Poštnina plačana v gotovini.
66,	¥ Ljubljani, dne 18. junija 1921,	Letnik III
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Zdravstveno stanje Njegovega Veličanstva kralja Petra I. — Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Odločba, s kateto se knjige in občasne tiskovine iz Nemčije oprakčajo plačila 50°/0ne takse. — Naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo . glede pobiranja mestne davščine na vozila v mestni občini ptujski; glede mestno občinske davščine od prenočišč v Ptuju. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Razglas, da je Kmetijska družba za Slovenijo razrešena poslov bivšega kranjskega ribarskega odbora in da so ti posli poverjeni odboru Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani. — Razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani o izplačevanju premij za bone. — Razglasi raznih drugih uradov in obiastev. — Razne objave.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je dne 4. t. m. zbolel za vnetjem pljuč. Po najnovejših poročilih pa se mu je zdravje izboljšalo tako, da mu ne preti več nobena nevarnost.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 131 z dne 14. junija 1921.:
Naredba ministrskega sveta z dne 7. junija 1921., s katero se za čas, ko se bosta minister za promet, dr. Velizar S. Jankovič, in minister za finance, dr. Kosta Kumanudi, po uradnih opravkih mudila v inozemstvu, postavljajo: za namestnika ministra za promet Jovan P. Jovanovič, minister za gradbe; za namestnika ministra za pošto in brzojav Marko S. D j u r i č i c, minister za pravosodje; za namestnika ministra za finance dr. Hinko Krizman, minister za gozde in rudnike.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 28. aprila 1921., s katero se dr. Karel D o b i d a, komisar pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, imenuje za pomočnika inšpektorju dela v Dubrovniku.
Naredbe osrednje vlade.
172,
Odločba,
s katero se knjige in občasne tiskovine iz Nemčije opraščajo plačila 50°/0n8 takse.
Namestnik ministra za finance, gospod minister za gozde in rudnike, je izvolil odločiti na podstavi člena 3. uredbe o plačevanju za blago, ki se iz Nemčije uvaža v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da so vse knjige in občasne tiskovine ob uvozu iz Nemčije v našo kraljevino oproščene 50%ne takse.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu.
dne 10. junija 1921.; C br. 38.473.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo,
173.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede pobiranja mestne davščine na vozila v mestni občini ptujski.
Mestni občini ptujski se dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da sme v dobi od dne 1; januarja 1921. do dne 31. decembra 1921. v pokrivanje občinskih potrebščin pobirati posebno mest-ho davščino na vozila tako-le:
§ I-
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa gerentskega, sosveta z dne 17. marca 1921. pobira mestna občina od vsake
zasebne konjske ekipaže (kočije) in vsakega zasebnega avtomobila in motornega kolesa izza dne 1. januarja 1921. v korist mestnemu zakladu poseben mestni davek.
§ 2.
Oprostitve.
Proste tega davka so le one ekipaže in oni avtomobili, ki služijo izključno le javnim ali občekorist-nim namenom. Ekipaže in avtomobili v obrtne namene so zavezani davku z izjemo, ki je označena v tretjem odstavku tega paragrafa.
Načeloma so prosta davka vsa vozila, ki jih imajo v lastni režiji ali na izključno in stalno uporabo ptujska občinska podjetja, gasilna društva, reševalna društva, javne bolnice, hiralnice, sirotišč-nice, gluhonemnice in slični blagotvorni zavodi. Sanatoriji, ki so podjetja s pridobitnim ozadjem, ne uživajo te oprostitve.
Ta naredba se tudi ne tiče voz in osebnih avtomobilov, ki se rabijo za vršitev obrta osebnih transportov (izvoščki, taksametri).
Javnim namenom služeča so vozila civilnih javnih obiastev in javnih korporacij, tudi če služijo zgolj reprezentacijskim namenom.
Vozil, ki so last vojaške uprave v namene državne vojne sile, se ta naredba ne tiče. Enako ne vozil orožništva.
Trajno oprostitev kot občekoristnim namenom služeča dosežejo ona vozila, ki so že v naprej nabavljena v tak namen in jim mestni magistrat, vpo-števajoč vse okoliščine, prizna to lastnost.
Vozila pridobitnih podjetij katerekoli vrste pa so brezpogojno izključena 'od oprostitve. Za dosego te ugodnosti in njeno računanje veljajo zmiselno predpisi § 3.
§ 3-
Odpis davka.
Začasno smejo biti za občekoristna po magistratu proglašena tudi vozila, ki so sicer zavezana davščini, pa jih upravičenec v javni sili da ali mora dati za nekaj časa na razpolago občekoristnemu namenu.
V takih primerih mora magistrat davek za trajanje občekoristne uporabe odpisati. Pri tem je koledarski polmesečni rok šteti za najkrajšo dobo od-pisne možnosti. Načete polmesece je računiti kakor izpolnjene.
Davka ni predpisati, oziroma ga je odpisati tudi za vsak čas, v katerem bi vojaška uprava vozila, zavezana davku, pritegnila v svojo uporabo.
Lastnik vozila mora taka dejstva naznaniti magistratu, ki odloči o zahtevanem odpisu. Odpis sme biti dovoljen le izza onega koledarskega polmeseca, v katerem je stranka vložila zahtevo po njem. Večjo ugodnost sme dovoliti le občinski svet in samo, če kdo dokaže, da mu nikakor ni bilo mogoče prej podati prijave, dasi je odpisni razlog obstojal že prej. Kadar prestane vzrok za odpis, mora stranka to nemudoma (glej § 7.) naznaniti magistratu.
§ 4.
Izmera davka.
I.	Kočije:
oi dvovprežnih ekipaž v zasebni posesti in
uporabi letnih..........................100 K.
II.	Avtomobili:
od osebnih avtomobilov v zasebni posesti
in uporabi:
a)	do vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 1000 K.
b)	nad vštetih 30 HP letnih................. 1500 K.
III.	Tovorni avtomobili:
a)	do 3 ton nosilne zmožnosti letnih . . . 1000 K,
b)	nad 3 tone nosilne zmožnosti letnih . . 1500 K.
IV.	Motorna kolesa:
letnih...................................100 K.
§ 5.
Krajevni pogoji obdavčenosti.
Vozila, označena v § 4., so zavezana davku:
1.	) če garažirajo na ozemlju ptujske mestne ob-*-čine, ali pa
2.	) če vozilo ne garažira dalje nego 10 km zunaj ptujske občinske meje, a ima lastnik svoje redna bivališče (sedež) v Ptuju. Ce ima lastnik več rednih, bivališč, na katerih prebiva izmenoma, zadošča, da je eno izmed teh v Ptuju.
V	tem primeru je prizadeti davka prost, če dokaže,
a)	da plačuje v občini garažiranja vsaj enako visok davek iste vrste, ali pa
b)	če dokaže, da vozilo nikdar ne vozi po ozemljit mestne občine ptujske. Dokaz je podan z uradnim potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva, ki pa se mora, preden izda potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričati po županstvu in orožništvu. V potrdilu je navesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila v Ptuju.
§6.
Označba vozil.
Vozila, ki so obdavčena, dobe dobro viden oznak; istotako dobe vozila, ki so oproščena (§ 3., § o., točka 2. b) dobro viden oznak, Id se lahko razločuje od oznaka za obdavčenost.
Vozila, ki so oproščena, ker ne vozijo v Ptuju, dobe tudi posebno označbo, da se morejo zalotiti, ce bi prekoračila mestno občinsko mejo. Vsak oznak mora biti pritrjen na zadnji strani vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri mestnem magistratu nabavi oznak proti plačilu napravnih stroškov.
Mestnemu magistratu se naroča, naj določi barve in obliko oznakov.
•	'	§ 7.
Davčni subjekt. Prijave.
Plačevati ta davek so dolžni lastniki vozil, tudi če bi se le-ta stalno uporabljala po kom drugem ali pa sploh ne.
Ko nastopi veljavnost te naredbe, se predpiše davek za čas od dne 1. januarja 1921. do dne 31ega decembra 1921. Davčni zavezanec je oni, ki je bil ob času davčnega predpisa lastnik davčnega objekta. Ako se pojavi med davčnim letom novo vozilo, ki je zavezano daVku, je lastniku predpisati davek izza onega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje. Eno in isto vozilo ne sme biti nikoli obdavčeno pri več osebah v istem davčnem letu.
V	14 dneh od dne, ko se ta naredba razglasi v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo», je vsak lastnik dolžan, davku zavezano vozilo prijaviti mestnemu magistratu.
Prijava mora obsezati:
a)	ime in opravilo lastnikovo (firme);
b)	njegov stanovanski naslov (nas: ■ sedeža firme);
c)	kraj garažiranja (občino in hi uo številko, oziroma ulico, poslopje);
č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila;
d)	pri osebnih avtomobilih ime firme, ki je izdelala
avtomobil.
Vsako kesnejšo prijavo je podati v 14 dneh od dne, ko je nastopila okoliščina, ki se javlja (prodaja vozila v davku zavezanem okolišu ali na vunkaj, nakup že davku zavezanega ali novega vozila, nastop ali prestanek razlogov za odpis davka ali za trajno oprostitev od njega).
Mes'tni magistrat ima pravico in dolžnost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševanjem strank in prič, z zahtevo predložitve listin in sploh na vsak primerni način prepričuje o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek. Glede avtomobilov mora občasno svoje zaznamke primerjati z vpisi v avto-mobilnem seznamku policijskega oddelka in okrajnega glavarstva v Ptuju.
§8.
Plačevalni roki.
Obdavčenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih anticipatnih rokih, in sicer najkesneje do dne 15. januarja, aprila, julija in oktobra.
Za zakesnitve teko 6%ne zamudne obresti.
Ako se davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne vplačajo, uvede mestni magistrat politično izvršbo.
§ 9.
Globe.
Prestopke te naredbe kaznuje mestni magistrat.
A.	Z globo do 200 K, eventualno do 10 dni zapora, je kazniv:
1.	) kdor zamudi v predpisanem Mdnevnem roku prijaviti prodajo ali nakup davku zavezanega vozila;
2.	) kdor iz malomarnosti ne vzdržuje oznakov vozil dobro vidnih.
B.	Z globo do 2000 K, eventualno do 100 dni zapora, je kazniv:
1.	) kdor iz malomarnosti zamudi pravočasno prijavo svojega davku zavezanega vozila;
2.	) kdor ne naznani tekom 14 dni, da je prestal razlog za odpis davka.
C.	Z globo do 6000 K, eventualno do 300 dni zapora, je kazniva vsaka fikcija takega razmerja, ki bi vozilo oprostilo davka ali provzročilo odpis. Zlasti je kaznivo postavljanje zasebnih vozil, ki spadajo pod to davščino, pod tako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik davka prost. Isto velja o prepuščanju vozilnih oznakov drugim vozilom.
Kazen pod točko C zadene vsakega sokrivca po-•sebe. Kazenski postopek vrši mestni magistrat po splošnih upravno-kazenskih predpisih. Globe, ki se ne morejo izpremeniti v zaporno kazen, pripadajo mestnemu ubožnemu zakladu.
V	kolikor obsezajo prestopki zoper to naredbo kršitve splošnega kazenskega zakonika, jih je ovaditi poleg upravno-kazenskega postopanja državnemu pravdništvu.
§ 10.
Prizivi.
V	vseh zadevah te naredbe, ki niso kazenske naravi, je zoper ukrepe in odločbe mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, v drugi stopnji pa na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Zoper kazenske razsodbe mestnega magistrata gre priziv na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve, ki odloča o stvari dokončno.
Vsak priziv jo vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne po vročitvi magistratnega davčnega predpisa ali odločbe, oziroma od dne po razglasitvi kazenske razsodbe, pri prizivih zoper sklepe občinskega sveta pa od dne po vročitvi pismenega obvestila o sklepu.
§ 11.
Trajanje davščine.
Ta davščina se pobira v dobi od dne 1. januarja 1921. do dne 31. decembra 1921.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila deželne vlade.
V	Ljubljani, dne 30.maja 1921.
Dr. Baltič s. r., predsednik.
Dobnik s. r., podpredsednik.
Demšar s. r,	Jamnik s. r.
Dr. Ravnihar s. r. Ribnikar s. r.
174,
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede mestne občinske davščine od prenočišč v Ptujn.
Na podstavi § 59. ptujskega, mestnega statuta se dovoljuje sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva, da sme mestna občina ptujska pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo», za dobo enega leta občinsko davščino na obrtoma izvrševana prenočišča tako-le:
§ I-
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa gerentskega sosveta z dne 17. marca 1921. pobira mestna občina ptujska v korist mestnemu zakladu davščino od vseh prostorov, ki se v zmislu določil obrtnega reda ali v zmislu določil, ki bi ta določila nadomestila, oddajajo obrtoma.
§ 2.
Davčni subjekt.
Davčni zavezanec proti mestni občini je preno-čiščar (koncesionar ali zakupnik prenočevalskega obrta).
§3.
Izmera davka.
Davščina znaša za vsak prostor, obrtoma) oddajan v prenočevalne namene, za vsak dan oddaje 25 % čiste oddajne cenev
Prenočiščar sme k čisti oddajni ceni profil pre-nočevalcu priračuniti teh 25 % za davščino od prenočišča. Ako je v enem prostoru več istočasnih pre-nočevalcev, ki plačajo vsak posebe, mora prenočiščar porazdeliti davčni pribitek na vse, tako da- vsakemu prenočevalcu priračuni 25 %, k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče..
Ako. oddajani prostor stalno ali začasno sicer no služi prenočevanju, a spada med oddajne prostore dotične obrtne koncesije, tvori tudi njegov čisti donos podstavo za 25%no obdačitev, n. pr. ako kdo najame hotelsko sobo za pisarno ali za- razkazovanje trgovskih vzorcev.
Ta določila morajo biti v informacijo prenoče-valcem v vsakem obrtoma oddajanem prostor®,, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem kraju nabita obenem pri ostalih oddajnih pogojih.
Obrtno oblastvo ima v zmislu obrtnega reda, pravico, da čiste dnevne oddajne cene za obrtoma,, izvrševane prenočišča tarifira in tarife občasno preureja razmeram primerno.
Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalje časa proti pavšalni najemščini z gotovo dobo (tedensko, mesečno), je 25%ni davek računiti od vsakega plačilnega obroka najemšeine in po njegovi čisti višini. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar oh sopodpisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti mestnemu magistratu.
Mestni magistrat ima v vseh primerili pravico, da na željo prenočiščarjevo ali pa na lastno iniciativo davščino pavšalira v sporazumu z obdavčen-cem.
§4.
Začasne oprostitve.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v Ptuju in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več nego teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, mora mestni magistrat na kolka prosto pismeno prijavo, ki mora navajati tudi dotičnikov poklic in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščarju, dotično prenočišče za čas take uporabe davščine oprostiti. O ukrepu je obvestiti stanovalca in prenoči-ščarja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti mestnemu magistratu. Naznanilo mora pre-nociščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v Ptuj le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se dalje časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne uživajo ugodnosti
Prijava sob in cen.
Ko nastopi veljavnost te naredbe, morajo vsipre-nočiščarji mestnemu magistratu v osmih dneh prijaviti kraj (ulico in hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenočevalskega obrta, število davščini
zavezanih prostorov in njih takratno dnevno oddajno ceno, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila ležišč, kakor tudi skupni dnevni uspeh vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo nadalje ob vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) mestnemu magistratu predložiti pismen obračun o tem, koliko izmed že javljenih prostorov in po kateri ceni (cena s tri-kronskim pribitkom vred vzeta) je bilo oddanih zadnjega polmeseca.
Ce je bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor ali pa če je bil doslej uporabljan prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti magistratu z natančno navedbo, za kateri prostor gre. V istem času je prijaviti vsako preuredbo čistih oddajnih cen, ako te cene niso .oblastveno regulirane.
Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, ne glede na določila obrtnega ' reda, magistratu v namene te davščine prijaviti v zmislu prvega odstavka tega paragrafa najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejansko oddajati. Enako je v davčne namene poleg obrtne odglasitve- naznaniti v osmih dneh opustitev obrta ali izmenjavo v osebi prenočiščarjevi.
§6.
Kontrola.
Mestni magistrat ima pravico in dolžnost, da se,, če je treba, po svojih organih na licu mesta ali z zasliševanjem prenočiščarjev, njih osebja ih njih najemnikov in. sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na razpolago, po določilih te naredbe ali prostovoljno.
Enako mora gojiti primeren stik z drugimi jav-.nfhii oblastvij; v katerih področje spada urejanje in nadziranje prenočišč, stanovanstvm in tujskega prometa.
§7.
Plačevanje davščine.
To davščino mora prenočiščar plačevati) dne 16. vsakega meseca in 1. vsakega prihodnjega: meseca deknrzivno (ža . nazaj). Ako je davščina pavšalirana, jo je plačevati za vsak koledarski mesec v naprej. Pri pavšaliranih na jem ih prenočišč pa jo je plačevati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem, oziroma koncem pavšaliranega najema, če drug rok za. plačevanje najema, ni bil dogovorjen med prenočiščar jem in najemnikom.
ZakesneMm vplačilom priračunja mestni magistrat 6 % zamudne obresti in izterja doline zneske po politični izvršbi, ako je bil. plačilni opomin brez-uspešen.
§8.
Globen.
Za vsakot zakesnitev prijav, ki so predpisane v tej naredbi, kaznuje mestni) magistrat, prenočiščarja z. globo do 1000 K, eventualno do 50 dni zapora..
Vsako utajitev ali vecioma napačno priglasitev i okoliščin, ki so pomembne- za pravilno izračunjanje davščine, kaznuje mestni magistrat, m glede na morebitne posledice po splošnem kazenskem zakoniku, z globo doi 5000 K, eventualno do 250 dni zapora.
Ako je pri tem udeležen poleg prenočiščarja še kdo drugi, zadene globa do enake višine tudi njega.
Izgovora pr c no č i š čar je ve ga na svoje obrtno usluž-benstvo ni vpoštevati pri kazenskih primerih. Ob ozira vrednih okoliščinah ga je nasloviti na pot milostne prošnje do višje kazenske- stopnje.
Kaznovanje izvršuje mestni magistrat po splošnih pravilih za upravnokazenski postopek.
Globe pripadajo mestnemu, ubožnemu zakladu,
§9,
Prizivi.
V vseh zadevah, ki niso kazenskega značaja, je zoper odloke in odredl>e mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, v drugi stopnji pa na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Zoper kazenske obsodbe je dopusten priziv na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Vsak priziv je vložiti pri mestnem magistratu 'r 14 dneh öd dne po vročitvi magistratnega odloka* odredbe ali obvestila o občinskem sklepu stranki* pri kazenskih prizivih pa od dne po razglasitvi raz* sodbe.
§ 10.
Trajanje davščine.
'Ta davščina se pobira od dne razglasitve te nS' redbe v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo* za dobo enega leta.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila deželne vlade.
V Ljubljani, dne 30. maja 1921.
Dr. Baltič s. r., predsednik,
Dobnik s. r., podpredsednik.
Demšar s. r.	Jamnik s. r.
Dr. Ravnihar s. r. Ribnikar s. r.
----------------—-----
Razglasi deželne vlade za Slovenijo,
Št. 3602.
Razglas.
Poverjeništvo za kmetijstvo je z odlokom z dne 11. maja 1921., št. 805, odredilo pismeno glasovanje v zmislu § 30. ribarskoga zakona za Kranjsko o vprašanju, ali je posle ribarskoga odbora za bivšo Kranjsko poveriti odboru novoustanovljenega Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani. O tem glasovanju se je izvršil skrutinij dne 6. junija 1921. pri imenovanem poverjeništvu vpričo zastopnikov Kmetijske družbe za Slovenijo in Slovenskega ribarskega društva. Izid je ta-le:
Oddanih je bilo skupaj 89 glasovnic. Od teh sta bili dve prazni, ena neveljavna, tako da znaša število veljavnih glasovnic 86.
Od teh se je izreklo 82 za to, da se poverijo zgoraj imenovani posli odboru Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani, 4 pa zoper to. Ker znaša število volilnih upravičencev 121, je dosežena nadpolovična večina v zmislu § 30. kranjskega ribarskega zakona.
Zato podpisano poverjeništvo z današnjim dnem razrešuje Kmetijsko družbo za Slovenijo poslov bivšega kranjskega ribarskega odbora (§§ 24. do 29. kranj. rib. zak.) ter poverja te posle odboru Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani za dobo desetih let, odnosno do končne ureditve po novem ribarskem zakonu.
Med drugim se odslej dobivajo ribolovne knjižice le pri odboru imenovanega društva.
V Ljubljani, dne 10. junija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Poverjenik: Demšar s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 2767/Val. ex 1921.	964
Razglas.
Gospod finančni minister je odredil z odločbo z dne 5. junija 1921., D br. 5725:
1.	) Odslej naj se izplačujejo premije za kronske bone, vplačane v času od dne 15. maja do dne 15. junija 1919., samo na podstavi spiskov, ki jih je prejela generalna direkcija državnih dolgov od bank, katere so posredovale podpisovanje kronskih bonov in če so boni v spiskih označeni kot boni s pravico do premije.
2.	) Naknadno naj se izplačajo premije za vse bone, ki so bili že izplačani brez premije, če imetniki dokažejo, da so boni vplačani v času od dne 15. maja do dne 15. junija 1919.
Izplačilo po točki 2. naj se izvrši samo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 14. junija 1921.
Za delegata: dr. Rupnik s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 1765/13/21—1.	990
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo drja. Josipa K r e v 1 a, notarja v Litiji, na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
V L j u b 1 j a n i, dne 12. junija 1921.
Kavčnik s. r.
	Proglasitve za mrtve.				983
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker so more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.					
Ime in rojsfni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Grošelj, rojen dne 7. marca 1880., oženjen posestnik v Po-ženku, občina Cerklje.	Odšel leta 1916. kot pešec s 36. domobranskim pehotnim polkom, 4. stotnijo, na gališko fronto ter pisal meseca avgusta 1916. iz bolnice v Lwöwu; od takrat pogrešan.	Žena Jera Grošelj.	-	28. 5. 1921.; T 6/21-3.	20. januarja 1922.
Franc Vrhovec, rojen dne 3. decembra 1865., oženjen, posestnik v Vrbovcih, občina Dobrova.	Odšel meseca avgusta 1898. v Ameriko ter pisal prvo leto domov; potem pa ni več glasu o njem.	Sin Stanislav Vrhovec.	Andrej Knez, posestnik na Viču.	28. 5. 1921.; T 7/21 - 5.	20. julija 1922.
Peter Dreza, rojen dne 5. junija 1884., oženjen tvorniški delavec v Javorniku.	Odšel ob začetku vojne s 26. domobranskim pehotnim polkom, 5. stotnijo, na gališko fronto ter baje tam padel. Pisal zadnjič dne 19. avgusta 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Ivana Dreža.	—	28. 5. 1921.; T 33/21-3.	20. januarja 1922.
Jakob Jamnik, rojen dne 23. junija 1871., oženjen delavec v Ljubljani.	Odšel dne 17. januarja 1916. z 2. vojnohavbičnim polkom na italijansko fronto, odtod pa meseca aprila 1918. na tirolsko fronto; izza meseca oktobra 1918. pogrešan.	Žena Ivana Jamnik.	—	28. 5. 1921.; T 34/21—3.	20. januarja 1922.
Jožef Bak, rojen dne 23. septembra 1885., samski posestnikov sin v Sv. Valburgi, občina Smlednik.	Odšel kot voznik meseca avgusta 1914. k 89. pehotnemu polku, 6. stotniji, v Galicijo ter bil tam baje dne 16. novembra 1914. zadet v glavo; od takrat pogrešan.	Sestra Marija Rak.	—	28. 5. 1921.; T 37/21—3.	20. januarja 1922.
Valentin Ulaga, rojen leta 1874., oženjen kočar v Bezuljaku, občina Cerknica.	Odšel ob začetku vojne S 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter pisal zadnjič dne 21. januarja 1916.; od takrat pogrešan.	Žena Neža Ulaga.	1	28. 5. 1921.; T 42/21—3.	20. januarja 1922.
Ivan Knafllč, rojen dne 13. septembra 1883., oženjen profesor v Ljubljani.	Odšel kot rezervni častnik s 97. pehotnim polkom na srbsko fronto, odkoder zadnjič pisal dno 6. septembra 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Nežika Knaflič.	—	28. 5. 1921.; T 45/21-2.	20. januarja 1922.
Franc Urblha, rojen dne 21. januarja 1880., samski posestnik v Igi vasi.	Odšel ob začetku vojne kot pešec z 48. pehotnim polkom, 1. pohodnim bataljonom, 1. stotnijo, v Galicijo; izza dne 18. oktobra 1914. pogrešan.	Polsestra Ana Žnidaršič.	_	1 28. 5. 1921.; T 47/21—5.	20. januarja 1922.
Franc Jezeršek, rojen dne 23. decembra 1886., samski posestničin sin v Zadobju, občina Trata.	Služil pri 11. gorskem polku, 1. bataljonu, 1. stotniji, na italijanski fronti; od jeseni 1917. pogrešan.	Mati Helena Jezeršek.	—	28. 5. 1921.; T 51/21-3.	20. januarja 1922.
Lovrenc Rovtar, rojen dne 6. avgusta 1872., samski prevoznik pošte v Selcah.	Služil pri 156. domobranskem pehotnem polku, 2. stotniji, na gališki fronti; od jeseni 1914. pogrešan.	Brat Jožef Rovtar.	—	28. 5. 1921.; T 52/21-3.	20. januarja 1922.
Janez Bernik, rojen dne 3. aprila 1873., samski gozdarski pomočnik v Bohinjski Srednji vasi.	Odšel kot pešec 27. pehotnega polka, 8. stotnije, v Gorico ter bil dne 12. oktobra 1916. v strelskem jarku ranjen; od takrat pogrešan.	Mati Mina Bernik.	—	28. 5. 1921.; T 58/21-6.	20. januarja 1922.
Jožef BSartinJak, rojen dne 9. februarja 1881., oženjen delavec v Bohinjski Beli. *	Služil kot pešec pri 27em domobranskem pehotnem polku, 6. stotniji, ter se udeležil bojev v Galiciji. Zadnjič pisal dne 28. septembra 1914.; od takrat pogrešan.	Mati Frančiška Martinjak.	—	28. 5. 1921.; T 60/21—3.	20. januarja 1922.
Anton Korbar, rojen dne 28. oktobra 1885., oženjen posestnik pri Sv. Križu, občina Litija. 		Odšel ob začetku vojne kot pešec s 17. pehotnim polkom, 2. stotnijo, na rusko bojišče ter se leta 1914. udeležil bojev pri Lwöwu; od takrat pogrešan.	Žena Alojzija Korbar.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	28. 5. 1921.; T 64/21-5.	20. januarja 1922.
' Janez Hafner, rojen dne 23. novembra 1882., oženjen delavec v Ljubljani.	Odšel ob začetku vojno s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto, se udeležil bojev v okolici Nowega mi an ta; izza meseca novembra 1914. pogrešan.	Žena Marija Hafner.	—	28. 5. 1921.; T 65/21-4.	20. januarja 1922.
Peter Novak, rojen dne 6. februarja 1877., oženjen mlinar v Papirnici, okraj Škofja Loka.	Prišel leta 1918 kot pešec gorske sanitetne kolon® št. 34 v italijansko ujetništvo v Gallipoli Oog-nato, provinca Brazzo, ter pisal zadnjič 25. avgusta 1919.; od takrat pogrešan, j	Žena Antonija Novak.	—	28. 5. 1921.; T 67/21-4.	20. januarja 1922.
3		1	Nadaljevanje na prihodnji strani.		
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-((rešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Girar, rojen dne 20. novembra 1882, oženjen posestnik na Brezovici.	Služit pri 7. lovskem bataljonu, 2. stotniji, v Karpatih ter bil baje po nesreči leta 1914. ali 1915. ustreljen.	Žena Jožefa Cirar.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	28. 5. 1921.; T 70/21-4.	; 20. januarja 1922.
Janez Filipič, rojen dne 26. oktobra 1866., oženjen posestnik v 1 Žirovskem Sv. Antonu.	Odšel pred 22 leti v Ameriko ter pisal takoj po prihodu domov; od takrat neizvesten.	Žena Marija Filipič.	Janez Peternel, posestnik v Žirovskem vrhu.	28. 5. 1921.; T 73/21 - 6.	20 julija 1922.
Frane Eržen, rojen dne 2 aprila 1888., samski posestnikov sin v Podjelovem brdu, občina O seli ca.	Odšel leta 1914. kot pešec 27. domobranskega pehotnega polka na rusko bojišče; od jeseni 1914. pogrešan.	Brat Franc Eržen.	—	28. 5. 1921.; T 94/21-3.	20. januarja 1922.
Katevž Kosmač, rojen dne 3. avgusta 1884., oženjen posestnik v Mrzlem vrhu.	Odšel kot pešec 17. pehotnega polka,4. stotnije, po začetku vojne na italijansko fronto ter baje padel začetkom meseca novembra 1915. na Kalvariji.	Žena Frančiška Kosmač.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	28. 5. 1921.; T 95,21-5.	20. januarja 1922.
Janez Janežič. rojen dne 16. avgusta 1892., samski posestničin sin v Pecah, občina Šent Juri pri Grosupljem.	Odšel kot pešec 27. pehotnega polka, 2. stotnije, meseca decembra 1914. na riisko fronto, bil ujet ter oddan v Odeso; tam baje leta 1917. umrl.	Mati Frančiška Janežič.	—	28. 5. 1921.; T 160/21—4.	20. januarja 1922.
Razne objave.
Bazglaa.	989
Mestna hranilnica v Kamniku naznanja, da obrestuje izza dne 1. januarja 1921. vloge vseletno. Obresti se pripisujejo h glavnici le koncem leta.
Zapadle obresti se izplačujejo na željo po preteku koledarskega leta._________Ravnateljstvo.
Vabilo na redni občni zbor
„Strojnih tovarn in livarn, d. d.,“
ki bo dne 4. j u 1 i j a 19 21. ob šestnajstih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 35, s tem-le dnevnim redom:
a)	Letno poročilo upravnega sveta.
b)	Odobritev bilance minulega poslovnega leta.
c)	Predlog nadzorstvenega sveta o razdelitvi čistega dobička.
č) Dopolnilna volitev v upravni svet.
d)	Volitev nadzorstvenega sveta.	993
V Ljubljani, dne 17. junija 1921.
Vinko Majdič s. r.,
Cg I a 181/21—3, Cg I a 166/21—3.	985
Oklio.
Zoper Martina G a 1 a t a in Evo Galatovo z Jesenic, ki sta oba odsotna, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani Lovrenc Trobec, posestnik v Logu, po drju. Oblaku, odvetniku v Ljubljani, tožbi zaradi 5000 K in 18.000 K.
Prvi narok je določen na dan
3 0. junija 1921.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
V	obrambo pravic obeh tožencev se postavlja za skrbnika gospod dr. Kobal, odvetnik v Ljubljani, ki ju bo zastopal, dokler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 13. junija 1921.
Št. 631/21.	962
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Karel Laznik z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Celju.
V	Ljubljani, dne 14. junija 1921.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Št. 16.994.	934 3- 3
Razglas.
Elektrarna na Dobrovi, registrirana zadruga z omejeno zavezo na Dobrovi, namerja napraviti na Gradašeici, ob parcelah št. 280 katastralne občine šujiške in št. 1580 katastralne občine dobrovske, jez s tremi zatvornicami in 1-71 m nad normalno vodno višino. V zvezi z jezom bi bil vtok z grabljami in vtočno zatvornico. Po odprtem, v teren vrezanem kanalu, katerega dolžina bi znašala 150 m, bi se speljala voda do električne centrale, v kateri bi se vodna energija z uporabo Francisove turbine in generatorja pretvarjala v električno. Električna sila se namerja uporabljati za razsvetljavo občine dobrovske in v obrtne, industrijske in poljedelske namene.
Zato razpisuje okrajno glavarstvo v zmislu § 60. zakona z dne 15. maja 1872., dež. zak. št. 16, komisijski ogled na licu mesta na dan
12. julija 1921.
ob devetih dopoldne s sestankom na cesti pri mostu preko Gradaščice v katastralni občini šujiški.
Na to obravnavo se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morajo morebitne pomisleke zoper napravo javiti pravočasno ali pismeno ali ustno pred obravnavo podpisanemu okrajnemu glavarstvu ali pa na dan obravnave vodji komisije, ker bi oblastvo sicer smatralo, da se strinjajo z namerjano napravo in eventualno obremenitvijo svojega posestva, ter bo izreklo razsodbo ne glede na poznejše ugovore.
Dotični načrti so razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem okrajnem glavar-
stvu' Okrajno glavarstvo v Ljubljani,
dne 3. junija 1921.
Št. 17.759.	956
Razglas.
Dne 2 4. junija 1921. ob desetih se bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu v sobi št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov občine iškološke za petletno dobo, to je od dne 1. julija 1921. do dne 30. junija 1926.
Na to dražbo se vabijo interesenti s pristavkom, da so dražbeni pogoji vsakomur na vpogled ob uradnih urah.
Okrajno glavarstvo v Ljubljani,
dne 9. junija 1921.
Št. 4506.	946 3—2
Razglas.
Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 2 2. junija 19 21. na javni licitaciji prodajala 30 sodov S P 1/30 v nečisti teži 6407 kg ribje masti. Blago je cenjeno na 20.000 dinarjev (dvajsettisoč dinarjev).
Licitacija bo zgoraj omenjenega dne ob petnajstih v skladišču «C» carinarnice.
Licitanti polagajo za kavcijo 20 % cenilne vrednosti v gotovini.
Iz pisarne ljubljanske glavne carinarnice,
dne 8. junija 1921.
Št. 16.310.	960
Razglas.
Na podstavi členov 128., 129 in 146. carinskega zakona bo podpisana carinarnica dne 1. julija 19 21. ob desetih prodajala na javni dražbi:
1.	) 10 kg bombaževih trakov, tkanih, pobarvanih,
v	vrednosti 500 dinarjev;
2.	) 3 kg volnenih trakov, tkanih, pobarvanih, v vrednosti 250 dinarjev;
3.	) 2 kg polsvilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 400 dinarjev;
4.	) 3y2 kg polsvilenih trakov, pobarvanih, v ripsu izdelanih, v vrednosti 300 dinarjev;
5.	) 1 kg svilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 120 dinarjev;
6.	) 2 kg sedemnajst ženskih klobukov, opremljenih, v vrednosti 450 dinarjev;
7.	) 1 kg šivanega blaga iz gladke bombaževe tkanine, pobarvane, ki tehta v 1 m2 nad 120 g ter ima
vi	cm2 50 do 80 niti, v vrednosti 80 dinarjev;
8.	) 2 kg gladke bombaževe tkanine, ki tehta v 1 m2 nad 120 g ter ima v 1 cm2 v votku in v osnovi 50 do 80 niti, pobarvane, v vrednosti 90 dinarjev;
9.	) 0-650 kg svilene tkanine, pobarvane, v vrednosti 200 dinarjev;
10.	) 0-700 kg povoščenega platna v kosu, ki se prodaja na meter, v vrednosti 40 dinarjev;
11.	) 44-150 kg kovčeg iz mehkega lesa, neprecizno pooblan, pobarvan, v vrednosti 40 dinarjev.
Skupna cenilna vrednost 2470 dinarjev.
Licitanti polagajo kavcijo 10 % cenilne vrednosti.
Iz pisarne ljubljanske glavne carinarnice,
dne 14. junija 1921.
predsednik upravnega sveta.
* * *
Opomba. Posest desetih delnic daje 1 glas. Delničarji, ki hočejo glasovati, morajo vsaj šest dni pred občnim zborom založiti potrdila o vplačanih delnicah pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa pri Zadružni zvezi, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Vabilo na XIII. redni občni zbor „Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja v Ljubljani“,
r. z. z o. z.,
ki bo v p o n e d e 1 j e k dne 2 7. junija 1921. ob 20. uri v zadružni pisarni v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
Dnevni red:
1.	) Poslovno poročilo načelništva za leto 1920.
2.	) Poročilo nadzorništva o pregledu poslovanja in računskega sklepa za leto 1920.
3.	) Razdelitev dobička in pokritje izgube.
4.	) Nadomestna volitev v načelništvo.
' 5.) Slučajnosti.	962
V Ljubljani, dne 8. junija. 1921.
Načelništvo.
Vabilo na 56. redni občni zbor delničarjev
„Splošne prometne banke“
ki bo v četrtek dne 30. junija 1921. ob desetih v sejni dvorani bančnega poslopja na Dunaju, I., Wipplingerstrasse 25, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo o poslovanju.	961
2.	) Poročilo revizijskega odbora.
3.	) Sklepanje o bilanci za leto 1920. in o uporabi čistega dobička.
4.	) Zvišba glavnice.
5.	) Izprememba pravil.
6.	) Volitev upravnih svetnikov.
7.	) Volitev revizijskega odbora za pregled bilance o poslovnem letu 1921.
* » *
Oni gospodje delničarji, ki se mislijo udeležiti' občnega zbora, se vabijo, naj svoje delnice s kuponi vred v zmislu §§ 45., 46. in 47. pravd polože pri glavni blagajni družbe na Dunaju, L, Wipplingerstrasse 28, najkesneje dne 24. junija t. L, ko po pravilih poteče rok. Petindvajset delnic daje pravico do enega glasu.
Pravico do glasovanja na občnem zboru lahko izvršuje po pooblastilu drug delničar, ki ima pravico do glasovanja; vendar je treba pooblastilne listine najkesneje en dan pred občnim zborom predložiti ravnateljstvu.
Na Dunaju, dne 14. junija 1921.
Splošna prometna banka.
(Ponatisk se ne plačuje.)
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.