INFORMATOR
gorenje gp©p@(g]o[n]plkD
* Velenje, 3. marca 1993
Leto XXVII.
Številka 9
II. mednarodnega posvetovanja med ogledom proizvodnje hladilno-
ilnih aparatov
mednarodno posvetovanje o freonih
MvonZda* bije plat zvona ali komu zdaj 9|f/ ’ ,se bi lahko vprašali v znani Miem0d°b' ° dokaj odmevnem mednarod-<^adnPOS-V.eJovaniu Zmanjšanje porabe in Vad,-/ ®s^afVe klorflour-ogljikovodikov v aeros°lni in drugi industriji. Na
\\Jje°nih aj'	re^l': Posvelovanie °
Ktovl0^6 narrireč, da je prvo takšno pos-lOrenT^ v sl0V6niji bilo že leta 1989 v Mia ln c*a ie organizacija drugega sim-Prav tako bila v Gorenjevih rokah, Znižat °renia Inova d.o.o. Vodilnemu or-idpin °riu hobiju Kronovšku je uspelo za :et9rokraVanie pridobiti številne ugledne jeifjing Vnlake ne le iz Slovenije, temveč tudi iz ■n$ledavln- '-0 50 mu prisotni na prvem te^ j anJ.u izkazali s posebno častjo. Dejstvo i pas® Jue v treh dneh posvetovanja, od 25. ni^lo ' ebnjarja 1993, v Velenju zbralo nad i® 2lirnihede'e^encev različnih interesov, Ku^gjin Področij, ki jih že doslej bolj ali manj iv^0nn?,Va nadvse aktualno vprašanje porabe tah'a otv 1 Za ozon zelo škodljivih snovi. kaZtjelež °ritV' mednarodnega posvetovanja je ljD;.ance nagovoril predsednik občinske RU%dcjlne. Jelenje Pankrac Semečnik in ^biv^9im-dejal, da ima za Velenje in vse iSeLace Šaleške doline posvetovanje še ^eljiVjln n Pomen. "Uvrstimo ga lahko med Jr i^šenf ye'eniska prizadevanja za sanacijo b|valnega okolja, ki je, kot je na
lo'
H'-. znano, grdo degradirano zaradi izVS ,, nJa in proizvodnje električne ener-)dPria,i .J6 Povedal Pankrac Semečnik in daV ;o|^ ^r®kel priznanje Gorenju, ki izkazuje tJvodnaraVovarstveno zavest.
nem delu posvetovanja se je Viktor
Vaupot, direktor Gorenja Inova, vprašal, ali
se zavedamo in ali poznamo svoj dolg do skupnega problema varstva okolja, ko gre za vprašanje klorfluorogljikovodikov? Že na prvem posvetovanju pred dobrimi tremi leti v Topolšici smo želeli odgovoriti na ta vprašanja, je med drugim omenil Viktor Vaupot in ocenil, da je čas prinesel nova spoznanja o ogroženosti, s tem pa tudi nove zaostritve in omejevanje uporabe freonov. Zato je bil namen posvetovanja večplasten in v Gorenju so izrazili prepričanje, da je bilo posvetovanje koristno za udeležence iz gospodarstva. Organizatorji pa so izrazili tudi upanje, da bo kar največ spoznanj o tej problematiki prišlo do širše javnosti.
Prvi dan posvetovanja je minil v znaku dveh zaokroženih področij posvetovanja, takoimenovani ozonski luknji ter normativnem urejanju CFG problematike. Tako je mag. Jurij Modic s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, govoril o substancah, ki uničujejo ozonsko plast, Dušan Hrček s Hidrometeorološkega zavoda Slovenije o spremembah v ozonski plasti, dr. Milena Kocjančič z Dermatološke klinike v Ljubljani je slikovito predstavila posledice povečanega ultravijoličnega sevanja na ljudeh, Bojan Paradiž iz Ljubljane pa je govoril o tako imenovani topli gredi ali vplivu CFG na sevanje ozračja. Udeleženci pa so poleg teh poslušali še 21 domačih in 8 tujih predavanj, ki so jih avtorji v večini tudi objavili v posebni izdaji Revije Gorenja za raziskave in razvoj. Odmevna je bila in tudi še bo "okrogla miza" v sklopu tega posvetovanja, ki so ga tretji dan sklenili še z dodatnim programom za serviserje hladilnih naprav, trgovce in druge
delavce s tega področja.
V Gorenju Gospodinjski aparati nas novi predpisi in zahteve v svetu na področju izločanja CFG iz proizvodnje niso našli nepripravljene kot smo lahko med posvetovanjem večkrat slišali. Tako je bilo leta 1987 v Montrealu sklenjeno, da je treba uporabo CFG 11, znanega tudi kot gonilni ali penilni plin v trdi poliuretanski peni, zmanjšati za polovico. Gorenje je to uresničilo leta 1989, podobno kot večina proizvajalcev hladilno-zamrzovalnih aparatov v Evropi. Še vedno pa je v hladilnemu tokokrogu ostal CFG 12 ali R 12, ker zanj v času montrealske odločitve še ni bilo ustreznega nadomestila. Pozneje so londonski amandmaji k sporazumu že jasno napovedali nepreklicen konec freonom, proizvajalci hladiv pa so zato začeli pospešeno iskati nova nadomestna hladiva, primerna za proizvajalce malih hladilnih sistemov.
Trenutno je položaj takšen, da bo v hladilnem tokokrogu R 134 A (fluorogljikovodik - brez klora) nadomestil R 12 in bo njegova uporaba dovoljena določen čas.
Drugačen pa je položaj pri nadomeščanju penilnega plina, kjer so našli za potrebe Gorenja mešanico plinov R 22/142 B, ki sodi v vrsto takoimenovanih mehkih CFG in ne predstavlja dokončne rešitve. Glede na predpise v Nemčiji (o uvedbi znaka Modri angel smo v Informatorju že pisali in drugod pa je treba najti drug nadomestek in to bi naj bil ciklopentan, ki sicer pomeni izpolnitev predpisov Modrega angela, toda zahteva zaradi svoje eksplozivnosti in vnetljivosti preureditev vseh tehnoloških naprav za proizvodnjo poliuretanske trde pene.
Ker izvažamo skoraj celotno proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov, tretjino pa v dežele, ki bodo uporabile merila Modrega angela, bomo v Gorenju že letos enega od obratov preuredili in usposobili za uporabo siklopentana v izolaciji in hladiva R 134 A v hladilnih tokokrogih. Gorenje tudi v tem pogledu nima izbire. Toda, kot smo lahko slišali na posvetovanju, odločno stopa v korak s konkurenco.
H.J.
Kratek,
a deloven mesec
Minuli mesec je bil sicer nekoliko krajši kot ostali, delovnih je bilo 21 dni, ki pa so bili prav tako zahtevni kot bodo še vsi prihodnji.
V februarju smo tako izdelali 129 tisoč 107 kuhalnih aparatov, pralnih strojev, zamrzovalnih omar in skrinj tre hladilnikov. Večina izdelkov, več kot 124 tisoč, je namenjenih prodaji na tujih trgih. Tako smo tudi ta plan v celoti izpolnili.
B.G.
Zakon in freoni
V okviru posvetovanja je bila v petek popoldan organizirana okrogla miza, ki jo je vodil Borut Mencinger, sodelovali pa so predavatelji s posvetovanja, predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za znanost in tehnologijo, predstavniki Gorenja INOVA in Gorenja Gospodinjski aparati ter nekateri drugi.
Osrednja tema je bila zakonodaja, ki bi v Sloveniji urejala problem izdelave, uporabe in odlaganja (zbiranja, ponovne uporabe) CFG in drugih škodljivih snovi, namen razprave pa je bil tudi oceniti možnost izpolnjevanja mednarodnih zahtev in pridobiti mnenje uporabnikov (industrija) ter servisnih, trgovskih in komunalnih organizacij o načinih reševanja problematike, ki so že uveljavljeni v tujini.
Krovni zakon o varovanju okolja se že sprejema v skupščini, izvedbeni zakoni pa so še v pripravi. V Gorenju menijo, da problem uporabe CFG - s stališča varstva okolja, ne pa tudi zagotavljanja potrebnih
sredstev - ne bo tako pereč, ker so proizvajalci prisiljeni zmanjšati uporabo CFG, če želijo ostati konkurenčni na svetovnem trgu. Večji problem je zbiranje in odlaganje obstoječih naprav s CFG, saj je tudi to povezano z velikimi stroški, edina prisila pa bi bil zakon, ki jih, kot je znano, pri nas upoštevamo ali pa tudi ne. Zaključek okrogle mize bi lahko bil, da je
zakonodaja sicer nujna, toda bffgram vključevanja države z izdelano poli1 progr spodbujanja procesov varovanja oko!* re (davčna politika - olajšave, ugodni kre^orrioc sofinanciranje) gospodarstvo ne ‘kar ni moglo do 1. januarja 1995 izpolniti z3* vse teve Montrealskega protokola. strogi
trgu v
S knjigo v svet
V našem Centru za standardizacijo in dokumentacijo (CSD) deluje tudi Indok in kot njegov sestavni del strokovna knjižnica, ki se ponaša s fondom desettisoč različnih strokovnih monografij, revij, kaset za učenje tujega jezika, dodatno širino pa ji daje še možnost medknjižnične izposoje. Nič čudnega, da za kakšen daljši razgovor v knjižnici ni časa. Zvoni telefon, prihajajo obiskovalci z različnimi željami in zlasti vprašanji. In po katerih knjigah največ segajo. "Naša knjižnica je strokovna knjižnica," poudarja Dušica Ferme, višja knjižničarka ki vodi delo Indok-a, "k nam prihajajo torej strokovnjaki, ki se zanimajo za področja neposredno povezana s proizvodnjo Gorenja Gospodinjski aparati (kemija, strojništvo, elektrotehnika, itd.), seveda je veliko tudi povpraševanja po knjigah o podjetništvu, ekonomiji in računalništvu. Skratka, vse kar pride tukaj prav."
Tako najdemo v strokovni knjižnici Goren-
ja Gospodinjski aparati poleg priročnikov, učbenikov in slovarjev tudi zbornike s posvetovanj, raziskovalne naloge, diplomska in magistrska dela, doktorske disertacije, kataloge proizvajalcev in pol-publikacije, ki so izšle v Gorenju. Veliko je strokovnih revij, več kot 50 domačih in dvakrat toliko tujih ter seveda priljubljene kasete 2000 S za učenje tujih jezikov.
V	čitalnici, ki je lično urejena poleg knjižnice, sta na voljo tudi televizijski sprejemnik in videorekorder za tiste, ki bi si radi ogledali videokasete. Le-te so zlasti v svetu priljubljen in pogosto uporabljen učni in strokovni pripomoček.
Posebno težo pa naši strokovni knjižnici daje, kot že rečeno, možnost vključevanja v vzajemen katalog knjižničnega gradiva.
V	njem sodelujejo številne slovenske knjižnice, ki imajo ustrezno programsko opremo. "V nekaj minutah lahko našemu uporabniku posredujemo informacijo o nahajališču posamezne literature in si jo na njegovo željo tudi izposodimo. Iščemo
Breda Pritržnik, višja knjižničarka, vodi delo v strokovni knjižnici, kjer vam lahko izbrane članke tudi fotokopirajo
Zrnan .% na
lahko po različnih iskalnih zahtevah, ^Zrtiar po avtorju, naslovu, jeziku, deskripf“zern|, ju..." pravi višja knjižničarka Brečpre
I l / /-N l I/ l l -T I	i	ITI 3 I '
Pritržnik, ki vodi knjižnico in ^.Izbojj.
hudomušno dodaja: "Nikakor pa ne demo knjige, če je to "tista rumena knji?, mali format", kakor včasih izrazi sV°. željo kakšen naš uporabnik."
Knjigo si na takšen način lahko torej W o izposodijo bodisi v Narodni univerzi!3' ^
knjižnici, Centralni tehniški knjižnici alif primer Univerzitetni knjižnici v MariboL Njihova (in naša) radovednost pa lah1^ 9ol seže tudi preko domačih meja, na pj'% u v v British Library v Londonu, izposojeVc *or ninaje seveda vtem primeru višja. Najy0'fe
tem dodamo, da so lani uvedli nov na®J^.,7,’z plačevanja njihovih storitev. Tistim, ki;. 'Pr
kolektivni člani Informacijskega
ggrvi^obr;
CSD nudijo letno tudi 10 brezplač^anj
medknjižničnih izposoj v Sloveniji.
Ni odveč omeniti, da imate dostop ^°djet
za;
lokalnega knjižnega kataloga, če ste. V|di delovnem mestu priključeni na DECmT us omrežje. V strokovni knjižnici namreč1 *ov< tri leta svoje kataloge vodijo računalnist',nal V strokovno knjižnico, odprta je vCC|®nc delovnik od 7. do 15. ure, torej le ret>'e?n£ zaidejo naključni obiskovalci. Več je ta^ Je t ki vedo, da bodo tu našli željeno knjig^j ^ revijo in jim je spremljanje najnovej5,' rav dognanj in izsledkov na njihovem dej? drijs nem področju nuja in obveza. "K 6n|l
ličili	VVI I WJ U M VI j CA III V/V/VCŠ4-IA.	.
sodelavcem je namenjen tudi Bilten in‘$arati macijskega servisa CSD (lani so izdaj, oia j številk), ki poleg novic s področja Indd, ven: prinaša novosti z drugih področij CSD( Prej tudi nekakšen interni uradni list Gore'°s uš
Gospodinjski aparati. O tem pa več kj'r°ko\ drugič, ko bo že izšla letošnja dr? P°Vc
številka.
'deli t
2. stran - informator gorenje
—/i;	,
3. 3.. 1993 - števil 3'l9i
procesu priprave in izdelave izdelka v celoti izničiti.
Program kakovosti 1993
* dosedanjih prispevkih o kakovosti 1n„.° Predstavili predvsem splošne 'n pravila o kakovosti, ki veljajo podjetja v svetu. Tokrat pa in č?njamo z informacijami, kaj se dela kJai se bo še delalo na področju aParafSf/ V Goreniu Gospodinjski
L da bi dosegli nadaljnji dvig ■ (C0| °yost' naših izdelkov in poslovanja v ; 0,1 ter s tem znižali stroške poslovan-m dvignili ugled Gorenja Gospodinjski rflarara!' natrgu, smo pripravili celovit pro-litlni- m kakovosti za leto 1993. V izvedbo J,Pr°grama nas sili:
3dinmrecasija na svetovnem trgu, ki :	preživetje le podjetjem, ki so
Z3* vnain0li..°Ptimirala svoje poslovanje c, ® večji pritiski kupcev po zniževanju f oskov servisiranja^
A prili ryzevanie Evrope, s tem pa močnejši trguvef3, sP°atovanje norm, ki na tem
se že ti pojavijo
Potrditi z mednarodnim certifikatom skladnost sistema zagotavljanja kakovosti z zahtevami standarda ISO 9001.
% m,
oramo doseči:
^J^jšati število servisnih posegov za 15
rjasti število reklamacij ob prev-■edp®™lh Pfi kupcih - cilj 0
a^P^niti pojavljanje serijskih napak ni Jsati reševanje problemov na trgu, <
ni
jig:
:Vf"
Kaj se skriva za temi cilji? Servisiranje aparatov Gorenja GA v prvem letu uporabe (garancija) stane po grobi oceni preko 15 milijonov nemških mark, ki jih ali v obliki direktnih plačil ali z nižjimi cenami plača Gorenje Gospodinjski aparati. To pomeni, da je vsak proizvedeni aparat obremenjen s preko 10 DEM zaradi stroškov servisiranja.
Če bi uspeli uresničiti zadani cilj, bi v nekaj letih stroške servisiranja prepolovili, poleg prihrankov pa bi si pridobili na trgu ugled proizvajalca zanesljivih izdelkov, zanesljiv izdelek pa je danes eden ključnih razlogov za nakup.
Gorenje Gospodinjski aparati za popravila aparatov ob prevzemu pri kupcih (to delajo le veliki kupci, kot npr. Ouelle, MFI) ali za zamenjave novih, a slabih aparatov več 100.000 DEM. Vsak nepritrjen vijak, povešena vrata, slabo pritrjen gumb lahko stane Gorenje na trgu tudi 150 DEM. Ta strošek je možno v zelo kratkem času z odgovornostjo vsakega, ki sodeluje v
Serijske napake so za podjetje največja napaka v obvladovanju kakovosti, ki ga lahko doleti. Stroški so ogromni, izgubljajo se kupci. Preprečevanje serijskih napak ni lahka naloga, tudi stroški so veliki (testiranja večjega števila izdelkov na daljši čas, preizkušanje pri strankah), zato smo v programu predvideli nekaj novih preventivnih metod, ki nam bodo omogočale zmanjšanje rizika. Pojavljajo se tudi problemi, da imajo kupci tudi zaradi slabega tehničnega poznavanja izdelkov, slabo organiziranega servisa ali drugih podobnih vzrokov o naših izdelkih slabo mnenje. Tudi ob napakah, ki so krivda Gorenja, včasih več kot denar odtehta pravilen, strokoven in vljuden pristop. Temu, čeprav navidez obrobnemu področju smo dali mesto v našem programu.
O združevanju Evrope čivkajo danes že ptički. Čeprav se pri političnem združevanju zatika, pa gospodarsko in tehnično združevanje teče dalje. Skupen evropski trg je realnost in spoštovanje evropskih standardov je že pogoj nastopanja na tem trgu. Za Gorenje je zato, da utrdi mesto v Evropi, nujno, da v kratkem potrdi kakovost svojega organizacijskega sistema s certifikatom o skladnosti s standardom ISO 9001.
Matjaž Marovt
Prihodnjič: Aktivnosti za dosego ciljev Programa kakovosti
tet
šo/a kakovosti
imŠ0tavljanie kakovosti je področje, ki irjn0 v Sloveniji namenjamo vse več
n0,	namenjamo vse vec
%k0rn°sti, Ljudska univerza iz Škofje aU ® Pa je skupaj s svetovalno or-
Bir° Q iz L^ane
obliko
^	posebno <
*X\»aŽevanja' šo/o kakovosti.
ta zn|e j® namenjeno vodilnim delavcem
Lepo se namreč sliši, da so slušatelji spoznali podjetje, ki ima ugled in se že ponaša s pojmom kakovosti in se torej uspešno uveljavlja v svetu. Zelo nazorno so nam pokazali, na kakšen način to dosegajo v Kuhalnih aparatih, del proiz-
vodnega procesa pa so predstavili tudi v obratu Hladilniki programa Hladilno-zamrzovalni aparati," nam je povedal Boris Štefančič, ki se je udeležil 6. Šole kakovosti. Pred njim pa je to šolo obiskoval tudi Matjaž Marovt, vodja Zagotavljanja kakovosti, ki je slušateljem predstavil sistem zagotavljanja kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati.
H.J.
vHi'h, program pa je sestavljen na os-
ArJaS?,avlianje in kontrolo kakovosti v Mletjih, p
torna spos
ion-j0sti. Vselej pasodelujetudi Interna-
®iPri ^mače in tuje literature ter izkušenj 'v^akasPosabljanju kadrov na področju v°Sti. Vselei oasodeluietudi Interna-
ti Centre for quality manegement V ®a|es iz Rotterdama, direktor tega ekia . narodnega centra dr. Faro uk Favvzi a )rBrj udi v 6. šoli kakovosti imel uvodno
affanje.
efcadtvVno naključje, da so udeleženci IJku la Predavanja 6. Šole kakovosti ' Varati ravno v Gorenju Gospodinjski
Hal . IP	___ _ ________ _i _ . .
Hohve Je, or9anizirana z namenom, da v nla ' Pros,or vnese novo miselnost, ' foslu" ■ 'mo Pot za približanje Evropi, r® k. , Sa'i Smo nreriavania rennmiranih
-Jrnv-^". smo predavanja renomiranih j \feHr,0V,nia^OV’ udeleženci pa smo bili r ideiV°in' tuc|i s tem, kar smo slišali in del1 v Gorenju.
Udeleženci 6. Šole kakovosti so predavanja sklenili v Gorenjevi predavalnici
,j|K'3-1993 -številka 9
3. stran - informator gorenje
Sestanek malo drugače
Minuli četrtek je bila pri nas video delavnica Učinkovito vodenje sestankov, ki jo je na povabilo Gorenja Kulturnica, pripravila klinična psihologinja Radmila Kafol.
Delavnice se je udeležilo 18 naših sodelavcev, ki deljao na različnih področjih, pa jih je pritegnila napovedana tema. Nemalokrat se namreč zgodi, da delovni sestanki izzvenijo v prazno, ker bodisi niso bili dobro pripravljeni ali vodeni.
Video delavnica je bila po mnenju tistih udeležencev, s katerimi smo se pogovarjali, koristna izkušnja. "Zelo zabaven in drugačen zorni kot na problem učinkovitega vodenja sestankov, pri čemer smo morali vsi sodelovati," nam je povedala Marija Kolarič iz tehnične dokumentacije vCSD. "Lahko rečem, da je bila delavnica solidno pripravljena in, da smo pri tem načinu dela videli napake in pomanjkljivosti, na katere drugače nismo pozorni," je na primer menil Peter Kobal, ki sicer vodi tekoče vzdrževanje v Gorenju Gospodinjski aparati. Vsem, ki ste to video delavnico zamudili pa bi le želeli kaj več izvedeti o pogojih za učinkovit sestanek in pravilih obnašanja, pa je v knjigarni Gorenja Kulturnica na voljo tudi priročnik. Avtorica Ljudmila Kafol pravi, da je njegov namen povsem praktičen in enostaven, zato je napisan kratko in pregledno bolj kot opomnik, kaj vse moramo narediti, da bo sestanek učinkovit.
B.G.
Gorenje
Gospodinjski aparati objavlja
javno licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev (mize, stoli, omare, risalne deske, pisalni stroji, računalniki, teleksi, razmnoževalni stroji, žigosne ure, tehtnice, osebni avto itd.).
Licitacija bo v petek, 12. 3.1993, s pričetkom ob 9. uri v učilnici nad Gostinstvom (prej družbeni standard), Partizanska 12, Velenje. Ogled je mogoč 2 uri pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev (šotor pred obratom pohištva), kjer bodo lahko interesenti vplačali varščino v višini 10 % od izklicne cene. Prometni davek ni zajet v izklicni ceni in ga plača kupec. Licitacija bo potekala po sistemu "videno - kupljeno".
Vse dodatne informacije dobite na int. tel. 601.
Pred kratkim je podjetje Veplas pripravilo poslovno predstavitev svojih izdelkov in s posebno pozornostjo tudi čelad Nolan.
Svojevrstne pozornosti na tej predstavitvi pa so bili deležni motoristi in med njimi voznika motorjev s prikolico Tine Ribar in Romeo Bajde iz Gorenja Gospodinjski aparati. Oba bosta v novi sezoni nastopila z novimi sovozniki. Tineta Ribarja je po dolgih letih zapustil Drago Tomič, "dovolj je bilo," je pred kratkim povedal Drago, ki pa svojemu kolegu želi v novi sezoni zmago na državnem prvenstvu in hkrati osvojitev zlate čelade, največjega priznanja v motorističnem športu. Nov Tinetov sovoznik bo Miran Grobelnik, druga posadka pa je mlajša in Romeo Bajde, viličarist v obratu Zamrzovalnih omar, je za sovoznika izbral Vinka Majcena.
Tine Ribar	Romeo Bajde
Tine Ribar si je s svojimi dosedanjim vožnjami pridobil bogate izkušnje in računa, da mu bo ob pomoči sponzorjev uspelo doseči postavljen cilj: tretjič ošvojiti naslov državnega prvaka.
Njegovi sponzorji so Gorenje Gospodinjski aparati, Triglav Celje, Servis kavnih avtomatov Cekuta, Renault Servis Levec, Veplas Velenje in Trgovina Mesnica Poznič Pesje. Gorenje Racing Team je ime posadke Tineta Ribarja, druga posadka pa se bo ponašala z imenom Racing Team Bajde.
H.J.
V soboto v Zreče
Prva letošnja tekma za pokal Gorenja za leto 1993 bo v soboto, 6. marca 1993, v Zrečah. Začetek tekov ob 14.40 za otroke in 15.30 za odrasle. Organizatorji pripravljajo lep tek v okolici Term v tem kraju pod Pohorjem, seveda s posebnim poudarkom na teku na 10,5 km, za katerega so se prijavili že številni rekreativci iz vse Slovenije.
Teki pa bodo tudi za predšolsko in šolsko mladino, pokrovitelj Unior Turizem Zreče pa bo namenil vse najboljše v 22 kategorijah nagrade. Prijaviti se je treba čimprej - v večernih urah lahko tudi na telefon 850 845.
Jedilnik za marec 1993
PO 08. 03. TO 09. 03. SR 10.03. ČE 11.03. PE 12.03.
I. MENU
Fižolov lonec, jogurt
Pečene safalade, pommes frittes, solata
Prekajena rebrca, duš. kislo zelje, jabolka
Džuveč s svinjskim mesom, solata Svinjska pečenka, pražen krompir, solata
II. MENU
Piščančja enolončnica, sirov zavitek
Rižev narastek, kompot
Hrenovke, ohrovt s krompirjem
Ravioli z mesom, cvetača v solati Kuhana govedina, dušeno sladko zelje, cmoki
Čeprav zima ni naklonjena smučarje! I in kar na vadili smo se na tak suh nirrt m pa se je kljub temu nekaj smučarje' g Gorenja in drugih gostov minuli pete pomerilo na odprtem prvenstv1 Gorenja v veleslalomu na smučih Rahtelpri Slovenj Gradcu.
Rezultati prvenstva društva v veleslalom11 Ženske do 30 let:	1. Andreja Česa
(Velenje), 43,49, 2. Marjana Glavnik HZf 45,25 - od 31 do 40 let: 1. Zdenka Šmi£p vI HZA, 47,33, 2. Heda Kralj NO, 54,38 - nad ji let: 1. Ana Ducman, HZA, 1.01,50 - Mosj do 30 let: 1. Slamo Nahtigal (Ljubljana 30,96, 2. David Ducman (Velenje), 35,64, ^ Boštjan Blagotinšek, VZD, 35,84, 4. Darnja Šemec, MGA, 36,45, 5. Oto Hrastnik, (NO 36,56, 6. Branko Goršek NO, 37,15 - 31 »
40 let: 1. Matjaž Kunej MGA, 35,06, ‘ Robert Prušek MGA, 35,96 - od 41 do 501®1 j 1. Drago Drev MGA, 35,93, 2. Brank' Blagotinšek HZA, 38,51, 3. Vlado Vajdič Gl S , 39,71, 4. Martin Ceh GA, 49,49 - nad 51 nr, 1. Jure Veršec NO, 34,90, 2. Teobald Zor*1 NO, 35,25, 3. Ivan Stradovnik MGA, 40,94. u" Ekipno: 1. MGA, 2. NO.	aP
Pre
Prvaka Rekreacija in Družbeni standard
Sredi minulega tedna so v A in j 'astr
Tak
°Ptil
TlOc
skupini zimske lige iz malem nogomet biti. odigrali zadnje kolo in s tem skleP Priv; tekmovanje v tej sezoni.	PNs
Za naslov prvaka se je v obeh skupio8 preo Ipotegovalo po 15 ekip z različnimi imeni • i99< igralci, vsak teden je bilo odigranih ' Z ne dvobojev. Kakim tristotim igralcem se f prjpr navadno pridružilo še lepo število gledale® V0(^ in mali nogomet je ostal med najbolje ob'- a kanimi prireditvami Društva za šport® rekreacijo Gorenje. Več o tem prihodnjič' ^P e
Prog, ' Gore . °Va
Teniška šola za otroke
, uvan
Teniška sekcija društva za športno rekreadf Vpra Gorenje razpisuje deseturno šolo tenisa fskpp otroke začetnike. Šola bo organizirana ®$kup sredah (ob 20. uri), petkih (ob 18. uri)’^ sobotah (ob 18. uri) v Beli dvorani.	ovan
Začetek šole bo v sredo, 10. marca 1993. l . nJ Prijave sprejemamo v pisarni Gorenje R® raJne reacija d.o.o. do zasedbe kapacitet (tel. 24' Jnti ATC ali 856-908.	,°dvii
Prijavnina znaša za člane društva 3.000 za nečlane pa 4.000 SIT.
Prava številka
V izogib napanim klicem vas obveščamo, '■ je prava številka strokovne službe Zve*] svobodnih sindikatov 853-231, interna 119 j
Zahvala

Ob izgubi drage mame se sodelavc^ zahvaljujem za izrečeno sožalje in J kazano pomoč.	Mojca Divj^
INFORMATOR, list za obveščanje delaV Gorenja Gospodinjski aparati. Ureja: Urednici m odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jer7 Strokovni sodelavki:	Božena Gorjan in Dag1®
Vrtačnik. Izhaja tedensko. Naklada: 3800 izvod®* Grafična priprava: Raster, Velenje. Tisk in odpreiL Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974.
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________J n*>V(
4. stran - informator gorenje	3. 3.1993 - številk®
J