Učiteljevo delo in potreba učiteljskih počitniških domov Ob zaključku in tudi ob začetku vsakega šolskega leta pomilujemo one številne tovariše in tovarišice, ki imajo v razredu veliko število otrok, kakor tudi vse tiste, ki delujejo na oddaljenih enorazrednicah. Za vse te je šolsko leto trudapoln, 10 mesecev trajajoč delavnik. Mnogi imajo delavnik v šoli in tudi izven nje. Delajo brez počitka in brez razvedrila. Tem je v počitnicah potreben telesni in duševni odpočitek, potrebno jim je pravilno razvedrilo, da si naberejo moči za svoje bodoče trudapolno delo. Noben stan ne zahteva tolike zbranosti celega človeka, kakor naš. Ne zadostuje pridobljeno šolsko znanje, učitelj se mora vedno izobraževati. Zasledovati mora pedagoškometodični razvoj, kakor tudi gospodarsko tehnično in socialno stran življenja. Da more svojemu stremljenju zadostiti, mora imeti poleg sredstev tudi čas. Dober učitel) potrebuje ves dan za svojo službo. Pet ur dopoldne za delo v šoli in ostali čas za oripravo in nadaljnji študij. Delo v šoli zahteva zbranega, zdravega in prisebnega človeka, terja vso pozornost in vse živce. Dolgotrajna pozornost in zbranost utrujata živce. Učitelj je zaposlen tako intenzivno, da nima proste niti minute. Toda vsakdo rad opravlja svojo naporno službo. Veselje ima takrat, ko vidi kako napreduje deca pod njegovim skrbnim vodstvom. Čeprav je naša služfoa naporna. bi ne smeli biti z njo nezadovoljni. Vsakdo mora prizmati, da je v primeri z mnogimi drugimi poklici vendarle lepa. Res je, da je učitelj tisti uradnik. ki mora v vsako najbolj oddaljeno vas; res je, da mora stanovati v nezdravih prostorih, res je, da je v razredu v nezdravem zraku izpostavljen vsem mogočim boleznim, posebno jetiki in revmatizmu, kar dokazujejo številni smrtni primeri. Vse je res. Toda prišel bo čas, ko se bodo tudi ti nedostatki zmanjšali ali odstranili. Upajmo, da bodo zidali boli zdrave, zračne in sončne razrede in sobe; upajmo, da se bodo uredile razmere glede službovanja v oddaljenih in težkih krajih; upajmo. da se bodo življenjske razmere nekoč izboljšale. Ali smo kdaj pomislili, da ima učiteljski poklic tudi lepe strani in da je stanovska organizacija priborila že marsikatero olajšavo? Imamo tudi počitmice. Niso radi nas, so radi mladine, da se telesno in duševno opomore od napornega šolskega dela. Z mladino smo jih deležni tudi mi, da si z njo vred odpočijemo in telesno okrepimo. Zalibog je to zaradi gmotnega stanja učiteljstva v današnjem času težko izvedljivo. Letovanje je za učitelja predrago. Da bo pa možno, je treba resneje misliti na učitel.jske počitniške domove, kjer bi učkeljstvo ceneje letovalo. Poštni uradniki imajo izvrstno urejena svoja okrevališča ter jim moramo priznati, da so pravilno razumeli težko, naporno in izčrpajoče delo svojih članov ter jim v oddolžitev dela nudijo res lep in cenen odpočitek. Imajo 3 domove: Enega na mbrju v Kaštel Lukšiču pri Splitu, drugega na Pohorju in tretjega v Vrnjački banji. V domove se sprejmejo Le sodelovanje prav vsega učiteljstva v stanovski organizaciji bo pripomoglo dopopolnih uspehov borbe za naše pravice. poštni uradniki in njih družinski člani. Dnevna preskrbovalnina znaša na morju in Vrnjački banji 23 din, na Pohorju pa 25 din. Torej stane 10 dnevno oziroma 20 dnevno letovanje 230 oz. 460 din. Za učiteljstvo bi seveda ne mogli graditi kakih centralnih počitniških domov. ker bi bili premali. Najbolje bi bilo, da bi imelo slovensko učiteljstvo svoja domova: Enega na morju, drugega v planinah. Cene v teh okrevališčih bi seveda morale biti primerne našim plačam. V ta namen se je pred leti us-tanovilo v Ljubljani društvo za zgradbo učiteljskega doma v Omišlju >na otoku Krku. To društvo namerava zidati reprezentativen dom v Omišlju ter ima tam že kupijen pro stor. Vendar do realizacije še ni prišlo, ker še vedno ni dovolj sredstev. Deleži društva so namreč visoki, znašajo 2500 din, ki se pa morejo vplačati tudi v. manjših mesečnih obrokih. Še bolje bi bilo, če bi prevzela iniciativo sekcija ter bi pozvala celokupno učiteljstvo, da prispeva k zgraditvi prepotrebnega počitniškega doma. Prepričan sera, da bi bilo okrevališče polnoštevilno zasedeno. V izvenpočitniških mesecih pa bi se tam lahko zdravili rekonvalescenti ali pa bi se dal dom v najem. Baš tako bi bil potreben počitniški dom na planinah, bodisi na Pohorju ali Gorenjskem. Lep počitniški dom v slovenskem narodnem slogu so si zgradili na Stolu (1200 m nadmonske višine!) Ijubljanski bogoslovci. Zgradba je lesena. porabili so los od izkrčenega gozda. Tak dom bi si učiteljstvo lahko zgradilo že z deležem 100 do 150 din. Znano je, da ne godi slehcrnemu vroča morska klima, nekatere bolezni naravnost zahtevajo planinski zrak in mir. Tem bi bilo ustreženo z uresničenjem planinskesa počitniškega do ma. V obeh domovih bi bil možen obisk velikega števiia učiteljstva in družin. Pri sedanjih nizkih prejcmkih si učiteljstvo ne more privoščiti dragega odpočitka v hotelih in penzionatih, kjer stane dnevna oskrbovalnina 50 do 80 din. K temu moramo prišteti še stroške vožnje in razne druge izdatke. To so previsoki izdatki, ki jih učiteljstvo ne premore. V počitniških domovih bi znašala preskrbova!nina ca. 23 do 25 din. Ta izdatek bi marsikdo še nekako premogel. Že sedaj, med šolskim letom, bi morali Tesno razmotrivati vprašanje: kako bi najlaže in nauspešneje realizirali zgradbo učiteljskih počitniških domov. Njih velika važnost in potreba je pač izven vsakega dvoma. Ta važen problem bi se moral oforavnavati na učiteljskih zborovanjih in zainteresirati z zamislijo vse učiteljstvo, ki 'bi naj pri akciji sodelovalo z nasveti, predlogi in sredstvi. V skupnem in složnem delu celokunnega učitelfstva je možno izvesti take velikopotezne načrte. Da je naš stan zmožen uresničiti velike stvari, kažejo nazorno naše vzorne gosoodarske organizacije. ki so vse plod zavednega zadružništva. Zato upajmo. da se bo tudi zgraditev učiteljskih počitniških domov prav kmalu uresničilo in da bomo kmalu uživali v njih lepoto jadranskega morja in slovenskih planin. -a-