Stev. 156. ss Velja po pošti: s j a celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13--. za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . > 2-20 za Nemčijo oeloletno » 28-— za ostalo Inozemstvo » 35'— s Vupravništvn: =2 Za oelo leto naprej . S 22-40 ■a pol leta » . » u-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 t, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. V Ljubljani, v tank, dne 13. jniija 1919. Leti XXXVII. Enestolpna petitvrsta (T2 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » ea trikrat...... 10 > •a več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popust. Izhaja: vsak dan, lzvzem&l nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. M- Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma aa ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. os Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. m — Sprejema naročnino, lnserate in reklamaoije. = == Upravniškega telefona štev. 188. _u Današnja številka obsega 6 strani. Slovanska obstrnkcija in njen pomen v boja proti Mažarski. Medtem ko je slovanska opozicija pod vodstvom poslancev S. L. S. bila z baronom Bienerthom in njegovo nemško-nacijonalno - krščanskosocialno-vsepoljsko vlado najhujši boj, kateremu se je šef vlade v zadnjem hipu umaknil z zaključitvijo parlamenta, so se godile na dvoru v Schonbrunnu čudne reči. Avstrijski parlament je bil preveč sam s seboj zaposlen, da bi bil obrnil vso pozornost na presenetljiv in vsakega iskrenega domoljuba, ki želi dobrobit Avstrije, globoko žaleč način, kako so sedanji mogotci na Ogrskem v zvezi s tistimi faktorji v Avstriji, Id v svoje egoistične namene Mažare podpirajo, rešili tamošnjo krizo. Pomislimo! Krona je zadnji čas za trdno sklenila, da pretrga vse zveze z WekerIevo koalicijo, sestoječo iz 1867-arjev in 1848-arjev ali Košutovcev. Koalicija ni izpolnila slovesne pogodbe, sklenjene s krono leta 1905., marveč je krono izkušala naravnost ogoljufati. Andrassy, vodja 1867-arjev, je, namesto da bi izdelal splošno in enako volivr.o pravico, skoval nek nestvor, ki je v celi Evropi vzdignil pravi vihar ogorčenja in gnjusa nad tako besedolomno predrznostjo in nasiljem. In ko je krona pritiskala, da bi We-kerle vendar enkrat izpolnil pakt v celoti, so si čedni bratje v koaliciji izmislili krizo. Wekerle je nagovoril Košuta in Justha, naj prevzameta vlogo dveh nasprotujočih si prvakov; Košut naj igra starega vodi-teija, Justh pa reformerja in »Scharf-macherja«. Justh naj jame kričati, da je Košut izdal načela 1848-arjev, da se je pocesaril in podinastil; ako hoče ostati še dalje na čelu slavnih 1848-arjev, mora ustanoviti samostojno ogrsko banko. Tega pa je bilo kroni že preveč. Pakt je jasno dolčal, da se imajo gospodarska vprašanja rešiti sporazumno z avstrijsko vlado, nikakor pa iz krone izsiljevati. In ko je končno Andrassy prišel še z nekako »rešitvijo vojaškega vprašanja«, ki je v resnici pomenjala pomažarjenje narodnostnih polkov v Ogrski, je tudi popustljivega cesarja nehala potrpežljivost. Krona je zaropotala. Cesar je Weker-la pozval, naj pakt izpolni, kajti neodvisne banke nikoli ne dovoli in se sploh z Ogri o nobeni stvari, ki ima na sebi znak narodne koncesije ali pa »postulata«, kakor pravijo v spominih na uradno komitaško latinščino živeči magnati in pomagnačeni vaški oderuhi ter žganjetoči, ne pogaja, dokler ni izvedena volivna reforma in izvoljen parlament, ki bo kolikortoiiko res predstavljal voljo naroda. We>kerle je bil v zadregi, si je pa kmalu s tem pomagal, da je kroni pred-očeval, kako ona lahko vse doseže, ako imenuje za ministrskega predsednika Košuta, njegove bivše kompanjone pri različnih bankrotiranih finančnih podjetjih, znane požeruhe in klativiteze — Nagyja, Hoila, Hoitsyja e tutti guanti — pa za mi-Jiistre ostalih resortov. Krona seveda na to ni šla, ker bi si bila s tem sama grob izkopala. Košutovci bi bili v posesti vse oblasti izdelali tako volivno »reformo«, da bi si bili za najmanj petdeset let zasigu-rali večino, bi bili nastavili svoje najhujše agitatorje za nadžupane in župane, potem pa kroni nastavili nož na prsa. Krona je rekla: Ne! Do sem in ne dalje! In cesar je imenoval iz neparla-meirtarcev in nepolitkov posebnega zaupnika, hominem regium, gospoda pl. Lu-kacsa. Očitno je krona pokazala, da do sedanje vlade na Ogrskem nima nobenega zaupanja in jc poverila rešitev krize možu. neodvisnemu od vseh strank in vplivov. Wekerle je demisijoniral in posle le začasno vodil dalje. Srce vsakega, ki vidi dobrobit vseh narodnosti v monarhiji v zvezi z močno dinastijo, ki zastopa nazunaj krepko iu enotno državo, je začelo močnejše biti. Vsak domoljub se je srčno razveselil, da je cesar Franc Jožef z mogočnim vplivom, s katerim razpolaga, z železno pestjo posegel v ogrske razmere. Kako vzradoščeni smo bili, ko smo videli, kako so Košutovci, ti najgrši odiravci ubogega rnažarskega, slovaškega in rumunskega ljudstva, kar jih svet pozna, kakor luči-bežni mrčes bežali pred cesarjevo besedo. kako so bili potrti in brez vsakega orožja. Saj je krona tako močna, če le hoče! Mažari, Slovaki, Rumuni in Hrvat se na cesarjevo besedo vzdignejo vsi kakor en mož proti sedanjim oblastnežem, ako jim da krona volivno reformo in vsi delavski bataljoni, čeprav po večini v socialnodemokraškem taboru, bi bili dinastijo podpirali. Toda, kar vidimo v Avstriji odnekdaj, se je žalibog tudi zdaj zgodilo. Začeli so spletkariti tisti krogi, ki imajo od zveze s korumpirano mažarsko oligarhijo dobiček. Svojo prvo zmago nad poštenostjo in politično moralo ter nad zahtevami ljudstva so ti krogi dosegli pri bosanski »kmečki« b a n k i. Kroni so skušali dopovedati, da naj Mažarom za to, ker jim noče dati neodvisne banke, dovoli vsaj banko v Bosni, povedali pa kroni se- LISTEK. V. pismo lz Ike ob Kvarnem. Tovarne, Trsat. Mesto Reka je neprecenljiv zaklad nrvaškega Primorja. od prirode ustvarjena za obsežno, znamenito luko, središče trgovine in obrtnije, velike in male. Brez Reke hrvaško Primorje nima nade v boljšo prihodnjost, to je jasno kot beli dan, zato hrvaški narod ne sme nikdar izpred oči zgubiti besede navdušenega rodoljuba, ki je našla odmev čezinčez: »Da nimamo Reke, morali bi jo z orožjem osvojiti.« Res da pripada zdaj Ogrom, pa kolo zgodovine se včasih naglo zasuče in kdo ve, čigava bo Reka po preteku stoletja. Saj Prebivajo povsod, kamor oko sega, tu okoli sami pristni Hrvati in peščica tujcev ne bo nikoli zbrisala hrvaškega značaja teh krajev. Po mestih in trgih so sc Pač vgnezdili podjetni inostranci in zasedli ugodne pozicije, ker domačini nimajo kapitala na razpolago, pa tudi ne podjetnega duha, a v narodnem oziru ne dela 'o prevelike škode, čeprav se kak posameznik izneveri. Pri volitvah v selskih ožinah n. pr. tujcev ni blizu in ljudstvo brez težav in zaprek izbira svoje zastopnike. Kaj zamore kupčrska žilica, sem se prepričal v Opatiji, čitajoč napise na prodajalnah.: vsesploh neznana tuja imena, katero domače je bela vrana. Pač nekje sem srečal vabeči napis: »Pravo domače vino« 72 in 64 fil. liter, takoj spodaj nem-&ko prestavo »eehter domači-Wein«. Verjamete li. da celo brez turške prodajalne ni? »Abdaia Abukalil« ima svoj »Spezia-litaten - Oeschaft in Perlmutter, Mu-scheln« itd. Omenjeno je bilo, da v Reki čezdalje bolj cvete obrtnija. Lepo število industri-alnih zavodov prvega reda je v neprestanem delu in bedni okoličani imajo v min stalni zaslužek. Naj le nekatere bolj znane imenujem. Papirnica »Smith & Meynier« ob Rečini v Sušaku pod trsaškim gričem, kjer posluje do tisoč ljudi; od kolodvora' na levo onstran ljudskega vrta stoje ob morju kar zaporedoma glasovite tvornice. n. pr. »s:ta'bi. i men to tecnico« za 'izdelavo parn i h strojev na ladjah, po tem ona za riž, ogromna rafinerija petroleja, baje največja v Avstriji, tvornca za kemikalije in pa sloveča torpednica VVhitehead. Riž dovažao velikanske ladje iz Indije. Ja-pana in S.ama v tvornico, kjer se izlušči, otrebi in pripravlja za kupčijo, sirovo ka-nicneno olje pa prihaja iz Rusije in sever- veda niso, da ima ta banka namen bosanskega kmeta do nagega odreti, ga vreči iz rodne zemlje in na grudo, ki jo je stoletja ' obdeloval in ki jo je celo Turek spoštoval, naseliti Mažara! Korupcijsko delo. ki ga je začel Bili n s k i. bivši guverner avstro-ogrske banke, stric in zet in boter bogve kolikih j mažarskih mogotcev, se žalibog nadaljuje. Krona, ki jo ti krogi noč in dan obdelujejo in pregovarjajo, se je zdaj celo v svoji bistveni zahtevi udala: 4. julija je bil sprejet v avdijenci Wekerle, katerega cesar, odkar je demisijoniral, ni maral več sprejeti in v tej avdijenci je bilo \Vekerlu zopet poverjeno ministrstvo do jeseni... Košutovci pašujejo dalje. Čakajo ugodne jeseni. Takrat pridejo v ogrskem parlamentu na vrsto vse važne državne potrebščine: aneksija, delegacijski krediti, proračun, rekruti. Takrat bodo Košutovci pritiskali na krono: Ali nam daš banko in armado ter tako sama pripraviš pot do personalne unije, ali pa ti ne dovolimo ne aneksije, ne vojnih kreditov, ne moštva za armado. In to vse zavoljo tega, ker se ogrska kriza ni rešila zdaj, ko so Košutovci brez moči in orožja! In kdo je kriv vsega tega? Prvi. ki treba nanj pokazati s prstom in vedno nanj kazati, je B i 1 i n s k i, mož poljske krvi, ki je izdal slovanske brate v Bosni mažarskim pijavkam, mož, ki je Mažarom ponudil prst, da so zdaj za celo roko pograbili! Drugi krivec je baron Bie-n e r t h, ki se je v svoji slabotnosti udal mažarofilni kamarili ter prelomil soglasni sklep zbornice. Tretji krivec so pa v 1 a d-n e stranke, ki so povdarjale na ves glas, da se Mažarom ne sme dovoliti nobena koncesija več, ki se pa, ko sc je za res šlo, niso upale dvakrat isto povedati in uveljaviti svoj sklep glede bosanske banke, ki ga je vlada prezrla in prelomila! V jeseni nas čakajo ljuti boji. In med žvenketom političnega orožja v avstrijski zbornici se bo čul glas iz Ogrske — se bo krona morala boriti s sovražniki habsburške dinastije in enotne države na Ma-žarskem. In takrat bo morala avstrijska vlada pokazati svojo moč, takrat bo krvavo rabila tiste Jugoslovane, ki jih danes prezira in odbija! In mi smo prepričani, da bodo tudi takrat na čelu vseh poštenih domoljubov, ki hočejo srečne narode v krepki Avstriji, ki hočejo priboriti pravice ljudstvu ne samo pri nas, ampak tudi v tostranski državni polovici, v teptani Hrvaški in samovolji Buriana izročeni Bosni, stali poslanci S. L. S., ki so se .izkazali za prvi in najtrdnejši branik Slo-•vanstva in ljudskih pravic v Avstriji! Hemci proti Slovanom. Beg vlade pred slovansko obstrukcijo je popolnoma zdivjal nemške stranke in .seveda predvsem nemško časopisje. Iz ,njihovega pisarjenja se razvidi, kako kruto jih je udaril odločen nastop Odločnih slovanskih poslancev. Ves nemški časnikarski gozd divja in izkuša dokazati, da -je bila obstrnkcija poražena. Ej. so ti -smešni, nemški časnikarski reveži, ko se ti v potu obraza trudijo, da spravijo vlado •in njene stranke iz zagate, v katero so izašle. »Slovanska Unija« je napovedala •viadi boj. Izjavila je. da zbornica razven proračuna ne sme ničesar dovoliti. Akcijske stranke »Slovanske Unije« so zato vložile nujne predloge in zagradile pot dnevnemu redu. Napovedale so torej vladi boj. Vladne stranke so hotele izvojevati ■boj z obstrukcijo, vlada se ga je pa ustrašila, ker je poznala žilavost naših poslan-.cev in je zaključila zasedanje državnega zbora, torej zbežala pred obstrukcijo. Pene se jeze nemški časopisi. Dob:o za nas. Kadar so nemški časopisi hudi na naše poslance, to pomenja. da so prav zastopali ljudske koristi. Mi, ki gremo ne •glede na levo in ne glede na desno možato po svoji si začrtani poti, smo zelo zadovoljni z bevskanjem nemških listov. Na načelnika naše stranke dr. Šu-Steršiča izlivajo golide gnojnice. Zelena ■zavist, ki dokazuje, kako pametno in previdno politiko zasleduje dr. Šusteršič. — »Vaterland«, ki tudi plove v vladni vodi, graja sicer našega načelnika, a popolnoma .pravično priznava njegove sposobnosti. — »Vaterland« naj popravi, da bi bila naša .stranka, ki jo vodi dr. Šusteršič, konservativna. Mi nismo konservativci. Smo radikalna krščansko-demokratična stranka! Graški nemški listi so pa danes sku-•pičili vse laži o dr. Šusteršiču, kar si jih je leta in leta izmislil »Narod« o njem, seveda po načelu kranjskega liberalizma, »saj je vseeno, če tudi ni res, samo da jezimo klerikalce«. Graška časopisa, tetka »Tagespošta« in »Grazer Tagblatt«, strupeno napadata načelnika naše stranke. Napadi seveda izvirajo iz zavisti. Kdor zavida, zabavlja. Komur zmanjkajo stvarni razlogi, si pomaga tako, da psuje. Graški tetki se sanja, da se Sirsteršiča v naši stranki vse boji in da smatra poslance ■svojega kluba za posle. To pa to! Naši ,poslanci so posebno iz mehkega lesa. Dr. Susteršiča spoštujejo naši poslanci. S svojim ljudstvom cenijo njegove vrline, njegovo sposobnost, značajnost in možatost ier odkritost. Nemški listi san-jajo in vedno iSlovanski Uniji«! Ej, takega postopanja pa res ne odobravamo, kakor ne stiskanja rok opozicionalcev Stiirgklia in ne znanega 10 minutnega ali četrturnega govora. Štajerski Plojevi državnozborski volivci so morali že znati, zakaj da ga niso poslali v štajerski deželni zbor. Biilowov naslednik. Nemški kancler postane najbrže v najkrajšem času Bethmann-Holhveg. Kdaj bo zopet sklican državni zbor? Poročajo, da se skliče državni zbor -že koncem septem'bra ali začetkom oktobra. Dalmatinski in istrski deželni zbor •bosta sklicana sredi septembra. Istrski deželni glavar postane dr. Rizzi, njegov namestnik dr. Laginja. PRESTOLONASLEDNIK V RUMUNIJI. — PREDRZNOST MAŽAROV. — DEMONSTRACIJE. Prestolonaslednikov obisk v Rumu-niji je nad vse sijajen. Ob galadineju na gradu Peleš je napil kralj Karol visokemu gostu in njegovi ljubki soprogi. Spominjal .se je Svojega prijatelja prestolonasledni-kovega očeta. Naglašal je prijateljsko razmerje vladarjev obeh držav. Prestolonaslednik je zagotavljal v svojem odgovoru, da bo še naprej obstojalo najožje •prijateljstvo iu izborne razmere med obe-gna vladarjema in državama. V Sinaji so rumunski dijaki raztrgali in pogazili več ogrskih zastav. Ko je došel dvorni vlak, je igrala godba avstrijsko himno. Več Ma-žarov se ni odkrilo, a ostali Mažari so jih z jezo odstranili s perona. Nadvojvodo je pozdravilo zastopstvo ogrskih Runiunov. V Kronstadtu je navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika več tisoč Rumunov. TURŠKA MOBILIZACIJA. Mobiliziran je solunski arinadni zbor. ■Za vojsko z Grki so Turki pripravljeni. V Carigrad je došel pl. Goltz. KLANJE V PEKINU. Vladne čete so poklale pretendenta Kua, njegovo rodbino in več sto njegovih pristašev. Prinčevo glavo pošljejo v provinco. Maši shodi. Na Brezovici pri Ljubljani je bil v nedeljo po rani maši velik shod pristašev S. L. S. Deželni odbornik profesor Jarc je poročal o političnem položaju. V krepkih potezah je naslikal neznosne razmere v državnem zboru, kjer je vladna večina izdala bosanskega kmeta in hotela Lahom za plačilo podariti pravno fakulteto, kar to jo rajši mahnem na spodnji konec in •prekoračim železni most, ki loči mažar-sko-laško Reko od hrvaškega Sušaka. Po •nemških potopisnih knjižicah nosi Sušak poniževalno ime: »Eine Vorstadt von Fiu-me«, a to ni istina, Sušak ni v nobeni zavisnosti od Reke, ampak ima svojo upravo, svoje urade, svojo gimnazijo itd. Takoj onkraj mosta se mi je srce zasmejalo, čitajočemu napis: »Zupanija modruško-•riečka Sušak«, precej zraven pa ponosni naslov prostornega trga: »Trg Jelačiča •hrana«. Ustavim se, podoba slavnega junaka, ki sem jo večkrat videl v rodoljubnih hišah, mi stopi pred oči. Prav — si mislim — da je tvojemu spominu posvečen najbolj znameniti trg narodnega Sušaka. Ulice nosijo vse pristna hrvaška imena: Zvonimirova ulica, Tvorniška, Uskočka, Kačičevo šetalište itd. Mimogrede pristavljam opazko, da se meni z ozirom na druge slovanske jezike primerniše zdi pisati »ulica« v ednini, kot v množini. V mojem rojstnem kraju je v rabi sicer tudi .»ulica« v množini, pomeni pa le slabi, gra-.povi kolovoz, ki drži iz vasi na polje in v gozd, po kojem cvilijo težka kmetiška ,kola in čednik goni živino na pašnik. (Dalje prih.) so naši poslanci preprečili. Da se ni sklenil pooblastiliii zakon, je na korist našemu kmetu, ker bi odprtje mej povzročilo, da bi že itak nizka cena naše živine še bolj padla. Zal, da so se našli med slovenskimi poslanci neodločneži, eden, ki bi sc že zdavna rad »žrtvoval« za ministra-roja-ka, drugi, ki bi rad popravil septemberske dogodke in se zopet sprijaznil z vlado, kateri je glasilo njegove stranke napovedalo boj na nož, ko je nastopila. Govornik se je bavil dalje z dogodki na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe in med splošnim odobravanjem zahteval, naj si kmetje sami urede razmere v svoji stanovski organizaciji. O delovanju S. L. S. za po-vzdigo kmečkega stanu priča tudi njeno delovanje v deželnem zboru. Drugi govornik, deželni poslanec Dimnik, je govori! o potrebi in delovanju kmečkih zvez in pokazal na nekaterih vzgledih njih koristno delo, dalje o preureditvi lovske postave, o razširjenju občinske volivne pravice in o cestni postavi. Predsednik shoda, domači župnik g. Honigmann, je iz lastne izkušnje v Bosni orisal suženjsko razmerje, v katerem živi bosanski kmet. Nad tristo vrlih posestnikov je ob sklepu odobrilo soglasno politiko Slovenskega kluba in izreklo z navdušenjem zaupanje neustrašenemu Ivanu Groznemu, kakor ga nazivlja-,jo nemški listi — dr. Šusteršiču. XXX V soboto zvečer se je vršil v Idriji zelo dobro obiskan shod, na katerem je poročal poslanec Gostinčar o položaju v državnem zboru. Shod je izrekel poslancem S. L. S. popolno zaupanje. Navdušenje je bilo veliko. Shoda tudi ni motilo izvajanje socialnega demokrata Stravsa, ki je bil seveda proti politiki poslancev S. L. S. V nedeljo popoldne se je pa vršila lepa veselica bralnega društva iz Spodnje Idrije v Konomlji. Kljub dežju se je udeležilo veselice kakih 150 ljudi. Petje in igra »Krtinski zvon« je bilo zelo dobro izvršeno. Poslanec Gostinčar je z kratkim nagovorom pozdravil navzoče in jih navduševal za narodno delo. Dnevne novice. + Das k. u. k. Hofblatt »Slovenski .Narod«, glasilo dičnih Slovanov Hribarja, Ploja in Tresič-Pavičiča, ki so včeraj la-izili okoli Bienertha, da od n j e g a izvedo, kaj je »S 1 o v a n s k a enota« zahtevala, seveda z uspehom opozicije ni zadovoljno jn se vsled nje čuti žaljeno v svoji najnovejši paitriotičnosti in dinastičnosti. Spisalo je to zdaj v Avstriji najzaneslivejše j vladno glasilo članek, v katerem čisto v 1 duhu Bienerth-Malik-Dobernigove deteljice slika opozicijo in izkuša po zgledu nemško-nacionalnega od Bilinskega subvencioniranega časopisja zaključenje državnega zbora pretvoriti v zmago — vlade. V begu Binertha pred opozicijo, v dejstvu, da se ministrski predsednik ni itpal delati dalje s tem parlamentom h; da je svoje vladne predloge odložil, so samo vladne dušice v stanu videti vladno zmago. To tudi »Narod« izprevidi in zato dejstva izkrivlja ter piše tako debele neresnice, kakor da bi ga Bilinski plačeval. Piše, da slovanska opozicija »ničesar ni dosegla,' kar je nameravala, nasprotno dosegla je ravno to. česar ni hotela doseči.« To so reči, ki jih »Narod« lahko natveze libe-.ralno-socialističnemu bloku v Mostah, ampak ne razsodnim ljudem. Saj je »Slovanska enota« izjavila, da smatra z rešitvijo proračuna delo parlamenta v sedanjem zasedanju 'za odgodeno in ta svoj jasno izrečeni namen je dosegla. Bienerth je sam storil kar je »Enota« zahtevala. Parlament je razpuščen in vladne predloge za to se-sijo pokopane. Slavno vladno glasilo »Slovenski Narod « piše dalje, da je opozicija dosegla svoj namen pri glasovanju o agrarni banki, češ, ministrstvo je pri tej /priliki uvidelo, da so njega dnovi šteti. Cisto prav — ministrstvo je to lahko uvidelo, šlo pa le ni, in eden glavnih vzrokov je bil ta. da je uvidelo, da so slovenski liberalni poslanci, drugače radikalni, da se delajo bliski in gromi, pripravljeni pasti svojim bratom v hrbet, stiskati Sturgkhom roko, Bilinskega izgovarjati, konferirati neposredno po zaključitvi parlamenta z .valdnim šefom in se pri njem — pri nasprotniku — informirati o posvetih, ki jih je ž njim imela »Slovanska enota«! Gla-.silo najnovejših črno-rinenih kranjskih liberalcev ponavlja staro pesem, zakaj »klerikalci« niso rekrutne predloge obstruiraii. Zakaj pa liberalci niso? »Narod« pravi, trgovinske pogodbe z Rumunijo so »ljudske potrebščine«, teh ne smete obstruirati. Tako! Liberalci zdaj zahtevajo, naj bi bili mi obstruiraii rekrute. odrekli državi sredstva, da Evropi pokaže, da je pripravljena in v stanu svoje meje braniti proti vsem, ki hočejo Avstrijo razkosati, oni resno zahtevajo1. naj bi bili mi s takim bedastim in brezvestnim postopanjem državo pognali •v vojno nevarnost! Če bi biii poslanci tako postopali, kakor hoče »Narod«, ne bi bila vlada parlamenta samo zaključila, anmak ga razgnala in nič več ne sklicala, in dokler bi bila vojska, bi bili generali, na Hrvaškem pa kraljevi komisarji brez odgovornosti vladali! »Narod« hoče obenem biti glasilo Bienerthovo in Hochenburger-jevo, obenem pa obžaluje, da so se državi ob Času vojne nevarnosti dovolili vojaki! Dinastičnost se vas še ni zadosti pnjela. gospodje pri »Narodu«, še bo treba vlivati jo v trde glave! Vsak začetek je te-•žak ... Da poslanci S. L. S. proračuna niso obstruiraii, kar »Narod« tudi zahteva, temu je pač vzrok, da so jih liberalni slovenski poslanci zapustili. Zakaj zdaj ob-struiramo, t« pa naj »Narod« razbere iz .oklica naših poslancev slovenskemu 'ljudstvu, ako noče morebiti iti pa vprašati Bienertha. Mi mu bomo celo stvar polastili negativno: Kaj bi bilo, ako akcijske stranke »Slovanske enote« ne bi bile ob-struirale? Imeli bi 1. laško fakulteto že to ■jesen, če ne celo v Trstu, pa gotovo na Dunaju, in to z aktivnim sodelovanjem ■dvornega svetnika Ploja, ki je v proračunskem odseku očividno pomagal nemško-laški večini, da bi bila predlogo spravila (skozi. 2. Imeli bi trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, take, kakršne bi bila hotela tista vlada, ki ji po izkušnjah o oderuški banki pač ne moremo zaupati, ,da sklene pogodbe, kakršne so ljudstvu v (pri'd. Liberalcem hočemo mi povedati, zakaj jim je zdaj hudo: Bilinski je prelep tipus, da bi ga liberalci nemške in slovanske krvi ne častiili! Drugič pa liberalce skeli in boli, ker njihovi Hribarji in Plo.i nič ne pomenjajo, naši poslanci pa tvorijo središče vsega političnega položaja. Tega pristen liberalec ne bo nikoli prebolel, da dr. Šusteršič s svojo državniško previdnostjo in dalekovidnostjo stoji v ospredju, Ploji in Hribarji pa antišairfbrirajo in lakajem plačujejo visoke napitnine, da se smejo stezati po različnih ministrskih fo-telih, ljudstvo pa se zanje ne zmeni. In zato morajo taki ljudje imeti liste, kakor-ršna sta »Narodni Dnevnik« in »Slovenski Narod« — gibčne in elastične, da znajo hitro presedlati, postati iz revolucionarnih panslavistfčnih glasil velekonservativna •in nadpatriotična — iz listov, ki pišejo z dvajsetseptembrsko krvjo v lista, ki zdaj razveseljujeta srca tako vsakega ministra kakor vsakega njih komornega sluge. + Omejena perfidnost »Slovenskega Naroda« se razvidi tudi iz tega, da je popolnoma prezrl glasove slovanskih listov, ki odobrujejo obstrukcijo, in navaja samo »Den«, glasilo Kramara, ki dr. Šusteršiču zavida njegovo politično prvenstvo. Glasilo ministrstva, Bienerthov eksponent na jugu, »Slovenski Narod«, je slep za to, kar "pišejo o moškem in preračunjenem nastopu poslancev »Slovenskega kluba« ter o njihovi sijaini zmagi »Narodni Listy« in »Venkov« danes pa mu citiramo vele-ugledno praško »Union«, ki so jo pri »Narodu«' gotovo brali, pa je ne smejo priobčiti, ker jim vlada ne dovoli. »Union« piše v zelo dolgem članku med drugim: »Polom 10. julija znači brezdvomno poraz za ministrskega predsednika barona Bienertha. Hotel je pobiti oba svoja prednika, ki sta si prizadevala doseči sporazumljenje med strankami, ter je napovedal parlamentu ali bolje parlamentarizmu vojno, ako mu se ne uda brezpogojno. S to svojo politiko je že doživel dva poraza tekom pol leta. Za vlado po § 14 bi služil za silo tudi kak namestnik in vodja predsedniških poslancev, za kaj takega ni potreba državnika s tako velikimi zahtevami in ni-kakimi uspehi. Ali si upa baron Bienerth doživeti še tretji poraz? In tega doživi gotovo, ako se preje ne umakne. Na opozicijskih strankah je, da napravijo iz formel-nega poraza definitivnega, oni imajo gotovega zaveznika — čas!« Tako sodi tudi »Edinost«, katere gotovo nihče ne bo sumil prevelikih simpatij do naših poslancev. Le »Slovenski Narod« se je ponižal do hoflakaja in lajna isto melodijo kakor čedni sestri »Grazer Tagespost« in »Gra-zer Tagblatt«. Prej so »grobovi tulili« — 20. septembra namreč, — zdaj pa 'ponfžno •pihlajo vladne sapice, oziroma šlapice pri »Slovenskem Narodu«. -t- Odločen glas dalmatinskih Hrvatov. «Prava Crvena Hrvatska« v Dubrovniku piše: »Slavensko parlamentarno udruženje neka se ne plaši nikakovih pri-jetnja, pa bilo sa koje strane, neka odva-žno proslijedi za današnjom taktikom do-kle ne bude udovoljeno i slavenskim zah-tjevima. Ako bi pako večina kuče nasto-jaia da neparlamentarnim srestvima udo-volji željama austrijskih talijana, u toni slučaju slavensko parlamentarno udruženje treba da zapriječi svim mogučim srestvima svaki rad zastupničke kuče. Sla-venski zastupnici ne smiju se bojati ni od-gode parlamenta ni raspusta, u ovom bi se slučaju slavensko udruženje samo još bolje ojačalo. Slavensko udruženje ne smije dakle da popusti, ono treba da se do skrajnosti bori za prava slavenskih naroda u monarhiji. Kada bi slavenski zastupnici i u najmanjemu prema talijanima popustili, pratilo bi ih proklestvo svili južnih Slave-na. Ali mi vjerujemo u patrijotizam, solidarnost i odvažnost slavenskog udruže- nja!« — Tako govori Hrvat, ki noče bi sluga vlade! + Glas iz Bosne. Sarajevski »Hrvat ski Dnevnik« piše: »Povodom znamenit debate o bosanskoj agrarnoj banci najviš su se ešofirali Slovenci. Mnogo više za uzimali su se za Bosnu, nego isti hrvatsk zastupnici iz Dalmacije. Ostavili su ih n cjedilu njihova »brača« — dalmatinski Hr vati i dva — tri slovenska vladina libe ralca.« — Krepko zaključi list stavek jasnimi, odločnimi besedami: »Uvrijegjei ponos jednoga naroda mora da traži naj orije sebi zadovoljštinu, a onda tek do laze »državne potrebe« na red.« + Tabor čeških krščanskih socialce v Budjejevicah dne 11. t. m. se je zel dobro obnesel. Dopoldne je na dvorišč rokodelskega doma obilni množici govo ril o načelih krščanskega socializma drl Krek, poudarjaje, da se ne sme zamenja vati načel s strankami, ki iz sebičnih na menov večkrat rabijo sredstva, ki niso n krščanska ne1 socialna. — Popoldne je bil lepa ljudska slavnost na ogromnem vrt češke pivovarne družbe. Tam je govor dr. Krek o slovanski vzajemnosti ter iz javil, da za nas ostane temelj ti vzajem nosti prejkoslej ideja sv. Cirila in Metoda Zavest krščanskega češkega ljudstva s vedno krepkejše budi in povsod se že ka že, da bo svobodomiselnost češkega jav nega življenja kmalu le še prestana, malo pomembna epizoda v zgodovini češkeg, naroda. Ovacije slovenskemu govornik so veljale prav posebno politiški zve2 Čehov in Slovencev in njeni sijajni nrav ni zmagi, ki jo je ravno te dni dosegla. + Liberalni akademiki izkušajo pr1 vsaki priliki in nepriliki oteti same sebi ipozabnosti. v kateri počivajo pri slaven skem ljudstvu. Delajo neprestane resoh : cije. ki naj spominjajo svet, da radikale dijak še živi. Zdaj so v družbi s hrvaški »mi naprednimi akademiki sklenili slovesei manifest, ki ga objavljajo v reškem »No vem listu«. Pa nikar ne mislite, da gre t slovensko univerzo. Liberalni akademik so sklenili, da se v Pazinu ne sme ustano viti konvikt s salezianci, da bi se v njen vzgojevali gimnazijci. Kaj pa slovenskir akademikom mar, kaj hoče istrska duhov ščina napraviti ? V svojem pronunciamen tu pravijo, da konviški duh ne deluje do bro na dijake. No pa deluje duh izvei konvikta boljše, tako da mora zdaj cel »Omladina« bridko tožiti, kako so dijak ki žive svobodno, strašno pokvarjeni, len brez interesa za vsako višjo stvar. Zat slovenskim akademikom svetujemo, na svojega nosu ne vtikajo v reči, ki jih ni ,tie brigajo. Istrska duhovščina je narodn in verna ter bo zato gotovo prav zadela naši liberalni akademiki pa se na istrsk razmere spoznajo toliko kakor Krpan n violino. V Pazinu je konvikt potreben, č nočemo, da se ondi mladina sredi »svo bodotniselnih« profesorjev in kvarneg; malomestnega vpliva čisto ne izpridi in z manifeste naših liberalnih akademikov s nihče ne bo zmenil. + Orel v Podbrezjah. Na dan sv Petra in Pavla prihiteli so k nam Orli i Radovljice, Kamnegorice in Tržiča te ustanovili tudi pri nas telovadni odsek Pristopilo je takoj 19 članov. Pozneje šl smo skupno k g. Pavlinu, kjer je tambu raško društvo tržiškega Orla izvaja1( krasno različne slovanske komade. Iskre na zahvala za krepki in navdušeni govo g. Pavlu Cvenkelj, abiturijentu iz Ljub nega in Mat. Mikelj iz Kamnegorice zi lepo, poučno predavanje. Na zdar! + Pravite »Jugoslovanske strokovn zveze«, ki sta jih vložila dr. Krek in Mos kerc, je potrdilo ministrstvo za notranji stvari. + Regulacija plač uslužbencev de želnega užitninskega zakuna. Deželni od bor je sprejel v svoji včerajšnji seji regu iacijo službenih prejemkov deželnih da carjev. Kavcija je odpravljena. Hkrati si ustanovi deželni nadomestni zavod, pr katerem bodo zavarovani dacarji za starost in onemoglost. Vse njihove prispevki za zavarovanje prevzame dežela. + Iz deželne bolnice. Pri deželn bolnici in pri hiralnici se osnuje opatovaln oddelek za živčne bolezni. Kot pslhiatričn ordinarij je nastavljen dr. I v a n R o b i d a + Shod »narodno-napredne« strani« v Kostanjevici. Kostanjevico imajo liberalci za svojo najboljšo trdnjavo na Do leniskem. Da pa se tudi tukaj že ruši zid je pokazal nedeljski liberalni sliod, ki se j< .vršil pri Bučarju. Na sliod je prišla vs; »»naša družba«, naprednjaki od Št. Jernej; pa do Velike Doline in vendar se je vsel skupaj nabralo komaj okrog 100. Zupai Hribar, »burno pozdravljen« s ploskanjeir in živio-klici znanega Tomica, je poroča o političnem položaju. Če je pa kdo mislil da bo zvedel kaj novega, se je hudo zmotil. Mož naj bi bil poslal vsakemu en izvoi »Slov, Naroda«, sam pa bi bil brez škodi lahko ostal doma. Predmet so mu bil ^klerikalci« in njih obstrukcija v držav nem zboru. »Klerikalci so osramočeni« X zaklical, ni pa povedal zakaj, menda zalo ker so dosegli, kar so želeli. Raje naj 1) •bil povedal, kako častna ie zanj znani provizija! Branil je Bilinskega pred »klo .rikalci«, češ, da bi morali nastopiti kleri- ' kalci proti nemškim ministrom, ne pa proti (»Slovanu«. Mogoče je Hribar imel svoje poslušalce za tako zabite, da ne vedo, ■proti 'komu je bil naperjen boj v zbornici, ali pa je sam tako neveden v političnih vprašanjih. To vč že vsak pastir, ki le količkaj bere časopise! Mnogo'se je pečal ,tudi z dr. Lampetom. Grajal je »klerikalno .deželno gospodarstvo«, posebno pa deset-imilijonsko posjilo. Mogoče je Hribar govoril le zato, ker ne privošči Hudem dobr.lt prometnih sredstev. — Ko je nastčpil dr. Oražen, so pa začeli udeleženci zapuščati •zborovalni prostor. Govoril je o »orga-mizaciji« in nje potrebi, pa tako nejasno, da ga ni bilo mogoče razumeti, kaj je hotel povedati. Se vidi, da je še novinec na item polju in da se bo moral učiti, kako je .organizirana ona nemška družba, ki ji je prodal svojo privovarno. Da bi vsaj 'ljudi organiziral glede vinske kupčije, potem bi ne bilo treba Bučarju hoditi po vino na Hrvaško in Štajersko, ko ga imajo vendar domačini še toliko, da ne vedo kam ž njim. — Za umirovljenje je prosila hrvaška tragedinja gospa Ružička Strozzi. V pretekli gledališki sezoni je praznovala 40-letnico svojega odličnega gledališkega delovanja. Hrvaški listi priporočajo vodstvu hrvaškega gledališča, naj na mesto gospe Strozzijeve angažuje gospo Borštnikovo. -f Kako tfelajo svobodomiselni liberalci. Dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici, nam je poslal popravek, katerega priobčujemo, dasi ni pravilno sestavljen: Slavno uredništvo Slovenca! Z ozirom na Vašo notico v št. 152 z dne 8. julija 1909 političnega lista »Slovenec« z naslovom: »»Kako delajo svobodomiselni liberalci«, Vas v smislu § 19 tisk. zakona poživljam, da v jednej izmej 2 prihodnjih številk po sprejemu tega lista natisnite na tistem mestu in z tistimi črkami, na katerem oziroma s katerimi je bila tiskana dotična notica, ta le popravek: Ni res, da so liberalci stavili pogoj, naj odstopi sin Mihaela Za-lokarja od Orlov in pristopi k Sokolom, če ne da uničijo očeta. Ni res, da sem jaz odpovedal Mihaelu Zalokarju dimnikarsko delo v posojilniški hiši. Nasproti je pa res, da sta prišla pred kakimi 14 dnevi dva dimnikarja do mene s prošnjo, da naj bi jima naklonil dimnikarsko delo v posojilniški hiši. Tema dimnikarjema, katerih imen pa že sedaj več nevem, sem odgovoril, da tega jaz ne morem storiti, ker o tem nimam sam odločevati. Dasi je bilo od tistega časa pri posojilniškem odboru Če več sej, vendar pri nobeni seji te zadeve niti omenil nisem. Slednjič je neresnično, da bi bila radovljiška posojilnica liberalna. Radovljica, dne 9. malega srpana .1909. Dr. Janko Vilfan, starosta Sokola in •ravnatelj radovljiške posojilnice. — Ruski učitelji in učiteljice v Trstu. Sinoči je prispelo z italijanskim vlakom ob 7. uri 46 min. iz Benetk 11 ruskih učiteljev in 37 ruskih učiteljic. Ustavili so se v Trstu le do poldvanajste ure ponoči, ob kateri uri so se odpeljali s poštnim vlakom v Ljubljano. Večerjali so v restavraciji hotela »Balkan«. Prihodnjo nedeljo pride .v Trst druga skupina ruskili učiteljev in učiteljic, ki menda ostanejo par dni v Trstu. — Razvitje zastave radovljiškega »Sokola«. V soboto zvečer je korakalo 23 radovljiških Sokolov in 15 Sokoličev naraščaja pred stanovanje gospe dr. Vilfanove. Po tem »sijajnem« pohodu so se vrnili h Kunstlju, kjer jim je do 11. ure svirala »Slovenska Filharmonija«, potem jim pa odšla spat, češ, kaj bomo igrali, ker ni nič ljudi. Ob pol 9. se je pripeljalo kakih 30 starejših Sokolov. Ko je prišel posebni vlak iz Ljubljane, jih je bilo kakih .300, katere so nabobnali iz vseh, tudi zelo oddaljenih krajev. Pri razvitju je govoril starosta dr. Vilfan, kar se ulije dež in vse prepodi. Dež je tudi pozneje nagajal, posebno pri telovadbi, ki se je zato začela šele ob četrt na 5. in bila pod kritiko. Posebno radovljiška predtelovadca sta bila tako sigurna, da sta imela drug od drugega vedno za dva do tri gibe razlike. Končno se je spet ulil dež in vse pokvaril. Ljudje so bežali na vse kraje. Domačinov je bilo malo. večinoma so bili gostje iz Ljubljane in Kranja. Govorili so, da pride 10 tisoč ljudi, pa jih ni bilo več kot 1500. Dež jim je napravil veliko škodo. Posebno so vzdihovali nekateri gostilničarji, češ. kdo bo pojedel pripravljene stvari. No. da bi vse pojedli, bi jih bilo že dovolj, samo kdo bo plačal. — Nesreča. Mlinar Jožef Kleindienst je šel 5. julija ob enajstih zvečer vodo na rakali uredit, da mlinska kolesa ustavi. Pa spodletelo mu je in je padel v kamenito globel, kamor je pol ure velik curek mrzle vode nanj tekel, predno so ga moijli rešiti. Razpočilo mu je tudi hrbtišče. Težko bo okreval. — Kolavdacija nove šentjanške železnice se bo pričela ta četrtek, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v Trebnjem in nadaljevala prihodnje dni. Posestniki, držite se svojih pravic! Gg. deželni in državni poslanci, prihitite nam v pomoč! — Velika poletna veselica v postojnski Jami. Dne 15. avgusta t. 1. vršila se bo prva poletna veselica v tem podzemeljskem raju. Posebni vlaki v Postojno vozili bodo ta dan iz Ljubljane, Trsta, Pulja, Reke, Kormina in Trbiža. Ze sedaj se delajo velike priprave, da bode veselica ko-, likor možno veličastna. — Po povratku iz Amerike izvršil sa-moumor. S puško se je ustrelil v glavo v Primskovem pri Litiji iz Amerike prišli posestnik višenjski Zeleznik. — Na madronih obolel je v Vipavi 64-letni Ivan Kopač. — Nevaren človek) prijet. Z Blok sa nam poroča: Nevarnega človeka so prijel: naši orožniki v noči od zadnje sobote na nedeljo. G. Ivan Modic iz Nove vasi je prejel v zadnjem času(par pretiinih pisem, da mora položiti 8000 kron v bloško kapelico na polju. Ako ne, »pridemo in požgemo vse«. Na napovedani večer je res položil g. Modic zavitek praznih papirjev na nabiralnik imenovane kapelice, orožnik pa se je skril v kapelico za vrata. Okrog dveh po polnoči pride tat in gre — v nastavljeno past. Hlastno popade zavitek, misleč da je denar. V tem trenutku stopi orožnik izza vrat, tat se pa spusti v beg, orožnik za njim. Par sto korakov tečeta in ko tat vidi, da ne uide, skoči v precej globoko jamo poleg ceste, orožnik pa nanj ter ga zveže. Izvedelo se je, da je ujeti izsiljevalec nekdanji Modicev hlapec, doma iz Ravnika. Vidi se, da je novinec v »stroki«, kateri se je posvetil. — Poročil se je na Dunaju dr, Fran Sturm z gdčno Stano Svetničevo iz Št. Petra. — Strela je ubila v samoborski okolici kmeta Andreja Kosa. Kos zapušča tri otroke. — Umrl je v Sisku šolski ravnatelj Ferdo Hefele. — Mesto ravnatelja na goriški blaz-nici je že drugič razpisano. Štajerske novice. š Nemškutarskl napad v Celju. Okrog 1. ure po polnoči so v Celju napadle nem-škutarske barabe na Graški cesti nekega slovenskega revčeka-bolnika. Fant ima le eno nogo in niti pred roparji bežati ne more. Deset korakov v stran so stali štirje policaji, med njimi Gratschner in Mahr. Ti so popolnoma mirno in menda celo z zadovoljstvom opazovali nernšku-tarski roparski napad. V tistem trenotku pride k sreči večja slovenska družba dam in gospodov, ki so- napadenega Slovenca rešili iz rok nemškutarske sodrge. — »Deutsche S t i m m e n f ti r Krai n«, to je snov za zgražanje! š Imenovanja. Dr. Hubart v. Karnič-nik, sodnik v Ptuju, je imenovan ministrskim podtajnikom v justičnem ministrstvu. š Iz sodne službe. Prestavljeni so: dr. Ivan Premšak, sodnik v Laškem, v Maribor; dr. Karol Weingerl, sodnik v Ljutomeru, v Ptuj: dr. Fric Kratter iz Novega trga (Neumarktl) v Laško. š Umrla sta v Ptuju Karol Purgay, bivši gostilničar in posestnik, in Franc Vi-gec, vpokojeni vojaški inženir. V nedeljo, dne 18. julija na v veliki dvorani ..Oniona". Pričetek ob pol 10. uri dopold. Na shodu poročajo: dr. Šusteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafen-auer, dr. Brejc, Fon, dr. Krek. Somišljeniki in somišljenice, agi-tirajte za obilno udeležbo. Shod je pristopen samo somišljenikom in somišljenicam S. L. S. Sklicatelji. Lliifollanske novice. lj Iz prisilne delavnice. Anton Jeglič ,je imenovan za prvega nadpaznika. Upokoji sc paznik Ivan Janko. Ij Zrelostno izkušnjo je na tukajšnji ur^ulinski zasebni pripravnici 9., 10. in 12. t. m. delalo pod predsedstvom gospoda deželnega šolskega nadzornika Fr. Levca 29 gojenk. Vsposobljenili je bilo, med njimi 10 z odliko, vseh 29, in sicer: Iva Dereani z Brda, Ana Ganslmayer iz Kočevja (z odliko), Angeia Gruden iz Idrije (z odliko), Rezika Jalen z Rodili, Marija Jeglič iz Bcgcnj (z odliko), Olga Jonke iz Kočevja (z odliko), Marija Kaninar iz Šmartna pri Kranju, Marija Lipovšek iz Št. Gotharda (z odliko), Josipina Maly iz Kopra (z odliko), Pavla Marinko z Glinic, Jožefa Martinčič iz Ljubljane, Leonija Monetti iz Stor, Angela Nerime iz Kamnika, Frančiška Novak iz Idrije, Ljudmila Omejc iz Ljubljane, Helena Oranič iz Sv. Križa pri Tržiču, Minka Orožen iz Litije (z odliko), Irena Petschnigg iz Gradca, Frančiška Pogačar z Olševka pri Kranju, Ivanka Porcnta iz^ Zabnice, Uršula Po-renta z Glinic pri Št. Vidu, Karolina Rig-ljer s Sv. Gregorja pri Ortneku, Marija Rus z Bleda, Anzelma Seršič iz Boška nova, Marija Stimpfel iz Moos\valda pri Kočevju (z odliko), Katarina Sušnik iz Škofje Loke (z odliko), Marija Tavčar iz Krškega (z odliko), Marija Tramte iz Kamnika, Hermina Wilfer iz Sežane. Ij Umrl ie v Mojstrani knjigovodja »Gospodarske zveze« g. Rudolf S a r t o -r y. Bolehal je že dalje časa. Upal je, da na Gorenjskem zopet dobi zdravje. N. v m. počiva! lj Umrl je dolgoletni stavbeni vodja stavbinskega podjetja W. Treo g. J. Ci-molini. Ij Ponarejene krone krožijo po mestu. Falzifikati so tako dobro izdelani, da jih skoraj niti po cvenku ni ločiti od pravih. Le zelo polzke so in ker so še nove imajo bolj zelenkasto barvo kakor prave krone. Torej pozor! lj Nerodneža. Ko sta prišla dva vojaka 27. pešpolka v neko gostilno v šentpe-terskem predmestju, sta vprizorila prepir in je eden potegnil bodalo, katero je pa na vpliv nekega desetnika tega polka zopet spravil nazaj. Tudi na ulici sta tako razgrajala, da ju je moral stražnik izročiti vojaški patrulji, ki ju je odvedla v vojašnico. Ij Konj splašil se je včeraj popoldne 48-letnemu posetniku iz Iga, Francetu Martinčiču. Peljal jc po Prešernovi ulici železne relze, od katerih je ena zlezla naprej in sunila konja v nogo. Na to je konj ždirjal čez Marijin trg v Stritarjevo ulico. Martinčič ga je držal za vajeti, viseč z nogami čez sprednje kolo, nazaj, a ga ni mogel ustaviti. Pred »Kreditno banko« je konj zavil proti hodniku ter tam zadel ob hodnikov rob. Martinčič je vsled tega padel pod voz in se na glavi in desni roki k sreči le lahko telesno poškodoval. Bil bi gotovo povožen, ko bi ne bil priskočil po-strešček Ivan Hribar s tovariši, ki so prestrašeno žival komaj ustavili. Martinčiča so na osrednji policijski stražnici takoj obvezali, konja pa, ki se je na nogi poškodoval, so odvedli v živinozdravnišnico. Slučaj, ki ie grozil, da se zgodi veliko večja nesreča, je bil tako kritičen, da je postalo mnogobrojno gledajoče občinstvo kar nervozno. li Predrzna tatvina na dunajski pošti. Dnč 9. t. m. ob četrt na 4 popoldne je bila .izvršena pri poštnem uradu na Dunaju, Minoritenplatz, predrzna in velikanska tatvina. Ko je 'bil uradnik poklican od šal-terja k telefonu in se potem povrnil nazaj, mu je med tem časom izginilo 119 bankovcev po 1000 K, tedaj ! 19.000 K. iPoštna uprava je obljubila onemu, ki bi podal take podatke, vsled katerih bi se prišlo storilcu na sled, 1000 K nagrade. Od zaplenjenega denarja pa bode dala uprava 10% nagrade, a si za razdelitev pridrži sama pravico. lj Nesreča. Ko je včeraj opoldne prišla šolska učenka Marija Miklavčeva na Vodnikovem trgu iz Zeleznikarjeve trgovine in šla čez progo električne železnice, ie v tem hipu prišel voz ter jo podrl, a jo k sreči le lahko telesno poškodoval. Znanost In umetnost. * Mentor. List za srednješolsko di-jaštvo. Urejuje Anton Breznik. Vsebina 10. številke: Dr. J. Ev. Zorč: Sveti Vid. (Dramatična legenda v petih dejanjih. — Prosto po Molitorjevi: Die Blume von Si-zilien.) Jos. Lavtižar: Na Notranjskem. Josip Logar: Pisma prijatelju. Prof. Fr. Pengov: Kukavica. — Drobiž: Metafora v službi govorništva. Počitniške ustanove za srednješolce. Papež o vedi in veri. Elphinstone v Dardanelah. Turška geografija. Vsestranska izobraženost. Prihod lastavic. Vulkan na otoku Savaiju. UBOGA HRVATSKA. Hrvaški delegati v ogrskem državnem zboru so napravili povodom glasovanja o Novosclovi zadevi predsedniku ogrskega državnega zbora Justlm burne ova-cije. Ta Justh je strasten predstavnik ma-žarske velike države in — Hrvatje mu kličejo »Zivio!«. Uboga Hrvatska. VERSKI BOJI V XX. STOLETJU. 'Koncem junija so se v Liverpoolu vršili na cestah poulični boji in je tekla kri. Protestantje so namreč napadli neko katoliško procesijo. Nemiri so trajali več dni, tako da j? moralo poseči vmes vojaštvo. Značilno je pri tem, da so bili protestantje, ki so katoličane napadli, oboroženi s kolmi, ubojci, noži in celo sabljami. Fana'tizirani so bili tako, da se Je človeku nehote zdelo, da vidi pred seboj bande Croimvellove ali da živi v časih »deviške« Elizabete. Kdo je te ljudi nahujskal? Pastor Jurij Wise. Ta mož je v Liverpoolu ustanovil versko družbo, ki se imenuje »Sveta križarska voyska Jurja Wiseja«. Namen tej križarski vojski jc spraviti katoličane s sveta — za zdaj še samo iz Anglije. Način je znan — po kurdsko. Tudi argumenti, ki jih Wise rabi, so sijajni. Tako je ljudem pripovedoval, da je »Jack razpa-rač« bil katoličan, ker je katoliška vera vera morivcev. Wise izdaja brošure, v katerih dokazuje, da katoliški duhovniki privabljajo k sebi ljudi, da jih zakoljejo, papež pa da je naravnost dolžan vsak mesec na stotine judov masakrirati! Čudne misli obhajajo čioveka, ki to sliši. Kako je kaj takega v visoko izobraženi Angliji mogoče? In — ali ni značilno, kako nestrpen in nazadnjašk je protestan-tizem, ki ga mnogi smatrajo za početnika modernosti? Na drugi strani pa sili Ik premišljevanju dejstvo, da se dandanes zaradi verskih nazorov — seveda na eni strani delujejo verski predsodki — ljudje še bijejo in povzročajo revolte. Versko čustvo mora tam biti zelo silno in komu se morda zdi celo simpatično, da v naši leni, brezbrižni, le za gmotnim dobičkom hlepeči dobi kod še žvenketa orožje in teče kri za konfesionalne razlike. Telefonska in brzojavna poročila. PLOJ HRIBAR ZA VLADO. Dunaj, 1.3. julija. Plojeva skupina pri-občuje protest proti obstrukciji. LAŠKI VSEUČIL1ŠCNIKI PRED SODIŠČEM. Dunaj, 13. julija. Laški vseučiliščniki, ki so streljali iz revolverjev, so bili obsojeni na denarno globo od 10 do 40 K. ROTSCHILDOV SIN SE JE USTRELIL. Dunaj, 13. julija. 22 let stari sin barona Rotschilda baron Oskar Rotschild, ki se je vrnil s potovanja po svetu, se je ustrelil radi nesrečne ljubezni. POVIŠANJE TARIFOV NA DRŽAVNI ŽELEZNICI. Dunaj, 13. julija. V seji železniškega sveta je izjavil železniški minister Wrba, da se železniški tovorni tarifi povišajo s 1. januarjem 1910. PROTIMILITARISTICNI KONGRES. Praga, 13. julija. Včeraj je bil zaslišan provizorični načelnik praške državne policije Slaviček. Izpove, da je prišel na antimilitaristični kongres. Spatny ga je prosil, naj odstrani detektive. Nastal jc hrup, ker ni ustregel Spatnemu. Shod je razpustil, ker niso bila vabila pravilno sestavljena. Kongresa se je udeležilo tudi več vojakov. Choc izpove, da njegov govor ni obsegal nič protipostavnega. Dr. Baxa je brzojavil ministru Začku, naj iz-posluje, da se izpuste obtoženci na proste noge. PRESTOLONASLEDNIK V SPLJITU. Zader, 13. julija. Ob svojem obisku Spljita je izjavil prestolonaslednik, da obžaluje, ker ne more ostati več časa v Dalmaciji. Pohvalil je Hrvate, ki jih ljubi in ker so se vedno zvesto držali dinastije. AEHRENTHAL IN TITTONI SE LETOŠNJE POLETJE NE SESTANETA. Pariz, 13. julija. Francoski zunanji minister Pichon je izjavil, da se letošnje poletje ne sestaneta Aehrenthal in Tittoni. SMRTNA NEZGODA V RUDNIKU. Krakov. 13. julija. V javorzneškem rudniku je eksplodirala dinamitna patrona, ki je raztrgala nekega delavca v kose. DVAKRATNI UMOR. Berolin, 13. julija. Železniška delavca Jlineich iti Langmisch sta bila ustreljena. Umora sta osumljena neki Platt in njegov sin. BOJI NA MELL1LI. Madrid, 13. julija. V bojih s Kabili so izgubili dozdaj Španci 50 do 60 mrtvih in do 140 ranjencev. V Mellilo je odjadrala križarica »Numantia« z novimi vojaki. ODPUŠČENI ZAMORSKI URADNIKI V AMERIKI. London, 13. julija. Iz Wasliingtona sc poroča, 'da so odpustili kakih 150 zamorskih poduradnikov, ki jih je nastavil še Roosevelt. Njegov naslednik Taft pa računa s predsodki, ki jih imajo belci nasproti črnim zamorskim uradnikom, PORAZ ŠAHOVIH CET. Berolin, 13. julija. Iz Teherana poročajo. da so bile šahove čete v včerajšnji bitki poražene. Revolucionarni nacionalisti so se približali Teheranu. KRVAVI BOJI V TEHERANU. London, 13. julija. Reuterjev urad poroča iz Teherana: Danes zjutraj so nacionalisti skozi tri vrata korakali v Teheran. Razvil sc je krvav boj na ulicah. Kazaki so imeli zaseden alavni trii. V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV So poslali: 44. P r o f. E v g e n J a r c. deželni odbornik v Ljubljani, -'0 K. 45. M e t k a V i 1 f a n, soproga županova na Ježici pri Ljubljani, 20 K. 46. A n t o n V i 1 f a n, župan na Ježici pri Ljubljani, 20 K. 47. Ivan S t r aš a n iz Stražišča, 20 K. 48. A n t o n Ko b i, deželni poslanec, Breg pri Borovnici, 20 K. 49. J a n e z F 1 i s, generalni vikarij v Ljubljani, 20 K. 50. Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, 20 K. 51. J o s. Z i d a n š e k, profesor bogoslovja v Mariboru, 20 K. 52. Dr. J o s. H oh n j e c, profesor bogoslovja v Mariboru. 20 K. 53. O r e g o r i j P r e s e č n i k, župnik v Frankolovem, 20 K. 54., 55. Pri omizju na gostiji g. F. M. K r a ni b e r g e r j a pri g. drž. in dež. poslancu Ivanu Roškarju nabral med. Ludovik Krainberger v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 40 K. 56. P. Š v e g e 1 j, župnik v Movražu, p. Buzet, 20 K. Naprej — do 1000 ! išče službe za nadzornika, sluge, skladiščarja ali kaj podobnega. Na zahtevo osebni razgovor. - Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro „Sluga 52" noste restante Ljubljana. 1870 5-1 Odda se od 14. julija do 11. sept. 1898 2—1 za eno ali dve dami, ki žele bivati tačas v Ljubljani. Naslov pove upravništvo Slovenca. s sadnim vrtom v bližini Kranja se proda iz proste roke. — Več se poizve pri okrbništvu graščine Brdo pri Kranju. 1892 3-1 sprejmem v službo s 1. avgustom 1.1. Stanovanje prosto. I. Zabret, parna opekarna, Bobovek pri Kranju. 1932 2-1 H. Uolk, Kemično premico Špštapjg Št&jer»sko se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemnika za Ljubljano pri I. Magtfiču, krojaču, Miklošičeva cesta 10, 680 30-1 mm-—m pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se preč. duhovščini in veleč, cerkvenim predstojnikom vljudno priporoča za izvršitev cerkvsii nosoii in orodja. Ima vedno veliko zalogo na razpolago. Naročila se hitro in lepo izvrše. Načrti in proračuni na razpolago. 1929 10—1 inflatrB"**8^ 1928 1-1 Podpisani Javljajo v lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh ostalih odsotnih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc umrl njih nenadomestljivi, ljubljeni soprog, najplemenitejši, najboljši oče oziroma brat, svak, tast in stric, gospod Janez Cimolini višji stavbeni polir tvrdke Treo, ki je po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče včeraj, dne 12. julija ob '/25. uri popoldne v 68. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu. Zcmski ostanki dragega pokojnika se v sredo, dne 14. julija ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Marije Terezije cesta štev. 10 slovesno blagoslove in nato pokopljejo na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše sc bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Ljubljana, 13. julija 1909. Lorencini Cimolini roj. Bisora, soproga. — Rudolf Cimolini, sin. — Karol Kranic, zet. — Pij a Kranj c roj. Cimolini. — Avgusta in Vida Cimolini, hčeri. 1933 1-1 ta Stavbeno podjetje Viljem Treo si usoja naznaniti, da je umrl njega dolgoletni stavbeni vodja, gospod po dolgi, zelo mučni bolezni dne 12. julija popoldne. Pogreb se vrši dne 14. julija ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti št. 10. Ljubljana, dne 13. julija 1909. n— 1926 Zahvala. i-i Globoko ginjeni izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze prelju-beznivega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda veletrgovoa in posestnika na Lavercl S posebno hvaležnostjo pa se spominjamo prečastitega g. župnika iz Rudnika za sočutje in tolažbo napram globoko užaloščeni rodbini, vse častite duhovščine, gasilnega društva iz Ško-feljce in njenega načelnika g. Vinkota Ogorelca, pevskega društva „Merkur", vseh faranov in sosedov, vseh prijateljev in znancev, ki so v tako velikem številu prihiteli spremit predragega rajnkega na zadnji poti. ŽaSuIsc! ostali. 1931 3-1 Razglas. Pri c. kr. železniško vzdrževalnem odseku Ljubljana II odda se za leto 1909., oziroma tudi za prihodnja leta rezanje na železniškem zemljišču proge LJubljana— Grosuplje —Rudolfovo —Straža Toplice in Grosuplje — Kočevje rastočih vrb v najem na podlagi pogodbe, sklenjene s c. kr. državnoželezniškim ravnateljstvom v Trstu. Kolkovane ponudbe naj se ulože do 30. julija 1909 pri c. kr. železniško« vzdrževalnem odseku Ljubljana II, Erjavčeva cesta št. 4. I. nadstropje. Istotam so na vpogled pogodbeni pogoji. C. kr. železniško vzdrževalni odsek Ljubljana II dne 10. julija 1909. pridna in poštena, se takoj sprejme v c. kr. glavno zalogo tobaka v Ribnici. Ponudbe na Antona Pele c. kr. glavni založnik tobaka v Ribnici, Dolenjsko. 1896 3-1 Iščem za takojšni nastop 1895 Mo Belec, Kranj ■ kleparski mojster. Kupi se že rabljen sobni stol na kolesih in peresih za bolnika s klosetom ter usnjato prevlako ali tudi voz z zgoraj omenjenimi stvarmi. Ponudbe na upravo „Slovenca" 1867 4-1 Kanarček (HollMnder) s črno čopko na glavi je ušel. Kdor ga ujame, se prosi, da ga odda v stanovanju gospe Katinke dr. Furlanove na Miklošičevi cesti štev. 26. 1925 1—1 stavbeni in galanterijski klepar | Ljubljana, Tržaška cesta 2 se priporoča slavnemu p. n. občinstvo in preč. duhovščini v Izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, posebno pa 1790 6—1 pokrivanje streli in cerkvenih zvonikov. Naročila za vsa nova dela kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno in po najnižjih cenah, se sprejemajo v delavnici na Tržaški cesti št. 2. h &S nisEsESnisEEEsl »J v starosti 18—22 let, mesečna plača 20 K; pismene ponudbe na moj naslov Maks Mat-kovič, brivec v Metliki, Kranjsko. 1921 3-1 ■■■ ■■■ ■■■ z velikim ograjenim vrtom tik kantonske ceste, pripravna za vsako obrt, posebno potem, ko bo izgotovljen v Tacnu most in bo še večji promet na tej cesti. Ogleda se in pojasnila se dajo v Vižmarjih §t. 61. 7 1854 6- Prost ogledi t Do 1. avgusta t.1 prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev. žepnih robcev, kravat, švi- ika je zelo i -i • ugodna samo carskih vezil, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton ŠarCj Sv. Petra cesta S izdelovanje perila in oprem za neveste. pisalni stroj, moderni, novi stojali za moko, Leuchovi naslovniki, podobe, zrcala, čipke, volnati zastori, preproge, krasna dela, krasne stare ure, elektr. lestenec, toaletna trumeau mizica z zrcalom, leden, omara itd. Povpraša naj se Pred škofijo 3, I. nadstr. 1930 2-1 v I. nadstropju z dvema velikima in eno podstrešno sobo, balkonom, kuhinjo in pri-tiklinami na prav zdravem zraku, se od 1. avgusta odda; več se izve v vili Bergmann, Poljanska cesta štev. 83. 1927 2-1 ^\Lcdna focj ovina dame S. 0l£aj>e< modc&i-te -vvaHita in -po-tzcbZoinz sa Si/ovfje- i n hzojaČz. == <§ol/i8 ue ceue. £ --j ———— M Podružnice Splget, Celovec in Trst kreditna banka ? Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih - Delniška glavnica - H 3,300.000. Kupuje 4s= n in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. Podružnice Splfet, Celovec in Trst - Rezervni fond -K 800.000. IZPELJAVA mm vseli plovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva. MENJALNIČNA delniška družba * m tri^ptto t osrednja menjalnica: ' llijlrfm.^ u1&* dunaj i., wollzeile 1. Baden, Češka Kamilica,Češka Lipa, Brno, Moravski Zum-UUtl • bergiMBdling, NoviJlčin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava. hdus NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., i. t. d. ^Zavarovanje proti izjubi pri Mniih srečk invredn.papirjev. ^ Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štele.