G E O G R A F S K I U Č I N K I Ž L E D A 
V G O Z D O V I H O K R O G I D R I J E 
TER POSTOJNE 
(Z 21 S L I K A M I , 4 K A R T A M I I N 1 T A B E L O V T E K S T U T E R 1 K A R T O V P R I L O G I ) 
GEOGRAPHIC CONSEQUENCES OF GLAZE IN FORESTS 
AROUND IDRIJA AND POSTOJNA 
( W I T H 21 F I G U R E S , 4 C H A R T S A N D 1 T A B L E I N T E X T A N D 1 M A P I N A N N E X ) 
M I L A N S I F R E R 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 15. DECEMBRA 1976 
Izvleček UDK 581.54.036.5 (497.12—15) 
Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne 
Študija obravnava pojav ter učinke žleda, ki je med 17. ter 19. novembrom leta 
1975 polomil na severni strani Snežnika, Javornikov ter še posebno na območju Hru-
šice, Nanosa, Trnovskega gozda in idrijskih kraških planot (Vojsko, Sebrelje, Ledine) 
okrog 342.331 m3 drevja. 
V dneh poledice so bile na vsem območju Slovenije temperature nad ničlo, pod 
0° C so se gibale le v Alpah ter na severni strani Visokih kraških planot med Snež-
nikom ter Trnovskim gozdom (med 800 m in 1150 m n. v.) in to še v času, ko so 
v večjih višinah že prevladovale tople ter vlažne zračne mase z dežjem. Severna 
pobočja pa je ohlajalo tudi stalno s t ru jenje hladnega zraka iz severa. Zato se je na 
severni strani teh planot rahel dež spreminjal v led. Katastrofo je še stopnjevalo 
dejstvo, da v vsem tem svetu prevladujejo obsežni gozdovi s prevlado listavcev 
(Abieti - Fagetum dinaricum), ki so proti žledu še posebno neodporni. Poškodbe so 
bile posebno velike na zelo strmih pobočjih ter na površinah pokritih z debelo pre-
perelino ali s periglacialnim drobir jem ter na dolomitnih tleh, peščenjakih in skrilav-
cih, medtem ko so bile na apniških tleh veliko manjše. H katastrofi je na strmih 
severnih pobočjih prispevalo tudi dejstvo, da je drevje tu zaradi strmine ter zaradi 
polzenja tal in snega dosledno nagnjeno nekoliko stran od pobočij in da so krošnje 
na zunanji strani še posebno košate, na isti strani pa je prišlo zaradi severnih vetrov 
tudi do močnejšega kopičenja žleda. 
Abstract UDC 581.54.036.5 (497.12—15) 
Geographic Consequences of Glaze in Forests around Idrija and Postojna 
The study discusses the occurrence and the consequences of glaze which in the 
days f rom 17 th to 19 th November, 1975, broke down and turned over about 342.331 m3 
of trees growing on the northern slopes of Snežnik and Javornik mountains, and 
above ali in the region of Hrušica, Nanos, Trnovski gozd, and of the Karstic plateaus 
around the town of Idria (Vojsko, Sebrelje, Ledine). 
During the days with glaze, temperatures in the whole area of Slovenia were 
above the freezing point; they were below 0° C in the Alps only and on the northern 
slopes of the High karstic plateaus between Snežnik and Trnovski gozd (at an altitude 
between 800 and 1150 m above sea level). The phenomenon took plače in a period 
when in greater altitudes warm and humid air currents bringing rain were already 
prevalent. Northern slopes were also cooled by a permanent s t ream of cold air com-
ing f rom the north. Because of this the light rain was changing into ice on the nort-
hern slopes of these plateaus. The catastrophe was increased by the fact that in ali 
this area wide spread forests are prevalent containing mainly deciduous trees 
(Abieti - Fagetum dinaricum) which are not resistant against glaze. The damage 
was especially great in very steep slopes, in surfaces covered with a thick iayer of 
weathered material, in periglacial f ine scree, in dolomite, sandstone, and in slates; 
it was considerably smaller in limestone area. The catastrophe on the steep northern 
slopes was also caused by the fact that here trees grow regularly a little inclined 
away f rom the slope because of its steepnes and because of the sliding of the 
ground and of the snow. The crowns of these trees are especially wide at their 
external sides. The same sides were also most exposed to the accumulation of glaze 
caused by northern winds. 
Naslov — Address: 
Dr. Milan Šifrer 
Geografski inštitut Antona Melika 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 
Novi trg 3, pp 323 
61001 Ljubl jana 
Jugoslavija 
Uvodne misli 
Geografski inštitut Antona Melika pri SAZU je uvrstil proučevanje narav-
nih katastrof v svoj redni vsakoletni program. Zato smo se že na osnovi prvih 
poročil o veliki škodi, ki jo je povzročil žled1 med 17. in 19. novembrom 1975 
v gozdovih okrog Idrije ter Postojne odločili, da proučimo ta pojav z vsemi 
njegovomi učinki (O c e p e k 1975; P o t o č n i k 1975). 
Zled skušamo v tej razpravi razložiti v vsej njegovi povezanosti s klimo, 
oziroma specifičnimi vremenskimi situacijami ter reliefom. Nadalje smo želeli 
analizirati glavne učinke, pri čemer nas je posebej zanimala sama razprostra-
njenost najrazličnejših učinkov žleda, kot tudi njihova odvisnost od drobnih 
reliefnih, kamninskih ter talnih razmer pa seveda od samega značaja in vrste 
rastja. V ospredju našega zanimanja je bilo tudi ovrednotenje škode, ki je 
nastala za gospodarstvo prizadetih krajev in to trenutne kot tudi trajnejše 
škode, ki bo prisotna v proučevanem svetu še vrsto let. 
Pri tem delu smo se opirali predvsem na lastna opažanja na terenu. V ve-
liko oporo pa so nam bili tudi številni podatki, ki smo jih dobili na Soškem 
gozdnem gospodarstvu v Tolminu ter na Gozdnem gospodarstvu v Postojni. 
V tej zvezi se moramo še posebej zahvaliti direktorju Soškega gozdnega go-
spodarstva dr. ing. Fran ju K o r d i š u , ki je dal na razpolago veliko sta-
tističnega gradiva ter tudi prve informacije o obsegu prizadetega področja. Za-
hvalo pa smo dolžni tudi dipl. ing. gozd. Ignaciju P i š l a r j u in dipl. ing. gozd. 
Francu P e r k u. 
Žled in njegov nastanek 
Pod pojmom žled, požled ali poledica razumemo pojav, pri katerem se 
podhlajene deževne kapljice ob stiku s predmeti v pokrajini, ki imajo tempe-
raturo pod 0° C, spreminjajo v prozorno plast ledu. V izredno ugodnih pogojih 
je lahko ta led tudi 5 do 10 cm debel (glej si. 1). Za žled je še posebno občut-
ljivo drevje, ki velikanske teže ledu ne more prenesti ter se začne lomiti. Ve-
liko škode pa naredi ta pojav tudi na električni ter telefonski napeljavi. 
Iz strokovne literature je mogoče razbrati, da je pojav žleda zelo raz-
širjen ter da prihaja do zelo pogostih ter močnih poledic na vzhodnih obalah 
Severne Amerike, pa tudi v zahodni Evropi, značilen pa je tudi za Slovenijo 
( B l i i t h g e n 1964; M e l i k 1935). 
Pri nas so te ujme še posebno pogoste na območju Visokih dinarskih planot 
(Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik) ter po nižjem svetu v 
1 V tekstu bomo uporabljali poleg izraza žled tudi požled ali poledica, od katerih 
je slednji na Notranjskem ter Primorskem še najbolj v rabi. 
6 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 1. Z žledom obloženo drev-
je na Vojskem ob poledici 17. 
do 19. novembra 1975 
Fig. 1. Trees covered with 
glaze during the freeze f rom 
17th to 19th November, 1975 
njihovem zaledju okrog Idrije ter po Notranjskem in Kočevskem. Zato ni 
slučaj, da prihajajo prav od tu skoraj vsi opisi katastrofalnih poledic. Tu naj 
omenimo samo veliko škodo, ki jo je povzročil žled leta 1896 v Knežaku na 
Notranjskem (M e 1 i k 1935), nadalje prav drobno proučeno veliko polomijo, 
ki jo je 18. in 21. decembra leta 1953 povzročila poledica v idrijskih gozdovih, 
ko je obležalo na tleh okrog 50 600 m3 lesa (B r i n a r 1954). Franjo K o r d i š 
ter Ignacij P i š 1 a r pa sta me opozorila, da je prišlo do velikih poledic v tem 
svetu tudi še kasneje. Tako je podrl žled 17. novembra leta 1968 spet okrog 
35 000 m3 lesa, 31. marca leta 1975 približno 20 000 m3, v dneh med 17. in 19. 
novembrom istega leta pa na Idrijskem 261 100 m3, vključno s postojnskim 
gozdnim območjem, ki zajema del Hrušice, Nanosa ter tudi Snežnik, pa celo 
342 331 m3 lesa. Poleg teh poledic, zadnjo med njimi obravnava naša študija, 
je prišlo do manjše še kasneje med 15. ter 16. februarjem 1976; naredila je ve-
liko škode posebno na območju okrog Razdrtega. 
O pojavljanju žleda v proučevanem svetu nam imajo veliko povedati tudi 
domačini. Opozorili so nas, da je tu ta pojav docela reden ter da nastopa vsako 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 7 
leto in to tudi po dvakrat ali celo večkrat. Do večjih polomij pa pride vsaki 
dve, tri ali štiri leta. 
V zvezi s tolmačenjem žleda so si avtorji enotni v tem, da je ta pojav 
omejen predvsem na hladno polovico leta in da se pojavlja v zelo specifičnih 
razmerah, ko preplavi topel ter vlažen zrak tako močno ohlajeno pokrajino, da 
se dežne kaplje na poti skozi ozračje tako ohlade, da se ob stiku z ohlajenimi 
predmeti v njej spreminjajo v led (Me l i k 1935; B l i i t h g e n 1964). Opo-
zarjajo pa tudi na vlogo reliefa, predvsem globljih depresij, v katerih se za-
držuje zelo vztrajno težji hladnejši zrak tudi še po vdoru toplejših zračnih 
gmot. 
M e l i k v svojih delih poudarja, da je za pojavljanje žleda na Slovenskem 
pomembno predvsem to, da se notranji del Slovenije v hladni polovici leta zelo 
ohladi in da pride v kraških kothnah ter v bolj zaprtih, pretežno v dinarski 
smeri vrezanih dolinah do ekstremno nizkih temperatur. V takih razmerah 
pride namreč ob vdorih toplega zraka v višjih legah do odmeke, v nižjih legah, 
kjer se hladni zrak zelo trdovratno zadržuje, pa do poledice oziroma žleda 
( M e l i k 1935). S temi pogledi se dobro ujemajo vsa novejša opažanja meteo-
rologov ( H o č e v a r 1976). 
V luči teh spoznanj se nam kaže svet okrog Idrije ter na Notranjskem in 
Kočevskem za pojavljanje žleda še posebno ugoden. Vse te pokrajine se naha-
jajo neposredno za zelo mogočnim masivom Visokih dinarskih kraških planot, 
ki skoraj v celoti presegajo višine med 1000 ter 1300 m oziroma 1400 m in se 
povzpno v osamljenih vrhovih na Goljakih na 1495 m ter na Snežniku celo 
do 1797 m visoko. Zaradi zelo strmih ter visokih pobočij, s katerimi se spušča 
to kraško hribovje proti jugu in severu, je orografsko še posebno markantno. 
To pa zelo odločilno vpliva tudi na klimatske razmere. Ob tej gorski pregraji 
se zaustavljajo topli mediteranski vplivi, pa deloma tudi vdori hladnih kontinen-
talnih ter arktičnih zračnih mas. Zaradi tega so posebno v zimski polovici leta 
v tem celotnem območju velike temperaturne razlike ( M e l i k 1935; F u r 1 a n 
1960; I l e š i č 1970; G a m s 1972). Medtem ko znaša poprečna januarska 
temperatura v Primorju na južni strani tega hribovja povečini nad 0° C ali 
samo nekaj malega nižje, pa so temperature na njegovi kontinentalni notranji 
strani znatno pod 0° C. Vsekakor je zanimivo, da imamo prav tu na Notranj-
skem ter Kočevskem opravka z najnižjimi poprečnimi ter absolutnimi tempe-
raturami na Slovenskem sploh, kar še poudarja posebno ugodne pogoje za po-
javljanje žleda v teh krajih (Babno polje: srednja minimalna januarska tempe-
ratura —9,3°, najnižja izmerjena temperatura —34,5°; F u r l a n 1965; R a -
d i l o v i č 1970). 
Na tako nizke temperature v tem svetu je opozoril že M e l i k , kasneje 
pa tudi F u r l a n , ki jih razlaga z zelo svojskimi značilnostmi kraškega re-
liefa. Tako ugotavlja, da je široko odprt kraški svet s planotami, kraškimi polji, 
uvalami ter vrtačami najprimernejša reliefna oblika za močne ohladitve. Tu 
prihaja do izredno močnega izžarevanja, kar vodi do zelo nizkih temperatur 
( F u r l a n 1965). G a m s je na osnovi tovrstnega proučevanja drugod po 
svetu ter lastnih merjenj ta opažanja še poglobil in nakazal, da vplivajo na 
močne ohladitve kraškega sveta tudi prevlada skalnega površja, sušna tla pa 
tudi njegova zvotljenost ter drobna razčlenjenost s številnimi depresijami raz-
nih oblik. Dežnica, ki se v hladni polovici leta odteka v zvotljeno kraško no-
8 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
tranjost, tla globoko ohladi in povzroča, da se hladen zrak po številnih vrtačah 
ter drugih kraških depresijah tudi zato tako vztrajno zadržuje. To pa vpliva 
tudi na splošno znižanje temperatur na kraških področjih ( G a m s 1971; 1972). 
Ob prikazanih orografskih ter ustreznih klimatskih dejstvih, kot tudi ob 
starem spoznanju, da je hladnejši zrak težji od toplega ter tišči k tlom, je docela 
razumljivo, da prihaja ob vdorih toplejših ter vlažnejših zračnih mas od juga 
na notranji strani visokih dinarskih kraških planot do izredno ugodnih pogo-
jev za pojavljanje žleda. 
Da so vse te okoliščine za razvoj poledice zares pomembne, so nas prepri-
čale tudi vremenske razmere v dneh katastrofalne poledice, ki jo obravnava 
naša študija (17. do 19. novembra 1975). Rekonstrukcija tedanjih vremenskih 
razmer je v glavnem potrdila dosedanja tolmačenja žleda, obenem pa je poka-
zala posebnosti, na katere moramo tu opozoriti. Na osnovne barične ter vre-
menske razmere v času te poledice je opozoril že Andrej H o č e v a r . Tako je 
ugotovil, da so bili naši kraji v dneh pred 16. novembrom 1975 zelo dolgo pod 
vplivom vzhodnoevrazijskega-ruskega anticiklona in da so bili ti vplivi zelo 
Karta 1. Sinoptična vremenska kar ta pri tleh, 16. nov. 1975 ob 01 uri 
Chart 1. Synoptic weather chart at the ground, 16® November, 1975, at 01 A. M. 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 9 
Karta 2. Višinska kar ta 500 mb (razmere v višini 5300 do 5900 m), 16. novembra 1975 
ob 01 uri 
Chart 2. Altitude chart for 500 mb (conditions at an alti tude f rom 5300 to 5900 m), 
16th November, 1975, al 01 A. M. 
močni celo še 16. novembra eno uro po polnoči, (glej sinoptično karto 1). 
V času tega anticiklona se je nad Jugoslavijo zadrževalo v višinah jedro hlad-
nega zraka z zelo- nizkimi temperaturami (v višini 5500 m celo —27° C) ter s 
samostojno zračno cirkulacijo (glej višinsko karto 2). Dne 17. novembra ponoči 
pa se je pod vplivom močnega vdora hladnega zraka s severa razvil v Genov-
skem zalivu močan ciklon s pritiskom 990 mb (glej priloženo sinoptično ter 
višinsko karto 3 in 4). Ta ciklon je sprožil v Sloveniji južne vetrove in njegov:: 
topla fronta nam je prinesla dež, ki se je na poti skozi predhodno močno ohla-
jene plasti zraka ohladil, na drevju pa spremenil v požled ( H o č e v a r 1976). 
10 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
Karta 3. Sinoptična vremenska karta pri tleh, 17. novembra 1975 ob 01 uri 
Chart 3. Synoptic weather chart at the ground, 17 th November, 1975, at 01 A. M. 
Ob tej splošni sliki pa bi vendarle kazalo pobliže osvetliti vremenske raz-
mere v dneh pred poledico ter med njo. 2e v obdobju anticiklonskega vremena 
pred 17. novembrom, to je pred poledico, je bilo le-to zaradi hladnega zraka, 
ki se je zadrževal istočasno v višinah nad Jugoslavijo, močno modificirano. 
V nasprotju z lepim sončnim vremenom, ki je za obdobje anticiklona tako zna-
čilno, je prevladovalo docela oblačno vreme z obdobnim rahlim dežjem ter z 
zelo kratkotrajnimi lokalnimi razjasnitvami. V notranjosti Slovenije so v dneh 
med 10. ter 16. novembrom leta 1975 prevladovale temperature med + 4° in 
+ 7° C (Ljubljana, Brnik, Maribor, Slovenj gradeč, Celje, Novo mesto), v Pri-
morju med + 8° in + 14° (Ajdovščina, Nova Gorica, Reka, Pulj), na območju Alp 
ter visokih kraških planot pa med —4° C ter + 3° C, tako da so bile z večjo 
višino v glavnem čedalje nižje; na Kredarici (2514 m) so se gibale med —3° C 
do —4° C, na Pleši na Nanosu (1258 m) med + 3° in —2°, na Vojskem (1070 m) 
med + 2° in 0°, na Mašunu (1017 m) med + 2" in 0°, na postaji Jež na Nanosu 
(915 m) med + 3° in + 1°, na Babnem polju pa med + 4° in + 1° C (po podatkih 
Meteorološkega zavoda SRS v Ljubljani). 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 11 
Do močnega padca temperature je prišlo šele tekom 16. novembra ob vdoru 
hladnih zračnih mas. V Ljubljani je znašala tega dne srednja dnevna tempe-
ratura + 2,3° C (ob 7h + 2,6°, ob 14h + 2,6°, ob 21h + 2,0°), v Ajdovščini + 5,0° 
(+ 5,4°, + 4,8°, + 4,8°), v Novi Gorici + 4,6° (+ 4,5», + 5,3°, + 4,2°), na ob-
močju visokih kraških planot ter v njihovem neposrednem severnem zaledju 
pa so bile temperature celo pod ničlo: Rovte —0,4° (+ 1,6°, —1,0°, —1,0°), Voj-
sko —2,5° (—1,8°, —2,4°, —2,6°), Gornje Poljane pri Ložu —1,9° (—2,4°, —2,2°, 
—1,5"), Babno polje —0,6° (—0,4°, —0,4°, —0,8°), Mašun —1,7° —(1,8°, —1,2°, 
—1,9°), Pleša na Nanosu —2,6° (—3,0°, —3,6°, —1,9°). Za ta dan pa so bile zna-
čilne tudi padavine. V Ljubljani ter v Ajdovščini in v Novi Gorici je prav rahlo 
'Ji! M 
Karta 4. Višinska karta 500 mb, 17. novembra 1975 ob 01 uri 
Chart 4. Altitude chart for 500 mb, 17th November, 1975, at 01 A. M. 
12 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
deževalo, na območju Visokih kraških planot ter v bližnjem zaledju pa je 
prišlo do obdobnega drobnega sneženja (Rovte, Planina pri Rakeku, Ravbar-
komanda, Gornje Poljane pri Ložu, Šebreljski vrh, Revenovše, Mašun, Pleša 
na Nanosu, Vojsko, Cepovan, Postojna, Babno polje). Pri tem je padlo na 
naštetih krajih 2—5 cm snega, na Vojskem pa celo 13 cm. Za 16. november pa 
so bili značilni tudi zelo mrzli vzhodni, severozahodni ter severni vetrovi 
(jakost 1—3 izjemoma do 4 po Beaufortu). 
Ponoči med 16. ter 17. novembrom je dosegla naše kraje genovska depre-
sija. V Primorju je prišlo do močne otoplitve. V Novi Gorici se je dvignila po-
prečna dnevna temperatura od + 4,6° C na + 7,6° C (razlika znaša 3,0° C), v 
Ajdovščini pa od + 5,0° C na + 7,3° C (razlika znaša 2,3°). Do znatne otoplitve 
pa je prišlo tudi na območju Visokih kraških planot, kjer se je dvignila tempe-
ratura na Pleši na Nanosu celo od —3,6° C na + 3,5° C (razlika znaša 7,1° C). 
Merjenja 16. ter 17. novembra ob 14h pa izkazujejo pri tej postaji celo skok 
od —3,6° C na + 5,0° C, torej kar za 8,6° C. Na severni strani Visokih kraških 
planot pa so poprečne dnevne temperature tudi 17. novembra vztrajale pod 
ničlo (Rovte —0,6°, Mašun —0,5°, Nanos-Jež —0,5°, Vojsko —1,2°, Babno polje 
—0,4°), v Ljubljani pa se je od 16. do 17. novembra temperatura celo znižala 
od + 2,3° na + 1,9°. 
Zaradi tako močne otoplitve je prešel 17. novembra sneg v dež, ponekod 
pa je prišlo do izmeničnega sneženja ter dežja pa tudi do dežja s snegom. Za-
radi tako neposrednega prehajanja snega v dež ter obratno so imele dežne 
kaplje temperaturo blizu 0° C. Potrebna jim je bila samo še neznatna ohladitev, 
pa bi bile pripravljene za ponoven prehod v trdno stanje. In do tega je 17. no-
vembra tudi prišlo. Iz našega opisa temperatur 17. novembra se prav dobro 
vidi, da so bila severna pobočja Visokih kraških planot ter bližnjega zaledja 
povečini še ves čas ohlajena pod 0° C. Pas s tako nizkimi temperaturami se je 
držal višin med 800 m ter 1150 ali še nekaj malega više. Potekal je torej nad 
nižje ležečimi toplejšimi kraji ter pod najvišjimi deli Trnovskega gozda, Na-
nosa, Javornikov ter Snežnika, ki so jih že dosegle toplejše zračne gmote. Na 
poti skozi hladne plasti zraka med 800 m ter 1150 m so se dežne kaplje ohla-
dile ter se ob stiku s prav tako močno ohlajenimi predmeti v tem višinskem 
pasu spreminjale v žled. 
Ohlajevanje dežnih kapelj je potekalo še posebno hitro, ker so bile zelo 
drobne. Ohlajevanje v spodnjih plasteh atmosfere pa so pospeševale tudi rahle, 
vendar zelo mrzle vzhodne ter severne zračne struje, ki jih je tega dne pri-
tegovala genovska depresija. S severa in vzhoda dotekajoči hladni zrak se je 
ob Visokih kraških planotah dvigal, deloma pa je ob njih zavijal tudi na 
severozahod proti Idriji ter Vojskemu. Z njim so se izpolnili proti vzhodu 
usmerjeni povirni deli doline Idrijce, Belce ter Kanomljice, deloma pa je pre-
plavil tudi še planotast svet okrog Vojskega ter se je tudi prek nižjih prevalov 
v tem svetu (Mrzla rupa, Pstota in Omevnikar) spuščal v dolino Vipavška ter 
Trebuščice. Prav zaradi tega se tu žled ni omejeval samo na severna pobočja, 
ampak tudi na južna, pa tudi na docela ravne površine. 
S temi dognanji se dobro ujemajo tudi opažanja meteoroloških opazo-
valcev na Mašunu ter na Vojskem pa tudi gozdarjev, predvsem iz Bukovja pri 
Postojni ter Idrije. Med njimi naj še posebej opozorim na Ignacija P i š 1 a r j a , 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 13 
doma iz Vojskega, ki je opazoval nastajanje žleda s še posebno prizadetostjo in 
me je tudi opozoril, da je prišlo pri docela istih vetrovih tudi novembra leta 
1968 do poledice, ki jo je v še neobjavljeni študiji tudi sam prav podrobno 
proučil ( P i š l a r 1973). To pa se ujema tudi s pripovedovanjem številnih do-
mačinov, ki so mi dosledno zatrjevali, da je na pri vetrni strani žled nastajal 
še posebno hitro in se ga je nabralo zato še posebno na debelo. 
Tako ugodni pogoji za nastajanje žleda kot 17. novembra (1975) so bili 
nato še ponoči med 17. ter 18. novembrom, nato pa so se pogoji zanj z narašča-
jočo otoplitvijo ozračja hitro slabšali. Tako ga dne 18. novembra omenjajo samo 
še na območju meteoroloških postaj Gornje poljane pri Ložu, Črni vrh, Še-
breljski vrh, Revenovše ter Vojsko, 19. novembra pa samo še na Šebreljskem 
vrhu ter Revenovšah. 
Iz opisa vremenskih razmer v dneh poledice lahko torej razberemo, da za 
njeno nastajanje nikakor niso nujno potrebne tako močne ohladitve, ki pripe-
ljejo do nastanka toplotne inverzije, kot so domnevali doslej ( M e l i k 1935). 
Videli smo, da so bile temperature v vsem obdobju pred poledico in tudi v dneh 
poledice v notranjosti Slovenije pa tudi v Primorju nad ničlo ter da je prišlo 
do večjega mraza le v višjem svetu v območju Alp ter Visokih kraških planot, 
kjer so bile temperature skladno z naraščajočo višino čedalje nižje. S temi 
ugotovitvami se dobro ujema tudi sama razprostranjenost žleda. Ta namreč ni 
prizadel najnižjih predelov Notranjske ter kraških podolij ter dolin proti Idriji, 
ampak se je omejil na višine nad 800 m, kjer so tedaj že vladale temperature 
pod ničlo. 
V tej zvezi pa so zanimivi nekateri opisi starejših poledic, ki kažejo, da 
tudi te niso zajele vsega najnižjega zaledja Visokih dinarskih kraških planot, 
ampak so nastopile tako kot obravnavana šele v večjih višinah. Tako je prišlo 
ob katastrofalnem žledu leta 1953 do večje škode šele v višinah nad 500 m, ob 
poledici novembra 1968 pa nad 600 m, v ekstremnejši obliki pa celo šele nad 
900 m. Zato lahko domnevamo, da je tudi takrat prišlo do žleda ob ohladitvah, 
pri katerih je bila temperatura samo v hribovitem svetu pod ničlo. 
Področje najmočnejše poledice v dneh 
med 17. ter 19. novembrom 1975 
Ze iz opisa vremenskih razmer v dneh med 17. ter 19. novembrom 1975 
smo videli, da so bili tedaj ugodni pogoji za nastajanje žleda po vsej severni 
strani Trnovskega gozda, Hrušice, Nanosa, Javornikov ter Snežnika; ta stran 
je bila močno ohlajena ter je ostala tedaj še nekako v zatišju pred vdorom 
toplih ter vlažnih južnih zračnih struj. V led so bila vklenjena vsa pobočja v 
višinah med 800—1200 m, tako da je prišlo do glavne poledice šele iznad go-
steje poseljenih kraških polj, uval ter globoko zajedenih dolin, ki jim sledimo 
po severni strani tega hribovja od Loža proti Cerknici, Planini, Črnemu vrhu, 
Zadlogu ter Idriji. Izven pasu žleda pa so bili tudi vsi najvišji predeli Visokih 
kraških planot. 
Pri tem pa moramo opozoriti, da je bila širina tega pasu zelo različna. Še 
posebno ozko je bilo to območje tam, kjer so bila pobočja zelo strma, medtem 
14 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
ko se je drugod, kjer so bile v teh višinah še širše terase, planote ter suhe 
doline, znatno razširilo. To se pokaže že na strmih pobočjih na severni strani 
Snežnika, kjer sledimo učinkom poledice v precej ozkem pasu od Leskove 
doline proti Škodovniku (1260 m) ter po vseh strmih severnih pobočjih Javorni-
kov proti Planinskemu polju ter Postojnskim vratom. Znatno širše pa je to 
območje zahodno od Planinskega polja ter severno od Postojnskih vrat in Piv-
ške kotline, kjer je zajelo vse široko področje Hrušice ter tudi severna pobočja 
Nanosa v višinah med 800 m do 1150 m oziroma 1200 m. Na strmih severnih 
pobočjih Streliškega vrha (1266 m), Javornika (1241 m) in Trnovskega gozda 
proti Mrzli dragi nad Lokvami oziroma Čepovanskemu dolu pa se območje 
poledice spet zoži. Do delnih razširitev je prišlo tu le po kraško globoko raz-
jedenih dolinskih vrzelih, ki sežejo na planote ter se je v njih hladni zrak še 
posebno trdovratno zadrževal. Tako smo sledili po zelo markantni dolinski 
vrzeli, ki jo uporablja cesta med Črnim vrhom ter Ajdovščino, učinkom žleda 
še čez Mrzli log na jug proti Cencu. Daleč na jug pa je segel tudi po podobni 
vrzeli, ki jo uporablja cesta med Zadlogom ter Kolkom, pa tudi po podobnih 
zahodno od Goljakov. Po prvi je segel še čez Smrekovo drago do Ledenice, po 
drugi pa iz Mrzlega dola skoraj do Lokev. Severno od tod pa se območje pole-
dice spet razširi. Tu je zajela vse višje predele idrijskih kraških planot ter je 
bila še posebno ekstremna v razvodnem svetu okrog Mrzle rupe ter Vojskega. 
Tu se ni držala samo severnih, temveč tudi južnih strani pa tudi zložnih po-
vršin. Na slemenu Rzelj (1079 m) na južni strani Šebreljske planote pa je 
prišlo do ekstremnejšega kopičenja žleda spet samo na severni strani. Isto 
smo ugotavljali tudi na Ledinah, kjer je največjo škodo utrpela severna stran 
Gradišča (998 m) ter Sivke (1008 m). Led pa je zagospodoval tudi na severnih 
straneh Bevkovega vrha (1051 m) ter deloma tudi onstran Poljanske Sore na 
območju Goropeke ter Zirovskega vrha nad Zirmi. 
Gozdovi so dali obravnavani katastrofi 
osnovni značaj 
Proučevanja poledice pri nas pa tudi drugod po svetu so že zgodaj pokazala, 
da je drevje proti njej izredno neodporno in da pride prav na njem ob teh 
ujmah do največje škode. To se je pokazalo tudi v našem primeru, saj prouče-
vano področje poraščajo velikanski gozdovi. To velja že za prizadeta področja 
Snežnika ter Javornikov, prav tako pa tudi za Nanos, Hrušico ter Zagoro, kjer 
nastopajo večje krčevine skoraj edino le ob stari cesti K a l c e - Hrušica - Pod-
kraj. Pod gozdom pa so še vedno tudi vsa strma pobočja Javornika, Križne 
gore ter Trnovskega gozda. Tudi na območju Idrijskih kraških planot, kjer je 
bil poseg človeka v gozdove zaradi nekoliko gostejše poselitve ter bližnjega rud-
nika srebra v Idriji največji, so nastale obsežnejše jase le okrog Vojskega ter 
Sebrelj, medtem ko so ostala strma pobočja globoko zajedene Idrijce ter pri-
tokov še vedno skoraj v celoti pod gozdom. 
Katastrofo je stopnjevalo še dejstvo, da v vseh teh gozdovih prevladujejo 
listavci, ki so proti poledici veliko manj odporni kot pa iglasto drevje. Gozd 
sestavlja namreč dinarska združba bukve in jelke (Abieti-Fagetum dina-
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 15 
ricum), ki je v biološkem ter ekonomskem pogledu najpomembnejša in zajema 
v proučevanem svetu vse površine od 700 odnosno 800 m navzgor. Dinarski 
jelov ter bukov gozd je vezan na karbonatno apniško ter dolomitno podlago 
in na bolj ali manj razvita humozna ali rjava tla. Tla imajo namreč skoraj v 
vsem obsegu razmeroma dobro strukturo, ki omogoča zadovoljivo prezrače-
vanje ter vlažnost (M. W r a b e r 1962). 
Bukev ter jelka v tem gozdu si le malokje vzdržujeta biološko ravnotežje. 
Glede na zelo spremenljive rastiščne razmere prevladuje tu bukev, drugod 
jelka. Reden spremljevalec bukovo - jelovega gozda je tudi gorski javor, ki ga 
je več le na humoznih, manj utrjenih vlažnih tleh ter gradi lastno varianto 
(Abieti - Fagetum dinaricum aceretosum). V njej nastopajo poredkoma tudi 
ostrolistni javor, veliki jesen in gorski brest, ki je na skalnih grobi j ah števil-
nejši (Abieti-Fagetum dinaricum ulmetosum scabrae). Smreka sicer bolj ali 
manj povsod spremlja bukovo-jelov gozd, čim pa se pojavi v večjih množinah, 
vedno kaže na posebne mikroklimatske razmere (višinska lega, mrzlišča). 
Zanimivo je, da je tukajšnji gozd obdržal naravne posebnosti s prevlado 
bukve in jelke kljub trajnim ter intenzivnim posegom človeka. Videti je, da 
so naravni pogoji za bukev tu izredno ugodni, saj uspeva ta listavec celo v 
manj ugodnih legah. Življenjska moč bukve je tukaj izredna; zato se uveljavlja 
z veliko konkurenčno sposobnostjo. Temu pa se pridružuje še dejstvo, da ji je 
bila posvečena tudi s strani človeka vsa potrebna skrb, tako da je lahko dosegla 
res odlično kakovost. Bukev zraste tu 28—30 m visoko, izjemno celo 32—36 m 
(okoli Krekovšč), pri čemer so debla ravna, gladka in dobro oskrbljena. Pri 
tem pa ne kaže prezreti, da so vmes pogosto tudi rešljasta debla z dvojnimi 
vrhovi, kar je posledica pozebe ali po snegu in žledu polomljenih vrhov. Iz-
redna konkurenčnost bukve pa temelji po eni strani tudi v njeni senčnosti, 
ki jo le malokatera drevesna vrsta prenaša, po drugi strani pa s svojim izredno 
gostim sistemom finih koreninic, s katerimi dobesedno preplete zgornjo talno 
plast (horizont A0 in Aj), mehanično ter fiziološko onemogoča razvoj drugih 
drevesnih vrst. 
Jelka, drugo najpomembnejše drevo v teh gozdovih, po življenjski moči, 
pa tudi po razprostranjenosti zaostaja za bukvijo. Vendar temu ni vzrok samo 
v naravi jelke same, marveč zelo pogosto tudi v načinu človekovega gospodar-
jenja v teh gozdovih. Močno odpiranje gozdnih sestojev ali sečnja v golo sta 
v preteklosti slabo vplivala na pomlajevanje jelke, ki je zato vedno bolj na-
zadovala, na njen račun pa se je širila bukev, mestoma pa tudi smreka. Kljub 
temu pa najdemo v našem območju predele, kjer jelka prevladuje nad bukvijo. 
Kot tak primer navaja M. W r a b e r planotasti svet Tisovca, kjer dajejo glo-
boka rendzinasta ali rjava tla jelki biološko prednost pred bukvijo, razen tega 
pa učinkuje ta planota kot mrzlišče, kjer se rada zadržuje megla in ustvarja 
za jelko zelo ugodno mikroklimo. Zelo pa je jelka razširjena tudi na Hrušici ter 
na Snežniku. 
Smreka je bila že od nekdaj stalni spremljevalec bukovo - jelovih gozdov, 
zlasti tam, kjer jelka zaradi ekoloških prilik prevladuje nad bukvijo (n. pr. 
Hrušica, planota Tisovec, Poslušanjsko sedlo, Črna draga). 
(14) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 209 
16 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
Poglavitni učinki žleda 
Na osnovi naše cenitve ter še podrobnejših meritev, ki so jih izvedli goz-
darji, lahko trdimo, da je žled med 17. ter 19. novembrom leta 1975 prizadel 
okrog 9331 ha gozda. Približno na polovici tega področja je bilo poškodovanega 
do 10 % drevja, na drugi polovici pa so bile poškodbe znatno večje ter so na 
prav obsežnih površinah zajele tudi nad 30'% in c elo nad 50 % gozda. 
Na manj prizadetih področjih je prišlo do lomljenja vej ter tudi posamez-
nih debel, ki zaradi starosti ali pa slabe vkoreninjenosti niso zdržala obtežitve 
z ledom. Pri tem so največ škode utrpeli listavci, predvsem breza, ki je proti 
žledu še posebno neodporna, pa tudi bukev (glej si. 2). Bolje pa so prestali 
to ujmo iglavci, med katerimi je doživela nekaj škode le jelka, ki se ji nabere 
na vrhu zaradi navzgor štrlečih vej izredno veliko ledu (glej si. 3). To pa pri-
pelje do upogibanja ter lomljenja vrhov. 
Na obsežnih, močneje prizadetih področjih pa so bili učinki poledice veliko 
večji. V celih kompleksih gozda smo ugotavljali povsem okleščena bukova 
debla, prišlo pa je tudi do masovnega upogibanja ter lomljenja debel (glej 
si. 4 in 5). Drugod so spet pritegnile našo pozornost cele skupine s koreninami 
vred zruvanih bukev, jelk in smrek (glej si. 6 in 7). Do tako ekstremnih učin-
Sl. 2. Polomljene breze na južnih pobočjih Jelenka (1108 m na Serbeljski planoti. 
Drugo drevje je bilo tu le neznatno poškodovano 
Fig. 2. Broken birch trees on the southern slopes of Jelenek (1108 m), above the 
Sebrelje plateau. Here other trees were only slightly damaged 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 17 
SI. 3. Pod težo žleda upognje-
ni vrhovi jelk na Vojskem (17. 
novembra 1975). Opozorimo 
n a j na veje v vrhovih, ki so 
obrnjene navzgor ter na eks-
tremno kopičenje ledu na njih, 
kar je pripeljalo do pogost-
nega lomljenja vrhov 
Fig. 3. The tops of f ir trees 
bent under the weight of 
glaze, near Vojsko (17 th No-
vember, 1975). Attention should 
be paid to the top branches 
turned upwards and the ex-
treme quantity of ice accumu-
lated on them: this f requen-
tly caused the breaking of the 
tops of the trees 
kov je prišlo v okrog 200 m širokem pasu po severni strani Nanosa, pa tudi po 
reliefno v drobnem močno razgibani Hrušici, kjer so bila najmočneje prizadeta 
področja okrog Lipovca, Bukovca, Medvejšeka in vsega sveta proti naselju 
Hrušica. Močno prizadet gozd pa smo ugotavljali tudi po številnih krajih po 
severni strani Javornika in Trnovskega gozda, predvsem okrog Tisovca in 
Mrzle drage, kjer je bila polomija še posebno strašna (glej si. 8). Tu so ležale 
po tleh cele grmade drevja, pa tudi od še preostalih dreves so štrlela pokonci 
le debla, odlomljena v različnih višinah. Vmes so bila zelo značilna tudi skro-
jena bukova debla, ki razločno pričajo o velikanski obtežitvi drevja z ledom 
(glej si. 9). Videti je, da je bilo drevje tu tako preobteženo z ledom, da je že 
takoj, ko se je drevo pod težo ledu nagnilo na sosednjega, padlo tudi to, nato 
pa so kot domine padala še druga. Podobna slika se nam je odpirala tudi okrog 
Mrzle rupe kot tudi na vseh južnih ter severnih pobočjih zelo izrazitega hrbta, 
ki se vleče po južni strani Sebreljske planote (Rzelj 1079 m). Vso težo kata-
strofe pa je bilo čutiti tudi na območju Ledine, predvsem na severnih pobočjih 
(14*) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 211 
SI. 4. Močna okleščenost ter olupljenost drevja na vzhodnih pobočjih Streliškega vrha 
(1266 m) nad Hrušico zgovorno priča o katastrofalnem učinku žleda, obenem pa tudi 
o trdni vkoreninjenosti drevja, ki je k l jub lomljenju vej ostalo pokonci 
Fig. 4. Trees f rom the eastern slopes of Streliški vrh (1266 m), above Hrušica, with 
broken branches and stripped bark. This photo vividly shows the catastrophic 
consequences of glaze while at the same time it also reveals how firmly the trees 
are rooted: in spite of the destruction of the branches the trees remained standing 
upright 
SI. 5. Upognjene bukve v Mrzli dragi. V strmejših pobočjih na levi strani slike vi-
dimo tudi s koreninami zruvana drevesa 
Fig. 5. The bent beech trees at Mrzla Draga. On the left side of the photo on the 
steeper slope uprooted trees can be seen 
SI. 6. Takole katastrofo je zapustil žled v Mrzli dragi. Večina drevja leži po tleh, 
pokonci štrleča debla pa so ostala brez vej 
Fig. 6. Such a catastrophe was caused by glaze in Mrzla Draga. The majori ty of 
trees is lying on the ground while those stems that are stili standing upright are left 
without branches 
SI. 7. Uničen mlad bukov gozd severno od Lokev na Trnovskem gozdu. Zaradi znatne 
strmine ter dolomitne živoskalne podlage je tu prišlo do obsežnega ruvan ja drevja 
s koreninami vred 
Fig. 7. A destroyed forest of young beech trees, north of Lokve, in the area of 
Trnovski gozd. The forest was widely destroyed, and the trees uprooted, because 
of the considerably steep slope and the dolomitic bedrock 
SI. 8. Na južni strani Javornika (1241 m) bodo polomljen mlad bukov gozd povečini 
uporabili za drva 
Fig. 8 The broken young beech trees f rom the southern slopes of Javornik mountain 
(1241 m) will be used mainly as firewood 
SI. 9. Tako skrojeno drevje smo ugotavljali na vseh prizadetih področjih 
Fig. 9. Such a destruction of the trees could be observed in ali the afflicted areas 
SI. 10. Tako polomijo smo opazovali na Gradišču nad Ledinami še spomladi leta 
1976. Zled je naredil največ škode ob prehodu iz strmejših pobočij v položnejšo 
teraso, k je r je bil sloj drobnega dolomitnega drobir ja ter prepereline najdebelejši 
Fig. 10. This damage could stili be seen in the spring, 1976, at Gradišče, above Ledine. 
The greatest damage was caused, at the plače where steeper slopes pass over into 
a less inclined terrace: here the s tratum of fine dolomitic scree and of weathered 
material was thickest 
SI. 11. Polomljeno sadno drevje na Sebreljski planoti 
Fig. 11. Broken fruit trees on the Sebrelje plateau 
22 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
vzpetine Gradišče (998 m) ter Ledinske Sivke (1008 m), kjer je ležalo drevje kot 
pokošeno po tleh (glej si. 10). To pa je poleg Vojskega ter Sebreljske planote 
skoraj edino področje, kjer je bilo poleg gozda močno prizadeto tudi sadno 
drevje (glej si. 11). 
Kako razložiti različno poškodovanost dreves na območju poledice 
Poleg samega ugotavljanja poškodovanosti gozdov na območju poledice 
nas je vseskozi zanimalo tudi vprašanje, zakaj so poškodbe na različnih pod-
ročjih tako različne. Ker vemo, da lahko vpliva nanje večja ah manjša debelina 
žleda, talne ter kamninske razmere pa tudi vrsta drevja ter različna združbena 
ter starostna sestava gozdov, nas je vseskozi zanimalo vprašanje, kateri od 
teh faktorjev je bil na enem ali drugem področju odločilnejši, oziroma v kakšni 
medsebojni zvezi so nastopali. Tako smo postali pozorni na to, da intenzivnost 
poškodovanosti gozdov postopoma narašča od obrobja proti glavnim, najbolj 
prizadetim področjem. Ker je ta pojav tako splošen, ga skoraj nismo mogli 
razložiti drugače kot z istosmernim naraščanjem debeline žleda po drevju, 
ki je, kot vse kaže, najbolj odločal o velikosti poškodb. S tem se dobro ujemajo 
tudi opažanja, da je prišlo do izredno ekstremnih učinkov prav na krajih, 
za katere nam že njihova imena pričajo o pogostnem nastopanju nižjih tem-
peratur. Zato je bilo mogoče že na osnovi tega računati z ugodnejšimi pogoji 
za nastajanje žleda (Mrzla rupa, Mrzli log, Ledenica, Mrzli dol itd.). 
SI. 12. V led vklenjen gozd na Vojskem (17. novembra 1975) 
Fig. 12. Forest covered with ice at Vojsko (17th November, 1975) 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 23 
Fig. 13. The heavy load of ice 
had broken off the top of this 
f i r tree, too 
SI. 13. Tudi tej jelki se je ob 
tolikšni obtežbi z ledom od-
lomil vrh 
Veliko dokaznega gradiva za to, da se območje glavnih učinkov poledice 
vsaj v velikem ujema z največjo debelino žleda po drevju, pa smo zbrali tudi 
pri domačinih, ki so spremljali kopičenje ledu s še posebno prizadetostjo. Iz 
njihovega pripovedovanja se prav dobro pokaže, da je bila na obrobju uniču-
joče poledice plast žleda le okrog 1—3 mm debela. To velja za vsa naselja po 
globokih kraških depresijah ter podoljih na severni strani Visokih kraških 
planot od Babnega polja preko Loža, Cerknice, Črnega vrha in Zadloga proti 
Vojskemu. Na bolj prizadetih področjih pa se je debelina žleda hitro povečala 
na 1 cm ter na območju z največjo škodo celo na 3—10 cm. Tudi iz številnih 
fotografij ter pripovedovanja gozdarjev in domačinov, predvsem z Vojskega, 
lahko razberemo, da je bila v ekstremnih področjih pokrajina dobesedno vkle-
njena v led (glej si. 12). Kot prst debele veje so zaradi ledu še presegle debelino 
pivskih steklenic in metlaste veje listavcev so kot grozeči bati visele z drevja. 
Iglavci so se kar čez in čez obdali z ledom ter so nam nudili s številnimi lede-
24 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
nimi svečami zelo slikovito podobo (glej si. 13). Pri tolmačenju tolikšne debe-
line ledu naj omenimo opažanja gozdarskega inženirja Ignacija P i š l a r j a , 
da ob tej poledici na območju Vojskega, pa tudi na najbolj prizadetih področjih 
Trnovskega gozda, kljub dežju ni padla z drevja niti kapljica dežja. S tem 
se dobro ujemajo tudi zapažanja ljudi na Vojskem, ki so me opozarjali, da so 
se dežne kaplje tudi ob padcu na tla kot zaklete spreminjale v led. 
2e ta skopi prikaz različne obtežbe drevja z ledom nam razloži docela raz-
lične učinke na enih in drugih področjih. Cim debelejši je bil žled, tem večje 
je bilo torej razdejanje. 
Pri kompleksnem tolmačenju nastale škode pa moramo poleg debeline 
žleda upoštevati tudi druge faktorje. Tu mislimo na debelino prepereline, kam-
ninske in reliefne razmere pa tudi na vrsto drevja ter značaj in starost gozdov. 
O izrednem pomenu prepereline pa tudi kamninske sestave tal ter temu ustrezno 
različno globoke ukoreninjenosti drevja smo se prepričali že ob ugotovitvi, da 
je ostalo drevje ponekod kljub močni polomljenosti vej ter nekaterih debel 
povečini še ves čas pokonci, drugod pa je prišlo poleg lomljenja vej tudi do 
ruvanja ter padanja dreves s koreninami vred. V teh primerih je prišlo še do 
posebno velike škode, saj so pod pritiskom padajočih dreves padala tudi sosedna 
drevesa in pogosto tudi celi kompleksi gozda. 
Prav to nas je prisililo, da se pri vzrokih tako različno intenzivnih učinkov 
še nekohko zaustavimo. Pokazalo se je namreč, da je posebno veliko prevrnje-
nega drevja na skrilavcih ter peščenjakih, ki pa se pojavljajo v proučevanem 
svetu na srečo le po nižjih dolinskih vrzelih ob Idrijci ter njenih pritokih. Na 
samo območje poledice so segli zato samo lokalno, predvsem okrog Mrzle rupe 
južno od Vojskega. Zelo podobne pojave pa smo ugotavljali tudi na dolomitu 
ter močno dolomitiziranih apnencih, ki sestavljajo višji planotasti svet ter se 
menjavajo s čistejšimi apnenci pogosto že na kratke razdalje. Tudi droban 
dolomitni drobir, ki je nastal pri razpadanju žive skale, je nudil drevju ob ve-
likih enostranskih obremenitvah po žledu le malo opore. Vse to se je lepo 
pokazalo ob novi gozdni cesti, ki se loči od glavne nad Črnim vrhom in vodi 
po južnih pobočjih Javornika na jugovzhod. Tu je prišlo na globoko prepokanih 
dolomitih ter debelih plasteh dolomitnega drobirja, ki ga je tu na številnih 
krajih tudi po več metrov na debelo, do najmočnejše katastrofe, saj je drevje 
padalo kot pokošeno s koreninami vred (glej si. 14 in 15). Bolje pa se je 
obdržal gozd že na nekoliko odpornejših dolomitnih skladih, ki prihajajo kot 
trdini tudi morfološko lepo do veljave (glej si. 16). Vse to pa velja tudi za 
južna pobočja Vojskega ter za vzpetino Gradišče nad Ledinami (glej si. 10). 
Bistveno močnejšo oporo so nudila drevju apniška tla. Tu sežejo razpoke 
povečini zelo globoko, pa tudi trdnejši, od žive skale ločeni kamninski kosi so 
veliko debelejši. Zaradi tega sežejo korenine tu povečini veliko globlje ter se 
oklenejo vehkih kamninskih blokov, ki jih tudi velike obremenitve drevja z 
žledom zlepa ne morejo iztrgati iz tal. Seveda pa so tudi med apnenci velike 
razlike. Omenjali smo že, da nudijo močno dolomitizirani apnenci drevju precej 
manj opore kot čistejši in še posebej debelo skladoviti. O izredno trdni vkore-
ninjenosti drevja na debelo slojevitih apnencih smo se najbolje prepričali na 
severnih pobočjih Nanosa, kjer je bilo drevje sicer katastrofalno okleščeno, toda 
SI. 14. S periglacialnim drobir jem pokrita strma severna pobočja Javornika so 
nudila drevju le malo opore. Zato je prišlo prav na nj ih do najmočnejšega ruvanja 
drevja s koreninami vred 
Fig. 14. The steep northern slopes of Javornik mountain, covered with periglacial 
scree, offered only little support to the trees growing there. For this reason the 
quantity of uprooted trees was here most extensive 
SI. 15. Slika dobro prikazuje razsežnost katastrofe na strmih severnih pobočjih 
Javornika (1241 m) 
Fig. 15. This photo shows well the dimensions of the catastrophe on the steep 
northern slopes of Javornik mountain (1241 m) 
26 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
SI. 16. Slika prikazuje razločke med poškodovanostjo drevja na živoskalnem hrbtu 
na zgornji, desni strani slike ter v rahlo poglobljeni dolinski vrzeli, zapolnjeni s 
periglacialnim drobir jem na sredini 
Fig. 16. The photo shows the difference in the damage caused to trees growing on 
the bedrock ridge, in the upper right side of the picture, and in the slightly deepened 
valley gap, filled with periglacial scree, in the middle of the picture 
drevesna debla so kljub temu ostala pokonci ter kljubovala velikim obreme-
nitvam. 
Obilica prevrnjenega drevja ter prelomljenih debel pa je močno odvisna 
tudi od nagnjenosti pobočij. Tako smo ugotavljali na strmejših pobočjih na 
splošno veliko več razlomljenih ter prevrnjenih dreves. To se je najbolje po-
kazalo tam, kjer se zajedajo v pobočja manjše doline oziroma bolj ali manj 
globoko zajedeni žlebovi, ob katerih se strmina nenadoma poveča (glej si. 17). 
Pri tolmačenju tega je videti še posebno pomembno, da so na strmejših po-
bočjih zaradi intenzivnejšega polzenja tal ter ustrezno manjše količine prepe-
reline ter drobirja pa tudi manj številnih globljih ter razširjenih razpok pogoji 
za vkoreninjenje drevja manj ugodni. Temu pa se pridružuje še dejstvo, da je 
drevje na njih zaradi polzenja tal ter snega tudi dosledno nagnjeno nekoliko 
stran od pobočij in da so prav v smeri nagnjenosti drevja tudi krošnje veliko 
bujnejše kot na notranji strani proti pobočjem. To se kaže v sami dolžini vej, 
pa tudi v tem, da sežejo le-te na bujnejši strani krošnje dlje po deblu navzdol. 
Pri 10° naklona pobočij znaša razlika med eno in drugo stranjo 20%, pri 20° 
že 74%, Pri 25 pa celo že 81% ( B r i n a r 1954). Pri tolmačenju manjše stabil-
nosti drevja na strmih pobočjih pa nikakor ne smemo prezreti tudi dejstva. 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 27 
da se na njih vsako višje stoječe drevo zelo markantno dviga iznad nižjega in 
da je zato prav v smeri nagnjenosti drevja ter bujne j še razvitosti krošenj isto-
časno zmanjšana tudi opora, ki si jo nudi drevje med seboj. 
Ob poznavanju vseh teh dejstev nas zato prav nič ne preseneča, da je 
močna obtežba drevja z žledom na strmih severnih pobočjih zlomila njegovo 
ravnotežje. K temu pa so veliko prispevali tudi hladni severni vetrovi pri tleh, 
ki so povzročili, da se je nabralo prav na severni strani, kamor se nagiba drevje 
ter so bujnejše tudi krošnje, še posebno veliko ledu. To je še povečalo enostran-
sko obtežbo drevja z žledom. Zato se je drevje še bolj lomilo in katastrofa je 
bila še večja. 
K različni učinkovitosti žleda v proučevanih gozdovih je seveda veliko pri-
pomogel tudi človek, ki je z različnimi posegi vanje spremenil njihovo prvotno 
sestavo in tako tudi njihovo odpornost. 2e B r i n a r je prišel pri proučevanju 
velike poledice v idrijskih gozdovih leta 1953 do zaključka, da so to ujmo naj-
bolje prestali gozdovi, ki jih tako kot naravne sestavlja drevje vseh generacij 
od prav mladih pa do močno starih in kjer so v njih poleg listavcev zastopani 
tudi iglavci, ki so zaradi svojih značilnih krošenj proti žledu bolj odporni. V 
takih gozdovih je drevje zelo tesno eno ob drugem ter si nudi ob poledici ve-
liko opore. Poleg tega so korenine v takem gozdu med seboj tesno prepletene, 
SI. 17. Značilna zaokrenjenost padlega drevja proti plitvi dolinski zajedi, ki jo vidimo 
na sredini slike 
Fig. 17. The characteristic direction of the fallen trees, towards a shallow notch-
shaped valley, seen in the middle of the picture 
28 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
kar vse prispeva k večji stabilnosti drevja. Bistveno manj odporni proti po-
ledici pa so enodomni ter močno razredčeni gozdovi s številnimi svetlinami 
ter manjšimi pa tudi večjimi jasami ( B r i n a r 1954). 
Tudi na našem področju smo lahko ugotavljali, da je drevje ob krčevinah 
dejansko bolj poškodovano kot v bolj sklenjenih gozdovih. Pozorni smo postali 
tudi na to, da je bilo ob cestah, ki pomenijo prav tako manjše jase v sklenjenih 
gozdovih, še posebno veliko polomljenega drevja. Nobenega dvoma torej ni, da 
so tudi prav majhne svetline, ki jih je napravil človek v gozdovih, pomembna 
mesta, kjer so učinki poledice močnejši. Docela moramo torej pritrditi B r i -
n a r j u , da je naravni gozd, v katerem drevje enakomerno porašča gozdna 
tla, proti poledici dejansko odpornejši. Z njim pa se moramo strinjati tudi v 
tem, da naravni gozdovi z različnimi vrstami drevja povečujejo svojo stabilnost. 
V tej združbi je videti še posebno pomembna smreka, ki ob obravnavani ujmi, 
v nasprotju z listavci pa tudi jelko, skoraj ni bila prizadeta. S svojo prisotnostjo 
je zaščitila marsikatero drevo pa tudi posamezne dele gozda. 
Seveda pa v ekstremnih pogojih te katastrofe tudi takšna prirodna stabil-
nost drevja ni dosti pomagala, kot smo lahko ugotavljali na Hrušici in pod 
Javornikom ter okrog Mrzle rupe, kjer so tudi raznodobni gozdovi doživeli 
tedaj veliko polomijo. Poškodovane in polomljene so bile bukve ter drugi 
listavci pa tudi jelke, pri katerih je bila največkrat odlomljena samo zgornja 
četrtina debla. Na kamninsko manj stabilnih tleh ter ob prehodih v pobočne 
terase, kjer je preperelina debelejša, pa je prišlo tudi v teh gozdovih do 
masovnega ruvanja drevja s koreninami vred. V vseh območjih z ekstremnimi 
učinki poledice se je torej izkazalo, da so bile vremenske razmere, pa tudi 
relief odnosno kamninska sestava, odločilne j ši faktor. Ti elementi so bili še 
toliko pomembnejši, ker je prišlo do glavne katastrofe na zelo strmih severnih 
pobočjih, kjer je živoskalna podlaga razkrita na številnih krajih in kjer je 
gozd zaradi tega že po naravi veliko manj sklenjen ter je drevje med seboj 
ločeno po številnih živoskalnih čokih ter stopnjah. 
Še nekaj številk o nastali škodi 
Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu ter gozdno gospodarstvo v Postojni 
sta takoj po katastrofi pristopila k prav drobni oceni nastale škode (glej pri-
loženo tabelo). Iz tega gradiva se razvidi, da je zajela uničujoča poledica okrog 
9331 ha gozda oziroma 5,33% vseh gozdov, ki jih zajemata obe gozdni gospo-
darstvi (174 826 ha). Pri tem so bili še posebno močno prizadeti gozdovi soškega 
gozdnega gospodarstva Tolmin, kjer je zajela polomija okrog 6 700 ha gozda 
oziroma kar 6,87% vseh gozdov. Na območju gozdnega gospodarstva Postojna 
pa je bilo poškodovanih 2631 ha gozda ali 3,41 % njihovih celotnih površin. 
Velikost nastale škode nam zelo dobro ilustrirajo tudi podatki po manjših 
enotah v okviru tolminskega2 ter postojnskega3 gozdnega gospodarstva. Tako je 
zajela poledica na Idrijskem kar 5060 ha gozda (23,42 % vseh gozdnih površin), 
na območju Ajdovščine 1370 ha (8,25 %), Nove Gorice 255 ha (1,07 %). Tolmina 
2 Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin. 
3 Bukovje, Knežak, Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 29 
Gozdna Gozdna površina 
v ha 
Površina 
poškodo-
Odstotek 
poškodo-
Poškodovani 
les v m s 
C 
1 "o 
gospodarstva vanih 
gozdov v ha 
vanih 
gozdov iglavci listavci skupaj 
Idr i ja 21 604 5060 23,42 19 300 174 700 194 000 
H Ajdovščina 16 610 1370 8,25 29 500 13 600 43100 
O 
O 
m 
Nova Gorica 23 775 255 1,07 6 100 17 000 23 100 
Tolmin 35 581 15 0,04 100 800 900 
Bukovje 7 705 1631 21,17 52 309 11 027 63 336 
Snežnik 10 978 500 4,55 4 328 1467 5 795 
CB Knežak 7 682 300 3,90 5 000 2 000 7 000 
C Postojna 13 875 150 1,08 3 500 500 4 000 o 
cn Cerknica 13 090 50 0,38 500 — 500 O 
fc Ilirska Bistrica 23 926 — — — — — 
O 
0 
SGG Tolmin in 
GG Postojna 174 826 9331 5,33 120 637 221 094 342 331 
pa le 15 ha (0,04% vseh gozdnih površin). Na območju gozdnega gospodarstva 
Postojna je prišlo do največje škode na gozdnem gospodarstvu Bukovje, ki 
vključuje tudi Hrušico ter del Nanosa. Tu je bilo polomljenega 1631 ha gozda 
ah 21,17 % vseh gozdnih površin. Precej manjša je bila škoda na območju gozd-
nega gospodarstva Snežnik (prizadela je okrog 500 ha gozda ah 4,55 % vseh 
gozdov), Knežak (300 ha gozda ali 3,90% gozdov), Postojna (150 ha gozda ali 
1,08% gozdov) in Cerknica (50 ha gozda oziroma 0,38 % gozdov). 
Še bolj kot površina prizadetih gozdov pa nam osvetljujejo nastalo škodo 
kubiki podrtega drevja. Tako je bilo na celotnem območju poledice polomlje-
nega okrog 342 331 m3 lesa. Od tega odpade na soško gozdno gospodarstvo 
Tolmin 261 100 m3, na gozdno gospodarstvo Postojna pa 80 631 m3. V manjših 
enotah v okviru teh gozdnih gospodarstev pa spet prednjači Idrija s 194 000 m3 
ter Bukovje pri Postojni s 63 336 m3. 
Za gozdno gospodarstvo Bukovje imamo na razpolago tudi še zanimiv po-
datek, da bo treba spraviti samo iz njihovih gozdov 69 277 za življenje nespo-
sobnih dreves. To znaša povprečno 42,47 dreves na ha površine prizadetih 
gozdov. Če bi vzeli to razmerje za osnovo vsem 9331 hektarom poškodovanih 
gozdov, bi polomila obravnavana ujma kar 396 287 dreves. Toda resnično šte-
vilo je po vsej verjetnosti še znatno večje, saj je bila polomija na zelo obsežnih 
gozdnih področjih Idrije še veliko močnejša kot v gozdovih gozdnega gospo-
darstva Bukovje, za katerega imamo na razpolago podatke. 
Značaj škode nam deloma osvetli tudi odnos med poškodovanostjo listav-
cev ter iglavcev. Iz podatkov, ki smo jih dobili pri omenjenih gozdnih gospo-
darstvih, vidimo, da je v okviru 342 331 m3 lesa, ki ga je polomila ali podrla 
poledica, kar 221 094 m3 lesa listnatega drevja ter 120 637 m3 iglavcev. Tako 
izrazita prevlada lesa listnatega drevja gre predvsem na račun soškega gozd-
nega gospodarstva Tolmin, kjer je bilo uničenih kar 206 100 m3 lesa listavcev 
ter le 55 000 m3 lesa iglavcev. To je še toliko očitneje, ker je bilo v gozdnem 
SI. 18. Katastrofo prikazujejo tudi velikanske skladovnice drv, ki spremlja jo ceste na 
prizadetih področjih. Posnetek smo napravili na cesti med Vojskim ter Gorenjo 
Tribušo, k je r je uničil žled veliko drevja 
Fig. 18. The catastrophe is revealed also by the enormous piles of wood which 
accompany the roads in the afflicted areas. This photo was made f rom the road 
leading f rom Vojsko to Gorenja Tribuša where large quantities of trees were 
destroyed by glaze 
SI. 19. Zaradi velikanskih količin prevrnjenega drevja in težavnega spravl janja lesa 
do cest so nastajale po vsem prizadetem področju razsežne skladovnice drv. Do cest 
jih spravijo nato takoj, ko je zemljišče ustrezno očiščeno 
Fig. 19. In the whole afflicted area large piles of wood could be seen, due to the 
enormous quantities of turned over trees and to the difficulties in the transportation 
of wood to the nearest roads. The wood is transported to the roads as soon as the 
tearrain is suitably cleared 
SI. 20. S sliko opozarjamo na težave in nevarnosti, ki nastopajo pri 
pospravl janju polomije. Posnetek smo napravili na severnih pobočjih Javornika na 
Trnovskem gozdu 
Fig. 20. This photo tries to show difficulties and dangers connected with the removal 
of broken down trees. The photo was made on the northern slopes of Javornik 
mountain in the Trnovski gozd 
SI. 21. Po starih, pa tudi po novih gozdnih cestah odvažajo v doline na tisoče kubikov 
lesa, ki ga je polomila poledica. Posnetek smo napravili ob novi cesti, ki so jo 
zgradili po severni strani Javornika prav v zvezi s pospravl janjem lesa iz 
poškodovanih gozdov 
Fig. 21. Thousands of cubic metres of wood broken by the glaze are transported into 
the valleys along old and new forest roads. This photo was made near the new road 
built on the northern slopes of Javornik mountain to make possible the transportation 
of wood f rom the damaged forests 
32 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
gospodarstvu Postojna razmerje ravno obratno in je podrla poledica le 
14 994 m3 listavcev ter kar 65 637 m3 lesa iglavcev. Vendar moramo ob tem 
naglasiti, da je prišlo do tolikšne prevlade lesa iglavcev na postojnskem ob-
močju predvsem zaradi različne starosti ter ustrezno različne debeline enega 
ter drugega drevja. Na to nas najbolje opozarjajo razmere na gozdnem ob-
močju Bukovje, kjer je dalo 31 233 listavcev le 11 027 m3 lesne mase, 38 044 
iglavcev, predvsem jelk pa kar 52 309 m3. 
Pri prikazu nastale škode naj opozorimo še na ugotovitve posebne komisije, 
ki jo je prav v ta namen po sklepu izvršnega sveta skupščine SRS ustanovil 
republiški sekretarijat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iz obsežnega 
elaborata, ki ga je sestavila ta komisija, je razvidno, da je nastala škoda po 
svojem učinku dolgoročnega ter kratkoročnega značaja in da obstoji tudi ne-
varnost potencialne škode, če poškodovani les ne bo pospravljen in če ogolele 
površine ne bodo pomlajene. 
Škoda dolgoročnega značaja bo prišla do izraza šele čez desetletja. Do nje 
je prišlo predvsem zaradi poškodovanja nezrelih gozdnih sestojev, ki obsegajo 
na območju soškega gozdnega gospodarstva Tolmin kar 45 % poškodovanih 
gozdov. Sem sodi tudi škoda zaradi predčasnega pomlajevanja v sestojih, ki 
mejijo na ogolele površine in v sestojih, ki niso predvideni za pomladitev ter 
jih je žled močno poškodoval. 
Škoda kratkoročnega značaja pa se kaže že sedaj ter vpliva na uspeh de-
lovnih organizacij, ki gospodarijo s temi gozdovi. Nastala je predvsem zaradi 
zmanjšane vrednosti močno polomljenega ter na drobno razklanega lesa. Po 
računih strokovnjakov je pri tako poškodovanem drevju sečni odpadek pri 
listavcih za 18'%, pri iglavcih pa za 10% večji kot pri normalni sečnji. Obenem 
pa je tudi preostali les pri poškodovanem drevju manj kvaliteten ter temu 
ustrezno tudi veliko manj vreden, saj se morajo številna debla, ki bi sicer po 
kvaliteti ustrezala hlodom, razrezati v drva (glej si. 18 in 19). Nastalo škodo po-
večujejo tudi povečani stroški za odvoz tega lesa iz gozdov. Drevje, ki leži 
pogosto kar navzkriž, je za gozdne delavce tudi nevarno in tudi sicer otežuje 
delo (glej si. 20 in 21). Silno težavno je spravljati ta les tudi do vlak ter večjih 
poti (glej si. 16 ter 21). Hitro spravljanje tako velikih količin lesa iz gozdov 
terja tudi gradnjo nekaterih novih poti, ki prav tako zahtevajo velika denarna 
sredstva. 
Da bi se izognili dodatni škodi, pa so ta dela neodložljiva. Tega se dobro 
zavedajo tudi prizadeta gozdna gospodarstva, ki so že doslej zgradila večino 
načrtovanih gozdnih poti. S tem so približali cestam okrog 100 000 m3 lesa, ki 
bi sicer propadel. Možna pa bo tudi takojšnja pomladitev gozda, ki bi se sicer 
zavlekla za 15 let, ko bi podrto drevje strohnelo. Zavedati se namreč moramo, 
da je samo na Tolminskem okrog 1172 ha tako močno prizadetih gozdov, da jih 
bo treba pomladiti. Deloma bo mogoče opraviti to naravnim potom, deloma 
pa z umetnim pogozdovanjem (preko 350 ha). S tem pa se bo zavrla tudi erozija 
prsti, ki na močno votlikavih apnencih ogroža okrog 300 ha površja. 
Gradnje cest so se lotili kljub temu, da so stroški zanje celo nekoliko višji 
od potencialne škode. K odločitvi je prispevalo največ spoznanje, da bo imelo 
to vrsto pozitivnih učinkov. Tu naj opozorimo samo na kvalitetnejšo zasnovo 
nastajajočega gozda, ki se bo kazala v večjem čistem dohodku ter v intenzi-
viranju gospodarjenja s tamošnjimi gozdovi. 
M i l a n S i f r e r , G e o g r a f s k i u č i n k i ž leda v g o z d o v i h o k r o g I d r i j e t e r P o s t o j n e 33 
LITERATURA IN VIRI 
B 1 ii t h g e n , J., 1964, Allgemeine Klimageographie. Berlin. 
B r i n a r , M., 1954, Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za razmišl janje 
o stojnosti bukovih sestojev. Gozdarski vestnik 12/5. Ljubl jana. 
F u r 1 a n , D., 1965, Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1971, Kra jna vas. Študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju 
Krasa. Geografski zbornik 12. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1972, Prispevek h klimatografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 
19. Ljubl jana. 
G a m s , I., 1972 a, Prispevek k mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Geografski 
zbornik 13. Ljubl jana. 
H o č e v a r , A., 1976, Požled - za gozdarstvo ter številne druge gospodarske panoge 
škodljiv meteorološki pojav. Gozdarski vestnik 34/3. Ljubl jana. 
11 e š i č , S., Klimatska območja Jugoslavije Geografski obzornik 17/3—4. Ljubl jana. 
M e l i k , A., 1935, Slovenija, Geografski opis 1, Splošni del, 1. zvezek. Ljubl jana. 
O c e p e k , R., 1975, Zled je lomil drevesa. Delo, 28. novembra 1975, str. 4. Ljubl jana. 
P i š 1 a r , I., Zled v družbenih gozdovih na Idri jskem novembra leta 1969. Idri ja 
27. februar ja 1973. 
P o t o č n i k , P., 1975, V ledenem objemu. Delo. 
R a d i l o v i č , M., 1970, Klima Babnega polja. Geografski obzornik 17/2. Ljubl jana. 
W r a b e r , M., 1962, Fitosociološka in ekološka podoba gozdne vegetacije na Idri j-
skem. (V arhivu Biološkega inštituta Jovana Hadžija, SAZU. Ljubljana.) 
Podatki Meteorološkega zavoda SRS v Ljubl jani (Dušan Košir). 
Podatki gozdnega gospodarstva Postojna. (V arhivu Geografskega inštituta Antona 
Melika, SAZU. Ljubljana.) 
Podatki soškega gozdnega gospodarstva Tolmin. (V arhivu Geografskega inštituta 
Antona Melika, SAZU. Ljubljana.) 
GEOGRAPHIC CONSEQUENCES OF GLAZE IN FORESTS AROUND IDRIJA 
AND POSTOJNA 
S u m m a r y 
The study discusses the occurrence and the consequences of glaze which in the 
days f rom 17th to 19lh November, 1975, broke down and turned over about 342 331 m ' 
of trees growing on the northern slopes of Snežnik and Javornik mountains, and 
above ali in the region of Hrušica, Nanos, Trnovski gozd, and in the area of the 
Karstic plateaus around the town of Idri ja (Vojsko, Šebrelje, Ledine). Researches 
have shown that in this region the glaze is an exceptionally f requent phenomenon, 
surpassing with its intensity the consequences of similar phenomena in other parts 
of Slovenia. For an explanation of this phenomenon, the form of the relief seems 
to be especially important, above ali the strikingly and steeply rising region of the 
high Dinaric Karstic plateaus (Snežnik, Javorniki, Nanos, Hrušica, Trnovski gozd). 
Because of it the contact between the warm Mediterranean climate and the deeply 
cooled Continental hinterland becomes especially acute during the cold half of the 
year. Under specific weather conditions this can lead to the formation of glaze. 
During the days with the glaze, temperatures in the whole area of Slovenia 
were above the freezing point; they were below 0° C in the Alps only and on the 
northen slopes of the High karstic plateaus, at an altitude between 800 m and 
1150 m. The phenomenon took plače in a period when in greater altitudes warm 
(15*) G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1977 2 2 7 
34 G e o g r a f s k i z b o r n i k X V I , 1976 (1977) 
and humid air currents bringing rain were prevalent. Northern slopes were also 
cooled by a permanent stream of a cold northern air. 
In such a weather situation it could easily happen that the rain falling f rom 
the higher warmer air strata through a s tratum with cold air (800—1150 m) turned 
into ice, called glaze, when it touehed trees and other objects. The catastrophe was 
increased by the fact that in this area wide spread forests are prevalent containing 
deciduous trees (Abieti - Fagetum dinaricum) which are not resistant against glaze. 
This ali led to a tremendous breaking of branches and of whole trees as well as 
the turning over and pulling down of whole complexes of trees together with their 
roots. The difference in the damage caused to forests was due to the difference in 
the inclination of slopes, the thickness of the weathered material in which the trees 
were growing, and the composition of bedrock. In this way a considerably larger 
quantity of turned over trees could be found on steep slopes than on gently inclined 
surfaces. Much greater damage could also be observed in areas with a thick layer of 
weathered material, in the periglacial f ine scree, in slate and dolomite, than in the 
limestone in which trees are f irmly rooted. The catastrophe on the steep northern 
slopes of Karstic plateaus was partly caused also by the fact that here trees grow 
regularly a little inclined away f rom the slope because of its steepness and because 
of the sliding of the ground and of the snow. The crowns of these trees are especially 
wide at their external sides. These sides were also most exposed to the accumulation 
of glaze created by northern winds. 
K A Z A L O 
Uvodne misli 199 (5) 
Zled in njegov nastanek 199 (5) 
Področje najmočnejše poledice v dneh med 17. ter 19. novembrom 1975 . . 207 (13) 
Gozdovi so dali obravnavani katastrofi osnovni značaj 208 (14) 
Poglavitni učinki žleda . 210 (16) 
Kako razložiti različno poškodovanost dreves na območju poledice 216 (22) 
Še neka j številk o nastali škodi 222 (28) 
Literatura in viri 227 (33) 
Geographic Cousequences of Glaze in Forests around Idri ja and Postojna 
(Summary) 227 (33) 
Črna draga