Primorski novink Poštnina plačana v gotovini ,, Abb. postale I gruppo “ LCIlll UU IlF TRST, nedelja, 19. maja 1968 Leto XXIV. - St. 119 (7012) Pomen današnjih parlamentarnih volitev Zelo važno je, da se na volitvah odda tudi preferenčni glas Danes bodo po vsej Italiji politične volitve. Izvolili bomo 630 poslancev in 315 senatorjev za parlament italijanske republike. Volilna kampanja tokrat ni bila posebno živahna, oziroma, točneje na zunaj ni bila tako bučna, s tolikimi zborovanji, govori in plakati kot v prejšnjih letih. Vendar pa gre na teh volitvah za odgovor na nekatera bistvena vprašanja ureditve in razvoja družbenega življenja v Italiji. Lahko bi rekli, da gre za odgovor na osnovna vprašanja napredka, socialnih odnosov, gospodarskega in kulturnega razvoja. Celotna polemika se je v volilni kampanji razvijala prav o vladni formuli, o koristnosti ali nekoristnosti levega centra, oziroma njegovi vsebini, kakšen naj bi bil levi center. Komunisti so mnenja, da levi center ni uspel in da ni ničesar rešil, ter da je treba zato ustvariti pogoje za drugačno koalicijo, da je treba ustvariti pogoje za uveljavitev čim širše levice, ki gre od levih demokristjanov pa vse do KPI. Zato so tudi med volilno kam- panjo nadaljevali politiko razgovora s katoličani, oziroma so se pridružili Parrijevemu pozivu za veliko levico, in so zato vključili po vsej Italiji na kandidatne liste razne neodvisne osebnosti. Komunisti, skratka, pravijo, da je treba stvari menjati in da je možno stvari menjati. Če odmislimo liberalce, misi-ne in monarhiste, ki so brez vsake teze in politično dejansko nepomembni, predstavljajo drugi pol v tej polemiki demokristjani, ki trdeč da je KD zagotovila dvajset let miru, napredka in da pravzaprav ne bi bilo koristno nič menjati, oziroma če že, pa počasi, oprezno. Seveda pa, kot običajno, Pri njih ni povsem prave soglasnosti v takih razlagah in je zlasti Fanfani dokaj ostro nastopil proti imobilizmu in za bolj učinkovito politiko. tudi razumljivo, da se Slovenci v tako visokem odstotku vključujejo v splošni politični proces in v njem neposredno ter prizadeto sodelujejo. Seveda pa so lahko odgo-gon na zastavljena vprašanja različni in je tudi povsem razumljivo, da se bo v nedeljo vsakdo glede navedenih vprašanj tudi odločil v skladu s svojim prepričanjem in spoznanjem. Istočasno pa nas v nič manjši men ne zanima splošni proces utrjevanja demokratizacije v Italiji kot pripadnike slovenske manjšine, ki še vedno ne uživa vseh tistih dobrin in vse zaščite, ki jih ustava ter mednarodni zakoni predvidevajo in ki jih priznavajo vse moderne in napredne stranke. V tej zvezi smo že večkrat navedli, kakšen je položaj na današnjih volitvah, ko se omejujemo samo na volitve v poslansko zbornico in senat, saj bodo volitve v deželni svet šele prihodnji teden. T Slovenski Benečiji za parlament na nobeni kandidatni listi ni slovenskih kandidatov, ki pa bodo v pomembnem številu prisotni prihodnji teden pri volitvah za deželni svet. V Slovenski Benečiji se še ni pojavila nobena slovenska li- sta saj je Slovenska demokratska zveza z Goriškega pozvala svoje volivce, da oddajo glas za Krščansko demokracijo. Na Tržaškem nastopa na volitvah samo za poslansko zbornico Slovenska skupnost, čeprav nima nobene možnosti za uveljavitev. Njen nastop je bolj prestižnega značaja, da se ohranijo volivci za volitve v deželni svet, za katerega ima ta lista možnost izvolitve enega svetovalca. Tako na Tržaškem kot na Goriškem so vključili v obeh listah delavskih strank in to KPI kot PSU ugledni kandidati slovenske narodnosti, za katere tudi v primeru neizvolitve oddan glas ni zaman, saj se bodo tako lahko v stranki bolje uveljavili. Na Tržaškem kandidira na listi KPI Albin Škerk. Na listi PSU Dušan Košuta, na listi PSIUP pa Vito Jenos. Na Goriškem kandidira za KPI Marija Selič, za PSU pa Jožef češčut. Na današnjo volilno nedeljo pravimo našim bralcem, naj gredo na volitve, naj oddajo svoj preferenčni glas slovenskim naprednim kandidatom ter prečrtajo znak stranke, ki so si jo izbrali. Vse te dni so bile v Parizu velike demonstracije študentov. Podprli so tudi delavce, ki so začeli protestne stavke in zasedli številne tovarne. Med demonstracijami so se študenti večkrat spopadli s policijo. Slika kaže študenta z masko, ki vlečeta lutko demonstranta na način, ki ga uporabljajo policaji. Zadaj pa je obešena lutka policaja Miiaatiiiaitaiaiaiaiiii«! |||llllllll■rrl■llllal■■•lll■lll|M■Ml■■||■l■l■||||||•||g■«IBI|aaaa|>IIIa|aV(aaaaia|||ata|V||aaa|fv||^||||Va||a||||aa|at|g|aaBaa||aaa|a|||||a|aa|||aaaa||aaa|||||B(|V]||aa|ia|a||aaaa|||aaaBaaaa|a|01||aaai||a||aiaraaia(aaaa||t^ V FRANCIJI SE NADALJUJE PROTESTNO GIBANJE ŠTUDENTOV Socialisti pravijo, da je levi center stvarnost, da trenutno ni nobene druge alternative, da pa je dokončal razdobje Preizkusne dobe in da mora biti sedaj odločnejši, da se bodo hitreje reševala pereča vprašanja, skratka da je treba prelomiti z dosedanjo dokaj oprezno in počasno politiko. Zato so tudi socialisti dokaj ostro obravnavali številna nerešena vprašanja, kot je na primer reforma univerz, ustanovitev dežel, reforma šolstva na splošno In druge reforme, ki dajejo socialistični prisotnosti v koali-eiji s KD svojo vsebino in o-Pravičilo. Nas Slovence vsa ta vprašanja nadaljnjega razvoja družbe v Italiji nič manj ne zanimajo kot sodržavljane italijanske narodnosti, saj smo tudi mi državljani z vsemi pravicami in vsemi dolžnosti in se bo tudi nam bolje ali slabše Podilo, kolikor bo napredek Izrazitejši, ali bo mogoče celo Prišlo do nazadovanja. Zato je Delavske stavke zavzemajo vedno večji obseg SEJA KOMISIJE IZVRŠNEGA SVETA SRS V veliki meri uresničena načela za popolno enakopravnost vseh občanov ne glede na narodnost LJUBLJANA, 18. — Komisija izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja je na včerajšnji seji skupno s predstavnikom italijanske narodne manjšine, ki je sodeloval v razpravi, ugotovila, da listava SR Slovenije, republiški za koni in občinski statuti dajejo polnopravno podlago za uresničitev načela popolne enakopravnosti vseh občanov ne glede na njihovo narodnost, in da zagotavljajo italijanski narodnosti v Sloveniji tudi tisto posebno zaščito, ki omogoča, da se to načelo vse bolj uveljavlja v družbeni praksi. na tako poslovanje. Ob vseh navedenih vprašanjih pa ne gre zanemariti socialno e konomskih problemov pripadnikov italijanske manjšine. Posebna skrb, ki jo je vsa družba dolžna izkazovati problemom narodnih manjšin, mora ravno na tem področju priti še prav posebno do izraza. Komisija je hkrati ugotovila, da so vsa ta načela oz. predpisi v veliki meri že tudi uresničeni v vsakdanjem življenju na narodnostno mešanem območju, ki postaja vse bolj dvojezično, kjer se vedno bolj prepletata kulturi obeh narodov in zato tudi postaja zelo pomemben most ter stikališče dveh sosednih narouov oziroma dežel. Golistična levica bo glasovala proti vladi Delavci so zasedli številne tovarne, železničarji pa železniške postaje - De Gaulle se je predčasno vrnil iz Romunije PARIZ, 18, — Protestno gibanje študentov v Franciji se nadaljuje, hkrati pa se širijo tudi stavke delavcev, ki postavljajo številne socialne zahteve. Spričo tega je predsednik republike de Gaulle, ki je od ponedeljka na uradnem obisku v Romuniji, sklenil vrniti se še danes ponoči namesto jutri. Prvotno je imel odpotovati jutri ob 10 po krajevnem času, sklenil pa je, da odpotuje nocoj, da se vrne že opolnoči v Pariz. Najvažnejši dogodek dneva, ki je izzval precejšnje presenečenje, je stališče, ki ga je zavzel voditelj levičarskih golistov Renč Ca-pitant proti sedanji vladi. Po privatni radijski postaji Luksemburg je Capitant prebral izjavo, v kateri pravi, da bo glasoval v poslanski zbornici za resolucijo proti vladi. Dejal je: «že pred dnevi sem se odločil glasovati za to resolucijo. To sem povedal številnim prijateljem, toda želim, naj do moje stališče javno. Glasoval bom za resolucijo kot golist, kot pristaš režama pete republike in občudovalec generala de Gaulila. Sedanja vlada je nakopičila vrsto napak, ki so izvor neredov v Franciji; od upora in razdejanja latinske četrti do dolge verige sedanjih odmevov v delavskem razredu in sindikatih. Vlada je v celoti od- govorna m moja dolžnost parlamentarca je to poudariti, prisiliti sedanje voditelje, da prevzamejo svojo odgovornost, in kar se mene tiče, skušati zrušiti jo. če bi večina v zbornici zavzela to stališče, bi pokazala deželi, kakšna je prava narava režima: da obstaja ravnotežje med zakonodajno in izvršno oblastjo. To ba služilo ohranitvi pete republike.« Renč Capitant je tudi izjavil, da je to njegovo stališče osebno in da ne želi pritiskati na nikogar. Na vprašanje, kakšno vlado želi, je odgovoril, da želi vlado, ki jo bo de Gaulle določil, in se ne misli vmešavati v odločitve predsednika republike. Izrekel je prepričanje, da spričo sedanjih okoliščin, v katerih se bo v poslanski zbornici glaso- Pogled na dvorano v Kulturnem domu med predstavo baleta reške Opere «Ostržkove fantazije* in «Lectovo srce». Predstava se ponovi še danes valo o resoluciji proti vladi, ne bo predsednik republike razpustil zbornice. 2e od petka na soboto so levi golisti objavili izjavo, ki pravi, da je Francija stopila v revolucionarni proces. Levi golisti so sklenili ustanoviti odbbr borbene demokracije. Poleg študentov in delavcev želijo pripraviti temeljite spremembe strukture, ki naj napravijo iz Francije deželo, odprto za stalni razvoj, ki ga nakazuje ta pr'oče’s. Tudi vsedržavni sindikat za višje šolstvo je v petek ponoči objavil izjavo, v kateri poudarja, da «neposredni vstop delavcev v akcijo znatno širi gibanje, ki se je začelo prve dni maja. Postavlja se vprašanje oblasti. Danes se na širši politični podlagi postavlja borba, pri kateri mora vse učno osebje sodelovati. Izjava dodaja, da morg sindikat aktivno sodelovati pri sedanjih borbah proti vsem nosilcem ideologije, ki vlada nad vsebino šolstva, informacijskih organov, kulturnih ln umetnostnih ustanov«. Računa se, da število delavcev, ki stavkajo in ki so povečini zasedli tovarne, presega pol milijona. Sindikat CGT je v zadnjih urah sporočil, da «ne želi zunanjih vmešavanj v njihovo stavkovno gibanje« Toda univerzitetni študenti so sporočili, da nameravajo nadaljevati skupno borbo z delavci in se boriti proti sedanjemu režimu. Sinoči so študenti izvršili pohod solidarnosti do tovarne Renault, ki so jo hi-li zasedli delavoi. Delavci so jih navdušeno sprejeli. Železničarji so danes zasedli vse pariške železniške postaje. Zaprli so vsa vrata in zborujejo. Zaradi tega je promet zmanj šan na minimum in tudi promet s podzemeljsko železnico je zelo otežkočen. Vlaki, ki so odpotovali včeraj popoldne in sinoči v Italijo iz Pariza in v katerih so številni italijanski izseljenci, ki potujejo v domovino na volitve, so ostali blokirani na področju Dijona. Predstavnik sindikata CGT je izjavil, da se bo stavkovno gibanje železničarjev v prihodnjih dneh ali morda celo v prihodnjih urah razširilo na vso državo, ker so vsi sindikati te stroke v tesnem stiku. V Parizu in v drugih večjih mestih so uradniki zasedli številne centre za razpošiljanje pošte. V prestolnici je praktično prekinjeno razdeljevanje pošte, drugod pa prihaja pošta z veliko zamudo. Letalska družba «Air France« pa je razveljavila vse polete z letališča Orly. Razveljavljeno je hilo tudi veliko število poletov letal tujih družb. Na Sorboni in v gledališču O-deon, ki so ju bili študenti zasedli, se nadaljuje diskusija. V raznih poslopjih ,ki so jih bili študentje zasedli, ni do sedaj bilo incidentov. Danes popoldne so se začele nove stavke in delavci so zasedli nove tovarne. Dele so prekinili pristaniški celavci v Le Havru, St. Nazairu in Rouenu. V premogovnem bazenu na severu je sedem rudnikov zaprtih. Stavke so se začele tudi na avtomobilskem sektorju in v papirnicah. V Parizu je promet podzemeljske železnice prekinjen na štirih od štirinajstih prog in zelo skrčen na drugih petih progah. V prestolnici je zelo težko najti časopise, ker stavka osebje razde!jevalne mreže. Demonstrant’ skušajo preprečiti, da bi časopise prepeljali iz fissarne. Tudi naročniki ne dobivajo časopisov, ker stavkajo nameščenci v uradih za razmeščanje pošte. Sinoči niso tiskali lista «Figaro», ker so strojniki protestirali phiti naslovu na prvi strani v zvezi s sedanjimi protestnimi gibanji Komunistični voditelj Waldeok Rochet je nocoj izjavil na tiskovni konferenci: «Cas je, da upoštevamo sestavo ljudske in demokratične vlade. Francoska komunistična stranka je pripravljena prevzeti svojo odgovornost.« Predstavnik oentristov Bernard Motte je kritiziral obnašanje vlade In dejal: «V današnjem času je dialog nujnost. Golizem ga ni znal organizirati ali pa ga ni hotel.« Delegacija sindikata policajev se je danes pogovarjala z glavnim tajnikom policije pri notranjem ministrstvu in ugotovila »ozračje velike napetosti, ki vlada v vseh enotah policije«. Policija postavlja zahteve za zvišanje mezd in poleg tega je razjarjena, ker Jo je Pompldou zapustil, potem ko je od vlade dobila nalogo, naj zatre študentovske demonstracije. lezničarjev italijanske državne železnice ne morejo jamčiti nadaljevanja vožnje vlakov čez mejo v Francijo. Vlaki se ustavljajo na postajah pred mejo in ni mogoče reči, kdaj bodo lahko vožnjo nadaljevali. V Milan in Turin že od jutra ni prišel noben vlak iz Francije. Na tisoče italijanskih emigrantov, ki so se odpravili na pot v Italijo zaradi volitev, sedaj ne more naprej. Blokirani so na večjih in manjših postajah v Franciji. Italijanske Železnice pa imajo še to nevšečnost, da s te žavo sestavljajo vlake, ker nimajo vagonov — ti so blokirani v Franciji. Na centralni postaji v Milanu so še popoldne čakale cele vrste potnikov, da bi dobile kak vlak proti jugu ali proti vzhodu. Italijansko veleposlaništvo » Parizu je poslalo v Dijon, kjer je večje število italijanskih potnikov, svojega delegata, ki t>o poskusil na kakšen koli način pomagati, da bi blokirane osebe do segle italijansko mejo. Med pozitivnima dosežki, ki so pripomogli k takšnemu razvoju, Je potrebno posebej omeniti zboljšanje socialne ln izobrazbene strukture pripadnikov italijanske narodne skupine, bolj kvalificirano vključevanje predstavnikov te narodnosti v predstavniška telesa in samoupravne organe, napredek šolstva z italijanskim učnim jezikom, zlasti v kadrovskem pogledu in glede učbenikov; formalno-pravno u-reddtev učenja italijanščine v slovenskih šolah; vse bolj bogato ln sistematično kulturno povezovanje manjšine z matičnim narodom ter vedno večjo skrb, ki jo tem vprašanjem posvečajo občinske skupščine to njeni organi kot tudi delovne organizacije. Čeprav so torej vsa temeljna družbeno-politična vprašanjfi v zvezi s položajem italijanske narodne majšlne v Sloveniji rešena, pa je komisija ugotovila, da bi se z do-y nttrijo. sedapjih predpisov to z nekaterimi ukrepi lahko dosegel še večji to hitrejši napredek v oblikovanju narodnostno mešane skupnosti, temelječe na popolni enakopravnosti. Komisija je končno menila, da bo potrebno kulturnemu povezovanju italijanske narodne manjšin« z matičnim narodom, ki se je v zadnjih nekaj letih vsestransko razvilo to poglobilo, tudi v prihodnje dati vso možno moralno-polirično to gmotno podporo ob hkratnem vzpodbujanju to podpiranju vezi s kulturo slovenskega to drugih Jugoslovanskih narodov. S tem bo tudi italijanska manjšina, ki živi ob jugoslovansko italijanski meji, postala še aktivnejši dejavnik intenzivnejšega obmejnega sodelovanja ter dobrososedskih odnosov med sosednima narodoma to državama. Zaključen obisk De Gaulla v Romuniji V tem smislu bo potrebno izpopolniti republiške predpise, ki urejajo ta vprašanja, še zlasti pa sedanja začasna navodila za dvojezično poslovanje sodišč to upravnih organov čim prej nadomestiti s stalnimi predpisi. Preučiti pa bo tudi potrebno, ali ne bi bilo koristno, da bi celoten kompleks vprašanj v zvezi z narodnostno mešanimi območji to dvojezičnostjo u-redili z enotnim republiškim zakonom. S sodelovanjem republike ta zainteresiranih občin bo nujno potrebno rešiti nekatera vprašanja šolskih prostorov ta prostorov za kulturno prosvetno dejavnost za italijanske narodne manjšine. Sistemsko bo treba urediti financiranje dvojezičnega poslovanja, kulturno prosvetne dejavnosti italijanske narodne manjšine to njenih organizacij ter šolstva, to sicer tako glede odnosa republika občina, kot tudi odnosa med SR Slovenijo ta SR Hrvaško to v te namene zagotoviti potrebna finanč na sredstva. Glede na pomen učenja italijanščine v slovenskih to slovenščine v italijanskih šolah, s čimer se u-stvarjajo temelji dvojezičnosti, je treba temu pouku posvečati največjo skrb. Vso pozornost zasluži tudi vprašanje dvojezičnega poslovanja državnih organov to zavodov ter de- BUKAREST. 18. - De Gaulle je 12 ur pred predvidenim rokom zapustil Romunijo, ker hoče prevzeti osebno v roke položaj v Franciji. Danes je imel zaključne razgovore in je spregovoril na zborovanju na ministrstvu za šolstvo. Oba predsednika sta na posebno svečan način podpisala skupno izjavo o zaključkih obiska, v kateri je v uvodu govor o konkretnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja. Tako so se dogovoriu, da bodo na ravni vlad ustanovili posebno komisijo, ki bo skrbela za izvajanje gospodarskih, tehničnih in znanstvenih sporazumov. Sklenili so ustanoviti knjižnice in podpisali so tudi konzularni sporazum. V izjavi je rečeno, da so z zadovoljstvom sprejeli na znanje napredek, ki je bil dosežen za normalizacijo položaja v Evropi na poti pomirjenja in sodelovanja. Treba je odpreti pot za sodelovanje celotne Evrope, s čemer se bodo ustvarili tudi pogoji za razpravo splošno perečih vprašanj in ustanovitve resničnega miru. Izjava nato omenja pogajanja v Parizu in pravi, da pričakujejo, da bodo lahko privedla do prenehanja bombardiranj in zagotovila prenehanje spopadov na osnovi ženevskega sporazuma, tako da bo lahko vietnamsko ljudstvo samo odločalo o svoji usodi. De Gaulle je povabil predsedniku Ceausescuja na obisk v Francijo. Pred odhodom je De Gaulle polemično izjavil, da morajo romunski študenti narediti sprejemne izpite za vstoo na univerze, v Franciji pa se lahko vsakdo vpiše in je zagrozil francoskim študentom, da bodo naredili tudi nekaj takega, češ da je to razlog za sedanje nemire. Arabce izganjajo iz Gaz« ---------------------— — -------------j.. —do štiri ti- i lovnih organizacij, ki so obvezane 1 soč Arabcev NEW YORK 18. - ZAR je zahtevala, da izvede generalni tajnik OZN preiskavo o ravnanju Izraela z arabskim prebivalstvom na področju Gaze. Arabski delegat El Kony piše, da izganjajo prebivalstvo m da je prejšnji teden zapustilo področje okrog tri Koko volimo Oddajte preferenčne glasove Italijanski volivci iz Francije blokirani zaradi stavk« RIM, 18. — Tiskovni urad prometnega ministrstva je sporočil, da zaradi stavke francoskih že Predsednik volišča bo izročil volivcem, ki imajo več kot 21 let, glasovnico sivo-modre barve za glasovanje v poslansko zbornico. Volivcem, ki imajo več kot 25 let pa poleg tega še rumeno glasovnico za glas za senat. Na obeh glasovnicah volivec prekriža znak tiste stranke, za katero namerava oddati svoj glas. Nato zloži in zalepi glasovnico, prej pa mora dobro pogledati, če se ni zmotil, ali če ni glasovnice u-mazal. V takem primeru ima volivec pravico, da glasovnico vrne predsedniku in zahteva novo Za poslansko zbornico je prav, da volivec odda tudi preferenčni glas. Zato je na tej glasovnici tudi poseben prostor, namenjen za oddajo preferenčnih glasov. Volivec lahko napiše tri preference, in to tako, da napiše ali zaporedno šte- vilko kandidata na volilnem proglasu ali pa njegov priimek. Preferenčni glaso . predstavljajo izredno močno orožje v rokah volivcev, saj na tak način volivec odloča o izvolitvi kandidata in s tem tudi vpliva na usmeritev v stranki, katere volilni znak si je izbral. Zato pozivamo slovenske volivce, naj prekrižajo volilni znak. ki so ga izbrali in naj oddajo tudi preferenčni glas, tako da napišejo ime ali imena kandidatov ki so jih izbrali, oziroma njih za poredno številko. Za senat se ne oddajajo preference in se zato ne sme napisati na glasovnico za volitve v senat nobeno ime. Zadostuje, da volivec prekriža volilni znak. Volivec mora imeti, ko gre na volišče, volilno potrdilo, katerega so občinski uslužbenci že dostavili na dom. Volivci, ki volilnega potrdila niso prejeli oziroma so ga izgubili ali uničili, lahko to potrdilo prejmejo na vseh občinskih u-radih, tako v Trstu kot v okoliških občinah Ti uradi bodo v soboto, odprti neprenehoma od 9 do 19 ure, nedeljo od 6 do 22. ure in v ponedeljek od 6. do 14 ure Volivec mora imeti s seboj tudi osebni dokument s fotografijo Potrdila bodo izdajali samo neposredno zainteresiranim osebam in torej niti njihovim družinskim članom. Samo v primeru da volivec iz upravičenega razloga (bolezen) ne more o-sebno Ivigniti potrdila, naj zaprosi pristojni urad, da mu ga dostavi na dom Ko volivec zalepi glasovnico, se vrne iz volilne kabine in jo izroči predsedniku, ki jo vloži v volilno žaro. Včeraj tretji sestanek severnovietnamskih in ameriških predstavnikov Ham man vztraja pri postavljanju pogojev za ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama Xuan I uy je zavrnil tri ameriške predloge in pet točk o podobnem stališču Ostavka sajgonske vlade - Osvobodilne sile obstreljevale središče Sajgona PARIZ, 18. — Tretja seja med severnovietnamskimi in ameriškimi predstavniki se je danes začela ob 10.30 in je trajala do 14.40; do sedaj je bila najdaljša. Ameriški delegat Harriman je po seji sporočil časnikarjem, da bo prihodnja seja v sredo ob 10.30 Severnovietmanski predstavnik Xuan Tuy ni hotel nič izjaviti. Tudi Harriman ni hotel ob povratku v ameriško poslaništvo nič izjaviti glede govora sever-novietnamskega delegata. Dejal je: «Lahko boste sami presodili, ko boste prebrali izjavo.* Predstavnik severnovietnamske delegacije pa je sporočil, da je Xuan Tuy zavrnil tri predloge in pet točk, ki jih je bil predložil Harriman. Tako pet točk ka kor trije predlogi, je izjavil Xuan Tuy na današnji seji, so v popolnem nasprotju, prav kakor č+no in belo, s severnovietnamskimi predlogi. Zato da bodo sedanji uradni razgovori uspešni, morajo Američani takoj dati pozitiven odgovor glede brezpogojne ustavitve bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu. Američani se ne bi smeli več dolg) izmikati tej nujnosti. Severnovietnamski delegat je zatem obtožil ZDA, da podlo in trmasto ravnajo, ko ne odgovarjajo na zahteve Hanoja glede bombardiranja. Predstavnik severnovietnamske delegacije je na tiskovni konferenci tudi sporočil, da je bil prihodnji sestanek določen za sredo na ameriško zahtevo Severnoviet-namsKa delegacija je bila predlagala torek, toda Harriman je izjavil, da je omenjeni dan zaposlen. Sporočil je dalje, da sta na današnji seji govorila Harriman in Xuan Tuy in sledil je tridesetminutni dialog. Dalje je predstavnik sporočil, da je Harriman predlagal, naj bi poslali v Severni Vietnam mednarodno komisijo Rdečega križa, ki naj bi ugotovila, ali ameriška letala bombardirajo civilne objekte. Harriman je zanikal, da ameriška letala bombardirajo civilne naprave. Oporekal je tudi trditvam, da so severni Vietnamci sestrelili nad Severnim Vietnamom približno tri tisoč letal. Trdil je, da je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljenih od 900 do tisoč ameriških letal Hariojski delegat Xuan Tuy je v odgovoru na Harrimanov predlog . izjavil, da ni potrebno pošiljati Komisije Rdečega križa v Severni Vietnam, ker je jasno u gotovijeno, da ameriška letala sistematično bombardirajo obljudena področja in civilne naprave v Severnem Vietnamu, kakor je poročalo sedem preiskovalnih komisij, ki jih je poslalo v Severni Vietnam Russeilovo sodišče. Na vp-ašanje, kakšno bo stališče severnovietnamske delegacije, če bi ZDA odklonile konec bombardiranja, je severnovietnamski predstavnik izjavil: «Če ne bodo pozitivno odgovorile na zakonite zahteve vlad > Vietnamske demokratične republike, bodo ZDA izključno in v celoti nosile odgovornost * Tri točke, ki jih je 15. maja postavil Harriman, so naslednje: 1. dejanska vzpostavitev demilitariziranega področja; 2. in 3. spoštovanje nevtralnosti Laosa in Kambodže. Glede prve točke je severnovietnamski predstavnik izjavil, da morajo Američani vzpostaviti statut demilitariziranega področja, ter je obtožil ZDA, da sabotirajo ženevske sporazume o Laosu in ogrožajo nevtralnost in ozemlje Kamoodže. Obtožil je ZDA, da so ukazale svojim agentom, naj umorijo laoškega zuanjega ministra Folseno, naj bombardirajo laoške vasi in naj imajo v Laosu svoje svetovalce, ki niso nič drugega kot napadalne sile proti nevtralnemu Laosu. Ameriški delegat Harriman pa je na današnji sej; vprašal ha-nojsko vlado, »kakšne ukrepe za omejitev vojne nameravajo sprejeti, da prispevajo k obnovitvi miru v Vietnamu* Omenil je Johnsonove besede, da bo ustavitev bombardiranja lahko naglo postala popolna, »če bodo ameriško gesto spremljal' ukrepi popuščanja s strani Severnega Vietnama*. Dalje je vprašal, ali je hanojska vlada pripravljena priznati navzočnost severnovietnamskih oboroženih sil v Južnem Vietnamu. Dejal je, da je treba razjasniti to navzočnost, ker je v zvezi s popolno ustavitvijo bombardiranja Severnega Vietnama ter s poznejšim umikom sil, ki niso južnovielnamske, iz Južnega Vietnama. Harriman je trdil, da je navzočnost severnovietnamskih čet v Južnem Vietnamu dokazana in da je sedaj v Južnem Vietnamu nad 85.000 severnovietnamskih vojakov. Zatem je Harriman zahteval, naj se sporazumejo o vzpostavitvi demilitariziranega področja in naj se spoštuje ozemeljska celovitost in nevtralnost Kambodže. Pobijal je hanojske obtožbe, da so edino ZDA kršile demilitarizirano področje. Izjavil je tudi, da nadaljevanje surovih napadov na civiliste v Sajgonu in drugje ne prispeva k ustvaritvi ugodnega ozračja okoli uradnih razgovorov» V zvezi z izjavami ameriškega podpredsednika Humphreya, češ da so se Američani in severni Vietnamci sporazumeli, da bi na sestankih sodelovali predstavniki osvobodilne fronte in sajgonske vlade, je ameriški državni departma odločno zanikal, da bi na pariških posvetovanjih kakorkoli govorili o udeležbi sajgonske vlade in osvobodilne fronte na pogajanjih. Predstavnik je dodal, da je ameriški delegat v Parizu javno in privatno poudaril potrebo in važnost udeležbe južnovietnamske iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Danes se prično volitve v parlament Po vsej Italiji 64.726 volišč in 335.640 skrutinatorjev RIM, 18. — Ob 18. uri so se pričele dokaj zapletene volilne ope. raoije, ko so predsedniki volišč pričeli s pripravljalnimi deli, da bo jutri vse v redu, ko bodo stopila na volišča prvi volivci. Gre za dokaj obsežno delo, ki pa več ne povzroča težav, saj je volitev bilo že mnogo in že vsi dobro, vedo kaj jim je treba narediti. Vseh volilnih sedežev v Italiji je 64.726 in torej tudi isto število predsednikov, skrutinatorjev pa je 335.640 in od teh . 263.580 v voliščih z več kot 600 volivci. Znatno višje pa je število predstavnikov list, ki so prisotni pri volilnih operacijah in ki imajo pravico, da jih nadzorujejo. Volivcev je tokrat skupno 35.563.716, od česar 16.988.951 moških in 18.574.765 žensk za poslansko zbornico in 32.520.775 za senat. Predvidevanja govore, da ne bo prišlo do resnejših sprememb pri starejših volivcih, pri čemer pa predstavljajo resnejšo neznanko mlajši volivci, za katero so progno. ze dokaj dvomljive. Tokrat bo na političnih volitvah prvič za senat in za poslansko zbornico, ki bo končano pozno v noči, tako da v našem listu za celo Italijo najbrže ne bomo mogli objaviti točnejših podatkov, razpoložljivi pa bodo podatki za domača volilna okrožja. Milcnlij« Popovič o gospodarstvu SFRJ BEOGRAD, 18. - Predsednik z včžne Skupščine Jugoslavije - Milen-tije Popovič je v svjem intervjuju Tanjugu odgovarjal na vprašanja, ki se nanašajo na aktualna vpraša nja gospodarskega razvoja in s tem povezane politične odmeve. Popovič ugotavlja, da je gospodarstvo trenutno na najnižji točki. Zastoj v industriji, zmanjšanje aktivnosti v nekaterih drugih gospodarskih vejah so vplivali na zmanjšanje akumulacije, istočasno pa je potroš- Pa . _ nja zunaj gospodarskih področij o- _______ r______ volilo | stala ista, oziroma se je celo po- 3.792.680 mlajših volivcev, pri ka- večala, kar je še bolj povečalo ta terih je sorazmerje med fanti in \ zave v gospodarstvu. To stanje se dekleti obratno, kot Je na splošno j odraža na politične odnose, vpliva med obema spoloma, saj je na ideološka stališča, nastalo je na 1 o m non pet0 stanje v družbenih odnosih, ki se izraža v poostreni borbi za reformo in proti njej, ki zahteva da se poostri borba naprednih sil proti silam konservativizma in biro- Z SOLIDARNOSTI S ŠTUDENTI IN DELAVCI Festival v Cannesu je dejansko razbit Predvajanje filmov, kolikor jih ni bilo že odtegnjenih. se bo nadaljevalo brez tekmovalnega značaja 1.992.900 fantov in 1.869.780 deklet. Delno so nekateri od teh že volili na prejšnjih upravnih volitvah, tako da je popolnih »novincev« le 2.625.887. Volilne operacije se bodo danes £»33*£,S«S| ^SU .odi. d. * Podnom. 14 ure ko se bodo končale. Ta- : razumljivo, da so določene družbe krat se bo pričelo štetje glasov I ne sile, ki so prej uzivale_neke pri- I vilegije, ki so v etatistični struk- vlade pri razgovorih ob primernem trenutku, toda o tem se ni obširno govorilo. Nobena od obeh strani ni postavila ali upoštevala specifičnih predlogov v Parizu ali kadarkoli prej. člani severnovietnamske delegacije so se davi preselili iz hotela »Lutetia* v novo rezidenco v pariškem predmestju. Dvorec, v katerega se je delegacija preselila, je last francoske komuni-stič stranke. V tem dvorcu je mnogo let živel Maurice Thorez. Predsednik južnovietnamske vlade Ngujen Van Loc je danes sporočil predsedniku republike ostavko svoje vlade in predsednik Van Tieu je ostavko sprejel. Van Tieu je zaprosil Tran Van Huonga, naj sestavi novo vlado in ta je nalogo sprejel Van Tieu je zanikal, da je Huo"g postavil kakršnekoli pogoje za sprejem mandata. V Sajgonu so se namreč širile govorice, da ie Huong zahteval izredna pooblastila ter odstranitev nekaterih generalov in poveljnikov. Nasprotniki ministrskega predsednika Van Loca so bili kritizirali vlado med drugim zaradi tega, ker da je sestavljena predvsem iz tehnikov in da ne uživa široke politične- podpore. V Sajgonu se zatrjuje, da sedanja ostavka nima nobene zveze s parišKimi pogajanji čeprav je znano, da je dosedanji predsednik vlade nasprotoval pogajanjem. Baje je nastal tudi spor med predsednikom republike in podpredsednikom generalom Kijem. Drugi je mnogo bolj nepopustljiv, general Tieu pa je nekoliko bolj elastičen. Tran Van Huong ima 64 let. Ob koncu leta 1964 ii. v januarju 1965 je bil predsec.nik vlade in tedaj so vojaki njegovo vlado zrušili in ga konfinirali. Septembra lani je kandidiral za predsednika republike, toda dohn je samo deset odstotkov glasov V prvih nedeljskih urah po krajevnem času so osvobodilne sile začele znova obstreljevati s topovi središče Sajgona. V središču mesta so nastale močne eksplozije. Izstrelki so padli blizu trga v središču mesta. Kosigin v Pragi ČANNES, 18. — »Akcijska in in-I« formacijska skupščina francoskega I Rima« je danes dopoldne objavila I resolucijo, s katero zahteva ukini-,ev festivala v Cannesu. Organizem poziva vse režiserje, producente, il razdeljevalce, igralce, časnikarje in |j| člane žirije, ki so navzoči v Can-: nesu, naj se v sodelovanju s tuji-mi kolegi uprejo nadaljevanju fe-| stivala. S tem naj pokažejo svojo : solidarnost s stavkajočimi delavci 'fin študenti ter naj izrazijo svojo [I voljo, da se uprejo degolovski ob-I lasti in sedanji ureditvi v franco-ifski filmski industriji. Skupščina, v kateri je več kot tisoč filmskih I profesionalcev, se je zbrala včeraj v Parizu. Ravnatelj festivala Favre Le Bret je takoj izjavil, da ne namerava f prekiniti festivala, ker gre za med-j| narodno prireditev, ki nima kaj ’ opraviti s sedanjo razgibanostjo v Franciji. Pač pa je odpovedal razne slavnosti. Dopoldne pa so se že tudi v Can. nesu zbrali številni filmski delavci in novinarji, ki so zahtevali, naj se festival takoj ukine. Posebno 1 sta se v tej smeri zavzemala Truf- fault in Godard. Monica Vitti in Louis Malle, člana žirije, sta sicer izrazila svojo solidarnost, vendar i| se jima je zdelo, da bi bilo bolje, da se festival nadaljuje. Poljak Polanski je dejal, da ga nepopustljivost Truffaulta in Godarda spominja na stalinsko dobo na Poljskem. Devet filmov so umaknili s festivala. Italijanski novinarji in kri- tiki so Izrekli svojo solidarnost s francoskimi študenti in delavci. Medtem pa so se še tudi javili, da so dali ostavko ko člani žirije: Monica Vitti, Louis Malle, Roman Polanski, Terence Young in Serge Roullet. Spričo teh odstopov je ravnatelj festivala sklenil, da se predvajanje filmov nadaljuje od jutri naprej — za tiste filme, za katere bodo režiserji in producenti predvajanje dovolili. Pred tem pa je bilo še precej vznemirjenja. V veliki filmski dvorani je namreč kakih sto oseb zasedlo o-der, medtem ko je občinstvo zahte. valo predstavo. Dvorana se je izpraznila šele, ko je ravnatelj preči-tal svojo izjavo, da se jutri festival nadaljuje s predvajanjem fil mov, kar pa ne bo imelo nikake ga tekmovalnega značaja. turi imele določene položaje, sedaj proti reformi in da sedaj, ko je gospodarsko stanje prispelo na nižjo točko, vodijo akcijo proti reformi na vsej fronti. Pri tem so m sile izkoristile vrsto negativnih pojavov kot za-i stoj v gospodarstvu, vprašanje za-I poslitve, druga nerešena vprašanja l in med drugim tudi nekatere na-| pake v delu odgovornih organov. Celo med pobudniki reforme se po I besedah Popoviča pojavljajo določe-I ne tendence, določena nezaupanja, ! proti katerim se je potrebno bo-: riti. Popovič prizna, da je določen del kritike iz gospodarskih krogov na račun zvezne uprave in zveznega izvršnega sveta upravičen, posebno glede zahteve po povečanju učinkovitosti zveznih organov. Sodi pa, da je ta kritika istočasno enostranska, kajti jasno je, da v sedanjem družbenem in političnem razvoju, v razvoju samoupravljanja zvezna uprava ne more reševati vseh vprašanj. Zvezna u-prava ne more opraviti spremembe strukture v gospodarstvu temveč samo vplivati in pomagati, da gospodarstvo spremeni in izboljša izbiro, da zmanjša Straške in cene in da se usposobi za učinkovitejši nastop na inozemskem trgu. To pa ni naloga zvezne uprave zveznega izvršnega sveta temveč prvenstveno gospodarstva in gospodarskih organizacij, družbenih in političnih objektov, z eno besedo vse družbe. Sovjetski raketni poskusi MOSKVA, 18. — Tass je sporočila, da bo od 20. maja do 30. junija na južnem Pacifiku vrsta sovjetskih raketnih poskusov zaradi koiavdacije sistema pristanka vesoljskih ladij. Poročilo navaja, v katerem predelu naj v tistem času ladje ne plovejo. Uničen satelit «Nimbus-3» Letalsko oporišče Vandenberg (Kalifornija), 18. — Znanstveniki NASA so naredili, da je kmalu po izstrelitvi meteorološki poskusni satelit «Nimbus 3» med poletom eksplodiral. Satelit je tehtal 570 kg in izstreljen je bil z raketo «Thor-Agena«. ODBOJKA ZENSKA B LIGA Za borovke danes v Bergamu ključno srečanje prvenstva Z zmago proti Presolani in La Bolliti bi imele «plave» prvo mesto na končni lestvici praktično že zagotovljeno metni pokal. Edini gol tekme je dosegel v 2’ prvega podaljška sred. nji napadalec Bromwdcha Jeff Astle. DUNAJ, 18. Avstrijska noga Zenska ekipa Športnega združenja Bor, ki nastopa v B ligi bo danes pred najtežjim izpitom tega prvenstva. V Nembru pri Bergamu se bo srečala z najnevar- j metna reprezentanca bo jutri igra-nejšim nasprotnikom Presolano. Ta J ]a na praterju svojo prvo tekmo ekipa je že gostovala v Trstu, in ( izločilne skupine za svetovno pr-je borovke tudi premagala s 3:2.; venstvo. Prvi nasprotnik Avstrije, Ta poraz ie prišel povsem nepri- ki nastopa v skupini s škotsko in Vzhodno Nemčijo, ho Ciper. * * * čakovano. Borovke so v tej tekmi zaigrale izredno slabo in nepovezano, zlasti v drugi črti. Tako so morale na domačem igrišču prepustiti gostjam dve točki. Ti bi lahko bili usodni pri letošnjih načrtih tržaških drugoligašic, ki so si zastavile za cilj uvrstitev na kvalifikacijski turnir B lige. Trenutno sta v tej skupini B lige le dve moštvi, ki se potegujeta za pravico do napredovanja v prvo ligo: Bor, ki je na lestvici v vodstvu zaradi boljše razlike v setih in pa Presolana. Obe ekipi sta da živeli po en poraz. Vse druge še-sterke so praktično že izločene iz bitke za prvo mesto. Kakšne možnosti imajo borovke, da uspejo v svojih težnjah? Po pravici povedano: majhne. E-kipa ima namreč tudi letos precej smole zaradi odsotnosti igralk. Bolezni ln službene obveznosti so tudi tokrat prisilile več igralk, da morajo ostati doma. Ekipa je tako odpotovala brez Kendove, Silve Pernarčič, Barejeve in Švabove. Na pot je odšlo le osem članic ekipe: Hmeljakova, Miotova, Pavletdčeva, Rauberjeva, Rogelje-va, Pahorjeva, Bezeljakova in Sonja Pernarčič. Tako okrnjena ekipa ima pred seboj seveda težko nalogo In to ne le zato, ker je ostala brez dveh standardnih igralk, ampak tudi zato, ker sta komaj dve menjavi za dve tekmi v dveh dneh odločno RIM, 18. — Finalno tekmo za po. kal evropskih prvakov Manchester United - Benfica, ki bo 29. maja v Wembleyu, bo sodil Italijan Concetto Lo Bello. Tudi stranska sodnika bosa Italijana. RIM, 18. — Holandec Tom Ok-ker je zmagal v finalu posameznikov 25. mednarodnega teniškega prvenstva Italije. V finalnem srečanju je Okker premagal Južna afričana Boba Hewitta 10,8, 6:8, 6:1, 3:6, 6:0. Avstralskaangleški par Margaret Court Smith in Virginia Wade pa je v finalu ženskih dvojic premagal s 6:2, 7:5 Pat VValkden (Rodezija) in Anette Van Zyl (J. Afr.). 9. JUNIJA V BAZOVICI POP SPOT za pokal «Zorka Jelinčiča» Kot vsako leto pred letno sezono izletov v gore, SPDT organizira planinsko-orientacijski pohod za pokal Z. Jelinčiča. Pohod bo v nedeljo 9. junija in, to je novost, cilj in start bosta na društvenem terenu pri Bazovici. SPDT ima namen primemo opremiti ta prostor, kjer bo članom, posebno takim z mladim planinskim naraščajem, skušal nuditi zdravo rekreacijo. Poleg pohoda bo skušalo društvo približati najmlajše naravi z akcijo «Dan zaščitenih cvetic«. Ko bodo starejši tekmovalci na pohodu, se bodo osnovnošolci in nižješolci pomerili v «Lovu na zaklad« in slikarskem «Ex tempore« na temo «zaščitene cvetice«. Vse podrobnosti o tekmovanjih bodo objavljene v najkrajšem času. BALINANJE Odličen nastop predstavnikov Gaje V petek zvečer se je na igrišču Riosa nadaljeval turnir C lige. Zaradi nekaterih neprilik je nasta pila samo dvojica Gaje Karel Guštin in žagar Josip. Oba predstavnika Gaje sta se dobro odrezala. Prvo tekmo sta zmagala proti Cavallerizzd, brez nobenih težav z izidom 13-10, drugo proti Campanelle sta zaključila z istim rezultatom 13-10, tretjo proti Cavallerizzi pa s 13-12. Nato pa sta se morala pomeriti z najmočnejšim Italsiderjem. Ce bi zmagala to tekmo, bi se prav gotovo uvrstila v finalni del turnirja. Zanimivo je, da sta v tej tekmi že izgubljala 9-1, na koncu pa sta se po trdi bombi predala piri staeiu 13-12. Ta je bil eden najboljših nastopov balinarjev Gaje. Od 128 dvojic sta si Karel Guštin in Josip Žagar zagotovila odlično šesto mesto in povrh še zlati medalji. Danes zjutraj ob 9. uri bosia nastopila še dva para Gaje: Karel Guštin in Josip žagar na igrišču Pavan pri Sv. Jakobu, Josip Grgič in Alojz žagar pa v Ul. Pon-zianino. Peter G. mCSAHSTVO KARVINA, 18. — Čeh Jiri Zelenka je danes zmagal pred Italijanom Attilijem Rotom in Belgijcem Rena jem de Biejem v deveti etapi amaterske etapne dirke Berlin — Praga — Varšava. V splošni lestvici vodi sovjetski kolesar Vladimir Čer-kasov pred vzhodnima Nemcema Mickeinom in Peschelom. Illlllf lllllllllllllllllIIIIIIIIMIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllll ■lllllllllllllllllllllll tllllllllllllll lllllll 11111111111111^1111111111111111 lllllllllllllllliiliini iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiil MSrTTTOTT—»V RIMU ZA »MEMORIAL B. ZAULI* Nov italijanski rekord: Finelli v teku na 3000 m RIM, 18. — Danes je bil na stadionu Acqua Acetosa mednarodni atletski miting za «Memorial Bru-premalo” "zlasti ~ ker sta to tekmi,1 2 3 4 5™ Zauli«. Med mitingom je Ita-boste odločili prvenstvo. iFmelU ‘boljšal - italijansko ligo. SINOČI V BERGAMU Bor-La Bollita 3:1 BERGAMO, 18. — Z izredno Igro so dekleta Bora nocoj premagala ekipo La Bollita s 3:1 (15:9, 17:15, 13:15, 15:12). Nasprotnice so imenitno igrale, vendar pa so borovke dale vse iz sebe in zlasti v zadnjem setu pokazale igro, kakršne doslej pri njih še nismo videli. i.iiUAGnVnhnila ieT*?—^!.i I bi bil usoden in Tržačanke ne bi gina, ki je včeraj prispel v Prago. Pri sprejemu so bili prisotni tudi predsednik skupščine Smrkovsky, predsednik vlade černik in tajnik partije Dubček. Uradno poročilo pravi, da so se razgovori odvijali v prijateljskem ozračju in da so ob. ravnava*' vprašanja medsebojnega sodelovanja predvsem gospodarske, ga značaja. Agencija CTK je objavila daljše poročilo o zanimanju, ki ga je vzbudil obisk Kosigina v Pragi, v katerem pravi, da bo sovjetski predsednik vlade odšel v Karlove Vare na krajše zdravljenje, da pa bo ob tej priložnosti imel tudi razgovore s češkoslovaškimi volilnimi predstavniki. Na prvem sestanku je bilo v a spredjq obstoječe prijateljstvo in je prišlo do konkretnih korakov za reševanje nekaterih gospodarskih vprašanj, ki so nastala iz potreb češkoslovaškega gospodarstva. Politična vprašanja pa so Obravnavali s stališč odkritega tovarištva, pri čemer pravd agencija, da sovjetski voditelji z razumevanjem spremljajo proces demokratizacije v ČS SR. Obe stranki se strinjata, da velikega načrta socializma ne sme nihče zavreti in da je treba okrepiti enotnost socialističnih držav. Predsednik Svoboda je sprejel tudi obrambnega ministra SZ maršala Grečka, katerega je spremljal načelnik politične uprave sovjetske armade general Eplčev. Greč. ko je položil vence na grob neznanega junaka in na spomenik sovjetskim vojakom. Kosagin je kasneje odpotoval v Karlove Vare. Finelli izboljšal s časom , , , ... , j 7’50”8 italijanski rekord v teku na Izmed obeh srečanj je za borov- j gggg m Prejšnji rekord je pripa-ke vsekakor važnejše nedeljsko. | clal z 8’03”4 Antoniu Ambu in Al-Poraz proti La Bolliti bi stvari j fredu Rizzu, ki sta ga dosegla 2. zapletel, ne bi pa usodo Bora že junija 1965. lete v St. Mauru. zapečatil, ker Ima La Bollita Že | treh v vsaki Pano&‘ jfafefti dva poraza. *>«?£££% T§ g Tggke «•*) , ....... ,. f^noTrene- morhoKat^K& (Z. več', da bi se letos uvrstile v prvo *• v-’-1—' UO mm TOKIO, 18. — Danes so na ob režju v pokrajini Aomori našli truplo nekega ribiča. S tem je naraslo na 45 število žrtev potresa, ki je v četrtek prizadel severno Japonsko, Ranjenih je bilo 253 oseb, Jen višje upravno sodišče. BERLIN, 18. — Danes ni bilo napovedanega dne «NDP», ker berlinski senat ni dal zaprošene dvorane in to tudi zato, ker so se uprli uslužbenci in so proglasili stavko. Vendar pa je upravno sa dišče razsodilo, da senat nima te pravice in da bi moral dvorano dodeliti. Odločalo bo prihodnji te- Štuikntskc demonstracije po svetu BERLIN, 18, — Po vsem svetu so se danes vršile študentske da monstracije, med katerimi je ponekod prišlo do incidentov. V zahodnem Berlinu so študentje motili parado ameriških, britanskih in francoskih vojaških enot, ki so jo priredili ob priliki dneva oboroženih sil. Prišlo je tudi do kratkega spopada med študenti in nekaterimi gledalci, ki se niso strinjali z gesli, ki so jih mladeniči kričali. Nenadna silovita ploha pa je preprečila, da bi prišlo do hujših incidentov. V Londonu so študentje proglasili 24-urno stavko v znamenje protesta proti nrupu, ki so ga povzročala dela, ki so v teku pred univerzo, in ki je onemogočal učenje. V Bruslju je okrog dvesto štu dentov zasedlo učilnico mestne univerze, kjer bi se moral vršiti zdravniški kongres. Zaradi tega so ma rali kongres odpovedati. V New Yorku je policija ponovno vdrla v univerzo «Columhia» in iz nje izgnala študente, ki so vča raj zasedli poslopje Aretirala je okrog dvesto študentov, čeprav niso nudili nobenega odpora. Do iajhujših incidentov je prišlo v perujskem mestu Huaraz, 400 km od Lime, Študentje, ki zahtevajo ustanovitev tehnične fakultete v mestu, so v znamenje protesta razstrelili dva mostova nato pa napadli policijsko postajo. Policija je začela strehah. En študent je bil ubit deset pa je težko ranjenih. Danes so odigrali nekatere tekme 25. kola jugoslovanskega nogometnega prevnstva. Ljubljanski O-limpijl je uspelo v Zagrebu premagati Zagreb z 1:0 (1:0), Sarajevo pa je na domačem igrišču premagalo Reko 3:0 (2:0). * * * MILAN, 18. — V tekmi za trofejo Emilio Violanti je Inter premagal Romo 4:1 (1:1). Kotov je bilo 4:2 za Inter. Celotni izkupiček tekme, 8 milijonov lir, so dali na razpolago za študijsko nagrado, ki jo bodo podeljevali v počastitev spomina nedavno umrlega časnikarja športnega dnevnika «La Gazzetta dello Šport* Emilija Violantija. * * * LONDON, 18. — Z zmago z 1:0 v podaljških nad Evertonom si je enajsterica West Bromwich Albia na osvojila letošnji angleški noga 2. Bednarek (Polj.) 113 3. Vettorazzo 11”4 Druga skupina 1. Negretto 11”6 2. Ongar 11”6 3. Bartolini 11”8 110 m zapreke Prva skupina 1. Acerbi 14”5 2. Virgili 14”5 3. Slavotinek (ČSSR) 14”9 Druga skupina 1. Ottoz 13”5 (izenačen ital. rek.) 2. John (Z. Nem.) 14”2 3. Kolodziejczyk (Polj.) 14”4 Daljina (ženske) 1. Trio 6,58 m 2. Kirszenstein (Polj.) 6,49 3. Sarna (Polj.) 6,22 100 m moški Prva skupina 1. Romanowski (Polj.) 10”9 2. Rosch (Nem.) 10”9 3. Jaworski (Polj.) 11” Druga skupina 1. Novvozs (Polj.) 10”5 2. Simoncelli 10”6 3. Koczor (Polj.) 10”8 Kopje moški 1. Sidlo (Polj.) 83,90 m 2. Kolesar (Madž.) 80,84 3. Nemeth (Madž.) 79,52 4. Glogovvski (Polj.) 72,18 5. Rodeghiero 69 400 m ženske Prva skupina 1. Govoni 55 ”4 2. Foltova (ČSSR) 58”7 3. Mikinova (ČSSR) 59”2 Druga skupina 1. Mosci 59”3 2. Fois 1’00”4 3. Dragonieri 1’02”1 3000 m 1. Pusterla 8’30” 2. Gretter 8’32” 3. Lenarduzzi 8’32”2 DOMAČI ŠPORT NOGOMET Danes, v nedeljo, 19. maja II. diletantska liga Ob 10.30 v Trstu, Ul. Flavia LIBERTAS — VESNA Ob 16 url v Porcottu PERCOTTO — JUVENTINA * ♦ * Začetniško prvenstvo Ob 11.15 v Trstu, Sv. Alojzij PONZIANA — BREG * * * Ob 12. v Trstu, stadion «1. maj« UNION — »ON BOSCO * * * Naraščajniško prvenstvto Ob 10.30 v Gorici PRO GORIZIA — JUVENTINA * * * Pokal Menon Ob 9. uri na igrišču S. Sergio S. SERGIO — BREG ODBOJKA Moška D liga Ob 10.30 v Vidmu CSI FRIULI — BOR * * * ženska C . liga Ob 11.30 v Bazovici ZARJA — PORZIO B Ob 10.30 v Trstu* BOR B BREG B • * • Ženska promocijska liga Ob 8.30 v Nabrežini (zaost. tek.) SOKOL B - GAJA ALPINIZEM Danes, v nedeljo, 19. maja Ob 9. url v Glinščici NADALJEVANJE PLEZALNEGA TEČAJA AO SPDT 100 m ženske Prva skupina 1. Bruni 12”4 2. Poggiopollini 12’4 3. Di Meglio 12"8 Druga skupina 1. Kirszenstein (Polj.) 11”8 2. Sarna (Polj.) 12”3 3. Panerai 12”3 800 m moški 1. Bonetti 1’51”7 2. Moser (Nem.) 1’52”1 3. Carabelli 1’52”2 400 m zapreke Prva skupina 1. Weinstand (Polj.) 51”9 2. Vizzini . 52”6 ........u ,,w 3. Ballati 52”8 Druga skupina 1. Slavotinek (ČSSR) 53”9 2. Mazzi 54”1 3. Ghiduzzi 54”1 200 m moški Prva skupina 1. Romanovvski (Polj.) 21”3 2. Giani 21”5 3. Berruti 21”6 Druga skupina 1. Nowosz (Polj.) 21 ”8 2. Abeti 22” 3. Jaworski (Polj.) 22”1 Met diska moški 1. Simeon 59,42 m 2. Piatkowski (Polj.) 59,24 3. Nagi (Rom.) 58,46 400 m moški Prva skupina 1. Benski (Polj.) 46”4 2. Fusi 47”2 3. Koricki (Polj.) 47”3 Druga skupina 1. Balachowski (Polj.) 46”9 2. Borowski (Polj.) 47”3 3. Petranelli 47”9 Tretja skupina 1. Busatto 48”7 2. Filippini 49”4 3. DelTOmodarme 51”2 Tek na 1 miljo 1. Del Buono 4’04”7 (najboljša italijanska znamka vseh časov) 2. Hrcic (ČSSR) 4’06”6 3. Pozzi 4’09”6 Troskok 1. Schmidt (Polj.) 16,27 m 2. Jaskolsk: (Polj.) 16,02 3. Gatti 15,58 3.000 m 1. Finelli 7’59”8 (nov ital. rek.) 2. Gammoudi (Tun.) 8’01”8 3. Mecser (Madž.) 8’03”0 Skok s palico 1. Schiprowski (Nem.) 4,90 2. Mrkowski (Polj.) 4,80 3. Buccker (Polj.) 4,60 4x100 m ženske 1. Fiat . Turin (Di Meglio, Bruni, Jaia, Bertolero) 47”5 2. Cus Rim (ekipa A) 48”1 4x400 m moški 1. Cus Rim (Filippini, Strauli-no, Arcioni, Linlev) 3’18”9 2. Fiamme eialle 3’21”4 3 3’21”R mo LAUSANNE, 18 — Z zmago nad Sovjetsko zvezo s 3:2 je Francija osvojila naslov evropskega ekipnega prvaka v judu. ZADAR, 18. — Na gostovanju po Evropi je košarkarska reprezentanca Mehike včeraj nastopite v Zadru proti reprezentanci Jugoslavije. V razburljivi in izenačeni igri je zmagate jugoslovanska reprezentanca z 78:72 (43:35). Ženska U liga Danes, v nedeljo, 19. maja Ob 10.30 v Nembru PRESOLANA — BOR * * * Ob 10.30 v Gorici AGI — BREG * * * Ob 10.30 v Nabrežini SOKOL - CASAGRANDE Potovalni urad «AURORA» priredi v sredo, 5. junija IZLET v FIRENCE na polfinalno nogometno tekmo JUGOSLAVIJA ■ ANGLIJA Odhod iz Trsta ob 13.30, povratek v Trst ponoči. Cena za vožnjo ln vstopnico 5.500 lir. Prijave se sprejemajo pri potovalnem uradu A U R O R A v Ul. Cicerone 4 no jutri do IO. uro. ALPINIZEM Šestdeset žensk na visokih gorah ŽENEVA, 18. — 60 žensk se Je povzpelo na 3250 metrov visoki vrh - Mont Tiflis v osrednjih švicarskih Alpah. Med udeleženkami tega podviga so bile same znane alpinistke iz 12 držav, med temi tudi iz Jugoslavije in Italije. Z vzponom so počastile 50-letnico obstoja švicarskega ženskega alpinističnega kluba. f Sedma partija četrtfinala za naslov svetovnega prvaka v šahu med španskim velemojstrom Mar-sanom in madžarskim velemojstrom Portischem, se je danes končala z zmago Portischa. Stanje je trenutno izenačeno 3,5:3,5. Brzoturnir v Trstu Na šahovskem brzoturnir ju v Trstu, ki ga je organiziralo Tržaško šahovsko društvo je zmagal mladi Franco Rupeni. Na lestvici so mu sledili dr. Filipovič, Ierco, Dragovich, Kovačič, Stantič, Peri-nl, Valencich, Iancovich in drugi. Prireditve so se udeležili tudi šahl sti iz Gorice in z druge strani moje. NOGOMET DANES £3 s-gj * -J- Ha (16. povratno kolo) BARI - MONZA Vitullo CATANZARO — PERUGIA Picasso FOGGIA — LECCO Barbaresco GENOA — FOTENZA Palazzo MODENA — CATANIA Giola NOVARA - LIVORNO Possagno PALERMO - REGGIANA Bigi PIŠA - LAZIO Marchiori VENEZIA — PADOVA Toselli VERONA - MESSINA Valagussa O B V L S TILA Vodstvo atletskega odseka Športnega združenja Bor sporoča svojin' članom, da bo občinski stadion pri Sv. Soboti zaradi popravil zaprt z® vse treninge v dneh od 20. do 24. maja. Za treninge atletov bo zato na razpolago v teh dneh vsak dan od 17. do 19.30 šolski stadion n» Kolonji. Športno društvo Polet sporoča, da bo v prostorih Prosvetnega d°’ ma na Opčinah vsako sredo in soboto od 14. do 16. ure uradni tre-ning namiznega tenisa. Prijavijo se lahko tako začetniki, kot tudi že izkušeni igralci. Sd Polet HEINRICH BOELL: □ NAROČILO Poznate tista umazana mesteca, v katerih se človek vpraša, čemu je železnica sploh zgradila tam postajo? Mesteca, kier je brezkončnost otrpnila nad nekaj umazanimi hišami in nad na po. porušeno tovarno. Povsod naokrog polja, obsojena na večno jalovost; nikjer drevesa ali cerkvenega stolpa. Človek z rdečo kapo, k> slednjič odpravi vlak, izgine peci velikim zvenečim napisom in mogli bi pomisliti, da je plačan samo za to, da lahko, zavit v dolgčas, spi dvanajst ur na dan. Sivo zastrti razgled je nebo nad osamljenimi njivami, ki jih nihče ne obdeluje. In vendar nisem edini, ki je izstopil; neka starka z veliko culo je prišla iz svojega kupeja, a ko sem zapustil umazano postajo, je izginila, kot bi se pogreznila v zemljo. Za trenutek sem obstal v zadregi, ker nisem vedel, koga naj vprašam za pot. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bilo tistih nekaj hiš iz opeke s svojimi mrtvimi okni in rumenkasto zelenimi zavesami naseljenih, a črni zid, ki je bil videti, kot da se bo vsak trenutek porušil, j"' sekal markacijo bodoče ulice. Stopal sem proti temnemu zidu, ker sem se bal potrkati na katero izmed teh mrtvih hiš. Za vogalom sem poleg lepljivo umazanega in komaj čitljivega napisa »Gostilna* prebral velike in vidne črke na modri podlagi: Glavna cesta. Spet nekaj hiš ki so zrasle v poševno pročelje, razpokan omet in onkraj ceste pusta stena, dolga in brez oken stena tovarne kot nekakšen jez pred kraljestvom obupa. Nagonsko sem zavil na levo; tu se je zid vlekel še kakih deset metrov a nato se je pričenjalo polje, ravno, sivo črno, s komaj opaznim zelenkastim odsevom, ki se je nekje daleč spajalo s sivim, visokim horizontom. Imel sem strašen občutek, da stojim na koncu mesta kot pred kakim brezkončnim prepadom, kot da sem preklet, potegnjen v to strašno zvodniško, nemo poplavljanje popolnega brezupa. Na levo je stala majhna, skoro sploščena hišica, kot jih gradijo delavci po opravljenem tedenskem delu; regotov rahlo opotekajoč se, sem se ji približal Ko sem prestopil siromašen, “kor a j ganljiv vhod, obrasel z golim grmom divje rože, sem zagledal številko in l spoznai, da sem pri pravi hiši. Zelenkaste oknice, s katerih je bila že zdavnaj izprana barva, so bile trdno zaprte, kot zlepljene; nizka streha — njen žleb bi lahko dosegel z roko — je bila zakrpana z zarjavelimi pločevinastimi ploščicami. Bilo je nedopovedjivo tiho; čas, ko se za hip neha mraziti, da bi se nato mrak sivo in nezadržno razlil do roba daljave. 2a trenutek sem obstal pred hišnimi vrati in si zaželel, da bi bil raje mrtev, kakor da stojim tu in vstopam v to hišo. Ko sem hotel dvigniti roko, da bi potrkal, sem zaslišal grleč ženski smeh; tisti skrivnostni smeh, ki je tako nepojmljiv, ki nam včasih olajša položaj, a včasih stiska srce. Vsekakor se je tako lahko smejala sa-Uio ženska, si ni sama... Spet sem obstal, a v meni je kipela vroča, Uničevalna želja, da b se pogreznil v sivo brezkončnost večera, ki je visel nad daljnimi njivami in me vabil... Z zadnjo močjo sem potrkal na vrata. Najprej tišina, nato šepet — nato koraki, počasni koraki copat, zatem so se odprla vrata, in zagledal sem plavolaso žensko z rožnatimi lici, ob kateri sem imel vtis tiste nepopisljive svetlobe, ki razsvetljuje mračne Rembrandtove slike do zadnjega kotička. V tej večnosti sivine in črnine je zažarelo pred mano zlato rožnato kot luč. Malo se je umaknila, kriknila in s trepetajočo roko pridržala vrata; toda ko sem snel vojaško kapo in s toplejšim glasom rekel «dober večer», je s tega čudno izmaliče-Uega obraza izginil krč groze in ona je — zaskrbljeno smehljajoč se — vprašala: «Zelite...?» Iz ozadja se je pojavila senca mišičastega moškega in se stapljala z mrakom majhnega hodnika. «Iščem gospo Brink,* sem rekel tiho. Ženska je živčno odprla vrata. Moški je izginil v temi. Vstopil sem v ozko sobico, ki je bila natrpana s siromašnim pohištvom. Prepojenim' z vonjem slabe hrane In zelo dobrih cigaret Njena bela roka je zabl idila do stikala in sedaj, ko je padla nanjo svetloba, jo delovala bledo in sploščeno, skoraj mrtvaško, le svetli plavi lasje s° bili živi in topli. Roke so ji še vedno trepetale, ko si je čez težke prsi vlekla temne, rdečo oble- ko, čeprav je bila povsem zapeta, kot da bi se bala, d? bi jo lahko prebodel z očmi. Pogled njenih vodeno modrih oči je bil boječ in obupan, kakor da bi v pričakovanju strašne obsodbe stala pred sodiščem. Celo ceneni tisk sladkobne slike na steni je deloval kot neka obtožba. lijOg «Ne bojte se,» sem rekel in v tem trenutku vedel, da je bil to najlepši uvod. Preden sem utegnil nadaljevati, je rekla čudno mirno: «Vem vse, mrtev je. .* Lahko sem samo prikimal. Segel sem v torbo, da bi ji izročil, kar je ostalo po njem, ko je v veži surovi glas poklical: «Gita!» Obupano me je pogledala, odprla vrata in zavpila: «Počakaj pet minut — prekleto!* Hitro se je vrnila in zaloputnila z vrati. Njene oči so me gledale kljubovalno, skoraj zmagoslavno. Rahlo sem položil poročni prstan, uro in vojaško knjižico n;i zelen žametni prt. Nenadoma je pričela ihteti, divje in strašno. Poteze njenega obraza so se zabrisale kot pri polžu, postale so mehke in grde in skozi njene kratke mesnate prste so tekle drobne svetle solze. Zrušila se je na divan in se z roko oprijela mize. Bilo je videti, kot da jo spomin prebada s tisoč meči. In tedaj sem vedel, da vojna ne bo nikdar končana, nikdar, dokler bo krvavela ena sama rana, ki jo je prizadela ljudem. Gnus in strah in obup, vse to sem odvrgel s sebe kot smešno breme in položi! sem roko na obilna ramena, ki so trzala v joku. Ko je obrnila k meni svoj začudeni obraz, sem prvič opazil v njenih potezah podobnost s fotografijo ljubkega nežnega dekleta, ki sem jo moral stokrat gledati, nato... «Kje je bilo to, sedite vendar, na Vzhodu?« Videl sem, da jo bo vsak trenutek spet premagal jok. «Ne... na Zahodu, v ujetništvu... bilo nas je več kot sto tisoč.* «Kdaj?» Njen pogled je bil napet, buden in vročično živ, ves njen obraz je postal napet in mlad, kot da je bilo od mojega bdgbVora odvisno njeno življenje, «Julija 1945,» sem rekel tiho. Za hip se je zamislila, nato se je nasmehnila čisto in nedolžno, in vedel sem, zakaj se je smehljala. Nenadoma sem začutil nekaj čudnega, kot da se hoče hiša porušiti name. Vstal sem. Brez besed mi je odprla vrata in mi jih hotela pridržati, a jaz sem vztrajno čakal, da bi šla prva Ko mi je ponudila svojo debelo roko, je med ihtenjem brez solz rekla: «Vedela sem, cedela sem, ko sem ga tedaj — minila so že skoraj tri leta — spremila na postajo.* Tiho je pristavila: «Ne zaničujte me.» Teh besed sem se uštrašil do globine srca. moj bog, kaj sem bil res podoben sodniku? Preden mi je utegnila preprečiti sem poljubil njeno majhno belo roko, in zgodilo se je prvič >■ mojem življenju, da sem ženski poljubil roko. Zunaj se je že zmračilo; kot prevzet od strahu sem za trenutek obstal pred zaklenjenimi vrati. Nato sem zaslišal iz hiše jok, glasen in divji. Bila je naslonjena na hišna vrata, samo z debelino deske ločena cd mene in v tem hipu sem zaželel, da bi se hiš,j porušila nad njo in io pokopala Do postaje sem hodil počasi in previdno, boječ se. da bom zdaj zdaj omahnil v prepad. V mrtvih hišah so gorele drobne luči in celo gnezdo se mi je zdelo razvlečeno daleč. Majhne svetilke sem videl celo za črnim zidom in videti je bilo, da osvetljujejo brezkončna dvorišča. Zahod je postajal gost in težak, zadimljen z meglo in neprepusten. V čisto majhni čakalnici izpostavljeni prepihu, je bilo poleg mene še dvoje ljudi, prezeblih in stoječih v kotu. čaka) sem dolgo, z rokami v žepih, s kapo čez ušesa, ker je od tirov pihal hladen veter, a noč je bila globlja in globlja, podobna ogromnemu bremenu. «Ko bi bilo vsaj malo kruha in tobaka,* je zamrmra, moški za mano. A jaz sem se vedno znova sklanjal naprej, da sem lahko strmel v vzporedje tirov, ki so se zoževali daleč v temi. Nato so se krepka odprla vrata in železničar z rdečo kapo in uslužnega obraza je zavpil v prostor, kot da bi klical v čakalnico kake velike postaje: »Osebni vlak proti Kolnu ima petindevetdeset minut zamude!* Počutil sem se tako, kot da sem postal ujetnik za vse življenje. ■ir" II! ::::::::::::::::::::::::::: SE DANES PREDSTA V A REŠKEGA BALETA I Zbrano delo Otona Zupančiča (Četrta knjiga ■ Državna založba Slovenije) Po četrtkovi in petkovi predstavi gostuje balet reške Opere le še danes popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu. Spored je isti kot na prvih dveh predstavah. «Ostržko- ve fantazije* in «Lectovo srce* ................................m, iiimi m n m, mn m, m m mn m miiiiii mm ■■iiiiiiiiiiiiiniiu aiiiiaiiiaifii m im •«■1111111111 iiniiiii Hlinili« NEKAJ MISLI OB ZAKLJUČNIH AKADEMIJAH GLASBENE MATICE Premalo poudarjeno vzgojno delo pri harmoničnem oblikovanju čustev Zaključni akademiji šole Glasbene matice bosta v sredo zvečer in prihodnjo nedeljo popoldne v Kulturnem domu Pri E. zaključni akademiji Glasbene matice v nedeljo 26. maja ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma, bo nastopil tudi orkester Glasbene matice. Spremljal bo tri gojence soliste ter bo nastopil tudi samostojno. Dirigirala bosta prof. Oskar Kjuder in Janko Ban, gojenec dirigentskega tečaja Ob zaključku šolskega leta polagajo šole obračun svojega delovanja. Tak obračun so tudi javni nastopi gojencev šole Glasbene matice v Trstu, Gorici in nekaterih okoliških krajih. Le na ta način je omogočena zaokrožena in celotna slika delovanja in uspeha naše centralne glasbene ustanove, ki opravlja izredno pomembno in v javnosti še premalo poudarjeno vzgojno delo na področju glasbe, tiste umetnostne zvrsti, ki omogoča mlademu človeku, da se pri njegovem razvoju harmonično oblikujejo tudi njegova čustva, področje, ki je izraz najpristnejših in iskrenih čustvovanj človekove notranjosti. To je zlasti pomembno danes, ko razvoj tehnike in široko vključevanje posameznika v materialni proces prav gotovo ne vpliva pozitivno na človekov čustveni svet. Glasbeno šolstvo je bilo še do nedavnega pastorka v primerjavi s predmeti oziroma materijami, ki imajo že ustaljeno domovinsko pravico v rednih učnih načrtih. Sele v najnovejšem času skušajo tudi glasbi dati primerno veljavo in ji najti ustrezen prostor v celotnem procesu vzgojnih prizadevanj. To je opazno tudi v italijanski javnosti, kjer kaže, da bo glasbeno šolstvo dobilo v kratkem primerno reformo ter da bodo od sedanjih tradicionalnih, da ne rečemo zastarelih, načinov pristopili k oblikovanju bolj dinamičnih prijemov v smislu sodobnejšega, naprednega du- ha. Ob vseh težavah in pogojih, ki niso študiju glasbe vselej spodbudni, moramo izreči gojencem Glasbene matice in njihovim profesorjem ob zaključku šolskega leta pri njihovem delu in uspehih iskreno priznanje. Največji del gojencev Si le s težavo ukrade potreben čas za glasbeni študij. Večina njih obiskuje redne šole ali pa so že zaposleni. Pri vsem tem pa moremo z veseljem ugotoviti, da se vsako leto pri zaključnih nastopih občinstvu predstavi mladi rod, od katerega si v bodoče obetamo, da se bodo vsaj nekateri od njih razvili v izvrstne glasbenike. Javni nastopi imajo poseben pomen pri glasbeno pedagoškem oblikovanju. Mladega človeka spod bujajo k aktivnejšemu in vztrajnejšemu študiju ter predstavljajo tudi neko plemenito tekmovanje. Z javnim nastopanjem postana gojenec bolj samozavesten in sproščen ter se mu poglobi čut odgovornosti. Seveda mora biti uvajanje gojencev v javne nastope načrtno in premišljeno. Skladba ne sme presegati tehnične zmogljivosti gojenca, odločilen dejavnik za u-speh pa je tudi muzikalna nadarjenost gojenca. Kakor je vsak začetek težak, tako je tudi pri javnih nastopih. Marsikateri marljiv in talentiran gojenec se šele z leti otrese panike, čeprav je dobro pripravljen ter se le počasi znebi občutka, da mu je poslušalec nasprotnik, ki čaka samo na to, da bo nastopajoči pogrešil. Zato učenca zaradi «spodrsljaja» ne smemo demoralizirati, pač pa mu nuditi možnost, da se popravi ter ga o-pogumiti k nadaljnjemu delu. Pri prvi letošnji zaključni akademiji, ki bo v sredo zvečer v mali dvorani Kulturnega doma, se bodo poleg solistov (solo petje, klavir, violina, čelo, oboa, klarinet) predstavili klavirski trio, dekliški pevski zbor in mladinska pevska zbora z Opčin in iz Trsta, ki ju vodi Nada Žerjal ter orkester harmonik «Miramar» pod vodstvom prof. Elijane Zajec. Spored druge zaključne akademije, ki bo v nedeljo 26. 5. ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma, pa obsega poleg dveh solopevskih točk, nastop mladinskega pevskega zbora ((Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine pod vodstvom prof. Erminija Ambro-zeta ter nastop treh solistov (od začetniške do zaključne stopnje) ob spremljavi orkestra GM, kateri pa bo tudi samostojno nastopil pod vodstvom dirigenta O-skarja Kjudra in gojenca dirigentskega tečaja. Kot zanimivost te akademije so brazilske pesmi, ki jih bo v originalnem jeziku zapela sopranistka Teresa Simas D’Aguiar. Spored obeh akademij je pester in zanimiv ter bo prav gotovo zadovoljil naše občinstvo, ki zasleduje razvoj gojencev šole Glasbene matice ter vse tiste, ki jim je pri srcu (zborovsko petje, posebno če gre za mlada otroška grla. V pripravo za zaključne nastope je Glasbena matica vložila vso svojo skrb z željo, da bi se naše I občinstvo, ki mu je pri srcu mla- ! dina, odzvalo in s svojo prisotnostjo prispevalo k tej naši kulturni manifestaciji. Ljubitelje glasbe iz Devina in Nabrežine pa opozarjamo, da bo- j do gojenci podružnice Glasbene j matice iz Devina in Nabrežine 1 nastopili pod okriljem PD «Igo Gruden* v soboto 25. maja ob 20. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini,,,, Pftleg...solistov,...(klavir, violina, harmonika) se bosta predstavila tudi mali,, godalni in,,, harmonikarski ansambel. Četrta knjiga zbranega dela Otona Župančiča v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (Državna založba Slovenije) pomeni prav gotovo neke vrste posebnost. Že naslov knjige sam «Nezbrane pesmi* kaze izredno široko pesniško snovanje Župančiča, mnogo bolj široko kot ga poznamo po pesmih, objavlje-I nih v raznih zbirkah. Knjiga pa prinaša tudi dobršen del sploh ne-! znanih tekstov, ki so ostali v ro-j kopisu. Res gre sicer za Županči-[ čevo drobno, za satirično in gno-mično liriko (za epigrame, satire, napise, posvetila, voščila). Res je tudi, da se je pred uredniki postavilo vprašanje, ali je vsa ta poezija sploh taka, da zasluži, da se z njo ukvarjamo in da najde svoje mesto v zbranih delih slovenskih pesnikov ir. pisateljev, odnosno v zbranem delu Župančičeve pesniške podobe. Kažejo nam pesnika samega, predvsem pa odsev časa v njem. Zato nam vse te prigodne pesmi, vsi ti bežni zapisi, čeprav morda mnogi ne dosegajo globlje umetniške vrednosti, čeprav so marsikateri le bežne misli, pomagajo razumeti pesnika in njegovo osebnost, kot tudi njegovo ostalo poezijo. Knjiga Župančičeve priložnostne lirike z znanimi in doslej neznanimi in neobjavljenimi pesmimi pomeni torej tehten prispevek k spoznavanju Župančiča in njegove umetnosti. Četrta knjiga Župančičevega zbranega dela prinaša v prvem razdelku najprej nezbrane pesmi, ki so že doživele objavo. Večino med njimi je objaiil avtor sam in tako potrdil njihovo kakovost. Mnoge verze pa so objavili tudi drugi. Morda še bolj zanimive so neobjavljene pesmi, razvrščene v drugi razdelek. Tu so priobčeni najprej zgodnji epigrami, ki doslej se sploh niso bil' objavljeni, pa so nastali v zgodnji dobi Župančičevega pesniškega ustvarjanja. Nato so pesmi iz tridesetih let, zlasti pa pesmi, ki so nastale v času vojne in neposredno po njej. Tu je zlasti veliko posvetil, ki jih je Župančič napisal raznim osebam v času svojega bivanja v bolnišnici med vojno, tudi takim osebam, ki jih je le površno poznal in katerim zate tudi ni napisal kaj globljega Slede prevodi in poezije, ki nam prav tako pomagajo osvetlit! značilnosti Župančičevega ustvarjanja Tu najdemo Župančičeve prevode Goethejevih pesmi, Puškinovih pesmi, makedonskih narodnih uesmi, pripravljenih za prvi zbornik makedonske poezije. Zastopani so v slo- venskih prevodih še Miladinov, Bezruč, Biernbaurr Koljcov in Burns. Posebno mesto pa zavzemajo seveda Župančičevi prevodi Prešernovih nemški!; poezij. Tega dela se je Župančič po dolgem oklevanju lotil leta 1949, hoteč na ta način po svoje počastiti Prešerna. Sledi Dodatek Tu so v časovnem zaporedju zbrani priložnostni verzi in pesmi, ki so sicer zaključene, a manj pomembne in jih pesnik sam najbrž ne bi objavil. Nekatere izmen njih so, kot pravita urednika, oblikovno šibke in nedognane, druge precej konvencionalne v motivih, nekatere so politično propagandnega značaja. Med temi pesmimi je tudi nekaj takih, ki so sicer kvalitetne, so pa samo variante. Tu je objavljenih tudi nekaj fragmentov, ki so vsebinsko kolikor toliko zaokroženi in utegnejo biti zanimivi za pesnikovo misel in slog, dasi nimajo posebne estetske cene. V drugem delu dodatka najdemo spet vrsto neobjavljenih prevodov, med katerimi pa so nekateri tudi takšni, ki jih je pesnik sam imel za prevajalske poskuse. Od avtorjev so zastopani Li Tai Po, Homer, Shakespeare, Michelangelo, pa Goethe, Heine, Lermontov, Puškin in nekateri drugi. Knjiga te znane, še bolj pa neznane priložnostne, satirične in gnomične lirike nam torej marsikje odkriva novega Župančiča. Zato pomeni prav gotovo ved kot tehten prispevek k spoznavanju Župančičeve osebnosti in njegove umetnosti. Urednika Josip Vidmar in predvsem Joža Mahnič, ki je po odstopu urednikovanja Dušana Pirjevca prevzel souredništvo, pripravil besedilo in napisal opombe, sta opravila veliko delo, ki ni bilo samo v zbiranju in razvrščanju gradiva, temveč predvsem v opombah. Te sicer drobne, toda številne opombe pomenijo že košček slovenske kulturne zgodovine. Zato so izredno pomembne in močno zanimive. S četrto knjigo je zaključen del Zupančičevega opusa. V nadaljnjih treh ali štirih knjigah zbranega dela bodo objavljene otroške pesmi, dramatski teksti, publicistika in na koncu še korespondenca. Prilike torej dovolj, da si bomo še bolj dopolnili podobo o Župančiču kot človeku in umetniku. Zbrano delo Otona Zupančiča nam torej v marsičem odkriva novega in neznanega pesnika. Zato se bistveno razlikuje od mnogih drugih zbranih del slovenskih klasikov. Sl. Ru. ...................................................................mu.................imunima Arnold Krieger: ::::: Odvetnik za ločitve Res je treba priznati, da je roman Arnolda Krieger j a ((Odvetnik za ločitve« (izdala v prevodu Mimi Malenškove založba Lipa v-Kopru, opremil Zvest Apollonio) angažiran roman, ki deloma izraža pisateljeve napredne ideje, predvsem pa kritizira oportunizem nemške inteligence za časa nacizma. Toda katera literarna dela pa danes niso angažirana? Razen brezkrvnih sentimentalnih ljubezenskih zgodb v sodobni književnosti že ne najdemo del, ki ne bi bila kakorkoli angažirana. Sicer ostajajo plehka in neprimerna za sodobni čas ostrih diferenciacij. Zato nas kljub svoji kritični noti do kompromisnih stališč nemškega meščanstva v času nacizma novi Kriegerjev roman v slovenščini ne ogreje. Kajti v bistvu gre vendar za povprečno zgodbo o življenju in usodi nemškega odvetnika v času nacizma, za zgodbo njegove žene, sem in tja tudi za sentimentalno ljubezensko pripoved, ki včasih celo prevladuje nad družbeno kritičnimi elementi teksta. In za zgodbo, ki se niti po svoji tematiki in načinu pripovedi po- Zbor harmonik «Miramar», ki je pred kratkim uspešno gostoval v Pulju, se bo predstavil v gredo zvečer ob 20. uri pri I. zaključni a-kademiji Glasbene matice v Kulturnem domu V sredo zvečer bo na prireditvi Glasbene matice v Kulturnem domu nastopil tudi mladinski pevski zbor iz Trsta in Opčin, katerega vodi Nada Žerjal sebno ne odlikuje, če že za idejno osnovo romana sicer ugotovimo, da je pozitivna. Zato torej velja za roman Odvetnik za ločitve ocena poprečnosti kot najbolj ustrezna. Sicer pa bi slovenske bralce o-pozorili na to, da nam je Arnold Krieger (1904-1965) že znan po romanu iz Afrike «Jukunda, ljubljena in preganjana«, ki smo ga pred dvema letoma dobili v slovenščini. Krieger je namreč živel precej nemirno življenje in ga je usoda kot nasprotnika nacizma premetavala po Evropi in svetu in je nekaj časa živel tudi v Afriki. S svojimi deli ni imel posebnega uspeha, ker so jih oblasti prepovedovale, predvsem zato, ker je bil oster nasprotnik nacizma. Po vojni je izdal svoj zadnji tekst roman Močnejši kot premoč, v katerem se je zavzemal za svet brez meja in pregrad, ki umetno ločijo ljudi in narode. Kot je bil v romanu o črnskem dekletu Jukundi nasprotnik kolonializma in rasnega zatiranja, tako je v romanu o odvetniku oster nasprotnik nacizma in mlačnosti nemškega meščanstva do fašističnih idej. V tem svojem dovolj obširnem pripovednem tekstu nam Krieger pripoveduje o odvetniku, specialistu za razveze, ki že kot zrel mož naleti v gozdu na dekle, ki je ušlo svojemu uradnemu zaročencu. Vanjo se zaljubi in se z njo poroči kljub nasprotovanju njenih staršev. Njun zakon je dovolj srečen in odvetnik postaja vse uglednejši meščan, dokler ne poseže nacizem tudi v njegovo življenje. Čeprav ni pristaš fašističnih idej in je bolj svobodoljubno usmerjen, pa vendar brez posebnih težav kapitulira pred zahtevami nacistov. Na drugi strani pa ga to ne ovira, da skriva svojega prijatelja, gledališkega igralca, v svoji hiši, ko ga kot Žida preganjajo nacisti. Čeprav to sam občuti, pa seveda ne u-krene ničesar in še nadalje uspeva tako v poklicu kot materialno. Zato je konec vojne zanj toliko težji. Občutek krivde in kompromisarstva ga pripravi do tega, da pobegne za nekaj let na Dansko, dokler se razmere doma ne normalizirajo. Vtem pa se njegova žena, ki v času nacizma ni bila kompromitirana, spozna * ameriškim majorjem in posta- ne njegova ljubica, ker Jo premami njegova lažna življenjska zgodba. Ko se odvetnik vrne domov in spet počasi začenja o-svajati izgubljene pozicije, pa ga zavest moralne krivde in razkol z ženo pripravi do tega, da se odloči iti v Indijo, kjer naj bi kot človek brez premoženja, brea družbenih obveznosti, kot pros-jak na ulici začel novo življenje. Vendar smrt ob samem izkrcanju konča njegovo življenjsko pot tn sam roman. Zgodba sama torej ni vseskozi prepričljiva, sicer pa že založba ob predstavitvi teksta sama opozarja, da so osebe Kriegerjevih romanov zmeraj personifikacija neke avtorjeve ideje in kot nosilci dogajanja predstavniki miselnosti svojega časa in okolja. Do neke mere nas ravnanje glavnega junaka prepriča, njegovo ravnanje po koncu vojne pa prav gotovo ne. Nasprotno pa je predvojno ponašanje Kriegerjeve žene manj prepričljivo in vse bolj življenjsko njeno kasnejše obnašanje. Tako nas niti zgodba sama vedno ne zadovolji; vsaj ne v taki meri, da bi nas prevzela in pretresla in bi odobravali ali obsojali ravnanje ene ali druge od poglavitnih oseb To pa za roman, ki naj bi bil vseskozi odlično delo, ne sme biti. Pisateljevo prikrojevanje zgodbe osnovni ideji se nam zato zazdi preveč upadljivo in premalo organsko. Vendar pa kljub temu ne moremo reči, da bi bil roman nezanimiv. Povprečnemu okusu širšega kroga bralcev dovolj u-streza, zlasti zaradi sentimentalnih ljubezenskih odstavkov in prikaza življenja uglednega odvetnika ter njegove družine. Vendar pa tudi ta prikaz povprečnosti ne presega. Marsikdaj nas zaradi skonstruiranosti tudi malce moti Toda kot je za celoten roman ocena poprečnosti najbolj primerna, tako ie knjigi tudi poprečen uspeh zagotovljen. Delo pa bi brez škode lahko pogrešali med našimi prevodi. O slovenskem prevodu bi pripomnili samo to, da bi lahko v romanu, kjer je govor tudi o delu odvetnika in sodišč, uporabljali ustaljeno slovensko terminologijo, ne pa da najdemo v prevodu celo nekatere netočne izreze. Vreme včeraj: Najvišja temperatura M, najnižja 10,5, ob 19. uri 14,4 stop., vlaga 45 odst., zračni tlak 1011,9 stanoviten, veter 10 km vzhodnik severovzhodnik ,,nebo jasno, morje rahlo razgibano, temp. morja 14,6 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 19. maja IVO Sonce vzide ob 4.29 In zatone ofc 19.33 — Dolžina dneva 15.04 — Luna vzide ob 1.28 in zatone ob 11.30. Jutri, PONEDELJEK, 20. maja BERNARD NA DANAŠNJIH IN JUTRIŠNJIH VOLITVAH ZA PARLAMENT Važnost dajanja preferenčnih glasov za slovenske kandidate na glasovnicah Ti kandidati so, na listi KPI Albin Škerk, na listi PSI-PSDI Dušan Košuta, na listi PSIUP Vito Jercog - Poziv SS za bele glasovnice za senat Moro pride 23. t.m. v Trst Včeraj so lahko volivci, ki niso že od zdavnaj opredeljeni glede svoje dssbire, v miru prerešetali vse, kar so slišali v bučni volilni propagandi, ali prebrali iz poplave propagandnega materiala, s katerim so stranke zapolnile pisemske zabojčke, ter so dokončno odločili, kateri stranki oddati svoj glas Vendar so še krožili lističi v obliki vizitke z oznakami, komu naj voli livci v okviru strank oddajo svoj preferenčni glas. Tako so razne sekcije KPI pozvale tiste Sloven ce, ki volijo za KPI, naj oddajo svoj glas Albinu škerku, medtem ko smo videli druge lističe, v ka terih se pozivajo tudd italijanski pristaši simpatizerjev PSU, naj glasujejo za Dušana Košuto, ki kandidira na listi te stranke za poslansko zbornico. K temu je treba še dodati, da ima tudi PSIUP svojega slovenskega kandidata Vita Jercoga, kateremu bodo oddali svoj preferenčni glas slovenski volivci te stranke. Danes in jutri bodo torej volivci opravili svojo državljansko dolžnost. Včeraj popoldne so po vsej deželi pripravili volišča, ki jih je •kupno 1650. V naši pokrajini je 401 volišče, v sami tržaški občini pa jih je 361. Od umestitve so volišča tudi zastražena. Danes ob 6. uri se pričnejo na voliščih razne predhodne operacije, od 7. ure dalje pa se bodo začele volitve. Glasovanje bo trajalo do 22. ure in se bo nadaljevalo jutri od 7. do 14. ure. Na županstvu leži še okrog 4J volilnih potrdil, pri čemer se ji okrog 2.000 nanaša na volilne i pravičence, ki živijo v inozemstvu,. Včeraj je prispelo v Trst okrog 100 izseljencev, ki so šli na občino po volilna potrdila. Kakih 30 jih je prispelo iz Švice, 20 iz Francije, pO f iz Velike Britanije, eden z Malte, mož in žena pa celo iz Argentine. Volilna potrdila so delili včeraj v . vodilnem uradu na županstvu 4° 19.30 ure. Danes bo urad v ta namen odprt od 6. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Danes in jutri bodo izdajali zdravstvena potrdila za tiste volivce, ki ne morejo zaradi bolezni ali pohabljenosti voliti sami, na oddelku za zdravstvo in higieno tržaške občine za volitve mestnega središča in predmestij, medtem ko bodo takšnim volivcem v gornji tržaški okolici izdajali potrdila ob Canski zdravniki. Tržaško županstvo sporoča, da je poskrbelo za prevoz skrutina-torjev volišč, ki so izven mesta. Vozila jih bodo odpeljala iz Ul Giustiniano ob 5. uri, jutri pa ob 6. uri. Za povratek po zaprtju volišč pa naj skrutinatorji telefonirajo na štev. 31-121, notranja štev. 534. Tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo obvestilo, v katerem poziva svoje volivce, naj oddajo za senat prazne glasovnice. Pogajanja v zv«zi s položajem v tovarni San Giusto Pokrajinske sindikalne organizacije tekstilcev CGIL, CCdL in CISL sporočajo, da je bilo včeraj na sedežu industrijcev drugo srečanje s predstavniki ravnateljstva tovarne bombaža San Giusto. Na njem so razpravljali o reorganizaciji tega podjetja in o posledicah, ki jih ima za zaposlene delavce. Sindikalne organizacije so predložile ravnateljstvu podroben dokument o rešitvi raznih vprašanj, ki se tičejo zaposlitve, delovnega urnika, dodelitve strojev, zaščite pred nesrečami, staleža zaposlenih, proizvodne nagrade ter nadzorstva nad poskusi v podjetju, ki naj bi ga opravljal paritetni odbor v podjetju. Vodstvo tovarne San Giusto se je obvezalo, da bo odgovorilo na dokument na prihodnjem sestanku, ki bo 25. tm ob 10.30 na združenju industrijcev. Vprašanje svetovalca dr. Dolharja Razlastitv« za razširitev pokopališča pri Sv. Ani Občinski svetovalec dr. Dolhar je naslovil na župana inž. Spacci-nija vprašanje v zvezi z nameravano razširitvijo občinskega pokopališča pri Sv. Ani. V pismeni interpelaciji se navaja, da je inter- liiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMivfUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Prodoren uspeh dirigenta Horvata in harfistke Pavle Uršii-Petriceve v Številno občinstvo je oba jugoslovanska izvajalca nagradilo z navdušenimi aplavzi Sinoči je bil v gledališču Verdi majsti koncert spomladanske sim-onične sezone, na katerem se je iredstuvil tržaškemu občinstvu di-rigent Milan Horvat, kot solistka ->a je nastopila harfistka Pavla ji Uršič Petrič (to je že drugič v $ letošnji sezoni, ko se na odru ■S tržaškega gledališča Verdi predstavita dva jugoslovanska glasbena umetnika — prvič je to bilo v operni sezoni, ko je nastopil dirigent Samo Hubad s sopranistko Radmi'0 Bakočevič). Koncert je bi! nedvomne eden izmed najbolj-mših v letošnji sezoni, saj je to tudi # podčrtalo številno občinstvo, ki kar j! ni hotelo prenehati s ploskanjem |'i tako ob koncu koncerta, v katerem je nrstor.Va harfistka Pavla Uršič s! Petrič, kakor še posebno ob za iif klinčku. ® Spored je bil zelo zahteven; cb-m sega’ je Simfoniio št. 41 v C-duru | Juviter’ W.,l. Mozarta. Koncer-; JO tantno glasbo .Sonet Orfeju’ za K harf o in orkester, kar k bilo novost za Trst, v drugem delu pa simfonično pesnitev «Vltava» B. Smetane in B. Bartoka «Čudointi mandarina, suito iz baleta. Dirigent Mi’an Horvat iz Zagreba je s svoiim dirigiranjem znal osvoii-ti občinstvo tako s klasičnim Mo-|j zartom, kakor z modernim Barto-jl kom in sploh z zelo modernim Vla-:!| dom, kakor s popularnim Smetano, .(j Tržaško filharmonijo je vodil s iSj:temperamentom in popolno sigurni nostjo — dirigiral je ves spored | (razen skladbo Romana Vlada) na m pamet — v vseh partiturah tako različnih si med seboj, in v vsaki raj je popolnoma dognano tolmačil i|| skladateljevo glasbeno misel. Prav “ tako je požela lep uspeh harfistka Pavla Uršič, ki je nastopila kot solistka v skladbi Romana Vla-. |j da ,Koncertna glasba za farfo in J fii orkester' s podnaslovom ,Sonet Orfeju', (Vlad se je namreč navdihnil pri .Sonetih Orfeju’ Rainerja M. Rilkeja). To delo je pisano v zelo modernem slogu, ki ima o-snovo v dvanajsttonskem sistemu, in prav zaradi tega predstavlja zelo zahtevno vlogo za solistični inštrument, ki pravzaprav, bi lahko rekli, da sploh ni primeren za moderno glasbo. A harfistka Ur-šič-Petričeva se je že pred mnogimi leti posvetila študiju najrazličnejših ,modernih’ možnosti interpretiranja s harfo in je dosegla v tem pogledu res zelo visoko tehnično in interpretativno raven. Sploh je na mnogih koncertih po svetu tako navdušila bodisi občinstvo, kot še posebno skladatelje, da je marsikateri napisal kako skladbo prav : zanjo. A kar je morda najvažnejše, je dejstvo, da združuje harfistka v svojem načinu igranja slog od daljnem 17. stoletja pa do nay modernejših avantgardnih skladb (kar je najbolj prišlo do izraza x njenih nastopih z ansamblom Slavko Osterc). Obema, odličnemu dirigentu in solistki, se je ob zaključku koncerta še posebno zahvalil sam sklada- val koncertu. Brez dvoma je še posebno razveseljivo dejstvo, da sta prav dva jugoslovanska umetnika do sedaj dosegla na deskah tržaškega gledališča Verdi tako velik uspeh, ki spričo imen nastopajočih skoraj ni mogel izostati. —h— Trije ranjeni pri trčenju avtov Ponoči nekaj po 23 uri je prišlo pri mostičku med Čampo Marzio in Čampi Elisi do trčenja med fiatom 600 TS 75019 in fiatom 850 TS 78613, pri katerem so bile tri osebe ranjene. Ob tisti uri so se s fiatom 600, ki ga je vozil Luciano Petronio, 18-letni Giovanni Fegiz iz Ul. Gdu-liani 13, 19-letni Luciano Veronese iz Ul. Diacono 6 ter 21-letni Rocco Murri iz Ul. Foscolo 29, peljali od Čampo Marzio proti Čampi Elisi, ko so pri že omenjenem mostičku trčili v fiat 850, ki ga je vozil 20-letni Dario Serli iz Ul. Capodi-stria 16. , Medtem ko sta šoferja obeh vozil ostala nepoškodovana, so se trije potniki v 600 precej pobili in so jih z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so Feziga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pro- pelant zvedel, da namerava tržaška občina začasno zasesti, oziroma razlastiti zemljišča na površini 64.000 kv. m ter poleg tega še razlastiti deset stanovanjskih poslopij in vrtnarij. V svojem pismu dr. Dolhar poudarja še, da kolikor mu je znano, namerava občina postaviti razlaščene družine na cesto, ne da bi jim preskrbela primerna stanovanja. Občina namerava končno vsiliti razlaščencem zastarele ter s tem tudi krivične odškodnine. Spričo vsega tega interpelant sprašuje župana, kaj namerava napraviti občinski odbor, da bi se našel izhod iz tega položaja. Konkretno vprašanje župana, če ne namerava morda posredovati za preprečenje razlastitev iri če se bo zavzel, da bi prišlo pri odkupu poslopij do direktnih pogajanj z zainteresiranimi lastniki. Končno sprašuje interpelant župana, če namerava poskrbeti primerna stanovanja zainteresiranim družinam in preprečiti nasilne izgone iz poslopij. 1 Županstvo je sporočilo, da bo predsednik vlade Aid,, Moro 23. tm. | uradno obiskal Trst v okviru za-! četka uradnih manifestacij 50. obletnice prihoda Italije v Trst. Dejanska začetna uradna manifestacija obletnice priključitve Trsta in Tridenta Italiji bo 24. maja v Rimu ob prisotnosti predsednika republike Giuseppeja Saragata. Ob prihodu predsednika vlade v Trst so napovedane za 23. tm. še številne druge ceremonije, med katerimi bo najvažnejša ob 12.30 v sejni dvorani občinskega sveta, kjer bo Moro sprejel predstavnike oblasti. V okviru otvoritvenih manifestacij bo prišla v Trst tudi posebna konjeniška skupina karabinjerjev, ki bo nastopili v sredo, 22. tm. ob 16.30 na dirkališču na Mon-tebellu. Dne 22. maja pa bo iz Milj odpotovala v Trident štafeta, ki bo ponesla pozdra' e tržaškega župana trideneskemu županu. Sindikalna pogajanja s podjetjem Italcementi Tajništva treh sindikalnih organizacij FILCA CISL, FTLLEA-CGIL in FeNEAL-UIL sporočajo, da se bodo jutri začela na vsedržavni ravni pogajanja z Italcementi za proučitev zahtev, ki so jih postavile delavske organizacije v posameznih tovarnah. BALET OPERE Z REKE ALESSANDRO CASAGRANDE 0STR1K0VE FANTAZIJE (po literarni predelavi CARLA AZZOLINIJA) KREŠIMIR BARANOVIC LECTOVO SRCE Koreografija: V KALAN Z RELJIC Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC Kostumografija- L VVAGNER R. NENADOVIC SOKOLIČ V glavnih vlogah: VERA VASIJEVIC . VERA BOGDANOVIČ - SAVVAKO YO-SHIDA . STEFAN FURJAN -MILJENKO VIKIC PETAR PUSTIŠEK - NORIO YOSHIDA Dirigent: VLADIMIR BENIČ KULTURNI DOM DANES, 19. maja ob 17. uri Abonma: NEDELJSKI POP,- red D INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI red E (Vstopnice so še na razpolago) predstave. Rezerva- Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom cije na tel. 734265. Vozni red avtobusov za okoliški abonma Avtobus št. 1: Prečnik 15.45, Sesljan 16., Sv. Križ 16.10, Prosek 16.15, Kontovel 16.20. Avtobus št. 2: Col 15.40, Veliki Repen 15.45, Briščiki 15.50, Sa-lež 16., Trnovca 16.05, Praprot 16.05, Sempolaj 16.10, Nabrežina 16.15. Prednost na sedeže v avtobusu imajo abonenti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111011111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SEJA DEŽELNEGA ODBORA 111 milijonov lir prispevkov za turistične pobude v deželi Prispevki so namenjeni za šolski turizem, za večje prireditve, za mednarodne prireditve in propagando v inozemstvu ter za pobude krajevnih ustanov Na predlog podpredsednika in odbornika za prevoze in turizem Gia-comettija je deželni odbor sprejel na svoji zadnji seji sklep za dodelitev nekaj več kot 111 milijonov lir raznim ustanovam in združenjem, ki delujejo na področju tu rizma z namenom, da se okrepi ta dejavnost v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Odbor je sprejel sklep na podlagi deželnega zakona št. 16 iz leta 1965, ki v svojem prvem členu predvideva prav te oblike prispevkov. Skupno vsoto 111 milijonov in 800 tisoč lir bodo pa v soglasju s sklepom porazdelili med tri skupine prispevkov. Na prvem mestu so prispevki za šolski turizem, za prire ditve' večjega furištlCfiega fjBfifenf in za pobude, ki prispevajo h globljemu poznavanju naravnih in u-metniških značilnosti dežele. V drugi vrsti so prispevki za prireditve mednarodnega značaja in za turistično propagando v inozemstvu. Končno so predvideni prispevki za turistični razvoj v deželi. V prvo skupino spada osem ustanov, ki bodo prejele deželne prispevke v znesku 16 milijonov lir. Prispevke druge skupine gredo turističnima pokrajinskima ustanovama v Trstu in v Gorici, in sicer v znesku 13.700.000 lir 32 ustanov in združenj pa spada v tretjo skupino. Gre za ustanove, ki nameravajo organizirati na področju dežele razne prireditve v krajevnem merilu. Prispevek znaša nekaj več kot 82 milijonov lir. kon št. 263 od 18. marca letos. Prizadeti naj se zglasijo na županstvu (vhod tia Trgu Granatieri 1) v sobi št. 217, kjer bodo dobili zadevni obrazec in potrebna pojasnila. Promdni ukrepi za dirko po Italiji V zvezi s prihodom dirke po Italiji v 'Trst dne 31. maja, je župan odredil za omenjeni dan od 14.30 do 17.30 zaporo vsega prometa in prepoved parkiranja, na Obrežjih Mandracchio in 3. novembra, Trgu Duca aegli Abruzzi, Korzu Cavour, Trgu LibertA in v Miramarskem drevoredu do barkovljanskega tro-sarinskega urada. Motociklist v avto Priletni motociklist se je sinoči poškodoval pri prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 19. u-re pri Sv. Jakobu. 75-letni Silvio Ruzzier iz Ul. della Valle 10 se je peljal na svoji gileri po Trgu Sv Jakoba proti mestu, ko je na križišču z Ul. del Rivo trčil v fiat 500, ki ga je vozil 75-letni Daniete Polat iz Ul. Settefontane 52. Pri trčenju si je motociklist zlomil nos-"no kost; da so ga morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa od peljati v splošno bolnišnico. Tu se bo moral mož zdraviti od 20 do 30 dni. Nesreča pomorščaka Včeraj se je ponesrečil 23-letni pomorščak Ciro Riccardi iz Resine pri Neaplju, Ul. Pugliano 26, ki je vkrcan na ladji Citta di Catania. Na krovu ladje, ki je privezana pri starem pristanišču, je okrog 18.30 pritrjeval železne cevi, ko mu je ena od teh padla na nogo ter mu verjetno zlomila kost na stopalu. Ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpe- ljali v splošno bolnišnico, kjer sc bo na ortopedskem oddelku zdravil od 7 do 20 dni. Avto v filobus Pri trčenju med filobusom proge št. 16 in avtomobilom se je včeraj laže ranila 19-letna Nives Cozzi vd. Oliemans iz Ul. Madonizza 7. Do trčenja je prišlo okrog 9.20 v Ul. De Amicis na križišču z Ul. Besen-ghi, kjer je filobus, ki je peljal proti mestnemu središču, zavozil v fiat 850, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil Edoardo Ca-nali iz Ul. Nardi 41. Zaradi sunka se je žena, ki se je peljala v filo-busu, ranila in udarila po desnem boku: Z i;ešilnim avtomobilom Rdečega križa so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer ,so- ji -nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 8 dneh. Na trgu Goldoni se je včeraj spotaknil in padel 76-letni upokojenec Guido Caratti iz Ul. Bazzoni 3, ki si je pri padcu verjetno zlomil desno stegnenico. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z Rešilnim vozom Rdečega križa, se bo na ortopedskem oddelku zdravil tri mesece Desno stegnenico si je pri padcu v svojem stanovanju zlomila tu di 76-letna Maria Fortunat iz Ul Manzoni 18. Zena se bo morala zdraviti dva meseca. iiiiiiiimmitiiiiiimiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiMiiimiiimmiiHimiiiimiiimiit Dve pismi Obrazci za priznanje bojevnika 1914-1918 gnozno 'ok^vanjrv1 HK VSE županstvo sporoča da bodo jutri neseja in Murrija pa na I. kirurški zaceli razdeljevati obrazce za pros-oddelek, kjer se bosta morala zdra- , nje za dosego priznanja bojevnika viti 15 oz. 8 dni. 1 v vojni 1914-1918 kot to določa za- ......................................................iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiii................................mi*.......nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim.•»•iimiiiimipi.in,,, V zvezi s člankom v listu «Slo-venska skupnosti, o katerem smo že včeraj pisali na četrti strani pod naslovom «Brezupen argument Slovenske skupnosti», nam je odbor Ijevskega zbora Vasilij Mirk s Pro-seka-Kontovela poslal naslednje pismo: cželimo obvestiti slovensko javnost, da je pevski zbor «Vasij i j Mirk* s Proseka in Kontovela priredil dne 27. 4. 10BS samostojen koncert pesmi v Kulturnem domu v Trstu v počastitev 25. obletnice vstaje primorskega ljudstva. Zato je vmešavanje našega zbora v politične špekulacije in manevre, kakor poroča list «Slovenska skupnost», neumesten in neresen. Priporočamo piscu tega in takih podobnih člankov, naj delovanje našega zbora prepusti v presojo ši- roki slovenski javnosti.* * * * Skupina bralcev nam je poslala pismo, v katerem nas vprašuje za pojasnilo, kako naj se tolmači odstavek našega včerajšnjega članka, v katerem smo pozivali volivce, kako paj volijo. Ker sta bila pri tem mišljena samo kandidata KPI, je nerodna formulacija lahko koga zavedla, da si je tolmačil, da smo naše znano stališče spremenili. Zato ponavljamo: Naše stališče se ni spremenilo, kar pomeni, da pozivamo volivce, ki se odločijo, da oddajo glas Komunistični partiji naj oddajo preferenčni glas Albinu Škerku; volivce, ki se odločijo>, da oddajo glas Socialistični stranki, pozivamo, naj oddajo preferenčni glas Dušanu Košuti, volivci PSIUP pa Vitu Jerco gu. Včeraj-danes hn« por. Gl a vi n a, 61-letnii Mario Gulil, 54-letnl Carlo Sal, 54-letna E lena Coretti, 66-1 etn a Rosailia Belli por. Peca, 86-letna Anna Milavc vd. Val-demarin, 61-letni Nicolb Petronio. OKLICI: šofer - mehanik Federico Depangher In gospodinja An na Lan-tier, inženir Claudio Fragiiaco-mo In uradnica Anna Maria C rasti, delavec Za vašo poroko... oglasite se pravočasno «F0T0GRAFIA» EGON SLIKE TUDI V KODACOLOR TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Valfrido Verginella in delavka Sonja Cossutta, uradnik Romano Bartoli in uradnica Celestina Agostinls, pleskar Luigl Mistron In šivilja Bruna Iurissevich, pomorski častnik Dario Spizzamiglio in uradnica Anna Maria Redi, barlst Masslmiii-ano Ca-stellanl in delavka Mirella Pecchlari, trgovski zastopnik Tulilo Giannini in trgovka Rosa Anna Maria Confalone, podčastnik finance Gabriele Anzolet- tl In gospodinja Laura Antonazzt, ka-tel^Roman Vlad, ki je prisostvo-1 Phan Enrieo StoccM In Ada Giorgio Beouss! in študentka Maria Paola Pascu-col, električar Furio De-vescovl in uradnica Maria Francesca Fragiacomo, podčastnik Guido Santo-ro in uradnica Erminia Testa, delavec Claudio Šimnovec in frizerka Li-da Biagi, industrijski izvedenec Sil- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. maja 1968 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 48-letnl Srečko Babič. 68-letni Mario Luccardi, 59-letini Gio- S2 Mario GuT- Bologna strojni kapitan Fiavio Gio- prodajaika _AdrIana Unza.^študent vannini in prodajalka Gtoteana Con-oiani, trgovec Eivio Girardini in frizerka Lidia Morselii, mehanik Claudio Petterosso tn frizerka Maria Gra-zia Turco, sluga Antonio CeruMo in šivilja Luciana Cescutti, upravitelj hotela Giteeppe Esposito im natakarica Gerda Stuerzebecher, ladijski risar Bilo Remonte in Gianna Lore-da-n, uradnik Alfredo dr. Savant in uradnica Marialuisa Marconi, mehanik Mario Tamplenizza In frizerka Fulvia Agapito, cestni redar Giovamv battista Piccirillo in delavka Maria Prestigiovanni, trgovec Fulvio Lorenzi in uradnica Maria Fonda, trgovec Renato Botteri in gospodinja Rosa Antonia Pitaccolo, pek Bruno Mancusl im delavka Alessandra A-stolfi, barist Maurizio Prelessi in barlstka Sonia Montemezzo, kapitan Silvio Stefani in uradnica Renata Poggiolini, poštni uradnik Luigl Rus-so in uradnica Nirvana Burolo, zdravnik Pasquale Gamba in študentka Gabriela Groppi, delavec Milan Jur-kota in gospodinja Marija Turcino-vic, inštalater Biagio Zacchigna in Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! URARNA ZLATARNA LAURENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust vio Canclanl in prevajalka Chiara Comelli, uradnik Alfredo VVerk in gospodinja Maria Lugia Terlizzi, delavec Roberto Di Pinto in gospodinja Loredana Possa, industrijski izvedenec Gianni Fabbri iri frizerka Oli-via Martini, kapitan Piero Makovec In študentka Nancy Jean Nichols, šofer Fulvio Vida In uradnica Renata Grim. častnik Franco Corrado In u-čiteljica Ma-rgherita Schergna, mehanik Giovanni Turk in prodajalka Nadi a Fochesato. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendi-ni, Ul. T. Veceilio 24. Serravallo. Trg Cavama 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPEsculapio, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Drevored XX Settem-bre 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 LOTERIJA BARI 14 4 28 27 63 CAGLIARI 66 58 31 24 57 FIRENCE 78 67 79 20 42 GENOVA 81 72 18 34 69 MILAN 9 24 73 25 68 NEAPELJ 55 18 16 81 48 PALERMO 51 90 8 77 49 RIM 76 24 70 42 20 TURIN 30 34 29 53 43 BENETKE 51 66 7 Sl 14 ENALOTTO 12 2 2 1 X X 2 1 X l 1 Kvote: 12 točk — 32.922.000 lir, 11 točk — 237.400 lir, 10 točk — 17.100 lir. OBVESTILO Sporočamo našim številnim »sobotnim prijateljem)), ki nas vsako soboto po telefonu vprašujejo o Izidu loterijskih številk, da so nam stroji posredovali neljubo pomoto. Po teleprinterju smo kot običajno sprejeli loterijske številke, ki smo jih vestno ponavljali našim vpraševalcem. Na žalost pa je kasneje po teleprinterju prišel popravek, v katerem je pojasnil pomoto ter navedel druge števil-1«, ki Jih danes objavljamo. Slovensko gledališče v Trstu V torek, 21. maja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju V sredo, 22. maja ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirki) v Sv. Križu V četrtek, 23. maja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Felicien Marceau ynih vrst iz tretjih držav. Prav j?adi »prelevmanov«, ki jih je Ita-got ”ov.?mbra lani uvedla na uvoz jeVfJe divine in mesu iz Jugoslavije, trgovinska izmenjava med obe-0 državama zabeiežila občuten adec.^ Jugoslovanski živinorejci so jfptreč prilagodili rejo govedi do-,.Dmm zahtevam italijanskega t ■ kamor je namenjen prete: .njihovega izvoza. V trenut ki galija uvedla prelevmane , včasih dosegajo kar 80 odst. ce-v 06 .vrednosti blaga — je jugoslo-*ah i - 'zvoz na italijansko tržišče Diiof r il viden zastoj, s tem pa je i Problematičen tudi nadaljnji goslovanski uvoz blaga italijanske-Sedl0vora. Pred dnevi je sam pred-t^jbik Tito na nekem srečanju s god?1 operaterji naglasil, da se do-tJpi na tem področju razvijajo v faj negativnem smislu, da bo mo-itPa Jugoslavija resno vzeti v po~ v2el ^žnost. da bi tudi sama prelce Protiukrepe in prenesla teži-tri .svojih uvoznih prizadevanj s ki,.0 šesterice na tržišča Vzhodne Evrope. >lijanski industriji, ki ji jugo-j. vansko tržišče prav gotovo ni in-. erentno, in še posebej tukajšnjim lwVn'm krogom, ki se v veliki ihti udejstvujejo prav v trgovinski gnjavi med sosednima deželama, ju Preti s tem nevarnost, da se bo ^slovanski trg odprl bolj proizvo-12 Zvezne republike Nemčije, in ,e celo proizvodom iz Japonske (te10 drugih industrijsko razvitih U Ih Padanje trgovinske izmenjave 1^7 Italijo in Jugoslavijo bi torej C.imelo usodne posledice za obe na se posebej pa za trgovino 0(jsttržaškem, koder gre okoli 25 oljT. vse blagovne menjave med tetoja državama. Zastopnika Slo-staskega gospodarskega združenja i (jrza.l0 poudarila tudi na sestanku st«;";. “orgno potrebo, naj bi se pri-tiis{01 organi, in med temi zlasti mi-Vje|jStv° za zunanjo trgovino, za-tej'1 2a čimprejšnjo odpravo teh K"" fijj a,r zadeva olajšave, s katerimi Wi •{, Vsai začasno in delno zmanj-tija podo, ki nastaja zaradi upada-tiiu.tfgovinsKe menjave, sta zastop- ?Ctto2 predlaflfi’ naibi se bo'i zv^ Ciccio e le vedove allegre«. ’ Franchi in Ciccio Ingrassia; 1 , lijanski kinemaskope v barv8**] mladini pod 14. letom prep°vr dan. VITTORIA. 15—21.30: prta lekarna CENTRALE dr. in Enneri, 72341. Trg republike 26; RONKE „ Danes ves dan in jutri Je odP ^ lekarna «Alla stazionen dr. Mah ^ Vermegliano, tel. 77-446. Ul. Garibaldi 3 PRIZNANO MEDNARODNO *. AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE J LA GORIZIAN A GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA «RapP°r^ Fuller — base Stoccolma«, ..u Clark in Beba Lončar. AmcrlSJW kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 14.00: «L’assalto al tro nucleare«, F. Wolff in F-mo. Barvni film. . EXCELSIOR. 14.00: «Vivere K vivere», Y. Montand in A. Gh8 dot. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Duello nel do», R. Harrison in D. Bosch«* Barvni film. S. MICHELE. 14.00: «Sette m8«11 fich.e pištole«, F. Sancho. • t ns\ -r __ .m TU id' :u«, (j. uaseiu, - nemaskopu in barvah. lion/re MARCELLIANA. 14.30: «Io non P^ testo, io amo«, C. Caselli; v aiP®1* Csf' EXCELS!OR. 15—21.30: «Ne ne gloria«, A. Quinn in C1 dinale. 0 RIO. 15—21.30: «Carovana di *** co», J. Wayne in K. Dougl®5’ DEŽURNE LEKARNE GORICA .. Danes ves dan in ponoči J® ^ prta lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26; tel. 33-49. TR2IC oi. Danes ves dan in ponoči te) dežurna cvetličarna . Danes, 19. maja ho v Gorici prta cvetličarna MICHELI *%■ DINANDO, Ul. XXIV maggio * tel. 23-39. MILKO ŠKOFIČ SE BO V KRATKEM VDRUGO POROČIL ? Gino sta se na Milko je ona pa je se vezana & l8vno tu se kaže zastarelost italijanske zakonodaje, saj ostane slavna igralka po italijanskem zakonu še 'edno Skofieeva zakonska žena - Loto je ravnodušna, Milkova koroška deklica Ute pa je vsa nasmejana K°t je v javnosti že nekaj kj . 2nano, sta se Gina Lollo-s..^a in Milko Škofič že Jn° ločila, in sicer na DuL tej punajsko sodišče je to-i!'. nJUn zakon razvezalo irt k,®J sta prosta. Vsaj Milko. jJ1 Gina je po italijanskih ...nih Se vedno škofičeva °tska žena. te Milka se tudi že dolgq j'.’ aa ima že’ izbrano svoja ^ So ženo. To je Ute von JMhhler — njeno umetni’ ime pa je Ute de Varga koncertna in operna pevka. kj.J sta Ute de Varga in dr. |eJ"° Škofič zaljubljen :par, u.^hela javnost že dolgo pred jjhhjo Škofičevega .zakona, 'len iziavliata °ha zaljub-ju Ca> da se bosta prav kma-j|( i*0ročila in sicer na Koro-H®1 hi je Utina prava do-f0|,lna- A tudi Milku je Ko-C pri srcu, saj ga nehote klitja na njegove rojstne (Je- Vendar pa živita obalen ^lno v Milanu in v Piki Ca,h- O svoji bližnji poro-(j/siter obadva namigujeta WVednežem- ven{lar Pa na' kj{ ne8a datuma tega ((velijo dogodka nočeta izdati. 1 ie lepa Gina Lollobrigi- Jr) a‘°stna, spričo tega, da je L ° do razkola v njenem za- Sftlifnem zakonu sedaj pre- X Ga je morala po sedem-iem zakonu sedaj pre-t0 svojega Milka dokonč-,|U8i? In sedaj ji je ostal spomin na pretekla le- 5y _____________ istm 8 in ljubezni ter enajst-]8 ^ sinček Milko, čeprav ji L.e tako hudo pri srcu in Srenkobo v svoji duši, te- ..... ga vsaj na zunaj z ničemer ne pokaže. Sedaj snema na Siciliji nov film, a v njenih sobah v hotelu se večer za večerom razlega smeh in veseli pari neutrudno plešejo. O svoji ločitvi se Gina z nikomer ne pogovarja, ko pa nanese pogovor na bližnjo poroko njenega nekdanjega moža Milka, niti ne trene z očesom. Odkar je dr. Škofič pred dvema letoma pobral svoje stvari in se izselil iz njunega skupnega stanovanja v Ul. Appia Antiča v Rimu in odpotoval v Firence, kjer sč 'je začel ukvarjati z založniško dpjavnostjo. je.«Lol-j lo» brez miru prepotovala sko-ro vso Evropo.. Hotela je pozabiti. Ali se ji je to posrečilo, ne more tega nihče povedati. Gina z nikomer in nikoli noče govoriti o preteklosti. Ona govori samo še o prihodnosti, o svojem otroku in o neki ((drugi mladosfci», ki si jo obeta sedaj — pri štiridesetih — še doživeti in nekoliko uživati. ((Nevezana;) kot sama zatrjuje. Gina Lollobrigida v resnici ni do sedaj še srečala primernega partnerja, ki bi ji bil kaj več kot samo bežna simpatija, ki bi ga v resnici vzljubila.. Dr. Škofič in Ute von Aichbichler sta se kmalu našla in videti je, da se v vsem dobro razumeta in se dobro ujemata. Zlasti pa ju prav nič ne plaši nobena ((senca preteklosti)). Gino Lollobrigido so še pred nekaj leti navdušeno imenovali «naj lepša ženska na svetu«. Kako naj z njo konkurira nje- "III llllllllllllllllllllll lil Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIII lil III lili lil llllimim Ul II Ulil KRIŽANKA VfW Sa°RAVNO: 1. goljufija, sle-V , ~~ pesniško ime za Koro-%ljlc* Predsednik italijanske re- Njevid,(1GiuSepP®) r ■ Črta "a 3 ' u„u. ki veze kraje z ena-^cnim pritiskom, 3. rim-%c ® 'jubezni — poet — su-Sdel izrastek na glavi — * in a. ženska obleka — doma-jiak , dlvJa perjad, 5. kemični J t)Qra mangan — istrski heroj Jfk[,iiac za svobodo, ki so ga 1 111 MM mmmmm mmmmm 1 " " 11 1 1 L . i.x « ■ b ■ i m m v. m vf (( ■ m ia B B 1 M B -- a B ■ i _ b C,(VI 1' SS * > .,Va?je pristanišče A /y. italijanski fašisti leta Nšltn imir) ~ eno °d *men »-! književnika Kovačiča, ,,;.i j .-j'- pnsLarusce V severni dneaciranu — vodilni slovenili ^ vnik, 7. Spačen obraz, spa--9 2emeljska polobla — kra-Nlan **judsko skupščino*, 8. ga1?* filmska igral-četrtmilijonsko pri-, -la ' na zahodni obali japon-, kliP„°rha Kiušu — medmet ,VanJe ptic, 9. konica - trd- } 4gradič v •v’d]e.na- 10. evropska drža-p.Pls*>Ne ^re,dn-ii Angliji, središče ikHj . Pdustrije, J. odličen slo-Ojo tJ0, nist (Igor) — glavno čžidojhe, K. časovni termin iAj aka mestna četrt — za-iSJke ‘r.PuJame švedske filmske v ^.nastopa v ZDA, L. veda 8tčiko ~ zvitek, valjec k a’ jedro, M. pritok Pa-tiAiji /Pesto v severozahodni p' glavno ^Valvados Č'lu S' mesto depart-V-vados, N. pristanišče v lili 6o v<“'*u ~ morske ribe, O. znani Lessingovi dra-igf^PPtarna belgijska film-ka (Catherine). ^ Prejšnje križanke IjN, ^VNO: 1. osmerka, 8. Kari./- starost, 15. Eroica, n> 17. lonec, 19. VK, 20. Oton, 21. palec, 22. Lir, 23. uit' 24. konec, 25. part, 26. uk, 27 Pcnti, 28. Irska, 29. šabsso, 31 nakit, 33. atest, 35. kobalt, 38 Assam, 40. Adana, 42. ee, 43 klen, 44. Mirna, 45. dol, 46. Tin 47. Donat, 48. Pons, 49. Ik, 50 ko'ek, 51. samot, 52. valeta, 54 Olivera, 56. Ararat, 57. novinar na naslednica, ki to ni? Ute von Aichbichler mora pač tvegati. Mlada pevka s klasičnim profilom, z vitko postavo in z velikimi temnimi očmi ni zgolj ljubka, nadarjena in kultuvirana, marveč je tudi zelo bistrega uma. Čeprav se ' z dr. Škofičem že dolgo poznata in ju je vejalo nadvse' tesno medsebojno prijateljstvo, se je znala na vsa radovedna vprašanja številnih časnikarjev glede tega kaj spretno izogniti pravemu odgovoru. Zelo rada je vselej govorila, z njimi b glasbi -in o . svoji .umetniški karieri, toda teme ljubezen se ni nikoli niti z besedico dotaknila. Dr. Škofiča je označila s smehljajem na ustnicah za ((čustvenega, tenkočutnega človeka«, za ((kavalirja«, za ((inteligentnega, energičnega moža« toda nikoli ni izdala prav ničesar o njuni medsebojni zvezi. Tako se je zelo spretno izognila slehernemu škandalu. Toda, odkar je bila dosežena razveza škofičevega zakona, se je ta do tedaj zadržana in vase zaprta ženska, popolnoma spremenila. Car je popustil. Kar naenkrat je postala zgovornejša. Njen obraz, je postal mehkejši. Nič več ni tako strog m hladen. Morda je vzrok temu tudi sprememba barve njenih las. Ute von Aich • bicher je postala svetlolaska. Izginil je tudi njen dotedanji melanholični izraz, ki ga je imela prej. Sedaj sije od sreče, a poleg nje ne sije nič manj dr. Škofič, On, ki je bil znan kot najbolj zagrizen sovražnik časnikarjev in reporterjev, je nenadoma pozabil na vse spore in prepire, ki jih je imel, ko je bil še «mr. Lollo«, z vsemi italijanskimi časopisi. V neki milanski taverni se je prijazno smehljal v reporterjevo kamero. Da, celo kratek intervju je dovolil. Tudi Ute von Aichbichler je prav tako spregovorita. In, .prvič je splavila v javnosti iz sebe: «Da, ljubim Milka., In se bom poro čila, z njim samo iz ljubezni. Ne zato, ker je pomemben. Niti zato ne, ker je bil mož znane filmske zvezde.. «Vse-' kakor je za sedaj bolje, da s poroko nekoliko počakava. Milko naj še nekaj časa uživa svojo prostost...« Kaže pa, cla Milko ni nad tem prav navdušen. Očitno je, da bi postal Utin mož raje danes kot jutri. Tokrat je prepričan, da si je izbral «ta pravšno.« ((Gina se je pokazala v najinem zakonu za žensko, polno kompleksov«, je priznal Milko. «Stalno ji je bi lo potrebno vodstvo. Ute je čisto drugačna. Mnogo samostoj nejša. Oba bova med seboj zvezana, a , vendarle svobodna. Vsak od naju bo smel imeti svoje življenje. Otroke? Morda jih bova tudi imela. Toda šele takrat, ko se jim bo mogla Ute popolnoma posvetiti...’ Dr. Škofič in Ute von Aichbichler sta odkrito sklenila graditi svoje skupno življenje na strpnosti. Nobeden od obeh ne bo drugega ((priklenil na verigo«. Njun zakon ne bo smel biti kletka. «Za sedaj ne mislim opustiti petja«, je izjavila mlada umetnica. Vidi se, da je častihlepna. Želi si pač napraviti kariero. Zdi se tudi, da ni Ute prav nič ljubosumna, če Milko prihaja v stik s svojim sinkom. Nedavno sta se oče in sin — tik pred ločitvijo — sestala v Rimu. Ob tisti priložnosti je oče povedal fantku, da ne bosta z njegovo materjo več dolgo mož in žena. «Moj sin je vzel to na znanje brez kakih posebnih duševnih pretresov«, je izjavil dr. Škofič. Dr. Škofič se je zatrdno odločil, da ne bo zanemaril vzgoje svojega sina. Namerava ga pogosto videti in paziti na njego vzgojo. Tudi Ute von Aichbichler se zaveda, da ne bi smela ovirati svojega moža pri tem. Nasprotno! Želi si celo, da bi spoznala malega Milka in da bi jo večkrat obiskal. S. A. Milko Škofič s svojo zaročenko v neki restavraciji v Milanu — Milko se bo s to koroško deklico v kratkem poročil, medtem ko se Lollo tolaži z občasnimi prijatelji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vam| se senfske roke! Angleški potnik je navdušeno opisal lepote Hrvatskega primorja in izročila o drznih podvigih Uskokov, ki so svoj čas strahovali Benetke in dunajski dvor Loivett Edivards je za jugoslovanski časnik «La Revue» napisal članek o Senju in o Uskokih. V svojem navdušenju morda kaj pretirava, vendar je zanimivo, kako gleda tujec na lepote Jadrana. Ravno zato objavljamo članek v prevodu. Odločil sem se, da obiščem otok Krk in sem se peljal skozi najbolj vzhodni kanal Jadrana med gorami Velebita in visoko skalnato obalo otoka. Ladja se pelje mimo Dakarja, zapluje v male pristane v Kraljeviči, Crkvenici, Novem Vinodolu, Selcah in Senju. Vsi ti kraji so zgodovinske važnosti za Hrvaško, katere zgodovina je povezana z vladanjem Zrinjskih in Frankopanov, ki so diolgo imeli 'to' votle v oblasti. ■ ' ' '' Kraljeviča čepi pa pobočju v senci gradu Zrinjskih, med, tem ko je grad Frankopanov, zgrajen v Novem Vinodolu, manj veličasten. Ravno v tem gradu so leta 1266 podpisali vinodolski statut, enega izmed najbolj znanih dokumentov tiste dobe, ki je bil skozi mnogo let dokument svobode okrožja doline Vinske, katerega ozemlje se je raztezalo do Istre. Crkvenica, ki je nastala iz starogrške kolonije, ima sodoben videz, k čemur prispevajo veliki udobni hoteli. Po pravici povedano, je to eden izmed najbolj obiskovanih krajev na obali v Hrvatskem Primorju. Najbolj zanimiv kraj je Senj, ki je znan po svojih Pogled na ulico v Senju nevihtah po svoji zelo razgibani zgodovini. Z morja vedno piha rahla sapica, celo v najbolj brezvetrnih dnevih, kajti nasproti Senju je med otokoma Krkom in Prvičem zelo razvpita senjska ožina. Ker je ta ožina zelo nevarna, je v cerkvah mnogo podob, ki ovekovečujejo vša potova n j a, ki so se končala brez nesreče v teh razburkanih vedah. Konec srednjega veka je bil Senj obkrožen z zidovi in je imel pod svojo oblastjo mala bližnja mesteca, hrvaške trge in njihove prebivalce. Na višku svoje moči je mesto nadzorovalo ozemlje do Istre, na jugu pa do Obrovca. Bilo js gnezdo Uskokov, ki so se M A L I M U K ir SAŠA DOBRILA nekega pne pa JE i^UK LE NA^EL VRATA OPPRTA o j3 a-nje, da bo ta slikovita in panoramsko izredno zanimiva proga čimprej lahko služila tudi za o-sebni promet. A čas je, da se tov. Kuštrinu zahvalimo za njegovo prijaznost in odpeljemo naprej do koprskega pristanišča na ogled naprav, ki so zrastle takorekoč čez noč in ki še vedno rastejo vzporedno s tempom, ki ga dovoljuje zasipanje morja. Prijetno razpoložene izletnike, ki so že med samo vožnjo bili deležni tudi gastronomske pozornosti gostiteljev, je vlak v počas- ni vožnji potegnil še mimo carinske in ranžirne postaje po svežem in še ne povsem utrjenem nasipu takorekoč naravnost med skladiščne lope do same operativne obale, ob kateri so bile prislonjene tri velike čezoceanske tovorne ladje. Čeprav je bila nedelja, delo v pristanišču ni počivalo. So opravila, ki jih ni mogoče prekiniti, kajti zakoni konkurenčne borbe in blagovnih manipulacij so neizprosni. Medtem ko so delavci razkladali z 12.000-tonske sovjetske ladje «Anton Ma-karenkoi) ribjo moko in aluminijeve lingote, so z jugoslovanske 10.000-topske «Tare» razkladali vreče kubanskega sladkorja in jih odvažali v skladišče, kjer se že kopičijo ogromne zaloge tega »sladkega tovora«. Na panamski ladji «Splendi't Sun», ki je pripeljala agrume, so razkladanje očitno že opravili, zato pa so v hangarju za agrume spretne roke žen in deklet prebirale sadeže in jih sortirale v zaboje po kvaliteti in velikosti za nadaljnjo odpremo za notranji trg, medtem ko je v drugem skladišču bilo na tisoče zabojev izraelskih pomaranč v tranzitu. Ob spremljanju in tolmačenju pristaniških funkcionarjev so se izletniki lahko sprehodili skozi skladišča in pražilnico za kavo, kjer so naši tržaški izvedenci za Skozi predor v zavoju se proga prebije v dolino romantično zelene Rižane in si P° nasipih ter skozi useke utre pot do obale kavo hitro ugotavljali za kakšne vrste pridelka gre, mimo celic za dozorevanje banan, skozi skladišča z regulirano temperaturo za lahko pokvarljivo blago pa tudi mimo skladišč, ki jih na eni strani še dograjujejo, na drugi pa že služijo svojemu namenu. Človek ima ves čas občutek, kot da se v tem mladem pristanišču neprestano prehitevata naraščajoči promet in nove gradnje, kot da je na enem samem velikem gradbišču, na katerem se iz dneva v dan spreminjaj« pristaniške strukture in prilagajajo novim potrebam in novim zahtevam. Danes je operativne obale za čezoceanske ladje 670 m za pet istočasnih navez in 270 m obale za Po povratku v Herpelje je direktor Železniškega transportnega podjetja Postojna tov. Zdenko Kuštrin kot gostitelj in prireditelj izleta izrazil svoje zadovoljstvo nad srečanjem z zamejskimi Slovenci tri manjše naveze, toda morje se že umika novim metrom operativne obale in morda že v avgustu bodo lahko pristale prve ladje ob novem pomolu za mineralna olja z 12 metrov globokim grezom, vtem ko so istočasno v gradnji tudi rezervoarji za 42.000 ton v prvi fazi. Pokritih skladišč je danes že 80.000 kv. m in odprtih 50.000 kv. m, toda že jutri bo površina enih in drugih večja, da se zadosti principu horizontalne in do največje mere mehanizirane manipulacije. Seveda so to le bežni vtisi s kratkega obiska in le delni podatki, ki pa so že sami po sebi dovolj zgovorni. Strokovnjaki nam bodo lahko ob kakšni drugi priložnosti postregli še z drugačnimi, kot na primer, da je promet z agrumi v pristanišču že sedaj okrog 5-krat večji kot v Trstu, a tudi sam direktor Luke tov. Petrinja je v razgovoru z nekaterimi prisotnimi operaterji in gospodarstveniki navedel nekatere in se ob njih dotaknil bodočega razvoja koprskega pristanišča kot, takega v sklopu problematike se-vemojadranskjh pristanišč, ki bodo morala najti v bližnji prihod-njosti neko skupno interesno platformo, če bodo hotela biti kos konkurenci severnih pristaniških kolosov kot so Hamburg, Amsterdam, Bremen in druga. Bodočnost Trsta, Reke, Kopra in še katerega drugega pristanišča ne more biti v medsebojnem konkurenčnem .odžiranju tridšč in bla,-ga, temveč je lahko le v n.fibovi dogovorjeno programirani speoia. lizaciji, v uvajanju enotnih notranjih režimov itd. Gospodarstvenikom in politikom prepustimo, da o tem razmišljajo in odločajo, mi pa se povrnimo k našim izletnikom, ki so se že zbrali ob vlaku, saj je prišla ura povratka, še nekaj izraelskih pomaranč in ananasov v poklon, še stiski rok ob iskrenih zahvalah za prijetno in poučno srečanje ter željah za čim večji in čim hitrejši razmah tega našega mladega slovenskega trgovskega pristanišča, ki skupno s pridobljeno slovensko obalo, počasi a vendarle vnaša v miselnost naših ljudi ;na# lat«0 stani*' pomorsko zavest in spozn* da je morje tudi za nas nov vir napredka in blagost Potem se je dieslova premaknila in v pičli uri se i. pred nami spet zavrtel v nasp>“ ni smeri čudovit barvni Pan°^f#. ski film z zelenkasto vodo k1*. ne, z že zorečimi češnjami v 1 dovitni dolini, z ozelenelimi « škimi goličavami višje gori, 1 e. sipi, usekami in predori, s "v,. čudovitimi Hrastovljami ih 1 .m sicami, podobnimi lastovki gnezdom, prilepljenim na P0*00^. ali zagozdenim pod prepadne nokalske stene. Potem spet S nik na desni in globača Glin^, lOll' ce s Trstom in sinjim JadranL za njim. En sam edinstven P. rti’ gled na tako lep, a tako mal° A znan in turistično uveljavljen v del slovensko-istrske deželice- Herpelje. Naše izletniško P® vanje je pri kraju. Zadovoljuj ki nas je navdajalo, je ob nem slovesu izrazil v imenu 1' f svetovalec (Slovenskega gosPP skega združenja) dr. Škerlj. se je zahvalil direktorju --- ^ škega transportnega podjetja stojna tov. Kuštrinu in nje®°n8j) nudili. Globlji smisel in n#*^ *.___ • i_____ ^ tega izleta pa je lepo ,fl). led 0 . sam tov. Kuštrin, ko je mfc“.'J1i gim dejal, da smo Slovenj obeh straneh meje pripadnik 9 nega samega naroda, da ,s delimo naše boli, a se tudi no radujemo naših uspehov, 1 ,. katerima sta nedvomno tudi ditev nove proge in kopr® pristanišča. Obe veliki pridobitvi slovedjjj ga gospodarstva sta rezulta^ t,. ni-h naporov in žrtev in ko* ki bosta tudi služili nads napredku naše narodne -sti na obeh straneh meje- ^ ^ skufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai»iiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiaiiiiisi*viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||a|||||||||iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij|||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM|1 Jože Korc" ..m S liidmjiliserjem (dirila Jadrana)) od tiopra do Benet! na otvoritveni vožnji za novo pod jetje «P - Novo slovensko podjetje «P. — Globtour« je prejšnji ponedeljek za začetek svojega poslovanja priredilo turistično vožnjo z novim hidrogliserjem «Krila Jadrana« iz Poreča v Koper, v Benetke in nazaj. Najprej nekaj besed o tem, kaj je to novo podjetje, kako je nastalo in zakaj, potem pa še nekaj o hidrogliserju samem in o potovanju v Benetke. Podjetje P — Globtour sta ustanovili sporazumno avtoturistično podjetje «SIavnik» Koper in pa trgovinsko podjetje ((Prehrana« Export-import Ljubljana s tern, da se novo podjetje vključuje kot posebna enota v podjetje ((Prehrana«. Zamisel zanj je dala ugotovitev na podlagi izkušenj v svetovnem merilu, da splošni razvoj turizma, prav tako kot tudi turistične želje posameznikov, narekujejo organizacije, ki lahko nudijo široko izbiro kvalitetnih Prijazni uslužbenci železniškega transportnega podjetja Postojna so med vožnjo marljivo skrbeli, da ni manjkalo osvežilne pijače in prigrizka turističnih uslug po primernih nah. Pri vseh pomembnejših jih turističnih organizacijah namreč opaža vedno večjo prisotnost finančnega kapitala rap nih finančnih grup z nalogo, poslovno usposobi in kvalificii prodajno turistično organizacijo smeri prodaje celotnega turistii nega paketa, in v njegovo org£ zacijo zajame vse potrebne ude k žence kot so prevozniki, hotelii blagovnice itd. Tako so ustano-* vile svoje turistične agencije v ZDA in drugih prekooceanskih državah predvsem letalske družbe, v Angliji in skandinavskih državah najrazličnejši poslovni koncerni, v kontinentalnem delu Evrope, predvsem v Zah. Nemčiji pa velike blagovne hiše. Podjetje «Prehrana» je že pred leti ugotovilo pomembnost povezave trgovine in turizma in je v Impozantni hidrogliser «Krila Jadrana» med vožnjo zadnjem razdobju zgradilo več marketov v tipično turističnih obmejnih krajih. Pomen trgovine je posebno velik pri oskrbi turistov, ki niso vezani na hotelske usluge in fiksne aranžmaje v določenem kraju. Trgovska mreža ((Prehrane« je samo v lanskem letu prodala za okrog 1.500.000 šterlingov raznega blaga za potrebe turistov. Vse te ugotovitve in dolga pre učevanja domačih možnosti so torej privedle da ustanovitve podjetja «P — Globtour« v sodelovanju z dvema močnima in že uve ljavljenima podjetjama, kakršni sta ((Slavnik« in ((Prehrana«. Njun pomen osvetljuje že nekaj naslednjih podatkov: podjetje ((Prehrana« ima 2 supermarketa, 39 samopostrežnih trgovin, 27 bife jev v sklopu samopostrežb, 2 samostojna bifeja in 34 klasičnih trgovin. Kot celota je podjetje ustvarilo v treh svojih osnovnih dejavnostih, t. j. v zunanji trgovini, grosistični trgovini in tr- realizaciji njihovih aranžmajev v Jugoslaviji; poslovno sodelovanje s hotelskimi organizacijami pri prodaji njihovih kapacitet; komercialna in reklamna obdelava meto-turistov pri tranzitnem in maloobmejnem turizmu. Geslo podjetja je ((Kvalitetno u-slugo za nizko ceno«. Za letošnje leto je predvidena brutto realizacija na področju receptivnega turizma okrog 2 milijardi starih dinarjev, od česar 60 odst. devizne realizacije. Računajo, da bodo prevozili 1 milijon km in prepeljali 200.000 inozemskih in 5000 domačih potnikov. Ena izmed konkretnih pobud novega podjetja «P — Globtour« je tudi ta, da je vzela v najem za 5 let novi orjaški hidrogliser sovjetske proizvodnje, katerega lastnik je splitski aerodrom, ki ima še dva taka hidrogliserja. Hidrogliser s ponosnim imenom «Krila Jadrana« bo vzdrževal turistično zvezo med istrskimi pristanišči in Benetkami oz. Riminijem. Nje- gove glavne značilnosti s°: .jjl žina 34,4 m, širina 6 m, not1" višina 2,2 m, pri vzdigu Ajji bo do 6,8 m. Na krov la -j-sprejme 100 potnikov z vs° ji-dobnostjo, njegova največ)3 trost pa doseže 65 km na Tonaža 52,16 ton. j* Hidrogliser «Krila Jadral’ ji prirejen za plovbo na pt in tudi razburkanem mof ju’ so udeleženci njegove PrV® uSili> nje v Benetke tudi preiz« fji saj je bilo pretekli petek v zgornjem Jadranu kot ^ zelo nemirno. Razdaljo od Ajp do Benetk bi moral v ^ pogojih prevoziti v pičli*1 $ urah, zaradi visokih valov f1 pO veda ni mogel voziti s ^{jiil* zmogljivostjo svojih tnoS° p strojev vrste «Raketa», žara®1 i>* sar se je vožnja podaljša* j« skoraj 4 ure. Res pa je, . V bila vseskozi varna, kar J pač najboljši dokaz, da ser res «drži vodo«, pri ^ ■ pa nikakor ne smemo P°z s* strokovno pilotiranje. CePraJl mu beneške pristaniške 0"*,sJ(i odredile pristanek na P0*11,:^* postaji, ki je precej odda j ^ od glavne turistične obale sj- _____ _____.. ____, t. »“.J niki so se morali potem z skim tramvajem vračati -- pi> pol ure do «Rive Shiavoh1”^)* Markovem trgu), se je vef> zbralo ob njem takoj mnog čudovalcev. Seveda bo moral 2lisCfj hidr da se bo izplačalo, voziti ^ run n o 14 olrn-Kn i VinOO* * t' zaseden, predvidena cena tfl stre do Benetk in nazaj za domače turiste baje z0‘ (jf okrog 10.006 starih dinarjev katerimi dodatnimi usluga*1 I ^ flSorsTeT^iTpv ru Jc — 9 — 19. maja 1968 LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 j., TELEP. 310-555 Jegram LEVHOTEL ‘ele* 31350 KATEGORIJA «A» .Sodobno opremljene sobe -apartmaji - Restavracije • ,'restavracijske terase - Dan-”‘Pg kavarna - Zabavni in *ftistični program . ples-Vja glasba - Aperitiv bar -"^zgledna, terasa - Terasa sončenje - Banketne in °blerenčne dvorane či-I .a *' Frizerski salon -. !?“enjalnlca - Taksi služba “teten parkirni prostor -fMstajališče za helikopter-¥ • Boksi za pse ■ Hla-ihica za divjačino. IVVI XV E3I l/CT Turisti, izletniki - največjo IXlZi I izbiro blaga za vaše izlete imajo P-MARKETI v • KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRETRGANO OD 7. DO 20. URE OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE REHRANA asm m PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CIIEMIN DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE ODPRTO VSE LETO «S0CA» MOST NA SOČI tel. 7 Litri c ^erno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples ribolov celo leto — Lastna čolnarna S Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte storitev, ki vam jih nudijo poslovalnice KOMPAS KOPER - IZOLA - PORTOROŽ — POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VA1II V SVOJE POSLOVALNICE Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. m ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri ARETTA ULTRA THIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESS1DRA) Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IAl PORI' 1>ro(|aja ua veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija — GOSTm PRI ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročilu za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izide. rojstne, dneve itd.) Konkurenčne cene Jlterk RESTAVRACIJA <9t 81.114 A LB E R G 0 _ AJŠEVICA (NOVA GORICA) HOTEL SLON LJUBLJANA II1UVA UL. 10 LEL, 20641-43 JI i&gi&iiSHI tmMsm lili IlliiU" HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI IJ „ „ ... A PARK HOTEL na bledu r ~ ~~ — Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja - z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavftma s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRI-JETNE POČITNICE ALI NA UEEK-END V NAŠ HOTEL HCENTRALRIVIER/l f •••-*« *--asasL: PORTOROŽ Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR»..„.r. ... z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. hotel Otocec Otočec ob firKi Telefoni: 068 - 21-512, 2*3.21 Hotel s 60 sobami; 122 ležišč.. renbmirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo' - "nbtitov ir: h.b»lcamping •*'»' *-i' V.'. /<; RESTAVRACIJA Lipa Šempeter prt Novi Gorici Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU j^UTETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, ^STNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM. NUDI ^RKO SVOJIH TRGOVIN % ŠKOFIJAH in v KOPRU Aocrimv • AirciA« *Himun d k re n OPATIJA — Restavracija MARINELLA — TRST, Viale Miramare 323 (Barkovl.je) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366 Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom PARK HOTEL GORICA ' ' • v.. . • NOVA GORICA Tel. 21-442 21 462 ___ .*•* j -*..1 , s svojimi obrati: restavracijo, kavarna In gostilna ‘Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna ^Zvezda; razen torka in .barski program telefon 21239 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi lad jami od K.IMNI do IX (Hill ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu felexi: 34123; 341 22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 33-477 AVT0PR0MET GORICA »«•«*“ priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči In restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. »ovo GOSTIŠČE PR KRIŠKI GARDI Vipavski Križ dobra domača kuhinjo izbrane pijače ; solidne cene prepričajte še! ^AN OLIVIER K NO VI ŠEF dobro,)) je zadovoljno odvrnil Fehling, «vedno sem V/a ga boste ukrotili.« Nato se je ozrl po novi kuhinj- ,saita Po- ali ne?» Je pripomnil Feldhusen, «in tudi udobno. jN. *tvar je na svojem mestu, vse je zelo dobro preraču-'tjh\ j6 .Se obrnete, vam je pri rokah katera koli stvar. ^dekaj takega kot moderna operacijska soba, le reflek- videti je nekoliko bolj domače kot operacijska so- ,, dienil Fehling, «tale vrata, na primer.« * vrata so po zadnji modi. Ali si lahko mislite, koliko ,(kr,?prerna stane?« i %'lko?» v »soč. Ali ni to — dovolj? Tri tisoč mark za kuhinj- k Tj*1 je odvrnil Fehling, «udobno in prijetno je drago, boste poravnali z nekaj več privatnimi pacientka- JO) i se je nekoliko trpko nasmehnil. «Eno ali dve Pošljite — tri tisoč je samo kuhinja — kje je pa Vr^ato je vzel posodo s punčem in Fehling mu je j(r‘k Jjov ni bilo veliko: Fehlingova žena in hči Jutta, Gin-teljica. pravkar poročena, in njen mož. Feldhusen 0 žensko že osvojil, dogovorila sta se, da bo njen prvi otrok rojen v njegovi bolnišnici. Njen mož, arhitekt, je bil zelo prijazen z gospo Fehling. Mladi arhitekt se ni vsak dan srečal z mestnim svetnikom, čeprav Fehling, žal, ni bil član odbora za gradbeništvo — a zakaj mu ne bi pomagal, da bi dobil zvezo z oddelkom za javna dela? Feldhusen je postavil punč na mizo. Mladi mož mu je podajal kozarce. Gospa Fehling ga je opazovala z dobrohotnim nasmehom — škoda, da je že poročen, si je mislila. Ko so bili kozarci polni, je Fehling narahlo potrkal s težkim prstanom po posodi, v kateri je bil punč. Vsi so se obrnili proti Fehlingu. «Toda ničesar o vojni, Max,» se je oglasila žena. Fehling ji je razumevajoče prikimal in povedal nekaj stavkov, ki jih je premislil že v kuhinji. Feldhusen ga je resno poslušal. Da ga je klical Warzin, je pozabil. Ingeborgin otrok je ležal s hrbtom naprej, glavo je imel obrnjeno na levo. Prečna lega, precej nenavaden primer. — In to prav sedaj, ko Neugebauer ne more priti na pomoč. Včasih reši ta problem narava sama. Otrok se obrne neposredno pred rojstvom ali pa že malo prej. če pa se to ne zgodi, so edina rešitev porodničarjeve roke, ki morajo pomagati, da se otrok normalno rodi. Ingeborgin otrok je čakal na pomoč Feldhusnove roke. Z vsakim skrčenjem so se mišice zožile in otroka neizprosno uklenile. Plodovnica, ki obdaja drobceno telo, je sicer nekoliko blažila pritisk, toda čim močnejši je bil upor, tem odločneje je deloval močni naravni stroj. Warzin se je vrnil v sobo 8. Ko je opazil zbegane pacient-kine oči, ji ni upal povedati resnice. «šef bo vsak čas tu,» je rekel, «medtem pa še enkrat poglejmo.« Videl je, kako so mišice zaradi krčenja otrpnile. Zdaj se ne bo več sam obrnil, je pomislil. Šef bo moral intervenirati in otroka obrniti, ali pa bo — konec. Premikal je stetoskop po svetli koži, centimeter za centimetrom, dokler ni zaslišal hitrih utripov otrokovega srca. Še je bil čas. Minilo je deset minut, a Feldhusen se ni oglasil. Warzin je stal pri postelji. Upal je, da ga bo Feldhusen vsak čas poklical. Toda nič. Videl je, kako mlada ženska trpi, trpi prepuščen, sama sebi. Smilila se mu je, a kaj naj bi storil. Potem se je zbal in naročil Ahlersovi: ((Prosim, pozvonite sestri Evi.» Ko je prišla sestra Eva, se je žalostno nasmehnil. Eva ga je razumela. ((Odpeljimo gospo Roth,« je rekel. Potem je odšel v pisarno in mrzlično zavrtel Feldhusnovo številko. V sobi 8 so dvignili posteljo na kolesa in jo počasi porinili proti sredini sobe. S trudnim pogledom je Ingeborg objela vse kar jo je obdajalo zadnje dni: rumene stene, bel strop, okno, skozi katero je dan za dnem sijalo sonce; posteljno mizico s slikama Antona in male Ingrid. Spominjajte se me, jima je hotela zaklicati, vedno se me spominjajta! «Bo kdo obvestil mojega moža?« je vprašala sestro Evo. «Seveda.» Dvignila je roko in pomahala: «Na svidenje, gospa Holt-mann.» «Kmalu na svidenje;» se je poslavljala Gerda. Tedaj je bila postelja že med vrati. «Srečno!» je zaklicala Betty Ahiers, «vso srečo! Ves čas bova mislili na vas.» še enkrat je Ingeborg pogledala po sobi 8; na steni, ob kateri je še pravkar stala njena postelja, je visela siika. Fehling je bil s svojim pozdravnim govorom pri koncu. «In tako, draga moja, doktor in gospa Feldhusen želim vama še enkrat srečo v vajinem lepem novem stanovanju. Upam, da bosta ostala v njem dolgo časa — če je mogoče, dokler ne bosta zapustila tega sveta.« «Kaj, Max?» ga je očitajoče pogledala njegova žena. «Kaj je pa narobe? Vsi bomo morali nekoč oditi. Nikar me vendar ne prekinjaj v najbolj svečanem delu. Toda ta dan ne sme priti do prihodnjega stoletja — zaradi bolnišnice in zaradi trpečih žensk in bodočih mater našega mesta. Na to napivam.« Fehling je dvignil kozarec. Vsi so trknili. «Zdaj si ti na vrsti, Willi,» je rekla Gina. Feldhusen je resno nagrbančil čelo «Nisem govornik kot gospod Fehling...« «Zato pa znate operirati,« se je oglasila Fehlingova. Feldhusen se je nasmehnil. «No,,'samo nekaj kratkih besed. Dragi gospod Fehling, dragi gostje...« Tedaj je zabrnel telefon. , Gina je takoj vstala. ((Feldhusnovo stanovanje.« «0, prekleto!« je vzkliknil ‘Feldhusen, »gotovo je spet bolnišnica. Prosim, oprostite.« Takoj je stopil k telefonu. «Ubogi človek,« je rekla Fehlingova. Gina je z roko pokrila telefon in pogledala moža. «Doktor Warzin spet kliče, Ali naj...« «Ne, ne, daj meni.« Prijel je slušalko. ((Feldhusen tukal. Dobro, Warzin, kaj želike?« Družba je molče sedela v naslonjačih in opazovala Feld-husna: Gina polna ponosa, Fehlingova polna občudovanja, mestni svetnik z malo zavisti. Vsi so slišali njegove odgovore: jasne, mirne, polne zaupanja. «Ali ste popolnoma prepričani? Hm, hm. Ne vznemirjajte se, sin. Porodništvo je večkrat čakanje. Da, vem, toda... Takoj bom tam. Pripravite vše. Toda ne hitite preveč. Da, prav, Še kaj? Prav. Na svidenje.« odložil je slušalko. «In sedaj nam boste rekli, da morate takoj iti» se ie oglasila Fehlingova. (Nadaljevanje sledi) TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2M. i: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 05-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir - ll’s,priletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo ertaškevt. 74 - Za SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: C— —*------------------------------------------------ — —---------------- -------------- --------- ----------------------------------- "CA ---------- --- Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. tinančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali ogla-beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societk Pubblidtk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 40 Ur PrlnioršTcI "dnevnik istituto Dl CREDITO FONDIARIO DELLE VENEZIE FONDATO NEL 1900 SEDE CENTRALE IN VERONA Direzlonl Compartimentall N In Belluno. Bolzano, Gorizia. Mantova Padova Rovigo Trento, Treviso Trieste, Udlne Venezia, Verona. Vlcenza presso le Casse dl Risparmlo delle Venezle e presso t' Istituto Federale delle Casse dl Rlsparmio delle Venezie. Občni zbor udeležencev je pod predsedstvom odvetnika Domenka Mirandole na seji z dne 22. aprila vzel v pretres premoženjske in gospodarske izsledke preteklega poslovnega leta in odobril obračun, ki se je zaključil dne 31. decembra 1967. V poročilu o proračunu, ki so ga predstavili občnemu zboru, se naglasa, da je Zavod v letu 1967 posloval v boljšem položaju kakor leto poprej, ker je področje zasebnega in javnega gradbeništva pokazalo znatnejše znake razvoja. Premor, ki je v tej dejavnosti nastal v zadnjih dveh letih, je namreč pripomogel do tega, da se je ponovno razvilo večje povpraševanje, kar jamči za razvoj te fejavnosti tudi v prihodnjih letih. To je razvidno iz znatnega števila prošenj po finančnih operacijah v gradbeništvu, ki so jih imeli pri Zavodu konec decembra 1967 in ki bodo v občutni meri zavzele dejavnosti Zavoda in sodelujočih Hranilnic v prihodnje. Pri tem je treba upoštevati, da najdejo nove pobude na tem področju najprej neobhodno pofebno oporo v finančnem sodelovanju Hranilnic ter se nato utrjujejo v okviru dolgoročnih operacij Zavoda. Tesno poslovno sodelovanje med Hranilnicami in zavodom Venefondiario zgovorno priča o prispevku, ki ga ti inštituti nudijo gospodarskim pobudam, ki se porajajo v pokrajinah treh Benečij. Nekateri izmed posegov posebne narave spravljajo v ospredje zlasti kapilarno prisotnost zavodov, ki dosegajo, z obstoječimi 400 uradi sodelujočih Hranilnic, tudi najbolj oddaljena področja v Be-nečijah. V tem pogledu je treba omeniti zadnjo pobudo, katere namen je dajati občinstvu na razpolago »lastno stanovanje« Ta pobuda je doživela velik uspeh. V praksi se je pokazalo, da je finančno poseganje v razmerju 75 odst. efektivnih stroškov (do največ 9 milijonov lir), z dolgoročnim odplačevanjem (30 let) in z obrestno mero, ki spada med najnižje mere na današnjem finančnem tržišču, ustreglo potrebam in pričakovanjem številnih družin. Poleg omenjenih ugodnosti se tem operacijam zagotavlja tudi najhitrejši potek koncesijskega postopka, tako da se ustrezna posojila lahko Izdajajo v najkrajšem času. Znesek 5 milijard lir, ki so gi prvotno namenili tej pobudi, so zato pozneje zaradi velikega števila prošenj dvignili na 12 milijard. Obseg poslovanja zavoda Venefondiario je razviden iz obse ga in števil? posojil, ki jih je zavod izdal v lanskem letu. Njihova skupna vrednost je namreč dosegla 27 milijard, od tega 10,5 milijarde v oddelku za redna posojila, 6,5 milijar de v oddelku za kmetijstvo ter nadaljnjih 10 milijard v oddelku za javna dela. Z novim razmahom, ki so ga zabeležili v letu 1967, so tako dosegli in prekoračili rekordno višino 200 milijard lir finančnih operacij v teku, kar potrjuje trdnost položaja, ki ga Zavod zavzema med podobnimi ustanovami. Od skupne vrednosti opravljenih posegov se 33,5'Vn nanaša na posege v okviru zasebnega gradbeništva, 14 odst. na kmetijske posege in 52,5 odst. na posege, za katere so dale pobudo javne ustanove ali ustanove za javno korist. Oddelek za javna dela, ki so ga ustanovili leta 1950, je izdal od vsega početka do danes za 140 milijard lir posojil, od tega pa se danes amortizira še 150 operacij. Velik obseg dela, ki je bilo opravljeno na tem področju kaže na važnost in koristnost sodelovanja tega oddelka v podporo intervencijske politike krajevnih ustanov in pri uresničevanju infrastruktur za vsestransko krepitev gospodarstva v pokrajinah treh Benečij. V tem okviru je treba omeniti zlasti šolske gradnje in gradnjo bolnišnic v skupni vrednosti nad 20 milijard, razna dela javne koristi (vodovodi, telefonske in telegrafske napeljave, plinovodi, električne centrale) v vrednosti 25 milijard, ter številne posege krajevnih ustanov (ceste, mostovi, itd.) v vrednosti nadaljnjih 20 milijard. Poleg posojil, ki so bila izdana iz lastnih premoženjskih skladov in iz sredstev, do katerih je Zavod prišel s prodajo zemljiških zadolžnic in rednih obveznic, je treba omeniti tudi finančne posege, ki jih je opravil z državnimi sredstvi v skladu s posebnimi zakoni o ljudskih gradnjah in o razvoju kmetijstva (posojila gradbenim zadrugam, posojila za gradnjo hotelov, posojila za hribovita področja, posojila Zelenega načrta, posojila za sestavo kmetijskih proizvajalnih enot). Vrednost teh posegov je kljub nekaterim težavam, ki so izhajale iz občasnega pomanikanja državnih sredstev, dosegla 12,5 milijarde lir. Vsekakor je treba reči, da je ne davni zakon štev. 590 popolnoma ustregel pričakovanju kmetijskih proizvajalcev kar se tiče enostavnosti, s katero pristojni organi obravnavajo in dovcliujejo predvidene operacije. Tako je bilo mogoče v nekaj letih izplačati pomembno vsoto 6.600 milijonov. Kapilarna mreža uradov sodelujočih Hranilnic, na katere se oslanja Zavod, omogoča prizadetim kmetom, da najdejo povsod v zavodu Venefondiario hiter in izčrpen odgovor na svoje želje po informacijah in finančni pomoči. Prav v tej zavesti, da nudi potrebno pomoč najbolj potrebnim izmed vseh pridobitnih področij, daje uprava Zavoda na razpolago ministrskim organom svojo organiza cijsko strukturo, da bi tako olajšala čim hitrejše in uspešnejše uresničevanje raznih razvojnih pobud v okviru državnega prizadevanja. Nadaljnji aspekt dejavnosti Venefondiario, ki ga je treba posebej podčrtati, je velika razčlenjenost njegovih posojil. Skupna vrednost posojil izdanih v poslovnem letu 1967 to je 27 milijard lir, se namreč nanaša kar na 1570 posojil, tako da dosega njihova povprečna višina 17 Finanziamenti delta Sezione Opere Pubbliche deiristituto: cmuovo monoblocco dell'Ospedale Oivile dl Padova*^ milijonov lir. Nasproti skupni vrednosti 201 milijarde nahajamo namreč kar 19.320 finančnih operacij, katerih povprečna vrednost znaša 10 milijonov lir. Omenjena števila pričajo, da niso prizadevanja Zavoda usmerjena le na pridobivanje velikih investicij, temveč tudi na zadovoljevanje manj zahtevnih prošenj, ki jih vlagajo mali gospodarski operaterji. Tudi s tega vidika stopa torej v ospredje otipljivo vključevanje zaveda Venefondiario v krajevne ekonomije. Vrednost zemljiških zacclžnic in obveznic, ki jih je Zavod izdal kot protivrednost za covoljena posojila, znaša 181 milijard lir. Te vrednotnice so se močno utrdile na tržišču in so se zelo razširile med male varčevalce, ki jih upoštevajo zaradi njihovih stabilnih kotacij, zaradi visokega dohodka in zaradi lahkote, s katero jih 'ahko ponovno spravljajo v primeru potrebe v promet, ne da bi zato izgubljale na svoji vrednosti. Trdi na tem področju nudi poslovanje sodeluiočm Hranilnic pomemben prispevek k utrjevanju zdraveqa m rednega bančnega poslovanja. S kapilarne prodajo zadolžnic Hranilnice namreč omogočajo transfer na finančno tržišče 'i-stega dela z-sebnega varčevanja, ki je vez m na daljši rok, ter opravljajo s tem zelr koristne posredniško vlogo. Cisti poslovni dobiček je lani dosegel 885 milijonov lir ter bil za približno 70 milijonov višji cd dobička, ki so ga zabeležili’v letu 1966; od omenjene vsote so namenili 360 milijonov dohodku premoženjskih skladov v razmerju 6 odst., preostalih 525 milijonov pa so namenili v redni re zervni sklad. Skupna vrednost rezerv se je tako dvignile na 7500 milijonov, čemur je treba dodati 6 milijard v celoti vplačanih dotacijskih skladov; vsa ta sredstva sestavljajo trdno premoženjsko osnovo, ki znaša kar 13,5 milijard. Na koncu poročila je svet naglasil prispevek ravnateljstev soudeleženih Hranilnic pri uresnič;tvi poslovnega uspeha. V poročilu se naglaša, da prav ta ravnateljstva konkretne izvr šujejo načelne direktive Zavoda in s tem krepijo njegovo poslovno prisotnost. Po poročilu, ki ga je podal predsednik in po podrobnem pri kazu knjigovodstvenih podatkov, ki jih je takoj zatem nani zal glavni ravnatelj, se je pričela razprava, v katero so Dosegli zastopniki združenih zavodov: dr. Dolcini, dr. Avezzu. odv. Livi, prof. Chiereghin, odv. Jaut in odv. BrandstVter A'.ed razpravo je prišlo do izraza popolno soglasje strokovnjakov glede vloge Zavoda ter sedanjih in bodočih perspektiv za njegovo nadaljnje delo. Med razpravo sc naglasili, da pridobiva danes Venefondiario odločilno vlogo v okviru regionalistična politike. Njegovo tradicije, utrjeno tržišče njegovih zadolžnic, ki ga nikakor da r;i bilo lahko ustvariti in ohraniti, mu omogočata/ ^ vključuje v gospodarstvo treh Benečij z vso težo svol j dobljenih izkustev in z nepogrešljivo podporo soude Hranilnic. Široko izmenjavo mnenj, ki so prišla na dan med o obračunu, je na koncu v skrčeni obliki povzel pre odv. Mirandola, ki se je zahvalil vsem za sodelovanj ponovno utrditev skupnih namenov. Istituto di Credito Fondiario delle Venezie, ki ima z ^ že toliko koristnih posegov — ie naglasil oredsednik omogočil uresničitev ali prevzem številnih stvarnih ^ socialnega in gospodarskega pomena; leta pred na > rudi jo vce ugodne možnosti, da še povečamo in oK^j prisotnost in vlogo Zavoda v okviru gospodarske str j|i| naših dežel. V poročilu, je še dodat pred-ednik, se 0111 „ finančne operacije, na katere naj bi Zavod pristal- M® je treba posebej ompniti operacije oddelka za javna j operacije pomenijo finansiranje avtocest (Brenner; “ j Trst), bolnišnic (prispevek za modernizacijo zdrav .» struktur), šol (predvsem na področju poklicnega |Z ^ vanja), produktivnih clel krajevnih ustanov. To s° P . ki spadajo v širok okvir potreb gospodarskega razv°l . Benečij. Da bi se lahko konkretneje spoznali s potre j posameznih področjih, je odv. Mirandola predlagal/ jji se redno organizirali sestanki na sedežih sodelujočih^ nic, ter zaželel, naj bi ti sestanki pripomogli k raz ^ posameznih zahtev v pokrajinah, v katerih deluje ^ Predsednik se je nato zadržal Še ob vprašanjih, ki šajo na tržišče zadolžnic Venefondiario, to je na o5j0|fi’il njegovo poslovno aktivnost. Naglasil je, da gredo Za ^ redno in zelo naglo v promet, kar opravičuje dve zel®J tli ugotovitvi: prvič, da varčevalci gledajo na te vre f|l s širokim zaupanjem, in drugič, da je med njimi tr ji širjena zavest v našo denarno stabilnost, kar izhai3 zitivnega razvoja splošnega gospodarstva. Odv. Mirandola se je na koncu zahvalil še posamezni,11^§ vam in Ravnateljstvom sodelujočih Hranilnic za nep0^/ doprinos k skupnemu delu. Prav tako se je zahvali' J Nadzornega odbora za pazljivo sodelovanje v preteki'IH, ni dobi ter izrazil svoje zadovoljstvo za čestitke, ^^jjll prejel v zvezi z uspehi v poslovnem letu 1967 in ki iz podanega poročila. ✓j Predsednik se je na koncu s prisrčni — ' tv*«edanf>l s J svojega predhodnika comm Giuseppa Bova in 5 prof. Maria Balestrierija,'ki’ sta oba zaključila svoj0 ^ no dobo, ter s tem tolmačil splošen izraz hvaležnost no dejavnost pri Zavodu. PREMOŽENJSKO STANJE 1. JANUARJA Aktiva Navadna posojila Kmetijska posojila Posojila oddelka za javna dela 67.302.771.478 28.164.690.483 105.443.718.277 200.911.180.238 Pasiva Obveznice v obtoku Neizžrebane obveznice Tekoči računi z državnim zakladom Dolgovi na tek. računih in razne postavke 180 909.380-00° 3.795.749.00° 14.160.677.793 13.350 217.216.558.02° 1968 šestmesečna povračila Lastne vrednotnice in soudeležbe 11.986.257.112 - > 4.720.626.636 Jamstveni in rezervni skladi 13.507.471 230.724.029.4l6 Krediti na tek. rač. in razne postavke 13.105.965.430 230.724.029.416 Prehodne postavke 54.259.551.422 Prehodne postavke 54.259.551^27 i Skupaj 284.983.580.838 Skupaj 284.983.580.833 UPRAVNI ORGANI \ , Upravni svat Predsednik: Mirandola odv. Domenlco; Podpredsednik: Dolcini odv. Welter; Svetovalci: Avezzu dr. Antonio, Benvenutl odv. prof. Feliciano, Bertani dr. Gianfranco, Campagna dr. Gaspare, Clvodi comm. cioralpino, Livi odv. Mario. Nadzorni odbor Predsednik: Mariani rag. Giuseppe; Člani: Antonietti prof. Alessandro, Rndighiero dr. Vincenzc. Glavno ravnateljstvo Generalni ravnatelj: Bertoni dr Giovanni ,-ravnatelj: Perini rag. Giuseppe,- Ravnatelj pos priani odv. Giuseppe. Gene'’31'!' lovahl*