Pisma iz domačih krajev Remšnik. Na Vernih duš dan zvečer so Pogloinovi zapazili, da šviga plamen iz dimnika pri Tišlerjevem Hanzlu, saje so se namreč vžgale. Vsi planejo na pomoč, kličejo druge sosede ter z vso silo zadušijo polagoma ogenj okoli dimnika. Škode je precej na raznih predmetih, posebno na posodi. Tišlerjev Hanzl je stalen narocnik »Gospodarja« ter zvest prijatelj poštenih knjig. Gornja Sv. Kungota. Milo so peli zvonovi dne 7. novembra, ko smo nesli k večnemu počitku pokojno Trezo Drozg, dobro krščansko dekle, ki je umrla na Kozjaku, dne 5. hovembra. Nosile so jo naša dekleta iz Marijine držbe. Draga Treza, zvesto si Bogu služila, zato trdno upamo, da se pri ljubem Jezusu že v slavi nebeški veseliš. V Gospodu sladko počivaj! Dosedaj je pri nas narastloštevilo mrtvih na 30, in ravno toliko jih je v tem letu rojenih. — Delo pri prosvetnem domu napreduje; opozarjamo že danes domačine in iz sosednih župnij, da se blagoslovitve in slovesne olvoritve gotovo udeležite v ogromnem številu — kdaj, bo pravočasno v časnikih naznanjeno. — Gospodinjski tečaj v Gornji Sveti Kungoti v prosvetnem domu se vrši prihodnje leto, zato dekleta, ne silite v mesta, kcr boste imele tukaj prelepo priliko, izvežbati se v kratkem času v racijonelnem gospodinstvu za mal denar. Spodnja Sv. Kungota. Pri nas smo voasih veseli, včasih žalostni. Trgatev je sicer veselo opravilo, a letos ni bilo posebno, ker je bolj malo in dobili smo berače--pomagače katere sicer radi imamo, a v trgatvi jih cisto nič mismo pogresab, vojake mislim, ki so ravno ob trgatvi imeli tukai orožne vaje. Kaj takega se naj ne zgodi več! Veselili smo se tudi otvoritve postajališča Cirknica, ker ge to leži v naši župniji in imajo tudi Kungovcani iz te okolice od postajališča veliko korist. — Imeli smo tudi zlato poroko Jožefa in Ane Korošec. — 0 žalostni smrti našega cestarja Polenšaka ste že poročali. Ubijald so baje že obsojeni in Ijudem ne gre v glavo, da bi manj ječe dobili, kaikor šmuglerji. — Občinaka reva Marija Jarčič se je na paši v zmedenosti obesila. Smrt je p<Jkosila tudi dobrega kmeta Franca Matjašioa v veliki starosti^ in pridno mater Antonijo Ulbl v najlepših letih. Naj pocivata v miru! — Da nič nismo veseli pozdravov od davikarije, ki nam jih pošilja v obliki razlimih čekov, kdo bo nam to zameril? Hajdina. Na Vseh svetih dan je naša župnija po 17meseonem cakanju dobila svojega novega župnika in sicer 5. g. Vekoslava Skuhala bivšega tukajšnjega kaplana, pozne]e spintuala v mariborskem bogoslovju in točasno lipravitelja naše župnije. Prvo zahvalo za to duhovno veselje smo dolžni najvišjenra Gospodu, Bogu, ki je uslišal naše srene zelje, ko nam je po svoji nam vedno nerazumljivi Previd-nosti poslal za stalnega svojega" namestnika tega blagega duhovnika. Zahvalimo pa tudi preč. vodstvo lavantinske. škofije, da je ustreglo želji hajdinsildh župljanov, lahko recemo: vseh brez dzjerae. Slednjič prav lepo zahvalimo g.dr. Vinko Močmika, bogoslovnega profesorja, ki nam je inVestiral našega novega župnika in nam v svojem cerkvenem nagovoru.razložil obred inštalacije tako jasno in poljudno,, da bomo odslej še bolj iznali ceniti in ljubiti svoje dušne pastirje. Božji blagoslov naj obilno rosi ma naše duhovnike: in na nas vernike! Sv. Lovrenc na Dravske mpolju. Nekaj zares Iepega lahko danes poročamo od nas: naša fanna cerkev se je v svoji notranjosti odičila kot nevesta, ker jo je mojstrska roka akademicnega slikarja g. S. Fras celo preSlikala. Na prazniik Kristusa-Kralja je novo slikarijo slovesno blagoslovil mil. g. prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Veseli smo tega dogodka in ponosni na to delo farani-domačini, fei smo ga oskrbeli in smo prepričani, da se bo lepe notranjosti razveselil še marsikateri sosed ali tujec, 'ki bo mimo-grede stopil v ta hram božji. Želimo samo, da bi moglo Iti veckrat iz našega kraja porodati kaj lepega in tudi veselega. Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 30. oktobra 1927, ob pol 12. uri ponoči je umrl g. Henrik Gril, hišni posestnik in podžupan našega mesta. Pokojai je bil trden naš pristaš in se je že pred vojno mnogo udeleževal političnih borb v našem mestu in ravno vsled tega mnogo trpel leta 1914 vsled internaoije v Gradcu. V mladi naši državi je bil večkrat namestnik kandidata SLS za narodno skupsčimo, deloval je po vojni kot gerent naše mestne občine, kakor član, oziroma odbomik Okrajne hranilnice, Posojilnice in okrajnega zastopa. Bil je član in podpornik vseh naših društev, zlasti Orla. Bil je nekoliko razburljive narave, sicer pa nesebična, blaga duša. Kako je bil rajiii splošno priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ikaterega se je udeležila ogromna mtnožica meščanskega in kmet^kega ljudstva. Pri sprevodu so bili zastopani: občinski odbor, gerentskl sosvet okrajne hranilnice, inačdstvo posojilnice, okrajni zastop, odbor SLS, Orli, Orlice, članstvo Prosvetnega društva, požarna bramba itd. Pogreb je vodil dekan in oblastni poslanec za slovenjebistrišiM okraj preč. g. Alojz Saga] iz Hoč ob asistenci domace in sosedne duhovščine. Na grobu je govoril v imenu SLS v slovo narodni poslanec za naš okraj g. Štefan Falež tako milo in ljubko, da so marsikatero oko zalile solze. V imenu mešcanstva in katoliških društev pa se je poslovil od poikojnega oblastni poslanec g. dr. B. Schaubach. Cerkveni pevoi so mu zapeli pri hiši in ob gomili milodoneče žalostinJke. Ganljivo je zadonel ob odprtem grobu zadnji pozdrav Orlov, ki so nesli in spremljali svojega podpornega Slana k vecnemu počitku: Brat — z Bogom! Cudno se je pa zdelo udeležencem pogreba, da imestna občina, pri ikateri je kot narodnjak deloval toliko let, ni imela besede za pokojnega ob odprtem grobu. Rajnega priporočamo vsem, ki so ga poznali, v molitev. Sveti¦la mu večna luc! Sv. Anton v Slov. gor. V svrho zidave društvenega doma je daroval tukajšnji domacin, stanujoč na Dunaju, gospod Adolf Dominkuš, 500 Din. Gradbeni odbor se njemu, kakor tudi vsem darovalcem stavbenega lesa prav iskreno zahvaljuje. Sv. Tomaž pri Ormožu. G. urednik, že dolgo Vas nismo nadlegovali z nobenim dopisom, toda sedaj, ko se bližajo obcinske volitve, se bomo veckrat spomnili na Vas. Pri nas se bo bil volilni boj, kakoršinega še ni bilo in sicer so se razni demokrati pobotali z dosedanjim županom, rekoc: tudi mi bi radi bili nekaj več kot občani. In kakoJ^ že to navada, dobili so par nerazsodnih ljudi, da f se P°^pisali na njihovo listo. Drugic si bomo pogledali te moze nekoliko bližje. Naša obcina Sv. Tomaž, ki je takorekoc srce cele fare, bo imela pri sedanjih občinskih na svoji bLb kandidatni listi vpisane same vrle moze m »kuras« lante, kateri bodo res delali za blagor svojih obcanov, katenm ne bodo ceste in pota deveta briga, da se odzovete vabilu SLfe, kakor ste to storili pri oblastnih m drzavnozborskih volitvah. Pokažimo našim nasprotnikom, da se hodimo k sveti maši. In zato si bomo volili ljudi, kateri nam bodo popravili naše strašno slaba pota in oeste. Torej na svidenje dne 4. decembra pri prvi &krinjici! Ljutomer. Dne 7. t. m. je bila tukaj pokopana ga. Neza Bračko, vdova po prejšnjem našem cerkovniku. Rajna je bila izredno delavna, dobra in potrpežljiva. Bila je takorekoč izvošček revežev, ker je s svojimi kravicami zvozila siromakom poljske pridelke in dr. na dom, in to za nizko ceno. Blaga pokojnica naj prejme za svoje nesebično delo večno plačilov nebesih! . Škofja vas. Poštenemu, vernemu in treznemu človeKu manjka besedi, s katerimi bi lahko naše politične nasprotnike dovolj osramotil pred vso javnostjo. Plačani agitatorji letajo sedaj od hiše do hiše, blatijo našo SLS, obrekujejo naše kandidate, ščuvajo vas proti vasi, gornji del obcme proti spodnjemu, kmeta proti delavcu in narobe. Ako govonjo z volilcem iz Trnovelj, pravijo, da so odborniki SL» lmovljam nasprotni; obratno pa pravijo volilcem zgornjega dela občine, da isti skrbijo samo za spodnji del občine. Delavcem pravijo, da je njih stranka »delavska«, »zaščitnica ubogih«, na listi, in sicer v ospredju, pa imajo bogate veleposestnike; ljudi, kateri so rekli, da dado zastonj les za »gauge«, na katere naj bi se obešali socijalisti in če delavec ne more živeli, naj pa crkne itd. Takšno farbanje volilcev se ne more več naziTati politični boj, ampak najpravilneje bi bilo hudičev cirkus. Takšno delo morejo opravljati samo ljudje, katere vodi nebrzdana strast po dobičku in častiželje, osebe, katere so hoteie vreči kapelco iz šole na Ljubečnem, osebe, katere so odobravale, ko so hoteli vladajoči framazoni z ljudskoošlskim zakonom vreči duhovnika iz šol in naša občina ni proti temu protestirala, osebe, katere so rekle, da so pregledale mnogo knjig, kjer je bil vsak del človeškega telesa narisan, a prostora za dušo niso našle. Po njihovem mnenju je duša namreč kri. Na blagor občanov ne gledajo dosti, zato smo že imeli razne davke in visoke doklade, zanetili pa so politični boj in v občinski pisarni se stalno čita brezversko »Jutro«. Volilci! Pri sedanjih volitvah gre tudi za vaš žep! Volite poštene krščanske može, ki so obenem tudi nesebični in dobri gospodarji, upamo, da je ogromna večina dve in polletnega politiziranja in zavijanja dejstev sita, zato naj voli vsak pošten, pameten in veren občan, ki želi red, mir in pravično delo na občini Slov. ljudsko stranko, ki ima pri teh volitvah drugo skrinjico. Sv. Peter v Sav. dol. Volilna doba je tukaj. Dve listi imamo. Slov. Ijudska stranka je vložila listo pod lastnim imenom; radičevci in demokrati pa se skrivajo pod imefflom: združena gospodarska stramka. Njen nosilec je g. Andrej Četina. Njega bi radi imeli za župana radičevci; demokrati bi radi imeli g. Srebotnjaka. Slovenska ljudska stranka, ki ima v svojem okrilju zbrane resne katoliške može in mladeniče, pa bode vse združene nasprotnike premagala in izvolila županom že v tretjič svojega vrlega, dosedanjega župana gospoda Jerneja Novaka, moža kremenitega znaoaja in vstrajnega dela. Škale pri Velenju. Neki dopisnik je hotel v zadnjem dopisu v »Slov. Gospodarju« javnost napaono poučiti- kakor bi neki naš imož delal nered glede občinsikih volitev. A resnica pa je, da dela zmešnjavo tukaj le g. Miroslav Pevec, doma nekje od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je iskal svojo življensko sreco že skoraj v vseh znanih državah. Pa ker se ni dalo nikjer zlahka živeti, se je naerakrat znašel pri naših rudarjih v Škalah. Kot propadli okrajni kandidat komunistiene stran.ke pri zadnjih državnozborskih volitvah bi rad s svojimi komunističnimi nauki osrečil tudi naše dobre posestnike in se polastil občine, zato je sestavil svojo listo, ina kateri poimja posestnikom same izvrstne odbornike. Preveč bi bilo, da bi opisal vseh 34. Gotovo pa je, da tuidi naši manjši posestniki, rudarji, ki so nevede organizirani v socialdemokratski stranki, ne bodo zaupali obcinskega premoženja komunističnemu agitatorju, da bi jim z nepotrebnimi izdatki za nove šole in Bog ve kaj še vse, še bolj otežkocili že italk težeik gospodarski položaj. Dopisnik je napadel nekega odločnega našega moža, češ, da se sili v ospredje in da je sestavil svojo listo na lastno pest. Ugotavljam, da je bila ta lista sestavljena v sporazumu s tuikajanjo cč. duhovščino in z odborom krajevne organizacije SLS in se bosta listi vezali. Polzela. Kat. prosvetno dništvo namerava prirediti v zim^cem času ve&nesečni tečaj za nemščino. Vabimo vse one, kaferi se za to interesirajo, da se prijavijo pri Francu Turnšeku na Bregu. Tečaj se bode vršil v večemih urah sprejmejo se od 14. leta starosti dalje. Podrobnejše pogoje pri prijavi. — Shod SLS se vrši v nedeljo po prvi sv. maši pri Cizeju. Snov: Pomen občinsldh volitev. Naša komunalna politika. Uljudno vabimo k udeležbi! — Umrla je Mar. Tkavc na Polzeli. To je letos že drugi slučaj smrti v tej družini. V januarju je umrl njen mož, nenadoma zadet od kapi, a sedaj ona po pardnevni bolezni. Preostalim naše sožalje! — Ko so se pretekli toreik vraoali naši cerlkveni pevei iz pevske vaje, pripelje se jim nasproti tukajšnii mesar in posestnik Andrej Terdavner. Brez vsakega povoda navali v družbi še enega fanta na mirne pevce ter jih prične klofutati. Fantje so se razbegli na vse strani, samo Matevž Sušic, 'kateri je rmel spomladi zlomljeno nogo, se ni mogel takoj pobrati. Z mocniin udarcem po glavi ga je zgoraj omenjeni mesar pobil na tla. Ko se je nekoliko dvdgnil, dobil je ponovno udarec od spremljevalca. Stvar je sama na sebi popolnoma navadna, da se niso pri ipretepu cule besede: »Kršemduš, sedaj bomo volili drugače«, in da ni ta Andrej Terdavner eden prvih kandidatov na takozvani gospodarsbi, recte: demokratski listi. Mi <ne kratlmo nobenemu pravice «vobodnega udejstvovanja., odločno pa zavračamo takšne metode pri volitvah. PP režim je proč, miniili so časi, ko se je lahlko nekaznovano streljalo po polzelskih cestah, razgrajalo in napadalo mirne ljudi, kakor so bili islučaji pri zadnjih volitvah. Pozivljamo oblast, da takoj im v kali zatre poskuse gotovih Ijudi, kateri bi radi v preobilici oasa uvajali pri nas oaered in prepir ter take razgrajače in navajalce, kot volilno tiasilje, najstrožje kaznuje. Nazarje. Tuk. prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 13. t. m. v društveni dvorani igro »Legijonarji«. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Ker je cisti dobiček namenjen za nabavo nove brizgalne, se vsi prijatelji uljudno vabijo. Dramlje. Tudi naš kraj je oživel, ker se bližajo občinske volitve, ki se bodo vršile dne 20. novembra. Naša SLS je vložila svojo listo, ki bo imela 3. škrinjico. SLS je edina stanovska kmečka stranka za vse stanove. Zavedni Drameljčani vsi v tretjo skrinjico kroglice, ker to je edina stranka ljudstva, ki gre pod pravim imenom v volilni boj. Dramlje. Kaj je novega v Dramljah? Samo to, da se razni Radiči, samostojni demokrati ne upajo pod starim imenom nastopiti pri občinskih volitvah v Dramljah. Sedaj so se prelevili v razne gospodarske stranke in liste, da bi tako ugonobili drameljskega felerikalnega zmaja. In tudi zato, da bi nekaj nepremišljenih volilcev zbegali na liberalno stran. Zavedni Drameljčani pa že znajo, da je edino SLS stranka ljudstva, ki se upa iti v volilni boj pod geslom SLS, ki ima tretjo skrinjico za vse zavedne Drameljčane. Vsi za SLS, in zmaga bo naša! Sv. Peter na MedvedoTem selu. V letošnjem še primeroma dobrem letu se je najbolj razrastla volitvena agitacija. Agitatorji inam političnih nasprotnih strank si brusijo noge čez gležnje. Na čelu agitacije demokratske stranke je oseba, ki spreminja svojo barvo. Bil je že pri vseh stran¦kah, iki so Ikedaj ziagledale luč sveta. Omenjeni je bil svoječasno župan. Gugasta svetiljka se je prevrgla, ubila in užgala najvažnejše listine in bil je »najhitrejši« odgovor. Še mirodvor imu ni ugajal. Prodal je železne križe, kateri so se podrli in kamenitni postavki ubili. Ogorčenl župljani so s solznimi očmi gledali ta kruti nastop. Občinska blagajna je bila le za malenkost bogatejša za prodane križe. Stranke, ki so dale fcriže postaviti, so pa obcutno oškodovane. Bivši vlč. g. župnik Gomilšek, za vse dobro vneti duani pastir, je deloval čez 10 let v naši župniji. Ko pa se je od nas poslavljal, plakalo je 99% župljanov za njim. Ali se ni našla oseba, demokrat, .Jki je najela vedje število godcev in je kupila 10 kg smodnika, da mu za odhod strelja in gode. — Volilci, Peterčani, pometite ljudi, fci so takih strank, iz površja, da ne bodo vladali v občinskem odibonu. Rogaška Slatina. (Zanimiva tiskovna pravda pred Stolom sedmorice.) V sredo, dne 26. oktobra 1927 se je vršila pred Stolom sedmorice, odd. B v Zagrebu, vsklicna razprava v tiskovni pravdi: Ivan Vidgaj contra Francetu Novak, oba v Rogaški Slatini. Kakor znano, je tednik »Domovina« objavil svoječasno iz Rogaške Slatine notico, v kateri se med drugim očitajo nekemu »mladeniču« neki polit. defekti. Ker se je vedelo, od katere strani je bil ta napad uprizorjen, je poslal g. Novak »Dom(wini« članek, kateri je bil takorekoč nadaljevanje notice v preje izišli številki. En del tega članka, koji del je sedaj inkriminiran, se glasi tako-le: »Na Slatini pa nimamo samo mladih grešnikov, temveč imamo tudi starejše, enega celo takega, da ga niti »Zlatorogovo« milo več ne opere. Ima toliko barv, namreč političnih, kakor mavrica po dežju. Kakor se sliši, mu niti sedanja stranka ni več všeč, vežejo ga le še neke obveznosti. Res ni prijetno, če mora človek zamorca igrati.« — Prva instanca je inkriminirano notico razdelila na dva dela, vsled česar je bil Novak radi enega dela obsojen, radi drugega pa oproščen. Obtoženec se je proti obsodbi prve instance pritožil, povdarjajoč, da inkriminirani članek tvori le eno misel, le eno trditev (t. j. politično) nikakor pa ne več različnih misli. Sodišče se je namreč postavilo na stališče, da se beseda »grešnik« ne more nanašati samo na politično stran obtožiteljeve morale. Stol sedmorice je ničnostni pritožbi ugodil ter izrekel sodbo, s katero se Franceta Novaka popolnoma oprosti, ker ne gre, da se članku pripisuje smisel, katerega za čitalca niti imeli ne mdre. Zasebnega obtožitelja je zastopal dr. O. Fettich, obtoženca pa dr. Lavoslav Šik iz Zagreba. Zagorje. Veseli vsakega poštenega Slovenca, ko izve, da se v Zagorju svita. Samostojna ladja se potaplja. Krmarji se rešujejo na zadnji bilki. Ali ni to veselje za vsakega poštenega človeka, ako se ljudstvo obrača na pravo pot v verskem in narodnem oziru!? So možje, kateri so spoznali svojo zmoto in sedaj so v naših prvih vrstah. Čast njim!