Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 23. decembra 2020. Cena: 1,46 EUR Leto: XXI ŠT. 11 I 25. november 2020 8 Poleg koronskih specifik še vedno opravljajo vso delo kot pred epidemijo 14 Najraje poročam o dogodkih, ki osrečujejo ljudi 25 Kitaro izdelal iz 5000 sntntnov 28 Desetletnica prinesla zlato za pašteto in špehovko Gre čez rob in življenje z njo K. R. stoično, včasih melanholično, če je bilo treba, a vedno z obilico pesniškega in človeškega poguma. Njeni »robovi življenja« so ostri robovi, neprizanesljivi, česar se ta poezija zaveda, vendar tam noče obstati. Gre čez rob in življenje gre z njo.« Nušina poezija govori o njej in aktualnem času, v katerem živimo. Pogosto je tudi družbenokritična. O sebi pa Nuša v pesmi na zadnji platnici zbirke pravi: Jaz Ne varčujmo z dobrimi odnosi! Samoumevno je, da sem jaz jaz. LUCIJA KOLAR Sem, kar sem. Kot prestrašema dvojna osebnost, ujeta v svojih dvomih, z občutkom, da igram napačno vlogo. Kot mirna morska gladina, ki v soju oranžne svetlobe lesketajoče naznanja spokoj noči. Kot razigran otroški smeh, ki z vonjem svežega jutra v materinem objemu zre v nov dan. To sem jaz. Med odvzetimi brisi v žalski točki covid-19 je tudi do 50 odstotkov pozitivnih. Do 70 brisov dnevno T. T. V točki covid-19 JZ ZD Žalec, kjer imajo ambulanto covid in jemljejo brise za celotno območje Spodnje Savinjske doline, dnevno vzamejo med 50 do 60 brisov, med njimi je odstotek pozitivnih med 30 in 50 odstotki. V minulih dneh so začeli tudi s cepljenjem proti gripi in do konca minulega tedna cepili že preko 2000 ljudi, pri čemer imajo prednost ogrožene skupine prebivalstva, kronični bolniki, osebe, starejše od 65 let, nosečnice in osebe s prekomerno telesno težo. Več o tem na str. 6. Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2020-110x60mm-NEW-HOR-SL-B.indd 1 B. P. Pred približno letom dni je Žalčanka Nuša Ilovar izdala novo pesniško zbirko z naslovom Robovi življenja. Tudi ta je izšla v samozaložbi. Pred dnevi je revija Mentor, ki jo izdaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, na natečaju Robove življenja izbrala za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2019 v kategoriji pesniških zbirk. Nuša Ilovar je bila tega priznanja izjemno vesela. Ob tem je poudarila, da so za to priznanje zaslužni vsi, ki so sodelovali pri nastanku knjige, od Dareta Božidarja Zavška, ki je likovno opremil vse Nušine knjige doslej, do Lidije Koceli, Kristjana Koželja in Marka Žitnika Strleta, ki so prispevali svoje zapise o Nuši in Nušinem ustvarjanju. Robovi življenja so Nušina osma knjiga in hkrati sedma pesniška zbirka. V obrazložitvi nagrade so pri reviji Mentor zapisali: »Poezija Nuše Ilovar že dolga leta ubira pretanjeno sredino med lirično refleksivno ontologijo in njeno uporno pokončnostjo, ki v pričujoči zbirki dosega nove prepričljive ravni. Pesnica, zaznamovana s težko življenjsko izkušnjo, ni nikoli ostajala v varnem zavetju otožne podobe sveta, pač pa se je, zavedajoč se pisane palete možnosti, ki jih nudi beseda, s to pozicijo vedno soočila www.hormann.si info@hormann.si 18/11/2020 10:11 V teh dneh je marsikomu edini izhod od doma sprehod v bližnjo naravo, v gozd, na stranpoti, seveda sam ali z ljudmi iz skupnega gospodinjstva. Sonce, ki mu moč sedaj že pošteno zmanjšuje novembrska nizka temperatura, s svojo svetlobo vseeno blagodejno vpliva na telo, pa tudi na od korone razrvano duševno kondicijo. Tudi jaz se odpravim, z družino ali sama, na hitro hojo za pol ure, uro. Samo da grem iz domače pisarne, se nadiham, da me poboža svetloba in potem lažje sedem nazaj za računalnik in funkcioniram na te dni zelo omejenem prostoru. Modro, da tako razmišljajo mnogi – bolje v naravo, kot da se nam skisa med štirimi stenami. Del moje poti je ponavadi po malo bolj prometni lokalni cesti … In ker se to dogaja kar večkrat, v sebi norim, ker mi nasproti prihajajo ljudje po »moji« strani ceste. Večina me čudno gleda, zato ob srečanju zaradi vzdrževanja razdalje v večini primerov obupam jaz in se za tistih par metrov, ko se srečamo, prestavim na nepravo stran ceste. Ali ste opazili, da večina ljudi, pešcev, ne pozna pravil obnašanja na cesti, vsaj tega ne, po kateri strani morajo denimo hoditi, če ni pločnikov? »Če ni zagotovljenih površin za pešce (pločnikov), hodijo ob levem robu cestišča v smeri hoje, tako da nas naproti vozeči vozniki prej opazijo,« ima na svoji spletni strani o tem zapisano Javna agencija RS za varnost prometa. In potem razmišljam naprej, da lahko tudi kakšno drugo neznanje ali zmotno prepričanje sproža v ljudeh neupravičeno negodovanje ob tistih, ki se v resnici ravnajo po pravilih. V teh časih to ne prinaša le negodovanja, ampak tudi nestrpnost, agresivnost in celo nasilje. Eden izmed mimoidočih na mojem zadnjem pohodu, ki je bil povod za to, da vam o tem končno pišem, me je gledal že prav sovražno. Da gre sam (ali največ z ljudmi iz gospodinjstva), da nosi masko (za vsak slučaj tudi, ko se rekreira v naravi, kjer ni nikogar oziroma se redkemu mimoidočemu lahko mirno izogne v velikem loku) – kot so zapove- Seveda koncentracija medijske ponudbe in virtualne realnosti s tviteraškimi vojnami in drugimi stranpotmi družbenih omrežij, na katerih kraljujejo tisti z večinoma komercialnimi interesi, pa naj prodajajo blago, storitve, stališča, ideje ali laži, ne pomaga. Skratka, nam paše, ker je lepše, se bolj sveti, kot če potipamo, povonjamo in vidimo v živo. Saj ste že kdaj kupili kaj po spletu, pa ste potem dobili nekaj čisto drugega? In potem se čudimo, da pri vsem tem šolanju na daljavo otroci in mladina toliko Nasploh opažam, da je tega, da ljudje slepo sledijo ali slepo nasprotujejo – oboje je enako nevarno – enostavno preveč. dali, mu je jasno. Ne ve pa, da je nevarno, ker hodi po napačni strani ceste. In čeprav ni veliko prometa, mu lahko nesrečno naključje za vedno spremeni življenje, ali pa tistemu, ki se mu »silom prilike« pač izogne nepravilno. Ob tem se najde kakšen, ki pozabi na sončen odklop v naravi in si ob vsej psihozi koronske realnosti nabira še negativno energijo do tistega, ki le gre mimo. Nasploh opažam, da je tega, da ljudje slepo sledijo ali slepo nasprotujejo – oboje je enako nevarno – enostavno preveč. Večinoma pa obojemu botruje neznanje ali/in slepa vera samo enemu močnemu centru moči, mnenjskemu voditelju ali morda enostavno samo trenutni modi. Lažje instant demagogija, kot da si poiščemo informacije, si kaj preberemo in preverimo pri različnih verodostojnih virih. sledijo virtualnemu ali pa mu sledijo samo virtualno, na koncu pa s tem ni zadovoljen nihče. Ob vsej toplini angažiranih prostovoljcev, ki v teh dneh pomagajo s toplimi obroki, se mi zdi, da bi več naredili, če bi jih lahko otroci pojedli v šoli. Koroni na vkljub ali prav zaradi nje. Saj se še spomnite ljudskega reka: »Je treba šparat, pa naj košta, kolikor hoče.« Res je, da je epidemija precej zaorala in da je njeno grožnjo treba vzeti resno. A vseeno je pomembno, da ne pozabimo na človeka, na pomembnost odnosov, na pomembnost druženja in spoštovanja. Bolj in dlje bomo šparali z odnosi, več nas bo stalo, se bojim. Upam, da ne več kot korona. Pred nami je prva adventna nedelja, ne šparajmo z dobrimi mislimi in toplimi besedami, ostanimo potrpežljivi in si bomo ponovno prislužili tudi objeme v živo. 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2020 Vrbje praznuje štiridesetletnico Namesto praznovanja investicije T. TAVČAR T. TAVČAR »Simbol našega kraja je vrba. Po mitološkem izročilu predstavlja simbol ljubezni do življenja in nesmrtnost. Dokler bomo negovali to našo vrbo, tako dolgo bo rasla še naprej, se pomlajevala in zelenela.« V KS Vrbje 11. novembra praznujejo krajevni praznik. Na ta dan leta 1979 so se namreč na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost (uradno je bila na tej osnovi KS Vrbje ustanovljena 1. januarja 1980), prav tako na ta dan pa je bil med II. svetovno vojno leta 1941 ustanovljen odbor OF, leta 1944 pa so nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Letošnje leto je višja sila (koronavirus) preprečila tudi praznovanje krajevnega praznika in 40-letnice samostojne Krajevne skupnosti Vrbje. Zato so se odločili, da izdajo bilten s fotografijami, v katerem orišejo zgodovino samostojne poti, pridobitve, ki so pomembne za kraj, aktualne dogodke in društveno dejavnost. Predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh je o tem povedal: Jože Meh Gradnja prve faze pločnika od Kapelce do Uplaznika bo gotova konec tega meseca. Obenem bo položen nov vod električne napeljave in zgrajena javna razsvetljava. v Domu krajanov Vrbje. Udarniške akcije so potekale vse do zime, nadaljevale so se spomladi, in to ne samo na domu krajanov, ampak še na športnem igrišču, gasilskem domu in na več odsekih cest. Prav tako smo pričeli urejati tudi športno igrišče, in to na istem prostoru, kjer je nekoč že bilo. Povojna izgradnja cest v Žalcu in Gotovljah je na takratnem igrišču povzročila velike gramozne jame, ki so kasneje postale osrednje smetišče v občini. Ker odlagališče smeti ni bilo urejeno, je povzročalo nevzdržne razmere v kraju. Z velikimi napori smo uspeli, da je prišlo do ureditve primerne deponije na Ložnici. Tako smo ponovno pridobili prostor, ki je Pogled na del Vrbenskega jezera »Po ustanovitvi samostojne KS smo si s samoprispevkom zagotovili osnovni vir sredstev, na podlagi katerega smo šele upali misliti, da bomo zmogli začeti uresničevati naloge, ki smo si jih zastavili v prvem srednjeročnem planu naše krajevne skupnosti za obdobje 1981–1985. Tako smo v avgustu 1981 pričeli z udarniškim prostovoljnim delom na preureditvi starega zadružnega doma s precej truda zopet postal igrišče. To je bilo prvo obdobje razcveta, ko smo poleg infrastrukture pridobili Dom krajanov, ki je postal središče kulturnega in društvenega življenja v kraju, trgovino, avtobusno povezavo skozi Vrbje, telefonsko omrežje … Tako se je začelo, prišli smo na zemljevid Občine Žalec, ki je takrat obsegal območje vse do Vranskega in tudi širše. Nato so sledila leta, Rimska 35, Šempeter v Savinjski dolini ZA VAS SMO ODPRTI PON.–PET. 8.00–17.00 SOBOTA 8.00–12.00 Sprejemamo naročila za OKULISTIČNE PREGLEDE VIDA. Informacije in naročila na: 03 700 06 30, 051 326 677 ko smo bili prvi in vzorčni primer izgradnje kanalizacijskega omrežja, zgradili smo kabelski sistem, obnovili vodovod, preplastili ceste in zgradili javno razsvetljavo. Nadvse pomembna je bila izgradnja pločnika od Rizmala (Žalec) do vedno bolj obiskanega naravnega parka Ribnik Vrbje. Obnova ceste in izgradnja pločnika spadata v evropski projekt »mreža lokalnih cest«. Letos bo končno dokončan še zadnji odsek pločnika od Kapelce do Uplaznika. Opravljena je bila tudi regulacija reke Savinje, saj je naš kraj poplavno območje, spopadali smo se že s precejšnjimi poplavami, zato so bili protipoplavni ukrepi nujno potrebni. Med drugim smo obnovili tudi kapelo v središču Vrbja in uredili okolico. Vseskozi pa je precejšnja pozornost seveda namenjena tudi vzdrževanju Doma krajanov, ki je edini prostor v kraju, kjer lahko društva uresničujejo svoje poslanstvo in kjer se odvijajo kulturne in družabne prireditve. Dom je bil dokončan leta 1982. Skupaj s kulturnim društvom skrbimo za vzdrževanje in njegovo obnovo. Leta 2017 je bila potrebna večja sanacija zaradi zmrzali in posledično poplavljenih prostorov. Tudi to smo uspešno realizirali. Vse pridobitve so zahtevale ogromno naporov, so pa temeljito spremenile videz kraja in izboljšale pogoje bivanja za sedanje in bodoče krajane.« Občina Žalec je imela v načrtu postavitev ekokampa v Vrbju, vendar do realizacije še ni prišlo, sta pa bila v letošnjem letu dokončana izgradnja poslovne cone in parkirišče za avtodome, je v biltenu še zapisal Jože Meh in dodal, da so izrednega pomena za kraj tudi društva in njihove dejavnosti. »Imamo zelo dejavna društva: Kulturno društvo, ki je pričelo z delovanjem tudi v letu 1980, Prostovoljno gasilsko društvo Vrbje, Športno društvo Vrbje, Društvo upokojencev Vrbje, Moto klub Vrbje, Avto moto klub Vrbje, AMK Savinjska dolina s sedežem v Vrbju in Turistično društvo VRBA Vrbje. Ob koncu je Jože Meh, ki je predsednik sveta KS Vrbje kar 25 let, v biltenu zapisal: »Simbol našega kraja Vrbja je vrba. Po mitološkem izročilu predstavlja simbol ljubezni do življenja in nesmrtnost. Dokler bomo negovali to našo vrbo, tako dolgo bo rasla še naprej, se pomlajevala in zelenela.« Tudi v Krajevni skupnosti Gotovlje letos zaradi koronavirusa in sprejetih ukrepov niso praznovali krajevnega praznika. Kot pravi predsednik KS Janez Trobiš, pa kljub temu niso mirovali in se lahko pohvalijo s kar nekaj pridobitvami v kraju, ki so jih izvedli skupaj z Občino Žalec. Konec julija so se razveselili novega kraka javne razsvetljave, ki poteka od mostu čez Godomljo v ulico Gotovlje 105. Poskrbeli so tudi za večjo varnost pešcev in kolesarjev z ureditvijo dveh obmostnih brvi. Prvo na mostu čez Ložnico in drugo na mostu čez gotoveljsko Godomljo. To je za KS velika pridobitev, saj je bilo na teh dveh mostovih prometno zelo nevarno. Veseli pa so tudi razširitve in obnove večnamenske sobe v prostorih sedeža KS. Soba je namenjena vsem društvom za njihovo delovanje, primerna pa je tudi za izvedbo raznih predavanj, Janez Trobiš družabnih srečanj, rekreativnih uric ipd. »Načrtov za naprej je še veliko, prav tako tudi energije in zagnanosti za delo. Hvala tudi Občini Žalec in vsem občinskim službam za pomoč. Časi niso rožnati, zato se zahvaljujemo vsem krajanom za pomoč in jih prosimo za složno sodelovanje tudi v prihodnje,« je povedal Janez Trobiš. Za večjo prometno varnost za pešce in kolesarje so most čez potok Ložnica razširili. OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2020 Za kulturni praznik v letu 2021 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 11. januarja 2021 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. Celoten razpis je objavljen na: https://zalec.si/za-obcane/razpisi/ OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2020 Dela v Šempetru zaključena zgodaj spomladi T. TAVČAR 3 Iščejo prostovoljce za pomoč na Grmovju BINA PLAZNIK ARHIV HSD ŽALEC S pomočjo prostovoljcev pomagajo otrokom pri šolskih nalogah. Tudi v žalski Hiši Sadeži družbe so zaradi nastalih razmer odpovedali vsa skupinska druženja in dogodke. Izvajajo le individualne aktivnosti in učno pomoč. Prostovoljci pa so še vedno aktivni na različnih področjih. Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, je povedala, da v času zaostrenih razmer zaradi koronavirusa iščejo nove prostovoljce, ki so popolnoma zdravi in mlajši od 55 let, za pomoč varovancem Doma Nine Pokorn. »Do sedaj se nam je javilo kar 11 oseb, pred vključitvijo pa je dobro, da opravijo tudi e-izobraževanje za prostovoljce, ki ga je pripravila Slovenska filantropija. Za več informacij se lahko obrnejo V teh dneh je ob glavni cesti Celje–Ljubljana, kjer potekajo dela, eno samo gradbišče. Direkcija RS za ceste je glavni investitor rekonstrukcije ceste skozi Šempeter. Dela so kljub koronavirusu v polnem teku, obsežen projekt, težak skoraj 1,8 milijona evrov, pa bo predvidoma končan zgodaj spomladi prihodnje leto. Dela v okviru druge faze prenove obsegajo odsek od krožnega križišča do bencinskega servisa v Šempetru. Rekonstrukcija zajema gradnjo kolesarskih poti, pločnikov in mostu preko Struge z vsemi komunalnimi vodi. Občina Žalec sofinancira dela v območju naselja Šempeter, in sicer pločnike s kolesarskimi stezami, javno razsvetljavo, meteorno in fekalno odvodnjavanje, vodovod s priključki, sofinancira pa tudi obnovo ograj in uvozov, nam je povedal vodja Urada za javne gospodarske javne službe Aleksander Žolnir. Skupna vrednost del je 1.760.000 evrov, od tega je sofinancerski delež Občine Žalec 421.500 evrov z Joga na daljavo s prostovoljko Jasno Mikola Gradnja prve faze pločnika od Kapelce do Uplaznika bo gotova konec tega meseca. Obenem bo položen nov vod električne napeljave in zgrajena javna razsvetljava. davkom na dodano vrednost. Dela bodo zaključena v zgodnjem spomladanskem času. Kot je povedal Aleksander Žolnir, pa projektiranje manj- kajočega odseka med I. in II fazo, vključno s krožiščem pri trgovskem centru, že poteka. Izvedba teh del je predvidena v letih 2022 in 2023. Še dva nova cestna odseka in prenova K. R. T. T. V Poslovni coni Žalec južno od železnice v sklopu druge faze nadaljujejo ureditev infrastrukture tega območja. Potem ko je Občina Žalec 17. septembra podpisala gradbeno pogodbo s podjetjem Tegar iz Velike Pirešice, je izvajalec teden pred jesenskimi prazniki z deli pričel. Gradbena dela, ki zajemajo novogradnjo dveh cest in rekonstrukcijo ene na tem območju v skupni vrednosti 318.620 evrov z davkom, pa bodo dokončana v prvi polovici leta 2021. Spomnimo, na tem območju je Občina Žalec v lanskem letu že zgradila cesto A (pravokotno na Cesto ob železnici pri podjetju Zagožen) v dolžini 138 metrov s pločnikom, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo ter kanalizacijo za NN elektro razvod. Gradbena dela v vrednosti 260.694 evrov z DDV je opravilo podjetje VOC Celje. Novi cesti B in D sta nadaljevanje te ceste, skupaj z rekonstrukcijo dela Ceste ob železnici pa zaokrožujeta gradnjo in obnovo komunalne infrastrukture na tem območju. Dela, s katerimi so začeli konec oktobra, vključujejo novogradnjo cest B in D v skupni dolžini 145 metrov s pločnikom, vodovodom, na našo hišo.« Hiša je odprta vsak dan od 8. do 17. ure za individualno svetovanje, učno pomoč ali pogovor. »Svetujemo, da nas obiskovalci prej pokličejo po telefonu.« V Hiši Sadeži družbe Žalec se v času epidemije, ko ni druženj in srečevanj, posvečajo drugim dejavnostim. »Šivamo pralne obrazne maske za občane, s pomočjo prostovoljcev pomagamo otrokom pri šolskih nalogah v živo in na daljavo ter preko spletnih orodij, ponujamo individualno pomoč pri pametnih telefonih, preko Facebook skupine Hiša sadeži družbe Žalec – joga, ki se ji lahko vsak pridruži, pa naša dolgoletna srčna prostovoljka Jasna Mikola izvaja jogo preko spleta jogo. Tako poteka tudi tečaj angleščine.« Zbirajo prispevke za invalide L. K. Medobčinsko društvo invalidov Žalec v letu epidemije koronavirusa ni moglo izvesti tradicionalnih dobrodelnih akcij, kot sta denimo koncert Človek človeku in koledar. Potrebe po sredstvih za lajšanje socialnega položaja invalidov z izjemno nizkimi prejemki in za invalidske pripomočke pa so letos še večji, zato humanitarne prispevke vseeno zbirajo in vabijo podjetja in posameznike, da prispevajo po svojih močeh. »Našo skupno solidarno pomoč pričakujeta dva invalida na vozičkih, za dvigalo do balkona in za ureditev sanitarij. Pred prazniki in novim letom pa želimo osrečiti okrog 300 invalidov s skromnim socialnim prispevkom ali prehrambnim paketom,« nam je sporočil predsednik MDI Žalec Janez Meglič. Vloge za humanitarno pomoč so v tem smislu že poslali 56 gospodarskim družbam in obrtnikom, nekateri so se že odzvali, vabijo pa tudi druge, da se odzovejo. V društvu bodo veseli vsake pomoči, posebej pa bodo veseli invalidi, ki jim bodo prispevki pomagali. V MDI Žalec zbirajo humanitarne prispevke na TRR SI56051008014874748 (Abanka). CIVILNA ZAŠČITA OBČINE ŽALEC www.zalec.si, e: zir@zalec.si Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec VABILO PROSTOVOLJCEM Najprej so se lotili rekonstrukcije dela Ceste ob železnici mimo podjetja Zagožen. fekalno in meteorno kanalizacijo ter kanalizacijo za NN elektro razvod. Pogodbena cena gradbenih del izvajalca, podjetja Tegar iz Velike Pirešice, z vključenim DDV za ta del je 208.953 evrov. Rekonstrukcija Ceste ob železnici (LC 490162) v skupni dolžini 90 metrov s pločnikom, kolesarsko stezo, vodovodom, fekalno in meteorno kanalizacijo, ki jo bo ravno tako opravilo podjetje Tegar, pa znaša z DDV 109.668 evrov. Skupna vrednost opravljenih gradbenih del v skladu s podpisanimi pogodbami torej znaša 318.620 evrov z DDV. Zaradi kakovostnejšega življenja stanovalcev v Domu Nine Pokorn Grmovje vabimo prostovoljce, ki ste pripravljeni ponuditi pomoč. Prostovoljci bi stanovalcem nudili družabništvo, individualne pogovore, skupno preživljanje prostega časa in lažjo fizično pomoč. Od prostovoljcev se pričakuje predvsem čut za sočloveka, fleksibilnost in dobre komunikacijske sposobnosti. Za več informacij se prosimo obrnite na Hišo Sadeži družbe Žalec, preko e-pošte: barbara.luzar@filantropija.org ali telefona: 051 669 714. Vsaka pomoč bo zelo zaželena in dobrodošla. 4 OBČINE ŠT. 11 I november 2020 Skoraj milijon za obnovo mostu in novo krožišče T. TAVČAR V začetku septembra je bila med Direkcijo RS za infrastrukturo in izvajalcem, podjetjem Markomark Nival, podpisana pogodba o rekonstrukciji mostu čez Savinjo v Letušu. Novo dvignjeno križišče, pločnik … V Braslovčah številne investicije T. T. Pripravljalna dela pri obnovi mostu so se že začela. V okviru del bodo zamenjali asfalt in hidroizolacijo ter razširili most za približno dva metra in pol, kar bo prineslo poti za kolesarje in pešce na obeh straneh. V križišču Mozirje– Šmartno ob Paki, takoj za mostom, bo zgrajeno majhno urbano krožno križišče, pred mostom pa bodo opravili rekonstrukcijo obstoječega trikrakega križišča. Pogodbena vrednost vseh navedenih del je 967.450 evrov, financira pa jih Direkcija RS za infrastrukturo. Ta investicija Direkcije RS za infrastrukturo je tudi največja v Občini Braslovče v letošnjem letu. Dela na terenu so se pričela v prvih dneh novembra, pogodbeni rok za dokončanje pa je tristo koledarskih dni, tako da bodo vsa dela zaključena leta 2021. V času izvajanja del bo promet urejen izmenično enosmerno s pomočjo prometno odvisnih semaforjev. V Taboru seja po video povezavi V Rakovljah so pri Anzelcu na šolski poti zgradili novo, dvignjeno križišče in pločnik s pripadajočimi prehodi za pešce, ki omogočata večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok. V neposredni bližini križišča bo do konca tega meseca obnovljena kapela. Dela v skupni vrednosti 42 tisoč evrov je kot najugodnejši ponudnik opravilo podjetje Tegar. Poleg številnih projektov, ki so trenutno v izgradnji v Občini Braslovče, v Rakovljah gradijo tudi nov kanalizacijski vod, ki bo omogočil priključitev na kanalizacijsko omrežje osmim stanovanjskim enotam. V sklopu tega projekta bo na novo urejeno tudi križišče v slepo ulico pri trgovini Jager. Vrednost del znaša okrog 52 tisoč evrov. Denar bo zagotovila Občina Braslovče še v letošnjem proračunu. Za večjo varnost zaprtje prehoda T. T. D. NARAGLAV V prvi obravnavi so pregledali in dali v javno obravnavo proračun za prihodnje leto, ki bi imel skoraj 2,1 milijona evrov prihodkov in sto tisoč evrov več odhodkov. V Taboru so se zaradi epidemije odločili, da 13. redno sejo občinskega sveta 9. novembra izpeljejo na daljavo, in sicer kot video konferenco. Na njej so sodelovali vsi svetniki, predstavnice občinske uprave, predsednik NO in predstavnica podjetja Simbio. V prvi obravnavi so obravnavali predlog Proračuna Občine Tabor za leto 2021. Predlog je predstavila Mihaela Zupančič, vodja SOU občin Tabor-Vransko, ki je povedala, da so pri sestavi predloga proračuna za leto 2021 bila upoštevana izhodišča za pripravo proračuna, ki jih je podalo ministrstvo za finance. Povprečnina za leto 2021 znaša 628,20 €, primerna poraba občine pa 1.403.561 evrov. Skupni prihodki so planirani v višini 2.082.915 evrov, odhodki pa v višini 2.184.603 evrov, od tega mesečni odhodki na podlagi realizacije v letu 2020, za javne zavode pa v enaki višini kot v letu 2020. Načrtovani so tudi kratkoročno likvidnostno zadolževanje, če bo to potrebno, odplačilo dolgoročnega kredita, najem dolgoročnega kredita pri državi v obliki povratnih sredstev in njihova odplačila. Predlog proračuna so svetniki potrdili in ga dali v javno obravnavo. Svetniki so se nato seznanili s Pravilnikom o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture. Saša Zidanšek Obreza je povedala, da je na področju ljubiteljske kulture v veljavi pravilnik iz leta 2001 z dopolnitvami iz leta 2004 in 2007, zato ga je treba novelirati glede na veljavno zakonodajo na področju kulture in glede na spre- membe, ki so se v obdobju do danes zgodile v posameznih društvih. V okviru KD Ivan Cankar Tabor sta nastali dve novi sekciji, fotografska in plesna. Saša Zidanšek Obreza je povedala, da bo predlog pravilnika občinska uprava podrobneje preučila še z obstoječima kulturnima društvoma, naredila testne izračune glede dodelitve sredstev na podlagi lanskih prijav na javni razpis in do naslednje seje OS pripravila končno verzijo dokumenta. Zidanškova je pojasnila tudi možnost prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah invalidne osebe v primeru financiranja pravice družinskega pomočnika, ki so jo obravnavali v naslednji točki. Ob tem je povedala, da pravica do družinskega pomočnika pomembno vpliva na ohranjanje kakovosti življenja invalidnih oseb. Gre za alternativno možnost institucionalnega varstva, pri kateri je upravičencu nudena pomoč v domačem okolju, zato mora družinski pomočnik imeti isto stalno prebivališče kot invalidna oseba. Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa plačilno sposobnost invalidne osebe glede na njeno premoženjsko stanje in prispevek zavezancev za plačilo storitve družinskega pomočnika. Svetniki so v skladu s tem potrdili sklep, da Občina Tabor ne uveljavlja prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah upravičenca v primeru financiranja pravice do družinskega pomočnika in niti od dedičev zapustnikovega premoženja ne terja povračila te pomoči, če so dediči zapustnikov partner oz. njegovi otroci, ki so tudi sami potrebni pomoči. Pod 9. točko je bilo govora o metodologiji povračila stroškov za izvajanje zimske službe v Občini Tabor. Obrazložitev je podala Alenka Kreča, ki je povedala, da so že na 7. seji sprejeli zvišanje cen ter dodatne subvencije, ki so bile v minuli sezoni novost. Sprejeti sklep pa je treba spremeniti v smislu terminologije in izraz subvencija nadomestiti z izrazom povračilo stroškov, in sicer zaradi izvajalcev, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji. V zvezi s tem so preklicali stari sklep ter sprejeli novega, ki potrjuje ceno 33 evrov na uro za storitev posipanja, 36 evrov na uro za storitev pluženja ter subvencije izvajalcem zimske službe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost v višini 250 evrov za eno do 20 ur oziroma od 21 do 30 ur dalje po 150 evrov. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Tabor za leto 2021, vendar dokončne cene še niso sprejeli. Zaradi več različnih mnenj bo občinska uprava preučila pripombe, predlog morebitnega zvišanja pa bi potrdili na naslednji redni seji. V zadnjem delu seje so na pobudo Vanje sprejeli sklep, da se za zagotavljanje večje cestne varnosti pri kmetiji Fišer namesti hitrostna ovira v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Tabor in medobčinskim inšpektoratom in redarstvom. Seja pa s tem še ni bila končana, ampak se je še zavlekla s pobudami in vprašanji, ki jih je tokrat bilo še več kot običajno. Gradnja povezovalne ceste, ki je v prvih dneh novembra že dobila prvi sloj asfaltne prevleke, drugi sloj pa bodo položili spomladi. Zaradi ukinitve obstoječega nivojskega prehoda, označenega samo z Andrejevim križem so na Bregu pri Polzeli zgradili 340 metrov dolgo povezovalno cesto, ki je priključena na regionalno cesto Šempeter–Polzela. Začetek gradbenih del je bil predviden že v mesecu juniju, vendar se je zaradi arheoloških izkopavanj zamaknil. Dela so se tako pričela konec meseca septembra. Pogodbena vrednost gradbenih del, ki jih izvaja podjetje Rafael iz Sevnice, znaša 111.752 evrov, ki jih bo v celoti pokrila Direkcija RS za infrastrukturo. Občina Polzela je financirala izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter odkupe zemljišč v znesku 20 tisoč evrov. V bližnji prihodnosti bodo v Občini Polzeli zaprli še dva nivojska prehoda, pri nekdanji tovarni Garant (kjer bodo zgradili povezovalno cesto) in v naselju Podvin. O odvozu sveč elaborat T. T. Svetniki, člani občinskih svetov po dolini so na zadnjih sejah obravnavali in potrdili Elaborat o oblikovanju cen za odvoz odpadnih nagrobnih sveč, ki ga je pripravil Simbio Celje skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Z elaboratom so potrdili ceno odvoza odpadnih nagrobnih sveč, ki jo družba Simbio kot izvajalec javne službe zaračuna nosilcem načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, torej občinam. Cena za odvoz za kilogram odpadnih sveč je 0,20872 evra, uporabljati pa se začne z novim letom 2021. OBČINE ŠT. 11 I november 2020 5 Seja tokrat v Dvorani Prebold D. NARAGLAV Proračuna za leti 2021 in 2022 v 30-dnevno javno obravnavo Svetniki Občinskega sveta Občine Prebold so se konec meseca zbrali na 18. redni seji. Po treh sejah v dvorani gasilskega doma v Sv. Lovrencu so tokratno sejo izpeljali v Dvorani Prebold, ki je omogočala še večjo distanco med udeleženci, za nameček pa je za ostale vabljene bil na razpolago tudi balkon dvorane. Uvodoma je navzoče pozdravil župan Vinko Debelek in besedo predal poveljniku Civilne zaščite Občine Prebold Petru Petaču, ki je na kratko podal poročilo o trenutnem stanju v občini. Ob tem je povedal, da sta bila še isti dan, ko je bila razglašena epidemija, sklican štab CZ in aktiviran načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije. Zvečer se je štab sestal v razširjeni sestavi z županom in občinsko upravo, kjer so bili podrobneje dorečeni ukrepi. Svetnice in svetniki ter predsedniki krajevnih odborov so dnevno seznanjeni s poročili dogajanja na občinskem nivoju, ki jih redno pošiljajo. Aktivirana je tudi telefonska številka za občane, ki je ob zaprtju občinskih mej še posebno aktualna. Na rednem delu seje so med drugim obravnavali poročilo o opravljeni redni notranji reviziji poslovanja Občine Prebold v letu 2019. V okviru tokratne revizije so presojali o ustreznosti notranjih kontrol v delu, ki se nanaša na poslovanje občine z javnim zavodom Osnovna šola Prebold, s poudarkom na ustreznosti izvrševanja ustanoviteljskih pravic ter ustreznosti razmejevanja šolske, predšolske in tržne dejavnosti zavoda v letu 2019. Notranja revizija je ugotovila, da je občina v letu 2019 na revidiranem področju vzpostavila ustrezen in učinkovit sistem notranjih kontrol, ki pa bi ga bilo mogoče še izboljšati. Glede na ugotovitve je bilo občini dano 12 priporočil, z upoštevanjem katerih se bodo tveganja za napake še dodatno znižala. Ugotovljene pomanjkljivosti bistveno ne vplivajo na gospodarno in/ali zakonito porabo sredstev. Revizijsko poročilo so svetniki nato tudi potrdili. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev v višini 62.988 evrov, ki so jo svetniki potrdili, ob tem pa prisluhnili poročilu na temo naravnih nesreč. Vrednost sanacijskih del na prizadetih področjih na cestni in drugi infrastrukturi je znašala 62.312 evrov. Skupna vrednost, ki poleg te škode vključuje še škodo na objektih, gozdnih cestah, vodotokih itd., pa znaša dobrih 323.000.00 evrov. Svetniki so dali v 30-dnevno javno obravnavo tudi predloga proračunov Občine Prebold za leto 2021 in za leto 2022. V njem so predvideni prihodki v višini 4.509.797 evrov, odhodki pa v višini 5.609.743 evrov, kar pomeni, da se bo občina zadolžila za 1.380.000 evrov. Sredstva bodo namenjena za plačilo finančnih terjatev in naložb, zlasti zaradi investicije v osnovno šolo, kjer naj bi dela bila povsem zaključena nekje do aprila prihodnje leto. Proračun za leto 2022 je po predlogu »težak« 4.528.000 evrov in ima 4.242.597 evrov odhodkov. V nadaljevanju so svetniki dali v 30-dnevno javno obravnavo tudi Odlok o načinu in pogojih plakatiranja in oglaševanja. V občini je 16 reklamnih panojev, sedem reklamnih mest pa je na avtobusnih postajah. Za reklamne transparente sta namenjeni dve mesti, pri mostu čez Savinjo v Šeščah in mostu čez Bolsko v Preboldu. Poleg tega je na voljo tudi osem začasnih plakatnih mest, ki se postavijo za namen obveščanja volilne ali referendumske kampanje na mesta, ki jih določi občina. Svetniki so nato dali soglasje k zaposlitvi dveh začasnih spremljevalcev za otroka s čustveno vedenjskimi motnjami v OŠ Prebold. Prav tako so dali soglasje k zaposlitvi stalnega spremljevalca z nudenjem fizične pomoči v Vrtcu Polzela. V naslednji točki so svetniki obravnavali poročilo o delovanju bazena v letošnji sezoni. Nato so se seznanili s Poročilom o razdelitvi sredstev na podlagi javnih razpisov Občine Prebold v letu 2020 za sofinanciranje športa, vzdrževanja igrišč, vsebin s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti, prireditev, za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, programov poletnih in zimskih počitniških aktivnosti, letnih dejavnosti in programov oziroma projektov društev, ki delujejo na področju kmetijstva, in ukrepov za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva na podeželju. Seja se je zaključila še z nekaterimi vprašanji in pobudami. Drago Lobnikar je dal pisno pobudo za ojačitev internetne in mobilne komunikacije na območju Marije Reke, Janja Klančnik je dala pisno pobudo za organizacijo toplega obroka otrokom iz socialno šibkih družin (kar tudi že poteka), Marko Repnik je dal predlog, da se vsem društvom v občini izplača celoten znesek, planiran v letnem proračunu, kar so svetniki s sklepom tudi potrdili. Ob koncu je župan podal še informacijo o prenehanju delovanja pošte na dosedanji lokaciji, o poteku gradbenih del na osnovni šoli in poteku gradbenih del obnov vodovoda ob Tovarniški cesti in komunalne infrastrukture v Latkovi vasi. Poleg nakupov sedaj še poštne storitve Pošta na novi lokaciji D. N. Na seznamu slovenskih pošt, ki naj bi jih zaprli ali preoblikovali v pogodbene pošte, se je znašla tudi Pošta Prebold. Kar dobro leto in več od takrat, ko sta bila napovedana zaprtje in iskanje novih rešitev, je pošta še vztrajala na prvotni lokaciji v prostorih Zadružnega doma kmetijske zadruge SSD Prebold. Od 2. novembra dalje pa je našla novo lokacijo in obliko, saj kot pogodbena pošta Pošte Slovenija posluje v prostorih trgovine Peternel. Na občini so več mesecev iskali možnost za nadaljnje poslovanje pošte, saj so že pred časom v kraju izgubili tudi banko, če bi izgubili še pošto, pa bi to bila še toliko večja izguba za občane. Med tehtanjem najrazličnejših možnosti se je nato pojavila rešitev v pogodbeni pošti, ki jo je bila pripravljena prevzeti Pekarna in trgovina Peternel, ki posluje le okrog sto metrov stran od bivše poštne lokacije. Od 2. novembra dalje posluje torej kot pogodbena pošta v prostorih trgovine Peternel, ki je tudi Tuševa franšiza. Pošta sedaj na tej novi lokaciji deluje ves dan, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob četrtkih pa še uro dlje. Pošta ima sicer manjši prostor, a je njen odpiralni čas sedaj uporabnikom bistveno bolj prijazen kot prej, ko je pošta delovala deljeno in je bila sredi dneva zaprta. Preboldska tržnica odprta tudi v času koronavirusa D. N. Bazen zaščiten pred zimo D. N. V načrtu za naslednje leto prenova in nekaj posodobitev. Ena izmed ponudnikov, zeliščarka Jerneja Florjanc ob svojih izdelkih Tudi v zaostrenih razmerah epidemije kmečka tržnica v Dolenji vasi v Občini Prebold deluje kolikor toliko normalno. Seveda z upoštevanjem navodil NIJZ. Tržnica deluje vsako soboto od 8.00 do 10.30. Na njej so na voljo pridelki in izdelki okoliških kmetij z redno ponudbo sedmih ponudnikov, občasno pa se jim pridružijo še drugi. Na tržnici lahko kupite Rekonstrukcija javne poti na Ropasiji Školjki obeh bazenov vsako leto zaščitijo s folijo Delovanje bazena Prebold je v minuli poletni sezoni zaznamovala epidemija covid-19, zaradi katere je bilo treba urediti delovanje skladno z zahtevami in priporočili NIJZ. Zaradi teh razmer je bil slabši tudi finančni rezultat. Za poslovanje bazena je bilo v proračunu Občine Prebold za leto 2020 namenjenih 43 tisoč evrov. Prihodek od prodanih kart je znašal 16.969 evrov brez DDV. Ob teh prihodkih in najemnini za gostins- ki lokal je iz proračuna za njegovo delovanje šlo 34 tisoč evrov. Bazen je deloval 61 dni, od tega je bilo 46 kopalnih. V primeru slabega vremena je bil bazen vključno z lokalom zaprt, na splošno pa je bil obisk letos zelo slab. Otroci OŠ Prebold in drugi osnovnošolci iz Občine Prebold so prejeli 425 brezplačnih kart, poleg njih pa so imeli brezplačen vstop še nekatere skupine in društva iz Občine Prebold in tudi od drugod. Bazen Prebold so tudi letos pred kruh iz kmečke peči, pecivo, mleko, suhomesnate izdelke, kislo zelje in repo, bučno olje, zelenjavo in sadje, različne vrste moke, vino, zelišča, med in različne druge domače izdelke. Poleg ponudbe hrane na tržnici ponujajo tudi unikatne izdelke domače obrti, predpasnike, nahrbtnike … Medgeneracijski center Prebold pa ponuja tudi različne ročno narejene izdelke iz svoje delavnice. T. T. zimo dobro zaščitili, takšen pa bo ostal vse do začetka priprav na novo poletno sezono. Za prihodnje leto v Preboldu načrtujejo obnovo prelivnih kanalov, oplesk oboda bazena, nakup avtomatskega sesalca ter posodobitev strojne in programske opreme za blagajno. Poleg tega bodo naredili nadstrešek za otroški kotiček, namizni tenis in prostor za ležalnike, nabavili pa bodo še pet velikih senčnikov. Občina Vransko je tudi v letošnjem letu nadaljevala z obnovo lokalnih cest in javnih poti, kot je začrtano v občinskem načrtu razvojnih programov. Med drugim so opravili rekonstrukcijo javne poti Ropasija v dolžini 752 metrov. Obstoječe makadamsko cestišče je bilo namreč v precej slabem stanju z vidnimi poškodbami voziščne konstrukcije in z neurejenim odvodnjavanjem zalednih in meteornih voda. V sklopu rekonstrukcije je vozišče asfaltirano in po potrebi razširjeno, urejeno je odvodnjavanje meteornih in zalednih voda, urejene so tudi bankine. Gradbena dela je izvedlo podjetje GP Žalec iz Galicije, vrednost investicije skupaj s projektno tehnično dokumentacijo in strokovnim nadzorom pa znaša nekaj več kot 167 tisoč evrov. Namen investicije je bil izboljšati prometno varnost na javni poti in kakovost bivanja občanov v tem višje ležečem delu naselja Jeronim, kar so tudi dosegli. PO DOLINI 6 ŠT. 11 I november 2020 Dnevno odvzamejo 50 do 70 brisov Učinkovitost pralnih mask? T. T. T. T., L. K. Več kot dva tisoč ljudi so v minulih dneh tudi cepili proti gripi. V JZ ZD Žalec imajo od 24. septembra letos svojo točko covid19 za celotno območje Spodnje Savinjske doline (šotor pred ZD Žalec), ki obsega odvzem brisov po načinu »drive-in« in ambulanto covid. V hladnejših dneh, ko so se začela tudi ostala prehladna obolenja, pa so začeli tudi s cepljenjem proti gripi, kar opravljajo v »čistem delu« zdravstvenega doma, popolnoma ločeno od točke covid. Na Institutu Jožef Stefan so od prve epidemije testirali učinkovitost več kot 150 zaščitnih mask in materialov zanje. Med drugim so ugotavljali tudi učinkovitost pralnih mask, ki jih lahko sešijemo doma in jih uporabljamo večkrat. Njihova učinkovitost pri varovanju pred prehajanjem novega koronavirusa je zelo različna, od 19 do 82-odstotna. Na testu so se najbolje odrezale maske FFP3 in FFP2, za vsakodnevno uporabo pa na institutu bolj kot pralne priporočajo kirurške maske, ki so več kot 80-odstotno učinkovite. Skupaj letos 499 krvodajalcev T. TAVČAR Pri cepljenju proti gripi v Zdravstvenem domu Žalec dr. Hana Šuster Erjavec Trenutno v točki covid-19 v šotoru pred ZD Žalec odvzamejo okoli 50 do 70 brisov dnevno, med njimi je odstotek pozitivnih brisov med 30 in 50 odstotki. Vse z odvzetimi brisi, ki so pozitivni, iz JZ ZD Žalec obvestijo telefonsko v roku 48 ur, paciente, ki so imeli negativen rezultat brisa, pa obvesti njihov izbrani zdravnik. Več o tem nam je pove- dala direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec: »Paciente na brise za covid-19 oz. ambulanto naroči izbrani družinski zdravnik glede na zdravstvene težave pacienta. Torej, če pri sebi opazite simptome, kot so boleče grlo, glavobol, bolečine v mišicah, prebavne težave, vnetje oči, povišana telesna temperatura, kašelj, utrujenost, izguba okusa in vonja, občutek težkega dihanja ali bolečine v prsnem košu, pokličite svojega izbranega zdravnika, ki vas bo po potrebi naročil na bris ali v ambulanto covid-19. V primeru življenjsko ogrožajočega stanja pokličite 112.« Cepljenje proti gripi, ki se ga je v minulih dneh udeležilo že več kot dva tisoč ljudi, poteka v t. i. čistem delu žalskega zdravstvenega doma, v prizidku Centra za krepitev zdravja med delavnikom od 10. do 17. ure, je pojasnila direktorica. In še: »Po navodilih Ministrstva za zdravje prednostno cepimo ogrožene skupine prebivalstva. To so kronični bolniki, osebe, starejše od 65 let, nosečnice in osebe s prekomerno telesno težo. Cepljenja naj se udeležijo le osebe, ki nimajo simptomov na covid-19 oz. niso bile v kontaktu z osebami, ki so v karanteni oz. prebolevajo covid19.« V ZD Žalec bomo cepili proti gripi do porabe zaloge cepiva. Območno združenje RK Žalec je letos pripravilo 8 akcij, kljub epidemiji pa so z odzivom zadovoljni. Z akcije na Polzeli … … in v Žalcu Na odvzem brisa po sistemu drive-in N OV IČ K E T. T. Medgeneracijski center Vransko Po enoletnem pilotskem projektu Medgeneracijski center Vransko so na Vranskem ustanovili še Medgeneracijsko društvo Vransko, ki bo v bodoče nosilec tega projekta. Ustanoviteljem Moniki Marn, Tilnu Šmigocu, Jerneju Praprotniku in Amadeji Juhart se je pridružilo zdaj že več kot 15 prostovoljcev. Verjamejo, da bodo skupaj ustvarili novo zgodbo o sodelovanju in povezovanju v Občini Vransko. Glavni nameni medgeneracijskega centra so povezovanje, sodelovanje in aktivno druženje starejših, srednjih in mlajših generacij. Njihova vizija je na lokalni ravni povezati posameznike, nevladne organizacije in podjetja ter tako ustvariti zavidanja vredno zgodbo o sodelovanju. Hodnik za pešce drugo leto Na Ministrstvu za infrastrukturo je bil 16. novembra podpisan sofinancerski sporazum med Direkcijo RS za infrastrukturo in Občino Vransko o ureditvi hodnika za pešce ob državni cesti Ločica–Šentrupert na odseku znotraj naselja Prekopa. Vrednost vseh aktivnosti in del znaša 150.113 evrov. Še letos bo objavljen razpis za izvajalca, gradnja pa se bo predvidoma začela v začetku leta 2021. S krvodajalsko akcijo v veroučni učilnici Župnije na Polzeli 19. novembra je Območna organizacija RK Žalec s pomočjo občinskih zaključila letošnjo organiziranje krvodajalskih akcij. Akcije se je udeležilo 80 krvodajalcev, kar je za organizatorje spodbudna novica, še posebej zato, ker je število krvodajalcev na Polzeli po stečaju Tovarne nogavic začelo upadati. Veliko je bilo krvodajalcev, ki že nekaj časa niso darovali kri. Uspešna akcija je bila tudi v telovadnici I. OŠ Žalec 5. novembra, ko se je akcije udeležilo 66 krvodajalcev, kar je prav tako zelo dober odziv. Letos je RKS – Območno združenje Žalec organiziralo osem krvodajalskih akcij; predvideni akciji v Žalci in na Polzeli v marcu sta zaradi začetka 1. vala koronavirusa odpadli, krvodajalce pa so zaradi tega napo- Matjaž Črešnovar tili na darovanje krvi v TC Splošne bolnišnice Celje. Tako se je vseh letošnjih akcij udeležilo 499 krvodajalcev, več je bilo žensk in veliko je bilo novih, mladih krvodajalcev. Sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar je povedal, da so glede na vse letošnje posebnosti, ki so prišle z epidemijo z akcijami letos zadovoljni. Krvodajalske akcije od 1. vala koronavirusa potekajo na prilagojen način. Krvodajalci prejmejo SMS-sporočilo s prošnjo, da pokličejo transfuzijski center in se naročijo na točno uro odvzema. Krvodajalci prihajajo na odvzem vsakih pet minut, s čimer organizatorji zaradi zaščitnih ukrepov zagotavljajo manjšo gnečo v prostoru, krvodajalcem pa ob tem ni treba predolgo čakati, kar je dobro sprejeto tudi med njimi. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2020 7 Brezplačni topli obroki za šolarje BINA PLAZNIK Tudi spodnjesavinjske občine so v času šolanja na daljavo za socialno ogrožene otroke organizirale brezplačni topli obrok. Za učence in dijake je od ponedeljka, 9. novembra 2020, organizirano izobraževanje na daljavo. Občine so po navodilih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za socialno ogrožene otroke organizirale brezplačni topli obrok. Do njega so upravičeni učenci in dijaki, pri katerih povprečni mesečni dohodek za družinskega člana ne presega 382,82 evra. Koliko upravičenih je izkoristilo pomoč v naših občinah, kako poteka razdeljevanje hrane in s kakšnimi težavami se soočajo, smo povprašali pri odgovornih v nekaterih okoliških občinah. Vinko Debelak, župan Občine Prebold, je povedal, da so po navodilih Ministrstva za šolstvo zbrali število otrok, ki želijo prejemati topli obrok. Kuhanje so organizirali v vrtcu. Vsak dan skuhajo 21 obrokov. Pri njih se pojavljajo težave predvsem pri organiziranju dostave hrane. Župan se sprašuje, kje so ostali otroci, ki so drugače oproščeni plačila obrokov v šoli, saj jih je 82, za topli obrok pa se jih je prijavilo le 21. Iz kabineta župana Občine Žalec so minuli teden sporočili, da po zadnjih podatkih zagotavljajo tople obroke za 110 osnovnošolcev in 18 dijakov, brezplačne tople obroke pa zagotavljajo tudi za socialno šibkejše otroke v vrtcu in za druge. Zapisali so: »Za socialno šibkejše družine s predšolskimi otroki in starejše Nekateri mlajši otroci nas pričakujejo že na dovozu pred hišo in z iskrico v očeh čakajo, kaj dobrega so v kuhinji pripravili zanje. občane Občine Žalec v drugem valu razglašene epidemije zagotavljamo topel obrok 128 upravičencem. Obroke pripravlja podjetje Gorenje gostinstvo. Upravičenci prevzamejo topli obrok na enoti vrtca Žalec I. med 11. in 13. uro od ponedeljka do petka. V izjemnih primerih je zagotovljena dostava preko Karitasa in Društva Želva Eureka. Razdeljevanje toplih obrokov za učence in dijake poteka po osnovnih šolah Občine Žalec v domicilni šoli, najbližji stal- Brezplačni topli obroki so zelo dobrodošli za mnoge družine. nemu prebivališču. Do sedaj je bilo osnovnošolcem in dijakom razdeljenih približno tisoč obrokov (na dan 18. 11., op. avt.). Priprava obrokov se izvaja v šolski kuhinji preko zavoda Šolske storitvene dejavnosti Petka Žalec. Razdeljevanje je organizirano preko šolskih kuhinj, v izrednih primerih se zagotavlja tudi razvoz toplih obrokov učencem in dijakom, kar zagotovijo zavod Šolske storitvene dejavnosti Petka Žalec, Društvo Želva Eureka in Karitas. Srečujemo se s težavo, da je za tople obroke s strani MIZŠ priznana prenizka cena, z njo ni mogoče pokriti stroškov priprave, embalaže in celo dostave. So pa odzivi odjemalcev pozitivni, pohvale za organizacijo hrane za dijake smo deležni tudi iz srednjih šol.« Igor Pungartnik, poveljnik CZ Polzela, je povedal, da pripravljajo topli obrok za vse, ki so se prijavili, in sicer že od srede, 11. novembra: »Vsi, ki so se prijavili, lahko prevzamejo obrok vsak dan ob 12. uri za Osnovno šolo Polzela. Kuharice v kuhinji OŠ Polzela pripravijo tople obroke v nepovratno embalažo, jih vstavijo v vrečko in dodajo ime in priimek prejemnika hrane. Potem predstavniki Štaba CZ prevzamemo te vrečke in jih odpeljemo na domove učencev. Nekaj teh vrečk prevzamejo tudi zaposleni v OŠ in jih odpeljejo v Založe in Andraž nad Polzelo. Dnevno v OŠ dodatno pripravijo še 46 toplih obrokov za razdeljevanje. Podatke so zbirali v osnovni šoli. Potem so začeli z naročanjem potrebnih surovin za kuhanje in drugega materiala za distribucijo hrane. Za razdeljevanje smo se tudi skupaj dogovorili, da bodo nekaj učencev obiskali predstavniki OŠ, ko peljejo hrano v vrtec v Andraž nad Polzelo. Nekaj razvozimo člani Štaba CZ, nekaj staršev pa samih pride po hrano. Težav ni, vsaj za nas, ki hrano že razdeljujemo. Verjetno pa tudi v kuhinji priprava teh obrokov ne predstavlja prevelikega bremena. Starši in otroci so zadovoljni s toplimi obroki in jih radi prevzamejo.« Jožica Pečovnik, organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima iz Osnovne šole Vransko-Tabor, pove: »Ker smo en javni zavod, sem organizatorka prehrane v obeh okoljih. Za prevzem toplih obrokov se je prijavilo 9 učencev in en iz II. OŠ Žalec. Razdeljevanje obrokov poteka pri zunanjih vratih kuhinje na Vranskem. Z razdeljevanjem smo pričeli 10. novembra in razdelili 8 obrokov vsak dan, od 19. novembra naprej imamo 10 subvencioniranih obrokov na dan. Odločili smo se, da bo dežurna samo ena kuhinja, in sicer kuhinja Vransko. Vsak dan pride ena kuharica, ki pripravi obroke za vrtec – zajtrk, kosilo in popoldansko malico, za zunanje odjemalce ter subvencionirane obroke. Ne soočamo se z nobenimi težavami. Odjemalci redno jemljejo kosilo, nimamo pa njihove povratne informacije o tem, kako so zadovoljni z obroki. Samo ena mamica je dejala, da ji pripravljen obrok zelo olajša delo in ji tudi veliko pomeni. Vsi učenci so z Vranskega, iz Tabora se nihče ni odločil za subvencionirani obrok.« Rok Ušen, poveljnik Civilne zaščite Braslovče, pove: »Prijav na kosilo smo prejeli 10, poleg tega imamo nekaj dodatnih otrok, ki smo jih prepoznali kot socialno ogrožene in jim od začetka drugega vala epidemije zagotavljamo tople obroke. Razdeljevanje obrokov poteka na dva načina. Nekaj jih pripravijo v kuhinji OŠ Braslovče, nekaj pa jih zagotavljata pogodbenika civilne zaščite (lokalni gostinci). Dnevno število obrokov se od začetka epidemije do danes spreminja. Začeli smo z 20 obroki dnevno, z vladnim ukrepom zagotavljanja prehrane in z nekaj dodatno odkritimi socialno ogroženimi družinami pa se je številka povzpela na 40 obrokov dnevno. Glede kuhanja obrokov pogodbenika in kuhinja OŠ Braslovče uredijo vse potrebno, tako da je hrana pravočasno in primerno pripravljena za dostavo. Nekateri otroci prevzamejo hrano v matični OŠ v Braslovčah, nekateri v podružnični OŠ Trnava, ostalim, ki ne morejo osebno priti, pa dostavimo kosilo na dom pripadniki civilne zaščite Občine Braslovče in hišnik zavoda OŠ Braslovče. Vsi udeleženi v projektu zagotavljanja brezplačnega obroka se zavedajo svojih zadolžitev, jih opravljajo vestno, pravočasno in zavzeto. Zaenkrat ne beležimo nikakršnih težav, na tem mestu pa se vsem udeleženim najlepše zahvaljujem za skrb in trud, ki ga vlagajo v zagotavljanje prehrane socialno šibkejšim prebivalcem naše občine. Odzivi so pričakovano pozitivni. Nekateri mlajši otroci nas pričakujejo že na dovozu pred hišo in z iskrico v očeh čakajo, kaj dobrega so v kuhinji pripravili zanje. Veselje in zadovoljstvo uporabnikov odtehtata ves čas in napor, ki ga vlagamo v organizacijo in pripravo brezplačne prehrane.« Za varnost otrok in staršev T. T. V teku je obnova dovozne ceste do podružnične šole v Letušu. Cesta se bo v celotni dolžini razširila na 4 m, urejeno bo odvodnjavanje in izvedena preplastitev. Dela izvaja Mihael Avguštin, s. p. in bodo končana konec tega meseca. Nove pridobitve bodo zagotovo najbolj veseli starši otrok, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec in šolo, saj bo po obnovi omogočen lažji in predvsem bolj varen dostop do šole. Obnova dovozne ceste Do konca leta spet kuhinja D. N. Gradbena in ostala dela v Osnovni šoli Prebold v okviru II. faze rekonstrukcije in izgradnje v vrednosti okrog dva milijona evrov nemoteno potekajo. V gradnji so nova kuhinja, jedilnica, kabineti, prostor za čistilke, prostor za svetovalne delavke, uredili bodo dvorišče. V času, ko šolanje poteka na daljavo, je delo še lažje opravljati, saj ni treba toliko paziti na hrup, ki se pri delu povzroča in delno tudi moti izobraževalni proces. V tej fazi bodo poleg omenjenih novih prostorov opravili tudi vzdrževalna dela, preuredili garderobe v kleti in zamenjali salonitno kritino na starem delu šole. Šolsko leto se je letos začelo brez lastne kuhinje, ker so staro, vključno z jedilnico, porušili, hrano pa jim je v času, ko je šolanje potekalo še v šoli, dostavljalo izbrano podjetje iz Maribora, ki naj bi to izvajalo do konca leta, ko naj bi bili končani Šolska kuhinja bo nared predvidoma do konca leta. nova kuhinja in jedilnica. Zaradi krompirjevih počitnic, ki so se še za en teden podaljšale, in šolanja na daljavo to sedaj ni potrebno. Hrano za tiste učence, ki so se prijavili za vsakodnevni topli obrok, pa kuhajo v kuhinji Vrtca Prebold. Dela intenzivno potekajo, in kot zagotavljajo, naj bi nova kuhinja v šoli že lahko začela opravljati svoje poslanstvo do konca decembra ali v začetku prihodnjega leta. Dokončno pa naj bi druga faza bila zaključena do začetka pomladi. S pihalniki delate kot z naravnimi silami Kontakt: 03 777 14 23 ali 051 665 566 WWW.UNIFOREST.SI 8 OSREDNJE TEME ŠT. 11 I november 2020 Poleg koronskih specifik še vedno opravljajo vso delo kot pred epidemijo BINA PLAZNIK Polzelska družinska zdravnica Polona Sagadin o stanju v zdravstvenih domovih, v primarnem zdravstvu in na splošno glede trenutnih razmer. Poslanstvo zdravstva so med drugim zdravstvena oskrba prebivalstva, preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja. In kaj, če na tem občutljivem področju gre samo navzdol, potem pa se pojavi še epidemija? Leto 2020 zaradi izrednih razmer marsikomu ni bilo naklonjeno. V zdravstvu razmere že nekaj let niso rožnate. Družinskih zdravnikov in zdravstvenega osebja primanjkuje in so preobremenjeni. Na spletni strani zdravstvo.si smo pred nekaj tedni lahko prebirali zapis z naslovom Izpoved družinske zdravnice Polone Sagadin in zahtevek za opravičilo RTV SLO. Zdravnica s Polzele je v njem opisala ki ambulanti specifično. Poznati je treba veliko pravil ZZZS, zakonodaje. Tega te na fakulteti ne naučijo. Ima pa delo v ambulanti veliko lepih stvari: paciente poznaš, poznaš njihovo družino, veš, kako odreagirajo, včasih že po občutku veš, kaj narediti. Spoznaš okolje, kjer ljudje živijo. Včasih nisem mogla verjeti, v kako skromnih razmerah nekateri živijo, pa se sploh ne pritožujejo.« Svojo prakso zdaj opravljate v Zdravstvenem domu na Polzeli. Kako poteka delo v vaši ambulanti in kako se spoprijemate z epidemijo? »Na Polzeli smo majhen kolektiv, zato smo ob začetku epidemije hitro prilagodili način dela. Imamo tudi poleg opravljanja svojega rednega dela pomagate tudi v bolnišnici. Kakšno je trenutno stanje v Splošni bolnišnici Celje? »Stanje v bolnišnici je slabo. Število okuženih in hospitaliziranih bolnikov je zelo visoko. Število obolelih zdravstvenih delavcev je visoko. V zdravstvenem sistemu že prej ni bilo rezerv, sistem se vzdržuje samo zaradi predanega medicinskega osebja. Epidemija je to samo razkrila.« Ali po vašem mnenju ljudje sedaj dovolj resno jemljemo epidemijo? Mnogi se še vedno ukvarjajo z različnimi teorijami zarote. svoje delo. Če en nivo ne bi opravil svojega dela, bi se zdravstveni sistem porušil. Na primarnem nivoju še vedno opravljamo vse stvari kot pred epidemijo, izjema so le preventivni pregledi v referenčnih ambulantah. Naše referenčne sestre še vedno redno skrbijo za paciente s kroničnimi boleznimi, cepijo, delajo na triaži in jemljejo brise v skupni ambulanti. Z medicinsko sestro še vedno opraviva vse stvari kot pred epidemijo, poleg tega imava na skrbi naročanje na brise, sporočanje rezultatov, vodenje pozitivnih pacientov, ki (še) ne potrebujejo hospitalizacije – teh je 90 odstotkov covid pozitivnih pacientov – in delo v covid ambulanti. Res je, da je v tem valu naval na bolnišnice zelo velik, res je, da v bolnišnicah trdo delajo, je pa tudi res, da moramo tudi mi opraviti vso dodatno delo in da tudi mi kdaj zbolimo.« Smo majhen kolektiv, zato smo ob začetku epidemije hitro prilagodili način dela delovni vsakdan ter bila kritična ob ugotovitvi novinarja RTV Slovenija, ki je na podlagi mnenj ljudi poročal o neodzivnosti zdravstvenih domov oz. o težki dostopnosti zdravnikov in medicinskih sester na primarnem nivoju. O tem in o njeni zdravstveni poti smo se s Polono Sagadin pogovarjali tudi mi. Če se najprej malce ozreva v preteklost. Se spomnite, kdaj je pri vas prvič vzniknila želja do opravljanja poklica zdravnice? »Kot otrok si nisem želela postati zdravnica. Želela sem si postati medicinska sestra, da bi delala v vrtcu pri najmlajših. Verjetno večina Preboldčanov pozna gospo Jolando, ki je imela takšno službo v vrtcu. V bistvu sem se zaradi njenega dela vpisala na srednjo zdravstveno šolo. Ker mi je učenje šlo dobro in sem imela podporo tudi doma, sem šla delat sprejemne izpite na medicino. Ko sem jih uspešno opravila, je šla moja poklicna pot v to smer.« Kako se spomnite svojih začetkov in spoznanja pravega obraza zdravniškega poklica? »Že kmalu po pričetku dela sem ugotovila, da si ne želim delati v bolnišnici, ampak v ambulanti, po možnosti kje na periferiji. Takoj ko je bilo mogoče, sem opravila licenčni izpit in prevzela ambulanto v Žalcu. Takrat sem bila še specializantka, moj mentor je bil dr. Strouhal. Ugotovila sem, da je delo v družins- veliko podporo župana in vseh zaposlenih na občini, kar nam olajša delo. V začetku leta je bila glavna težava, da ni bilo zaščitne opreme, čeprav smo jo naročali že od januarja naprej. Ker je bilo opreme malo, smo organizirali skupno ambulanto, v kateri je ena ekipa pregledovala paciente iz vseh ambulant, kar se je dalo, pa smo naredili na daljavo. Tako smo porabili dva kompleta opreme na dan, kar je bil res minimum. »Upam, da se bomo iz vsega naučili, da nič ni samoumevno, in da bomo cenili ponovno vzpostavljeno normalnost.« V vmesnem času smo lahko kupili opremo, tako da trenutno v vseh ambulantah pregledujemo paciente, ki pa morajo biti naročeni in brez prehladnih znakov. Za paciente s prehladnimi znaki, povišano temperaturo ali znano okužbo s koronavirusom je ZD Žalec organiziral posebno ambulanto pred ZD Žalec. Dela tam se udeležujemo vse ekipe iz regije. Zjutraj diplomirana sestra jemlje brise, potem pa srednja medicinska sestra in zdravnik delata v tej covid ambulanti. Vsak dan je za delo v covid ambulanti zadolžena ena ambulanta iz regije, zato je tisti dan ekipa odsotna v svoji matični ambulanti.« Zdravniki družinske medicine že od prve razglasitve epidemije Polona Sagadin, dr. med. spec. »Zdi se, da ljudje počasi dojemajo resnost te okužbe, zdaj že skoraj vsak pozna koga, ki je zbolel. V začetku leta je bilo veliko ljudi mnenja, da pretiravamo. Osebno menim, da so tukaj veliko škode naredili glavni mediji, ki so se bolj kot z resnostjo situacije ukvarjali s političnimi obračunavanji. Pa nikakor ne trdim, da je bilo vse, kar je bilo storjeno s strani politike, prav. Sem pa prepričana, da bi že od začetka leta morali prav mediji obveščati o ukrepih in poučevati ljudi, kaj lahko sami storijo in kako se obnašati, da bo škode čim manj. Če bi se vsi držali preprostih začetnih priporočil, zdaj ne bi bilo treba zapirati vrtcev, šol, podjetij. Prišli pa smo do točke, ko virus sam zapira podjetja, ker je v nekaterih manjših podjetjih okuženih večina delavcev. V naši ambulanti imamo dva polna kartotečna predala kartonov okuženih, okuženih je res veliko ljudi.« Očitno je, da ste ob ogledu informativne oddaje na RTV Slovenija dosegli kapljo čez rob. Objavili so prispevek o razmerah v celjski bolnišnici. Novinar se je spraševal, kje ste in kaj delate zdravniki in medicinske sestre na primarnem nivoju. »Zdravstveni sistem pri nas je urejen tako, da imamo primarni nivo (družinski zdravniki, pediatri, zobozdravniki, ginekologi v ambulantah), sekundarni nivo (bolnišnice) in terciarni nivo (posebej usposobljene bolnišnice). Vsak nivo opravlja »Na primarnem nivoju še vedno opravljamo vse stvari kot pred epidemijo, izjema so le preventivni pregledi v referenčnih ambulantah. Naše referenčne sestre še vedno redno skrbijo za paciente s kroničnimi boleznimi, cepijo, delajo na triaži in jemljejo brise v skupni ambulanti. Z medicinsko sestro še vedno opraviva vse stvari kot pred epidemijo, poleg tega imava na skrbi naročanje na brise, sporočanje rezultatov, vodenje pozitivnih pacientov, ki (še) ne potrebujejo hospitalizacije – teh je 90 odstotkov covid pozitivnih pacientov – in delo v covid ambulanti.« Kako se je na vaš zahtevek odzvala RTV Slovenija? »Prav zaradi vseh pacientov in vseh zaposlenih, ki še držimo ta sistem aktiven in delujoč, je pomembno, da se vsak odzove na laži in lažne novice in tako nekako poskušamo sistem popraviti in izboljšati. Ne želim ocenjevati dela nacionalne TV hiše. Vsak, ki si je ogledal prispevek, lahko sam presodi, kako objektiven je bil. Po objavi zapisa sem prejela elektronsko sporočilo odgovorne urednice, ki me je obvestila, da so objavili prispevek, ki naj bi po njihovem mnenju prika- zal drugo stran. Direktnega opravičila nisem niti pričakovala, moj glavni namen je bil, da naslednjič malo premislijo in preverijo podatke, ki jih objavijo. Škoda pa je bila že narejena. Zaradi prispevka se je pritisk na naše ambulante samo povečal, ker so ljudje zaradi neobjektivnega poročanja zaskrbljeni, kako bodo prišli v zdravstveni sistem, če bodo zboleli.« Vaš zapis je zaokrožil tudi po Facebooku. Mnogi so ga delili in pohvalili vaše delo. To pomeni, da vas ljudje cenijo in podpirajo. Vam je to vsaj malo v tolažbo? »Vsekakor sem zelo vesela, da sem prejela toliko spodbudnih besed. Nikoli ne moremo zadovoljiti vseh, je pa res, da se v naši ambulanti cela ekipa trudi, da je za paciente kar najboljše poskrbljeno. Pomembno je, da naši bolniki vedo, kako stopiti v kontakt z nami, če zbolijo. Pomembno pa je tudi, da vedo, da verjetno opravljamo neko drugo delo, če se ne moremo takoj oglasiti na telefon ali odgovoriti na elektronsko sporočilo. Na tem mestu prosim vse paciente, ki znajo uporabljati elektronsko pošto, da nam v primeru, da ne gre za nujno stanje, napišejo elektronsko sporočilo. Tako bomo telefonske linije pustili odprte za bolnike z nujnimi stanji in starejše, ki ne znajo uporabljati spletne pošte.« Tale epidemija se zdi kot slabe sanje. Soočeni smo z mnogimi življenjskimi spremembami. Kaj nas še čaka? »Čaka nas težka zima. Pomembno je, da v tem času sodelujemo in se vsi držimo priporočil. Vsak od nas je en člen v verigi, zdravstveni delavci, trgovke, delavci, podjetniki, policisti, novinarji ... Če bomo vsi sodelovali in bo vsak dobro opravil svoje delo, bomo vse skupaj enostavno prebrodili. Če bomo zaničevali delo drugih, bo to vplivalo na vse nas.« Ali lahko zaključiva pogovor s pozitivno mislijo? Kaj vas žene naprej? Kako »pozabite« na delovni vsakdan? »Naprej me žene misel na pomlad. Verjamem, da se bo spomladi epidemija umirila, dnevi bodo daljši, ljudje pa bomo spet lahko začeli živeti bolj normalno življenje. Upam, da se bomo iz vsega naučili, da nič ni samoumevno, in da bomo cenili ponovno vzpostavljeno normalnost. Upam, da bomo pomagali lokalnim proizvajalcem in kupovali domačo hrano in izdelke ter opazili ljudi, ki jim lahko z majhno gesto polepšamo dan.« ŠT. 11 I november 2020 OSREDNJE TEME 9 Ljudje pogrešajo druženja in svobodo gibanja D. N., B. P., L. K. Že od marca živimo pod različnimi omejitvami, v zadnjem mesecu, ko je na vrhuncu drugi val epidemije, pa pod tistimi najstrožjimi. Nekateri menijo, da je hujši virus od korone tisti, ki bo prizadel naše duševno zdravje in medosebne odnose. Spodnjesavinjčane smo vprašali, kako shajajo z omejitvami druženja, svobode gibanja in drugimi ukrepi, ki jih je prinesla epidemija. Upajmo, da se za štirimi stenami ne skriva tisto, o čemer tu in tam govorijo tragični dogodki, povezani z nasiljem. Držite se, ljudje. Franci Krašovec, Marija Reka: »Tudi v tem času skoraj normalno delam. Hvala bogu sem v takšnem poslu, da lahko delam na terenu. Imam namreč samostojno dejavnost za urejanja vrtov in sem tako vseskozi na svežem zraku. Je pa težava, ker je skoraj vse zaprto, in tako tudi težje pridem do potrebnih materialov, ki jih potrebujem za svoje delo. Zaradi korone me je malo strah, ker imam doma starejše starše, poleg tega pa tudi otroka s posebnimi potrebami, tako da je skrb še toliko večja. Upam, da se bodo razmere čim prej uredile in da bomo lahko normalno zaživeli in delali.« Peter Žohar, Polzela: »Previden sem. Zelo se pazim. Zaščitno masko uporabljam dosledno že od prvega vala, ko je virus izbruhnil na Kitajskem. So me malo postrani gledali, ker sem bil eden redkih, ki so nosili masko. Zavedam se posledic koronavirusa. To je zelo zahrbtna bolezen, ki je lahko usodna, sploh za nas starejše. Po opravkih v trgovino, banko in pošto hodim takrat, ko ni veliko obiskovalcev, in se tako še bolj zaščitim pred morebitno okužbo. Ne počutim se kaj bolj osamljenega. Epidemijo jemljem kot trenutno stalnico življenja. Pride in mine.« Marinka Plevčak, Latkova vas: »Vse skupaj je zelo žalostno, po drugi strani pa se tega morda še premalo zavedamo, posebej tisti, ki ne upoštevajo navodil NIJZ in ne nosijo mask, si ne razkužujejo rok in nasploh ignorirajo ta virus ter boj za njegovo zajezitev. Po drugi strani pa me zelo moti to zapiranje mej med občinami, omejeno gibanje nas staršev in otrok, da pridejo do tebe ali ti do njih. Sicer pa, glede na to, kje živim, imam veliko možnosti za sprehode, uživanje v naravi in na svežem zraku in s tem tudi prostega gibanja brez maske. Vsekakor pa to nošenje striktno upoštevam, kjer je to potrebno, da zaščitimo sebe in druge.« Peter Škraber, Podvrh: »Nič kaj posebej tale drugi val in ukrepi ne vplivajo na moje življenje. Ničesar posebej ne pogrešam, niti me ni strah, da bi se nalezel koronavirusa. Kolikor se da, sem zunaj na zraku. Ne hodim veliko naokrog, tako da ne vem, kaj si ljudje mislijo o epidemiji. Upam, da bo kaj bolje, ko tale koronavirus preženemo.« Nataša Turnšek, Tabor: »Moram reči, da se nam kar dogaja, saj imamo tri šoloobvezne otroke in je v času, ko poteka šola na daljavo, res precej pestro in tudi naporno. Poleg tega tudi jaz delam od doma, tako da računalniki delajo skoraj ves dan in je življenje bistveno bolj stresno, kot je bilo pred zaprtjem šol. Če le lahko, zato izkoristimo vsak prosti čas za kakšen sprehod, da se sprostimo in naužijemo svežega zraka. Sicer pa opažam, da se sedaj po Taboru sprehaja bistveno več ljudi kot pred korono. Seveda pa so težave zaradi prepovedi prehajanja iz občine v občino, saj imamo mamo, ki živi v drugi občini, tako da se v glavnem slišimo po telefonu.« Mitja Marš, Braslovče: »Osebno me ta karantena toliko ne moti, saj normalno hodim v službo in sem zaposlen v podjetju Zagožen. Je pa težava, ker hčerka ni v vrtcu in smo morali zanjo najti varstvo. Sicer pa imamo srečo, da imamo tako dobro taščo, da popazi nanjo in tako ta problem uspešno rešujemo. Malo je nerodna ta omejitev med občinami, vendar nekako gre, saj vsi živimo v krogu petih kilometrov. Jaz sem v Braslovčah, mama je v Grižah, tašča pa na Polzeli, tako da če grem do njih, je to z razlogom zaradi nuje, in ne zato, ker bi mi bilo dolgčas. Je pa res, da se zaradi virusa ne moremo družiti med sabo in tako tudi nismo mogli biti skupaj ob hčerkinem rojstnem dnevu.« Andreja Jesenek, Latkova vas: »V času korone uživam, ker sem si končno vzela čas zase. Delam stvari, ki sem jih prej vedno odlašala in dajala na stran. Omejitve najbolj vplivajo na moj posel. Ni rožnato, a verjamem, da se vse zgodi z razlogom. To pa zato, da ne obstanemo na isti točki in v rutini, da se ozavestimo in borimo dalje. Nič posebnega me ne muči v tem času. Sem zdrava, vesela in optimistična.« Branimir Pikl, Grajska vas: »Smo res v čudnih in težkih časih, ki si jih nismo mogli predstavljati. S tem poskušamo živeti in delati čim bolj normalno, tako doma kot v službi. Zaposlen sem v Schidlu v Latkovi vasi, kjer tudi v tem času normalno delamo. Tudi doma delo poteka kot prej in nam zaenkrat še nič ne manjka. So pa te omejitve gibanja, prehajanja iz občine v občino, policijska ura, zaprte trgovine in gostilne ter povsem zamrlo družabno življenje zelo neprijetni za večino ljudi. Tudi zame, saj sem rad zahajal v družbo in počel, kar mi je bila volja in želja. Želim si, da bi čim prej bilo tako kot prej.« Jože Slokan, Kamenče: »Niti ne opazim, da je karantena ali kakšne omejitve. Ali pa, da je sploh kaj drugače. Zame je življenje kot običajno. Saj nikoli ne hodim po lokalih. Bolj hodim na sprehode. Sprehajam se po gozdu. Vsak dan. Niti ne skrbim posebej za svoje zdravje. To je moj vsakdan. Nimam nobenih težav.« Mojca Šoštarič, Ojstriška vas: »Kar se tiče »policijske ure«, nas to nič ne moti, ker smo tako in tako kot družina ob tej uri že doma. Prav tako z možem nimava težav glede službe, saj imava svoje podjetje in delava od doma. Je pa ta karantena težava, ker ne moremo imeti direktnih stikov s starši in sorodniki. Oba z možem sva namreč priseljenca, ki sva pred dvanajstimi leti v novem naselju v Ojstriški vasi kupila hišo. Mož je iz Radovljice, jaz s Ptuja, in tako so stiki zaradi zaprtja mej povsem onemogočeni. Vsekakor pogrešamo nekdanje družabno življenje, razne dogodke … Skratka, življenje pred korono.« Jasmina Pančur, Vransko: »Karantena na domu je ukrep, katere namen je preprečevanje širjenja okužbe z virusom. Pri nas omejitve v drugem valu epidemije upoštevamo tako, da ne odhajamo od doma, se izogibamo stikov z drugimi ... Dobre strani v času karantene so, da se zamotimo s prijetnimi aktivnostmi in kljub osamitvi ostajamo povezani z drugimi ljudmi. Vedno veliko poslušamo in beremo o pasteh in tveganjih, ki jih prinašata internet in sodobna tehnologija. Zaprte šole in zahteve po poučevanju in učenju na daljavo so učiteljem in učencem, pa tudi nam, staršem, odprle številne nove možnosti uporabe računalnika in mobilnega telefona. Pri tem je bilo treba odkriti nove kreativne načine uporabe interneta in mobilnih telefonov.« Franica Šporn, Parižlje: »Sem se prilagodila situaciji in si sama najdem zaposlitev. Zjutraj malo potelovadim, kuham, veliko pečem in hodim v naravo. Spoštujem vse omejitve, v politiko se ne spuščam, preberem novice in ne tarnam okrog ukrepov. Z najbližjimi in prijatelji se slišim po telefonu. Mi je pa hudo, ker ne morem objeti svojih vnukov. Žal mi je tudi, da je že toliko ljudi bolnih in umrlih. Želela bi, da bi se vsi držali ukrepov in da ta virus nekoč premagamo. Upam, da se bo kmalu vse uredilo in bo spet vse po starem.« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2020 V prve delu še prihranki, v drugem ne več LUCIJA KOLAR ARHIV M. Ž Že večji del leta se velik del gospodarstva – posebej izpostavljene so nekatere storitvene dejavnosti in turizem – spopada z različnimi omejitvami v poslovanju in posledično z velikim upadom prometa. Drugi val epidemije je prinesel ponovno prepoved opravljanja dejavnosti. Vlada se je na to odzvala že s petimi paketi ukrepov, na mizi pa je že PKP6 (šesti protikoronski paket). O tem, kako epidemija vpliva na gospodarstvo, kako se s tem bori Obrtna zbornica Slovenije in kako je z njenim članstvom v spodnjesavinjski hčeri Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, smo se pogovarjali z njenim predsednikom Matjažem Žgankom. »Naši obrtniki, podjetniki in podjetnice se kljub prepovedi izvajanja dejavnosti borijo po svojih najboljših močeh, da ohranijo delovna mesta. Vem pa, da jih je večina na taki življenjski prelomnici, da ne vidijo svetle točke prihodnosti,« je povedal Matjaž Žgank o tem, kako se s koronaobdobjem spopadajo obrtniki in podjetniki Spodnje Savinjske doline. Točnega podatka o tem, koliko podjetij in poslovalnic se bo zaprlo, še nimajo, ampak vseeno pravi: »Menim, da se bo v prihodnje zaprlo veliko poslovalnic, ker smo po prvem valu še imeli prihranke in nekako prebrodili krizno obdobje. Sedaj, v drugem valu, pa vem, da bo za mnoga podjetja ta prehod krize nemogoč.« In kaj Žgank meni o pomoči vlade, na mizi je že paket vladnih ukrepov PKP6? »Glede pomoči vlade poudarjam, da te ne bi bilo, če Obrtna zbornica Slovenije ne bi vsak dan opozarjala na problematiko podjetnikov in podjetnic. S svojim delom je dala obrtnikom kanček upanja v prihodnost. PKP6 je na mizi in OZS se močno zavzema za največ pomoči tistim, ki imajo popolno zaporo dejavnosti in s tem potrebujejo največ pomoči. Na žalost pa vlada to dela malo po svoje in menim, da pomoči ne bodo pravično razdeljene. Ne vem, zakaj država na primer ne obračunava prispevkov in davkov sproti, ampak morajo obrtniki in podjetniki najprej plačati vse dajatve, šele naslednji mesec pa jih v okviru pomoči dobijo povrnjene. Mnoga podjetja imajo tu veliko težav, saj tudi banke kriznim podjetjem ne nudijo pomoči. Vlada bi morala biti tudi vesela, da je nekaterim podjetjem uspelo v današnji situaciji narediti večji promet od lanskega, saj bo tako dobila več davka.« OZS si je močno prizadevala, da bi vlada pomagala z zaščitno opremo tudi mikropodjetjem. Prišli so do dogovora za zaščitne maske, ki jih mikropodjetjem sedaj razdeljujejo območne zbornice. OZS je poslala vabila na mikropodjetja, članom in nečla- oddali svojo prijavo naslednji dan po objavi razpisa, ostali praznih rok.« Samo poslovanje ZZG Žalec poteka tudi v teh razmerah nemoteno, s še večjim obsegom svetovanj članom, obrtnikom in podjetnikom, saj je to v teh kritičnih in negotovih trenutkih bistvenega pomena, pove Matjaž Žgank in ob tem doda: »Razočaran sem, ker vem, da če ne bi bilo OZS-ja, se ne bi za podjetnike in podjetnice v državnem vrhu nihče zanimal. Navsezadnje smo prav obrtniki, podjetniki in podjetnice steber Slovenije.« Med pripravo lokala z božičnimi artikli, če bo prodaja možna. Vrtnarije in cvetličarne med najbolj prizadetimi D. NARAGLAV Ukrepi epidemije jih tepejo že drugič, nelojalna konkurenca pa so živilske trgovine, ki so lahko odprte, ponujajo pa tudi cvetje in lončnice. nom OZS-ja, da so se lahko prijavila na razpis, in razdelila maske po vrstnem redu prijav. »Prav v teh dneh poteka tudi na naši zbornici v Žalcu razdeljevanje mask. Zbornica nastopa v vlogi izvajalca javnega poziva v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na razpis so se lahko prijavili samozaposleni in mikr podjetja z enim do štirimi zaposlenimi. Na naši območni zbornici smo razdelili 83.050 mask, kar pa je seveda bistveno premalo v primerjavi s številom oddanih vlog na našem območju. Žal je to med obrtniki in podjetniki povzročilo veliko slabe volje, saj so mnogi, ki so Kot je povedal Matjaž Žgank, so bila tako v prvem kot v drugem valu ključna prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije, katere del je tudi Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. Nekaj odmevnih dosežkov obrtnozborničnega sistema tega leta, ki so vsaj omilili stiske obrti in podjetništva tudi na območju Spodnje Savinjske doline, pa je: v prvem valu: odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, odprtje gostinskih lokalov, opravljanje storitev v nenaseljenih objektih, odprtje vrtnarij (na vrhuncu sezone, ob pričetku spomladanskih del), pomoč turizmu s turističnimi boni, možnost dela s krajšim delovnim časom, čakanje na delo, temeljni dohodek za samozaposlene in oprostitev plačila prispevkov, bolniško nadomestilo za delavce v breme ZZZS, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so delali, odlog plačila prispevkov samozaposlenih, povrnitev nadomestila plače delodajalcu, če je bil delavec v karanteni, odlog kreditnih obveznosti ipd.; v drugem valu: odprtje cvetličarn pred 1. novembrom, opravljanje fotografske dejavnosti (za osebne dokumente), pomoč avtobusnim prevoznikom, ponovna uvedba temeljnega dohodka za samozaposlene, delna povrnitev fiksnih stroškov, delna povrnitev izgubljenega dohodka za samozaposlene v primeru karantene in višje sile, podaljšanje večine ukrepov iz prvega vala ipd. Epidemija covid-19 je s svojimi omejitvami prizadela tudi mnoge gospodarske panoge, med njimi najbolj storitvene dejavnosti. Močno je tako v prvem kot v drugem valu, ki mu še ni videti konca, udarila tudi po vrtnarijah, cvetličarnah in drevesnicah. Spomladi, kot tudi sedaj, je na zalogi ostalo mnogo rezanega cvetja, ki so ga v nekaj dneh več ali manj vsi vrgli stran ali ga podarili ter tako ostali skoraj brez prihodka. To se je zgodilo tako spomladi, v marcu, ko so si naredili zaloge za prihajajoči materinski dan, kot oktobra za dan spomina na mrtve. Zaradi slabe epidemiološke situacije in priporočil vlade in NIJZ ljudje niso kupovali toliko cvetja in cvetličnih aranžmajev. Kot pravijo cvetličarji in vrtnarji, si že vrsto let niso najhujša konkurenca, temveč so to predvsem trgovski centri, pa celo pošte in bencinske črpalke, ki v okviru svoje dejavnosti prodajajo že čisto vse, tudi rože, sadike in lončnice. Kot pravijo prizadeti, tudi cvetličarji in vrtnarji iz naše doline, je poklic vrtnarja in cvetličarja s tem razvrednoten, če ne kar ogrožen. Država je to dopustila, epidemija pa še poslabšala, saj je ob striktnih omejitvah, kot jih beležimo letos že drugič, tako rekoč prepovedano odprtje cvetličarn in vrtnarij, živilske trgovine, ki spadajo pod nujne, pa med drugim ponujajo tudi cvetje in lončnice. Magda Jan iz vrtnarstva in cvetličarstva Flora iz Šempetra, ki smo jo obiskali minuli petek, nam je o tem povedala: »Letošnje leto bi bilo najbolje čim prej pozabiti, saj dihamo bolj »na škrge«. Najprej nas je udaril že prvi val epidemije z ukrepi, ki so prinesli zaprtje in tudi prepoved gibanja med občinami. Enako – ali še slabše – je sedaj v drugem valu, ko smo znova morali zapreti vrata. Država je na nas nekako pozabila, poleg tega pa nam je onemogočila prodajo naše ponudbe. Mi tega ne smemo, na drugi stani pa lahko rezano cvetje, lončnice, venčke ipd. brez težav prodajajo trgovine z živili, Magda Jan kot so Špar, Hofer, Lidl in ostali. Sicer se povsem strinjam, da so ukrepi za zajezitev virusa potrebni in nujni ter jih tako jaz kot vsi okrog mene dosledno upoštevamo. Ne vem pa, zakaj eni lahko prodajajo cvetje skupaj z mesom in kruhom, mi, ki nam je cvetličarstvo in vrtnarstvo osnovna dejavnost, pa tega ne smemo. Takrat, ko so bile občine odprte in smo lahko delali, je še nekako šlo. Ko so se meje zaprle, pa smo prodali le 20 do 30 odstotkov lanskoletne prodaje. Dejstvo je, da se je to zgodilo prav v času pred 1. novembrom, ko je običajno prodaja na vrhuncu in si lahko ustvarimo nekaj prihodka za sušne mesce, ko je prodaja bolj slaba. Nam cvetličarjem in vrtnarjem se namreč sezona prične od začetka marca do konca maja, nekaj je je še v juniju in juliju ter v septembru in oktobru. V tem času si moramo zaslužiti in razporediti denar še za »mrtve« mesece. Letos nam je korona to vzela in ne bo lahko preživeti.« Magda Jan, ki je v času našega pogovora skupaj s svojima zaposlenima pripravljala lokal za prodajo izdelkov z božično-novoletno tematiko, je še povedala: »Upam, da ne delamo zaman in da se bodo ukrepi vsaj malo sprostili in nam omogočili prodajo.« Prihaja veseli december in tudi čas obdarovanj, zato si Magda Jan, vsi cvetličarji in vrtnarji ter z njimi vsi mi želimo, da bi vsaj v mejah možnosti z optimizmom vstopili v ta decembrski čas in novo leto, ki mu sledi. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2020 11 Svetovno priznanje grušoveljski pivovarni DARKO NARAGLAV Svetlo pivo Cashmere je na enem od najbolj prestižnih mednarodnih pivovarskih tekmovanj v Nemčiji prejelo bronasto nagrado v kategoriji New-Style India Pale Ale in je med 2036 pivi edino nagrajeno pivo iz Slovenije. V Nemčiji so na tekmovanju European Beer Star že 17. leto zapored razglasili najboljša svetovna piva. Med zmagovalci je tudi pivo Cashmere iz pivovarne Green Gold Brewing v Spodnjih Grušovljah, katere lastnik in direktor je Luka Rojnik, ki se je s pivovarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti. Osnovi za to sta bili več kot stoletna družinska tradicija hmeljarstva in pa predvsem njegovo izobraževanje o kraft pivovarstvu, znanje pa je nabiral v Združenih državah Amerike. je pivo testiralo 74 strokovnjakov iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Finske, Švedske in Liechtensteina ter podelilo zlate, srebrne in bronaste nagrade v 70 različnih kategorijah. Med prejemniki nagrad je tako kot edino nagrajeno pivo iz Slovenije bilo nagrajeno svetlo pivo Cashmere iz naše pivovarne, ki je prejelo bronasto nagrado v kategoriji New-Style India Pale Ale,« pove Luka Rojnik, ki pravi, da je najboljši opis njihovega nagrajenega piva naslednji: »Vaša roka se znajde v bližini grmičevja, polnega Rojnikova pivovarna Green Gold Brewing zvari 2700 hektolitrov piva na leto. Luka Rojnik nam je povedal, da je bil nadvse vesel in hkrati presenečen nad dobljenim priznanjem, saj European Beer Star velja za eno od najbolj prestižnih tekmovanj v mednarodni pivovarski skupnosti. Vsako leto podelijo nagrade za najbolj originalna in inovativna piva, ki jih prejmejo v ocenjevanje iz številnih držav po vsem svetu. »Letos so prejeli kar 2036 piv iz 42 držav. Ocenjevanje poteka na Doemens Academy pri Munchnu, eni najstarejših in najbolj znanih nemških šol na področju pivovarstva. Od 8. do 10. oktobra slastnih in sočnih gozdnih sadežev. V ustih vam narašča prijeten osvežilni okus, in ko že segate proti dobrotam, vas v roki preseneti naša čudovita Neipa, ki smo jo poimenovali Cashmere. Zapeljivka je primerna za poletno razvajanje ali za osvežilne zabave v vročih večerih, saj je lepotica oplemenitena z vonjem in okusom poletnih osvežujočih sadežev. Naše seksi in mehko luksuriozno pivo je novost v Evropi, zaradi sladkobe pa bo vsekakor ustrezalo tudi vsem tistim, ki jih sicer grenko pivo ne prepriča. V pivu izstopajo okusi manga, papaje in breskve.« Spoštljiv odnos do zelenega zlata Hmeljarska tradicija in zeleno zlato sta že od vsega začetka povezovalna nit pivovarne Green Gold Brewing. Kmetija in pivovarna Rojnikovih je namreč že desetletja povezana s hmeljarstvom. Predniki družine Rojnik so bili namreč tisti, ki so pred več kot 140 leti zasadili prvi hmelj in tako začeli zgodbo, ki jo sedaj piše vsako pivo Green Gold Brewing. Predniki bi bili ponosni, da družina Rojnik nadaljuje s pomembno slovensko panogo, hmeljarstvom, in da glavnega akterja, hmelj, uporabljajo v odličnih pivih. Pivovar Luka Rojnik je pred leti v Ameriki začel nabirati znanje o kraft pivovarstvu. Ob vrnitvah v domovino je vedno pogosteje naletel na vprašanje o lastni kraft pivovarni, zato se je leta 2016 odločil, da bo svojim idejam dodal vrhunski okus, aromo in izgled. Danes v svoji pivovarni zvari 2700 hektolitrov piva na leto, v lastni polnilnici pa je glavno vlogo namenil prihodnosti pivovarstva – pločevinkam. In teh ni malo – v eni uri jih napolnijo 1800. Kmetija Rojnik je z 62 hektarji ena od večjih hmeljarskih kmetij v Evropi in ima 41 hektarjev hmeljišč s sedmimi sortami hmelja. Na leto pridelajo približno 70 ton posušenega hmelja, ki ga večinoma prodajo, kar nekaj pa ga porabijo v svoji pivovarni. Že od samega začetka je Luka Rojnik stremel k temu, da pivo ni le pijača, ki te odžeja, temveč izpopolnjen presežek. V njihovih pivih se tako prepletajo slovenska tradicija in leta pivovarskih izkušenj, ki jih Luka na različnih izobraževanjih nabira povsod po svetu. Pločevinke piva Green Gold Brewing, ki so nekaj posebnega, med drugim krasijo povodni možje, vesoljski marinci, kombajni z dekleti ali interpretacija dojenčka v bazenu z albuma Nevermind skupine Nirvana. »Vaša roka se znajde v bližini grmičevja, polnega slastnih in sočnih gozdnih sadežev. V ustih vam narašča prijeten osvežilni okus, in ko že segate proti dobrotam, vas v roki preseneti naša čudovita Neipa, ki smo jo poimenovali Cashmere. Zapeljivka je primerna za poletno razvajanje ali za osvežilne zabave v vročih večerih, saj je lepotica oplemenitena z vonjem in okusom poletnih osvežujočih sadežev. Naše seksi in mehko luksuriozno pivo je novost v Evropi, zaradi sladkobe pa bo vsekakor ustrezalo tudi vsem tistim, ki jih sicer grenko pivo ne prepriča. V pivu izstopajo okusi manga, papaje in breskve.« Za »Polzelo« še ni kupca T. T. Stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnjecu še vedno ni uspelo najti novega lastnika za tovarniški kompleks polzelske tovarne nogavic, čeprav ga je v štirih letih, kolikor traja stečajni postopek, poskušal prodati že večkrat. Na njegov predlog zato sodišče podaljšuje pogodbe sicer redkim najemnikom. Med njimi je tudi podjetje Sirekar nogavice, ki ga je v Sloveniji ustanovila estonska družba Sirekar Hulgi. Ta je od septembra 2018 tudi lastnica blagovne znamke Polzela in ima med drugim v najemu tudi bivšo industrijsko prodajalno pri Tovarni nogavic na Polzeli. Čeprav si je nepremičnine v minulih štirih letih ogledalo več morebitnih kupcev, takšnega, ki bi bil zanje pripravljen plačati dva milijona evrov ali še več, na Polzelo še ni bilo. Pivovar Luka Rojnik z nagrajenim pivom in priznanjem SPLETNA TRGOVINA • 24-urni dostop. • Varno nakupovanje iz udobja vašega doma. • Hitro in enostavno brskanje med »policami«. • Pridobitev posebnih ugodnosti. Industrijsko prodajalno pri Tovarni nogavic na Polzeli ima v najemu estonska družba. www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2020 Zmagalo Pomladno prebujanje hmeljišč Doživljaj narave na Braslovškem jezeru T. TAVČAR L. KOLAR Občina Braslovče v partnerstvu z ZIKŠT 3 jezera, Sredi novembra je Razvojna agencija Savinja s partnerji razglasila s podjetjem Titanic in s Turističnim društvom zmagovalce mednarodnega fotografskega natečaja Hmelj in okolje v okviru Braslovče na drugem javnem pozivu LAS Spodnje projekta LIFE BioThop. Savinjske doline (SSD) računa na nekaj manj kot 40 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Občina Braslovče je skupaj z vodilnim partnerjem v projektu ZIKŠT 3 jezera, s podjetjem Titanic in s TD Braslovče na drugem javnem pozivu LAS Spodnje Savinjske doline (SSD) kandidirala s projektom Doživljaj narave na Braslovškem jezeru in se uvrstila med enajst projektov, ki se bodo v prihodnjih dveh letih sofinancirali iz sredstev LAS v okviru tematskega področja 2 – razvoj osnovnih storitev. Ocenjena vrednost projekta znaša 55.724 evrov, od tega v partnerstvu računajo na 39.973 evrov nepovratnih sredstev. pomolov. Obnovljen bo tudi porušen kamniti zid ob jezeru. V bližini jezera bo urejen manjši motorični poligon z lesenimi elementi za razvijanje in poglabljanje motoričnih veščin in spretnosti uporabnikov. ZIKŠT 3 jezera bo v okviru projekta vzpostavil učno pot Z ribo Bibo okrog jezera. Za namene učne poti bodo razvili mobilno aplikacijo, opravili pa tudi nekaj animiranih vodenj po učni poti z različnimi nalogami s področja ekologije, spoznavanja okolja, aktivnosti v naravi in spoznavanja kraja in občine. Predvidevajo se vodenja dvakrat mesečno in nekaj uvodnih Pomladno prebujanje hmeljišč, Marjan Plavčak Spravilo hmelja v zgodnjih jutranjih urah, Dragica Grobelnik V spletnem glasovanju, ki je potekalo med 26. oktobrom in 9. novembrom, je 435 glasovalcev za najboljše tri izbralo fotografije Marjana Plavčaka iz Tabora (1. mesto), Dragice Grobelnik iz Petrovč (2. mesto) in Monike Vohl iz Braslovč (3. mesto). Fotografije bodo krasile koledar in razglednice, ki jih bodo ustvarili s sredstvi iz tega projekta. Mednarodni natečaj je marca objavila Razvojna agencija Savinja na spletnem naslovu www.life-biothop. eu, potekal pa je v okviru projekta LIFE BioTHOP, sofinanciranega iz sredstev LIFE, s strani Ministrstva za okolje RS, občin Spodnje Savinjske doline in Združenja hmeljarjev Slovenije. Nanj je prispelo 25 fotografij 15 avtorjev (posameznik je lahko sodeloval z največ dvema fotografijama), večinoma iz Spodnje Savinjske doline, nekaj tudi iz širše celjske regije, čeprav je bil natečaj razpisan za območje celotne Evropske unije. Kot nam je povedala Alenka Doler iz Razvojne agencije Savinja, lahko dejstvo, da so se večinoma odzvali avtorji prav iz domačega okolja, pojasnimo s tem, da na teh področjih ljudje najbolj živijo s hmeljem in ga spremljajo tako rekoč pred domačim pragom od začetka do konca letnega razvojnega cikla. Petrovč s fotografijo Spravila hmelja v zgodnjih jutranjih urah, tretja pa Monika Vohl iz Braslovč, ki je svojo fotografijo naslovila Iz majhnega raste veliko. Namen natečaja je ne le spremljanje te grenke rože v vseh obdobjih rasti, pač pa tudi ozaveščanje javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z okoljem na vseh ravneh delovanja s poudarkom na krožnem gospodarstvu v hmeljarstvu in skrbnem ravnanju z naravnimi viri, kar sta osrednji tematiki projekta LIFE BioTHOP. Avtorji treh zmagovalnih fotografij so prejeli praktične nagrade projekta LIFE BioTHOP. Vse fotografije natečaja si lahko ogledate na spletni strani www.life-biothop.eu. Tako je bilo, ko ni bilo … V okviru projekta bo območje celostno urejeno z izgradnjo in obnovo določene infrastrukture, z razvojem, izvedbo in promocijo programov za kakovostno preživljanje prostega časa ter z izvedbo izobraževalnih programov s poudarkom na vsebinah, ki promovirajo naravno in kulturno dediščino, skrb za okolje in aktivnosti v naravi. Občina bo v okviru projekta prevzela infrastrukturni del, in sicer obnovo prelivnega objekta z leseno razgledno ploščadjo in izgradnjo lesenih vodenj za lokalne vrtce in razrede prve triade. V poletnih mesecih bodo izvedli prvi pravi eko tabor ob jezeru, prednostno za otroke iz socialno ogroženega okolja. LAS SSD je v avgustu oddal nabor potrjenih projektov na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, od njih pa pričakujejo pozitivno odločbo. Občina bo z deli pričela predvidoma konec novembra letos, zaključek pa je predviden za december 2021. Iz majhnega zraste veliko, Monika Vohl Med vsemi prispelimi avtorji je komisija pod vodstvom Venija Feranta izbrala 20 fotografij, ki so ustrezale vsem tematskim in tehničnim kriterijem, o katerih so potem glasovali na omenjeni spletni strani. V nasprotju s pretežno domačimi avtorji pa so se na glasovanje odzvali glasovalci tudi iz drugih držav EU. V štirinajstih dneh, od 26. oktobra do 9. novembra, jih je glasovalo 435 ter največ glasov namenilo Marjanu Plavčaku iz Tabora in njegovi fotografiji, ki jo je poimenoval Pomladno prebujanje hmeljišč. Druga izbranka je bila fotografija Dragice Grobelnik iz Samo en KLIK do nas www.facebook.com/ utripsavinjskedoline Za ribiče je Braslovško jezero odlična destinacija za ribiška tekmovanja ŠT. 11 I november 2020 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI Kdaj pokrajine? Iščejo nove vodne vire T. T. T. T. V zadnjih letih se na območju Občine Braslovče in Polzela pojavljajo povečane težave z oskrbo s pitno vodo. Občina Braslovče in Občina Polzela sta z vso resnostjo pristopili k reševanju težav in se dogovorili za skupno sodelovanje pri iskanju novega vodnega vira, s katerim bo izboljšana vodooskrba na njunem območju. V ta namen je bil z upravljavcem vodovoda JKP Žalec ter izvajalcem izveden uvodni sestanek, na katerem so se z županoma Občine Braslovče Tomažem Žoharjem in Občine Polzela Jožetom Kužnikom dogovorili o korakih za izvedbo poskusnih vrtin. Občina Braslovče in Polzela bosta v proračunih za prihodnji dve leti namenili sredstva za določitev lokacije novega vodnega vira ter v nadaljevanju tudi za izvedbo investicije. Tako bodo občanom obeh občin z dolgoročno rešitvijo zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo. Pomena pitne vode se mnogi zavedamo šele, ko jo zmanjka. Za poplavno varnost Savinje Takšen je predlog. VIR: S. Drobne Državni svet bo občinske svete pozval, da se do 1. marca opredelijo do osnutka pokrajinske zakonodaje, ki ga je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. Kot je znano, strokovna skupina predlaga deset pokrajin ter poseben status za mestni občini Ljubljana in Maribor. 13 Brezovnik je pojasnil, da so med drugim pregledali celotno zakonodajo ter naredili pregled nalog in pristojnosti, ki bi se na pokrajine prenesle postopno do leta 2030. Državni svet, ki je prevzel vlogo koordinatorja v tokratnem poskusu ustanovitve pokrajin, je predloge izdal v obliki zbornika. Ta vključu- je osnutke zakonov o ustanovitvi pokrajin, o financiranju pokrajin ter o pokrajinah s pregledom njihovih pristojnosti in nalog. V Državnem svetu si želijo, da bi se oblikovala čim širše družbeno soglasje in podpora lokalnih skupnosti. T. T. Rekonstrukcije in ovire v Taboru D. N. proti Taboru, ki je občani in drugi uporabniki, zlasti kolesarji, ki kolesarijo po Savinjski kolesarski poti, ne morejo več uporabljati, saj je sredi ceste zrasel leseni objekt. Možnost uporabe pa postavljalec ovire, ki je sicer lastnik zemljišča, onemogoča tudi s prekopanim asfaltom, kupom materiala in ograjo. Za rešitev tega problema je občina uporabila že vsa pravna sredstva, se obrnila na policijo in različne inšpekcijske službe … Vendar problem ostaja, z njim pa nezmožnost koriščenja te nadvse priljubljene medkrajevne cestne povezave. Lastnik zemljišča je postavil objekt tako rekoč sredi ceste … Tudi v Občini Tabor se nenehno soočajo z infrastrukturnimi problemi. K temu dodatno in nenadejano prispevajo neurja in plazovi, čemur se niso mogli izogniti niti letos. Kot je povedal župan Marko Semprimožnik, so v obnove cest vložili precej truda in denarja. Kar precej cest so na novo posuli z gramozom, obnovljenih pa je bilo tudi nekaj odsekov gozdnih cest. Nekaj so jih tudi asfaltirali, na primer cesto v Graben. Oktobra so pričeli z letošnjim največjim projektom, to je z rekonstrukcijo ceste v Dol. Svojstven pa ostaja problem povezovalne asfaltirane ceste iz Grajske vasi Gradnja jezu na reki Savinji pri Šeščah leta 2018 Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) je letos sprejela usmeritev za celovito obravnavo porečij glavnih rek v Sloveniji. Kot prvi plod teh usmeritev je bila 15. oktobra podpisana pogodba za izdelavo celovite hidrološko hidravlične študije za porečje Savinje. Gre za kompleksno študijo, v okviru katere bo izdelana hidrološko hidravlična analiza porečja. Opredeljena bodo potencialna poplavna območja za celotno porečje Savinje (1853 km2), podrobnejše analize poplavnosti s kartami (razredov) poplavne nevarnosti in predlogom ukrepov za identificirana območja. V okviru študije bo porečje analizirano tudi z okoljskega (hidromorfološkega) vidika, saj bodo opredeljeni tudi ukrepi za izboljšanje hidromorfološkega stanja voda, ki so ključnega pomena za doseganje okoljskih ciljev, vezanih na ekološko stanje voda in stanje habitatov. Ob podpisu pogodbe je direktor DRSV Roman Kramer povedal: »Podpis pogodbe je velik korak k celoviti rešitvi poplavne varnosti v porečju Savinje, istočasno pa pomeni nadaljevanje postopka Državnega prostorskega načrta poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline, ki predvideva tudi umeščanje suhih zadrževalnikov. Obnova vodovoda in izgradnja pločnika D. N. … in prečkanje preprečil tudi z ograjo. Zbrali 6,3 tone nevarnih odpadkov Sredi tega meseca so začeli z gradnjo vodovoda in dela kanalizacije znotraj lokacijskega načrta v Latkovi vasi. Poleg tega so se začela tudi gradbena dela ob tovarniški cesti v bližini graščine Prebold in doma godbenikov proti nekdanji tekstilni tovarni. Na tem delu bodo v dolžini okrog 200 metrov zamenjali stare salonitne vodovodne cevi in uredili vso ostalo infrastrukturo z izgradnjo pločnika in opornega betonskega zidu na enem delu trase, saj je povsem zraven nad cesto stanovanjska hiša, katere lastnik je odstopil del zemljišča za izgradnjo pločnika. Dela izvaja podjetje Požin iz Zabukovice, ki je bil tudi najugodnejši ponudnik na javnem razpisu. Vrednost vseh del skupaj znaša okrog 80 tisoč evrov. T. TAVČAR Družba za ravnanje z odpadki Simbio Celje je septembra in oktobra pripravila že drugo letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v 12 občinah celjskega območja. Skupno je bilo v akciji na varno spravljenih 19 ton nevarnih odpadkov, ki jih je oddalo 2000 uporabnikov. V občinah Spodnje Savinjske doline je 501 uporabnik zbral 6.304 kg nevarnih odpadkov. Med njimi so po teži prevladovala odpadna motorna olja, nato jedilna olja, za njimi električna in elektronska oprema, skupina premazov, lepil, smol … Beljenje notranjih površin in fasad Največ nevarnih odpadkov so oddali prebivalci Občine Žalec – 3.382 kg (v akciji je sodelovalo 281 uporabnikov), sledijo občine: Braslovče – 866 kg (80), Polzela – 801 kg (71), Prebold – 481 kg (41), Tabor – 425,5 kg (16) in Vransko – 345,5 kg (12). Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 14 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2020 Najraje poročam o dogodkih, ki osrečujejo ljudi LUCIJA KOLAR T. TAVČAR, J. PETRAK ZAJC Samo Sadnik je lastnik, novinar, snemalec, montažer in še kaj, na kratko pa prvi obraz Savinjske TV, ki beleži že 25 let tega zahtevnega, a zanimivega profesionalnega projekta. Že petindvajset let ga videvamo v tej dolini z videokamero, vedno v akciji in redko zasebno. V pogovoru za naš časopis, s katerim deli pestrost vsakdana lokalnega okolja te doline, pa je Samo Sadnik povedal, da se je v teh letih v arhivu Savinjske TV nabralo toliko videomateriala, da bi za pregled potrebovali več kot dva meseca po 24 ur na dan. Novic samo v digitalni obliki je že več kot 3000. »In če to pomnožimo s časom, potrebnim za pripravo ene novice ... No, na hitro sem za to porabil več kot leto dni! Strnjeno,« nam je povedal Samo. V naslednjih vrsticah boste izvedeli še, če se izrazimo z novinarskimi »kaji«, kdo je, kaj, kje, kdaj, zakaj in kako počne v tem zanimivem, a tudi napornem, odgovornem in izpostavljenem poklicu. dvajset let, starši so bili obrtniki, tako da sem vedel, kaj to pomeni. Poznal pa sem že tudi, koliko časa vzame medij, kot je televizija. Hkrati sem opravljal še manjkajoče izpite na mariborski Fakulteti za strojništvo. Hvaležen sem obema lastnikoma podjetja, ki sta me podprla in nudila tehnično pomoč tudi kasneje. Brez njiju bi bilo težko uresničiti sanje mladega podjetnika, da sem leta 1996 stopil na pot, po kateri stopam še danes.« Kakšna je Spodnja Savinjska dolina kot »objekt« novinarskega poročanja? »Sprva je bila Savinjska TV osredotočena na poročanje iz Občine Žalec, kasneje pa se je s širitvijo in povezovanjem kabelskih TV-sistemov področje širilo. Ključnega Samo Sadnik in Savinjska TV sta dobila letos priznanje MS Žalec za kakovostno informiranje občanov, leta 2013 pa značko Občine Žalec. Kako si sploh začel s televizijo in zakaj ravno ta medij? »Začelo se je v začetku devetdesetih let prejšnjega tisočletja, ko je na pobudo mojega očeta, ki je bil močno vpet v takratno kulturno in družbeno življenje, podjetje Kabel TV pričelo z izgradnjo kabelskega sistema, sprva v mestu in kasneje še po celotni Občini Žalec. Leta 1993 so ponudili en kanal za lokalni program. Splet naključij in moja »strojniška« radovednost ter zanimanje za vse, kar je v zvezi s tehniko, so me pripeljali do stika s tem zanimivim, a hkrati zelo zahtevnim medijem. Kasneje je produkcijo lokalnega kanala prevzelo podjetje Kabel TV in me povabilo k sodelovanju kot študenta, pri njih sem bil za krajši čas tudi zaposlen. Lastnika podjetja Janez Vahen in Matjaž Arzenšek sta se kasneje odločila, da se s takrat že imenovano Savinjsko TV v podjetju ne bodo več ukvarjali in bosta vsa sredstva in znanje vložila v izgradnjo kabelskega sistema. V meni sta prepoznala potencial in mi ponudila prevzem televizije. To ni bila najlažja odločitev. Takrat sem bil star dobrih »Spoznam veliko zanimivih ljudi, običajev in dogodkov ter sem še posebej vesel, ko lahko mogoče za nekoga majhen dogodek, a zelo pomemben za lokalno skupnost, obeležim v obliki novice in jo posredujem gledalcem po vsej Sloveniji in nenazadnje preko spleta v svet. To je bistvo in poslanstvo lokalnih medijev, ki so tudi pomemben element ohranjanja zgodovinskega spomina.« pomena je bil Telemachov prevzem kabelskih sistemov po dolini in združitev v enega. Vsaka dodatna lokalna skupnost je pomenila nov dodaten spekter dela. Ampak jaz, ki osebno opravim tudi večino terenskega snemanja, jemljem to kot izziv. Spoznam veliko zanimivih ljudi, običajev in dogodkov ter sem še posebej vesel, ko lahko Pri svojem delu mora biti Samo iznajdljiv, ustvarjalen in kdaj tudi navihan. mogoče za nekoga majhen dogodek, a zelo pomemben za lokalno skupnost, obeležim v obliki novice in jo posredujem gledalcem po vsej Sloveniji in nenazadnje preko spleta v svet. To je bistvo in poslanstvo lokalnih medijev, ki so tudi pomemben element ohranjanja zgodovinskega spomina. Zanimivo je pogledati novice izpred več kot 20 let. Bi pa pri tem izpostavil tudi odlično sodelovanje s časopisom Utrip Savinjske doline, saj si s kolegi na terenu pomagamo na različne načine. Pohvalim lahko vse občine, s katerimi sodelujem. Pri tem moram povedati, da sem se že na začetku svoje poti v svet medijev odločil, da bo Savinjska TV poročevalska televizija. Se pravi, da o dogodkih, za katere pripravimo novice, korektno poročamo in jih ne komentiramo.« Ali se spomniš kakšnega zelo posebnega dogodka ali situacije s terena? »Takih je veliko. Med njimi je bilo gotovo snemanje trase izgradnje avtoceste skozi dolino s ptičje perspektive. Skupaj s takratnim žalskim županom in njegovo ekipo smo vzleteli iz Levca. Bilo je zelo vetrovno. Na moje vprašanje pilotu helikopterja, kje bo moj položaj s kamero, ki je bila takrat konkretno velika in težka, mi je odprl stranska vrata, me pripel okoli pasu ter me posedel na tla z nogami na pristajalnih saneh. Tu boš najbolje videl, mi je še povedal, si nadel slušalke na glavo in pričel z vzletanjem. Med letom nas je dodobra zibalo in z barve obrazov sopotnikov sem ugotovil, da tudi njim ni lahko. Spomnim se tudi priprave scene ene večje nacionalne prireditve, ki je potekala v Žalcu, ko so na odru nameščali reflektorje. In nekaj mi je reklo: »Samo, stopi korak ali dva vstran, za vsak slučaj.« In po nekaj sekundah je ravno na tisto mesto priletel reflektor, ki se je snel z vodil. Veliko zanimivega se je dogajalo tudi med oddajami v živo. Zelo poznane so bile novoletne nagradne oddaje ter oddaji Silvo Stik in U nulo s številnimi gosti. Ne bom pozabil; ko smo gostili Natalijo Verboten, se je snemalec (takrat mi je kot študent pomagal Primož Štorman iz skupine Tabu) tako zapletel s kabli, da mu je Natalija kar sama priskočila na pomoč. Z Natalijo Verboten sem kasneje skupaj s kolegom Sebastjanom Glušičem, ki je poskrbel za režijo, posnel dva videospota, za Tabu pa njihov prvi video za pesem On. Seveda pa ne morem mimo spominov s samega začetka, ko sem začel s sposojeno, že takrat staro kamero in domačim VHS-rekorderjem. Izdelal pa sem si tudi preprosto preklop- »Televizijski medij je zelo zahteven. Vse mora »štimati«. Od luči, tona, kadrov. Včasih uspe bolje, drugič malo slabše, ampak glede na odzive, ki jih dobim tudi od poznavalcev iz te branže, dobim novo energijo. Brez veselja in želje ni uspeha nikjer.« no mizo iz kartona, na katero sem namestil stikala. To je bilo veselje, ko je delovala! Nikoli pa ne bom pozabil in tudi ne bi več počel t. i. ročne video montaže, ki je vzela ure in ure dela. Naprave še vedno hranim in delujejo. Mogoče bo kdaj priložnost in pripravimo kakšno demonstracijo montaže nekoč. V tistih časih si bil pač prepuščen lastni iznajdljivosti, boljša oprema pa je bila za takšne majhne televizije finančno težko dosegljiva.« Pri svojem delu novinarji spremljate različne dogodke, ali katere posebej (ne)rad pokrivaš? »Najraje poročam o dogodkih, ki osrečujejo ljudi oziroma so za njih pomembni in vplivajo na njihovo kakovost življenja ali pa širijo prepoznavnost lokalnega okolja celotni Sloveniji. Lep čas smo sodelovali s policijsko postajo Žalec v obliki tedenskih poročil v takratnem Tedniku. V letu 1997 sem opravil še služenje vojaškega roka kot poli- cist. Kot pomožni policist sem se srečal tudi s prizori in dogodki, ki jih ne pozabiš kar tako. Po hudi železniški nesreči vlaka in osebnega vozila v Šempetru, ko sem prišel na kraj dogodka s kamero in videl pretresene svojce, sem se odločil, da se bom od takšnih dogodkov distanciral. Namreč, vsi vpleteni, ki vidijo posneto na televiziji, kasneje vse še enkrat podoživljajo. Res pa je, da so takšne novice najbolj gledane, ampak ni vse v tem. Druga stvar pa je, če lahko s poročanjem takšnih ali drugačnih neljubih dogodkov pomagaš. Tu mislim predvsem na razna požarišča ali kakšne druge primere, na primer naravne nesreče, ko gledalce obvestiš, da poteka pomoč za prizadete. Zame osebno je nekaj najlepšega, ko ti povedo, da je objava na televiziji ali spletu pomagala. Spomnim se izjave gledalke, da so bili otroci, ki so nastopali na prireditvi, ki smo jo v celoti posneli, najbolj veseli, ko so izvedeli, da se bodo lahko gledali na televiziji. Rekli so celo, da je na socialnih omrežjih vsak, na televiziji pa ne. Me veseli, da tako razmišljajo tudi mlajši. Zato je še kako pomembno, da so vsebine, ki jih podajamo, preverjene in točne. Se pa seveda kdaj pripeti tudi kakšna napaka, ki pa jo popravimo v najkrajšem možnem času.« Lokalni mediji imajo po eni strani prednost pred nacionalnimi, ker pridejo v vsako vas, ker so bližje ljudem. Kaj meniš o tem? »Lokalni mediji smo res pogosto »v vsaki vasi«, nacionalni mediji pa dajo večji poudarek dogodkom v večjih središčih oziroma temam, ki so pomembne za vse državl- Tudi pogovori v studiu Samu niso tuji, še sploh, če se pogovarja o motorjih, ki so njegov najljubši hobi. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2020 jane. Znajo pa še kako priti tudi na vas, če zaslutijo kakšno novico, iz katere lahko napletejo senzacionalno zgodbo. Seveda pa je velika razlika med nami. Pokrivamo manjše območje, posledično je manjša tržna možnost, ekipe so ponavadi manjše. Radia v našem okolju ni več. Tako sta ostala časopis Utrip Savinjske doline in Savinjska TV kot edini elektronski medij v dolini. Seveda imajo nacionalni mediji širši pomen. To je logično. Ampak, kot sem že povedal, brez lokalnih medijev bi bila medijska krajina precej prikrajšana.« Delo medijev poteka ves čas, čez vikend, na petek, čez praznike. Kako to obvladuješ? »Res je. Na terenu mnogi rečejo, no, pa je petek in končno vikend, da se malo spočijemo. Naš poklic je povsem drugačen. Ko drugi počivajo, je ponavadi največ dela. No, sedaj v času covida-19 je res malo drugače. Povprečen dan je videti nekako takole. Zjutraj in dopoldne opravila, ki jih zahteva snemanje na terenu, pripravljanje teksta. Dve ali tri ure čas za družino, potem pa se že najde spet kakšen dogodek za pokrivanje ali snemanje celotne oddaje. Novinarsko pripravljeno novico je treba pred montažo preoblikovati še v tonski zapis. V povprečju za enominutno novico od odhoda na teren do objave porabim okoli tri ure. Da ne omenim montaže celotnih prireditev z več kamerami, ki pomenijo 10, 15 in več ur sedenja za računalnikom. To ponavadi počnem v poznem večernem času. Televizijski medij je zelo zahteven. Vse mora »štimati«. Od luči, tona, kadrov. Včasih uspe bolje, drugič malo slabše, ampak glede na odzive, ki jih dobim tudi od poznavalcev iz te branže, dobim novo energijo. Brez veselja in želje ni uspeha nikjer. Res pa je, da imam družino, ki to razume. Posebej se moram zahvaliti ženi Janji, ki mi ves čas stoji ob strani in podpira tri vogale družine. Ni enostavno, še posebej v teh časih, z dvema srednješolcema. Sva pa tudi sodelavca; njen glas lahko slišite v podlagi pri novicah in drugih prispevkih. Televizijo pa je spoznala do podrobnosti, saj je med mojim sedemmesečnim služenjem vojaškega roka prevzela vodenje televizije. Vem, da ji ni bilo lahko, zato sem ji še posebej hvaležen. Najbrž tudi zato lažje sprejema mojo odsotnost »Kot marsikoga, ki neko delo opravlja že 25 let, me prime kdaj, da bi počel še kaj drugega. Imam veliko idej in energije in mi tudi ne bi bilo težko poiskati nove izzive in cilje. Ampak ko se zjutraj zbudim in se z veseljem in poln idej odpravim v studio, je po mojem to znak, da še vedno rad opravljam to delo. Če k temu prištejem še kolege, s katerimi se srečujemo na terenu in se spoštujemo ter si pomagamo, potem res nimam razloga, da tega ne bi več počel.« od doma in mi kljub vsemu pusti še vedno dovolj prostega časa, ki ga namenjam rekreaciji. Vedno pravim: če je človek zadovoljen sam s sabo, so tudi drugi v njegovi družbi veseli in dobre volje.« Kako ti uspe sploh slediti spremembam v napredku tehnologije? »Na prehodu iz analogne tehnologije v digitalno je bil razvoj televizijske tehnike izredno hiter. Lahko rečem, da sem bil pri tem previden, ker je bila posledica zagotovo tudi velik finančni zalogaj. Redno sem spremljal razvoj, kaj se obnese in kaj ne. Zadovoljen sem z odločitvami, ki sem jih sprejel v določenem časov- nem obdobju. Ne delam si iluzij, da bi se lahko kdaj kosal z velikimi televizijami. A kot sem že povedal, glede na položaj lokalne televizije in opremo, ki jo prenese finančni načrt pozitivnega poslovanja, mislim, da kar naredimo, naredimo kakovostno. To se skozi vsa leta odraža tudi na zaupanju naših poslovnih partnerjev in nenazadnje gledalcev. Lani mi je uspelo uresničiti večletno željo po oddajanju v HD-signalu. Ob tem se nam ni izšlo povsem po načrtu in en dan je bil na televizijskih ekranih popoln mrk, naslednji dan pa določeni digitalni sprejemniki niso zaznali tonske linije. No, vsaka stvar je za nekaj dobra. Takrat sem dobil toliko klicev, zakaj še ne dela, kdaj bo ... Res sem bil presenečen. Najbolj sta mi v spominu ostala dva. Eden me je klical iz vasi blizu italijanske meje in je želel pogledati posnetek božičnega koncerta Glasbene šole Risto Savin Žalec (saj da ga na Žalec vežejo močni spomini), ki smo ga imeli na sporedu. Pa je ugotovil, da nima tona. To mi je dalo dodatno energijo in res nam je uspelo pravočasno urediti. Druga pa je starejša gledalka Anica iz vzhodnega dela Slovenije, ki je pred kratkim slučajno ujela del pogovora s Tonetom Partljičem. Ostala sva v stiku preko SMS-sporočil. Pri krepko čez 80 let vam povem, da ima vse pod kontrolo. Zadnjič mi je napisala, da nas redno spremlja in da imamo zanimive oddaje ter z veseljem širi ime naše televizije po Prekmurju. To so trenutki, ki ti dajo energijo. Ob tem naj omenim, da lahko Savinjsko TV spremljajo gledalci po celotni Sloveniji. Prisotni smo v programskih shemah Telemacha, Telekoma in A1.« Najbrž so tudi gledalci iz leta v leto bolj zahtevni … »Res so, res pa je tudi, da so razni filmi, serije in risani filmi, ki smo jih včasih vrteli, enostavno predragi in so dostopni tako rekoč kjerkoli. Zato poudarek dajemo predvsem informativnemu delu programa in posnetkom domačih prireditev, ki so zanimivi tudi širšemu krogu gledalcev. To bomo počeli še naprej. Seveda pa pri širjenju vsebin uporabljamo tudi splet oziroma Facebook in Youtube. Dogodki po posameznih občinah so objavljeni tudi na njihovih spletnih straneh.« Razmere v času epidemije so poseben izziv tudi za medije … »To je čas, poln prilagajanja, v obnašanju in z opremo. Ampak zaenkrat gre brez večjih težav. Prehajanje med občinami ni problem, ker je to narava dela. Če se da, se naloga opravi, če ne gre, pa se zadeve preložijo. Najbolj je pomembno zdravje, vse ostalo bo počakalo. Studijske oddaje sem zaenkrat opustil, snemanje pa smo večkrat izvedli na terenu. Manj je novic, zato več časa ostane za ostala snemanja in montaže raznih dogodkov, ki se sedaj v večji meri selijo na TV-zaslone in na splet. Ena takšnih je tudi serija pogovorov, ki smo je pričeli pred dnevi skupaj z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Pogovore vodi direktorica Jolanda Železnik, prostor, veliko avlo v Domu II. slovenskega tabora, pa nam je velikodušno odstopil ZKŠT Žalec. Prvi gost oddaje »Covid-19 kot izziv« je bil mag. Marko Repnik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sicer pa pri delu uporabljam masko in razkužilo ter se ravnam odgovorno do drugih in sebe.« Medije imajo velikokrat za nebodigatreba in jih okrivijo za marsikaj, morda še pogosteje v zadnjem času … »Če povem po pravici, si tega ne ženem preveč k srcu. Sem odprt za konstruktivno kritiko in pa seveda pohvale. Je pa res, da me za kakšen dogodek vprašajo, zakaj pa niste prišli. Največkrat o njem nismo bili obveščeni ali pa se zgodi, da se dogodki natanko pokrivajo z dnevom 15 in uro, glede na številčnost ekipe pa ne moremo delati čudežev. Glede odnosa do medijev bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Jaz slabih izkušenj, takšnih, ki bi jih v tem trenutku stresel iz rokava, nimam.« Kaj te žene pri tem zahtevnem delu in zakaj vztrajaš? »No, to je pa res dobro vprašanje. Kot marsikoga, ki neko delo opravlja že 25 let, me prime kdaj, da bi počel še kaj drugega. Imam veliko idej in energije in mi tudi ne bi bilo težko poiskati nove izzive in cilje. Ampak ko se zjutraj zbudim in se z veseljem in poln idej odpravim v studio, je po mojem to znak, da še vedno rad opravljam to delo. Če k temu prištejem še kolege, s katerimi se srečujemo na terenu in se spoštujemo ter si pomagamo, potem res nimam razloga, da tega ne bi več počel. Če sem iskren, bi verjetno tovrstno druženje najbolj pogrešal. In tudi ga v tem času koronavirusa. Se že veselim časov, ko bodo spet prireditve tako kot prej.« Kaj bi dodal za piko na i? »Čas koronavirusa je spet nekoliko povezal lokalne televizije po Sloveniji. Izmenjali smo si več oddaj in tako popestrili programsko vsebino. Že pred časom se mi je porodila ideja, da bi se novinarji in snemalci iz raznih medijev, ki se srečujemo na dogodkih, enkrat na leto srečali na neformalnem srečanju brez obveznih pripomočkov. Mogoče bi se lahko dobili prihodnje leto 3. maja, na svetovni dan medijev, pri istoimenskem drevesu v drevoredu pri dvorcu Novo Celje in morda takrat pade kakšna prava ideja. Na koncu pa bi se se rad zahvalil vsem tistim, ki so kadarkoli ustvarjali ali še pomagajo soustvarjati program Savinjske televizije.« 16 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2020 Po Slovenski turnokolesarski poti D. NARAGLAV Planinsko društvo Tabor je pod vodstvom turnokolesarskega vodnika Uroša Zorenča prevzelo vodenje etape od Trojan do Mrzlice. Planinsko društvo Tabor se je pridružilo vseslovenski akciji Planinske zveze Slovenije Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot (STKP) v enem dnevu. To je bila že druga izvedba te akcije. Njeni nameni so doživeti raznovrstnost slovenske gorske pokrajine s kolesom, kolesarjenje po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah z malo prometa ter zadovoljstvo ob opravljeni zahtevni poti. jejo in tudi vrnejo z vlakom,« nam je povedal turnokolesarski vodnik, lokalni turistični vodnik in predsednik PD Tabor Uroš Zorenč. Kolesarji na poti spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, Rudnik Idrija, turistični Rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim Čudovit pogled na velik del naše doline s Pohorjem v ozadju in ranokamnolomom v Veliki Pirešici »Prvotno je bilo kolesarjenje predvideno v juniju, a je covid-19 prekrižal načrte, tako da smo vseslovensko akcijo izpeljali 12. septembra. V odličnih vremenskih razmerah se nas je na turo podalo devet. Štart je bil pri hotelu na Trojanah. Pot nas je vodila na Prvine in naprej na Čemšeniško planino. Po kratkem premoru in okrepčilu smo se spustili na Presedlje, kjer se nam je odprl eden najlepših razgledov na Savinjsko dolino. Nadaljevali smo pot proti Krvavici. Ker smo imeli kar nekaj okrepčilu pri Domu na Mrzlici smo se spustili nazaj do gostilne Jager in nato do turistične kmetije Weiss v Miklavžu pri Taboru, kjer smo turo tudi zaključili,« je dejal Uroš Zorenč, ki je tudi vsestransko aktiven v domači Občini Tabor, sicer pa je po izobrazbi diplomiran zgodovinar in sociolog kulture. Kot velik ljubitelj gorskega kolesarjenja pa si Uroš Zorenč želi, da bi tudi Savinjska dolina skupaj s svojimi hribi postala kolesarska destinaci- Urošev selfi z udeleženci ture v ozadju ob eni od kapel, ki jih na poti ne manjka Turno kolesarstvo postaja vse bolj priljubljena dejavnost članov Planinske zveze Slovenije (PZS). Kot dodatno spodbudo za njegov razvoj je Komisija za turno kolesarstvo PZS pripravila krožno kolesarsko pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine. Meri okoli 1800 kilometrov in v vzponu skupaj premaga 50 tisoč metrov višinske razlike. »Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva. Osnovna trasa poti tehnično ni posebej zahtevna, kajti cilj je pritegniti širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, gozdnih cestah in vlakah ter poljskih poteh. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše variante, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripel- srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Pot poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji pa z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokažejo obisk. »Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, zato pričakujejo tudi pomemben prispevek poti k finančnemu rezultatu koč. Vsekakor je to tudi priložnost za našo Zajčevo kočo. Pot nudi priložnost tudi številnim manjšim turističnim ponudnikom v nekaterih odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije. Pri načrtovanju poti so upoštevane omejitve obstoječe zakonodaje. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh. Celoten potek trase je usklajen s strokovnimi službami,« je povedal Zorenč. Pot je razdeljena na 41 etap. Za vse so dostopni opisi in datoteke GPX, ki omogočajo kolesarjem orientacijo po etapah. Na voljo so od odprtja STKP na dan slovenskih planinskih doživetij (18. junija 2016) v spletnem vodniku na strežniku PZS (stkp. pzs.si). Pri Planinski založbi je izšel tudi Dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah. O prevoženi trasi od Trojan do Mrzlice pa je Uroš Zorenč povedal: ja. Skupaj s PD Tabor in turistično kmetijo Weiss so že lansko leto organizirali tridnevni turnokolesarski tabor, katerega namen je bil privabiti v naše kraje ljubitelje turnega kolesarstva in jim predstaviti to območje kot možno kolesarsko destinacijo. »Tudi v letošnjem letu je bil tabor načrtovan, a je zaradi negotove situacije s koronavirusom odpadel. Je pa letos nastalo kar nekaj pobud za ureditev t. i. »trail« prog (Liboje), ki so zelo priljubljene med gorskimi kolesarji. Skupina lokalnih navdušencev v Trbovljah in Zagorju še gradi kar nekaj takšnih prog. Ideja je tudi, da bi organizirali vodeno kolesarjenje skozi opuščeni rudnik Trbovlje. Se pa pri vseh takšnih projektih pojavljajo težave z umeščanjem v prostor in s pridobivanjem različnih dovoljenj. Vsekakor pa si različni ponudniki, predvsem iz gostinstva, prizadevajo za tovrstni kolesarski turizem. Nastajajo različne tematske kolesarske poti, ki vključuje kulturno in naravno dediščino Savinjske doline ter tudi drugo. Takšen turizem bo v naslednjih letih vsekakor postal izvrsten način, kako privabiti domače in tuje goste in jih pri nas zadržati vsaj nekaj dni,« je še povedal Zorenč. Uroš ob smerokazih STKP, ki kažeta v smeri Presedel in Čemšeniške planine ter proti sv. Lenartu in gostišču Planina, ki sta v smeri Marije Reke in Vrh udeležencev iz drugih krajev, sem jim po poti pomagal odkrivati lepote naše narave ter zgodbe in legende, nastale v okolici. V enem stavku bi lahko zgodbe poimenovali »Od Rimljanov do partizanov«. Od Krvavice smo nadaljevali proti Vrhem in Planini. Prvo leto smo se oglasili tudi na Zajčevi koči, ki pa smo jo tokrat morali zaradi časovne omejitve izpustiti. Žal je dom na Planini zaprt in klavrno propada. Tudi narava okoli doma in sploh na pobočjih Javorja je uničena zaradi brezvestne vožnje s kros motorji. Sledil je divji spust mimo Koče pod Javorjem in še zadnji, kraljevski vzpon na Mrzlico. Vsi smo vrh dosegli v času zmagovalca. Po Še en lep pogled s poti VABIMO MLADE AVTORJE (osnovnošolce, srednješolce in študente), da pošljete svoje razmišljanje, pesmico ali morda tudi fotografijo za objavo v Utripu Savinjske doline. Vaše objave posredujte na utrip@zkst-zalec.si, do 14. 12. 2020. Prispevke za objavo bo izbrala odgovorna urednica. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 11 I november 2020 INFORMACIJEV ČASU EPIDEMIJE OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem okužbe s koronavirusom smo na uredništvu časopisa, zaradi zaščite obiskovalcev in zaposlenih do nadaljnjega dosegljivi na: 031 623 117 in preko e-pošte utrip@zkst-zalec.si . To velja tudi za sprejem zahval in v spominov ob smrti ter za druge objave ter obvestila. UNICEF-ove varne točke v času, ko smo doma BREZPLAČNA OBJAVA Informacije in obvestila lahko spremljate tudi na www.zkst-zalec.si/utrip ali na FB Utrip Savinjske doline. Dragi otroci in mladi! Časi, v katerih živimo, lahko povečajo stiske, tako vas otrok in mladih, kot tudi odraslih, kar je povsem normalno in pričakovano. Pomembno pa je, da o težavah čim prej spregovorimo in poiščemo pomoč. Ta pomoč je lahko pogovor, podpora ali pa varen prostor, kamor se lahko umaknemo. Želimo vas spodbuditi, da o stiskah spregovorite z odraslimi, ki jim zaupate, kadar pa to ni mogoče, pa se lahko oprete na mnoge organizacije, ki nudimo pomoč. Kontakte nekaterih smo zbrali tu: - Tom telefon: 116 111, deluje vsak dan od 12. do 20. ure. Kadarkoli lahko napišete tudi e-pošto na tom@zpms.si ali pošljete sporočilo v njihovo spletno klepetalnico https:// www.e-tom.si/stopi-v-stik/. - SOS telefon: 080 11 55. V primeru kakršne koli oblike nasilja, lahko pokličete na to številko, vsak dan od 12. do 22. ure https://drustvo-sos.si/. - Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer bodo lahko pomagali v primeru nasilja vsak delovnik med 8.00 in 16.00 na telefonski številki 031 770 120. - V primeru doživljanja stisk zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, se obrnete na društvo Legebitra in na 01 430 51 44, vsak delovnik med 12.00 in 16.00, lahko tudi pišete na svetovalnica@legebitra.si. - Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: (01) 583 75 00; Koper: 05 62 62 810 ali 031 388 591; Maribor: (02) 234 97 00. - Krizni centri za otroke in mladostnike: https://www. scsd.si/centri-za-socialno-delo/krizni-centri/ - Zaupni telefon Samarijan, brezplačno, anonimno in 24 ur na dan, za klice v duševni stiski: 116 123 - UNICEF Slovenija: 031 510 200 je “telefonska” Varna točka, ki deluje vsak dan od 9.00 do 17.00. Tu najdete pomoč pri nadaljnjih korakih reševanja stiske. Še več informacij pa lahko najdete na https://www.varnetocke. si/kdaj-jih-poiscemo. - Ves čas, tudi ponoči, ko ostale organizacije ne delujejo, pa lahko pokličete tudi 113 , v primeru poškodb pa 112 . Želimo si, da vam iskanje pomoči ne bi predstavljalo dodatne stiske. Nikoli niste sami - tudi ko ste v težavah, je nekje oseba, ki vam lahko pomaga! NIJZ: www.nijz.si ZD Žalec: www.zd-zalec.si , psih. pomoč ZD Žalec: 051 668 416, psiholog@zd-zalec.si NMP: 112 OBČINA ŽALEC www.zalec.si Center za socialno delo Žalec: 03 713 12 50 ali gpcsd.zalec@gov.si Civilna zaščita: zir@zalec.si OBČINA PREBOLD www.prebold.si Civilna zaščita 703 64 00 in 041 614 919 ali obcina@prebold.si OBČINA BRASLOVČE www.braslovce.si Brezplačna klicna številka 080 710 72 Varstvo otrok (vrtec, šola): sola_braslovce@braslovce.si OBČINA TABOR www.obcina-tabor.si Občinska uprava, informacije: 03 705 70 80 ali info@obcina-tabor.si OBČINA POLZELA www.polzela.si Občinska uprava: 03 703 32 00 Civilna zaščita in nujno varstvo otrok: 041 508 860 OBČINA VRANSKO www.vransko.si Topli obrok za rizične skupine: 040 451 733 Dostava toplih obrokov, zdravil za starejše in bolne: 051 451 757 ali 031 521 726 Civilna zaščita: 031 348 330 KMEČKA TRŽNICA PREBOLD vsako soboto od 8.00 do 10.30 na dvorišču DC Marof v Dolenji vasi. 17 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNENJ, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 MALI OGLASI ZA VSE PRIREDITVE OBVESTILO Zaradi nejasne situacije glede izvedbe prireditev in nenehnih sprememb priporočil, koledar dogodkov ni objavljen. Morebitne dogodke in spremembe spremljajte na spletnih straneh in v objavah občin, društev in organizacij v Spodnji Savinjski dolini. 18 KULTURA ŠT. 11 I november 2020 Godba Zabukovica s 140-letno zgodovino D. NARAGLAV Ustanovljena je bila daljnega leta 1880 kot Gojznikarjeva ali Krapeževa godba in se leta 1901 preimenovala v rudarsko godbo. Ob jubileju so si podarili novo knjigo. Knjiga ob jubileju filatelistov T. TAVČAR Žalski filatelisti so odkrili, da je društvo tri leta starejše, kot so sprva od sedaj zbranih podatkov. Z lanskega božičnega koncerta, ki pa ga žal letos ne bo. Godba Zabukovica letos praznuje 140-letnico svojega delovanja. Po svojem stažu delovanja je najstarejše društvo v Občini Žalec in med najstarejšimi godbami v Sloveniji. Na jubilej so se pripravljali že nekaj časa in bi ga tudi nadvse slovesno izpeljali, če ne bi vse skupaj odnesla zdravstvena situacija v državi in svetu. Kot nam je povedal predsednik društva Aljoša Gramc, njihova godba trenutno šteje 47 članov in je ena največjih kulturnih skupin v Občini Žalec. Društvo je zelo prepoznavno, samostojno in nepridobitno združenje neprofesionalnih ljubiteljev glasbe, ki svoje delovanje in poslanstvo z velikim čutom do ohranitve kulturnega izročila predaja tudi mlajšim generacijam. Zato se članstvo, na veselje godbenic in godbenikov Godbe Zabukovica, veča iz leta v leto. Godba Zabukovica sodeluje na vseh večjih in pomembnejših prireditvah v KS Griže, Občini Žalec in širši regiji ter tudi na drugih srečanjih in tekmovanjih pihalnih orkestrov v Republiki Sloveniji in izven njenih meja. Leta 2005 je mesto umetniškega vodje in dirigenta orkestra prevzel Boštjan Mesarec, profesor klarineta na Glasbeni šoli Velenje, pod njegovim vodstvom pa godba ponovno doživlja razcvet v domačem kraju ter tudi širom Slovenije in izven nje. V zadnjih petnajstih letih delovanja so v repertoar vnesli obilico svežine z izvajanjem filmske in popularne glasbe, izvedbo pa lahko obiskovalci užijejo predvsem na tradicionalnih božično-novoletnih in pomladnih koncertih. V svojem bistvu pa je Godba Zabukovica ostala tudi čisto tipična pihalna godba oz. »pleh muska« s koračnicami in parado. Skrb za vključevanje in vzgojo prihajajočih generacij ima Godba Zabukovica zapisano v statutu, s čimer najmlajšim članom godbe zagotavlja možnost njihove osebne glasbene predstavitve in s tem tudi njihove osebnostne rasti. Ustanovljena v 19. stoletju Godbo Zabukovica so leta 1880 ustanovili Karle Gojznikar starejši, Valentin Žgank, Gusti Lenič in Lipovškovi pobje. Po prvi svetovni vojni je godbo vodil Franc Drobnič, od leta 1925 do začetka druge svetovne vojne pa Anton Gojznikar. Med obema vojnama je godba zabeležila kar nekaj izjemnih nastopov. Velja omeniti, da so zabukovški godbeniki igrali ob poroki kralja Aleksandra I. in po vojni predsedniku Jugoslavije Titu na Ostrožnem v Celju. Leta 1943 je godba, ki je igrala v različnih zasedbah, popolnoma utihnila. Po vojni se je na pobudo Franca Užmaha zbralo 17 navdušencev predvojne Sonnenbergove in Krpeževe godbe. Instrumenti so zanosno zazveneli pod vodstvo Antona Pečnika, čigar namestnik je bil Franc Kovač, ki je godbo prevzel med letoma 1948 in 1950. Po letu 1950 je godbo za dve leti prevzel Alojz Bastardi, vojaški dirigent iz Hrastnika, ki je imel izreden smisel za mlade. Leta 1952 je taktirko ponovno prevzel Franc Kovač, ki ga je od leta 1962 pa do svoje smrti leta 1966 zamenjal Alojz Pečnik. Z neugnano ustvarjalno slo je delo z godbo od leta 1966 nadalje- val Franc Tratar starejši, ki je v vlogi dirigenta deloval kar trideset let, do leta 1996, sicer pa je bil pri godbi že od leta 1935. Po osamosvojitvi Republike Slovenije so Godbo Zabukovica vodili še Janus Rasiewicz, Tomaž Guček, Aleš Ulaga in Boštjan Mesarec, ki je umetniški vodja in dirigent tudi še danes. Zabukovški godbeniki so igrali celo ob poroki kralja Aleksandra I. in po vojni predsedniku Jugoslavije Titu na Ostrožnem v Celju. Godba Zabukovica torej že 140 let ustvarja na področju ljubiteljske kulture. Vsak njen član je s svojim znanjem in odrekanjem prostemu času v korist godbe pomemben delček v mozaiku njihovega delovanja. Za svoje delovanje so doslej prejeli že številna priznanja. Med drugim so ob stoletnici prejeli Zlati grb Občine Žalec, pa državno odlikovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ob 110-letnici zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Žalec, nato tudi Savinovo priznanje in več drugih. Sicer pa, kot pravi Aljoša Gramc, ne igrajo zaradi priznanj, ampak predvsem zaradi svojega zadovoljstva in zadovoljstva vseh tistih, ki jim z veseljem sledijo, jih spodbujajo in uživajo v njihovem igranju. Letos so žal vsi prikrajšani, upajo pa, da bo znova prišel čas, ko bodo veselo zaigrali na kakšni prireditvi, koncertu ali ob kakšni drugi priložnosti. NAROCILA 03/703 30 46 SEMPETER 03/703 30 84 PETROVCE 03/703 30 30 VRANSKO Naročnik: Brglez, d.o.o., Vransko V Filatelističnem društvu Žalec so zelo aktivni. Januarja so najprej izdali novo društveno kuverto in pripravili manjšo razstavo na Pošti Žalec, potem pa so se lotili zbiranja podatkov, da bi izdali knjigo ob jubileju društva. Knjiga z naslovom »Dobrega pol stoletja FD Žalec« je tako izšla na 96 straneh in v nakladi 150 izvodov. Predsednik društva Veni Ferant je v pol leta napisal kroniko društva, ki jo je obogatil z nekaterimi pomembnimi društvenimi dokumenti in množico fotografij. Sam je knjigo tudi oblikoval in opravil grafično pripravo za tisk. Knjiga ni naprodaj, je pa na voljo za izposojo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in v vseh njenih enotah. Preberete jo lahko tudi na spletni strani društva www. fd-zalec.org. Da je knjiga lahko izšla, pa se društvo lahko zahvali razumevanju in podpori Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec, pošte in donatorjev. Knjigo naj bi predstavili že 28. septembra v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v okviru domoznanskih večerov, vendar je Veni Ferant bila predstavitev odpovedana zaradi aktualnih razmer koronavirusa in prestavljena do takrat, ko bodo razmere spet dopuščale. Ob jubileju društva so se s priznanjem za dolgoletno članstvo v društvu zahvalili mag. Milanu Žolnirju, ki je član društva že polnih 51 let. Na nedavnem zboru članov Filatelistične zveze Slovenije pa so v Ljubljani podelili visoka priznanja najaktivnejšim članom. Prejeli so jih kar trije člani FD Žalec. Srečko Meh je prejel bronasto priznanje Lovrenca Koširja, Marjan Plavčak srebrno priznanje Lovrenca Koširja, Toni Četina pa priznanje Lovrenca Koširja za življenjsko delo. KULTURA ŠT. 11 I november 2020 Savinjčanke v savinjskem šentpavelskem dialektu D. NARAGLAV, L. K. D. N. Slogovni način z zbadljivostjo, ki meji že na obrekovanje, ter izbor vrhunskih pesmi odražata tudi najnovejše delo Ervina Fritza. Pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg Ervin Fritz je svojo najnovejšo knjigo pesmi Savinjčanke zapisal v savinjskem šentpavelskem dialektu, s katerim je živel v mladosti, nadvse ljub pa mu je tudi sedaj, ko je dopolnil osemdeset let življenja. Knjigo sta izdali Občina Prebold in Društvo knjižna zadruga, katere član je avtor. Izšla je v 1400 izvodih. Za širšo prepoznavnost pesmi je v knjigi na koncu dodan besednjak manj znanih besed in pojmov. O knjigi je konec julija letos Andrej Lutman zapisal, da knjiga poleg slogovnega pristopa izraža tudi izhodišče, ki mu je pesnik zvest skozi celotno svoje pesnikovanje. Med bralci je namreč znan tudi in predvsem po svojih zbadljivkah. Njegovo pesnjenje vsebuje vsaj dve skrajnosti: zbadljivost, ki meji na obrekovanje, a je takšen le njegov slogovni način, in izbor vrhunskih pesmi, ki sestavljajo vidno mesto na Slovenskem. Kot dodaja Lutman, je tako treba brati tudi te pesmi oziroma, s pesnikovo besedo, Savinjčanke. Ervin Fritz je na predstavitvi septembra v Žalcu pojasnil, zakaj se je odločil za pisanje v narečju: »Pesmi v narečju so nekaj domačega, nekaj, kar je iz stare zaveze, nekaj, kar je iz otroštva in iz odnosov s tistimi ljudmi, ki so že bolj redki tukaj in pravzaprav tvorijo tiste davne čase, v tistem davnem kraju, pravzaprav samo še v vrstah, kjer se nič več ne Ervin Fritz na predstavitvi v Žalcu kregajo med seboj, pa tudi nobenih besed ne dajo več iz sebe. Torej, to je čista nostalgija, in nekaj prav imenitnega je, da je mogoče v tem jeziku emocirati to neko otroško deželo, ki je seveda ni več. To si privoščijo starejši »mladinci« in tako sem si to privoščil tudi jaz. Imam pa seveda vzornike, kot je Miroslav Krleža, ki je napisal svoje bojne pesmi v zagorskem narečju. Velika spodbuda mi je bil tudi Iztok Mlakar, ki v svoji primorščini prepeva tako sijajne balade, in tudi nekateri drugi kantavtorji,« je med drugim povedal Ervin Fritz in dodal, da se je moral pri tem pesnikovanju v dialektu zanesti sam nase. Po razlagi, kako je z dialekti, med katerimi še posebej izstopa prekmurščina, ki ima prednost, saj je bila nekoč knjižni jezik in so pravila za njihove popevke že znana, je dejal še, da imamo Savinjčani veselo narečje in da ne bo rekel, da je ta njegova knjiga humorna, vsekakor pa je vesela. In to najbolj od vseh njegovih dosedanjih. Ob branju pesmi lahko mnoge Savinjčane, posebej Fritzeve Šentpavčane, ponese v čas mladosti in druženja z sokrajanom, sosedom in prijateljem Ervinom Fritzem. Za pokušino pa objavljamo eno izmed pesmi, hudomušno Hani. PESEM v savinjščini Hani Zdej sm pa ži pod voknom pr ta luštn Han. Hani, ti si ena od ta nartbolš šempavskih kobil. Trupl, boš kr spal? Tule zmrzujem tavan, dej se me usmil. Spust me not. Ne bo nobenih obšest. Čeprav si šikan pa apetitlih, te ne mislim pojest. Pa tud ni treba, da kar padeš vznak, pa da ne vem kok doug zdehuješ. Misliš, da sm res tak k vsak, kurbež pa potrebujež? Sm ornk ded, čeprav ne zmeri mlaj, Pa klobuk pa ksiht mam ži mal ponošen, na tebe pa mislim zmeri, ne sam gdaj pa gdaj; kaj drnjohaš, kokr bi blo naprošen? Maš zizike kr za sebe? Vrž kluč od vrat. Dej, trupl, zbud se, ne mi kr spat. Sm že šekast od mraza, a bo kej hmal? Kaj se obiraš? Mi je že zanohtal… Te dolg ni blo, a si še živ? A misliš, de se brez tebe ne da prežvet? Butl str tumast, na, prid se pogret… No, sam de si prbodu. Si lačen? Kaj boš piu?... Poglej, mam nov špampet pa nov fedrmadrac. Či se dva špilata, neč ne škripa pa nešumi. Čak, bom narihtal radio na Graz. Čuješ: Ih tance mit dir… Na trotl pa ži spi. 19 Koritnikov pes Ta star Koritnik je ceu žiuleje jagou, na starost pa ne več, mu je reumatizem pomagou. Je pa še jemu tajga smešnega starega psa. Oba sta večtal dremala pa se grela doma. Koritnik je jemu jagrske mustače, na kluk mu je viseu jagrski klobuk, nosu je ponošene jagrske hlače, kadiu je dravo, gledu pa ko čuk. Pes je biu tud jager, že skor čist gluh, komaj se mu je še lubl pridit du sklede, ni se več pustu čohat ne za ušesam ne po trebuh, še lajov ni več, razn na sosede. Enkrat je rekla soseda, ta rekovna Katra, kdaj bo pes fasou en ornk šus, ku se pr Koritnku sam še matra. Koritnk je reku, da še ni mus. To se prau, dokler ga bodo nosile šape, pa dokler bo, kokr je vajen vsak večer, lepo gospodarju pred televizor prnesu šlape bo jemu kot pa skledo pa pred sosedom mir. Koritnk je pol hmal za tem umru. Lepo so ga pokopal lovci pa sovaščani. Psa se je usmilila Pekova Fani. A kaj, ko pes pr jej ni ne spau ne žru. Je sam gledou, kok bi jo na britof ucvru. Tam ga je čez kak tedn najdu Frenčkov Žani. Mrtu je ležu zrom groba na trat. Na grob je pa ležu Koritnikov copat. Knjiga pesmi Savinjčanke je bila predstavljena na večeru iz cikla dogodkov Brez maske … PreBrano in izBrano v knjižnici v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec v avli dvorane II. slovenskega tabora v Žalcu. Z Ervinom Fritzem se je pogovarjala prof. Marija Končina. Predstavitev je posnela Savinjska televizija in s tem omogočila, da so si dogodek lahko ogledali tudi drugi Savinjčani. Utrip ljubiteljske kulture ne bo zamrl T. T., L. K. T. T. V okviru oddaj COVID-19 kot izziv na Savinjski TV bodo v času, ko ni mogoče imeti prireditev v živo, pripravljali zanimive in pronicljive pogovore s sogovorniki iz našega okolja. S pogovora mag. Marka Repnika in Jolande Železnik v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Minuli petek so predvajali prvi pogovor z mag. Markom Repnikom, direktorjem JSKD Slovenije, ki ga je opravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec v okviru oddaj COVID19 kot izziv. Ponovitev bo na voljo na STV še nocoj, na voljo pa bo tudi na Youtube kanalu. Koronavirus, ki močno kroji naše življenje in se zajeda v vse pore našega bivanja, je močno posegel tudi na področje kulture. Programi in vsebine, ki so mnogim osmišljali življenje pred korono, iščejo poti, kako priti med ljudi. Nekateri so postali virtualna resničnost, nekateri so žal usahnili. Kako si pot med ljudi utira ljubiteljska kultura, zelo dobro ve prvi mož JSKD mag. Marko Repnik. Pred korono je bila ljubiteljska kultura pomemben gradnik javnega življenja. Skoraj ni bilo proslave brez lokalnega pevskega zbora, godbe na pihala ali folklorne skupine in drugih oblik povezovanja in sodelovanja. Zdaj ni prireditev, prav tako ne vaj in nastopov. Repnik ostaja pozitiven. Prepričan je, da utrip ljubiteljske kulture ne bo zamrl. »Zdaj so ustvarjanja bolj individualna, a zagotovo se bomo še družili na množičnih prireditvah, ki jih mnogi že zelo pogrešamo.« Mag. Marko Repnik je v pogovoru povedal, da JSKD za drugo leto načrtuje vse programe in aktivnosti, kot da virusa ne bo več. Upa, da bodo izvedli dogodke, kot so si zamislili. Če pa bo virus še vedno krojil naše življenje, se bodo prilagodili, kolikor se bo dalo – deloma s selitvijo v svet virtualnosti, deloma pa tudi s prestavitvijo datumov. Mag. Marko Repnik je akademski glasbenik in je kulturi zapisan že od nekdaj. V Orkestru slovenske policije je najprej deloval kot solist, kasneje kot koncertni mojster – predvodnik orkestra. Leta 2007 se je zaposlil v JSKD OE Žalec, leta 2017 pa je postal direktor JSKD. Bil je član skupine Fešta band, je umetniški vodja Godbe Prebold in Godbe veteranov, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Ima še veliko vlog, ki vsak njegov dan polnijo s kulturo. Kadar ima čas, napiše kakšno pesem. Nekaj jih je že zbral in izdal v pesniški zbirki Iluzije. Pogovor, ki si ga bo mogoče ogledati na programu Savinjske TV, bo dosegljiv tudi na Youtubu. Knjigo si lahko v teh dneh izposodite v Medobčinski knjižnici Žalec (med vrati) pri glavnem vhodu v knjižnico. S knjigo manj osamljeni T. TAVČAR 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, se je začela 14. sezona branja odraslih Savinjčani beremo, ki jo organizira Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Knjigo si lahko po posebnem režimu sposodite v 11 knjižničnih enotah ali v elektronski obliki. Kot je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, so knjige za letošnjo sezono izbirali skrbno in premišljeno. Ponujajo različne žanre, spomniti pa se je treba na nekatere dogodke, na primer 90-letnico Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela. Večina knjig, ki jih ponujajo v branje, je na voljo tudi v elektronski obliki. »Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem, ker z razumevanjem spremljate vse spremembe, ki se dogajajo v knjižnici: odprto, zaprto, stično, brezstično … Trenutno vam lahko gradivo priskrbimo na vhodnih vratih, torej ob vstopu v knjižnico. Upam, da vas bomo kmalu spet smeli prepustiti užitku, ki ga prebujata sprehod med policami in brskanje po knjigah,« je bralce nagovorila Železnikova in jih še pozvala k branju: »S knjigo bosta samota in osamljenost močno odrinjeni,« je dejala Železnikova. 20 ŠPORT ŠT. 11 I november 2020 Letos zimska tekaška liga tudi virtualna BINA PLAZNIK FB ATD SAVINJČAN Savinjska zimska tekaška liga letos zaradi razmer koronavirusa poteka drugače. Tekmovalci objavljajo fotografije svojih podvigov na Facebook strani ATD Savinjčan. Leta 2008 je na pobudo veteranov, zbranih v Atletskem klubu Žalec, vzniknila ideja o izvedbi rekreativnih tekov, ki bi potekali v zimskih mesecih. Ideja je takrat zaživela v polni meri, saj se je tekov udeleževalo vse več rekreativnih tekačev. Dogodek je po nekaj letih zamrl. Z ustanovitvijo Atletskega tekaškega društva Savinjčan je zimski tek zopet postal aktualen v letih 2015/2016. Poslej poteka vsako leto, v času koronavirusa le nekoliko drugače. Predsednik društva Boris Podpečan je povedal: »V društvu, v katerem se združujemo predvsem ljubitelji teka, ki se med letom udeležujemo organizirane tekaške vadbe, smo odločeni, da tudi v hladnih zimskih mesecih ne opustimo tekaške vadbe in tako ohranjamo stalno telesno pripravljenost. Žal bo letos zaradi znanih epidemioloških razmer malo drugače, vendar smo se v društvu odločili, da gremo naprej s tekaškim korakom v leto 2021!« »Na eni strani imamo starše, ki so preveč ambiciozni, na drugi strani pa tudi takšne, ki vpišejo otroke v neko športno dejavnost oziroma klub z namenom, da bi se malce gibali, ker se njim ne da ukvarjati z njimi, in jih prepustijo v roke trenerjem. Napaka. Vseskozi je razlog za to služba. Ampak ali ne bi bilo fino iti na večerni sprehod skupaj z otroki, na katerem bi se zmenili, kaj vse se jim je zgodilo skozi dan, naredili plan za ostale dni in še njihovo telo bi jim bilo zelo hvaležno.« Atletsko tekaško društvo Savinjčan torej že šesto leto zapored organizira savinjsko zimsko tekaško ligo, ki je zaradi razmer niso želeli prekiniti. Z malo iznajdljivosti so se odločili, da jo naredijo virtualno, kjer vsak teče sam. Tek je priljubljena telesna dejavnost ravno zaradi svoje enostavnosti in tekaških tekmovanj, na katerih lahko tekač preprosto preveri svoje delo na treningu. Podpečan pove: »Zdaj ko tekme odpadajo druga za drugo, ključni košček v mozaiku manjka. Mi smo ga nadomestili z virtualnimi izzivi, ki dajejo občutek nekakšne tekme, predvsem pa imajo tekači priložnost, da na ta način ohranjajo stike s vzor, starše. Iz izkušenj kot trener lahko povem, da potrebujejo samo malo, eno malo brco. Na eni strani imamo starše, ki so preveč ambiciozni, na drugi strani pa tudi takšne, ki vpišejo otroke v neko športno dejavnost oziroma klub z namenom, da bi se malce gibali, ker se njim ne da ukvarjati z njimi, in jih prepustijo v roke trenerjem. Napaka. Vseskozi je razlog za to služba. Ampak ali ne bi bilo fino iti na večerni sprehod skupaj z otroki, na katerem bi se zmenili, kaj vse se jim je zgodilo skozi dan, naredili plan za ostale dni, in še njihovo telo bi jim bilo zelo hvaležno. Treba je samo malo volje in vztrajnosti.« Za vse zainteresirane, ki bi želeli Tim Jevšnik med tekmovanjem Trikratni državni prvak v lokostrelstvu T. T. Prva etapa v barvah jeseni sotekači in se družijo na družbenih omrežjih. Letošnje leto smo dodali tudi razdelek »za mladino«, kajti vemo, da je zdaj veliko sedenja pred računalniki zaradi pouka na daljavo, da bi jih morda vzpodbudili h gibanju, da naredijo nekaj zase, jih motivirali, da jih kljub mrazu »preženemo« ven na svež zrak ... Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo.« Udeleženci virtualne etape morajo z aplikacijo za sledenje ali s tekaško uro izmeriti dolžino in čas pretečene trase ter podatke nato vnesti v posebno aplikacijo. Kar polovica je otrok Prva etapa že kaže uspehe in voljo tekačev za sodelovanje. Predsednik pojasni, kako liga poteka: »Na Facebooku lahko spremljamo posamezne tekače. Presenečeni smo, saj se je prve etape do zdaj udeležilo 40 tekmovalcev, najbolj vzpodbudno pa je, da je od tega kar polovica otrok. Naše društvo daje velik poudarek dejstvu, da smo starši največji vzor svojim otrokom! Tisti starejši, ki sodelujejo na ligi, so zraven vzpodbudili tudi svoje otroke. Sodeluje cela družina in s tem je cilj dosežen. Zdaj pa si predstavljajte, da bi se starši samo malo premaknili s kavčev – tudi otroci bi bili takoj zraven. Vseskozi »jamramo«, kako se otrokom ne da. Če se vam ne da, kako se bo potem otrokom, saj vseskozi gledajo svoj sodelovati v virtualni savinjski zimski tekaški ligi 20/21 Podpečan pove: »Prijavi se lahko vsakdo, prijavnine ni. Udeleženci virtualne etape morajo z aplikacijo za sledenje ali s tekaško uro izmeriti dolžino in čas pretečene trase ter podatke nato vnesti v posebno aplikacijo skupaj z dokazili (iz STRAVA ali sorodne aplikacije). Torej, samo odtečeš in vpišeš rezultat na spletni strani društva www.atdsavinjcan.eu. Sodelujemo tudi s športnima pedagogoma na OŠ Petrovče Petrom Kavčičem in Anito Seles. To pa predvsem z namenom, da bi Savinjsko dolino še bolj vzpodbudili h gibanju, po vzoru: Gibaj več – športaj z nami! V našem Atletskem društvu Savinjčan primarni cilj ni imeti samih državnih prvakov. Ne štejemo medalj, več nam pomeni, da bomo v prihodnosti lahko »šteli« otroke, ki so vzljubili gibanje. Ti otroci bodo nekoč postali tudi starši in upamo, da bodo naprej širili »športno življenje«. To bi moral biti cilj vseh klubov, preveč je tekmovalnosti, ves svet je preveč tekmovalen, tudi v šoli se to dogaja, tekma za čim boljše ocene, kdo bo boljši ... Po mojem mnenju je cilj športa oziroma določene športne panoge dosežen, ko otrok oziroma športnik preneha z vrhunskim treniranjem, da ostane zdrav in brez poškodb, ter nadaljuje z rekreativnim treningom. Žalostno je, da predvsem starši sanjajo, da bodo njihovi otroci sami Messiji, Ronaldi ...« Za končni vrstni red zimske tekaške lige bodo upoštevali samo tiste tekmovalce in tekmovalke, ki bodo imeli rezultate vseh petih tras. V končni seštevek se bo upošteval dosežen boljši čas etape. V primeru, da se ukrepi po 31. 3. 2021 sprostijo, bodo 3. aprila ob 11. uri izvedli javno podelitev na atletskem stadionu v Športnem parku Žalec. OSEBNI ARHIV T. J. S hladnejšimi dnevi so se zaključila lokostrelska tekmovanja na prostem. Tim Jevšnik je postal absolutni prvak. Septembra in oktobra so potekala tri državna prvenstva: v tarčnem lokostrelstvu (streljanje na tarčo z razdalje 50 oz. 70 m), v 3D-lokostrelstvu (streljanje na tarče, ki so imitacija živali v naravni velikosti, po razgibanem terenu na neznane razdalje) in v lokostrelstvu »arrowhead« (streljanje na tarče po razgibanem terenu na znane in neznane razdalje). Polzelan Tim Jevšnik je član Lokostrelskega kluba Gornji Grad. Po starosti je kadet, na državnih prvenstvih pa je v vseh treh disciplinah postal državni prvak med mladinci. V disciplini tarčno lokostrelstvo je premagal tudi vse člane in postal absolutni državni prvak. Prav tako je postal absolutni državni prvak v lokostrelstvu »arrowhead«. Tim Jevšnik ŠPORT ŠT. 11 I november 2020 21 Veliko presenečenje v Mariboru T. T. ARHIV OK SIP ŠEMPETER Šempetranke niso računale na zmago v Mariboru. Po tritedenski pavzi se je minulih štirinajst dni nadaljevalo državno prvenstvo v 1. DOL za ženske. Šempetranke so najprej doma gostile ekipo GEN-I Volley in srečanje izgubile 3 : 1, v uvodni tekmi 11. kroga (21. novembra) pa so odbo- jkarice Nove KBM Branik doživele šok. V dvorani Lukna v Mariboru so se namreč gladke zmage s 3 : 0 v nizih veselile igralke SIP Šempeter. Šempetranke so brez težav dobile prvi niz s 25 : 16, izenačena pa sta bila drugi in tretji, ki so ga prav tako dobile Šempetranke, in sicer s 25 : 21 in 25 : 22. Žnidarjeva je bila s 13 točkami najboljša pri Šempetrankah. Na lestvici so na četrtem mestu, že danes, 25. novembra, pa bodo gostovale v Kopru, kjer se bodo pomerile z ekipo Ankarana. Šempetrski odbojkarici v reprezentanci Slovenske odbojkarice si bodo svoj tretji nastop na evropskih prvenstvih skušale priigrati v težki skupini F, v kateri se bodo na dveh kvalifikacijskih turnirjih srečale z reprezentancami Češke, Latvije ter Bosne in Hercegovine. Na pripravah se bodo predvidoma zbrale 22. decembra, na seznamu pa sta tudi dve igralki odbojkarskega kluba SIP Šempeter, in sicer Anja Mazej in Nika Markovič. Zmaga in poraz Hopsov T. T. Hopsi so po treh zaporednih porazih v razburljivem lokalnem derbiju 8. kroga 1. SKL proti ekipi Rogaške v domači dvorani prišli do druge zmage na državnem prvenstvu, potem pa minulo soboto v 9. krogu zabeležili poraz. Varovanci trenerja Boštjana Kuharja so na tekmi 14. novembra proti Rogaški odlično odigrali v napadu, predvsem pa so pokazali veliko borbenosti, nepopustljivosti in ekipnega duha. Zmagali so z rezultatom 96 : 93. V soboto, 21. novembra, pa so v 9. kolu gostovali v Šentjurju. V rednem delu se je srečanje končalo izenačeno z rezultatom 65 : 65. V podaljšku so bili boljši gostitelji, končni rezultat srečanja pa je bil 81 : 74. Reprezentančni premor za evropske kvalifikacije, ko bo Slovenija 28. in 30. novembra igrala v mehurčku v Stožicah proti Ukrajini in Madžarski, bodo Hopsi izkoristili za zaostalo tekmo 4. kola v Kranju (v soboto, 28. novembra). V 10. kolu 5. decembra bodo Hopsi gostovali v Laškem. V povratni tekmi pokala Špar so Hopsi v domači dvorani premagali ekipo Krško z rezultatom 98 : 71 in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje pokala Špar. Beno Udrih v trenerskem štabu NBA T. T. SPLET Nekdanji košarkar Beno Udrih iz Šempetra v Savinjski dolini bo v prihodnji sezoni okrepil trenerski štab, zadolžen pa bo za razvoj igralcev pri moštvu New Orleans Pelicans lige NBA. Tridesetletni Šempetran je del celovite prenove strokovnega štaba moštva, v katerem je prvi zvezdnik Zion Williamson. Udrih je v najmočnejšem košarkarskem tekmovanju v karieri odigral 831 tekem. Beno Udrih, sicer eden od treh slovenskih košarkarjev s šampionskim prstanom v ligi NBA, je bil v minuli sezoni pomočnik trenerja pri Westchester Knicks, podružnici ekipe New York Knicks v razvojni ligi NBA. Zdaj se bo pridružil strokovnemu Beno Udrih štabu New Orleans Pelicans, ki se v novo sezono podaja z novim trenerjem. Beno je v profesionalni karieri igral še v Sloveniji (Hopsi Polzela, Union Olimpija), Izraelu (Maccabi Tel Aviv), Rusiji (Saratov), Italiji (Olimpia Milano) in Litvi (Žalgiris). ŠPORT NA KRATKO Potem ko je bilo tekmovanje v 1. A državni rokometni ligi zaradi zdravstvenih težav in odrejenih karanten v ženski rokometni ligi nasploh zamrznjeno od konca oktobra do 13. novembra, pa sta bili preloženi tudi tekmi 8. in 9. kroga žalske ekipe, ki bi ju morala ekipa RK Zelene Doline Žalec odigrati z Zagorjem (14. 11.) in Litijo (21. 11.), tekma 10. kroga s Krko (28. 11.) pa bo ravno tako prestavljena na kasneje. Žalske rokometašice so tako zadnjo tekmo in zmago priigrale proti Izoli v gosteh 26. oktobra, skupaj pa so v šestih tekmah nanizale pet zmag in tesen poraz za gol proti Ajdovščini. Žan Kosič (z žogo), ki je proti Rogaški dosegel 24 točk, v Šentjurju pa 16. T. T. Odbojkarji SIP Šempetra so v 10. krogu 1B. DOL gostili ekipo Šoštanj Topolšica. Z rezultatom 3 : 0 so se zmage veselili gostje iz Šoštanja. Tekma 11. kroga med Radenci in odbojkarji Šempetra, ki bi se morala odigrati v soboto, 21. novembra, pa je zaradi dveh okužb prestavljena na 12. december. Kmetijska zadruga Šaleška dolina skrben in zaupanja vreden partner V 1. krogu 1B. DOL za ženske je ekipa Braslovč doma s 3 : 2 premagala ekipo Ljutomer, v 2. krogu bodo Braslovčanke danes, 25. novembra, gostile ekipo Calcit Volley II. V 2. DOL za moške, kjer igra ekipa ŠD Braslovče, in v 3. DOL za ženske, kjer igra ekipa Uniforest Prebold, je bilo tekmovanje v 3. krogu 24. oktobra prekinjeno. ODKUP LESA Peter - 041 616 504 www.kz-saleskadolina.si HOROSKOP / INFORMACIJE 22 ŠT. 11 I november 2020 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK V prvi polovici meseca, ko bo vaša vladarica potovala po škorpijonu, ki je vam nasprotno znamenje, boste delali inventuro. Na nek način se boste potegnili vase, precej razmišljali in lahko že v času sončevega mrka sprejeli odločitve glede vaših medosebnih odnosov. 15. decembra vstopi Venera v znamenje strelca, v katerem bo izražena strastna plat njene narave. Vse poti se bodo odprle in tudi vi sami boste veliko bolj neposredni ter sproščeni. DVOJČKA Vaš vladar Merkur vstopi prvi dan decembra v vam nasprotno znamenje strelca. To bo od vas zahtevalo precej prilagajanja ljudem in okoliščinam. Še dobro, da ste rojeni v zračnem znamenju in to ne bo težava! Izredno aktivno in dinamično obdobje se kaže vse do 20. decembra, ko bo Merkur vstopil v znak k in nekoliko umiril ozračje. Zaključek leta bo minil v prijetnem vzdušju. RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Sonce v sorodnem znaku vam v prvih treh tednih prinaša odlično vitalno energijo, zato bo počutje bistveno boljše. Vaš vladar Mars bo ves december direkten v vašem znaku, kar pomeni, da boste imeli ogromno energije. Previdno ravnajte z njo, zelo ste lahko uspešni, še zlasti v kontaktih s tujci in tujino! V drugi polovici decembra vam bo naklonjena Venera prinašala prijetne trenutke na čustvenem področju, zelo boste zadovoljni. VODNAR RIBI Naklonjena Venera v prvi polovici meseca vam prinaša veliko lepih in osrečujočih trenutkov. Izkoristite ta čas v polni meri, kajti kasneje bo precej delavno, na trenutke tudi stresno. Čutili boste, da je treba še pred koncem leta veliko narediti ter spremeniti, kar vam bo povzročalo dodaten stres. Vaša vladarica bo dosegla svojo polnost tik pred koncem leta, 30. decembra. Precej čustveni, tudi občutljivi boste, zato velja previdnost! JOKER Danes sem po dolgem času gledala televizijo. Kviz Joker. Tekmovalec je bil zanimiv, veliko je vedel povedati o tem in onem in prepričana sem bila, da bo dosegel dober rezultat. A na koncu se, glej ga zlomka, ni izšlo, kot je predvideval in bil celo prepričan. Ja, tako je v tem našem življenju. Nekateri mislijo, da če nekaj vedo, vedo vse. Pa v resničnem življenju ni tako. To lahko občutimo tudi sami, ko se nam nekaj podre. Še bolj pa v zadnjem času – ne vsi, ampak večina – na lastni koži izkusimo, kaj pomeni, ko igralci, takšni in drugačni, pri igrah z ljudmi, torej z nami, navadnimi smrtniki, igrajo razne igre. In s tem mislim politike in politične igre. Vsi se zavedamo, da so časi težki, da nam je s tem virusom naloženo preveliko breme, pa smo ljudje kljub temu to breme zmožni in sposobni nositi, saj nam drugega tudi ne preostane. In vsi upamo, da bomo čim bolj uspešno in s čim manj izgubljenimi jokerji dosegli želeni rezultat. Še bolj bi se tega morali zavedati naši džokeji, ki, kot na primer odstopljeno-neodstopljeni minister ob tesnem spremstvu do zob oboroženih specialcev paradira med huliganskimi izgredniki po Ljubljani in stresa srdito jezo na eno od novinark, ki opravlja svoje delo, namesto da bi se zapodil med drhal, ki je razgrajala na ulicah in vsaj enega »mafijozota« prijel za ovratnik. To bi se meni zdelo smiselno, predvsem pa bi upravičil svojo prisotnost na tem barabinskem shodu. Se pa še nekaj sprašujem. V tem času je ja bilo prepovedano prestopati občinske meje, zato me zelo zanima, s kakšnimi dovolilnicami se je ta svojat sploh lahko pripeljala v Ljubljano? No, to bosta verjetno minister in Sova v kratkem ugotovila in nas pravočasno obvestila, predvsem to, zakaj in kaj se je dogajalo na znanem kraju ob znanem času. Ja, potrpljenje je božja mast, vsaj tako pravi star pregovor, in prepričana sem, da ni več daleč dan, ko bomo premagali tudi ta virus. V tem času se pač moramo sprijazniti s situacijo, da nam je marsikaj prepovedano in odvzeto, predvsem v naše dobro. Verjeti moramo, da stroka dela dobro in za naše dobro, to bi se morali zavedati tudi politiki, in pustiti stroki, da opravi svoje delo, za katerega je izučena in ne priučena, tako kot posamezni laiki, ki trobezljajo stvari, ki jih še sami ne razumejo. So taki kot Jan Oblak, no, tako uspešni ne, še zdaleč ne, nam pa vseeno vse branijo. V tem mesecu stopamo v praznični čas. Prižgali bomo lučke v upanju, da bodo svetle lučke zagorele in gorele tudi v naših srcih. S tem vas na poti v lepšo in zdravo bodočnost lepo pozdravljam. Ola Mar Pred vami je izredno aktiven in živahen mesec, v katerem se bo veliko dogajalo na vseh področjih. Večje število planetov v ognjenih znamenjih, ki so vam sorodna, vas bo oborožilo z lepo energijo in povečano notranjo močjo. Zato boste vsemu kos brez posebnega napora. V zadnjem delu meseca lahko pričakujete naklonjene in srečne okoliščine. Kar nekaj razlogov bo, da boste zadovoljni! Vaš vladar Merkur bo vse do konca druge tretjine meseca potoval po ognjenem Strelcu, kar bo pospešilo vaš življenjski tempo, komunikacija bo živahna ter pestra, veliko se bo dogajalo. Venera bo izredno prijazno svetila na vaše znamenje, še zlasti v prvi polovici meseca pa vam obeta lepe trenutke na čustvenem področju. V zadnji tretjini decembra bo krivulja vaše vitalne energije v lepem porastu. Dobro počutje in razpoloženje vas bosta spremljala vse do zadnjih dni leta. Vaša vladarica Venera bo v prvi polovici meseca v znamenju škorpijona, v drugi pa prehaja v strelca. Vsekakor bo drugi del decembra, še zlasti po mlaju, ki nastopi istočasno s popolnim sončevim mrkom, prijetnejši. Vaši družabni stiki morebiti ne bodo tako aktivni, kot so bili do sedaj, ali pa se bodo odvijali na drugačen način. Vsekakor pa se boste znašli in bo zanimivo. V prvem delu decembra gostite Venero, kar je odlična novica. Vidno vas bo polepšala in vam prinesla srečne okoliščine na čustvenem, pa tudi finančnem področju. Vsekakor to izkoristite s pridom! Bolj kot se bodo dnevi v letu iztekali, več boste hoteli še narediti. In pri vsem, kar boste počeli, boste imeli v tem času srečno roko! Velja se potruditi! Neka situacija iz preteklosti se lahko razčisti še pred koncem leta in vam tako odpravi dvom o pravilnosti vaše odločitve. Večje število planetov v ognjenih znakih bo v tem mesecu voda na vaš mlin. Sonce in Merkur v prvih treh tednih bosta poskrbela za dobro počutje in odlično komunikacijo, Mars pa za obilico energije. Popoln sončev mrk nastopi 14. decembra na 23. stopinji vašega znamenja sočasno z luninim mlajem in je kazalec novosti v prihodnjem obdobju. 19. decembra vstopi vaš vladar v znak vodnarja, po katerem bo potoval več mesecev. Zagotovo bo pri marsikaterem strelcu zavel nov, svež veter! 21. decembra vstopi Sonce v vaše znamenje, malo pred tem tudi Merkur. Obeta se vam zelo ustvarjalno in konstruktivno obdobje, v katerem boste veliko naredili. Energija se bo sprostila, optimizem bo v porastu, saj bo tudi vaš vladar Saturn po dveh letih in pol zapustil vaše znamenje. Inventura, ki jo boste delali, vam bo všeč! V zadnjih dneh leta se boste imeli lepo. Nekaj previdnosti le ne bo odveč čisto ob koncu leta ob polni luni, ko bo občutljivost povečana! Izredno pomemben astralni dogodek sta vstop Jupitra in Saturna v vaše znamenje. Obetajo se novosti, spremembe in premiki na različnih življenjskih področjih. Energije vam v decembru ne bo manjkalo, zato boste odlično funkcionirali. Še zlasti prijetna bo druga polovica meseca, ko boste kar zacveteli. Svojo naklonjenost boste pokazali odkrito, zato boste naleteli na odličen odziv. Vstop v novo leto 2021 bo vesel! Vaš vladar še vedno potuje po vašem znaku in ima dvojno močan vpliv. Odlično položena Venera v sorodnem vodnem znaku bo v prvi polovici decembra zelo prijazno sijala za vas. Ob sredini meseca bo lunin mlaj s sočasnim popolnim sončevim mrkom, kar kaže na zanimiva dogajanja na poslovnem področju. Ob koncu leta boste ugotavljali, da je bilo leto 2020 posebno za vas, saj vam je prineslo spoznanja in/ali ljudi, o katerih prej niste mogli niti razmišljati. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Samo en KLIK do nas www.facebook.com/ utripsavinjskedoline MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 11 I november 2020 23 Svetovni dan hrane v vrtcu Prebold MAGDA B. MOTOH, MATEJKA KONČINA Epidemija covid-19 je pomembno zaznamovala leto 2020 in nas spomnila na to, da hrane nimamo za samoumevno. Hrana ni le nujna za naše preživetje, temveč je tudi del naše kulture in tradicije. Vsako leto v oktobru v našem vrtcu obeležimo svetovni dan hrane. Letošnje geslo nosi naslov: »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.« Aktivnosti na to temo so potekale od 16. do 23. oktobra. Otroci so v teh dneh spoznavali predvsem, kako pomembna je lokalna oskrba s hrano ter kako zdrava hrana vpliva na naše telo in zdravje. Vsak dan so spoznavali različne vrste sadja in zelenjave, mlečne in mesne izdelke ter se seznanili o njihovi pridelavi. V ta namen je vsak otrok izdelal svojo prvo knjižico o zdravi hrani. V knjižico so risali, lepili in beležili vsakod- Otroci so si ogledali gasilsko reševanja mačke z drevesa. Projekt so zaključili s sadno-zelenjavnimi krožniki, ki so jih otroci dekorativno oblikovali po svoji domišljiji. Postal bom gasilec! T. T. V mesecu požarne varnosti so strokovne delavke Vrtca Vransko dejavnosti načrtovale tako, da bi otrokom čim bolj približale delo gasilcev. Kot so povedali koordinatorke Nives, Ana in Klavdija, so bile dejavnosti načrtovane zelo premišljeno, saj so morale upoštevati vsa priporočila NIJZ za zajezitev in preprečevanje širjenja virusa covid-19. To pomeni, da se oddelki med seboj niso združevali, ampak so bile aktivnosti ves čas izvajane v tako imenovanih »varnih mehurčkih«. Kljub temu so Otroci Vrtca Prebold so z veseljem sodelovali pri ustvarjanju knjižice. nevna nova spoznanja. Projekt smo zaključili s sadno-zelenjavnimi krožniki, ki so jih otroci dekorativno oblikovali po svoji domišljiji. Vrtec Vransko pri gasilcih Vzgoja o prehranjevanju in hrani je v tem starostnem obdobju posebej pomembna. VABIMO MLADE AVTORJE (osnovnošolce, srednješolce in študente), da pošljete svoje razmišljanje, pesmico ali morda tudi fotografijo za objavo v Utripu Savinjske doline. Vaše objave posredujte na utrip@zkst-zalec.si, do 14. 12. 2020. Prispevke za objavo bo izbrala odgovorna urednica. kot pravi gasilci dokazali, da zmorejo in da jim niti »korona« ni in ne bo vzela pestrih in zanimivih dejavnosti za otroke. »Ob zaključku smo v povezavi z našim gasilcem – poveljnikom PGD Vransko Martinom Reberškom, ki dela tudi znotraj našega zavoda, izvedli gasilsko vajo – reševanje mačka z drevesa,« so sporočile iz Vrtca Vransko. Delo gasilcev je res vsestransko in predvsem nenadomestljivo, so še zapisale in dodale: »Naj kali med otroki misel: Postal bom gasilec!« 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2020 Pesem jih drži skupaj že stoletje D. NARAGLAV D. N., ARHIV MPZ PREBOLD Med šestnajstimi zborovodji, ki so vodili Moški pevski zbor Prebold, sta bila prva Fran Roš in Radovan Gobec. V tem negotovem času, ko so zaradi epidemije skoraj povsem zamrli ali vsaj poniknili v ozadje tudi kulturno življenje ter profesionalna in ljubiteljska kultura, mineva 100 let delovanja MPZ Prebold. Moški pevski zbor je po drugi svetovni vojni deloval pod okriljem DPD Svoboda Prebold, zadnjih nekaj let pa je sekcija KD Antona Schwaba Župnije sv. Pavel Prebold. Velik podpornik tekstilna tovarna Dolgoletni boter, podpornik zbora je bila Tekstilna tovarna Prebold, zlasti po vojni in skoraj ves čas do svojega stečaja v letu 2004. Zbor je bil tako rekoč tudi tovarniški pevski zbor in brez njega skorajda ni bilo nobene slovesnosti ne v tovarni ne v lokalni skupnosti. V slovo so zapeli tudi vsakemu umrlemu tovar- Pevsko društvo sv. Pavel pri Preboldu leta 1914 Janc, pa tudi drugi pevci takratnega zbora Edi Ahac, Anton Herman MPZ leta 1948 s pevovodjem Jožetom Škorjancem st. Korenine zborovskega petja v Preboldu segajo že precej dlje kot sto let v preteklost. V začetku 20. stoletja je v takratnem Sv. Pavlu pri Preboldu delovalo Pevsko društvo Sv. Pavel. Pevovodja je bil Albin Schmidt, učitelj na osnovni šoli od leta 1895 do 1919. Ustvarjalna pot preboldskega zbora se je začela leta 1920, zbor pa je od takrat, razen v času kulturnega molka med II. svetovno vojno, deloval neprekinjeno – tudi takrat, ko so bili prepuščeni sami sebi, ker niso imeli zborovodje. V vseh teh letih je imel zbor svoje vzpone in padce, vedno pa je bila pesem tista, ki je pevce držala skupaj in zbor tudi pripeljala do okrogle stoletnice. Zbor so vodili najrazličnejši in tudi priznani zborovodje. Prvi zborovodja je bil Fran Roš, skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog, ki je kot učitelj služboval v Preboldu. Kot zborovodja ga je nasledil skladatelj, dirigent, pedagog in publicist Radovan Gobec, ki se je oženil z vnukinjo pivovarja Simona Kukca. Radovan Gobec, ki je prišel na Štajersko zaradi fašističnega nasilja kot primorski begunec, je bil med vojno partizanski borec, mnogo partizanskih pesmi pa je nastalo kot plod njegovega umetniškega ustvarjanja. Te je zelo uspešno in rado kasneje prepeval tudi preboldski zbor, sicer pod taktirko drugih zborovodij, ki se jih je zvrstilo kar lepo število. Za Radovanom Gobcem je bil zborovodja Stane Mikuš, za njim pa so tovrstno poslanstvo opravljali še Jože Škorjanc, Franc Hribar, Alojz Šutej, Franjo Kasesnik, Rudi Bardorfer, Milan Lesjak, Drago Kumer, Valerija Dolar, Matjaž Kač (1991 do 2005), eno leto Ciril Jagrič, nato pa devet let Bojana Hrovat, ki je začasno prevzela vodenje zbora še v letu 2018, vmes pa sta zbor vodili še Katja Florjančič in Ana Rudnik Pavlica, ki je zborovodkinja tudi danes. niškemu delavcu in upokojencu. Preboldčani si prav gotovo ne bi mogli zamisliti življenja brez svojega zbora. Vsako leto pripravijo koncert, nastopajo na proslavah in pevskih revijah, krajanom so ob strani ob srečnih trenutkih, pospremijo pa jih tudi na zadnjo pot. Ta zbor ima za sabo več tisoč ur vaj in na stotine nastopov. Koliko odrekanj, koliko truda je bilo vloženega, vedo pevci in njihove družine, ki z razumevanjem odobravajo odsotnost z doma. Ob jubilejih se spominjajo mnogih članov, ki so prenehali s petjem v zboru zaradi starosti, bolezni, smrti ali drugih obveznosti, a so v določenem času svojega življenja izkazovali svojo pripadnost zboru, petju in nasploh kulturi. Med tistimi, ki pri tem ustvarjanju vztrajajo že več desetletij in so v zboru z najdaljšim na pogrebih v Preboldu, Mariji Reki, pa tudi daleč od doma, kot recimo v Mariboru in Poreču. Včasih, če sta bila recimo pogreba na dveh koncih hkrati, pa smo se celo razdelili v dve skupini. Veliko smo prepevali tudi na raznih prireditvah, posvečenih NOB, saj je naš zbor bil poznan po tem, da zna zelo dobro prepevati partizanske pesmi. Vsekakor pa je takrat bilo povsem drugače, kot je sedaj. Bili smo deležni velike podpore takratne Tekstilne tovarne Prebold, ki nam je omogočala res izvrstno delovanje. Vsakemu pevcu, ki je delal v tovarni, je bilo vedno omogočeno, da se je lahko udeleževal vaj, petja na pogrebih in na drugih nastopih. Tovarna nam je omogočala tudi razne izlete in še marsikaj. Dandanes je vse precej drugače, težko pa je tudi pridobiti kakšnega novega mladega pevca. Jaz sem recimo večinoma pel drugi tenor, sedaj pa zaradi pomanjkanja pevcev pojem prvi tenor, čeprav bi ostajam zvest ljubezni do petja in do moškega pevskega zbora. Z njim sem v 55 letih preživel in doživel veliko lepih trenutkov, včasih pa tudi kakšnega manj lepega, če se nam je pri petju kaj ponesrečilo. Nepozabni ostajajo spomini na pevsko druženje v Stični na Dolenjskem, kjer smo družno prepevali skupaj številni zbori iz vse Slovenije, tam smo se vsi pevci tudi rokovali z legendo slovenske narodne pesmi Tonetom Kozlevčarjem, in še na številne druge dogodke. Posebno domače je bilo petje po dogodku v gostilni Filijalka, kjer je bil gostilničar Vili Fonda, ki je vrsto let tudi sam bil član pevskega zbora. Bilo je res lepo, sedaj je drugače, a pesem nas vseeno druži, ob njej uživamo in tako bo, dokler mi bodo to dopuščale moči in zdravje,« še poudari Jože, ki ima za sabo tudi kar nekaj zdravstvenih problemov in izkušenj, nazadnje tudi s koronavirusom. raje pel drugi tenor,« še pove Vinko, ki poleg petja v Moškem pevskem zboru Prebold poje še v Cerkvenem mešanem zboru Župnije sv. Pavel Prebold, dve leti pa tudi pri Reških slavčkih. Tudi Jože Jerman poje pri istih pevskih sestavih kot Vinko, v obdobju, ko so bili v moškem zboru brez zborovodje, pa je skrbel za pravilno intonacijo: »K Moškemu pevskemu zboru Prebold me je leta 1965 povabil Anton Janc, s katerim je v cerkvenem zboru pela tudi moja mama, nato pa tudi jaz. Sicer pa me petje spremlja že skoraj vse življenje. Sedem let sem pel v osnovni šoli. Učiteljica in zborovodkinja je bila Marta Kranjc, ki mi je tudi vtisnila ljubezen do lepe slovenske pesmi in nasploh do petja. Po osnovni šoli nekaj časa nisem kaj posebno prepeval, saj so bile v ospredju mladostniške norčije. Ko sem se malo umiril in dobil dekle, pa me je znova potegnilo k petju, in od takrat dalje Za svoje delovanje je zbor v vseh teh desetletjih prejel vrsto najrazličnejših priznanj. Med drugim od Kulturne skupnosti Žalec, Savinovo priznanje, srebrno plaketo KS Prebold, srebrno Savinovo plaketo, nazadnje tudi plaketo Antona Schwaba od Občine Prebold, vsi pevci pa skozi vrsto let številne Gallusove značke za okrogle jubileje petja. MPZ leta 1985 ob dnevu republike Vinko Jager Jože Jerman stažem, sta Vinko Jager iz zgornjega Prebolda in Jože Jerman iz Matk. Vinko Jager: »V Moškem pevskem zboru Prebold pojem že skoraj 60 let, od leta 1961. Pred tem sem bil že pevec v šolskem pevskem zboru Osnovne šole Prebold. Kmalu po zaključku osnovne šole sem se vključil v MPZ Svobode Prebold. Za to ima še posebej zaslugo Anton idr., ki so me vabili v svoje vrste. Bil sem najmlajši med njimi, a to ni v ničemer vplivalo na naše medsebojne odnose. Z zagnanostjo sem se učil od njih in prepeval z velikim veseljem. Bili smo kot ena velika družina, ki se je z veseljem družila na vajah in na raznih nastopih ob jubilejih, praznikih in drugih kulturnih nastopih. Še posebej veliko smo prepevali tudi Zbor sedaj vodi Ana Rudnik Pavlica, pevci v jubilejnem letu pa so: Vinko Jager, David Stergar, Albin Lebič (vsi 1. tenor), Janko Fonda, Andrej Stergar ml., Sašo Drame, Aljoša Herodež, David Germadnik (vsi 2. tenor), Marjan Gradišek, Franc Grenko, Ivi Jezernik, Jože Jerman, Luka Horvat, Tomaž Cink (vsi bariton), Drago Lobnikar, Stane Wassermann, Matija Uplaznik, Borut Pavlica in Andrej Uplaznik (vsi 2. bas). SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2020 25 Kitaro izdelal iz 5000 sntntnov BINA PLAZNIK OSEBNI ARHIV J. J. Žalec je mesto prve fontane piv pri nas in na svetu, zdaj pa je po zaslugi mladega Žalčana Jerneja Ježovnika postalo še mesto prve »kitare piva«. Če v iskalnik Google vtipkate »I Built a Guitar out of 5000 Beer Can Tabs«, kar v slovenskem prevodu pomeni »Izdelal sem kitaro iz 5000 sntntnov«, bo prvi zadetek filmček na YouTube kanalu, ki prikazuje ročno izdelavo prve »kitare piva«. Idejo in navdih zanjo je dobil dvajsetletni Jernej Ježovnik iz Žalca, ki pravi, da njegova izjemna in posebna kitara ni naprodaj. Dvajsetletni Jernej Ježovnik je uspešno zaključil Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, smer tehnik laboratorijske biomedicine, in se še izobražuje. Po duši je glasbenik in igra kitaro. O sebi pove: »Trenutno nimam benda, igram samo zase, pred leti pa sem kalil svoje glasbene izkušnje z bendom Rock Heroes. S fanti smo veliko igrali po vsej Sloveniji in celo Jernej v družbi svoje unikatne kitare »Ne, ni naprodaj. Ta kitara je prva kitara na svetu, narejena iz sntntnov, je prva kitara, ki sem jo naredil sam, in je fuzija dveh radosti mojega življenja, glasbe in piva, ta kitara je zame neprecenljiva!« izdali avtorsko pesem z naslovom Japan. Tam sem se res veliko naučil o glasbi, kitari in nastopanju.« In kako je prišel na idejo za izdelavo edinstvene kitare? »S kolegom sva prišla na idejo, da si narediva vsak svojo kitaro. Začel sem razmišljati, kaj in kako, ter ugotovil, da moram narediti nekaj posebnega, saj navadno kitaro iz lesa lahko naredi vsak, moja pa mora biti nekaj drugačnega, nekaj unikatnega. Razmišljal sem, kaj bi naredil, in en dan sem – s hladno pločevinko piva v roki – dobil to idejo! Uporabil sem sntntne, majhne aluminijaste priprave na vrhu pločevinke (za pivo ali druge pijače), s katerimi to pločevinko odpreš. Za vlivanje sem uporabil epoksidno smolo, ki ima po brušenju in poliranju skoraj steklen izgled. Z družino in prijatelji smo na raznih druženjih in zabavah (pred korono seveda) zbrali okoli 500 sntntnov. Kmalu sem ugotovil, da bo tako zbiranje predolgo trajalo, zato sem ubral bližnjico. Iz Pivovarne Union sem dobil odpadne pokrovčke (samo zgornji del pločevinke, na katerem je sntntn) in tako kar hitro prišel do zadanega števila sntntnov – 5000. Ampak predstavljajte si, da odpreš pivo, pa ne dobiš nič piva (smeh) in to ponoviš pettisočkrat!« Predvidevam, da ste velik pivoljubec? »Res je! (smeh) Glasba in pivo sta dve veliki stvari v mojem življenju, že od majhnih nog odraščam z glasbo, res jo obožujem. Za pivo pa, kaj naj rečem, sem iz Žalca, hmeljarske in pivovarske prestolnice Slovenije, seveda sem pivoljubec. Poleg tega pa ob naši hiši stoji hmeljišče, tako da na nek način lahko rečem, da odraščam tudi s pivom.« Koliko časa ste potrebovali od ideje do izvedbe? »Za projekt sem si vzel veliko časa, ni se mi mudilo. Počasi smo zbirali sntntne, potem naredili načrt za kalup, ga izdelali, nato sem vlil epoksidno smolo. Zatem je prišlo na vrsto brušenje, veliko brušenja in poliranja, nato končna sestava in vezanje elektronike. Vse skupaj je trajalo dobrega pol leta. Del projekta sem izvedel doma, del pa pri kolegu Tomažu, ki je imel v domači delavnici naprave, ki jih sam doma nimam. Pri projektu sem imel veliko pomoči – od družine do prijateljev – in za vso pomoč sem res hvaležen. Za vsako odprto pivo, za vsak nasvet, ki sem ga dobil, in da sem vedno dobil pomoč, če sem jo potreboval. Najbolj pa mi je pomagal omenjeni kolega Tomaž z nasveti, pomočjo in uporabo svoje delavnice.« Kje je možno videti vašo kitaro v živo? Morda na kakšnem koncertu v prihodnje (ko ne bo več omejitev koronavirusa)? »Zaenkrat le pri meni doma (smeh). Kot sem prej omenil, sem trenutno brez benda, tako da lastnih koncertov ravno nimam. Imam pa razne ideje, kako kitaro predstaviti širši javnosti in zraven narediti še kaj dobrega, vendar so zaenkrat to samo ideje, do Ročno izdelana kitara se odlično zlije z okolico Savinjske doline. realizacije pa je še dolga pot. Seveda pa upam, da se bodo uresničile.« Kaj pa teža kitare, njena kakovost? Je zvok kaj boljši kot pri običajni, leseni kitari? »Kitara je kar težka, ima dobrih šest kilogramov, kar je skoraj enkrat več kot tak model kitare, narejen iz lesa. Rad se pošalim, da je to idealna kitara za »heavy metal«, saj je težka in večinoma iz kovine (smeh). Zvok pa je težko primerjati z leseno kitaro, saj da les kitari barvo in dušo. Sam sem pričakoval slabšega, a sem pozitivno presenečen. Zvok je dober, izgled pa še bolj.« Ali ste uporabili model katere od obstoječih kitar? Kateri vrat in magnete ste uporabili? »Uporabil sem model Fender Telecaster. To je kitara, ki sem si jo že dolgo želel, in odločil sem se, da je ta oblika idealna za moj prvi takšen projekt. Vrat in magneti niso najboljše kakovosti, zato imam v prihodnosti plan, da jih zamenjam, a se mi nikamor ne mudi, saj je za prvi projekt izpadlo odlično. Me pa seveda zanima, kako bi bilo z boljšimi magneti in vratom, no, naj raje rečem, kako BO z boljšimi magneti in vratom.« Imate v mislih že kakšen nov ustvarjalni podvig? »Ja, kot sem prej omenil, imam veliko idej, za katere res upam, da jih bom lahko uresničil, en nov projekt pa se že razvija, a o tem še ne bi govoril, ta pride na vrsto tam nekje poleti.« Kakšni so odzivi glasbenikov in ljudi nasploh, ko zagledajo vaš izdelek? »Ljudem je všeč skoraj tako, kot je meni (smeh). Ampak resno, mislim, da ljudje prepoznajo mojo vizijo in idejo v kitari ter vidijo, koliko dela je bilo vloženega v njeno izdelavo. Dobil sem veliko pohval.« Je kitara naprodaj? Na koliko bi ocenili njeno vrednost? »Ne, ni naprodaj. Ta kitara je prva kitara na svetu, narejena iz sntntnov, je prva kitara, ki sem jo naredil sam, in je fuzija dveh radosti mojega življenja, glasbe in piva, ta kitara je zame neprecenljiva!« Filmček celotne izdelave Jernejeve »kitare piva« si lahko ogledate na YouTube kanalu. Morda bo še komu v navdih, da uresniči svojo idejo. Šakal uplenjen T. T. OSEBNI ARHIV T. R. V večernih urah 4. novembra je bil v lovišču Lovske družine (LD) Polzela uplenjen šakal. Lovska sreča se je nasmehnila članu LD Polzela Tinetu Ribarju in njegovemu štirinožnemu pomočniku Fidu. O tem zanimivem ulovu nam je več povedal predsednik LD Polzela Ferdinand Železnik: »Že v spomladanskih dneh smo lovci opazili, da se je populacija mladičev srn zelo zmanjšala, veliko srn ni vodilo svojih mladičev na pasišča ali pa so vodile samo po enega mladiča. Zato smo sklepali, da je vzrok za ta pojav v prisotnosti šakala na območju lovišča LD Polzela. Tudi sosednje lovske družine so poročale o prisotnosti šakala v svojih loviščih, sosednja lovska družina Žalec pa je imela tudi srečo z uplenitvijo šakala. Izvajanje lova na šakala in odvzem iz lovišča je dovoljen šele z letošnjim letom, ko se je končal monitoring šakala v Sloveniji. S tem odvzemom šakala je član LD Polzela Tine Ribar poskrbel za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi v našem lovišču.« Lovec Tine Ribar z uplenjenim šakalom Šakal je srednje velik predstavnik družine psov, podoben je volku in lisici, le da s svojo velikostjo in težo sodi med obe vrsti, saj dosega povprečno težo med 10 do 12 kg in dolžino z repom do 105 cm. Samica skoti mladiče v mesecu aprilu ali maju v podzemnem brlogu znotraj dobro označenega starševskega območja. V leglu navadno najdemo dva do štiri mladiče. Šakal je predvsem nočna žival, najbolj aktivni so v mraku in ob zori. Pleni manjše sesalce do velikosti mlade ovce. Živi v parih oziroma v družinskih tropih, pri lovu pa je najpomembnejše izjemno usklajeno sodelovanje pri lovu plena, podobno kot pri volkovih. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 11 I november 2020 Nogometni klub Žalec ob stoletnici DARKO NARAGLAV ARHIV NK ŽALEC Nogometni klub SK Slavija Žalec sta leta 1920 ustanovila trgovca Dolfe Štajner in Jože Kainz in ga leta 1924 registrirala tudi pri Ljubljanski nogometni zvezi. Med stoletnike se je letos vpisal tudi Nogometni klub Žalec, ki pa svojega jubileja žal ni mogel proslaviti, kot bi si želeli. Nekakšen obliž na onemogočeno praznovanje je bila le razstava v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, ki jo je pripravil domoznanski oddelek MSK knjižnice Žalec s Karmen Kreže in Tanjo Kastelic ter vodstvom kluba in njenim predsednikom Dejanom Naprudnikom. postali člani Medobčinske nogometne zveze Celje (MNZ Celje). Predsednik kluba je postal Drago Antloga, tehnični vodja Jure Lakner, sekretar pa Jože Grobelnik. V takratni Okrajni nogometni ligi so tekmovali nogometni klubi: Rudar Velenje, Kladivar Brežice, Olimp Celje, Šmarno ob Paki, Steklar Rogaška Slatina, Šoštanj, Slovenske Konjice, Kovinar Štore, TVD Vransko, Savinja Nazarje, Bratstvo Rogatec, NK Zreče, NK Gotovlje … Tistega leta je NK Partizan Žalec osvojil drugo mesto (20 točk), pred njim je bil s točko več le Partizan Rudar Velenje, tretje mesto pa je osvojil Partizan Olimp Celje (17 točk). Največ golov za žalsko moštvo je v tej sezoni prispeval Jože Krenker, ki je dal 30 golov. Uvrstitev v višji rang tekmovanja Nogometni klub Žalec leta 1964, tretji od leve čepi Jože Grobelnik. S pomočjo omenjenih smo prišli do obsežnega gradiva, ki posega v zgodovino kluba. To je dolga leta sooblikoval nekdanji igralec, trener, predsednik in nazadnje častni predsednik kluba Jože Grobelnik iz Vrbja, ki je bil vsestransko aktiven tudi na drugih športnih področjih in kot športni dopisnik zaslužen tudi za obveščanje o športnih dogodkih v različnih časopisnih medijih. Prav njegova zasluga je, da se je ohranilo veliko materiala in dokumentov o razvoju žalskega nogometa, pri čemer imajo pomemben delež tudi Jože Kainz, Dolfe Štajner, Pepi Sinica, Jože Zupanc, Franc Šarlah in še nekateri. Iz podatkov, ki jih je nekoč zbral in napisal Jože Grobelnik, je razvidno, da sta bila ustanovitelja Nogometnega kluba SK Slavija Žalec leta 1920 Dolfe Štajner in Jože Kainz. Oba sta bila trgovca, ki sta tudi končala trgovsko akademijo. Bila sta odlična organizatorja in nogometaša ter kulturno prosvetna delavca v Petrovčah (Jože Kainz) in v Žalcu (Dolfe Štajner). Štajner pa ni bil samo odličen nogometaš in kulturnik, ampak tudi dopisnik časopisov in odgovorni urednik Mohorjeve tiskarne Franca Milevca v Celju (Zdajšnji prostori NT-RC). Kot je zapisal Grobelnik, je Štajner pisal prispevke o njihovem klubu, pa tudi o kulturnih prireditvah, ki so se odvijale v Žalcu in po Savinjski dolini. Že v začetku druge svetovne vojne se je vključil v NOB, 26. novembra 1941 pa so ga Nemci aretirali, odpeljali v Stari pisker v Celje in nato v Maribor, kjer so ga tudi ustrelili. Po osvoboditvi so njegovo žaro s pepelom prenesli v Žalec k spomeniku žrtvam fašizma na Šlandrovem trgu. Prva prava nogometna žoga v Žalcu Po enih podatkih naj bi prva nogometna žoga prišla v Žalec leta 1918, po drugih leta 1923, kar je bolj realno. Naredil, pravzaprav sešil, jo je najstarejši sin tapetnika Josipa Juga Pepi Jug, ki je bil odličen nogometaš, pa tudi odličen orodni telovadec Sokolskega društva Žalec. Napihljivo gumijasto dušo je z Dunaja prinesel Jože Kainz iz Petrovč, ki je tam študiral, Pepi Jug jo je nato oblekel v usnjeni oklep. Kainzu je menda na Dunaju zmanjkalo denarja za nakup usnja in je bil tako primoran, da jo nekdo sešije doma. Tako je Sokolsko društvo Žalec dobilo prvo nogometno žogo, tako Pepi Jug kot Jože Kainz pa sta jo kot navdušena nogometaša in igralca takratnega nogometnega kluba z veseljem tudi uporabljala. Registracija kluba v Ljubljani Kainz in Štajner sta po ustanovitvi kluba leta 1920 klub SK Slavija NK Žalec leta 1924 registrirala tudi pri Ljubljanski nogometni zvezi. Nogometno moštvo so takrat sestavljali: Stanko Audič, Pepi Jug, Dolfe Štajner, Janez Hodnik, Janez Herman, Lojze Premik, Mirko Gorišek, dr. Jože Jošt, Franc Jošt, Jože Cokan, Karel Razdevšek, Tone Šepec, Dolfe Kraser in Jože Kainz. Predsednik kluba je bil takrat zdravnik dr. Ado Ločniškar, tehnični vodja kluba pa Franc Kovač. Klub je uspešno deloval tudi kasneje v spremenjeni zasedbi, saj so prihajali mlajši. Z drugo svetovno vojno je bilo delo v klubu prekinjeno, po vojni leta 1945 pa se je delo nadaljevalo z ustanovitvijo Nogometnega kluba Partizan Žalec. Klub je uspešno nastopal v slovenski nogometni ligi in od leta 1945 do 1955 deloval pod vodstvom nekdanjega računovodje in nato direktorja Juteksa Pepija Senice. Zaradi prevelikih finančnih izdatkov so po desetih letih odstopili od nadaljnjega tekmovanja v slovenski nogometni ligi. V taki obliki klub ni več deloval, je pa njegovo nadaljnjo usodo vzel v roke Jože Grobelnik. Igrali so kot mladinci v občinski nogometni ligi Občine Žalec. Nogometaši so se pod vodstvom Jožeta Grobelnika ponovno registrirali kot NK Partizan Žalec leta 1961 in tako Prav tako z drugim mestom so Žalčani zaključili naslednjo sezono, s tem da so bili prvi Šoštanjčani, tretji pa nogometaši Šmartnega ob Paki. Če preskočimo nekaj let, so leta 1967 nogometaši NK Partizan Žalec še posebno blesteli in tudi zmagali v Okrajni nogometni ligi ter se v naslednjo sezono podali kot ekipa v vzhodni conski nogometni ligi. Tam so sicer bili le eno sezono, saj je, kot je zapisal Grobelnik, vodstvo nepremišljeno zapravljalo denar in delalo napake. Zaradi tega je odstopil predsednik Rudi Zazijal, nadomestil ga je Jože Zupanc, tehnični vodja je bil Franc Šarlah. Trenerja conskega nogometnega prvenstva sta Tone Zidar in Rudi Grum, trener pionirjev in mladincev pa Jože Grobelnik, ki je bil tudi sekretar kluba. Nogometna tradicija se je tako nadaljevala, bili so vzponi in padci, največji uspeh pa je bil dosežen v letu 1986, ko se je NK Žalec uvrstil v Prvo slovensko nogometno ligo in v njej igral do leta 1991, do slovenske osamosvojitvene vojne. V 1. SNL so se uvrstili z 32 osvojenimi točkami, ki so si jih priborili na tekmah z nogometnimi klubi Opekar Ljubljana, Kovinar Štore, Rudar Velenje, Papirničar Krško, Olimp Celje ter NK iz Šmarja pri Jelšah, Vranskega, Kozjega, Senovega in Brežic. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Opekar Ljubljana, tretja pa je bila ekipa Kovinar Štore. Jože Grobelnik med govorom ob spominskem nogometnem turnirju za Jureta Laknerja. Kdo je bil Jože Grobelnik? Jože Grobelnik, rojen 14. februarja 1939 v Celju, sicer pa iz Vrbja, je postal igralec NK Žalec že pri desetih letih. Aktivno je bil v njegovo delovanje vpet pol stoletja, dva mandata tudi kot predsednik kluba, nato pa je bil od 1994. leta do konca življenja njegov častni predsednik. Poleg nogometa je bil Jože vpet tudi v druge športe, zlasti v rokomet in šah. Pri rokometu je bil prvi vratar in tudi trener, kot šahist pa je bil pravi mojster na 64 črno-belih poljih. Bil je tudi zelo dober organizator in športni referent tako pri Društvu invalidov Žalec kot v svojem delovnem in bivalnem okolju v Celju oziroma domačem Vrbju. Kot šahist je rad obiskoval regijske, državne in tudi mednarodne šahovske turnirje. Bil je tudi organizator prvega mednarodnega šahovskega turnirja za občinski praznik v Vrbju leta 1982. Pod njegovim vodstvom so dosegali uspehe tako nogometaši NK Žalec kot tudi Društvo invalidov občine Žalec, trgovsko podjetje Tkanina Celje, kjer je bil zaposlen, in Športno društvo Vrbje. Sicer je bil tudi krvodajalec, a tudi skromen in čuteč človek, ki je vedno imel čut za sočloveka in njegove težave. Odlikovali so ga vsestranska spretnost in volja do pisanja in poročanja o športnih in kulturnih dogodkih, bil pa je tudi vestni zbiratelj arhivskih gradiv in športnih značk. Za svoje požrtvovalno delo je prejel veliko najrazličnejših priznanj. Med drugim zlato Titovo plaketo, priznanje NZ Slovenije za dolgoletno delo v NK Žalec in pri slovenskem nogometu, zlato plaketo ŠZ Slovenije, zlato Bloudkovo plaketo itd. Njegovo delo in uspehi so trajen spomin in dediščina razvoja športa v Žalcu, Celju in Vrbju. Glavna skrb vzgoja mladih Mladinsko moštvo z Grobelnikom leta 1968 na stadionu v Šmartnem ob Paki Za ta uspeh so poleg igralcev bili najbolj zaslužni klubski športni delavci s predsednikom Božem Andoljškom, Jožetom Grobelnikom, Francijem Šarlahom in Vitom Samardžičem ter trenerjem Stakičem iz Velenja. V času tekmovanja v Prvi slovenski nogometni ligi, ko so tekmovali kot NK Hmezad Žalec, so njihovi nasprotniki bili: Opekar Ljubljana, Pohorje Ruše, Elkroj Mozirje, Rudar Velenje, Belveder Izola, Mura M. Sobota, Stol Kamnik, Vozila Domžale, Kovinar MB, Ingrad Kladivar Celje … Po osamosvojitveni vojni leta 1991 je NK Žalec nastopal v drugi slovenski ligi. Po dveh letih je nazadoval v tretjo slovensko ligo, od tu pa je nato tudi izstopil, čemur je botrovalo več vzrokov, kot je zapisal Grobelnik, med drugim tudi prazna klubska blagajna. Glavni vzrok, da so izpadli iz prve in druge slovenske lige, je po Grobelniku še najbolj na strani igralcev, ki so začeli igrati mali nogomet, kar pa ne gre skupaj. S tem sta bila usoda NK Žalec in njegov večji domet v slovenskem članskem nogometu nekako zaključena. Tradicijo so nadaljevali pod vodstvom predsednika Jožeta Grobelnika in trenerja Cirila Naprudnika ter ostalih ljubiteljev žalskega nogometa, ki so se odločili delati predvsem z mladimi selekcijami od pionirjev do mladincev. Tudi danes je v klubu več različnih selekcij, ki dosegajo izvrstne rezultate, ne manjka pa tudi članske ekipe, ki je pod vodstvom trenerja Dejana Naprudnika v minuli sezoni postala prvak 1. lige Medobčinske nogometne zveze Celje. Nogometaše povezujeta odličen ekipni duh in druženje nogometašev različnih generacij, od tistih najbolj izkušenih do novincev, ki prihajajo iz nogometne šole NK Žalec ali iz drugih nogometnih šol v regiji, nam je povedal Dejan Naprudnik ter k temu še pridal: »V NK Žalec smo v stotem letu kluba želeli nadvse slovesno obeležiti naš jubilej, a so nam Legende žalskega nogometa Med legende žalskega nogometa sodi tudi Stanislav Širca, rojen leta 1932 na Polzeli. Od leta 1948 do 1954 je bil vključen v NK Partizan Žalec, v katerem je igral obrambnega igralca. Njegovi soigralci so v tistem času bili igralec Odreda Ivan Virant, Adi Arzenšek, ki je igral tudi pri ljubljanskem nogometnem klubu Slavija, Jože Lorbek, Tone Zidar, Slavko Kolenc in drugi. Za NK Žalec je Širca odigral več kot sto tekem. Predvsem po njegovi zaslugi so se nogometaši Žalca uvrstili v višji rang tekmovanja, vendar so zaradi finančnih težav od tekmovanj odstopili. So pa v tistem času v Žalcu odigrali tudi prvo mednarodno tekmo z Avstrijo in tudi tekmo z jugoslovansko reprezentanco gluhonemih. Stanislav pa ni bil le odličen igralec nogometa, ampak v poznejšem obdobju (1974/1984) tudi v vodstvu Košarkarskega kluba Gradis Celje. Savinjski občan, junij 1979, str. 3 razmere zaradi koronavirusa to preprečile. Upamo, da bomo našo visoko obletnico lahko primerno obeležili vsaj v prihodnjem letu. V klubu imamo zelo veliko otrok, vseh skupaj nas je sedaj že okoli 150. Politika kluba je usmerjena na delo z mladimi, da jih na ta način spravimo z ulic, od tablic, telefonov, računalnikov … Pri nas so dobrodošli vsi, kar je v bistvu osnova moje zamisli, kako vključiti čim več mladih in jih pripeljati na nogometno igrišče. To nam dobro uspeva. Ko sem začel kot predsednik, nas je bilo 90, sedaj nas je že 150. Mislim, da zelo lepo delamo, kader, ki ga imamo, je vrhunski, tako da res nam je lepo, manjka nam samo še umetna trava in vse bo okej.« KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 11 I november 2020 27 Padci so v starosti zelo pogosti D. NARAGLAV Društvo Zimzelen Žalec je v ta namen pred časom že imelo tečaj z naslovom Kako zmanjšati padce v starosti. Prihaja zimski čas, ki prinaša tudi bolj spolzke pločnike, cestišča in dvorišča ter s tem tudi več možnosti, da pademo in se poškodujemo. Še posebno pa so padci problematični za starejše, ki niso več tako okretni, nimajo dobrega ravnotežja in se zato težje ulovijo. Padci so tako zanje lahko celo usodni, vsekakor pa je rehabilitacija lahko dolgotrajna. Tega se dobro zavedajo tudi v društvih za kakovostno starost v Sloveniji, med drugim tudi društvo Zimzelen Žalec, ki je v ta namen pred časom imelo tudi tečaj Kako zmanjšati padce v starosti. V osmih srečanjih so se tedanje tečajnice naučile vaj za krepitev ravnotežja, spoznale so pogostnost, načine in posledice padcev v starosti, kako se varovati pred padci v domačem okolju in kako zmanjšati nevarnost padcev. Tečaj sta vodili Marinka Muck in Andreja Štajner. Ta nam je o padcih povedala: »Padci v starosti so z vsakega vidika pomemben javnozdravstveni in socialni problem, ki pa mu naša zdravstvena in socialna politika še ne namenja potrebne pozornosti. Inštitut Antona Trstenjaka zato že nekaj let uresničuje program partnerstva Primarne preventive za tretje življenjsko obdobje. Ta program je obogaten tako, da je s pomočjo širiteljev – voditeljev skupin za kakovostno starost prestopil zidove strokovnih ustanov in se spremenil v »ljudsko iniciativo«, ki je razumljiva in sprejemljiva za vsakogar. V EU zaradi posledic padca vsakih pet minut umre en starejši človek. Med stotimi, ki so padli, jih je 60 padlo že večkrat. V starosti nad 65 let so najpogostejši vzrok poškodb in smrti zaradi poškodb prav padci. Dve tretjini tistih nad 65 let, ki so padli, bosta v naslednji polovici leta spet padli, med starimi nad 75 let pa pade vsak četrti. V starosti nad 80 let se ena četrtina zlomov kolka konča s smrtjo, in sicer v pol leta, druga četrtina pa potrebuje dosmrtno nego. Polovica starih nad 80 let po padcu ne pride več domov, ampak jih dajo v dom Prvo tovrstno področje je bil prav tečaj o preprečevanju padcev med starejšimi državljani. S starostjo narašča verjetnost, da bo prišlo do padca. Najhujša posledica padca v starosti je izguba samostojnosti. V EU zaradi posledic padca vsakih pet minut umre en starejši človek. Med stotimi, ki so padli, jih je 60 padlo že večkrat. V starosti nad 65 let so najpogostejši vzrok poškodb in smrti zaradi poškodb prav padci. Dve tretjini tistih nad 65 let, ki so padli, bosta v naslednji polovici leta spet padli, med starimi nad 75 let pa pade vsak četrti. V starosti nad 80 let se ena četrtina zlomov kolka konča s smrtjo, in sicer v pol leta, druga četrtina pa potrebuje dosmrtno nego. Polovica starih nad 80 let po padcu ne pride več domov, ampak jih dajo v dom,« pove Štajnerjeva. Največ padcev kar doma Na vprašanje, kje starejši največkrat padejo, pove, da tam, kjer se počutijo najbolj varne, se pravi doma. Tudi smrtnost po padcu je najvišja doma, ker se pogosto zgodi, da je poškodovanec sam. Podatki, zakaj starejši padajo, kažejo, da se jih ena tretjina spotakne, eni četrtini spodrsne, ena desetina je narobe stopila, ena desetina pa pade zaradi motenj ravnotežja. »Za padce doma so lahko krivi predpražniki in tekači, še posebno, če so slabo pritrjeni, drsnost tal oziroma talne površine pa v slabem stanju. V kopalnici je običajno drsnost zaradi mokrih ploščic velika. Zelo velik dejavnik tveganja je kopanje v kadi, zelo veliko starostnikov pa ima za kopanje na voljo le kad in ne kabine za prhanje, ki je varnejša. Vendar niso vse kabine varne. Nevarne so tiste, ki so preozke, nimajo nameščene nedrsljive podlage ali pa ročnih opor. Priporočljivo je, da si ročaje za oporo v kabini za prhanje in kadi namestimo in jih začnemo uporabljati že mnogo prej, preden ostarimo, zato da se jih naučimo uporabljati. Dejavnik tveganja pa je tudi to, kako Nagradna križanka KMETIJA LAZNIK Pokrovitelj novembrske križanke je Kmetija Laznik, Miklavž 10, 3304 Tabor. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 14. 12. 2020. Rešitev križanke iz septembrske številke: DAN-JE-LEPŠI-Z-NAŠIMI-DOBROTAMI. gremo v posteljo in iz postelje. Iz nizke postelje star človek zelo težko vstane, še posebno ponoči. Običajno starejši težko vstanejo tudi iz naslanjača. Zelo pomembna je osvetljenost prostorov, tudi na hodnikih in v kopalnici. Zanimivo je, da zelo veliko starih ljudi iz postelje ne doseže lučke, da bi jo lahko prižgali, preden vstanejo, kar več kot 43 odstotkov pa jih lučk ob postelji sploh nima. Pri nas je precej padcev z višine, ko na primer stopamo na stol ali pručko, da nekaj dosežemo ali želimo pomiti okna. Kaj povečuje verjetnost za padec? Zaradi padcev in posledično zlomom ali zvinov brez bergel skorajda ne gre. Kot pravi sogovornica, sta prva dejavnika zgodovina padcev v preteklem letu in starost. Dejavniki tveganja so tudi jemanje različnih zdravil, zmožnost za telesno ravnotežje in pa kognitivno stanje osebe. Če je na primer nekdo zmeden, ima slabo orientacijo v času in prostoru, če slabo presoja, je depresiven ali impulziven, je verjetnost padca večja. Na pogostost padcev močno vplivata tudi splošno zdravstveno stanje in prehrana. Če se nekdo prehranjuje redno, je tveganje manjše, kakor pa če se neustrezno in neredno prehranjuje, ima očitne znake podhranjenosti, izgublja težo, ima slabo držo. Mnogi starostniki prenehajo jesti raznoliko hrano in se prehranjujejo zelo enolično. Hrana mora biti pestra, s tem izboljšamo svoje zdravstveno stanje in počutje ter zmanjšujemo tveganje za padce. Med osebnimi dejavniki tveganja je še slab vid, zato je zelo pomembno, da imamo dobra očala. Mnogi starejši ljudje ne hodijo redno k okulistu in to ni dobro. Tveganje za padec povečujejo tudi bifokalna očala. Če nekdo živi z drugimi, je tveganje najmanjše. Če živi sam in ima prilagojeno stanovanje, je tveganje že višje, najvišje pa je, če živi sam in je potrebna prilagoditev domačega okolja. Tveganje za padec predstavljajo tudi boleča stopala in neustrezna obutev. Z leti loki stopala popustijo in ta postajajo boleča. Ko začnejo boleti stopala, pogosto začnemo nositi čevlje in copate večjih številk, kar zahteva boljšo koncentracijo in pazljivost pri hoji. Nagrajenci: 1. Karolina Dolar, Gotovlje 78 b, Žalec; 2. Frančiška Pikel, Jeronim 21, Vransko; 3. Brina Kramer, Pongrac 9 b, Griže. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Brglez, d. o. o., Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 11 I november 2020 Desetletnica prinesla zlato za pašteto in špehovko D. NARAGLAV V Miklavžu pri Taboru se na družinski kmetiji Laznik, po domače na Grabnarjevi domačiji, že deset let ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa. Kmetija Laznik ima svojo lastno predelavo in prodajalno. Vsako leto v novembru, mesecu, ko so se podali na to pot, pripravijo dan odprtih vrat z bogato degustacijo svojih suhomesnatih in drugih dobrot. Letos zaradi epidemije tega ne bodo mogli izpeljati, si pa želijo svoj jubilej primerno obeležiti, ko bo to mogoče. Veseli so, da razmer zaradi koronavirusa niso občutili tudi pri svojem poslovanju, ampak se jim je prodaja celo povečala, za kar gre najbrž zasluga tudi mesnemu avtomatu – mesomatu, ki je na njihovi zemlji, ob cesti v bližini ribnika in gostišča Lisjak, postavljen že dobri dve leti. Poleg že doslej osvojenih zlatih in srebrnih priznanj iz ocenjevanja na sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, ki se je letos zaradi koronavirusa zamaknil v september, jim je letošnje leto prineslo dve novi zlati priznanji. Tokrat za Grabnarjevo pašteto in salamo špehovko, ki sta že v preteklosti prejeli izvrstne ocene. Od vseh prejetih priznanj pa je gospodarju Adiju in družini najbolj v ponos znak kakovosti, ki so ga pred dvema letoma prejeli na Ptuju za trikrat osvojeno zlato priznanje za Grabnarjevo salamo. Kmetija Laznik je tipično družinska kmetija, na kateri složno delajo in si pomagajo za skupni cilj. Glava družine je mož in oče Adi, ki ob ženi Viktoriji skrbi, da delo poteka, kot je treba. Pri samem delu so jima vrsto let pomagali njuni trije sinovi Žiga, Luka in Žan, sedaj predvsem najmlajši Žan, ki živi doma in ima tudi dopolnilno dejavnost predelave lesa. Starejši sin Žiga je univ. dipl. inženir metalurgije in materialov, srednji sin Luka pa je arhitekt in je s tem tudi pustil svojo sled na domačiji, saj je po njegovih zamislih in načrtu bila narejena degustacijska soba, ki so jo poimenovali Stara štala. Sobo, ki je prava mojstrovina, so svečano odprli pred šestimi leti. Iz hmeljarstva v rejo govedi in prašičev Na Laznikovi kmetiji, katere korenine segajo daleč nazaj, so se tako kot večina kmetij v Savinjski dolini v preteklosti posvečali tudi hmeljarstvu. V letu 2002 so proizvodnjo zaradi bolezni v nasadih dokončno opustili in se posvetili živinoreji in poljedelstvu za lastne potrebe. »V največjem obsegu smo imeli v hlevu tudi 120 glav goveje živine, kasneje smo število prepolovili. Z izgradnjo novega hleva smo se preusmerili na prosto rejo ter tako izboljšali ugodje krav in teličkov. Z letom 2011 smo se odločili, da bomo doma vzrejeno lahko zagotovimo najboljšo kakovost,« s ponosom pove Adi, ki je tudi zaslužen za kar nekaj vaških salamijad in drugih prijetnih dogodkov, ki so se zgodili na njihovi domačiji in drugod v Občini Tabor. Poleg odličnega, doma vzrejenega mesa boste v njihovih izdelkih okusili le še sol, poper in česen. V izdelkih boste zaman iskali aditive, emulgatorje ter ojačevalce okusov in druge zdravju škodljive dodatke. Kakovost izdelkov so potrdili tudi s priznanji na Dobrotah slovenskih kmetij. Že leta 2014 so prejeli prvo zlato priznanje za Grabnarjevo salamo, v naslednjih letih, vključno z letošnjima zlatima priznanjema, pa se kontinuiteta kakovosti nadaljuje in bogati. Vse Pri Rojnikovih v Zg. Grušovljah pri postavitvi nove trihektarske žičnice. Zaradi letošnjih neurij bodo morali obnovili tudi 10 hektarjev obstoječih žičnic. Strošek obnove in nove žičnice bo po besedah Rojnikovih okoli 70 tisoč evrov. Obnova žičnic in nova hmeljišča T. TAVČAR Letošnja neurja so naredila kar precej škode na hmeljskih žičnicah. Polomila so drogove, potrgala žične vrvi in celo žičnice v celoti. Hmeljarji zato s pridom izkoriščajo lepe jesenske dneve tudi za popravilo in redno vzdrževanje. Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za področje hmeljarstva iz Kmetijsko gozdarskeDegustacijska soba Stara štala s sinom Žanom ob lanskem dnevu odprtih vrat pred božičem meso tudi predelali ter tako povečali še stalež prašičev, sedaj jih letno vzredimo okoli 80, pa tudi več. Vse predelamo v suhomesnate in druge izdelke, kar nekaj svežega svinjskega in govejega mesa pa prodamo v domači mesnici vsako prvo soboto Vso krmo pridelajo doma in tako pridobijo najboljšo hrano za živali. Zaradi klimatskih sprememb in modrosti, ki so jo premogli njihovi predniki, so opustili intenzivno rejo. v mesecu in tudi na mesomatu, ki je na voljo kupcem 24 ur na dan,« nam pove Adi Laznik, ki je skupaj z ostalimi ponudniki pred petimi leti tudi ustanovil turistično društvo GUŠT, katerega namen je povezovanje ponudnikov različnih izdelkov in storitev s podeželja v osrčju Spodnje Savinjske doline. Pestra ponudba in kakovost Vso krmo pridelajo doma in tako pridobijo najboljšo hrano za živali. Zaradi klimatskih sprememb in modrosti, ki so jo premogli njihovi predniki, so opustili intenzivno rejo. »Pridelavo koruze smo opustili in se vrnili k seneni krmi ter žitom. Vseskozi pa smo skrbno ohranjali naše recepte za pripravo domačih dobrot ter suhomesnatih izdelkov. Naše recepte smo prvič postavili na preizkus, ko smo pred desetimi leti odprli obrat za predelavo mesa. Vsi naši izdelki so tako izključno iz proizvodov naše kmetije, ker le tako suhomesnate izdelke zorijo popolnoma v sožitju z naravo. Zorijo v lesenih, posebej za to namenjenih prostorih, kjer so takšne razmere kot na prostem. Njihova ponudba je zelo pestra; poleg svežega govejega in svinjskega mesa ter suhomesnatih izdelkov, kot so salame, bunke, slanina in suhe klobase, so na voljo še druge domače dobrote, od pečenic, krvavic, dimljenih domačih klobas in hrenovk do jetrne paštete, žolce, ocvirkov, svinjske masti in še česa. ga zavoda Celje, so se nekateri hmeljarji odločili, da postavljajo nova hmeljišča in žičnice na tako imenovanih »deviških zemljah« (na teh površinah hmelj še nikoli ni rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja, saj tudi na ta način želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Ljubitelj starih sort jabolk T. TAVČAR Konrad Brunšek se je pred 30 leti odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih. Med 230 tisoč sadikami v izvoz 20 tisoč T. T. V Sadjarstvu Mirosan je letošnja pridelava sadnih sadik potekala brez zapletov, kot je povedal direktor Vlado Korber, pa je pri tem pomagalo tudi vreme. Pridelali so okoli 230 tisoč sadnih sadik, ki jih bodo večinoma prodali na domačem tržišču, delno za obnove sadovnjakov, delno pa za ljubiteljske sadjarje. Kot kaže, bodo letos izvozili okoli 20 tisoč sadik, nekaj na zahodne trge, največ v Avstrijo in Italijo. Prodaja sadnih sadik se je že pričela. Na voljo je pestra izbira sadik jablan, hrušk, breskev, nektarin, češenj, višenj, sliv, marelic, kutin, nešpelj, kakija, kivija, leske, kostanja, fig itd., pa tudi jagodičevja, kot so ribez, aronija, maline, robide in goji jagode. Prodajo imajo preko zadrug in trgovcev s ponudbo sadilnega materiala razvejano po vsej Sloveniji. V sadovnjaku Konrada Brunška je več kot sto vrst jabolk. Na Jelovškovi domačiji v Andražu nad Polzelo Konrad Brunšek z družino z budnim očesom spremlja in goji sadni vrt. V njegovem sadovnjaku je več kot sto sort jabolk in polovico manj hrušk. V glavnem so to stare sorte, ki so že skoraj izginile iz naših sadovnjakov, je pa med njimi tudi okrog petnajst novejših sort. Kot pravi Konrad Brunšek, je nasad je tudi sprostitev za gospodarja, saj ga vsakodnevno obiskuje in spremlja dogajanja v njem. S sprehodom po nasadu si po jutranjih opravilih v hlevu napolni dušo in sprosti duha. Za delovna opravila pa mu radi priskočijo na pomoč vsi člani družine. Ker v današnjem času zaradi epidemije predstavitve bogate letine sadja, festivala jabolk, ni bilo mogoče izvesti, je gospodar Konrad v stari kašči iz leta 1810 zbral in razstavil okrog sedemdeset starih sort jabolk in nekaj novih sort hrušk, da lahko opazuje njihovo vzdržljivost in odpornost na skladiščne bolezni. Pa tudi, kako se s skladiščenjem v slabih prostorih (brez hladilnice) spreminjata barva in okus. Brunškovi so vse sadje skrbno obrali. Nekaj so ga posušili za krhlje, nekaj predelali v jabolčnik, nekaj prihranili za ozimnico, malo pa ga bodo predelali v žganje, da bo za domače »arcnije«. »Želimo si čim več takih letin, kot je bila letošnja,« pravi Konrad Brunšek, a ob tem doda, da si želijo, da se prihodnje leto za razliko od letošnjega – z omejitvami polne sezone – Levstikovi dnevi in festival jabolk ponovno predstavijo širni javnosti v Domu krajanov v Andražu nad Polzelo. ŠT. 11 I november 2020 INFORMACIJE Vgradnja geosonde [Najbolj varčen sistem ogrevanja] Gre za pametno in trajno naložbo za brezskrbno ogrevanje vašega doma. Sistem je preverjeno najbolj varčen na trgu in deluje optimalno tudi na objektih s slabšo izolacijo in na objektih večjih kvadratur. Je neodvisen od zunanjih vremenskih razmer, delovanje je tiho, ni zunanje enote. Stroški ogrevanja se tudi pri slabše izolirani hiši lahko znižajo kar do 80 %. Investicija je podprta s subvencijo EKO SKLADA. Koristite lahko tudi ugoden EKO KREDIT. Rešitev je namenjena lastnikom novogradenj ali obstoječih objektov, ki želijo zanesljivo in ugodno ogrevanje. Sistem je primeren za ogrevanje s talnim ogrevanjem ali z radiatorji. Kako poteka vgradnja? Primer izvedbe in sanacije na stanovanjski hiši v Žalcu - vgradnja za namen zamenjave starega ogrevalnega sistema na olje. Celoten postopek od ogleda do vgradnje je trajal 20 dni. Samo vrtino z vgradnjo geosonde in dovoda smo izvedli že v štirih dneh, nato so sledili še montaža geotermalne toplotne črpalke v kotlovnici ter priklop na ogrevalni sistem in zagon. Slednje je bilo zaključeno v dveh do treh dneh. Vgradnja je torej hitra in brez večjih gradbenih posegov. Zemeljski poseg izvedemo na le nekaj m2. Naročnik je predhodno porabil 1.600 l olja za ogrevanje svoje hiše (letni strošek okrog 1.300 €), z vgrajenim geotermalnim sistemom pa bo za ogrevanje potrošil le okrog 350 € letno. Poskrbimo za celostno storitev na ključ. Imamo več kot 25 let delovnih izkušenj. Uredimo in pripravimo kompletno dokumentacijo in speljemo celoten postopek za pridobitev dovoljenj ter pomagamo pri oddaji vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Za vas smo pripravili več paketnih rešitev za ogrevanje z geosondo. Pišite nam na info@vtinepalir.si ali pokličite na 031 383 668. Preverite še več argumentov in si oglejte video: »Postopek izvedbe« 3 TOP prednosti 1. Ogreva in hladi z najnižjim stroški. 2. Deluje 24 ur vsak dan, neodvisno od vremena. 3. Ne zahteva vzdrževanja. Več: www.vrtine-palir.si 29 PO DOLINI / KRONIKA 30 ŠT. 11 I november 2020 Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preživelim … Slovo je potrebno, da lahko nekoga zopet srečamo … T. TAVČAR V SPOMIN Tretjo nedeljo v novembru obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Letos smo ga obeležili že štirinajstič zapored, njegov slogan pa je bil: »Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preživelim in ukrepajmo za boljšo zdravstveno oskrbo ponesrečencev.« Ocena Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona udeležencev, dnevno najmanj 3.390. Poškoduje se okoli 50 milijonov ljudi, 5 milijonov pa za vedno ostane invalidnih. Trenutno so prometne nesreče vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov, starih od 5 do 29 let. Po podatkih Evropske komisije je na cestah v Evropski uniji leta 2019 umrlo 22.800 ljudi (v povprečju 51 mrtvih na milijon prebivalcev), to je 23 odstotkov manj v primerjavi z letom 2010 in 2 odstotka manj kot leta 2018. BOGOMILI OSTROŽNIK – ZVOTLERJEVI MILICI iz Šmatevža 1, Gomilsko, ki je v stotem letu 1. 11. 2020 tiho odšla v večnost. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali z mislimi bili z njo, Domu sv. Rafaela na Vranskem, kjer je nazadnje bivala, in vsem, ki ste jo tam obiskovali. Radi se je bomo spominjali po njeni skromnosti in modrosti. Hvala. Vsi njeni Marjan Tratnik, Jože Kužnik in Milan Pečnik med prižigom sveč Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena edina plošča v Spodnji Savinjski dolini z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, ni bilo slovesnosti. V imenu članov ZŠAM Savinjska dolina so se 13. novembra žrtvam poklonili in prižgali sveče predsednik ZŠAM Milan Pečnik, član Marjan Tratnik in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je dan, ko se pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) po svetu spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Na slovenskih cestah je od leta 1991 do 2019 izgubilo življenje 7.628 oseb, 303.238 pa se jih je telesno poškodovalo. Poklon žrtvam vojn in pobojev T. TAVČAR V skladu z veljavnim zakonom o vojnih grobiščih Občina Vransko redno skrbi in ureja vsa tri vojna grobišča v občini. Tudi letos je pred dnevom spomina na mrtve poskrbela za zasaditev cvetja in ureditev grobišč na Gorici, v Zaplanini in Stopniku. Na griču Gorica nad Vranskim je največje partizansko grobišče na Štajerskem. Tam je pokopanih 174 borcev, ki jih je okupator zajel po ofenzivi na Zgornjo Savinjsko dolino pozno jeseni 1944. Ustreljeni so bili na več mestih za Gorico in v Zaplanini okrog božiča in novega leta 1945. V skupni grob na Gorici je bilo leta 1955 prekopanih 174 borcev, 39 teh žrtev pa je bilo pokopanih v Zaplanini. V Stopniku je pokopan borec XIV. divizije, domačin iz Prekope, Stanko Ocvirk. Na pokopališču na Vranskem je pokopan borec Ahac iz tedanjega Št. Pavla. Zaradi epidemioloških razmer letos Občina Vransko ni pripravila tradicionalne komemoracije ob dnevu mrtvih. Sta se pa dan pred dnevom Od nas je odšla zlata mama, stara mama, tašča in prababica MARIJA ZAGOŽEN iz Matk 72 (21. 10. 1930–20. 10. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in za darovane cvetje, sveče ter svete maše. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Citi Galič za odigrane pesmi ob slovesu. Žalujoči: sin Rafko z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... (T. Pavček) ZAHVALA MARIJA JELEN iz Latkove vasi 109 (18. 10. 1936–6. 11. 2020) Župan Franc Sušnik in župnik Jože Turinek na grobišču v Zaplanini reformacije, 31. oktobra dopoldne, župnik Jože Turinek in župan Franc Sušnik poklonila vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev na grobišču v Zaplanini. Župnik Jože Turinek je opravil molitev in blagoslov na mestu pokopanih žrtev, župan pa je položil cvetje in prižgal svečke še na grobišču na Gorici, v Stopniku in na grobu padlega partizana na pokopališču Vransko. V Gaju odstranjevali odpadlo listje D. N. Preboldski upokojenci so drugi novembrski torek v preboldskem Gaju, kjer imajo tudi svoje klubske prostore, izpeljali delovno akcijo, na kateri so pograbili odpadlo listje, ga strpali v velike vreče ter jih pripravili za odvoz. Listja je bilo res veliko – za približno deset nabito natrpanih vreč, ki so bile zelo težke, vsaka tudi preko sto in več kilogramov. Z akcijo v dveh ločenih skupinah, ki sta delovali vsaka na svojem delu Gaja, so upokojenci pripravili na zimovanje prostor, ki ga med letom koristijo za svoje delovanje. Seveda si želijo, da bi ZAHVALA Udeleženci obeh skupin ob zaključku dela pomlad prinesla boljše možnosti za druženje in načrtovane aktivnosti, ki so bile letos zaradi virusa skoraj povsem okrnjene. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.000 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. KRONIKA ŠT. 11 I november 2020 31 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mama FANIKA ROZMAN ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan (2. 4. 1943–25. 10. 2019) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu. Vsi njeni »V šumenju vetra slišimo tvoj glas, v šopku cvetja vidimo obraz. In čeprav te z nami več ni, s tabo vsak dan v mislih smo vsi …« Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. V SPOMIN VLADIMIR TOMAN iz Podloga pri Šempetru V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek FRANC TKAVC Železno 7b, Žalec (24. 1. 1944–17. 10. 2020) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane sveče ter pisna in ustna sožalja. Hvala ZŠAM-u Savinjske doline za spremstvo k zadnjemu počitku ter gospodu župniku Janku Cigali za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA HILDA PRAPROTNIK iz Pariželj (5. 9. 1930–15. 9. 2020) 27. septembra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ati in dedi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za vsa izrečena sožalja, tolažilne besede in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti, vsem, ki ste se od nje poslovili in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njeni Čas hitro beži, pa vendar ga še vedno močno pogrešamo. Vse je še tako, kot je bilo, le njega več ni … in to zelo boli. S svečkami in cvetjem na grobu mu sporočamo, da smo ga imeli radi. Hvala tudi vsem vam, ki ste skupaj z nami ohranili lep spomin nanj. Naj mirno počiva ... ZAHVALA ob izgubi mame, babice in prababice KAROLINE PESKO iz Vrbja 34b, oskrbovanke DSO Sv. Rafael Vransko (6. 12. 1938–22. 9. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornici gospe Veri Šolinc ter osebju doma Sv. Rafael Vransko. Žalujoči: hčerki Sonja in Danica z družino Žena Marjana, hčerki Darja in Nataša z družinama Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te med nami več ni. Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre. (S. Makarovič) (Oton Župančič) ZAHVALA V SPOMIN Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek WERNER PEŠEC 12. oktobra nam je bolezen, dan pred njenim 61. rojstnim dnem, vzela našo drago Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se hitro zjoče, verjeti noče, da tebe več med nami ni. (1942–2020) Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA IVAN RANČIGAJ-LONČIČEV IVAN (15. 1. 1937–14. 10. 2020) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata in svaka BRANKA LESJAKA se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in se mu poklonili, ter vsem, ki ste nam izrazili pisno sožalje. Hvala vsem tistim, ki ste darovali za obnovo naše cerkve, za maše, prinašali sveče in cvetje. Posebna zahvala vnuku Maticu za zadnje besede in obred. Hvala tudi duhovnikom. Za besede slovesa ob grobu se zahvaljujemo Viliju Jazbinšku in Vladu Kokalju v imenu Kluba Veteran Maribor ter Sonji in Robiju Zupanu za čuteče izbrane in zapete pesmi. Žena Marjana v imenu vseh njemu najdražjih Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za tolažilne besede, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala dr. Ljubi Centrih Četina, sestri Anici, hmeljarskim starešinam in njegovo princesi Sabini, PGD Gomilsko, KD Mustang. Zahvaljujemo se g. župniku Martinu Cirarju, pogrebcem, pogrebni službi Morana, ge. Treziki, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15% gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 SMILJANO ŽUŽA, roj. STERGAR, iz Latkove vasi Hvala vsem, ki ste bili del njenega polnega življenja, ostajate z njo v svojih mislih in postojite ob njenem preranem grobu. Z neskončno praznino v življenju in toplimi spomini v srcu, vsi njeni dragi Samo še čez strmino, čez pobočje tišine, prek jezera, kjer se je utopil dan, mimo oči, onemoglih za ograjo solza, čez klanec, kjer čakajo moji dragi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, brata in tasta FRANCA - BRANKA ŠPORNA iz Ojstriške vasi (4. 10. 1952–30. 10. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja in darove. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, pogrebni službi Ropotar, pevcema, kolektivu Kronoterma, DU Tabor in TD Braslovče. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do četrtka, 14. decembra 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 11 I november 2020 Jaslice že na Miklavžev večer T. TAVČAR Slab mesec dni pred božičem je čas, ko se vneti občudovalci jaslic začno pripravljati na to slavje. Med njimi je tudi Polzelan Martin Močnik, ki se že pripravlja s postavitvijo jaslic. Lani je sicer že sodeloval pri največji razstavi jaslic v Sloveniji, v Vojniku, letos pa zaradi koronavirusa te velike razstave jaslic ne bo. Zato se je odločil, da jaslice postavi v bližino svojega doma, kjer jih bodo od 5. decembra lahko občudovali tudi drugi. Martin Močnik pri postavljanju svojih jaslic Matjaž ga serje že 40 let D. N. Zanimiva postavitev, ki je zaradi barvne osvetlitve še lepša v temi. V Dolenji vasi, ob cesti za Šentrupert in malo pred odcepom ceste za tovarno Odelo, že od 25. septembra stoji zanimiva »umetniška« kreacija. Za njegov okrogli jubilej so jo postavili prijatelji, sodelavci in poslovni partnerji Matjaža Gostečnika, sicer rojenega Petro- včana, ki si je z družino že pred leti ustvaril svoj dom v Dolenji vasi. Matjaža so s postavitvijo rojstnodnevnega obeležja akterji močno presenetili. Kot je povedal, se je kar naenkrat pred hišo znašel tovornjak z dvigalom, kmalu zatem pa je bilo že vse skupaj postavljeno na zelenici pred vhodom na dvorišče hiše. Sledila je čestitka z zdravico in pojedino, za katero so poskrbeli sami udeleženci. Po štiridesetih dneh od podstavitve bi po tradiciji morali postavljavci jubilejno obeležje odstraniti, kar bi seveda pospremili še z eno zabavo, tokrat v domeni jubilanta. A če so lahko ob postavitvi vsaj malo proslavili dogodek, sedaj zaradi omejitev epidemije to ni več mogoče. Nič hudega, Matjaža kreacija niti najmanj ne moti, zamujenemu druženju pa tudi ne bo potekel rok. Še bolj z veseljem bodo nazdravili, ko bodo omejitve mimo. Božiček vadi branje pravljic L. K. B. P. Saj veste, da smo novinarji in fotoreporterji eni izmed tistih, ki se zaradi narave dela lahko gibamo tudi izven meja kovid prepovedi. Ker je pred nami prva adventna nedelja in bleščeč praznični december, nas je vendarle zanimalo, če je korona kaj uspavala Božička. In če Božiček letos sploh bo. In smo ga našli. Bo. Ne smemo pa izdati, kje se trenutno giblje, čeprav vam lahko namignemo, da pridno vadi branje pravljic na različnih lokacijah (da ga ne najdemo prehitro), tudi v naši dolini, da bo pripravljen, ko bo prišel čas. Zaupal nam je, da je zaenkrat še v ilegali in da sta z Miklavžem itak dogovorjena, da bo tudi letos obiskal otroke pred njim. Vsi si najbolj želimo, da nam letos prinese nekaj več svobode in pristnega druženja, se strinjate? Gobarjenje je svojstveno veselje D. N. Letošnja sezona nabiranja gob v Sloveniji je bila slabša od lanske, kljub temu pa smo tisti, ki nam je nabiranje gob v užitek in poznamo več vrst, vedno prišli iz gozda domov z biro, ki je zadostovala vsaj za kakšno dobro gobjo juho ali kakšno drugo jed. Na svetu je več kot 140 tisoč vrst gob, od tega jih poznamo samo 15 tisoč. Užitnih je okoli tri tisoč, v medicinske namene pa se uporablja približno 650 različnih vrst gob. V Sloveniji ta seznam obsega okoli Polna košara jurčkov je letos bila že velika sreča, tale pa je bila napolnjena v spodnjesavinjskih gozdovih. 3.300 vrst gob. Pravi poznavalci se poleg jurčkov in lisičk razveselijo tudi manj znanih plodov, kot so rjavi ježek, modrikasta golobica, vijoličasta koprenka, sočna mlečnica, poprova mlečnica in številni drugi. Osnovno vodilo gobarjenja je, da nabiramo samo tiste vrste, ki jih zares dobro poznamo, saj lahko v »Kako si kaj, sosed?« nasprotnem primeru hitro pride do zastrupitve ali vsaj do želodčnih in prebavnih težav. Prav tako pa tistih gob, ki jih ne poznamo, ne uničujemo in brcamo ter s tem ne uničujemo lepote gozda, hkrati pa za njegove dobrote prikrajšamo tiste gobarje, ki bi te gobe z veseljem dali v svojo košaro. Da bo mesto čisto! T. T. »Ne žgečkaj me, no!« Dobri sosedski odnosi D. N. Delavca JKP Žalec pri spravilu listja V teh dneh imajo delavci Komunalnega podjetja Žalec v mestu kar veliko dela in spadajo med tiste, ki so tudi v času koronavirusa ves čas aktivni na terenu. Potem ko so se temperature proti konca minulega tedna spustile pod ničlo, je z drevja odpadlo tudi veliko listja, ki ga sedaj s posebnimi puhalniki spravljajo na kupe in odpeljejo na kompost. V deželo je že pred časom prišla jesen. Narava se je odela v čudovite jesenske barve, listje nezadržno odpada, na duri že trka zima. Ljudje se oskrbujemo z ozimnico, med katero spadajo tudi okusna jabolka, ki so letos zelo dobro obrodila. Tega se je razveselil tudi »boter« jež, ki je že kar udomačen in zimo preživi v svojem domovanju poleg sadovnjaka. V oktobrskih dneh, ko se je sladkal z okusnimi plodovi jablan, se je večkrat srečal tudi z domačim mačkom. Eno od teh srečanj smo z zanimanjem opazovali, ob tem pa je nastala vrsta zelo simpatičnih fotografij, ki pričajo o tem srečanju in dobrih sosedskih odnosih. Tudi pri ljudeh, v teh časih še posebej.