gosta ni več našla, pač pa listek na mizi s sporočilom: >Tu je bil roparski glavar Jovo Caruga. Kar Vam maujka, je vzel s seboj.< Manjkala pa je zlata verižica z obeskom in 6000 Diu v gotovini. — Caruga je doma iz vasi Bare, okraj Našice. Izprva je bil eden izmed kolovodij glasovitega »Zelenega kadra«; ko je oblast tega zatrla, se je znal Caruga izmuzniti iz vseh zanjk ter je nato na svojo pest izvrševal roparski poklic, ki mu je ostal zvest do danes. Doslej Carugi še nobena straža ni mogla "do živega, a svoji usodi pač ne bo ušel. — St. Gregor. Vsled slabega vremena se v »Domoljubu« objavljena Igra »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta« ne vrši v nedeljo 25. t, m., ampak pozneje enkrat. štaierske novice. SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Maribor, 20. decembra 1923. Na 11. redni seji mariborskega občinskega »veta jo občinski svetnik Kejžar (JDS) odložil svoj mandat Na njegovo mesto pride v občinski svet in razne odseke profesor dr. Ljudevit Pivko. — Za tem predlaga župan, da občinski svet sprejme spomenico na notranje ministrstvo in pokrajinsko upravo, v kateri občina zahteva, da se ji vrnejo io pet nekatere pravice v vprašanju šolstva in podeljevanju koncesij, katere so bilo nekoč odvzeto po pokrajinski upravi mestni občini ter dodeljene okrajnemu glavarstvu. Resolucijo občinski svet »prejme. Sklene se tudi priporočiti vladi spomenico društva stanovanjskih najemnikov, v kateri ti protestirajo proti ukiujenju zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Stanovalci ob Radvanjski ce-=li dobe razsvetljavo. — Na Betnavski cesti, kjor jo aa novo zgrajenih več hiš, se podaljša vodovod, kar bi stalo občino okrog 7500 Din. — Rešilni oddelek mariborske požarne brambe nudi na prodaj rešilni voz, ker ga nc rabi. Občina ga kupi, ker je občinski rešilni voz za prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi neporaben. — Razpisuje se mesto ravnatelja mestne klavnice, ker je dosedanji ravnatelj g. Kern umrl. — Občinski svet ostro protestira proti nasilnemu nastopanju nekaterih oficirjev tukajšnje garnizije. Znana sta dva prav drastična slučaja. Neki major topniško vojašnice je dal s stražo streljati na mestne delavce, ki so niso pokorili nje-^ govim poveljem, daai nima njim nič zapovedovati. Drug slučaj je incident v gostilni »pri Klavnici«, kjer je neki oficir, ki se je nahajal v službi, pre-I tepel mirnega civilista. Občina bo poskrbela, da bodo krivci, ki počenjajo take nekulturnosti, kaznovani. — Občinski svetnik Bohn s tovariši je vložil na župana pismeno interpelacijo, kaj jt resnice na govoricah, da namerava vlada delavnico prejšnje lužne železnice, ki je sedaj pod državno upravo, premestiti v Niš ali nekam drugam na jug. Vsi ob-Hinski svetniki so proti temu protestirali. Celo veliki centralisi dr. Rozina je rahlo grajal naše južne brate, da gredo predaleč s svojim centralizmom. Interpelacija se je oddala nato III. odseku v natančnejšo ugotovitev. — Zatem je sledilo poročilo I. odseka, potem pa je bila tajna seja. š Za mladenke severnega dola lavantinske škofije priredi kršč. socijalna zveza ženski tečaj v Mariboru. Začne se dne 25. novembra. Vodila ga bo poznana organizato.-ica našega ženstva, ga. dr. Angela Piskernik. š Gospodinjski tečaj priredi kmetijska podružnica pri Sv. Antonu v Slov. goricah začetkom januarja. Tečaj bo vodila strokovna učiteljica iz Ljubljane, trajal pa bo deset tednov. Sprejelo se ho v tečaj 20 deklet. š Umrl je v Vojniku vpokojeni učitelj in posestnik g. Anton B r e z o v n i k, star 70 let. Pokojnik je bil marljiv prosvetni in gospodarski delavec in pisatelj. N. v ra. p.! š Blagoslovitev novega broda. V nedeljo, 'e prenesel na finančno delegacijo v Sarajevu. g Produkcija petroleja v Romuniji je znašla v prvih devetih mesecih 1,034.270 ton, ""sproti 1,009.635 tonam v istem času v letu 1(122. BORZA. Carlb, 22. uov. (Izv.) Pešta 3, Italija 25.10, •ondon 25.16, Ne\vyork 572.75, Pari/. 31.80, Praga '«•725, Dunaj 80.75—80.81. Sofija 4.75. Zagreb lj Sneg. Zapadel nas je sneg letos primeroma zgodaj in v dveh dneh smo prešli v globoko zimo. Ni pa to oni južni sneg enodnevnik, marveč suh sneg, ki se je obdržal, dasi je padel na mokra tla. Sneg je napravil po mestu veliko Škode. Predvsem trpo veliko razne brzojavne in telefonske napeljave, kjer so se potrgale žice skoro po vseh delih mesta, kar je povzročilo veliko prometno in Se bolj občutno gmotno škodo. Na Bregu se je zlomil železen drog z žičnimi naponi, ki vzdržujejo žico preko Ljubljanice. Vrh droga z grabljami in žicami je padel v strugo Ljubljanice. V Prešernovi ulici so padle poštno žice na napeljavo električno cestne železnice, ki se je vsled teže utrgala in je bil promet cestne železnice na tej progi delj časa prekinjen. —■ Tudi po drevju in vrtnih nasadih po mestu in okolici je napravil sneg obilo škode. — Z dežele nam poročajo, da je zapadel povsod sneg, posebno mnogo pa ga je padlo po vsej Gorenjski. Dolga bo zima iu dosti ">o snega, če bo ta sneg obstal in mnogi se boje, ker je huda zima draga, vesele pa se jo zimski športniki, ki bodo imeli letos, kakor kaže, dosti prilike za razne zimske športe. lj Nova palača >Ljubljanski dvor< se je dogradila nedavno do višine glavnega venca, kar se je v soboto dno 17. t. m. proslavilo po starem stavbenem običaju. Pričetkom tega slavJja se jo vršila v kinu posebna predstava za delavstvo in povabljene goste. Po končani predstavi so se udeleženci zbrali v pritličnih prostorih, ki so bili lepo dekorirani. Navzoči so bili zastopniki udeleženih denarnih zavodov kakor tudi zastopniki državne uprave južne železnico kot bodoči hišni gospodarji in seveda vsi na stavbi zaposleni delavci. Centralni nadzornik inžeujer Scheneller, pod čigar glavnim vodstvom se zida stavba, je imel kratek nagovor, v katerem je ocenil s toplimi besedami zasluge in sodelovanje zaposlenega delavstva. — Palača ^Ljubljanski dvor« bo služila tukajšnji železuiški direkciji kot uradno poslopje, vsled česar so urejeni v posameznih nadstropjih urudni prostori. Le pritličje je v svrho rentabilitete določeno za oddajo v najem. Raditega se je napravil tudi nedavno otvorjeni kino, dalje je predvidenih še nekaj trgovskih in bančnih prostorov ter končuo v kleli restavracija in vinska klet. — Velikost cele stavbe nam najbolje predočujejo naslednji statistični podatki: višiua glavnega venca nad trotoarjem znaša 18.9 m, razdalja med najnižjo točko v kleti in najvišjo točko strehe znaša 31 m. V celem je 70.000 kubičnih metrov zazidanega prostora. Porabljenih je doslej 1,800.000 komadov zidne opeke, 46.000 komadov strešne opeke, 330.000 kg apua, 1700 kubičnih metrov zadnega peska, 1800 kubičnih metrov gramoza, 165.000 kg okroglega železa, 100.000 kg železnih nosilcev, 1,200.00« kg cementa. Stavba ima s kletjo vred 6 nadstropij, je opremljena s centralno kurjavo iu s pater-noster-dvigalom. — Stavbo gradi znana tukajšnja tvrdka ti. Tonnies, ki je nedavno tega dovršila tudi palačo Ljubljanske kreditne banke. — Z dosego te važne etape v razvoju te zgradbe smemo pričakovati, da bo tudi ta velika stavba v doglednem času dovršena, s či-mur ne pridobi samo okolica glavnega kolodvora, ampak tudi celo mesto znatno na zunanjem ogledu. lj Odborova seja »Zvezo slov. pevskih zborov« v petek, dne 23. t. m. Db osmih zvečer v Glasbeni Matici, soba št. 6. Važno! lj Krekova prosveta. Nocoj ob 8. uri je važna seja. Pridite vsi točno. — Predsednica. lj Oeska oboe v Ljubljani naznanja, da pri sobotnem sestanku dne 24. uovombra 1923 v Narodnem domu koncentrira gospod Rossman s soprogo. Udeležite se polnoštevilno. lj Varstveni aparati proti vlomom in talviuam. Tvrdka sdnter-Agcnc.ija« d. z o. z. v Ljubljani, Beethovnova ulica, ki je prevzela zastopstvo varstvenih alarmnih aparatov proti vlomom in tatvinam za Slovenijo in Hrvaško, ki v svoji dovršenosti nad-kriljujojo vse dosedanje varstvene naprave in ki fo labko uporabljajo v bankah, tovarnah, skladiščih, trgovinah, privatnih stanovanjih in sploh povsod, kjer hočemo kaj zavarovati proti vlomu in tatvini, bo te aparate ra/.kazala vsem, ki se za to zanimajo, v petek 23. t m. ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu restavracijo »Pri Levu«- na Gosposvetski cesti. Povabljeni so vsi, katerim vlomilci ali tatovi lahko kaj odnesejo. ljKeramifni (Lončarski) tečaj urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Lončarje, pečarje in druge keramične stroke opozarja Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, da se vrši pod vodstvom ujego-vega strokovnega učitelja za keramiko g. Frančiška Berana na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani keramični tečaj, ki so ga zamore vsakdo brezplačno udeležiti. Poučevalo se bo teoretično in praktično v vseh v keramiko spadajofih strokah. Tečaj bo trajal celo teto, za že izobražene obrtnike so pa more poljubno prej končati. Interesenti nai svojo udeležbo priglase ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. lj Slov. trgovsko društvo Merknr v Ljubljani izda v kratkem Trgovski koledar za leto 1921 s prvovrstno vsebino, ua kar po žo sedaj opozarja. Dalje namerava prirediti poleg sedanjih učnih tečajev šo tečaj za slovensko korespondenco in zn srbohrvaščino, če bo dovolj interesentov. Prijaviti se je najkasneje do 24. novembra. Dno 5. januarja 1924 pa priredi društvo v veliki dvorani hotela Union veliko Merkurjevo prireditev, ki je obiskovalcem iz časa pred vojno gotovo še v dobrem spominu. ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 22, novembra. Zupan dr. Peri« jo otvoril ob pol sedmih Javno sejo. Ugotovil je sklepčnost seje ln imenoval za overovatelja zapisnika obč svetnika Osterca in Pirca. Naznanita predsedstva. Zupan je izročil s pri-mornlm nagovorom diplome meščanstva mesta Ljubljane gospodoma Janko Nep. Jegliču in pa g. Žitniku tn sicer prvemu radi velikih in vsestransko priznanih zaslug na polju šolstva v Ljubljani. G. Žitniku pa ob priliki njegove zlato poroke za zasluge za rodbino torej splošen človeški in tudi občinski dobrobit — Oba častna občana sta sprejela diplome in bo jo v imenu obeh zahvalil zn odlikovanje g. Jeglič. Med poročili predsedstva se je javil obč. svetnik Turk in jo izjavil, da besede, b katerimi je v zadnji seji razžalil g. A. Zajca, izgovoril le v razburjenosti in jih prekliče in obžaluje. Izjava jo bila i zadoščenjem sprejeta. Obč. svetnik dr. Rado Knšej je vsled bolohnosti odložil svoj mandat kot občinski svetovalec, na njegovo mesto pride g. dr. Edo šlajmer. Daljo je poročal g. župan, da je bil v Belgradu, kjer je posredoval kot župan po nalogu obč sveta za kredite za obrtne nadaljevalne šole. Obljubilo se mu je, da so bodo ti krediti zopet nakazali in na to obljubo naj so šola zopet otvori. Intervenirat je g. župan tudi glede več perečih vprašanj ljubljanske občine, gledo katerih se mu je tudi zagotovilo, da bodo vsa ta vprašanja za občino ugodno rešena. — Nato jo bil odobren zapisnik zadnje seje. — Nato so se vršile dopolnilne volitve v razne odseke občinskega sveta. Mag. svetnik g. Govekar je predlagal, da se sprejme 69 prosilcev v občinsko zvezo mesta Ljubljane, kar je bilo sprejeto, štirje prosilci pa so bili odklonjeni, ker so deloma premladi, deloma »št nc prebivajo deset let nepretrgoma v Ljubljani. Personalno pravni odsek. Kot zastopnik mestne občine v upravni odbor Mestne hranilnice se izvoli na mesto g. Kocmurja, ki se jc odpovedal mandatu g. C. Jelene. Člane komisije za zadeve in ustanovitev Narodne galerije ho imenoval g. fiupan, čemur jo občinski svet pritrdil. Glede se-st-.nka zastopnikov avtonomnih mest V zadevi na-n.eravanc okrnitve občinsko avtonomije jo predlagal, da se ta sestanek odgodi, ker ta zakon še ni bil zastopstvu mest Mariboru in ZagTebu predložen, tn sicer za toliko Časa, da tudi zastopniki teh mest zamorejo proučiti novi zakon. Predlog g. župana jo bil sprejet. — Obenem jo predlagal g. župan tudi, da se osnuje zveza jugoslovanskih avtonomnih mest — Resoluciji občine Maribor proti členu 236 proračunskega zakona v zadevi trošarine in občinskih doklad, ki bazira na določitvi, da občine, ki pobirajo mestno trošarino, no bi smeL- pobirati občinskih doklrtd, se pridruži tudi ljubljanska občina, ker bi bila ta določba katastrofalen udarec za mesto Ljubljano. Prizivi Franca Krapeža, Antona Tonejca, Janeza Cerneta, Marije Jemčeve in Elizabete Lovšfnove proti naknadnemu predpisu davščine za ponočni obisk gostiln iu kavarn so bili izvzeti iz javne sejo in se bodo obravnavali v tajni seji — Za rešitev priziva Rudolfa Gayerja proti odloku mest mag. glede odstopa parcele št. 42/3 v kapucinskem pred-i—"" v cestne namene je potreben stavbni ogle.l. — Sprejet je bil dopis mest. gosp. urada gleda izknjižbo služnosti pri nekdanji mešč. vojašnici v Trnovem. Na predlog obč. svet. Tokana se je podelilo meščanstvo tovarniškima uslužbencema mizarju Jakobu Golarjn in Matevžu Ješeku, ki služita že preko 40 let pri isti tvrdki v Ljubljani. Nova davščina na reklame. Nadalje so bila sprejeta poročila finančnega odseka o uvedbi nove davščine na reklamne table, kazala itd. Protestiral jo sicer g. Turk proti temu predlogu, češ, »da mora prenehati vsa reklama«, toda to ni držalo. Sprejeti so bili predlogi o podaljšanju občinskih davščin na ponočni obisk gostiien in kavarn, na igro v gostilnah in kavarnah, na hotelska prenočišča, na vozne listke cestno železnice, na vozila, na veselice, vštevsi takso za privatne plesne šolo in o podaljšanju 12 odstotne vodovodno naklado za leto 1924. /.a Junortizacijo občinskih posojil se sprejme 50-letna amortizačna doba. Razprava o računskem zaključku Mestne hranilnice za leto 1922 se jo odložila. Glede nakupa hišice na dvorišču /a novo palačo Trboveljske družbe se pooblašča g. župan, da stopi z družbo v stik, da odda to hišico začasno mestu v najem. Predlog Jug. Sok Saveza za odkup zemljišča vsesokolskegu zleta se v bistvu sprejme iu naToča g. županu, da prično pogajanja glede nakupno ceno. Končuo jc bila odklonjena tudi prošnja konzorcija dr. Cerne—Naglas za znižanje davščine od prirastka na vrednosti. Gre za 15.000 Din. Soc. pol. odsek. Sprejeti so bili predlogi v smislu dopisov g. župana glede zvišanja stalne mesečno podpore za mestne uboge, zvišanja meščanskih podpor in glede dovolitve kredita v svrho podpor siromašnim dijakom. Šolski odsek. Ugodi se prošnji ravnateljstvu II. deške meščansko šole za zvišanje dotacije, ki so zviša z dobo 3 let do najvišjega zneska 10.00U Din. Nato se je razvila jako obsežna debata glede i ukinjenja (i. in 7. razr. ženske reformne gimnazije, I čo je lo ukinjenjo opravičeno ali ne. Šola ima !i3 učenk, ki bi eveutualno lahko posefale tudi druge razpoložljive zavoda in so bremena za vzdrževanje prostorov, učnih moči iu vseh drugih stroškov tudi *ocijaluo sorazmerno previsoka. Bolje kaž?, da bi : se porabi ta znesek za prepotrebno nadaljevalno šolo za obrtne vajence, katerih imamo 1500. — Predlog lic. kuratorija jo bil sprejet. sElektra«. Ugodilo ao je d ve m prošnjam za znižanjo stroškov za napeljavo vodovodnih cevi. Prošnji »Pokojninskega zavoda: za napeljavo meslneca vodovoda v novo hišo ob Dunajski cesti se Je ugodilo in doda mestna občina cevi, kar znaM Izdatek 20.000 Din. — Nato ae je razvila mestom« zelo živahna ln tudi jako stvarna ln zanimiva d*» bata o prošnji delniške družbe »F.lektra« za napeljavo električnega daljnovoda iz Fužin ▼ Ljubljano. Ker je družba »Elektra« odklonila odstop 51 delnie in Jih je ponudila samo 40 v nakup, a čemer mestu« občina ne doseže absolutne večine in je odklonita oddajati tok za ceno, ki ga daje ljublj. občina, naj se odkloni tudi njen predlog. Tozadevne debate n so udeležili dr. Vidmar, ki je zagovarjal ata-lišče »Elektre«, obč. svetnik R u p n i k in dr. L e-ui e ž, nakar se je sklenilo, da se ta predlog ▼ svrho preštudiranja preloži na eno prihodnjih sej. Obrtni odsek. Z ozirom na dejstvo, da ao se v zadnjem času podražile cene živil skoro za 100 ali v več slučajih celo še za več odstotkov, ae dovoli zvišanje tarifov za okroglo 100 odstotkov društvoma komisijonarjev In postrežčkov in pa zadrugi izvoščkov. Snmostalni predlogi gledo snaženja ulic ia razsvetljave občinskega svetnika Moškerca in dragov glede vojaSkih pokopališč dr. Stanovnika ia Moškerca, in pa glede uvedbe občinskega davka na inozemce g. Tokana — so bili dodeljeni posameznim odsekom. Slučajnosti. Obč svetnik Likozar je predlagal« da so poglobi jarek ob Ižanski cesti in da odpelje tramvaj na Dolenjsko cesto zjutraj toliko preje, da pridejo potniki še na gorenjski vlak. — Nato ae Je razvila živahna debata glede predloga obč. svetnika Kralja glede čudno napetega razmerja med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom, ki se je posebno ostro izrazilo ob priliki požara pri Rastoharju. Pa dolgi debati je bil sprejet predlog obč. svetnika Krhneta, da se izroči cela zadeva socialno političnemu odseku v preiskavo in se pritegnejo k temu posvetovanju strokovnjaki gg. Turk, Barle in Hojan. Nato je sledila tajna seja. Cerkveni vestnik. c Cerkveno opravilo v čast sv. Janeza od Križu v K&rmelski cerkvi na Selu. V soboto, 24. novembra, na praznik sv. Janeza od Križa, bo v Karmelskl cerkvi na Selu ob 6. uri zjutraj slovesna peta sv. maša. Ob pol 4. uri popoldne bo pridiga in pele litanije z blagoslov vom. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. zvečer. Petek, 23. nov.: »Smrt majke Jugovičev«. Drama, B Sobota, 24. nov.: »Dane9 bomo tiči«. Izven. Nedelja, 25. nov.: Ob 3 popoldne »Krojaček — Ju« naček«. Mladinska predstavu. — Ob 8. zvečer; »Osma žena. Izven. Pondeljek, 26. nov.: »Danes bomo tiči«. Red E. OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer. Petek, 23. nov.: »Aida«. A. Sobota, 24. nov.: »Prodana nevesta«. Izven. 20 letnica g. J. Betetta. Nedelja, 25. nov.: »Evgenij Onjegin:. Ljudska predstava. Izven. Pondeljek, 26. nov.: Zaprto. Prosveta. pr »L muzikalno predavanje«, ki smo v ne> deljo na žalost samo njega konec ujeli, je bila pravzaprav eden najsijajnejših pevskih koncertov, kar jih jo Ljubljana sploh učakala. Nič čuda, če sta ai pa težo dneva naložila dva naša najodličnejša umetnika : ga. L o v š e t o v a in gg. B e t e 11 o tn svoje sijajne umetniške zmožnosti uslužbila estetlčni vzgoji mladine, pač v zavesti, da je za setev treba najboljšega semena, če naj opravičeno pričakujemu zdrave, bogate žetve, in da so za vzgojo najboljši' vzori ravno pravi. Mladina jima je njiju žrtev tudi vračala z vso ognjevitostjo, ki so je zmožua nepokvarjena srca. Ej, to je ploskalo, grmelo, bobnelo, po natrpano polni dvorani, in so se bliskale oči tn •omczAard ctioaob noj Aopuaa ,ud az ag japas žarela razvnela lica in so smejaii beli zobki. Seda obstane, polsuhue: tu jih je pa raztresal cele množice, mogočnih, blesiečib, resnih in smešnih, in to pred mladino, ki jo vse, kar je plemenito, tako silno užiga. Z njim je ge. Lovšetove sladki glasek, ki so se ub njega zvokih prekopicevali gibki koz-j lički, in jo 9 SkrjanČkom gostolel In drobil, da so s« [ lovila v njega drobni smešek. Naša mladina še nikoli ni imela takega užitka, pevca pa — to smela trdimo — tudi šo nikoli tako iskreno hvaležnih po-slu5(ivcev. Izmed slovenskih manj znanih pesmi naj om«< utmo samo D o v o v »M a kt, ki s preprostimi, jasnimi melodično-ritmlčnimi motivi izvrstno pozaje-ma to, ltar jo za besedilom skritega, in S k r j a n • č e v e »Pomladne noči«, plemenito, silni čuvstveno pesem, ki Jih podobnih naša glasbena Ilterstura komaj kaj premore. Glede izbire se zdi, da je za to poslušavstvo. zlasti za njega zoreči del, pesem »Pojdem na prejo« manj primerna. In še to povejmo. Da smo si tako »muzikalnn predavanje« sami drugače zamislili, tako namreč, da naj bi se pred mladino ratvljala pesem od najpreprostejših eno-, dvo-, trodelnih oblik do obSir-nih, strože in svobodneje urejenih tvorb; to bi bilo za spoznavanje pesemskega stvarjanja brez dvoma veliko bolj primerno. Taka »predavanja« gledamo pač bolj od poučne plati. Seveda je — kakor Je prireditev dejanski dokazala — tudi koncertno plat mogoče na »en obrniti. K. Orlovski vestnik. Orlovski odsek LJubljana. Redni fantovski se> stanek danes ivečer odpade, ker je dvorana v Rokodelskem domu oddana. Predsednik, Iščemo potnika Gozdarski Inženjer prevzema dela za sestavo šumsko-go-spodarskih osnov, revizij, cenitev gozda in drugo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »STROKOVNJAK«. « Slovenijo, kateri je dobro uveden pri trgovcih x vinom, gostilničarjih in ka-varnarjih. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. — Pismene ponudbe z zahtevo plače na naslov: . - , hrvatska Sredilnja V.nara i. d. Zagreb. LepO, P^ZIlO ZT80110 SObO z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam tako). — Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 7447. pojasnilo "TrtfSfe- MARIJA DOL1NŠEK ni identična z Marijo Dolinšek, ki v »Slovencu« št. 262, dne 18. t. m. preklicuje neke žalitve. V Ljubljani, dne 22. nov. 1923. PAVEL DOLINŠEK, mesar. KRAJNI ŠOLSKI SVET na VRHNIKI naznanja tužno vest, da je preminul za večno po daljši bolezni dne 21. novembra ob pol 21. uri vpokojeni nadučitelj, gospod Matajec Karel. Pogreb se vrši v petek, dne 23, novembra ob 15. uri iz šolskega poslopja. Na Vrhniki, 22. nov. 1923. Predsednik. Samo za stanovanje ln HRANO ali za malo plačo bi oprav, ljal lahko službo ali delo. Naslov pove uprava lista pod šifro: .INVALID 7450«. POHIŠTVO! raznovrstno, imam VEDNO V ZALOGI po priznano nizkih cenah. — MATIJA ANDLOVIC, mizarstvo in zaloga pohištva, Vidovdanska cesta 6, Ljubljana. lESBBii IIHI»III8IMHWIIMIHBB Naprodaj je PSICA (nemška doga), izvrstna čuvarica. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7445. POZOR! GALOŠE popravlja PARNA VULKANIZACIJA GUMIJA p. ŠKAFAR — Ljubljana, Rimska c. II, BIKA, eno leto starega PRODAM. — FRANC NAGLIC, Brezo, vica, kolodvor. 7448 PRODAM KOŽUH za šoferja In acetiienski aparat za automobil. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod številko 7467. Nikomur nI vet treba, dan za dnavom fiaz prazno Juho tollif! „Juhan" napravi za mal denar juho okutno in redilno. Ako še niste, pošljite naročnino! V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš iskrenoljubljeni soprog, striček in brat, gospod Alojzij Gregorič poštni uradni ravnatelj previden s sv. zakramenti nenadoma preminul v 53. letu starosti. Pogreb bo v soboto 24. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše Žalosti, Aleksandrova cesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! Ljubljana — Loškipotok, dne 22. novembra 1923, Žalujoči rodbini GREGORIČ — VESEL. J ■ Ako hočeš napraviti nevesti veselje za MIKLAVŽA ali BOŽIČ, kupi KUHINJSKO emajlir. POSODO katero dobiš najboljšo in najcenejc pri «FORTUNA«, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). 7444 Enonadstropna hiša s petimi sobami in sezijsko gostilniško koncesijo v hiši, ter gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, z električno razsvetljavo ter 8 oralov zemlje, z velikim sadnim vrtom na Dobrni pri Celju, radi preselitve takoj naprodaj. — Več se izve pri lastniku Matevžu Matko. Dabi »Diamalt" Fabrikat Hauser & rCRI Sobotka, Beč-Stadlau, 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Etiuord Oolanec. Zagreb. Strossmayerova 10. — Brzojavni naslov: Diamalt, Zagreb. Pozor! Čuvajte e« potvoreb bodisi v jirabbali tekočini. - Zahtevajte Farno originalni Dlanialt. i Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo zavarovalne družbe na življenje Potrti globok« žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in ttiancem tužno vest, da je naSa nad vse ljubljena mati, stara mati, soproga, gospa Marija Dberstar danes, dne 21, novembra 1923 ob 9, uri dopoldne, v 78. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 23. novembra ob 9, nri dop. na pokopališče pri Sv. Križu na Jurjevici pri Ribnici, Pokojno priporočamo v blag spomin, JURJEVICA, dne 22. novembra 1923. JOSIP OBERSTAR, soprog in žalujoči ostali. NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bcrgman-novib cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala - po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN In COMP., .Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon stev: 13, 223, 366, 534. ♦ ♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Crepp da Chlne, Tailel, Moirre Velour A Chtffori Itd., etplce, modni nakit z ™ 10 - 20 °/o popustom t pri A. ŠINKOVIC nasl. K. SOSS f Ljubljana, Mestni trg 19. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRVOVRSTNA TRROVSKA HISA tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta št. 22) obstoječa iz velike enonadstropne stanovanjske hiše s kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišču, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realitete ca. 3.000 kvadr. metrov), se PRODA najboljšemu ponudniku potom pismene ofertalne licitacije v smislu pogojev, ki so v pisarni podpisane družbe na vpogled in ki sc i a zahtevo upošljejo, — Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. DECEMBRA 1923 in obvezne do 15. JANUARJA 1924 ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje. — Vsi trgovski, tako skladiščni, kakor tudi pisarniški lokali so kupcu takoj na razpolago. Ponudbe je nasloviti zapečateno z označbo «PONUDBE ZA HIŠO« na »Slovensko trgovsko delniško družbo v likvidaciji, LJubljana«. K kraste, liSgje odstrani je, pri Človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 7 Din. pri TRNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. Stanovanje takoj dobi, kdor KUPI ali vzame V NAJEM enonadstropno bišo; v njej jc trgovina, sobe za pisarno, skladišče, konjski hlev in drugo. Vse takoj na razpolago. — Naslov pove uprava lista pod štev, 7313. se je preselilo v nove poslovne prostore v palačo o zouoda" Pri tej priliki ponovno najvljudneje pozivamo vse p. n. zavarovance, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb: »ALLIANZ«, »ATLAS«, »I. ALLGEMEINER BEAMTEN-VEREIN«, »UNIVERSALE«, »WIENER STADTISCHE VERSICHERUNGSANSTALT«, »JANUS«, »GIZELA-VE-REIN« (vse na Dunaju), in »ERSTE MILITARDIENST-VERSICHERUNGSANST ALT« v Budimpešti, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake, da je iste naša družba prevzela ia da se jim bodo zavarovane glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Izdaia konzorcij »Slovenca«« Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani Jugoslovanska tiskarna v LhiblianL