0---------------------------------------- 0onX& glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Vid Fajdiga, Vanja Kastelic, Miha Srebrnjak, Franci Redek, Igor Slak, Bojan Bencik, Tatjana Perući. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVI, 21. decembra 1989 številka 12 V novo leto Že jelke se krasijo, lučke v noči zagorijo. Staro leto se poslavlja, novo pa nazdravlja. Srečno, srečno! To je klic zdaj vseh, ki v upanju živimo, da prišlo srečnejše leto bo. Srečo delavcem zdaj zaželimo, mamicam in očkom, ki za nas skrbijo. Že prihaja dedek Mraz, o ta beli dedek Mraz. Polni koš nam sreče nosi, zdravja in veselja nam natrosi. Še par minut nas loči pa odbije ura polnoči; skozi vrata k nam naj vstopi srečno leto za vse ljudi! VANJA KAVŠČEK, 7.a fimmŠŠ Pohištveni sejem Beograd 1989, zlati ključ M | 1 I 1 1 1 | I j Kako se nam je godilo letos in kaj načrtujemo za prihodnje leto Izteka se 1989. leto. Pričakali smo ga z vrsto dvomov, ki jih je na gospodarskem in političnem polju napovedal padec zveznega izvršnega sveta pod predsedovanjem Mikuliča. Mnogih dogajanj v družbi kot tudi v Novolesu niti približno nismo pričakovali oz. napovedovali. Nastop nove zvezne vlade pod Markovičevo taktirko nam je vlil novih upanj z napovedano deregulacijo administrativnega urejanja gospodarstva in z napovedjo tržnega principa, ki naj bi veljal v jugoslovanski ekonomiji- Pričakovanja se žal niso v celoti uresničila. Dobršen del pozitivnih potez, ki jih je nova vlada potegnila, je izničila uničujoča inflacija, ki je daleč presegla napovedi in v celotnem gospodarstvu povzročila pogubne posledice. Kupna moč na domačem trgu je še naprej v upadanju, kar čutimo predvsem pri plasmaju investicijske opreme, sanitarne tehnike in pohištva. Tečaj zahodnih valut pa v letnem povprečju krepko zaostaja za uradno ugotovljeno inflacijo in tako še dodatno siromaši izvozno dejavnost. Ob vsem tem smo v letu 1989 doživeli 30 odstotno realno rast gozdnih sortimentov in drugih vitalnih materialov, kar nam je ponovno postavilo precejšen del naših izdelkov ponovno v rdeče številke. Dogajanja med Srbijo in Slovenijo ob koncu leta so naš položaj še dodatno otežila. Ekonomsko vojno med republikama praktično občutijo vsi naši programi — en del na nabavnem področju, drugi del pa na prodajnem. Ta nova situacija nam še bolj striktno nalaga intenzivno usmerjanje v izvoz z ambicijo, da se v teh prizadevanjih čimbolj dolgoročno integriramo v Evropo. Poleg vsega naštetega smo priča pravi eksploziji sprememb v Vzhodni Evropi. Tu gredo vsi procesi v smeri demokratizacije in tržne ekonomije z naglico, ki je nihče ni upal niti približno napovedovati. Ob tem je vse bolj očitno, da Jugoslavija z vsemi notranjimi spori drsi vse bolj na rep pozitivnih procesov v Vzhodni Evropi in da s take pozicije ni pričakovati v naši ekonomiji hitrejših obratov na bolje. Nujno bi bilo tako v vsej državi kot tudi v Novolesu žago- toviti umiritev notranjih napetosti in v takem ozračju potem izpeljati vse tisto, kar nam lahko prinese bolj mirno in uspešnejšo prihodnost na ekonomskem kot tudi političnem področju. Dogajanja v širši družbi so v mnogočem prisotna na podoben način tudi v Novolesu. Izgube na področju finale, ki so začele vrtoglavo naraščati predvsem v II. polletju, so pozvročile napetosti in občutek ogroženosti pri drugih programih, ki poslujejo uspešno. Slabšanje osebnih dohodkov, kot posledica izgub, je povzročilo štrajk v obratih Stoli I in Stoli II. Izgube pa ne rezultirajo samo iz zunanjih vzrokov, kot so: tečaj, obresti, drage surovine, ampak tudi iz notranjih, kot so: nedoseganje optimalne storilnosti, prekoračevanje stroškov, neobvladovanje nega napredovanja in pridobivanja novih znanj uspehov ne bo. Pri vsem nastalem pa velja izpostaviti, da je Novoles v letu 1989 požel tudi vrsto uspehov na področju strokovno kreativnega dela. To nam potrjuje 1. nagrada Beograjskega sejma — zlati ključ za garnituro RAMZES, zlata medalja na razstavi patentov v Belgiji za izum novega zračnega motorja, ki ga je ustvaril ing. Kuhar iz tozda Sigmat. In še vrsta takih uspehov je bila prisotna — vsi skupaj pa predstavljamo tudi širši mozaik svetle plati Novolesa. Reorganizacija v pet programsko tržnih celot predstavlja prehodno fazo oz. predpripravo na organiziranost po zakonu o podjetjih. Uspešnost izvedbe reorganizacije je bila po različnih programih različna — vendar daj programi) bodo poslovale samostojno z vsemi pravicami in odgovornostmi za izvajanje tekoče poslovne politike; — v okviru tako zastavljene organizacije bomo pritegovali tuj kapital in na osnovi tega naprej ustanavljali mešana podjetja, ki bodo poslovala po mednarodnih standardih v vseh pogledih (produktivnost, kvaliteta, osebni dohodki,...); — nadaljevali bomo s politiko kadrovske krepitve in s tem zagotovili višjo stopnjo organiziranosti, predvsem pa bolj učinkovito vodenje poslovnih procesov s posebnim poudarkom na samostojnem, agresivnem trženju; — nujno bo ustvariti pogoje za bolj korenito rast osebnih dohodkov; — prizadevanje za vrhunsko kvaliteto vseh naših proizvodov mora biti prisotno pri vseh zaposlenih — kvaliteta je predpogoj za obstoj in razvoj prisotnosti na zahtevnih izvoznih trgih; — stroka mora v širšem pomenu dobiti v transformaciji Novolesa novo težo. DIT je pravo mesto za sprožanje ustvarjalnih dialogov v zvezi z najrazličnejšim predlogi in rešitvami; — racionalizacija vseh faz poslovanja bo neusmiljeno zahtevala redukcije vseh odvečnih opravil in delovnih mest; — upoštevaje dolgoročno usihanje in vprašljivost domačega trga, se bomo intenzivno integrirali v poslovne sisteme Evrope in ZDA skozi vse možne višje oblike sodelovanja v zunanji trgovini (mešana podjetja v Novolesu, ustanovitev lastnih podjetij v tujini, kooperacije,...) — stalno pridobivanje funkcionalnih znanj mora postati obveznost za vse vodstvene, vodilne in strokovne delavce in tudi predpogoj za napredovanje. Ob tej priliki se zahvaljujem celotnemu kolektivu za sodelovanje v letu 1989. Kljub mnogim, tudi konfliktnim situacijam, smatram, da je v večjem delu Novolesa prevladoval zdrav razum in korekten odnos do poslovodstva in da je bila prisotna dokaj realna objektivna presoja, za kaj je poslovodstvo odgovorno in za kaj ne more biti. V prihodnjem 1990. letu pa želim vsakemu posameznemu delavcu Novolesa zdravja in osebne sreče. Generalni direktor: Vili Pavlič, dipl. ing., I.r. Nova jedilnica »Maks« zalog, preslaba planska sinhronizacija procesov, nestabilnega programa, prenizke prodaje, neselektivne in tudi drage nabave ipd. Zaradi vsega tega je bil uveden ukrep družbenega varstva v finali s ciljem, da se v okviru programa zagotovi stabilizacija razmer in maksimalna možna socialna varnost delavcev. Za dosego tega cilja pa bodo potrebni še različni boleči ukrepi v sferi režije in proizvodnje in splošne organizacije poslovnih procesov na mnogo višji ravni kot je to bilo do sedaj. Izpeljava teh nalog pa bo odvisna predvsem od kadrov, ki jih bomo v prihodnje še krepili in predvsem zagotovili kontinuirano usposabljanje — brez stal- bistveno je to; kjer so se med seboj ujeli ljudje, ki so nosilci posameznih delov poslovnih procesov na programih, tam so tudi uspehi evidentni (TKO, PPL). In kako v letu 1990? — nujno je usmeriti vso energijo v razreševanje ekonomije programov in s tem celega Novolesa. Ob tem čimmanj ukvarjanja s samim seboj; — izpeljali bomo transformacijo Novolesa po zakonu o podjetjih, tako da bo na ravni Novolesa zagotovljena le koncentracija kapitala in kreiranje dolgoročne strategije poslovanja in kadrov. Bodoča podjetja (se- Na razpotjih preoblikovanja Novolesa VERJETI ALI D VOMITI = ZNA TI ALI ČAKA TI = USPETI ALI PROPASTI = UPATI SI ALI BITI VEČEN KONFORMIST = POSTATI PODJETNIK ALI OSTATI DELAVEC V ZDRUŽENEM DELU Večina kolektiva se danes še ne zaveda, tudi zaradi težav pri poslovanju, da se podajamo v preoblikovanje Novolesa, ki je lahko za kolektiv usodno, smo pred preoblikovanjem v nov NOVOLES ali podjetja brez NOVOLESA. Ker popravnih izpitov tokrat ni, morajo biti naše odločitve pretehtane. Za pretehtano odločitev pa je potrebno veliko vedeti in znati. Vsi vsega ne bomo nikoli znali in nikoli vedeli, zato bomo morali tudi verjeti. Ne gre samo za notranje zaupanje v kolektivu, gre tudi za zaupanje, če ne v ljudi, vsaj v spoznanje, da je socializem po meri ljudi danes najbližji v Švedski in da smo mi zelo daleč. Gre torej tudi za zaupanje v preobrazbo naše celotne družbe, in bo potekala tokrat od kolektivov, njihovega znanja in zaupanja navzgor, politika, ki se enači pri nas z oblastjo, pa mora podjetništvo kot gibanje na poti v socializem po meri ljudi samo omogočiti. Čakati pomeni, da še vedno mislimo, da bo država vodila in usmerjala gospodarstvo. Vsaj slovenska država se je temu odpovedala, ne le s svojim velikim prispevkom pri snovanju Zakona o podjetjih, temveč tudi pri aktivnostih za udejanjanje tega zakona. Z njeno odločnostjo, da gre v Evropo in odločnostjo, da zagotovi pogoje za ta korak, je moja vera vanjo še večja. Verjeti pa pomeni zaupati. Znano je, da smo se tudi uresničevanja Zakona o združenem delu lotili v Novolesu z izrednim zanosom in kovali model, iskali izvirne rešitve, postali po njih poznani in da smo bili takrat na Novoles ponosni. Kako malo nepoznavanja in sprenevedanja je potrebno, da se danes iz tega norčujemo in ugotavljamo, oprostite moji sodbi, da je bilo popolnoma zgrešeno, da smo delali v slepi veri, da delamo koristno delo za Novoles. Spomnim se, da je takrat tov. Knez govoril o priznanici, ker se pač takrat o dividendi ni smelo govoriti, o prispevku iz minulega dela, ki je dajal starejšim delavcem kolektiva več kot današnji odstotek na leta službe, o dohodkovnih povezavah in skupnem riziku pri poslovanju itd. Brez kakršnegakoli občutka sramu in zapeljanosti lahko marsikatero rešitev, bilo bi zelo koristno, danes vzamemo v roko in jo ponovno uporabimo. Želel bi si, da bi bilo ob ponovni reorganizaciji, tokrat po Zakonu o podjetjih, prisotne v tem kolektivu vsaj kanček takratne vere in zaupanja. So pač drugi časi, malo je karizmatičnih osebnosti in samo v povsem drugačnem položaju. S tem se moramo sprijazniti. Tudi s tem, da nam marsikaj, kar smo hoteli, ni bilo dano realizirati, saj je tudi celotna naša družba kmalu potem zapadla v krizo, v kateri smo pač morali namesto sistemov uporabljati indeksiranje. Danes imamo na poti, na katero se podajamo, ravno toliko neznank, kot jih je bilo v času uresničevanja Zakona o združenem delu. V socializem, ki naj bi bil boljši, naj bi si utrli pot s podjetništvom. Imamo Zakon o podjetjih, ostalega še ne, da začnemo hoditi po tej poti. Nekateri nanjo tudi nočejo. Zakaj? Tudi zato, ker je bil predhodni zakon kar ugoden. Toda peša nam uspešnost in ker uspešnost navadno ne dovoljuje preveč ugodja, se je pač potrebno odločiti. Ali pešati in pristati v revščini ali kreniti in si upati. Izbire ravno ni. Kako zgraditi podjetništvo v razmerah družbene lastnine? Ker nimamo odgovora, je najbolj počakati. To je alternativa, ki nima perspektive. Družbeno lastnino je potrebno narediti tržno sposobno. Samoupravljanje in družbena lastnina je lahko samo eden od vidikov lastninskega pluralizma, ne more pa biti edini. Koncepta OZD in PODJETJA sta po vsebini nasprotujoča. Za OŽD je značilno, da je nastal z združitvijo dela in družbenih sredstev in da je bil direktor odgovoren delavcem. Za podjetje se zahteva združitev kapitala, ki ima svojega lastnika in dela direktor podjetja v interesu kapitala oz. lastnika. V podjetju odgovarja direktor kapitalu. Ta preobrazba iz OZD v podjetje torej ni samo vprašanje lastnine temveč tudi sprememba notranjih odnosov v podjetju. Gre za to, da so bile do sedaj pravice iz dela vse in da tem pravicam jemlje obseg v podjetništvu pravica iz kapitala. Samoupravljanje ostane, vendar je ločeno od upravljanja. Nosilec podjetniškega interesa v podjetju je predvsem tisti, ki vanj vloži svoj kapital. Kolikokrat smo vzdihovali: »Če bi bilo to moje, bi se delalo drugače.« Seveda ostaja tudi interes delavcev. Med tema dvema interesoma mora priti do sožitja. Šele takrat lahko govorimo o zdravem in uspešnem podjetju. Dejstvo je, da smo z Zakonom o podjetjih pri nas povzročili lastninsko krizo. Za lastnino se vedno ve, čigava je (kdo je njen titular), kakšna je njena vrednost in komu se nakaže denar, če jo želiš kupiti. Družbena lastnina nima ničesar od tega. Je naša, ni od nikogar konkretno, ni državna, ker jo je dala država v upravljanje delavcem, sedaj naj bi bila menda od pokojninskega sklada. Lastnino se nikoli oz. zelo redko podari. Ker nič ne vemo o družbeni lastnini, tudi tuj kapital noče k nam. Ali se bo tuj partner pogovarjal poslej s pokojninskim skladom? Veliko bolj blizu se mi zdi mišljenje dr. Bohinca, ki predlaga, da se obstoječe premoženje razdeli na delnice in da imajo delavci in vsi, ki imajo denar, pravico te delnice kupiti in s tem postati lastniki — podjetniki. To pa tudi pomeni, da družbeno podjetje ni alternativa podjetništva. Mislim na novo podjetje, ki gospodari samo z družbenim kapitalom, ki je brez titularja, kjer je interes lastnine in delavca identičen, kjer delavci imenujejo in postavljajo direktorja, kjer velja pri upravljanju načelo en delavec = en glas. Kapital za odkup delnic pomeni aktivirati danes precej mrtvega kapitala za razvoj lastnega podjetja in novih podjetij. Prva oblika podjetništva so torej mešana in delniška podjetja. Razmišljanja in snovanja Novolesa v podjetniškem smislu niso trenutna prilagajanja, so vizija o novem Novolesu z več podjetji, ki so samostojna in ekonomsko neodvisna, ki opravljajo z vsemi poslovnimi funkcijami, ki vplivajo na ekonomske odločitve in nosijo torej tudi vse odgovornosti za svoje poslovanje. Lastnina lahko vedno zamenja svojega lastnika, delavci in podjetje pa ostaja in posluje, kot da se ni ničesar zgodilo. Preveč preprosto, da bi bilo res. Podjetniški sistem je precej bolj jasen in enostaven od sedanjega poslovanja, kapitalske povezave (integracije) v katerih je moč (denar je sveta vladar) pa zelo prepletene in zahtevne. Aplikacije takih razmer na Novoles bodo dale povsem drugačen Novoles. Ne gre za uskladitev starega z novim, temveč preoblikovanje obstoječega. Sistemi so dokaj jasni, niso še razdelani vsi pogoji, zato bo to preoblikovanje zahtevalo prehodno obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od enega leta. Z ozirom na to, da še danes rečemo, da gremo na »kombinat«, da smo v službi v Novolesu, je to kratko obdobje. Več časa si ne bomo smeli vzeti, saj se ve, da kdor zadnji melje... Povsem na koncu si priznajmo, da je Novoles, ki je bil še sestavljen iz obratov in tudi ko so bili ustanovljeni tozdi, nastal premišljeno in postal ter ostal tisto, s čimer smo se identificirali in upam, da si to želimo tudi vnaprej. Igor Vizjak Reševanje presežka delavcev v TOZD FPL Začasni kolektivni organ TOZD Finalna predelava lesa je v skladu s sklepom občinske skupščine o začasnih ukrepih družbenega varstva odgovoren, da zagotovi tekoče pozitivno poslovanje tozda in ima zato med drugim tudi pooblastila, da določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje ter da sprejema plan in ukrepa za njegovo izvajanje. Ugotovitev, da je v obratu Stoli I največja izguba, ni nova. O tem so samoupravni organi že v preteklosti razpravljali in sprejemali sklepe za odpravo vzrokov izgube. Začasni kolektivni organ je ocenil, da dosedanji ukrepi niso dali pozitivnih rezultatov in da je potrebno narediti selekcijo programov in nedo-hodkovne programe črtati iz proizvodnje. V to nas navsezadnje sili tudi tržna orientacija in tržna logika. Zato je novembra določil skupaj z vodstvom obrata, da v tem obratu (ravno tako pa v obratu Stoli II in obratu miz Krško) ukine eno izmeno in izvrši prerazporeditev delavcev, presežku delavcev pa poišče ustrezno delo v drugi delovni organizaciji, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in našimi samoupravnimi akti. V obratu Stoli I je bilo 49 delavcem, v obratu Stoli II pa 7 delavcem (pet delavk smo zaradi daljše bolniške že takoj izločili iz seznama) ponujeno delo za nedoločen čas v delovni organi- zaciji IM V tozd Revoz. Z vsemi smo najprej opravili razgovor v obratu. Sodelovali smo tudi pri skupnem razgovoru v IMV. Zaradi daljšega postopka sprejema (razgovor, zdravniški pregledi, izobraževanje) v IMV so bili delavci prvi teden na letnem dopustu, oz. toliko časa, kolikor so imeli dopusta, ostali čas do sprejema na delo pa z odločbo na čakanju na delo doma. Ker smo bili ves čas v stiku s kadrovsko službo v IMV, smo sproti spremljali stanje. Tako smo vse, ki niso bili sprejeti na delo zaradi zdravstvenih razlogov (dve delavki), ali izločeni po opravljenem razgovoru zaradi različnih vzrokov (12 delavcev) takoj sprejeli nazaj na delo v obrati Stoli I. Trenutno je na zdravniških pregledih ali testih še 11 delavcev. 8. decembra 1989 je bilo sprejetih na delo v IMV 32 delavcev, od tega trije iz obrata Stoli II Dvor. Vsem, ki so prevzeli delo v IMV, se je vodstvo tozda in sindikat pisno zahvalil za dosedanje delo v Novolesu. 12. decembra 1989 je republiški inšpektor za delo opravil kontrolni pregled o obratu Stoli I in ugotovil, da v postopku reševanja presežkov delavcev ni bil kršen zakon in samoupravni akti ter da so izjave delavk iz lakirnice v časopisih o pogojih in načinu dela tendenciozne. Član ZKO: Bojan Bencik TOZD M Ž SKUPAJ TVP 118 150 268 Žaga 251 90 341 TPI 60 22 82 TES 112 7 119 SDPPL 11 1 12 SKUPAJ 552 270 822 BOR 71 49 120 TPE 58 41 99 TDP 113 136 249 TSP 126 121 247 TPP 71 41 112 LIPA 95 32 127 TGD 58 54 112 SALON 12 4 16 SDFPL 16 3 19 SKUPAJ 620 481 1101 SIGMAT 110 38 148 TAP 80 58 138 TKO 156 65 221 DSSS 224 204 428 SKUPAJ 570 365 935 SKUPAJ 1742 1116 2858 Kadrovske vesti za mesec november 1989 TOZD PPL: — Obrat Žaga: Prišel: Jože Kraševec — iz obrata TD P; Odšli: Franc Šuštar — upokojitev, Stjepan Kikič, Bojan Nagelj, Marjan Ovniček, Alojz Mavsar, Jože Mohar, Anda Vardič, Ana Pranjič — delovno razmerje za določen čas; Franc Koncilja, Andrej Turk — v JLA; Dejan Bevc, Jože Kastelic — izjava delavca; Alojz Muhič — sporazum; TOZD FPL: — Obrat TPE: Odšla: Rajko Gliha — izjava delavca, Vida Dular — v obrat TDP; — Obrat TDP: Prišla: Vida Dular — iz TPE Trebnje; Odšli: Luca Ilinkovič, Mirjana Jurca, Igor Mavsar — sporazum, Marija Foršček — upokojitev, Pero Tubanovič — izjava delavca, Mihaela Murn, Branka Turk v DSSS, Štefica Đurić — v SD FPL; — Obrat TSP: Odšli: Milja Rajlič, Mojca Nahtigal, Mihaela Zupančič — sporazum, Alojz Kocjančič - v SD FPL; Obrat TPP: Odšla: Mira Žugelj — delovno razmerje za določen čas; Obrat LIPA: Odšel: Jože Klemenčič — v DSSS; Obrat TGD: Odšli: Angel Pelc, Danica Papež, Anica Longar — delovno razmerje za določen čas, Jože Štrumbelj — izjava delavca, Andrej Pečjak — v SD FPL; — SD FPL: Prišli: Štefica Đurić iz TDP, Alojz Kocjančič iz TSP, Andrej Pečjak iz TG, Brane Peterlin iz DSSS; Odšla: Mladen Majster in Martin Simončič v DSSS; TOZD TAP — Odšel: Marjan Špelič — delovno razmerje za določen čas; DSSS: Prišli: Karla Petrič, Irena Kure — dipl. oec., Ivo Šegovic — strojni tehnik, Miloš Primc — eoc., Mihaela Murn, Branka Turk iz TDP, Jože Klemenčič iz LIPE, Mladen Majster in Martin Simončič iz SD FPL; Odšla: Ciril Dajčman — sporazum, Brane Peterlin v SD FPL; Dejavnost tozdov in obratov ter DSSS v letu 1989 Tozd PPL Kratko poročilo o delovanju obrata priprave lesa v letu 1989 programih. Dosedanji rezultati so nam potrdili, da smo na pravi poti, po kateri mislimo še hitreje naprej. Robert Obrat TES v letu 1989 Februarja letos smo v Novo-lesu izvedli reorganizacijo, ki je za ta obrat pomenila med ostalim tudi bistveno vsebinsko spremembo. Obrat je nastal z združitvijo bivšega tozda Žaga in OPS iz TDP. Tako smo dobili največji obrat, kjer je povprečno zaposlenih okoli 350 delavcev. Tudi proizvodnja je bolj raznolika, saj se ukvarjamo z razrezom hlodovine, decimiranjem, sušenjem, manipulacijo, lepljenjem, grobo strojno obdelavo ter krivljenjem. Skoraj 80 odstotkov proizvodnje je namenjeno drugim Novo-lesovim obratom, predvsem tozdu FPL, katerega pretežno zadovoljujemo s surovino in polproizvodi. Taka situacija v Novolesu kot tudi v širši družbi pa nas sili, da se usmerimo čim bolj navzven. FPL je delno zmanjšala porabo surovine, poleg tega pa se je usmerila tudi v iskanje kooperantov. Danes imamo nekaj prostih kapacitet, ki pa jih v relativno kratkem času ne moremo razprodati, in to predvsem iz dveh razlogov: Novoles je do letos prodajal relativno malo žaganega in deci-miranega lesa kot tudi lepljen-cev in drugih polproizvodov na prosto tržišče in nas morebitni kupci ne poznajo. Še večji pa je surovinski problem, saj poslujemo s premajhnimi zalogami za ta letni čas. Zaradi pomanjkanja surovine smo bili v zadnjih dveh mesecih prisiljeni ustaviti posamezne dele proizvodnje. Naše aktivnosti so predvsem usmerjene k iskanju novih kupcev in osvajanju novih tržišč, ob tem pa delamo tudi na novih Če bi se dalo, bi bilo naj lepše, da bi leto 1989 kar pozabili. Ker pa se moramo tudi iz hudega kaj naučiti, bo le najboljše, da potegnemo črto in začnemo delati obračun. V obratu TES smo konec leta dočakali s sedmimi ljudmi manj kot na začetku leta, če oddelka družbene prehrane ne upoštevamo. Sedaj nas je 119, včasih nas je bilo pa že blizu 200. Lep napredek, ali ne? Ob koncu poslovnega leta bi omenili le nekaj posebnih problemov, ki zadevajo vse v delovni organizaciji. Vsi delavci, za katere se po zakonu zahteva preizkus znanja, so to zahtevo opravili, nekateri za pet let (energetika), drugi za manj časa, vrednotenje teh zahtev pa je še vedno »vroča tema«. Manj kot včasih drži pravilo, da je treba potrebo po obratovanju na proste dni napovedati do četrtka. Potrebe so nam sporočene skoraj vedno zadnji čas. Da imamo pri organizaciji veliko težav, ni treba posebej poudarjati. Do konca oktobra so delavci opravili 9.131 nadur, kar pri tako zmanjšanem številu zaposlenih res ni malo. Do konca leta bo ta številka še narasla, saj so bili vmes še novembrski remonti. Na področju posodabljanja proizvodnje nismo dosegli kaj posebnega. Omeniti pa moramo nabavo novega vijačnega kompresorja vrednega ca 120.000 DEM, ki bo dobavljen v januarju, in s tem bo rešena problematika komprimi-ranega zraka. Ostaja osnovni problem, da so naše naprave v energetiki stare 20 let, kotel TPK pa je star celo 30 let in da take naprave zahtevajo veliko zavzetosti in prizadevanja pa tudi strokovnega znanja vseh delavcev pri obratovanju, posebno še pri odpravi okvar in v času remontov kakor tudi pri pripravah na vsa taka večja dela. Regulacijska oprema in merilni instrumenti pa so dotrajani, zato bo potrebno to opremo obnoviti. Da ne prihaja do zastojev, se imamo zahvaliti zelo usposobljeni skupini z veliko prakse in skrbnemu vzdrževanju, vendar v nedogled tako ne bo šlo. Potekajo aktivnosti za ureditev ekološke problematike, predvsem ureditev emisije dimnih plinov iz parnih kotlov. Do leta 1993 bomo morali investirati velika finančna sredstva v filter-ske naprave (preko 700.000 DEM). Prav tako moramo zaradi ureditve ekološke problematike in zagotovitve kurjave zgraditi silos za prah. Potekajo tudi aktivnosti na plinifikaciji, kjer je vključen tudi Novoles. Do leta 1992 bi naj imeli plinovod tudi do Novolesa. Uporabljali bi ga za rezervo namesto dosedanjega mazuta in pa kot nadomestni vir, ker bo lesnih ostankov za naše potrebe vse manj. Letos bomo porabili za kurjavo 47.000 m3 lesnih ostankov. Od novembra dalje skurimo skoraj vse sproti, tudi okroglice. Že nekaj let dajemo pobudo, da bi se uredila letna deponija lesnih ostankov za ca 5.000 prm. Čeprav smo sedaj organizacijsko v tozdu PPL, kjer lesni ostanki nastajajo, dogovora ni bilo mogoče doseči. Zaradi pritiskov, da morajo delavci dobiti drva, si zaloge nismo ustvarili in bomo že v letošnjem letu morali kuriti mazut in kupiti drva na GG. Še vedno bo problem zagotoviti paro za proizvodnjo in lahko pride do težkih zastojev. Kljub zmanjšani proizvodnji pa potrošnja energije (toplotne in električne ter komprimira-nega zraka) ne pada sorazmerno s padcem proizvodnje, ampak na enoto proizvoda narašča. Razlog je slaba organizacija dela pri sušilnih kapacitetah in tudi v proizvodnji. Ogrevanje teče ne glede na to, ali se dela ali ne. Tudi, ko dela samo nekaj ljudi, obratujejo kompresorji, delajo ventilacijske naprave, razsvetljava, ogrevanje — števci pa se veselo vrtijo naprej. Poraba energije v Straži, vključno z novembrom glede na letni plan, je bila naslednja: — para 94,5 % — lastna el. energ. 112,2 % — nabavljena el. energ. 85,2 % — porabljena el. energ. 97,9 % — komprimiran zrak 109,6 % — pitna voda 41,3 % Pri porabi pitne vode se pozna sanacija omrežja in inovacija pri predelavi ventilov v sanitarijah. Na koncu naj omenimo še, da se je v našem obratu upokojil že v začetku leta Franc Jerman, strojnik kotla, ki je dolga leta veljal za vzor vsem sodelavcem v energetskem oddelku. Bil je med najstarejšimi delavci, pa je moral najbolj delati, vedno je bil točen, pripravljen za delo, celo, če je imel letni dopust. Delal je tako, kot bomo morali delati vsi ostali po zahodnem sistemu. Ob tej priliki se mu zahvaljujemo za vzorno delo ter mu želimo vso srečo v novem letu. Srečo in zdravje ter veliko poslovnih uspehov želimo tudi vsem delavcem Novolesa in našim partnerjem. NOVOLES 5 TOZD FPL Obrat Stoli Dvor Za iztekajoče leto 1989 lahko rečemo že sedaj, da je bilo za obrat Stoli Dvor težko. Sama reorganizacija v Novo-lesu ni dosegla cilja. Skozi vse leto smo se srečevali s problemom kakovostne in količinske dobave surovin iz ostalih obratov. Zadnje mesece je dobava, kar se tiče rokov dokaj dobro potekala. Ostal pa je zlasti žgoč problem pri kakovosti dobavljene surovine. S samo reorganizacijo bi se morala doseči sprememba v kakovostnem zboljšanju proizvodnje. Postati najboljši in najuspešnejši proizvajalec, bi moralo biti geslo vseh obratov Novolesa. Tako smo se tudi v obratu Dvor skozi vse leto srečevali z nekakovostno surovino. Največji problem smo imeli z lepljenimi elementi zadnje noge (OMEGA, SKAND, BARBARA). Poleg tega smo imeli od aprila v proizvodnji same nove vrste stolov: sanja, omega, skand, canapar, sheld-back, 2206, lisa, stacy... Zaradi preobilice novih vrst stolov, le-ti niso bili nikoli 100-odstotno dobro pripravljeni in so se glede na velik obseg novih vrst stolov prenašali iz meseca v mesec. Posledica tega je bilo nedoseganje planov, povečanje zalog in občutno zmanjšanje osebnih dohodkov. Vsi ti problemi so se nakopičili in sve't delegatov je dne 11. oktobra 1989 ustanovil stavkovni odbor. Ker na zboru delavcev 23. oktobra 1989 nismo dosegli soglasja glede zahteve po višjem osebnem dohodku, je zbor sklenil, da prekinemo delo. Sama stavka je trajala do naslednjega dne, do 11.30. Vse zamujene ure so bile nadoknađene do konca meseca. Sama stavka je pokazala, da je v samem obratu in v Novolesu vrsto odprtih vprašanj, katere bo potrebno rešiti. Za samo delo in poslovanje je v. d. obrata Dvor Brane Jakše po sklepu družbenopolitičnih organizacij dobil nezaupnico. Vrsto nepravilnosti pri materialnem poslovanju in ostale prekoračitve pooblastil slednjega so dodobra razrahljale živce samouprav-ljalcev. »Tresla se je gora, rodila se je miš«, pravi pregovor in res je tako. In potem vse tiho je bilo. Kot strela z jasnega so na Dvor padle tudi reklamacije stolov. Odprte so reklamacije stolov sanja, vrste 3801, stola 32, stola 420. Upamo, da bo sistem samokontrole, ki je zelo uspešno prestal prvo oviro in je po podatkih nekje v vrhu lestvice v Novo- lesu, prinesel nekaj boljšega in več upanja v nadaljnje delo. Na področju zaposlovanja vidno pada število zaposlenih. Delo v grobi in lakirnici poteka samo v dopoldanski izmeni, januarja pa bo celotni obrat delal samo dopoldne. iNa poarocju zmanjševanja zalog nedokončane proizvodnje, zalog materialov in gotovih izdelkov smo zastavili dodatne ukrepe, ki že prinašajo rezultate. Na koncu bi želel vsem delavcem Novolesa, da bi v letu 1990 imeli delo. Posebno bi to želel delavcem obrata Stoli Dvor, da se ne bi ponovila zgodovina železarne, nekdaj najuspešnejše tovarne na Slovenskem. Slavko Mirtič 6 NOVOLES Obrat LIPA Kostanjevica Ko smo ob koncu lanskega leta načrtovali prihodnost za letošnje leto, ki se počasi izteka, sleherni v Novolesu ni pričakoval, da se bodo nad nas zgrnili tako težki časi, kot jih danes doživljamo. Ne vem, zakaj je to moralo priti. Kje smo naredili bistvene napake, ki se nam danes tako maščujejo? Vsi dosedanji poskusi v FPL ne dajo zadovoljivih rezultatov, da bi se stanje vsaj delno izboljšalo. Tako tudi v obratu LIPA občutimo vse posledice, ki se odražajo v Novolesu. Vprašujemo se, zakaj v našem tozdu ne dosegamo mesečnih proizvodnih planov, plana izvoza, ki so vir obstoja. Tako pa že več mesecev niso realizirani izvozni plani, manjka deviz in tako se večajo mesečne izgube, ki se kažejo v tisočih starih milijard dinarjev. Vse to nas v LIPI močno skrbi, kajti vse te zadeve posledično vplivajo na naše delo. Prepolovljena proizvodnja v TDP je zmanjšala količino potreb po struženih in delno kopiranih elementih. Tako imamo za mesec december zasedenost plana proizvodnje samo 55 odstotno. V obratu smo se med letom trudili, da bi v čim večji meri izpolnili naše obveze do finalnih obratov. Bile so določene zamude in težave, ven- dar ne v tolikem obsegu, da bi nastopile takšne posledice, kot smo jim priča. Še ni tako dolgo, ko sem se tudi sam rad pohvalil, da imamo v Novolesu tovarno za proizvodnjo stolov in gugalnikov, ki je ena med največjimi v svetu. Takšnim dejstvom so bili ustrezno postavljeni plani. Serije so bile primerno velike in so se izdelovale v petih do šestih tipih. Danes so te zadeve postavljene na glavo. Ne bom jih opisoval, ker so nam dobro poznane. Tako tudi v naši proizvodnji pri- haja do večjih izgub, ko v bistvu nekatere stroje samo nastavljamo in prestavljamo. Za leto 1989 smo v LIPI dejali, da bo leto kakovosti. Nekatere stvari s tega področja smo speljali na bolje, kar se odraža v doseženih rezultatih. »Barometer« dosežene kakovosti smo zasledovali tudi z doseženo kakovostjo na zunanji proizvodnji. Od zunanjih kupcev nismo prejeli v bistvu nobene večje reklamacije glede kakovosti. Tudi fizični obseg proizvodnje se ni bistveno spremenil, tako da smo zmanjšanje domačih potreb nadomestili z zunanjimi naročili. Tako bo letna proizvodnja znašala ca 5.000.000 kosov struženih elementov in ca 300.000 kosov ostale proizvodnje. Posebno v drugi polovici leta se je izboljšala plačilna zmožnost dobave decimiranega lesa in ostalih elementov iz OPS. Za boljše doseganje proizvodnih rezultatov smo se čvrsto posluževali navodil strokovne službe o izkoriščanju DNEVNIH KAPACITET. Menim, da so se v tej smeri v LIPI zadeve dokaj dobro izvajale. Dosegli smo boljše smotre, cilji so postali jasnejši. Važno je, da bomo sistem vzdrževali in ga dopolnjevali. Po razgovorih s posameznikom ali na sestankih so delavci zagotavljali svojo obveznost. Postavljajo pa zahtevo, da naj preskrbimo dovolj dela in potrebno surovino. Moram reči, da ni bilo težav, če je bilo potrebno »potegniti« kakšno naduro. Pozor- nost posvečamo urejanju proizvodnih prostorov, saj je lepše in lažje delati v urejenem in čistem okolju. Skromne investicijske možnosti niso dovoljevale večjih posegov, vendar ne toliko, da se ne bi dalo nič narediti. Za boljše delovne pogoje smo namestili nova nihalna vrata, ki jih je dobavil Sigmat. Delavci so bili izpostavljeni stalnemu prepihu. V mesecu maju je bila nabavljena nova stružnica firme Loca-telli. Na njej stružimo zahtevnejše elemente, ki jih poprej nismo mogli izdelovati. Povečali smo parkirni prostor. Skratka, zopet se je premaknilo na boljše. Na boljše se bi moralo obrniti današnje in jutrišnje stanje v Novolesu. Bojimo se za obstoj, za osebne dohodke, ali jih bomo prejeli vsakega dvanajstega. Mislim, da s toliko negotovosti Novoles še ni stopal v leto, ki je pred nami. Končno pa nam ostane upanje, da se bo obrnilo na bolje, da bomo smelo zrli v novo leto 1990, ki je pred vrati. Ne dopustimo sami sebi, da se bodo naši pogledi orosili s solzami, kajti solze so tihi jezik bolečine. Obrat LIPA Polimeri v letu 1989 Izteka se poslovno leto, zato je prav, da se kolektiv širše seznani z dosežki, pa tudi s težavami posameznih delovnih sredin. Iz leta v leto pa manj poudarjamo doseženo ter vse bolj težave, s katerimi se srečujemo v tem iztekajočem se srednjeročnem obdobju. 138-članski kolektiv Polimerov, kot krajše imenujemo tozd Proizvodnja in predelava polimerov Trebnje, je letošnje leto v obdobju do konca novembra dosegel proizvodnjo oziroma izdelal naslednje količine: 1.154 ton litih akrilnih plošč, 276 ton svetlobnikov (kupole - trakovi) 46 ton izdelkov drobne predelave in 19 ton poliamida - nojlona Od omenjenih količin proizvodnih plošč smo prodali zunanjim kupcem 443 ton, predelali v lastnih kapacitetah 330 ton ter dostavili tozdu TKO Metlika 357 ton, ki se izkazuje kot interna realizacija. Budno spremljanje in planiranje proizvodnje, ki se je dopuščala le v tistih količinah, kot so bile naročene, je pogojevalo relativno veliko omejevanje proizvodnje in nezaželene dopuste, vendar so jih delavci, poznavajoč ceno denarja vezanega v zalogah, razumeli, čeprav je bilo dosti pripomb na delo sektorja za trženje, ki bi se moral hitreje prilagajati v organizacijskem, kadrovskem in poslovnem smislu glede na tržne pogoje. Delavci v proizvodnji ugotavljamo, da bi bila ekonomika programa bistveno boljša, če bi lahko popolno izkoristili kapacitete (okoli 1.500 ton plošč). Podobno sliko kaže tudi plasma izdelkov predelave in drobne galanterije, čeprav se slednji v začetku normalno srečuje s težavami. Še večje težave imamo z neiz-koriščanjem proizvodnih kapacitet poliamida, saj se po začetnih tehnoloških problemih, ki so več ali manj odpravljeni, srečujemo s težavami plasmaja. Tudi pri poliamidu nismo dopuščali proizvajati količin, ki niso bile naročene razen tehnoloških preizkusov. Težave, čeprav v poizkusni proizvodnji, se vse preveč vlečejo kljub javno opredeljeni pogodbi z dobaviteljem tehnologije in opreme. Mislimo, da je služba razvoja kot nosilec od dobaviteljev in premalo prodirala na področju marketinga. Tako kot nismo uspeli odpraviti opisanih težav kljub prirejenosti strokovnih služb (upoštevajoč tudi objektivne pogoje), nismo uspeli realizirati tudi nekaterih lastnih programov, v katerih so imeli prioriteto boljša kakovost in ne sanacijo tehnološkega postrojenja. Oba projekta sta neločljivo povezana, zato morata imeti prednost tudi v prihodnjem obdobju. Letošnje in prihodnje leto pomeni za delavce Polimerov in za celoten Novoles veliko prelomnico v smislu transformiranja organiziranosti ne samo po določilih Zakona o podjetju temveč tudi v smislu takega organiziranja kompletnih poslovnih funkcij, ki bodo zagotavljale prilagajanje hitro se spreminjajočim tržnim pogojem. Odgovornost je velika, zato mora biti tudi temeljito pretehtana strokovna odločitev. Delavci Polimerov smo se odločili, da je zares najprimernejša oblika družbeno podjetje, potek samega oblikovanja pa bomo prilagajali glede na postopek oz. aktivnosti Novolesa in v skladu z zakonskimi določili. Če ne bomo uspeli doseči družbenega podjetja v okviru Novolesa, se bomo skladno z določili Zakona o združenem delu referendumsko odločili o izstopu iz delovne organizacije, za kar je bila pobuda že podana na zborih delavcev. Tako odločitev ne glejmo kot nekaj pregrešnega, temveč kot posledica pretehtanih analiz in odgovornosti za nadaljnji razvoj dejavnosti. Ob koncu leta želimo vsem veliko poslovnih uspehov, delavcem pa tudi osebnega zadovoljstva pri delu in v krogu družine. Delavci Polimerov NOVOLES 7 DSSS Poročilo o delu kadrovsko -splošnega sektorja v letu 1989 Delo v sektorju kadrovskih, pravnih in splošnih zadev je potekalo v skladu z letnim programom dela, ki je bil sprejet na seji delavskega sveta delovne organizacije v februarju 1989. Poleg tega pa smo med letom v sektorju opravili vrsto opravil po zahtevi samoupravnih organov, vodstva delovne organizacije in organov (SIS, DPS itd.) Sektor je bil formalno ustanovljen s 1. februarjem 1989, ko je bil sprejet nov samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS. Za v. d. direktorja sektorja je bil imenovan Marjan Grabnar. Sektor sestavljajo štiri strokovne službe in sicer: a) Kadrovsko-socialna služba: vodja Vid Fajdiga. V službi je zaposlenih 11 delavcev (všteti so tudi inštruktorji v učnih delavnicah) b) Pravno-splošna služba: vodja Janja Vrečič (tov. Bojan Bencik je bil imenovan v začasni kolegijski organ v TOZD FPL) Zaposlenih je 26 delavcev. V službo so bili vključeni tudi nekateri delavci iz bivšega tozda BLP (snažilke, telefonist itd.) in pa vratarji ter služba varstva pri delu (ob reorganizaciji). c) Služba varstva pri delu: vodja Rudi Ivančič (od aprila 1989). Zaposlenih je 16 delavcev, od tega en pripravnik. d) Služba družbenega standarda: vodja Darja Horvat. Zaposlenih je 27 delavcev in en pripravnik. Pretežni del predstavlja obrat družbene prehrane, ki spada v službo od 1. februarja 1989. Poleg tega je še direktor sektorja in tajnica. Kadrovsko-socialna služba a) Na področju kadrovanja in zaposlovanja: Uspešno smo izvajali sanacijski program, saj smo zmanjšali število delavcev od 2927 na 2858 (na dan 30. novembra 1989). Odšli so: 6 delavcev z visoko izobrazbo, 13 delavcev z višjo izobrazbo, 27 delavcev s srednjo izobrazbo, 65 delavcev s poklicno izobrazbo, (IV. stopnja), 160 delavcev ozki profil (NK itd.). Prišlo pa je: 12 delavcev z visoko izobrazbo, 11 delavcev z višjo izobrazbo, 20 delavcev s srednjo izobrazbo, 58 delavcev s poklicno izobrazbo (IV. stopnjo). Kvalifikacijska struktura se vsa leta nenehno izboljšuje. Kadrovsko smo se okrepili na področju dipl. oec in oec. strojni ing., oblikovalci, delno na področju lesarstva. Glede na zaostrene gospodarske razmere in izgube smo morali prezaposliti 29 delavcev iz tozda FPL v delovno organizacijo IMV. Delno pa ta postopek še vedno teče. V teh obratih je bilo glede tega precej kritičnih pripomb, vendar moramo vedeti, da je takšna rešitev, ko se pridobi delo v drugi delovni organizaciji mnogo boljša kot čakati v negotovosti na delo na domu ali pa na skupnosti za zaposlovanje, seveda pa je to za prizadetega posameznika vseeno boleče. V začetku leta smo ob reorganizaciji izdali preko 400 sklepov o prerazporeditvi in prav toliko sklepov o sestavljenosti del in nalog. Izvedli smo razpisne postopke za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v tozdu PPL, sedaj pa tečejo aktivnosti — razpisni postopki za DSSS. Izreden je bil prenos kadrovske evidence na nov računalnik in delo opravljamo na računalniku vax preko terminala. S tem je delo mnogo bolj ažurno. V celoti smo vodili kadrovske postopke za tozde PPL in FPL, DSSS in v večini na tozde Sig-mat, TKO in TAP. Vodena je bila aktivnost za zmanjševanje režije v TOZD in DSSS. Ta aktivnost je še v teku. Štipendije: za šolsko leto 1989/90 je bilo razpisanih 220 štipendij, realizirano pa 86. Stanje vseh štipendistov: II. stopnja: 5, IV. stopnja: 62, V. stopnja: 74, VI. stopnja: 11, VII. stopnja: 60 Skupaj: 212 V šolskem letu 1989/90 smo začeli ponovno z rednim šolanjem lesarskih tehnikov v Novem mestu, sedaj pa poteka študij ob delu druge generacije lesarjev tehnikov. V delovni organizaciji se po pogodbi izobražuje ob delu 112 delavcev: IV. st.: 4, V. st.: 45, VI. st.: 45, VII. st.: 13, magister.: 5. Izvedeno je bilo izobraževanje za izmenovodje in vrsto funkcionalnih izobraževanj z več kot 200 udeležencev. V decembru bomo začeli s funkcionalnim izobraževanjem na področju integralnega upravljanja kakovosti, ki bo zajelo vse strukture od vodilnih do neposredne proizvodnje. c) Socialno področje: — sproti ažuriramo oceno socialnega stanja delavcev, Letos smo po reorganizaciji pridobili tudi kuhinjo b) Področje izobraževanja: Kompleksno poročilo bomo še pripravili, bistvene aktivnosti pa so bile: — izdelan je bil program prekvalifikacije za celotno delovno organizacijo s poudarkom na lesne tozde. V ta namen smo pridobili preko dve milijardi din nepovratnih sredstev. Začetek aktivnosti je predviden za zimsko obdobje 1989/90. Enako je izdelan program za TOZD TKO za delavce, ki so prišli iz SCT. Tudi za ta program smo prejeli sredstva v višini 43 mio din. — skupaj s službo varstva pri delu redno analiziramo odsotnosti z dela zaradi bolezenskih izostankov, — preko občinskega sveta ZSS dodeljujemo solidarnostne pomoči, — sodelujemo pri urejanju in reševanju problematike otroškega varstva, — vidimo postopke preko invalidske komisije — delo je preneseno iz službe varstva pri delu. Pravno-splošna služba Služba je bila z letnim planom zadolžena za izpeljavo veliko zahtevnih nalog. Kadrovsko je bila normalno popolnjena. a) Pravno področje: Delovno organizacijo smo redno zastopali pred rednimi sodišči in sodišči združenega dela. Zelo se povečuje število zadev s finančnega področja (tožbe za plačilo obresti itd.). Upada pa število primerov pred sodišči združenega dela. Do 30. novembra je bilo vodenih 215 disciplinskih postopkov. Redno smo sodelovali pri pripravi osnutkov pogodb (kupoprodajnih, leasing, posredniških, licenčnih), razen na področju investicij in finančnih, ker »oni« znajo sami. V začetku leta 1989 smo zaključili z reorganizacijo delovno organizacijo in vpisali delovno organizacijo v sodni register. Sklep sodišča je bil izdan 12. aprila 1989. V januarju 1989 so bile izvedene volitve v samoupravne organe DO, TOZD in DSSS. Na področju samoupravnih splošnih aktov so bili izdelani: — SaS o svobodni menjavi dela, — Pravilnik o razvidu del in nalog, — Pravilnik o delovnih razmerjih in spremembe in dopolnitve tega pravilnika (kriteriji), — SaS o inovativni dejavnosti (sodelovali smo pri nastajanju), — Pravilnik o projektnem načinu dela (sodelovali), — Pravilnik o pisarniškem poslovanju, — Pravilnik o notranji kontroli, — SaS o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, — nov pravilnik o normah Priprava gradiv za reorganizacijo delovne organizacije v podjetje (statut podjetja, SaS o organiziranju) V avgustu 1989 je bil izveden referendum za spremembe in dopolnitve SaS o združitvi v delovno organizacijo — sprememba dejavnosti DO, ki je tudi vpisana v sodni register. c) Samoupravne aktivnosti: — izvedene razprave o zaključnih računih in periodičnih obračunih, — razprave o planih, — o samoupravnih splošnih aktih, — referendum, — redne seje delavskih svetov DO, TOZD in DSSS in po potrebi izredne, — seje drugih organov (delavska kontrola, notranja arbitraža, disciplinska komisija, KDR, itd.) d) Področje obveščanja: — redno izhaja glasilo Novo-les in Obvestila po potrebi. Redno pripravljamo vrsto gradiv za samoupravne organe in zbore delavcev. e) Področje SLO: — izdana so navodila vratarskim službam, ko so prešle pod pristojnost TOZD Delovna skupnost strokovnih služb Seznam jubilantov v tekočem letu 10-LETNIKI: Slavko Blatnik, Slavko Brudar, Žarko Kovačevič, Jožefa Kregar, Mileva Kužat, Roman Primožič, Sonja Staniša, Miodrag Todorovič, Zdenko Vovko. 20-LETNIKI: Dominik Avguštin, Stanislava Bobnar, Anto Davidovič, Franc Erpič, Joža Kobe, Janko Kovačec, Karol Medic, Stanislava Mervar, Silva Pureber, Majda Rački, Nikola Šajatovič, Antonija Šimenc, Stanka Šnidaršič, Alfonz Šterbenc, Marija Zajc. 30-LETNIKI: Majda Furlan, Jožica Kužnik, Anton Legan, Alojz Medle, Marija Medle, Slavko Vidmar, Jože Zajec. 30-LETNIKI: Leopold Anžlin, Pavo Arabažič, Tone Pejič, Metod Tisovec, Cvetka-Terezija Tolar. Obrat Vezan les 10-LETNIKI: Anton Derganc, Tončka Derganc, Jožica Končina, Smilja Marinkovič. 20-LETNIKI: Slavka Berkopec, Ramiza Čavševič, Marinka Erpe, Anica Fink, Danica Fink, Slavko Gorše, Flelena Klobučar, Slavko Klobučar, Andrej Kobe, Branislava Kulovec, Terezija Mlinarič, Franc Nose, Majda Rajer, Jože Repše, Jože Rozman, Malči Saje, Silva Senica, Mara Vurusič. Tozd Tehnična priprava lesa 10-LETNIKI: Veno Brčina, Kazimir Brezar, Trivka Čučič, Gospa Dujakovič, Slavko Gorše, Majda Kristan, Dušanka Maksimovič, Zdravko Marinkovič, Mirjana Radonič, Nikolija Teinovič, Darko Zupančič. 20-LETNIKI: Alojz Avguštin, Ivan Cvelbar, Viktor Koncilja, Marjan Kum, Štefka Kutnar, Marjan Pečaver, Franc Pestotnik, Ivan Rozman, Ciril Štrumbelj, Viktor Urbančič. 30-LETNIKI: Ana Bobnar, Mateja Bobnar, Pavla Hren, Katerina Kramarčič, Janez Kreda, Jakob Krštinc, Stane Kuhelj, Martina Lavpič, Štefka Mervar, Drago Nose, Jože Novak, Franc Slapničar, Martina Gričar, Ana Šenica. Obrat Žagan les in predali 20-LETNIKI: Janez Kramaršič, Milena Pucelj, Janez Šporar, Alojz Tisovec, Marjeta Vidmar. 30-LETNIKI: Obrat Ploskovni Jože Kastelic, Edvard Grm, Janez Vidmar, Izidor Vovk. elementi 10-LETNIKI: Milan Bohte, Marjan Križman, Franc Pekolj, Obrat Tehnično Milena Pekolj, Jožica Povhe, ener. storitve Jožica Starič. 30-LETNIKI: 10-LETNIKI: Frančišek Kavčič, Ladislav Bukovec, Jernej Novak. Edi Drobnič, Zvonko Mojstrovič, Miro Rajlič, Andrej Senica, Karol Turk. Obrat Stoli I Straža 20-LETNIKI: 10-LETNIKI: Slavko Fink, Alojz Knafelj, Ivan Kulovec, Stanko Bobnar. Ivka Ascic, Jerica Avguštin, Zvonko Bercko, Dragica Bogič, Katarina Bukovec, Anica Dukanovič, Kata Filipovič, Slavko Jarc, PPL - Skupna dejavnost Andja Kikič, Živka Kokalovič, Manda Malič, Milka Matič, Smiljana Milanovič, Zdenka Nahtigal, 20-LETNIKI: Jože Avguštin, Milka Jernejčič. Slavko Novine, Dragica Pašalič, Nada Sarič, Alenka Šenica, Ljuban Vardič. Tozd FPL 20-LETNIKI: Obrat Mize Krško Jože Henigman, 10-LETNIKI: Marija Kašček, Frančiška Krakar, Božidar Lukan, Jožefa Markovič, Jože Rus, Stanislav Saje, Darinka Šafar, Branka Turk. Marija Dornik, Jože Poljšak. 20-LETNIKI: Elizabeta Masnec. 30-LETNIKI: 30-LETNIKI: Franc Lemovac, Ivan Grabnar, Florjan Kastelic, Stanislav Vrhovšek. Jože Papež. ■--NOVOLES 9 NA.GRADNA NOVOLETNA. KRIŽANKA rešitve pošljite do 10. 1. 1990 VO&t VLO J LOO*>W. > SCSvj Aš> ŠtVlVCA Tovie 5;? II! EVTpVtrV/ OtViPOLA %fc VSVAE LhbtViO -. S»T IfsVE-t>toeJA \a LETALA ObVE&L-V3A ^ ^ViACA [AbTvjOS* btuoee-AA eco- VFlLft— *>V.t *JOOc> iTALUftM 90LIT\V- VAViW*o\ iw V Vir rtoUll •*«, KVtNfcfcVA VETRCU ■ivfcuium £> *> cevu flfV udAUiE v ■ \GCEAUIA HKRfc v*ytA ?W-N6-OA •V^A- t\i_tV SVA't.A !>AHOCw' ^bVJlltA bTOAALO V1ALVV <^WUE ——— UOTb- EWl- Stno bVl Otov. /LtfLVjA 4^.Hone V.KE- Tjvu.bv) Ž&P3l*li\ UEL COAUE Tli AH PtXLRS>TE4 k*'Ubil VjoS\ K'V.E'i -\SSVU\VL CVLft<3LL^ fcfcV. fc\rr. L. tly.A ČEftUE 'šLVTCrt \)E\)A 0 Staiiu-AU LE^UV Cv01\>VS\ ?OSEV. uaučvit tvo. ITM-UA- ttpHVOVi DC.E,ViA seue'v- tu*e 1T\ VHG ?LUMVID P^AVlCOir Vi «>V.U\' btxtEL^ 0SEVUV iAVHE'i bM.Ett.vwfi PAULOVA Voavtc- TO OTAfc 'R ^LlViA ^ LAtt t-v tvvnno VJOiVLo UYi*bAiL VESUVtA VotoviV čAua \OYVVJO V)TV?» 0\aAT HfcXY)lV.\ %*LtV-A CEM.A \L\i> HOSV-O \ME EOLHEb otEie*j toMOl , mMEIvAU 2. tAVAD JAEV. V na- PRCAlSo« ?V^AT- e\w iu-^Av£\ć OEVJO^VIE tvieiLi A«a »o M, Č1^.A ►VOlCV VbVeuAt CLbB«,- §e\T~ OV1EVA ioEv=H*)t tunel IHE UATeiEH &e trtevju ie t>«3cvu 4. VI MOtOl EV]A>V-l C^L\t-\ UEVJiA' >0iA VW“ VduAuS- ev-Vubv VLuASU ’IEMSVO vne 0 'K'1-O0E.V1 IM-ttEV. iiM-ue *06V.t>AUli \JU\bftE ŽEvvbVo IHE ANtOV> OVL^ D€t_ IHG-V)A VUOr lUbESAA nevtTV. DCVA \L^ VIA OžjSfcU VJAfe ob^A^ V/O-bllit H.VAV1U bXt LJOV te^EUiVd UOTtvLO b\\doV*i~ 6m vsaiuv VA^A VVZl A ueviwfc~ »OOStT lt>ECA \ixxi HCiMA % itA H£^> ?OLl*sVO 1*0 EEVl EG.OV1 TU^-VL HA^VIA ii\^A /(00 Fsumvm ifx O'A'iAMJG vHeviA “tOCv^Ki ATOH I. \HE UEL ?DW- iNATA iAHvnue FGMDiviA VOSA*)«^ EViertA fos^mv- WfO.ec •■ctfc 'Vvsuo Up- nica UOVUfeV-l t€tt % Up, Soboti AO-UO ■ ‘ ■ ■■■« 'tOLŠ't^' ie.vi'fc- KftV) \\KAAo\t V'ifeTA tvvv-te- L> A0>IAV1JE NJev. ' tavčiRczr PSSSSi oisvama SKiuAit e,^M\ TElLOCE 2&UWLD H^tMO Teijo Ol)š\\L v"=V*H.o ^oviuipiv. i6u£W\ X EVUd'Pft % bGLA‘iA UlACtuiO \UVMVA€ko VlftbELiE vt^ovsje *1V Uot»-V16 ^ ^UVDE ttA'HiLVlv c~-E>L\ M CT.VLA Eotvotie tOVJOV ^tvPoVjg -WiA?E56H %>LVM=M„ u>ibevev SVVCilVO- VJKVift. HVtOLO. UfTAlRL IVOUV cua ■ VPVJ6C-VŠ bCl*? VJO- \.v5L tobvi tot, volvih uc£>wnrt bGHVE PMb'n.uA UJ1LA vJ l’hVAEU) lAVevCUi £tlv.\ Al OH pvviriaoj uaviiplA L. CilAbVlVM A O^VOGVjft MMSt^ vah»oi- Klfe PvnŠevTa bese^tt Eevirt ' v 'TOViATL-VOA V MdKVlViJJ KMAOSjiU tOVAA.> G^U5*UA V UVIV-i. DOLŽNIK. Kos\to \n\= UH>E\»ev- VGsEALCA ViA^ATi OEjOLV vvv^e VjMSTA vc^laoca io VI60 b£^\)6 HvVUA Uebio VJ lfeo^>o 6.1*^ CLVJV Livrbucaft LVIO V*AB oImmuv $£fc*yin € imuft UbvcA VALUT (V. (O.tViiA MbMUS ec bitno (LUVb*>B JDO M?* lil'bVVL toUft 9 ( Ux£M»iwi rt \§b6-»e &mA jiAcctev. %& bALLVČUi c^«a 1LP.MLD- UAC 4 0 PTLMl iAHO- G^lAbUlV iew stio tt-v.* m*. bebetkR Cttt A' \M5\V. O MiSjovso- s m A k Eouier- SL-A 3LVJE — %_ % % !Ou iiOLvTE- JE ia&u*ie uEL Teue- vav^e 10 NOVOLES NOVOLES 11 JANUAR 1 P Novo leto 2 T Bazillj, Gregor Jt 3 S Genovefa, Meliton 4 Č Angela 5 P Milena 6 S Trije kralji (G.M.B.) 7 N Valentin, Zdravko 8 P Erhard, Severin 9 T Julijan 10 S Viljem, Gregor 11 Č Pavlin © 12 P Tatjana (Tanja) 13 S Veronika, Hilarij 14 N Feliks (Srečko) 15 P Pavel 16 T Marcel 17 S Anton 18 Č Marjeta, Suzana € 19 P Arsen, Marij 20 S Boštjan 21 N Neža 22 P Vincenc (Cene) 23 T lldefonz 24 S Frančišek 25 Č Darko 26 P Tit, Timotej © 27 S Angela, Teodorik 28 N Tomaž 29 P Sabina, Valerij 30 T Mariina, Jacinta 31 S Janez FEBRUAR 1 č Brigita, Sever 2 P Marija, Svečnica d 3 S Blaž, Oskar 4 N Andrej 5 P Agata 6 T Ljubo 7 S Rihard (Riko) 8 Č Hieronim 9 P Apolonija (Polona) © 10 S Vilko, Sholastika 11 N Marija 12 P Benedikt 13 T Katarina 14 S Valentin (Zdravko) 15 Č Jovita, Klavdij 16 P Julijana 17 S Silvin © 18 N Simeon 19 P Konrad 20 T Leon 21 S Irena, Mira 22 Č Peter 23 P Polikarp, Romana 24 S Matija, Sergij 25 N Valburga © 26 P Matilda, Branko 27 T Pust, Gabriel 28 S Pepelnica, Roman MAREC 1 č Albin, Antonina 2 P Neža 3 S Kunigunda, Marin 4 N Kazimir 1 5 P Evzebij 6 T Miroslav, Nika 7 S Perpetua, Felicita 8 Č Janez 9 P Frančiška 10 S 40 mučencev, Viktor 11 N Benedikt © 12 P Doroteja 13 T Kristina, Rozina 14 S Matilda, Pavlina 15 Č Klemen 16 P Tihomir, Hilarij 17 S Jedrt (Jerica) 18 N Ciril 19 P Jožef © 20 T Klavdija 21 S Nikolaj, Justinijan 22 Č Lea, Katarina 23 P Viktorijan 24 S Katarina 25 N Minka 26 P Lara © 27 T Rupert 28 S Bojan (Vojan) 29 C Bertold, Helmut 30 P Bogomil, Amadej 31 S Modest, Gvido police LI JULIJ 1 N Estera 2 P Oton, Živko 3 T Tomaž 4 S Dan borca 5 Č Ciril in Metod 6 P Marija 7 S Vilibald 8 N Prokopij 9 P Veronika 10 T Amalija (Ljuba) 11 S Benedikt, Olga 12 Č Mohor in Fortunat 13 P Henrik 14 S Kamil, Božidar 15 N Vlado 16 P Marija 17 T Aleš 18 S Friderik (Miroslav) 19 Č Arsen, Zlatka 20 P Marjeta 21 S Danijel (Danilo) 22 N Magdalena, D. vstaje 23 P Brigita 24 T Kristina, Boris 25 S Jakob 26 Č Ana, Joahim 27 P Gorazd, Kliment 28 S Viktor (Zmago) 29 N Marta 30 P Peter 31 T Ignacij AVGUST SEPTEMBER 1 s Alfonz 1 s Tilen (Egidij) 2 Č Porciunkula 2 N Maksima 3 P Lidija, Nikodem 3 P Gregor 4 S Janez 4 T Rozalija 5 N M. Snežna 5 S Lovrenc, Rozvita © 6 P Ljubo © 6 Č Petronij, Evelina 7 T Kajetan, Sikst 7 P Regina, Marko 8 S Dominik (Nedeljko) 8 S Mali šmaren 9 Č Jaroslav (Jaroš) 9 N Peter 10 P Lovrenc 10 P Otokar, Pulherija 11 S Klara (Jasna) 11 T Erna, Nada © 12 N Inocenc 12 S Gvido, Tihomil 13 P Hipolit, Rada © 13 Č Janez 14 T Maksimilijan 14 P Rasto 15 S Marija, Veliki šmaren 15 S Marija 16 Č Rok, Štefan 16 N Ljudmila 17 P Hijacint 17 P Lambert, Robert 18 S Helena (Alenka) 18 T Irena, Zofija 19 N Boleslav 19 S Januarij, Emilija © 20 P Bernard, Samo © 20 Č Svetlana, Evstahij 21 T Pij 21 P Matej, Debora 22 S Marija 22 S Mavricij 23 Č Roza 23 N Lin, Tekla 24 P Jernej 24 P Gerard, Gojmir 25 S Ludvik, Elvira 25 T Avrelija (Zlatka) 26 N Rufin 26 S Kozma in Damijan 27 P Monika 27 Č Vincenc 1 28 T Avguštin H 28 P Venčeslav (Vaclav) 29 S Janez 29 S Mihael, Rafael 30 Č Feliks (Srečko) 30 N Hieronim 31 P Rajko, Pavlin ■ I APRIL 1 N Hugo 2 P Frančišek It 3 T Rihard, Sikst 4 S Izidor 5 Č Vincenc 6 P Irenej, Celestin 7 S Saturnin 8 N Cvetna, Albert 9 P Valtruda 10 T Apolonij © 11 S Stanislav 12 Č Lazar, vel. čet. 13 P Martina, vel. pet. 14 S Lidvina, vel. sob. 15 N Vel. noč, Anastazija 16 P Bernarda, vel. pon. 17 T Rudolf 18 S Apolonij 19 Č Leon 20 P Hilda, Teo 21 S Anzelm 22 N Leonid, bela ned. 23 P Jurij 24 T Fidel 25 S Marko © 26 Č Pashazij 27 P Ustanovitev OF 28 S Peter, Vital 29 N Katarina 30 P Pij V MAJ 1 T Praznik dela, Jožef 2 S Atanazij, Boris 3 Č Filip in Jakob 4 P Florijan 5 S Gotard, Angel 6 N Dominik 7 P Gizela 8 T Viktor (Zmago) 9 S Pahomij, Dan zmage © 10 Č Antonin, Gordijan 11 P Žiga 12 S Pankracij 13 N Servacij 14 P Bonifacij 15 T Zofija, Izidor 16 S Janez 17 Č Jošt, Paskal © 18 P Erik 19 S Peter, Celestin 20 N Bernard 21 P Valens, Krispin 22 T Renata, Rita 23 S Željko 24 Č Suzana, Vnebohod © 25 P Gregor 26 S Filip 27 N Avguštin 28 P German, Just 29 T Maksim 30 S Ferdinand 31 Č Marija JD JUNIJ 1 p Justin 2 S Erazem, Marcel 3 N Marija, Binkošti 4 P Franc 5 T Svetopolk 6 S Norbert 7 Č Robert 8 P Medard © 9 S Primož 10 N Bogumil 11 P Barnaba 12 T Adela 13 S Anton 14 Č Elizej, Telovo '5 P Vid (Vitomir) 16 S Gvido, Beno © 17 N Adolf 18 P Ljubo, Marcel 19 T Romuald, Gervazij 20 S Silverij 21 Č Alojzij (Vekoslav) 22 P Ahacij, Ženo © 23 S Agripina 24 N Janez 25 P Viljem 26 T Vigilij (Stojan) 27 S Ema 28 Č Hotimir, Irenej 29 P Peter in Pavel It 30 S Oton, Emilijana OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 P Terezija 1 Č Dan mrtvih 1 S Natalija (Božena) 2 T Angel 2 P Dušanka © 2 N Živka © 3 S Žarko, Gerard 3 S Viktorin 3 P Frančišek 4 Č Frančišek © 4 N Karel 4 T Barbara 5 P Marcel, Flora 5 P Elizabeta, Zaharija 5 S Savo, Pina 6 S Bruno, Renato 6 T Lenart 6 Č Miklavž (Nikolaj) 7 N Marija, Marko 7 S Engelbert, Ernest 7 P Ambrož 8 P Pelagija, Mito 8 Č Bogomir, Bogdan 8 S Marija 9 T Janez 9 P Teodor (Božidar) © 9 N Valerija © 10 S Danilo, Hugolin 10 S Leon 10 P Marija 11 Č Emilijan © 11 N Martin 11 T Damaz, Danijel 12 P Maksimilijan 12 P Jozofat, Milan 12 S Ivana 13 S Marija, Edo 13 T Stanislav 13 Č Lucija, Otilija 14 N Kalist 14 S Sidonij, Nikolaj 14 P Janez 15 P Terezija 15 Č Leopold, Albert 15 S Kristina (Krista) 16 T Hedvika, Marjeta 16 P Jedrt, Otmar 16 N Adela 17 S Ignacij 17 S Elizabeta © 17 P Lazar © 18 Č Luka © 18 N Roman 18 T Teotim 19 P Pavel 19 P Narsej, Matilda 19 S Urban, Tea 20 S Irena, Vendelin 20 T Edmund, Feliks 20 Č Evgen, Makarij 21 N Uršula 21 S Marija 21 P Peter 22 P Marija 22 Č Cecilija (Cilka) 22 S Demetrij 23 T Janez 23 P Klemen 23 N Janez 24 S Tadej (Dejan) 24 S Cvetka, Krizogon 24 P Eva, Adam 25 Č Darinka (Darja) 25 N Katarina J) 25 T Božič 1 26 P Lucijan, Rustik ■» 26 P Leonard 26 S Štefan 27 S Sabina, Vincenc 27 T Virgil 27 Č Janez 28 N Simon 28 S Berta, Sosten 28 P Živko 29 P Narcis, Linda 29 Č Dan republike 29 S David, Tomaž 30 T Alfonz, Marcel 30 P Andrej 30 N Sabin 31 S Volbenk 31 P Silvester Obrat Masivno pohištvo 10-LETNIKI: Rajko Vidmar, Viljem Zupančič. 20-LETNIKI: Ljubomir Arsenovič, Ana Avsenik, Antonija Cafuta, Dragica Miklavčič, Silvo Pirh, Jožica Turk, Dragoslav Vasič. 30-LETNIKI: Anton Fabjančič, Anton Gorenčič, Slavka Pezderšek, Antonija Pirc, Alojz Rozman, Jože Jeriček, Štefka Bučar. Obrat Ploskovno pohištvo 10-LETNIKI: Jože Golobič, Jože Luzar, Jože Šašek, Anton Turk, Momčilo Vukša. 20-LETNIKI: Jože Bogovič, Marija Juršič, Pavla Vesel. Obrat Struženi in kopirani elementi 10-LETNIKA: Anica Marinkovič, Janez Sintič. 20-LETNIKI: Franc Kerin, Marija Stanič, Martin Tršinar. 30-LETNIKI: Franc Premru, Anton Žulič, Fani Gorjanc, Vladimir Lenčič, Franc Jeuškovec. Obrat Stoli II Dvor 10-LETNIKI: Jože Končina, Zoran Leko, Slavko Mirtič, Emilija Štupar. 20-LETNIKA: Olga Mikec, Marica Pasar. 30-LETNIKA: Pavla Nahtigal, Janez Papež. Salon pohištva 20-LETNIKA: Anica Baša, Terezija Šinkovec. FPL Skupna dejavnost 20-LETNIKI: Cirila Bečaj, Ivan Konestabo, Dušan Veber, Aleksandra Zajc, Alojz Žitnik. -Božidara Gabrijel. 30-LETNIKA: Janez Hočevar, Avguštin Smolič. Sigmat Strojna oprema 10-LETNIKI: Jože Baškovič, Milko Drame, Albina Klešin, Ivan Miler, Marjan Pribožič, Igor Tomič, Zelimir Topol, Ludvik Župevc. 20-LETNIKA: Miroslav Grmšek, Peter Mikloš. 30-LETNIKA: Magdalena Pongračič, Jože Bobnič. 30-LETNIK: Andrej Bajt. Tozd Kopalniška oprema 10-LETNIKI: Željko Jakša, Stanislav Krnc, Stanko Nemanič, Branko Petrušič, Jelka Ramuta. 20-LETNIKI: Darko Jakofčič, Ivan Jambrošič, Nikola Kos, Angelca Matkovič, Marija Plut, Rudolf Radakovič, Jožef Simonič, Ivanka Vraničar. 30-LETNIKA: Olga Gršič, Anton Trček. TKO - Radatoviči 10-LETNIK: Drago Badovinac. 20-LETNIKA: Ilija Malič, Anton Plut. Tozd Polimeri 10-LETNIKI: Branko Gracar, Adolf Kolenc, Bojan Logar, Ludvik Matoh. Slavku Rozmanu v spomin 18. septembra 1989 smo se na pokopališču v Leskovcu pri Krškem poslovili od upokojenca Slavka Rozmana. Pokojni Slavko se je rodil 21. januarja 1929 v Ljubljani. Otroška leta je preživel pri sorodnikih_ v Tržišču na Dolenjskem. Življenjska pot ga je zanesla v Tovarno celuloze Krško, nato v SGP Pionir Krško. Leta 1970 se je zaposlil v Splošnem mizarstvu Krško. Delal je pri krožni žagi v takratni stari delavnici, v zelo slabih delovnih pogojih. Bil je dober delavec in tovariš, saj je marsikateremu sodelavcu v prostem času pomagal pri izgradnji hiše. Napredno misleči, med njimi tudi Slavko, so si želeli nove delovne prostore in sodoben obrat. Otvoritev novega obrata je z ostalimi sodelavci doživel leta 1976. V tem obratu je delal eno leto pri večlistni krožni žagi, nakar se je upokojil. Kot upokojenec je še naprej spremljal razvoj »Mizarstva,« ki se je pripojilo k delovni organizaciji Novoles in se preimenovalo v TOZD BOR Krško. Zaradi slabega zdravstvenega stanja se ni mogel udeleževati vsakoletnih srečanj upokojencev v Straži. Dogajanja v Novolesu, zlasti v BORU, je spremljal preko glasila Novoles in zeta Milana, ki je tukaj zaposlen. Pred dvemi leti je Slavku umrl sin zaradi težke sladkorne bolezni. Vse to je prenašal s težko bolečino v srcu, dokler ni tudi sam podlegel. Dragi Slavko, počivaj v miru v domači zemlji! Ivan Grabnar 12 NOVOLES — ažurirani so obrambni in varnostni načrti, s tem, da še niso v celoti prilagojeni novi organiziranosti. Služba varstva pri delu V aprilu 1989 je začel z delom v naši delovni organizaciji tov. Rudi Ivančič, varn. ing., kot vodja službe. Tov. Anton Špelko pa je odšel junija letos v pokoj. a) tehnično varstvo: V letu 1989 je bil dan večji poudarek izvajanju tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnejših in bolj zdravih pogojev dela, in sicer: — redno se opravljajo kontrolni pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav, — periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime v obratu v Velikem Podlogu, obratu struženih in kopiranih elementov v Kostanjevici, v oddelku poliestra v TKO in tozd Polimeri v Trebnjem, — sodelujemo pri sanaciji hrupa v obratu v Kostanjevici in v OPS — linija lepljenja, — redno poučevanje iz varstva pri delu. Letos je bila izdelana nova skripta iz varstva pri delu za delavce obrata ploskovnega pohištva v Gotni vasi. Izvedeno je tudi poučevanje za delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi. — Rekonstrukcije vseh poškodb pri delu, — odprava nepravilnosti in poročanje po odločbah inšpekcijskih služb, — prenos področja varstva pri delu na računalnik PC, ta naloga je aktualna še v letu 1990. b) Požarno varstvo: — izvedli smo redno poučevanje iz požarnega varstva za vse delavce Novolesa, — izdelane so ocene požarno-varstvene ogroženosti v obratu v Mirni Peči in obratu TPE, v izdelavi pa sta oceni za obrate v Straži in obrat v Kostanjevici, — izvajamo redne preventivne preglede vseh obratov in naprav, zato je bilo pregledano tudi 5000 ročnih gasilskih aparatov, na novo polnjenih in servisiranih pa 1000, — izredne meritve pretoka in tlaka v hidrantnem omrežju za vse obrate, — redna prisotnost pri vseh delih z odprtim ognjem, — intervencija na petih srednje velikih požarih in devetih manjših začetnih požarih, — uredili skupaj s TES dve zajetji za gasilsko vodo iz Krke, — udeležili smo se tradicionalnega gasilskega tekmovanja med IGD večjih lesnih OZD v Kamniku, kjer je naša ženska desetina osvojila prvo mesto in ji ob tej priliki še enkrat izrekamo priznanje z upanjem, da bodo te delavke svoje znanje prenašale tudi na ostale sodelavke. c) Zdravstveno varstvo: Delo na področju zdravstvenega varstva poteka v skladu s programom dela, republiškimi predpisi in po dogovoru z Zdravstvenim domom Novo mesto. — v letu 1989 sta bili izdelani dve ocenjevalni analizi delovnih mest, in sicer za tozd TAP (nalivna postaja v Polimerih in Novilon), — v letu 1989 je bilo pregledano prek 600 delavcev Novolesa, od tega celoten tozd TAP in obrat TPE v Račjem selu, — 40 delavcev je bilo poslano na kopališko zdravljenje v breme delovne organizacije, preko občinskega sindikalnega sveta Novo mesto pa še 10 delavcev, — v Boh. Bistrici je bilo na preventivni rekreaciji 74 delavcev, — izvajali smo poučevanje iz zdravstvenega varstva, — izvajali nadzor nad delavci, ki so izostali z dela zaradi bolezni in opravili razgovore z delavci, katerih pogostost izostankov z dela je večja, — v letu 1989 nam žal še ni uspelo registrirati preventivno zdravstveno ambulanto. Služba družbenega standarda Služba je bila formirana ob reorganizaciji delovne organizacije, pokriva tri področja, in sicer: a) družbeno prehrano, b) stanovanjsko področje, c) rekreacijo in šport. Iz tiskovne konference o novih programih a) Družbena prehrana: Za obrate v Straži pripravlja obroke obrat družbene prehrane. Dnevno pripravi 1100 do 1200 malic in približno 100 kosil. V sklopu tega obrata je še priprava malic za sektor trženja in zunanje trgovine v Novem mestu. Za ostale obrate družbene prehrane pa nudimo strokovno pomoč. Večkrat pripravimo hrano tudi za obrat TPI v Soteski in včasih za obrat Stoli II na Dvoru. delovno organizacijo GG Novo mesto. V poletni sezoni smo omogočili letovanje 278 družinam na morju in 60 v Bohinjski Bistrici. Letos smo v Sukošanu pri Zadru pri družini Nadinič opremili še tri apartmaje in si tako zagotovili te apartmaje za tri sezone. V jeseni smo vse počitniške prikolice prepeljali v stražo, kjer jih bomo servisirali, najbolj iztrošene pa prodali. Letos smo odprli tudi lastno banko Slovenijales, ki posluje uspešno V letu 1989 smo za pijačo uvedli vrednostne bone. Med letom smo imeli v obratu družbene prehrane enkrat intervencijo Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, tako da enkrat ni bila izdana topla malica. Točne vzroke za to intervencijo še sedaj ne vemo. b) Stanovanjsko področje: Na tem področju v letu 1989 zaradi pomanjkanja sredstev nismo delali v skladu z željami in potrebami delavcev. Na razpolago smo imeli samo dve kadrovski stanovanji, eno družino smo rešili težav v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, en delavec je odkupil naše stanovanje, ostala pa smo dodelili ob izpraznitvah. Žal je vse to mnogo premalo glede na potrebe. — Individualnih stanovanjskih kreditov letos nismo podelili. — Sodelovali smo pri oblikovanju novih samoupravnih splošnih aktov pri samoupravni stanovanjskih skupnosti. — Sodelujemo pri oblikovanju solidarnostne lestvice v občini Novo mesto (približno 60 naših delavcev), c) Oddih, rekreacija in šport: V zimski sezoni 1988/89 je bilo zaradi mile zime interes za Bohinjsko Bistrico majhen. Smo pa realizirali zimski dopust za 57 naših delavcev oz. družinskih članov v ČSSR na osnovi sodelovanja s firmo Preglejka, katere delavci so nam vrnili obisk v juliju 1989, in sicer v Novigradu, kar smo omogočili skupaj z V Poreču obnavljamo počitniški dom skupaj z Iskro Žužemberk, KS Žužemberk in še nekaterimi. Na ta način bomo pridobili pet novih apartmajev, ki jih bomo verjetno lahko koristili že v letu 1990. Ta dom pa bomo lahko uporabili tudi za rekreacijo naših delavcev v zimskih mesecih. Skupaj s službo varstva smo organizirali preventivno rekreacijo v Bohinjski Bistrici za 74 delavcev. Športna dejavnost je potekala v okviru športnega društva. Najaktivnejše so: — šahovska sekcija (7 turnirjev), — planinska sekcija (7 izletov in osrednji v Tatre, ČSSR) — odbojkarska sekcija, — kajak-kanu sekcija (6-krat spusti po Krki, sodelovanje na republiških regatah) — sodelovanje na delavskih športnih igrah v Novem mestu in sozda Unilesa v Radečah. To je kratko poročilo o delu sektorja v letu 1989. Zahvaljujem se za sodelovanje vsem sodelavcev v sektorju, sodelavcem v tozdih in vodstvu delovne organizacije. Pričakujem konstruktivne pripombe in kritike iz vseh tozdov in DSSS z željo, da bi v letu 1990 sodelovali še bolje in da bi bilo naše delo na višji kakovostni ravni, kajti le s takim delom lahko prispevamo k boljšim rezultatom v naši delovni organizaciji. V. D. direktor sektorja: Marjan Grabnar, 1. r. = NOVOLES 13 Sektor za organizacijo, informatiko in standardizacijo V sektorju za informatiko, organizacijo in standardizacijo smo imeli pestro leto. Poleg reorganizacije, ki je sektor za informatiko razširila še s službo za organizacijo in standardizacijo, smo doživeli še del kadrovskih zamenjav. Tako so nas zapustili štirje delavci, dodatno je še eden odšel na druge naloge v TOZD FPL, prišla sta tudi dva nova člana kolektiva. Glede na majhno število zaposlenih v sektorju je to velika fluktuacija. Pričeli smo delo na več projektih. Tako se pripravljajo aplikacije za obdelavo tehnoloških postopkov na računalniku wax, aplikacije za kadrovsko evidenco, izpopolnjujejo pa se aplikacije za obdelavo komercialnih podatkov. Žal smo ostali brez nosilca razvoja aplikacij za PC računalnike ravno v trenutku, ko se z novo nabavo le-teh odpirajo velike potrebe po izdelavi kompleksnih programskih paketov. Na organizaciji smo pričeli z uvajanjem boljšega sistema materialnega poslovanja in spremljanja, predvsem v TOZD FPL, za kar so bila izdelana ustrezna organizacijska navodila in dokumentacija. Intenzivno tečejo aktivnosti na uvajanju spremljanja proizvodnje preko sistema kapacitetnih matrik. Na standardizaciji je bil izdelan program oz. projekt višje standardizacije decimiranega lesa ter zastavljen sistem spremljanja in uvajanja standardov v lesarskem delu delovne organi- zacije. Sistem osebnih dohodkov predvsem njihove delitve, je bil z izdelavo vrste dodatnih variant nadalje razgrejevan tako, da zaradi pogosto prevelikega upoštevanja specifičnosti posameznih organizacijskih enot počasi postaja vse manj obvladljiv, za kar strokovna služba že nekaj časa zaman opozarja. Poleg teh »projektivnih« nalog je bila cela vrsta operativnih aktivnosti, ki so zahtevale predvsem veliko angažiranje vseh informatikov, da smo celoten informacijski sistem, ki vse bolj kaže znake staranja in premajhnih kapacitet, vzdrževali na zadovoljivi ravni uslug uporabnikom. SOIS Mikec Bojan Delo našega DIT V soboto, 9. decembra 1989, je imela lesarska sekcija DIT (društvo inženirjev in tehnikov) ekskurzijo v znano notranjsko podjetje Brest. Po začetnem navdušenju, ko je bilo preko petdeset prijav, se je le-to nekoliko uneslo in tako nas je bilo v avtobusu le trideset, kar pa je najbrž optimalno število za take skupine. Samo delo je potekalo natančno po vnaprej določenem vrstnem redu. Najprej so nam Brestovi poslovodni delavci razložili, kako se prilagajajo novim razmeram, predvsem pa, kako so se izvlekli iz rdečih številk. Pri tem se je razvila zanimiva razprava, iz katere se je dalo potegniti sklepe, da bi marsikatero njihovo potezo veljalo posneti oz. uporabiti prilagojeno. V nadaljevanju smo si ogledali dva njihova obrata. Zanimiv je bil tisti, ki so ga preuredili skupaj s švedsko firmo IKEA in kjer sedj z manj kot polovico delavcev (170 : 72) dosegajo trikrat večjo proizvodnjo (fizično). Obrat, sicer enostavne proizvodnje, vodi pet vodstvenih delavcev. Zgleden primer za n. pr. Lipo ali Račje selo! Po strokovnem delu je bilo še dovolj časa za ogled slovenskega polharskega muzeja, ki je ob gradu Snežnik (ta je bil sicer zaprt), ter spominskih obeležij velikanov naše literature: Trubarja, Levstika in Stritarja. Na koncu velja povedati tudi to, da so nam »Gorjanci« dodelili čist in dobro ogret avtobus s prijaznim in točnim voznikom, tako da je celotna ekskurzija potekala v splošno zadovoljstvo udeležencev. Posebno še, ko je naneslo tako, da smo zapeli nekaj narodnih, eno partizansko (Slovenci kremeniti) in seveda Ždravljico skupaj z Jožetom Smoletom, ki se je v teh krajih pripravljal na nadaljnje boje za emancipacijo našega naroda. Izkoriščam priliko, da s tem prispevkom opozorim še o drugih aktivnostih, ki jih bo DIT organiziral v kratkem: 1. V sredo, 20. decembra, nam bo ing. Kočevar iz IMV predstavil njihov sistem stalnega izobraževanja vseh kadrov in delavcev pri njih. 2. V istem tednu bo najbrž posvet ali razgovor članov DIT zgeneralnim direktorjem na splošno temo: Novoles sedaj in v prihodnosti. 3. Kemijska sekcija bo imela ekskurzijo v Color Medvode, kamor so jih povabili naši dolgoletni dobavitelji lakov. 4. V januarju (okoli 10.) bosta ing. Novak in Todorovič predstavila sodobno žagarstvo v Avstriji. 5. DIT bo sodeloval pa tudi dajal pobude za razne akcije izobraževanja, ki jih organizira KSS. Obveščam še preostale inženirje in tehnike, da bomo vsem, ki se niso včlanili v društvo v začetku, še enkrat poslali prijavnice za vpis, saj bi bilo prav, da bi bilo društvo čimbolj številčno pa tudi čim bolj aktivno, tako da bi se le-ta poznala tudi pri gospodarjenju podjetja. Slavko Medle INOVATOR Zlata medalja na svetovni razstavi inovacij Eureka Na svetovni razstavi inovacij Eureka v Bruslju je bil v času od 2. do 10. decembra 1989 predstavljen samokrilni batni motor avtorja Franca Kuharja iz TOZD-a Sigmat. Samokrilni batni motor je bil kot zaščiten patent na zveznem zavodu za patente prvič predstavljen v javnosti in že ob sami predstavitvi je dobil zlato medaljo Eureke ter posebno nagrado belgijskega ministrstva za industrijo. O izrednem uspehu tov. Franca Kuharja in novolesovega razvoj no-raziskovalnega dela bomo obširneje pisali v naslednji številki novolesovega glasila. Podelitev nagrad in priznanj inovatorjem v občini Krško Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje in občinska raziskovalna skupnost Krško sta podelili priznanja inovatorjem za leto 1989 v torek, 12 decembra v prostorih Delavskega doma Edvard Kardelj. Tretjo nagrado sta prejela Novolesova ustvarjalca: za ribi- ški čoln Lipan sta si Vida Omer-zel, dipl. ing. kem., in Tine Marin, dipl. ing., po mnenju komisije zaslužila navedeno nagrado. Priznanje je Novolesu in avtorjema primerna spodbuda za nadaljnje delo na področju raziskovanja. Kako v uspešno proizvodno podjetje 1. Osnove V mednarodni menjavi — in posebej po skupnem trgu v Evropi po letu 1992 — moramo in bomo morali iskati svoj prostor le na način, ki je dorasel mednarodnim tržno-blagovnim merilom. Jasno je, da izvoznih dosežkov ne bomo mogli pokrivati z višjimi cenami na domačem trgu. Vsa dogajanja zadnjega časa, ki kažejo, da tržna ekonomija nezadržno prodira v naše vsakdanje delo, terjajo drugačno razmišljanje, drugačne akcije in končno drugačne delovne izide. Proizvajati z evropsko produktivnostjo in kvaliteto, s poslovno doslednostjo in z dohodkovnostjo, ki omogoča pozitivno poslovanje in kolikor-toliko soliden življenjski standard zaposlenih, je osebna izkaznica USPEŠNEGA PROIZVODNEGA PODJETJA. Do takega tipa podjetja ni lahko priti niti pri nas niti v zahodnem razvitem svetu. Razlika je le v tem, da je zahodno podjetje nenehno pod pritiskom, ki vodi v uspešnost; nemalo naših podjetij pa ta pritisk spoznava šele v zadnjem času. V svetu in pri nas je razvitih več sistemskih pristopov, ki naj bi vodili v uspešno podjetje. V nadaljevanju prikazujemo enega takih pristopov. 2. Aplikacija sistema izkoriščanja proizvodnih potencialov Pod proizvodnimi potenciali razumemo: proizvodne in kadrovske potenciale in s tem povezano produktivnost živega dela in produktivnost opreme, dalje kvaliteto dela in izdelkov; prostorske in ekonomske potenciale ter druge. Skušamo odgovoriti na vprašanje, kako iz vseh teh potencialov ustvariti poslovno-proizvodni sistem, ki bo deloval kot uspešno proizvodno podjetje. Razvili smo postopke in metode, ki to omogočajo. Z namenom, da bi postopke lažje dojeli, smo pripravili sheme s kratkimi opisi. SKUPINA 1 /0 APLIKACIJA SISTEMA IZKORIŠČANJA PROIZV. POTENCIALOV /kapacitet/ STRUKTURA snemanje - kriteriji ■ konice proizvodnja - režija -analiza motenj -plan zmanjšanja motenj, absentizma,režije In tvorba skupin VIŠJA PRODUKTIVNOST (plan) eo -faktor objektivizacije g i r5 KAPACITETNA -letna. KADROVSKA -letna. (DNEVNI \t-2mes. MATRIKA mesečna MATRIKA maMČ™ ( IZRAČUNI J \TW-plane / OPTIMALNI IZKORISTEK PROIZVODNIH, KADROVSKIH, EKONOMSKIH... POTENCIALOV F^p - doseženi In Izplačani 2.1. Struktura sistema — skupina 1/0 V teh shemi je grobi prikaz naslednjih stopenj: 2.1.1. Diagnoza proizvodnih potencialov: Ta analiza teče praktično v več smereh, in sicer: Diagnoza tehnoloških potencialov: • ugotavljanje stopnje izkoriščanja proizvodnih virov in proizvodnega kadra, • analiza produktivnosti dela, • analiza motenj v procesu proizvodnje, • analiza absentizma, • analiza proizvodne informatike. — Diagnoza kadrovskih potencialov: • ugotavljanje izkoristka dela v »režiji«, • ugotavljanje ustreznosti strukture del znotraj posameznih opravil, • ugotavljanje količine opravljanja osnovnih del, • ugotavljanje deleža režijskih delavcev napram vsej kadrovski zasedbi. — Diagnoza kvalitete dela in kvalitete izdelkov: • ocena stanja kvalitete po mednarodnih merilih, • ocena izdelkov po funkcionalni in izdelavni kvaliteti, • ocena ustreznosti načina zagotavljanja kvalitete. — Diagnoza materialnih pretokov — Diagnoza prostorskih omejitev — Diagnoza ekonomskih potencialov Glavnina analize je usmerjena v prve tri alineje. Podatki so dobljeni v glavnem s statističnim snemanjem po kriterijih, ki so skrbno izbrani. Ovrednotenje teče v več smereh, tako da je mogoče večplastno načrtovanje aktivnosti za izboljšanje stanja. V večini primerov se izkaže, da je v prvi stopnji potrebno podrobneje analizirati motnje, ki vplivajo na produktivnost živega dela in na produktivnost opreme. To so običajno: — motnje v produktivnosti dela, — motnje v izkoriščanju delovnega časa, — motnje zaradi delovnih sredstev, — motnje zaradi absentizma. Na osnovi teh motenj je pripravljen kvantificirani plan zmanjševanja motenj, ki se mora izkazati z višjo produktivnostjo. Istočasno je pripravljen koncept proizvodnih skupin ali proizvodnih jeder kot prvi zametek nadaljnjega razvoja proizvodnih oblik. 2.1.2. Kapacitetna matrika Groba oblika kapacitetne matrike pomeni uvajanje najboljšega izkoristka tehnoloških virov in je vezana na sestavo proizvodnega plana za neko obdobje. Podrobnejša razgradnja take matrike je pokazana na shemi 2.1. Plan zvišane produktivnosti je v matriko vgrajen s faktorjem objektivizacije. 2.1.3. Kadrovska matrika Groba oblika kadrovske matrike pomeni načrtovanje in dejansko izrabo režijskega in proizvodnega kadra pri realizaciji proizvodnje. Z matriko je obravnavano kadrovsko stanje, njegov načrtovani t. j. sprejemljivi absentizem (dopusti, bolniške odsotnosti do 30 in nad 30 dni) in sprejemljiva količina jalovega dela (režijske ure proizvodnih delavcev). Kadrovska matrika odgovarja na vprašanje: Kakšen obseg proizvodnje je mogoče ustvariti po konceptu razpoložljive količine proizvodnega kadra. Tudi kadrovska matrika je sestavljena v kontekstu proizvodnega plana za neko obdobje. Plan zvišanja produktivnosti je v kadrovsko matriko vgrajen s faktorjem objektivizacije. 2.1.4. Dnevni izračuni Za dnevno in kumulativno ugotavljanje učinkov, za dnevno krmiljenje identificiranih motenj in za dnevni nadzor nad uspešnostjo kadra (vse v skladu s kapacitetno in kadrovsko matriko), so izdelani postopki za dnevno razpisovanje, lansiranje in merjenje proizvodno-kadrovskih učinkov. Izračun temelji na razmerju: realiziran fizični obseg proizvodnje v objektiviziranih urah, napram vloženemu delu po kadrovski matriki. Rezultatu rečemo faktor produktivnosti Fp ali faktor kapacitet Fkap. Ročno izračunavanje je nekoliko zamudno. Razvit pa je celovit način integrirane informatike tako, da je na enem zapisu, ki se oblikuje v proizvodnem oddelku, vsebovano prav vse, kar je potrebno za: - izračun osebnih dohodkov preko efektivnih in normativnih ur (dnevno in kumulativno), - evidence in izračuni prisotnosti (dnevno in kumulativno), _______ _________NOVOLES 15 — izračun faktorja produktivnosti (dnevno in kumulativno), — izračun vseh vrst absentizma (dnevno in kumulativno), — izračun režijskih ur proizvodnih delavcev po strukturi, — izkaz realiziranih operacij, polizdelkov in izdelkov (dnevno in kumulativno). Izdelani so programi za vključitev v bazo podatkov, izdelana pa je tudi od baze neodvisna aplikacija za uporabo na PC-opremi. 2.1.5. Prodajno-proizvodni plani Dorečeni so načini planiranja, in sicer tako, da je upoštevana tehnična kategorija (kapacitetne in kadrovske matrike) ter ekonomska kategorija (prodajne cene, lastne cene, profit in profit na normativno uro; kar je prav tako sestavina kadrovske matrike. Na osnovi podatkov je vgrajena ali separatno organizirana optimizacija prodajno--proizvodnega plana z upoštevanjem vseh robnih pogojev in realnih možnosti. Optimizacije tečejo v naslednjih smereh: — največji profit pri polni zasedbi kadra in pri kapacitetnih omejitvah, — največji profit pri kapacitetnih omejitvah, — največji profit ob delu v eni izmeni, — največji izkoristek kapacitet, — najmanjša poraba materialov (namesto kapacitetne matrike se uporabi materialna matrika), — najmanjša poraba energije (energetska matrika), — druge specifične možnosti in zahteve. 2.1.6. Odpravljanje motenj v skupinah Glede na dnevne rezultate in glede na ugotovitve o motnjah, ki so se znotraj delovnega dne pojavljale, je pripravljen postopek za sistemsko identifikacijo in odpravljanje motenj. Uporabijo se tehnike krožkov (krožki kvalitete, krožki za izboljšanje proizvodnje ipd.) in druge tehnike dela z ljudmi. Clj in rezultat je iz dneva v dan višji faktor produktivnosti Fp (ali faktor kapacitet Fkap.). Ko je ta del sistema uspešno uveden, predlagamo upoštevanje Fp v osebnem dohodku (skupinsko merilo za delavce, mojstre, vzdrževalce in druge, ki so v skupini pripomogli k rezultatu). | SKUPINA 2/1 | H* MATIČKIH PODATKU KAPACITETNA MATRIKA V BAZI ALI SEPARATNO PROIZVODNI PLAN VEKTORJI MATRIKE .OBOOBJA ROBNI POGOJI ' KADER / STREŽBA / MATERIALI KVALITETNE RAVNI / DELOVNI ČAS / IZMENE / PRODAJNE CENE SSsLASTNE CENE / POKRITJA r PROIZVOONI VIRI DISKRETNI / KONTINUIRNl / PROCESNI / ROČNI OPTIMKUNJE PROtZVOONJE \ (PLANA) ažuriranje razporejanje. PLAN / NALOGI / CELICE / FLEKSIBILNI PROlZV SISTEMI AŽURIRANJE MOTNJE spremembe v PLANOV OPTIMIRANJE PRETOČNIH ČASOV DNEVNI RAZPIS ZA V -SKUPINO \ -CELICO \ -FLEKSIBILNI i \ PROlZV SIS! / 2.2. Kapacitetna matrika — skupina 2/1 Ta del je lahko sestavina sistema, mogoče je pa tudi separatno delo. Matrika je sestavljena v zvezi s planom prodaje in to mesečno in tromesečno drsno. Cilj je optimiranje prodaje na osnovi proizvodnih in kadrovskih omejitev. Pogosto je namesto osnovne kapacitetne matrike uporabljena materialna (minimalna materialna poraba) ali energetska (minimalna poraba energije) matrika. V pravilno organiziranih poslovno-proizvodnih sistemih je obdelava takih kapacitetnih matrik v prodajnih oddelkih. Tehnične parametre matrik in vektorjev oskrbi ustrezna proizvodna planska funkcija; naloga prodajne funkcije pa je, da matriko »polni« s toliko »dela«, da so dosežene najboljše razmere — običajno največje pokritje — profit. Najboljše stanje se zapiše kot proizvodni plan n. pr. meseca. Materialna oskrba za plan je ena izmed nalog, ki se razvija vzporedno z nastajanjem optimalnega plana. Sledi razporejanje plana po proizvodnih komponentah, pri čemer je trenutno najbolj aktualno optimiranje pretočnih časov. Ta del sistema ni razvit v celoti. Dosedanji uspehi so bili doseženi z mrežami in grafi procesov in z uporabo teorema Nebeshime. Kakorkoli že, priboriti se je treba do jasne situacije za dnevno proizvodnjo, ki je krmiljena, spremljana in za katero je ob koncu delovnega dne izračunan učinek. I SKUPINA 2/2 | SEGMENT CAPP NA MATIČNIH POOATKIH V BAZI ALI SEPARATNO a) maaac, lato b) skupina/oddatok/ obrat/TOZD/DO/ podjatja KADROVSKA MATRIKA POSTOPKI BILANS1RANJA KADRA-PLANA ANALIZE TESTI f ANALIZE absentizma OPTIMIRANJE S (KAPACITETNO X. MATRIKO/ DNEVNI RAZPIS PRIMERJALNI . TESTI RACIONALNA KOLIČIN; \REŽIJSKEGA KADRA > P60%-R40% SPREJEMLJIVA KOLIČINA ABSENT: B> 30 dni mu 3-4% B< 30 dni m«x 4 * 5% Ostalo; max 0.5% /POSTOPKI > ZA UGOTAVLJ. POTREBNE IN i ZADOSTNE ZA RAMEN M DO ali J [PODJETJA MOOELIRANJE IN IZVEDBA KRATKOROČNIH IN \ SREDNJEROČNIH POSTOPKOV ’ ZA ZMANJŠANJE ABSENTIZMA KADROVSKI POTENCIAL - PROIZVOONI -REŽIJSKI UGOTAVLJANJI OBJEKTIVNIH POGOJEV ZA B> 30 dni B < 30 dni BILANCA -BOLNIŠKA OOS. -DOPUSTI ABSENTIZEM LETNA RAZPORED. RLD IN OSTALO JALOVO DELO REŽIJSKE URE PROIZVOONIH DELAVCEV USTREZNOST -FUNKCIJE -ORGANIZACIJA POUDAREK: VODJE SKUPIN 2.3. Kadrovska matrika — skupina 2/2 Osnovno kadrovsko matriko je mogoče uporabiti — poleg prej opisane vsebine — še v naslednjih smereh: 2.3.1. Kadrovski potencial — režija V zadnjem času je postalo pomembno dejstvo, da je proizvodnja preveč obremenjena s stroški, ki jih povzroča preobsežni režijski kader. Zato so uporabljeni postopki za ugotavljanje potrebne in zadostne količine tega dela kadra. Izdelana je kapacitetna analiza kadra (posnetje traja 6 mesecev), iz katere je mogoče razbrati: Kaj kdo dela in koliko! Iz ovrednotenih posnetkov je mogoče sklepati na ustrezno ali neustrezno organizacijsko strukturo. Na osnovi analize in na osnovi drugih spoznanj je razvitih in uporabnih pet tez, ki omogočajo pristop k reševanju problema. Delovni naslovi teh tez so: 1. Izobrazbena teza — testi sposobnosti: Teza govori o potrebni izobrazbi in znanjih, ki jih manjka in je 16 NOVOLES zato potrebno več delavcev. Sposobnost naj se ugotovi z ustreznimi testi. Ugotovitve pa naj sprožijo spremembe. 2. Teza o namenu posameznih delokrogov in o polni zaposlenosti Teza govori o dejstvu, da polno zaposlenost ni mogoče določiti in da je nujna preverba namena in vsebine vseh delokrogov. Definirani so postopki za identifikacijo presekov posameznih delokrogov (podvajanje dela) in postopki za identifikacijo ustreznosti obstoja posameznih organizacijskih tvorb (kaj je za podjetje dražje doma, kakor če bi bili servisirani od zunaj itd.). 3. Teza o delovni intenzivnosti Teza govori o ugotovitvah, da je v režiji izkoristek osnovnega dela 30 do 40 odstotkov in nudi rešitve v zvezi s tem. 4. Teza o motiviranosti I. Teza govori o splošni nemotiviranosti kot lastnosti in jo veže na 50-odstotno učinkovitost ter nakazuje poti reševanja iz nemotiviranosti. 5. Teza o motiviranosti II. Teza je »zahodna« in govori o vzbujanju zavesti, da smo za »revščino« krivi sami, ker v svoji sredini dovoljujemo nesposobnost in nedelo ter tako tudi ambiciozni in sposobni ostajajo »revni«. K tezam so dodane še tri aktivnosti: — primerjalni podatki o deležu režije posamezne funkcije, podfunk-cije ali elementov v poslovno-proizvodnem sistemu, — rešitve v smislu klasične hierarhije, — rešitve v zvezi z dokazovanjem uspešnosti posameznih organizacijskih tvorb. Končni cilj aktivnosti tega bloka je: doseči vsaj razmerje: proizvodnja 60 odstotkov, režija 40 odstotkov. 2.3.2. Absentizem Absentizem in posebej krajše bolniške odsotnosti so motnje, ki močno povečujejo stroške. Izdelani so postopki, s katerimi se raziščejo vzroki za vse vrste absentizma. Načrtane so aktivnosti za zmanjševanje absentizma. Posebno pozornost se posveti izkoriščanju statusa boleznine v druge namene. Aktivnosti so mučne in dolgotrajne, končni cilj pa je v zmanjšanju absentizma na sprejemljive količine. Ffcjp-do*«**«! > Ffc^p-planirani » Fj^ planirani 2.3.3. Jalovo delo (režijske ure proizvodnih delavcev) Tudi ta del predstavlja motnjo, ki vpliva na zmanjšano učinkovitost dela. Analizirati je potrebno vrste jalovega dela ali zastojev in načrtati aktivnosti za zmanjšanje do sprejemljivih vrednosti, ki so: — za dobro organizirano industrijsko proizvodnjo: do dva odstotka, — za industrijsko proizvodnjo posamičnih tehnoloških virov: tri odstotke, — za individualno proizvodnjo in procese individualnih tehnoloških virov: maks. pet odstotkov. 2.3.4. Bilansiranje proizvodnje nasproti kadru Ta del kadrovske matrike je bil sistemsko opisan že prej. Včasih se pojavi potreba po razčiščevanju ožjih kadrovskih potencialov za različne obsege proizvodnje, kar je mogoče doseči s postopki, ki štejejo v ta blok. 2.4. Proizvodne skupine — skupina 2/3 Ta del sistema je razvit v dveh smereh: 2.4.1. Delo z ljudmi Področje zajema uvedbo poznanih postopkov, kot so krožki kvalitete, krožki za izboljšanje proizvodnje, skupinsko načrtovanje, obvladovanje in inoviranje proizvodnje. Sem šteje tudi animiranje množične inventivne dejavnosti (MID). Za vse opisane načine so že razviti postopki ali pa jih je potrebno razviti sproti. Bistveno je, da prihaja do progresije produktivnosti, kvalitete in ekonomike. Spremembe so posledica vsakodnevnega dela s skupinami, tako da prihaja do tehničnih, tehnoloških, organizacijskih, kadrovskih in socioloških - pozitivnih sprememb. V operativnem smislu so rešitve kvalificirane kot tehnične izboljšave in celo inovacije, za kar naj gre avtorjem ustrezna odškodnina! 2.4.2. Razvoj proizvodnih oblik To področje zajema »nujni zgodovinski razvoj« proizvodnih oblik. Naša filozofija je, da v fleksibilne proizvodne sisteme (FMS) ne moremo skočiti preko noči, ampak da moramo preživeti določene razvojne stopnje. Te so po našem mnenju vsaj naslednje: — proizvodna jedra: Delno zaključeni procesi z vsaj nekaj usklajenimi fazami in definiranim pretokom »kosov«, — proizvodne celice: Zaključeni procesi več operacij ali celo več polizdelkov s fleksibilnimi orodji in pripomočki, ki omogočajo hiter prehod iz proizvodnje izdelka A v proizvodnjo izdelka B, — avtomatizirane proizvodne celice: Zgornja oblika z uporabo drobne mehanske in elektronske avtomatizacije, — proizvodni sistemi: Integracija celic, — avtomatizirani proizvodni sistemi: Računalniško vodene posamezne celice v sistemu, — fleksibilni proizvodni sistemi: najvišja oblika digitalizacije avtomatiziranih proizvodnih sistemov (bodočnost). Pri razvoju proizvodnih oblik se poslužujemo identifikacijskih postopkov za: — obdelovance, — proizodne — tehnološke vire, — kadrovske vire — specialisti, — lokacijske vire, — informacijske vire in — normative dela. Vzporedno uporabimo ali testiramo postopke logistike, ki pomenijo poglabljanje planiranja z MRP I, MRP II ter JIT (just in time), v okviru realnih možnosti. Pri tem uporabljamo smernice, ki izhajajo iz novih proizvodnih filozofij vključno s KAN-BAN postopki, ki jih v praksi prevedemo v »tehnologijo tekočih embalažnih enot.« Vse rezultate vseh postopkov merimo s faktorjem produktivnosti Fp ali Fkap - pa četudi traja delo več let. S tem je dana možnost merjenja kontinuiranega napredka, kar daje moralo za naprej in pohvalo za nazaj! 3. Sklep »KAKO V USPEŠNO PROIZVODNO PODJETJE« torej ni slogan - je obsežno delo, ki terja veliko univerzalne strokovnosti, trmastega vztrajanja, sprotnega usposabljanja in razvoja ter nenazadnje razumno in odločno poslovodstvo, ki mora ob vseh ovirah najti najboljšo rešitev! Mag. Tone Klasinc s sodelavci NOVOLES 17 Odbor za medsebojna razmerja je na seji 13. decembra 1989 odločil zimske kapacitete naslednjim prosilcem: Termin: 30. 12. 1989 — 6. 1. 1990: Janez Gajski — Sigmat Mojca Saje — OMP Toni Ravbar - TSP Marica Peričak — TKO Tatjana Bizjak-Rokov — TAP Igor Šenica — DSSS Suzana Naroglav - BOR Ivan Rozman — Žaga Anica Juran - TVP Anica Jarc — DSSS Samo Aš — DSSS Matjaž Malenšek - DSSS Franc Erpič — DSSS Milan Rotar - DSSS Termin 7. 1. — 13. 1. 1990: Igor Novak — DSSS Ana Košmerl - TES Stane Štavdohar — DSSS Termin 14. 1. — 20. 1. 1990: Gregor Homan — Uniles Miloš Varga — Uniles garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, apartma 302, apartma 302, garsonjera 303, soba 304, ležišča št. 1, 2, 3 in 4, ležišča št. 5, 6, 7 in 8, ležišča št. 9, 10 in 11. garsonjera 5, garsonjera 301, garsonjera 303. garsonjera 303, soba 304. Ljubo Rajer — TGD Franc Maraž — TAP Marjan Adamič - BOR. Ivan Ljubi - Sigmat Andrej Besednjak Andrej Pečjak — TGD Slobodan Manojlovič -,TGD Irena Šterbenc - DSSS Veno Bukovec - TES Veno Bukovec — TES Slavko Vidmar — DSSS Ivan Ljubi — Sigmat Dušan Veber — TAP Zdenka Zupan - DSSS Alojz Breznik — OPE Termin 4. 2. — 10. 2. 1990: Stane Turk — PPL Marjan Junkar — DSSS—Sigmat Martina Zagorec - RRC Stane Turk — PPL Andrej Bobič - TGD Slavko Medved - CSM Termin 11. 2. — 17. 2. 1990: Ivan Miler - Sigmat Silvo Šercelj - DSSS Dušan Zorič — DSSS Igor Kordelc — BOR — DSSS Žare Kovačevič — DSSS garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, apartma 302, apartma 302, garsonjera 303, soba 304, ležišči št. 1, 2, ležišča št. 3, 4, 5, ležišči št. 6, 7, ležišča št. 8, 9, 10, 11, ležišča št. 12, 13, 14, ležišča št. 15, 16, 17, 18. garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, garsonjera 303. garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 303. Termin 21. 1. - 27. 1. 1990: Vinko Žibert - Sigmat Vlasta Strašek - OPP Marija Lužar - Sigmat Damjana Koncilja - DSSS Roman Primožič - DSSS Igor Udovč - TAP Bogdan Kastelic — DSSS Bojan Vernig - DSSS Tine Martin - DSSS Zlata Piletič - DSSS Martin Simončič - DSSS Martin Simončič - DSSS Andrej Kosec — DSSS Vojko Strmole - DSSS Toni Šoba — Lipa Igor Anžiček — Sigmat Dušan Plut — DSSS garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, apartma 302, apartma 302, garsonjera 303, soba 304, ležišča št. 1,2, ležišča št. 3, 4, ležišča št. 5, 6, 7, ležišča št. 8, 9, 10, 11, ležišča št. 12, 13, 14, ležišča št. 15, 16, 17, 18. Termin 28. 1. - 3. 2. 1990: Adolf Longar - OPE Slavko Vidmar - DSSS garsonjera 1, garsonjera 2, Termin 18. 2. - 24. 2. 1990: Ana Košmerl - TES Stanka Šnidaršič - DSSS Zvone Peterlin - DSSS Miloš Pilič - DSSS Milan Lemovec — DSSS Majda Beg - TDP Bojan Mikec — DSSS Majda Šobar — DSSS Samo Somrak - DSSS Albin Kužnik - Žaga garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, garsonjera 302, garsonjera 303, ležišče št. 1. Termin 25. 2. — 3. 3. 1990: Anamarija Daroved — DSSS Stane Bukovec — DSSS Branko Atanaskovič - TKO Peter Henčič - Radatoviči Ludvik Matoh - TAP Slavica Jaklič — DSSS Tina Ivančič — DSSS Majda Furlan — DSSS Rade Radosavljevič - DSSS Breda Avbar — DSSS Damjana Bohorič Adi Župančič — DSSS garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 10, garsonjera 301, apartma 302, apartma 302, garsonjera 303, soba 304, ležišče št. L Termin 4. 3. — 10. 3. 1990: Ivanka Erhovnic - DSSS Janez Doltar - DSSS Zvonka Volf — DSSS Albin Jaklič - PPL Marija Mihelič — DSSS Janja Bukovec — DSSS Zdenko Vovko - DSSS Ivan Šegina — TPE Matej Jevšček — TES garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 301, apartma 302, apartma 302, garsonjera 303. Termin 11. 3. — 17. 3. 1990: Roman Slak — TAP Ernest Tobisch - DSSS Nežka Žarn — Lipa Darinka Darovec - DSSS Jure Legan — DSSS Zoran Leko — TGD Zvonka Todorovič - TDP Darinka Redling — DSSS garsonjera 1, garsonjera 2, garsonjera 3, garsonjera 4, garsonjera 5, garsonjera 301, aapartma 302, garsonjera 303. Vsi delavci morajo najmanj teden dni pred zimovanjem prevzeti v službi za družbeni standard napotnice. 18 NOVOLES Imenovanje kandidatov v organe vodenja IGD Za normalno in nemoteno delo IGD Novoles je dosedanji upravni odbor naložil kandidacijski komisiji nalogo, da pripravi predlog novih članov za organe vodenja IGD. Komisija je pregledala dosedanje članstvo in delo samega društva ter analizirala potrebe društva. Na osnovi tega je pripravila predlog za novo vodstvo društva. Uspešno delo društva ni odvisno samo od posameznih članov vodstva, pač pa predvsem od resnega odnosa in pristopa vseh tistih delavcev delovne organizacije, ki po svojem položaju in dolžnostih morajo skrbeti za uspeh delovne organizacije in varstva pred požari. Zaradi tega ob imenovanju novega vodstva in planiranih delih IGD pozivamo vse vodstvene in vodilne delavce naše delovne organizacije naj s svojim resnim pristopom pripomorejo k zboljšanju gasilstva in varstva pred požari, kot tudi tiste entuzijaste, ki svoje znanje in pripravljenost nesebično in humano izkazujejo gasilstvu in varstvu pred požarom. Ne bo odveč še poziv, da naj se vsi aktivno vključimo v delo društva, še posebej pa delavci na vodilnih in odgovornih mestih v Novolesu. Člani društva pričakujemo od vodstvenih in vodilnih delavcev naše delovne organizacije ne samo moralno temveč tudi nujno materialno pomoč pri izobraževanju, vzgoji in tudi opremljenosti našega članstva. Podpredsednik IGD: Janko Kovačec Bela zima V vas prišla je teta Zima, bela je, oh ko bila bi vse posula z belim snegom naša bela tetica. Otroci od sreče vsi veseli na smučke, sanke so skočili, so po strmem bregu se spustili, kepali se, se smejali, v zimi res so uživali. ROMANA RAČKI, 6.a Še nekaj dni je do novega leta. Jaz se ga zelo veselim, pa ne zato, ker nas bo v šoli obiskal dedek Mraz, temveč tudi zato, ker bomo doma okrasili novoletno jelko. Želim si tudi, da bi v letošnjem letu zapadel sneg, saj ga lani ni bilo. V šoli nam tudi obljubljajo, da bomo v naslednjem letu telovadili v novi telovadnici. To si želimo vsi otroci še posebno, če bo sodobno opremljena. Še najbolj pa se veselim prostih dni okoli novega leta. Takrat so doma tudi starši in imajo nekoliko več časa za nas otroke. Upam, da bom novoletne praznike preživela lepo in skupaj s starši. SABINA BARTOL, 4.b Novo leto. Pričakujemo ga vsi. Novo leto je dan, ko smrekca se postavi, lučke prižge in s kozarci nazdravi. Pod smreko darila ležijo, otroci se jih že veselijo. Ko ura odbije polnoč, si otroci in starši roke podajo in si srečo zaželijo. Tudi jaz vsem želim: veselo in zdravo, da bilo bi mimo in pravo novo leto 1990. NATALIJA BOBNAR, 8.a ( rri !'riž Slovenije (Jjlčindla. avcfcuiizacija. ftacleLjuje za fiažrtvavaLna cLeLo. v atu^aaizaciji „ h. • ečeaa IcLža * ' -*♦ ^ m i* * ' K ' _ *0*1 G C /'■ .irtjtLtizacijc iNACŽ Na skupščini Rdečega križa je bila 23. novembra 1989 podeljena diploma delovni organizaciji Novoles kot priznanje in zahvalo za sodelovanje v krvodajalstvu. Istočasno sta dobila priznanje zasluge za krvodajalstvo aktivista Franc Avbar in Valerija Dular. NOVOLES 19 Novoletni čas Izid žrebanja nagradne križanke ob4y»» '\ Dnevu republike: 1. Marjan Struna , tozd PPL Žaga 2. Zdenka Korce, DSSS 3. Niko Somrak, upokojenec 4. Alenka Drenik, Novo mesto !i 3 O 1 E C' » Izžrebani reševalci naj prevzamejo nagrade čim prej pri uredniku v DSSS. Čestitamo! Opomba: križanka je bila na nekaterih mestih »nerodna«, zato je povzročala reševalcem nemalo preglavic. Komisija je morala za izžrebane štiri kandidate izročiti kar osem reševalcev, ki so bili izžrebani, vendar so bile rešitve napačne. Škoda; med že izžrebanimi reševalci so bili tudi mladi, ki bi jih darilo prav gotovo razveselilo, žal so bile oči komisije budne in so odkrile napake pri reševanju. Več sreče vam želimo pri reševanju novoletne nagradne križanke. Naglo se bliža čas novega leta. Stopili bomo v zadnje desetletje dvajsetega stoletja. Tega-se vsi veselimo; vsak po svoje, seveda. Najmlajši zaradi daril, ki jih bo prinesel dedek Mraz. Tako kot vedno, bodo prejeli največ sladkarij, nekateri pa še smučarsko opremo. Veselih obrazov pa ne bo manjkalo ob pogledu na nove, bleščeče igrače. Starejši otroci se novega leta veselimo predvsem zaradi prostih dnevov. Tako se bomo vsaj za kratek čas rešili šole, s tem pa seveda pisanja kontrolk in spraševanja. Tako bomo med prazniki sprostili naše misli. Tudi starejši se vesele novega leta, saj bojo tudi oni prosti. Doma bodo postorili nekaj drobnih del. Skupaj z otroki bodo okrasili novoletno jelko s svetlečimi trakovi, bonboni in raznovrstnimi okraski. Spekli bodo potice ter druge slaščice, da se bodo ob čakanju novega leta še podprli. Tako se bomo imeli vsi lepo. Najlepše pa bi bilo, ko bi se prvega januarja zjutraj zbudili, zlezli iz toplih postelj, zunaj pa bi zagledali — sneg. Seveda se takih snežnih novoletnih praznikov vsi veselimo. Torej pričakujemo sneg, pa ne vsak zase, ampak vsi skupaj. Ob koncu tega leta bi rada voščila vsem, ki bomo za leto dni »mlajši«, da bi v novem letu 1990 živeli zdravo in srečno. Mateja Pirc, 8. a December — gruden Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Ako je prvega dne (na Barbaro) v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec (ker bo malo snega). Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz nastaja. Božični dež vzame rž. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, dobre letine se je nadejati. Dež in veter pred božičem, koplje rad jamo mrličem. Dež na Stefanje obeta le malo žita prihodnjega leta. Dnevi od Lucije do božičnega dne (13. do 25.) vreme vseh mesecev oznane. Grom in blisk o zimskih kva-trih, huda zima bo pri vratih. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Grudna mraz in sneg, žita dosti (prinese) prek in prek. Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine pogost je primer; če je pa oblačno in temno, žita bo prazno ob letu gumno. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Kakršen adventni most, tak bo post. Kakršno je vreme na božični dan, tako bo še leto dan. Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. Lucija krajša dan — rek vsem ljudem je znan. O Tomažu vetra suho petje — pomeni suho pomlad in poletje. Po božiču gre dan gori, sneg doli. Polna luna blizu božiča južno zimo nam priča. Pred božičem moča toliko ne škoduje, kakor če po praznikih (svetkih) dalj dežuje. Pred vlaškim božičem ni zime, pred vlaškim Petrovim ne vročine. Prvi teden huda zima — osem tednov ne odkima. Sapa, ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha. Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer. Svetal božič bo dal jeseni poln kozolec. O božiču zeleno, o veliko noči sneženo. O božiču se spodobi malo snega in malo boljšega (belega) kruha. O božiču za steno (zunaj na soncu), o veliko noči za pečjo. Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. Srečno v novo leto 1990